Uredništvo - upravni Ljubljana, Kopitarjeva 6. telelon 4001- 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za ino. zemstvo J1-50 Ur. Cele. rač. • LJubljana 10.650 z« naročnino In 10.349 7a Inserate Izključna pootilailčenka za domače In Inozemske oplase: Unione Puhbllclti Italiana S. Milano AVGUST - 1opada. Revolucija, ki Ik> nastala v -letalski vojni, bo presenetljiva, njena naravna razlaga je v dejstvu, da so si naložili angleški voditelji s privoljenjem angleškega ljudstva lieodpuMljivo krivdo, ki sili Nemajo, da slori vse, kar je v njeni moči, za trajno onesposobljen je zločinskih sredstev angleškega terorizma. Zaenkrat — zaključuje list — se Angleži izgubljajo v pesimističnih domnevah, toda pri V i bodo dnevi, ko se '->7 njihov strah spremenil v krulo resnico. » Sredozemskem morju močno zavarovano angleško križarko razreda »Aurora-, druga podmornica pa je s torped-nim zadetkom močno poškodovala nadaljnjo križarko. Zapadno od rta F i n i s t e r c je bila v sovražnikovem pomorskem oddelku zažgana ena križarka, medtem ko je cn rušilec po zadetku iz torpeda eksplodiral in se potopil. Pri dnevnih poletih anglcško-nmcri-ških letalskih oddelkov nad obalnim področjem zasedenega zapadnega ozemlja, je bilo sestreljenih 15 sovražnih, letal. Teroristični napad močnih angleških oddelkov bombnikov na mesto N ii r n • b c r g jc preteklo noč povzročil izgube med prebivalstvom ter težka razdejanja v stanovanjskih predelih, na cerkvah, bolnišnicah in dragocenih kulturno-zgo-dovinskih poslopjih. Po dosedanjih ugotovitvah so letalski obrambni oddelki uničili 60 napadajočih bombnikov. Eern. 28 avg as Pri poročilih o položaju na vzhodnem bojišču tudi ameriške agencije priznavajo da jc naletela sovjetska poletna ofenziv« na trdno nemško obrambo. Prožna nemška obramba ter popolna organizacija in pripravljenost nemških čet sla preprečili ruske sanje o dokončnem razbitju nemške razvrstitve. Junaštvo mhfch nemških podmcrnicarjsv Berlin. 28. avg. as. Junaštvo mladih posadk, ki stalno |x>miH>žiijejo posadke nemških podmornic, je pokazala ie ce. la vrsta uspehov, vrednih slavne tradicije lega čudovitega zmagoslavnega orožja. Vojni dopisnik jo v nekem atlantskem o|H>rišču obiskal 21 lolneaa ]>oveljiiika neke podmornice, katere vojaki imajo povprečno 22 let, in vendar je la posadka mhideničev, ki so v začetku vojne še sedeli v šolskih klopeh in so se nalo prostovoljno javili za najbolj tvtfjane nevarnosti, pri enem samem križarjenju po morju in v eni siiini bilki s sovražnimi konvoji natopila 32.000 Ion sovražnega ladjevja. l'o pa ui bil prvi uspeh podmornico, ki ie v nekaj mesecih potem, ko je bila izdelana. dosegla pomembno meslo v seznamu potopitev. Pri drugem križarjenju >e je spopadla z zelo oboroženim konvojem ob afriških obalah. Sivi mur- ski volk se jc neustrašeno zagnal v čredo žrtev in se je izmaknil čuječno^i številnih rušilcev, korvet in oglednikih letal. Lov ie bil dolg iu težak, toda plodovi!. Prišlo ie do dveh napadov, .lo onega pri |H)lni luni. do drugega pa ob zori. tiolohradi nemški pomorščaki -o s svojimi torpedi zadeli izbrane :ilje, velike trgovsko ladje, do roba na tovor-jene z ljudmi, gradivom i'' živežem z.a Kisenliovverjcvo armado. Ravno v n.ij-kriličuejšeni trenutku borbe je en Diesel moior odpovedni in je postavil v trdo piVizkušnjo tehnično izkušenost in odpornost poveljnika iu njegovih mladcev. Pa tudi ta težava ie bila sijajno premagana, kakor jo bila premagana tesnoba neprestano loče bomb, s Katerimi so skušale sovražne spremljevalne ladje vivkrat polapljalreni zaman odkupiti veselje za njihov uspeh. ¥sl so nezadovoljni s Dr. Gobbels o vojni in narodni svobodi čiščenje v Bosni Zagreli, 28. avg. as. Od konca julija je v vzhodnem delu Bosne ler zahodno in južno oil železniško proge v Sarajevu v teku velika očiščevalna akcija nemških čet proti razpršenim tolpam banditov, ki so nekaj časa vršili sabotažo. To oddelke so kaj kmalu zapazili in jih učinkovito napadli. Hoji so bili posebno hudi v goratih in pn gozdnatih pokrajinah. Brez ozira nn težavnost ozemlja so bile zndnno hamlitom kr-vnve izgubo. Drugi doli vzhodne Bosne so bili očiščeni in normalizirani. Prebivalstvo jo bilo osvobojeno nasilja partizanskih tolp ter se jo lnhko vrnilo v svoje, krajo ter so Posvetilo pospravljanju poljskih pridelkov. Berlin, 28. avg. V vojni gre konec koncev vedno za svobodo, piše dr. Gob-bels v tedniku »Das Reich«. Ohraniti in zagotoviti svobodo narodu je najvišji cilj politike in vojaške umetnosti, kajti svoboda je korenina narodnega življenja. Vse drugo se da nadomestiti, samo svoboda ne. Njena izguba izključuje možnost za nadaljevanje narodne zgodovine kakega naroda. Pojmovanje 6vobode je seveda odvisno od značaja tistega, ki sodi o njej. Nemško ljudstvo je na primer novembra 1918 prispelo do orgije svobode, ki je dovedla do tolerance s sovražnikom in do napadov na junake vojne in ki jo je bilo pozneje treba plačati z zasužnjenost-jo v zunanji politiki, kakršne dotlej še ni bilo. Zunanja svoboda kakega naroda se mora pridobiti z izvestno omejitvijo na znotraj. Bolj kakor kdaj je to resnično v vojnem času. Vojna je ena sama velika omejitev, ki prizadene vsakega državljana, včasih celo njegov obstoj, ki ga žrtvuje v blagor skupnosti. S tveganjem, da postanejo nepriljubljeni, morajo voditelji vojskujoče se države zahtevati vse odpovedi in žrtve, potrebne za dosego zmage, kajti drugače bi bilo zgubljeno vse, tudi udobnost zasebnikov. Noto minister naglasa pomen sedanje vojne za nemški narod, v katerem gre za bodočnost nemškega naroda kot velesile in priznava, da so morala biti ljudstvu nujno naložena težka bremena, toda tudi sovražne vlade so morale naložiti takšna in včasih še hujša bremena svojim državljanom. Od izida te odporne preizkušnje je odvisna usoda vojne. Na vojaškem polju so postavke za zmago skoraj izključno na naši strani — pripominja dr. Gobbels. Sovražnik dobro ve, da nam jih nc more iztrgati z orožjem. Vojaški dogodki tega poletja so mu to dokazali. Zato tako zaman skuša streti nemško vojno moralo. Moskva je uradno priznala, da je pozimi lela 1941-42 v obleganem Pelrogradu umrlo milijon ljudi od mraza in lakote. Nobeao nemško mesto doslej niti teoretično še ni bilo prisiljeno dati podobno žrtev. To kaže, s kakšnim sovražnikom imamo opravka in kaj bi se zgodilo ,če bi padli v njegove roke. Treba je pogumno gledati nevarnosti v obraz, kajti to se ne bo nikdar zgodilo. Ne smemo pozabiti politične nujnosti vprašanj, ki jih bomo rešili ali mi ali pa sovražnik na naše stroške, toda v nobenem primeru jih ni mogoče odložiti. Kdor se umakne v lako orjaški svetovni borbi, se neizogibno in brez milosti pogrezne v predpekel zgodovine. Kar ne bo mogoče doseči zdaj, tega ne bo mogoče doseči pozneje. V tej vojni gre za glavno ncprcklicno odločitev. I a zavest naj nam da moč za' borbo in delo kakor da bi vsak dan šlo za našo zgodovino. Prišel bo dan, ko bo konec vseh nemirov in vrenja. Danes moramo zbrati vsako našo misel, vse naše delo, da bomo tisti dan zmagovalci Ponosno se moramo z lahkim srcem odpovedati vsemu, kar pozneje lahko nadomestimo, ne smemo pa nikdar zgubiti tega, kar v nobenem primeru ne more biti nadomeščeno: svobode, ki jo moramo ohraniti in zagotovili za V6e čase. (»Le Ullime Notizie«.) Stockholm, 28. avg. as. Londonski dopisnik lista »Dagens Nihetcr« poroča, da so v Londonu po konferenci v Quebecku vedno bolj prepričani o nezadostnosti formule o »brezpogoini kapitulaciji«, ki jo je treba spremeniti. Različni listi, med mimi tudi »Times« ter angleška revija Economist« danes s preccj tehtnimi besedami izražajo bojazen vsled pomanjkanja sporazuma med anglosaškimi zavezniki in Rusi. Težko se je izogniti zaključku — piše »Economist« — da se je zadnje mesece zavezništvo med vzhodom in zahodom poslabšalo. Mnogi znaki jasno kažejo, da Rusija noče skupno prispevati k miru in k povojni obnovi. T ak ruski umik utegne imeti enake katastrofalne posledice, kakor jih je imel ameriški izolacionizem v popreišnii vojni. I o bi bilo po cjrugi strani škodljivo tudi za Rusijo samo, dodaja list, ker bi posledica takega ruskega izoliranja ne mogla biti drugo, kakor nova vojna. Tak kata- strofalni razvoj je treba na vsak način preprečili in bilo bi svetovati, naj bi Eden in kak ameriški državnik istega ranga odšla v Moskvo in razložila Stalinu sklepe, sprejele na konferenci v Que-beeku. Vredno je omeniti, da tudi v Londonu nc smatrajo konfcrcncc v Oucbecku za končane. Londonski krogi so vedno bolj prepričani, da pomeni premestitev Moutbattena odložitev vdora na zahodne evropske obale na daljšo bodočnost in jc verjetneje, da bo prišlo do večjih nastopov nekje na Daljnjem vzhodu. »Daily Herald« je danes zjutraj objavil prccej strogo kritiko zavezniškega obnašanja do Italije. Ko je padci Mtissolini — piše list — bi bili morali zavezniki sporočili svoje načrte za obnovitev demokratske svobode italijanskega ljudstva. V ta namen pa ni bilo nič storjenega in Italijani po pravici gojc nezaupanje. — II — Angleški levičarji napadajo Churchilla Lisbona, 28. avg. Predsednik Roose- | treba odkrilo priznati, da je angleškim veli se je vrnil v Washiiigton. Včerajšnji Churchillov govor jo bil zaradi nepredvidenih okoliščin;; odložen na torek. Iz. (Juebecka poročajo, da Churchill sedaj nekje ribari, prihodnji teden pa se bo z Rooseveltom zopet sestal v Washing-tonu. Severnoameriški politični pisec. \Val-ter Lipipman je izjavil v nekem članku, da bo gotovo ogrožena zmaga, ako helija med Anglosasi in Sovjetsko Rusijo ne bodo rešena in če ne bo moglo prili do potrebnega sporazuma za boljše so-delovanje. Pa četudi bi se v sedanjih I okoliščinah posrečilo vseeno dobili vojno, bi brez dvoma ne bilo mogoče doseči miru, kajti taksno premirje bi spravilo svel v večji nemir kakor prejp in bi grozilo z bodočo trot jo svetovno vojno. Po nenadnem zborovanju laburističnih poslancev, ki so razpravljali o sklepih konference v Quebeeku, piše liai!y Herald«, da je prišel trenutek, ko jc delavcem že dovolj stalno odlašanje s jHiiiiot*jo za Rusijo in Churchill se moti, če misli, da bo z obljubami še lahko odlagal od Stalina zahtevano drugo bojišče. List 110 piše o tem, kaj je biio sprejeto na zborovanju, zaključuje pa: Ako se bodo morale angleške delavske množice prepričali, da jc bila Rusija v Quebecku izigrana, bo reakcija tako globoka, da bo lahko spravila v nevarnost uspeli vojne. Angleški minister za informacije je zagrozil angleškemu komunističnemu listu >Daily \Vorker , da bo brez. nadaljnjega ukinjen, če bo še nadaljeval z. napadi na Churchilla, ki mu očitn. da je Rusijo izdala in da jo namerava zapustili potem, ko jo je prignal do tega, da je žrtvovala toliko milijonov človeških življenj. Daily VVorker pa je nav-z I ic lej grožnji še vedno oster in piše, dn se je po konferenci v Quebcckil Churchillov položaj brez dvoma zelo poslabšal. (>11 Piccolo«) Italijanski diplomat sprejet pri Petainu Pariz, 28. avgusta, as. Francoski državni poglavar maršal Pctaiii jn včeraj sprejel markiza Cristofora Fracassijn, vichyjske-gn načelnika zastopstva italijanskega poslanika v Parizu. Posvet med Petainom in Rundstedtom Vlch.v, 28. avg. ns. Glavni tajnik francoskega državnega poglavarja jo sporočil, da sta se maršal Potnin in nemški muršal von IHindstcdt 27. avgusta sestala blizu Vi-ch.vja. V navzočnosti predsednika vlade La-vala sta se v duhu popolnega medsebojnega soglasja pomenila o raznih vprašanjih. Madžarski vojni minister obiskal Hitlerja Budimpešta, 28. avg. as. Poročajo, do je predsednik madžarske vlade Kallay prijel vojnega m'-'!stra generala n ■ '— N mu jo poročal o nedavnem svojem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu, "oiom -o jc pod predsedstvom Tsalla.va zbrala - sejo Čudi madžarska vlada. Amerika želi, naj Rusi napadejo Japonsko Ankara, 28. avg. Turški politični krogi obravnavajo poseben pomen nekaterih angloamcriških izjav, izvirajočih iz konference v Quebecu in posebno na-glašajo, da se da iz Cliurchillove in Roo-seveltovc izjave »da položai na Tihem morju Angloamerikancem ne dopušča koncentracije vseh sil v Evropi-< sklepati, da je to jasen odgovor na ponovne Stalinove zahteve za drugo bojišče v zahodni Evropi. Prav tako zatrjujejo, da »na isti način kakor Rusi zahtevajo odprtje drugega bojišča v Kvropi žele Združene države, naj bi Rusija s svoje strani odprla drugo bojišče proti Japonski v vzhodni Aziji..« Isti turški krogi pripominjajo, da je zavezniški namen, premestiti težišče vojne na skrajni vzhod, imel močan odmev v Moskvi in smatrajo, da je odpoklic Litvinova »izraz sovjetske jeze«. Takšen vtis so dobili turški komentatorji, ko je Stalin poslal v London in \Vashirigton diplomate drugega reda. (»11 Piccoio«.) Spopad med Angleži in Rusi v Iranu Erzerum, 28. avg. as. Iz Irana so prišla poročila o velikih nasprotstvih med poveljstvi sovjetskih in angleških okupacijskih čet. Povzročilo jih jc prizadevanje Sovjetske Zveze, ki bi rada razširila, svoje vplivno področje. Pri kraju Erin-cian jc prišlo do krvavega spopada med sovjetskimi in angleškimi oddelki. Obe strani sta imeli skupno 400 mrtvih in ranjenih. Spopad se je končal s posredovanjem ameriškega orožništva. Po drugi strani pa je v deželi mnogo uporov in sabotaž, Tako se je izvedelo, da je neki vlak, ki je vozil amriško vojno gradivo ' v Rusijo, bil uničen, ko je šel preko mostu pri Burugiku. Most jc zletel v zrak in vlak je bil uničen. Atentat je verjetno naredilo pleme Kurdov, ki ne more prenašati tujega gospodstva v Iranu. Še ena sovjetska demonstracija Stockholm, 27. avg. ns. Sovjetska vlada je uradno objavila, da je priznala francoski narodnoosvobodilni od r. Dočim sla Amerika in Anglija priznali isti odbor le pogojno in z. nekaterimi pridržki, ga je moskovska vlada «riznal.i brez pridržkov in formalnosti, iz česar se jasno vidi pravi značaj lega takozva-nega franco«koga narodnoosvobodilnega odbora. Doriot na vzhodnem bojišču Pariz, 28. nvg. as. Voditelj francosko ljudske stranko lloriol jo zopet odšel na vzhodno bojišče, kjer se nahaja francoska prollboljševlška legija. Angleška podmornica potopljena Lizbona, 28. avg as. Angleška admiraliteta jc objavila izgubo podmornico ^Trovcllcr« 65 mož posadke in 6 častnikov jc zgubilo življenje. Stran g KMMUMUND -a I Novi komunistični zločini Ifeitelj fantovske Katoliške akcije ustreljen Stična, 27. avgusta. V hudourni noči od sredo nu četrtok, 20. t. m., ko jo vihral« po st.Akl dolini slrola » silovitim grmenjem ln nalivom, so padli od izdajalskih komunstičnih rok utrcli, ki so vzoll življenje dvoma nadehudnlmu fanto ma: Alojziju Maleniku iu Luclvku Marko-viču. V usodni noči sta fanta vedrila In spula v nekom skednju nič sluteč, kdo ju zalezuje. Med najhujšim udarjanjem strele so so zlo-čiusko priplazili k njima komunisti. Sosedje [iS Lojzo Malenšek Ludovlk Murkovlč so sicer slišali neko strele, a niso si mogli misliti, kakšna žalolgro se dokončuje v njih bližini, Po okolnostlh se da sklepali, da so ju komunisti zasačili v trdnem spanju. Noj-proj jo dobil usodon strel naravnost v prsi Ludvik MarkovU, ki je bil takoj mrtev. Ob strelu se je vzbudil zraven speči I.ojte Malenšek, a v lstom hipu jo tudi njega težko zadol. Vendar je šo imol toliko moči, dn jo zavpll: »Jezus, Marijal« in v zaletu skočil s skednja čez ograjo v nadl, dn morda ube-žl. A razbojnik jo bil hitrejši s svojim orožjem. Spustil Jo hkrati ves naboj, ki mu Jo zadal smrtne rano. Obema žrtvama so zločinci pobrali vse, odejo, čovljo z nog, Malenšku tudi suknjič. Vsa stlško dolina tja do Krko je pod vtisom strašnega zločinu, dn jo morala žrtvovati zopot dva svoja najboljša funta za prenovljenje slovenskega ljudstva. Najbolj trpko ob tem komunističnem zločinu je, da sla oba nesrečna fanta tujca, — ne domačina — ki sta Iskala sojpo vsakdanjega kruha pri dobrih ljudeh, pa Bta vendar morala pasti. Oba sta bila v stlški dolini priljubljena povsod, posebno pa pri fantih, ki so ju cenili kot nnjboljšo tovariša in prijatelja. Malenšek Lojze, doma z Rako na Dolenjskem, rojen 21. oktobra 1931, živeč s svojimi sturši In brati na Muljavi, in Markovli Ludvik lz St. Ruperto, rojen 'J), marca 1922, sta takoj oh nastopu vaško straže stopila v število fantov za obrambo verskih in narodnih svetinj. In za te svetinjo sla zdaj žrtvovala svojo mlado žlvljonjo. Največja Izguba za nas je Malenšek, marsikuterl fant ga bo bridko pogrešal, ko jo Izgubil t nJim odkritega prijatelja ln angela varulin na polu življenja. Iti 1 j« v resnici zlata vroden fant, miren, umirjen, dober, nikomur In nikdar nI storil nič žalegu, ne v besedi, ne v dejanju. Z navadno Ijudskošoisko Izobrazbo, n sposoben za dolu izobražencev! Za starše, ki jim jo bil vdun, jo pač Izguba Lojiteta grozna rana, ki jo bodo težko prebololl, saj jo bil najstarejši sin ln pomočnik pri delu. Naj staršo v žalosti tolaži zuvost, da jo Rog Bprojel njihovega dobrega sina kot zudostlino žrtov in gu prištol v število rnučenoev, ki bo prellll kri za vero ln lloga. Največjo vrzol bo pa občutila z Lojze-tovo Izgubo KA, Baj jo bil voditelj fantovskega krožka. Ze, ko je bil šo doma, je hro-penel postali Kristusov apostol. Zato jo šel na tečaj KA v Ljubljano. Tam si Je nabral veliko nnčrlov z« bodočo dolo in življonjo. Vstopil jo v vaško stražo, no da prlino za morilno orožjo, ampak, ker je videl, da ga Rog kličo na dolo za funte. Organiziral jo posvetitev dvoli vaških straž brozinadoine-mu Srcu Marijinemu. Budil je fante zjutraj za sv. mašo, knlero so jo tudi BRin po možnosti vsak dan udeleževal. Pri obhajilo! mizi jo bil stalon gost, Pri vsem tem pa ni bil pobožnjaški, sam vašo zaprt, ampak vesel med fanti, da so ga vsi odkrito ljubili, lli) jo v resnici apostol, kakršnih potrebujemo. Dobri Lojze in Ludvik, prepričana bodita, da vaju no bomo nikdar pozabili In da bo med nami gorel zgled vajinega življenja in dolu vedno in povsod! Odpočljta so pri llognl Vsfltn ožnloSčenim staršem In domačim pa kličomo: Bog nnj vas tolaži! Še ena žrtev partizanov Višnja gora, 24, avgusta 1013. V ponedeljek. D. avgusta 1913 smo pokopali 23 letnega fnntu Franca Jevnikarjo iz Spod. Brezovega. Partizani, uničevalci našega naroda, so ga v soboto, 7. avgustu 1913 iz zasedo pri Troščinah ustrelili, fiel je s fanti na palrolo, pa jo bil edini lako nesrečen, du ga je zahrbtna krogla zadela v glavo in .ie na mestu obležal mrtev. Obilna udeležba ljudi pri pogrohu, mnogi venel, ki so mu bili poklonjonl, so pričali, da .ie bil France požrtvovalen, dober in priljubljen fant in da razumejo njegovo mlado žrtov, ki Jo Jo doprliio-ol zn nas. Lani v oktobru so komunisti nnko noč obkolili njo-rovo domačo vas, zažgati so par poslopij, pokradli, kar so mogli, ubili so ti-Hlo noč njegovegu tovariša Jožefu liudl.l«. V lej strašni noči jo France z drugimi vztrajal ln pregnal komuniste, fce nekaj lnjjšetra Jo doživel letos 15. januarja. Na Zgor. Brezovem so gu obkolili šo b štirimi tovariši zopet komunisti. Fnntjn so jim ušli v dvo hiši in začel se jo boj nu življenje in smrt. Ko so komunisti, ki jih je bilo čudo veliko, videli, da jim a streljanjem ne morejo do živega, so zažgali olie hiši. Končno bo v pr- vi hiš! ubili dva, eden pa Jim jo ušel. Frnn-oo Iu njtigov tovariš pu slu vtirujula v drugi mil Iu Bta sklenila, da rujša pogineta v ognju, ko da bi »c udula. Komunistični poveljnik Janko Jo prav zlobno skakal okrog gorečo hiš« lil Ju je na vsak način bolel dobiti v post. Prinesel j« lestev, dn lil zlezel v gorečo hišo, streljal jc b strojnico, pu sta ga junaška funta podrla. Kmalu sla v strašnem dimu In ognju, ko so jo žo smrt približevala, zočulu Klas koinnnUtlnJe, ki ie prMla povedat: Tovariši, poveljnik Janko je mrtev. Tudi onadva bi gotovo poginil« v ognju, du Ju Bog ni čudežno raSII, Kadi fantovskega protinapada so se namreč partizani za hip umaknili od gorečih hiš in lc-duj sta se fanta rešila. Dosti Je France žo poskusili Iiog pa Jo lo hotel zvestega boren Imeti pri sebi. Pvav na prvo soboto _ z J u I raj je bil še Franco pri bv. obhajilu — gu je poklical k Sobi. Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« Izšlo je zanimivo dolo znanega pisatelja Pavla Kollcrja: MOJ JAZ NA ODDIHU Pisatelj na zanimiv način pokaže, kako naj bi ljudje prisil do pravega oddihu, ki ga ni iskati v brezdelju, pač pu v dopustu namenjenem času v drugačnem delu kot ga sicer človek običajno opravlja. Spremeniti okolja in dolo, to naj bo eilj dopustniko. Spis ni kaka razprava, ampak zanimiv roman, poln vedrin dogodkov tako, du bo knjiga v resnici vsakomur v največ ie veselja in oddih. — Naj bi no bilo nikogar, ki si no bi omislil te zanimive knjige. Dobilo Jo po vseh knjigarnah in Irnfikuh, vezano v coloplotno, v pol plat no in broširano. - Osebne Izkainlce za Brdo In okolico ho poslovolnloa oddajala v torok 31, avgusta ln v sredo 1. septembra v Združenih opekarnah, vsakokrat od 8 do 14. Obnovitev športnega udejstvovanja Zaupnik CONI ju sporoča: JOkscoltrica poveljnik nrmadnogu zboru Jo o ob- novo juvncgn športnega delovanja. Športne zvozo iu komisarji naj tporoilju uradu CONI Ju čim prej svojo predlogo o bližnjih prireditvah, Jcl J"' nameravajo organizirati. Predlogi nnj se naslove naravnost na športno zveze. Maksimalni cenik št. 15 r.a zelenjavo In sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, veljaven od 28. avgusta 1943. Visoki komisar za Ljubljansko pokru-jlno določa n« podlagi naredbe z dno 0. maja 1911, št. 17, naslednje najvišjo prodajno cono pri trgovcu nu debolo iu nn drobno zu zelenjavo iu sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, t voljavuostjo od 28. avgusta 1913. To nn.ivlšjo cene določajo v kategorični obliki uie.|o. v kateri ho morajo dejansko gibati ceno pri uvozniku in trgovcih nu debelo ln na drobno. To dopušča, du jo pač mogočo prodajati po nižji, nikakor pa no po višji nego odrejeni celil (Cene v oklepajih značijo prodajo na drobqo v lirah Kur ni posebej označeno, velja za 1 kg. Česen 6.85 (8.35), zelje glavpato 1.95 (2.40), kolerobino 1-95 (240). kumaro 2.45 (3.101, čebula 1.70 (2.10), solata vseli vrst 2.72 (3.311), jajčniki 3,50 (4-251 paprik« zelenil I.0S (3,70), paradižnik 2.17 (2.711. zelena 2.80 (3.10) špi-nača nlrobljona 11.111 (3.011), bučke do 1511 g 3.15 (3.85). dinjo vodene (lubenice) 2.45 (3.—), jabolka I. vrste 4.80 (.1.801. jabolku II. vrsto 3.115 (4.40), din.ie sladke 3.07 (3.711), limono 7,15 (8.20). kopiad 0.80 hruške I, vrste 4.25 (5.—. (Iraške II. vrste 3.75 (4.5(1). breskve I. vrsto 5.45 (11.50). breskve II. vrst« 5.20 (5.90). slive in češplje 3.58 (4.20). slive in čeipl.lo II vrsto 3.10 (3.(10), grozdje 1. vrsto 8.95 (10 80), grozdje II. vrste 7.55 (9.211). Kam bomo dali fanta? A! W kinu iMiiiiiiiiiimiiliiiltiiiiminiiiiii prosrguono con grandn successo lo repliche del film se nadaljujejo z velikim uspehom reprise filma v:i RIM CAitoiMC^ro E D'amobe I FILM GS.CBOKE i S U B £ N Z I i AM5B20 KAZZAR! MAIHgUA fcG7TI| FiaSAEJ 031MCJJTEVEEOI Ci5C9BAS!Q6i9 A. VERGANO A. blasetti trodoilon« t U K A P I Produkti). Zadnjič smo so dotaknili vprašanja izbire poklicev, ki je zdaj v toliko bolj aktualna, ker so v marsikateri družini posvetujejo, na katoro fakulteto bi vpisali fant«, ki je končal gimnazijo, ali kam bi b hčerko, ki jo končala z meščanskp ali trgovsko šolo. Opozorili smo na srečno okoliščino, ki jo marsikje dana s tom, dn lahko sin nadaljuje z delom v podjetju, v k:i-torem so je uilejstvoval oče. Pa tudi v tako imenovanih svobodnih poklicih jo treba upoštevali prednost, ki jo imajo družinski člani prnv za dotlčns stroke, v katerih so se udejstvovali prodniki. Tji prednost obstoja - razgledanosti, Izkušnjah, zanimanju Itd. Upoštevati pa je treba, da se Je mar" slkutori sin seznanil tUdI s poklicnimi težavami, ki jih je zasledoval pri očetovi ilolavnostl. Morda tiči prnv v teh težavah vzrok, da se sin ozira po nnvl vrsti udnj-stvovnnjat in morda je v tem zname- njo, da duševna struktura prav tega ralu nima najugodnejših pogojov ravno za od' vetniški, zdravniški, organlzaaljskl, gospodarski ali n. pr. znanstveni poklle. Vie-kakor ja treba najprej ugotoviti kam je usmerjena naravna nadarjenost fanta, In ta naravna nadarjenost je odvisna kakor od podedovanih lastnosti, tnko tudi od po-sobnosti značaja, od študija in življenjske usmerjonoBti. Izbira poklica J« ena najtožnvnejšlh nnlog pocdlnca, kakor tudi starišev. Tu Je potreben tchlon premislek in posvet. Napačno Jo, če so pri izbiri poklica odločilni enostranski člnllnljl kot n. pr.: veselje do študija, m^-iost napredka, možnost večjega zaslužka, pokojnina, počitnice in podobno. Zn srečo v poklicu .Je potrebno najprej dvoje: da daš v poklicu celega moža, pa da je poklicno delo združeno i dohodki, ki ntomeljiijojo življenjsko eksistenco. Skromen uradnik bo v življenju najbrž srečnejši od ravuatclju, ki no obvlada »vojoga delokroga Nasprotno n« bo od Boga nadarjen znanstvenik zadovoljnej-šl v svojem študijskem laboratoriju kakor pa bi bil na upravnem mestu, ki zahteva organizacijskih In vodstvenih sposobnosti. Povsi-m Razumljivo je, da so mladi ljudje, ki so bodo kaj kmalu vpisali na vseučilišče, polr\J zaupanja v svojo sposobnosti. Nekateri opravičeno, nekateri samo zato, ker so mladi Btarlšl, ki Jih dobro poznajo, pa učitelji, ki so lo- vall njih duševni razvoj tekom šolskih let, jim bodo storili voliko uslugo, če jim bodo znali prav svetovati pri vprušupju kam naj krenejo: ali so nnj pripravljajo za svobodne pokline, za državno službe, tn znsebne ln podobno. Življenje je numrcč trdo in r.ahtova, do jo povsod pravi mož na pravem mestu. Izprosimo spreobrnjenje I Župnik velike podeželske tare, ki Je bila v zadnjih letih bridko preizkušena, piše v svojem poročilu takole: »Brezmadežnemu .Marijinemu Srcu su so posvetilo vso posamezne družino v Url. Odzvala so nI lo ena nama družina.« Zopet drug' li drugo župnije piše: *-'ežba pri prvih sobotah jo 100% tudi pri moških. Vsi, ki morejo prejeli sv. zakramente, J lil prejemajo brez Izjemo. Tudi onemogli In bolniki prejemajo sv. zakramonto na prvo soboto kar na domovih.« Zopet tretji piše: »Mnogi so naše prve sobote, zlasti pa majsko Marijine pobožnosti gledali postrani In so norčevali Iz pobožnosti ljudi. Konoc pa je tudi nje prijel. 1'rlšll so k zukr;"--"1om tudi številni taki, ki so povedali, da že vei let niso lilll pri sv. obhajilu!« Zopet četrti piše, da je o>- krilu t spravno spokornl procesiji korakal mol, ki j so v svojem življenju še nI udeležil nobene procesijo. Prav Isti piše: llogokletslva ne slišimo v nnši župniji, Ce se kilo spozabi, mora bežati. Zato pa tudi vemo, da nuša župnija ne bo untčons!« In takih poročil te veliko, zelo veliko. Vidni so inkl --nbr. njenj, znaki velike milosti, ki Jo Bog r»-Sllta našemu narodu, d« bi ne*-- Izkazal svojo dobrntljlvost ln nas rešil. Vbo molitve, ki so Jih verni Slovenci darovali na prve petko ln prve sobote ▼ zadoščenje In za spreobrnjenje grešnikov, so rodilo In rude veliko sadove. Zato naj ne bo odveč, čo poudari mo ponovno, da nI nič važnejšrgn za rešitev našega naroda, kakor pobožnost prvih petkov In prvih Bobot. Vsi verniki moramo vztrajati v tej pobož. nostl, pridobivati novo zaduiievalce, da bodo sadovi ie večji, še boljil, zlasti pa ▼ Ljubljani! S prvim petkom t septembra, pred katerim smo, se bo isčcla pomembna prožnost. v kateri naj bi so združili res vil Slovenci. Po vseh cerkvah ljubljanske škofije se bodo opravljale devotdnevnlce za tiste, ki pripravljajo provrat In pokolj! Ne lz strahu pred smrtjo, ampe'- Iz bojai-nl, da bi se toliko In toliko rodnih bratov zaradi zločinov večno ne pogubllo. I« Uu-boznl do rodnih bratov bomo molili zanje. Iz ' 'znl do Roga, nam narekuje ljubiti, ne Bovratltl! Rešeni bi bili Slovenel, ie bi • temi molitvami Izprosili spreobrnjenje zablndollli, da hI zopet prišli nazaj v očetovo hišo In razveselil! svoje družine, ki so Jih zaslepljeni zapustili, da lil tkupnj I vsem narodom slavili nebeškega Očeta, po Jeznsu Kristusu ln po njegovi In naši Materi Mariji! B01KSŠKI DODATKI ZA MESEC SEPTEMBER Bolnikom ki so po predloženih zdrav ijuiii i r l„... ki ™ r.............. r.-~ niškib spričevalih unravitani dobivati posebno dodatke raclouirnni* živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnegu urada meseca septembra delil bolniška nakazila vsako dopolilno od 8 do 11.45 samo v pritličju Turjaške pnlačo v Križankah, Uuspnsku ulica 15. po naslednjem razporedu: Od 1. dn t. septembra samo bolnikom, ki Imajo pravico tilill za meso, tako da pridejo na vrsto v sredo, 1. septembra, bolniki z začetnimi priimki Ado D, v čo-trtek. 2. septembra, bolniki z začetnicami K do J v pelek 3. septembra, z začelnleo K, v sobolo 4. septembra, z začetnicami I, do N. v ponedeljek 0. septembra, z začetnicama O in P, v torek, 7. septembra, z začetnicami R do T in v četrtek, B- septembru. bolniki z začetnicami u do Z. Od 10, do 18. septembra drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v potok, t Ludovik Šparhakel Na Tchurjih pri Celju jo dne 19. avgusta umrl Ludovik 6varUakl, organlst in posestnik. Rodil se jo 10. aprila 1800 v Rogatcu kot sin pekovskega nioj-Btra. Ko je dora-stel, Jo šol v or-glarsko šolo v Ljubljano. Kot or-ganist je najprej služboval v Silunui nad Litijo, od on-dod se je pa preselil na Skaručno pri Vodicah, kjer Je bil bVratn tudi orgunist in pa pomožni učitelj. Na tretjem službenem mestu v et. Jnriju pri Grosupljem se Je lotil poleg orgel tudi pomožne pošto. Umiril se je Selo, ko se jo po letih nnstanil na prijaznih Teharjlh, kjer je vse do leto 19^5 celih trideset let pel in igral zdaj Bogu v čast, zdaj ljudem v veselje. Na Tohar.ilh jo vodil cerkveni mešani zbor in mladinski moški prosvetni zbor. H svojim neusahljivim humorjem jo znal do- KULTURNI OBZORNIK Ko\'o priznanis prof. B^iamja ispeti slovenske knjigo V zadnjem zvezku slavistične revije »L'Europa Orientals (julij—oktober t. i.), ki jo izdaja v Rimu pod uredništvom Amadea Gianninija in Et. Lo Gatta Zavod za vzhodno Ervropo (Istituto per 1'Europa Orientale), jc univ. proi. dr. E. Damiani, redni profesor bolgarske književnosti v Rimu ter odličen poznavalec vseh slovanskih književnosti ler pesnik-prevajalec važne|ših slovanskih pesniških del, napisal na str, 262—264 obširnejši referat o najnovejši antologiji Mickiewiczevih pesmi »Kitica Mickie-wiczevih«, ki jih je prevel Tine Dcbe-ljak ter izijaj v lepi bibliofilski izdaji z izvirnimi vfczi v cink aknd. slikaricc Bare Remčeve. Iz obširnejše ocene podajamo v prevodu samo to, kar se tiče na splošno kulta lepe knjige pri Slovencih, kajli ob tej priliki je g. profesor že drugič potrdil pred svetom veliko knjižno skrbnost in kulturo Slovencev. Prvič je naslovil na to prlznalnc besede ob priliki izdaje istega prevajalca in ilustratorja Puškinovega Bahčisarajskega vodometa (l.Europa Orientnie, marcc-april 1943), sedaj pa navezuje na islo oceno ter svojo sodbo opira na obe ti slovenski knjigi iz zaklada največjih slovanskih pesnikov. Takole začenja svojo oceno: »Ta Kitica Mickiewiczevil» pesmi, ki je priila na svello Vprav taki veličastni knjižni obliki, kakor pred nekaj mašeči od islega prcvajalca, komentatorja in isle slikaricc pesniški prevod Puškinovega Bahčisarajskega vodometa, pomeni obenem s prejšnjo ponosno potrdilo slovenske knjižne umetnosti ter kulta, ki ga uživajo med Slovenci veliki predstavniki drugih slovanskih književnosti, ki jih Slovenci doživljajo, bero in ljubijo ravno tako kakor Bvoje lastne pesnike. Besede občudovanja, ki sem jih iskreno izrazil, omenjujoč ono lepo izdajo slovenskega prevodn Puškinove pesnitve, lahko brezpogojno povem in uporabim tudi za tega vrednega dvojčka, za to dragocen cvetober poljskih pesmi v ravno tako vredni in lepi obleki Puškinove pesnitve. Mislim, da se ne more-la vrednejc počastiti ta najvišja pesnika Rusije in Poljske, kakor z izdajo njunih nesmrtnih pesmi in pesniškem prevodu, izdanem s tako ljubeznijo, s takim umetniškim čutom ter s tako izbranim, lepim okusom. Kitica Mickiewiczovih — kakor tudi Bahčisarajski vodomet — se predstavlja sama po sebi, poleg lega pa tudi žc po sami knjižni opremi, pu jasnem tisku teksta (op. prevajalca: tiskala Zadružna tiskarna) ter po veličastnem številu slik, ki jo krase, po vsej zunanji opremi knjige (obenem z elegantno vezavo, v kateri je vtisnjena Mickiewiczeva glava), kakor zelo uspešno umetnostno delo, Ze samo dejstvo, da si tnlco majhen narod, kakor so Slovenci, lahko dovoli luksus take izredno dragocene izdaje, je eno izmed tolikih dokazov njihove visoke kulturne stopnjo, ki daje pravico Slovencem, spadajočim po itevilu med najmanjše slovanske narode, bili med prvimi pri manifestaciji duha in kulture. Izdaja Kitice Mickiewlczevih je prišla na svetlo v omejenih primorkih: vieh je bilo tiskanih 350 izvodov, od katerih jih je izšlo 10 (ocenjevalec piše napačno 30!) v luksusni opremi z ročno odtisnjenimi ujedankami. Delo, ki je tako izbrano, predstavlja resnično dragoceno bibliografsko redkost.« Nato govori prof. Damiani o prevajalcu in izboru pesmi ler prevodin, obširneje o predgovoru in še posebej o italijanskih vplivih ter vrednoti delo kot slavist in polonist. Toda to je že podrobnejši referat. Mi smo veseli, da je slovenska lepa knjiga dobila tako priznanje v odlični svetovni reviji ter da smo Slovenci zopet predstavljeni širšemu. evropskemu krogu intelektualcev kot ljudstvo, ki 6krbnp neguje lepo knjigo, jo ljubi in ceni kakor najkullurnejži narodi, G. profesorju, ki jo žc tolikokrat pokazal ljubezen do slovenske knjige, jo za to dejanje iskreno zuhvuljujemo. td. mače fante noumorno navduševati za lepo ljudsko In mnotno pesem. Leta 1925 je dal orglnm slovo ln živel s svojo marljivo ženo le še za svojo skromno kmetijo. Bil jc umen sadjar in živinorejec m ie rail z besedo In dolom nosoblčno pomagal sosedom In znancem. Bil jo vedno načelen katolik. Svoji ženi jo bil dober mož, olrokom pa skrben vzgojitelj In požrtvovalen oče, sai le poslal tri sinove v gimnazijo. Najstarejši sin Karol je župnik, Leopold jo računski inšpektor pri našem poAtnom ravnateljstvo, Jožef je v prvi svetovni vojni omagal, ko Je kot najboljši učenec komaj skončnl prvi semester petega gimnazijskega razredu. — Hodi vrlemu niusu uluuujeu trojen iu ttvolal spomin! 10. septembra, bolniki z začetnicami priimka A do D, v soboto, 11. septembra, i začetnicami K do J, v ponedeljek, 13. septembra, z začotnloo K, v torek. 14 septembru z začetnicami L do N, v sredo. 15. septembra, z začetnicama O in P, v četrtek. 16. septembra, z začetnicama R in S, v petek 17. septembra, z začetnicami s do l! lii v soboto, 18. septembra, bolniki z začetnicami priimka V do 2. Od 20. do «8. icptcmhrn bo bolniški odsek dolil nakazila za sladkor za dojenčke In bolnike, lodn le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, da pridejo na vrsto v ponedeljek 20 septembra, upravičene! z začetnicami priimku A do D, v torek, 21. septembra, z začetnicami L do J. v sredo 22. »entembra, z začelnloo K, v e»-trtok. 23. septembra, r. r.ačetnioama L In M. v petek, 24 septembra, z začetnicami N do P, v soboto, 25. septembra, s začetnicama R In 8, v ponedeljek 27. septembra, z zaietnicnml ft do U ln v torek, 28. septembra. upravičenci s začetnicami priimka V do 2 Zdravstveni zavodi, ki «o upravičeni dobivati posebno bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila samo popoldne od t. do 10. septembra. Bolniki, ki doblvnjo dodatek mesa, naj prlneso s seboj živilsko nakaznico xa mesec avgust z mlrezkl za meso. VBem onim, ki teli »lrezkov no bodo imoli. bolniški odsek no no nakazal bolniškega dodatka za meso. Opozarjamo dn mestni fizlkat sprejema zdravniška spričevala za priznanje bolnl-škego dodatka živil samo od 1 do 20. v mesecu. Reklamneij zamudnikov zarodi velikega navala ne bo mogočo npoštovatl ter zato opozarjamo nn la razpored, ki se naj upravičene! pn njem nalanko rnvpnjo ler noj ga zuto izrožejo in shranijo, H r i i a n N a it. 102 1 i J 4 P 0 t • It 11 h IJ li 1 10 I/ 10 H -- 21 ,2 i-i .6 LI /0 & JI ii i: il 35 30 3! io 40 •41 42. 46 44 45 Hi 7 . -18 49 ."0 51 ■ri Vodoravno: 1. finski roman, 8. bo-člen, 12. moško ime, 16. del oliloke, 17. ud opere, 18. poikodba, 19. francoski pesnik, 20, nesnaga, i2. pesnltov, 29. nordijsko moško ime, 25. francoski pisatelj, 26. prevajale« romana pod 1. vodoravno v slovenščino, 31. hrib pri Jesenicah. 36. svetopisemska oseba, 37. grški otok, 38. rusko jezero, 39. očka, 40. Izraz pri kartanju, 42. grm, 45. izraz lz fonetiko, 47. slnronoinšku boginja, 48. papež, 49, Aopnk (tujka), 50. tuja žensko ime, 51. egiptovsko božanstvo, 52. pisntolj romanu pod 1. vodoravno. Navpično: 1. krog, 2. Mencingerjev romun, 3. slovenski planinec, 4. tvorba na železu, 3. ribji zaplnd, H. sukanca, 7. egiptovsko božanstvo, 8, krma, 9, domača žival, 10. učenje, 11. tidilnloa, 12. komični izraz, 13. filmsku zvezda, 14. nordijsko moško Jmo, 15. moško lino. 20. usad, 21, liho gornvlm, 2.1. orožje, 21. maroška pokrajina, 27. kraj v Sovorni Afriki, 28, slovenski književnik, 29. igro z žogo, 30. matomatlčnl Izraz, *1. pri. silno delo, 32. zgodovinski zapiski, 33. nlvA, •1i. mosto v Grčiji, 85. obrikl poglatar, 41. grška črka, 43. žensko ime, 14. starogrški hoE votyiv, 46. poslnncc, 47. kraj v Kaidejl. Rešitev križanke it. 101 Vodoravno: 1. sipina, 7. milina, 13. por, 16. Atala, 1). Nlnlve, 18. lesa, 19. laso, 20. zalega, 21. patos, 22. akt, 23. patona, 24. potnja, 25. makaroni, 27. kolaček. 211. anatoma, 31. Bi bi, Mati, 33. Rimini, 34. koruza, 35, kup, 36. Aleno. 37. Jagodo, 38. hiba, 39. Kina, 40. Canova, 41. Major. Navpično: 1, salama, 2, Itako, 8. past, 4. Ho, 5, Nazarenee, 6, anatomija, 7. Milena, 8. Inenl, 0. liga, 10. Ivo, 11, nepotl-zem, 12. Alatamaba, 13, pelača, 14. Osoje, IS. rasa, 23. patina, 14 pobud«, 26. Kamen. 27. Kirov, 28, kipar, 30. niti, 31, Bogo, 32. tuba, 33, rok, 34. kan, 35. kij. Nevihta s točo nad Novim mestom in okolico V nofil od srede na četrtek ja prihru. mela nad Novo mesto iu ujoao okoIlM huda nevihta a bliskom in treskom, nalivom ln toč Nevihta je pričela besneti okrog pol Štirih zjutraj tq ee je tako raz-besnela, da je dobre pol uro nobo kar 'žarelo v bil v I h in je neprotrgun grom pretresal ozračje. V začetku so ju ulll le močan in gost dež, kmalu pa je pričela padati So toča, spočelka de'-'a kot ko. ruznn zrna, kasneje pa je dež ponehal in je padala sama suha toča, ponekod dr' 'a kot orehi. Kolikor jo mogoče ua hitro ugotoviti, so prizadeti več uli muuj '.rajti Borlčevo, Skrjanče, Smiliel, Novo .ao»to, Žabja vos, Spiolenja vas, Mali in deloma Vel. Blatnik, tja gori do Kateža. V hi —-'1 Novega mesta je prizadeta tudi Bučna vas, dočim v dober streljaj oddaljenem Koledar Nedelja, !9. velikega srpana: Janez Krst-nlk obglavljen; Scbus, kralj, Ponedeljek, 3(1. velikega srpana: Broni-elava devica; Koza Umska, devica; Feliks, mučeneo. Torek, 31. velikega srpana: Rajtnunil Nonat, spoznavnlooj Pavlin Trlerskl, Skof, Lunina sprememba: mlaj 30, velikega srpana ob 20.50. llorschol napoveduje lopo in nestalno vrome. Zgodovinski paberki 21. velikega srpana: 1, 1521. je sultan Sulejman II. popolnoma premagal ogrsko vojsko pri Mohaču. Ko je kralj Ludvik II. brodcl na begu blaten potok, so jo konj prekucnil in krulj se jo v blatu zadušil. Ludvik ni imel nobenih potomcev, zato bl moralo njegove dežolo po dednih pogodbah med ogrskimi Juge-lonel ia Ilabsburžnni pripasti poslednjim. Češka sicer iz pogodb izvirnjočih dednih pravlo ni hotela priznati, vendar so stanovi lz pruve ljubozni ln posebne naklonjenosti Izvolili zu kralja Ilabehuržana Ferdinanda* ki jim je prej obljubil podelttov deželnih pravic. Bitka pri Mohaču jo postala zaradi smrti Ludvika rojstni dan avstro-ogrske monarhije, v tem je njen veliki pomon za evropsko zgodovino, zn nas Slovence pa jo pomembna v toliko, da so so turški vpadi, ki so so začeli v prvi polovici 15- stoletja, nndaljovuli po zlomu Ogrsko Se dobrih 150 let. it). velikega srpana; • 1. !««. se je vršil v Ljubljani I. kntoll-Rlil shod, kl je postavil vedo umetnost, pouk in vzgojo, politično in socialno žlvljonjo na katoliško stališče tor tako dopolnil ln potrdil delo, kl ga je začel nekaj let prej Muhnie. Prvi katoliški shod je trajno ln dokončno ločil duhove na Slovenskem, kljub pomirljivostl starejšo katoliško generacijo v neodločnosti ter boječnostt nnprcdnjnkov. Mlajša duhovščina, kot tudi lallka katoliška inteligenca. Je šla energično na delo in začela organizirati Široke plasti nnroda, mu nudila gospodarsko pomoč s pomočjo zadrug In ga skušala dvigniti tudi v duhovno-versketn smislu. Olavna skrb jo bila posvečena kmelu, za delavce so Je zavzemal zlasti Janez Ev. Krek, začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. Vodstvo Slovenske ljudsko stranke, ki jo v političnem smislu vezala katoliške Slovence, je po smrti konservativnega Kluna prevzel SušterSIČ. Ko eo se dve leti po I. katoliškem shodu združili nnprcdnjakl v Narodno strunko, jo bilo »Bloge« mod Slovenci koneo. Brštjlnu ni bilo toče. Trika gora ln kraji nu Trškogorskcip gričevju so bili obvarovani pred točo. Domala je po toči skle-ščoua koruza in ajdu, kl je bila v najlepšem cvetju in je nudila obilno pašo čebelam, dalje proso in močno tudi drugI poljski pridelki. Uničenega je tudi e m-uo sadja in grozdja, ki je bilo prav sednj v najlepši zoritvi. Vihar, ki jo ves čus nevihte močno divjul, je prevrnil dosti kozolcev, lu razkril nekatero streho. Vodu je drla kar v potokih po cestah in ulicah, trgnlu ptodno zemljo in jo vulila v nižjo kruio, kjer jo je nakopičen v v' Ve kupe. V Novem mestu je v neko hišo ob Krki udrla voda v spalnico ter "bistvo dvignila, da je zaplavalo po sobi. Na sploino je nevihta naredila veliko škodo. +25.80 O. Ponoči jn bilo sprva močno viharno Okoli 23 dalje »o začeli nočui nalivi. Vrstili so so z malimi presledki. Tudi v soboto dopoldne no hlli sporBdnl nalivi, zlasti močan naliv je bil okoli ti dopoldne, ko so prihajale gospodinje v velikem številu na trg ln v mesarske tržnice. V času od petku siiitra.l do soliote zjutraj, to ,1c v 24 urah .ie po zapiskih omhrogrnfa na meteorološkem zavodu padlo do 21-7 mm dežja. Barometer se Jo v soboto zjutraj rnpidno dvignil na 766.3 nun. Letoln.it avgust jo v 7 dnoli zaznamoval le 41.9 mm dežja, veliko pod mesečnim povprečnikoin. Avgust ic bil lotos razmeroma vroč ln suh. — Verniki Iz župnij Mokrnnnir. St. Rii-pert, Trchelno. bivajoči v Ljubljani slo vljudno vabljeni, da se danes, 29, avgustu, ob 5 popoldno udeležite pobožnosti, ki bo v stolni cerkvi pri oltarju Mnrijo Pomagaj lz BrezlJ. Obvestite o toni So drugo iz omenjenih župniji — Itelitorat ljubljanske nnlverze ponovno opozarja, tla Ima telefonski številki 46 42 In 40-4.1. dočim jo tel. štev. 40-41 rezer-vlrana zn Inšpektorat zu univerzitetne za duvo Visokega komlsuriata. — fcula Glasbene Matice je zaključila šolskim letom 1942/43 svoje 61, leto. V tem letu io bilo nu šoli 640 gojencev, kl so obiskovali 17 predmelov in če računamo gojeneo po obisku teh predmetov, ie skup n o 9*6 gojencev, od tega 431 moSkin in 555 žensk. Poleg ravnatelja je poučevalo nn zavodu »'i strokovnih učnih moči. Posamezni gojenci so nnstopnli na javnih produkcijah. katerih je hilo tekom šolskega letn 11. število nastopajočih goieneev pa znaša 413. V počitniških moseoih julij — avgust jo del učencev — ,850 — nadaljeval svoj pouk v takozvnnem počitniškem tečaju, Začetek novega šolskega loki 1943/44 bo takoj meseca septembra in vpisovanje na šolo so ho vrSIlo v dneh od 1. do 4. septembru dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. V ponedeljek, dno 6. septembra, bo dodelitev gojencev k posameznim učiteljem in določitev urnika tedni pouk so ho začel v torek, dne 7, septembra. Starše vabimo, dn vpišejo mladino nn Šoto Glnsbene Matice. ki uživa velik sloves. Vse podrobnosti in Informacije daje pisarna Glasbeno Mu tiče, Vegova ul. 7. Novi grobovi t V Ljubljani Je umrl g. Anton Letanja, železniški nslužboneo v p. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne iz kapole sv. Krištofa na Žalah. Osebne novice = Jernej Keber — tO letnik. Na dan •v. JerneJa jo godovnl in praznoval 60 letnico rojstva na Glincah stanujoči vpokojo-neo tobačne tovarne g. Jornoj Kebor, ki jo naš zvest naročnik. G. Keber jo bil 24. avgusta 1883 rojen v Bizoviku, to zgodaj je stopil v službo tobačne tovarna, kjer jo alužil 36 let. Nnd 43 let je bil aktiven član viškega gasllskoga društva. Deset lot je bil poveljnik viških gasilcev. Pomagal jo po vsod kot pravi gaslloo. Mnogo požarov pom ni, največji je bil v Vldlčevl opokarnl na Viču. Ob katastrofalni jesenski povodnji leta 1926 je ViSnnom roSeval z največjo požrtvovalnostjo živino, tudi v nevarnosti so nahajujočim osebam je pogumno prišel na pomoč. So mnogo srečnih in zdravih loti * N« škofijski klasični gimnaziji Ljuhljnnl bodo dno 20. septembra razredni in popravni izpiti, dne 21. soptembra popravni izpiti za nižji tečaj, dne 22. in 23 septembra sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred. Začetek ob 8. — Ravnateljstvo. — Močnejši nalivi. V petek popoldno ob 14 so je vili prvi naliv, ki Jo trajal dobre pol ure. nnto so jo znčclo počasi jasnitl, toda sumljivo so so vrteli od za,-pada drveči črni oblaki. V petek jo bila zaznamovana nnjvlšja dnevna temperatura Še! Dečvega dema Dr. Tavtar Slonvolinha specialistka za otroške bolezni redno ordinira od Vb 2 do V2 4 ltrog it. 8, telet. 85 05 — V glasbeni Soli »Sloga« se bo pričelo vpisovanje gojencev 1. septembra. Sola sprejema gojeneo za vsa orkestralna glasbila, kluvir tn kntiro, solo in zborovsko potjo, oporno šolo, orkester tor za toorotične predmete. Vsako leto dokazujejo nastopi gojencev. du jim liiidl toln vsestransko glasbeno Izobrazilo Vsii pojasnila dnjo Šolska pisarna v Pranžkovi ulici l'J vsak duu od 9—12 in od 15.30-19. — Strokovna popravila vitkega radio aparata izvršuje sulidno in hitro Kvcrst-Servis, Prešernova ulica II. Vsi rezervni deli na zalogi, — Rekolrkclja za gospe In matere bo v Llchteuturnu v torek, 31 avgusta, ob 4 popoldne In v sredo, 1. septembra, ob 8 zjutraj z nagovorom, skupno sv. mašo in obhajilom. Pridite! — Prijave »u vpis na Ahlturlenlskt tečaj na Državni trgovski akademiji v Ljubljani sprejema direkcija vsak dnn do 35. septembra. Podrobnosti na uradui doski. — Rabljene gramofonske plošče od 10 lir daljo dobite, dokler trnja zuloga, pri tvrdki Everost. Prešernova 44. v — Duhovne vn.le za gospe In matero bodo v Lichtotituruu od 13—16. septembra. Prilika bo tudi za zaprle duhovne vaje. Prijnvito se nu predstojpištvo Liclitentur-novegn zavodu v LJubljani, — Tuje jc/.ikc so lahko naučite tudi brez učitelin in sicer zelo hitro. Metode slovitih profesorjev z originalno izgovorjavo bo posnete na gramofonskih ploščah, katere lina v izbori tvrdka Everest snmo še za italijanski, nemški, francoski lil angleški jezik. EVEREST, Prešernova 44. — Požar. V noči od torka "i ' okrog 5 zjutraj gorel hlev posetnika Kor; barja v Bučni vusi. Posrečilo so jo rc"iti živino, dočim je poslopje zgorelo do tal. Nn kraj nesreče so prišli tudi poklicni gasilci, ki so obvarovali pred ognjem vsaj druga poslopju. — Oh oblctnlol smrti Antona Untnlk«. posestnika Iz Šenčurja pri Kranju, bo sveta inn«a zniliišiiion 8. soptombrn oh 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Osebne Izkaznice za Brdo In okolico bo poslovalnica oddajala v torek 81. avgusta in v sredo 1. septembra v Združenih opeknrnah. vsakokrat od 8 do 14. — Harmonike In orglice šo v najboljši Krščansko žensko društvo vnbl svoje članice ter »ouiiiljenice k mirovni puhož-noali, kl jo priredimo v čotrtek, 2. septembra, ob pol potih pri Pomočnici kristjanov na Rakovniku. Zaupno In prisrčno Jo bomo prosile Njene pomoči In Njenega posredovanja; sni ona nain moru lu tudi liočo po. magati. — Nn torkovi produkciji počitniškega tečaja Solo Glasbene Matice bodo nastopili gojenci iz šole l'o Cerniveo Bože gilč. Ilru-dnč Zorke. ga Koluričevu, go LlpovSkove; iz violinskega oddelka g. Jurija Oregorrs in iz Sola Karla Snnclnn. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasb. Malico. Prof, Oslu Sest, vlS.ii rožisur Narodnega gledališča, .io eden najpomembnejših vzgo-Jevnlcov iinSngn dramskega naraSčaja, kl vodi žo preko 30 let pouk deklamnclje na Soli Glasbeno Matice In tudi n„ njenem konservhtoriju. S »vojimi letošnjimi gojenci ho priredil v čotrtek dne 2 septembru, v frančiškanski dvorani jtivno produkcijo katero spored sestoji iz dveh delov, Podrobni soorml te produkcije, na katero Se prav posebno opozarjamo, se ilohl v knjigarni Glasbene Matico k.ier «o v prod-prodaji tudi sedeži iti stojišča. — V LJubljani umrli od 20. do 26. avgustu: Novak Elizabeta, sestra Mereedos, 35 let. Marijina sestra Čudodelne svetinje. Šmartno ob Savi 16; Repov?. Marija, roj. Marti, 74 let. zasebnlcn. Ciril Metodova c. 88; Nowy Marija, roj. Klembns, 86 let, vdova Inženirja, vldovdnnslin c. 9: Tavzes Nušn 28 let, profesorica Staničevn ul. 12. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Zllnik Frane, 6H lot, mlinar lil posestnik. Fnžino 4. obč Zagraden pri Kočevju; Kututok Marija. 59 let, posestnim, Rlhpoveo 1, obč. Trebnje: Krape? Mnrljn. roj. Dornik 49 let, žena viničaria, Zavoda 14 pri Kostanjevici; SoSok Frane. 68 let. delovodja Združ. papirnlo, Vevče; Lenarčič Neža, 71 let. dninnrlcn. Brest 49 obč. TomiSolj pri Ljuhljnnl; Rajsner Ivanu. 45 let. ženn dninarja, Sp IlrnSien .19 obč. Dobrim io; Koro-ec Jera. 62 let, ženn posestnika, .Tnužle 3 obč. St. Vid nad Cerknico; Peršln Jože, 65 let, posestnik, TomiSclj 4 pri Ljubljani. — V Zvezdi kopljejo krompir. V petek dopoldne, ko je bilo lepo vremn, so delavci inesino vrtnarijo začeli v Zvezdi orali kromVlr. S plugi zn konnnje krompirja so preornli dve njivi v goreniciii delil Zvezde, kjer so nasadili deloma danski krompir ln kifelčnrjn Pridelek je lep in zdrav toda nc preobilen. Kifolčur je ilroban. Popoldanski dež .ie delo preprečil. — Ponesrečenci v Ljubljani. Rajbnrd Llzn, 23 letna ženn brusačn. jo na cesti padla in so hudo poškodovala na desni nniri. — Upokojeni policijski vl4.il stražnik, 6:i-letnl France Su'terSlč, se je nrl cepljenju drv usekal v levo roko. — Hudo si jo pri padcu poškodoval desna rebra 31-letni železniški delavce France Jare. — Premog In drva nrl tvrdki »Gorivo«. Knvlovikn 8. Telefon 34 57. Lastnik Lojzo Jerančič ml. — Dijaki, kl se vrnfnjo, se lnliko hitro in temeljito pripravijo za razredne Izpite-Prijavilo naj se k InStruKcijnin na Novem (Turlaškem) trgu 5. Nn rnpolago so jiin strokovnjaki zn nizek honorar. Začetek 4, septembru. Enako so k iiv-trukcijnm zn popravne izpite šo lahko prijavilo dl'akl zamudniki dnevno od 8 do 12. InStrukcljo. Novi (Turjaški) trg 5. -- Vpisovanje v trgovsko nflllSfe »Chrlstofov učni zavod«. Ljubljana Domobranska 15. za enoletni trgovski tečni s pravico Javnosti so vrši od 10. septembra dalje v pisarni ravnateljstva. Prijave so pa sprejemajo vos čns ludi med piičitnientni. Pouk bo pričel kakor nn državnih trgovinskih Šolah. Podrobne Informncljo in novi prospekt! so Interesentom brezplačno na ruz-polago. Ravnateljstvo. — Sndno ilrevjo In trta v cvetju, Iz St. Lovrenca. 26. avg. V ponedeljek sem sporočil »Slovencu«, kako cveto v nekaterih nnSlh vaseh nad St. Lovrcneom vsled hude točo 27. julija jabolka. Pa precej drugI dan scin opazil, da cveto jabolka tudi v St. Lovrencu. Tu cvete pred hišo c. Al. Snjeln na vrtičku nrod hišo In okoli njegn knr 7 mlndih jabolk ki s,o več nli mani v cvetju. Jnbulkn oveto tudi pri sosednji Grmovškovl *lšl, cvetoče jabolko opazi tudi nad njivo nad cesto, evelo jabolka tudi v Mnrčjem dolu, kier jo toča 27. julija ludi močno pobila. Na Dolgi njivi pn cvete liruškn, kakor pripovedujejo. Kakor bo sliSi evelp tudi trtu tum, kjer jo toča močno pobila. — S, — Mamina mleko — 21% — 14.60 lire, Blrngliy mleko z otročjo glavico 15 35 lire. Viktor Sotier, Sv. Jakoba trg 4 Opozorilo! Sporočnnio vsem cenjenim Interesentom, da od dnnes naprej Izposojamo ludi novo moderne gramofonske ploščo proti ugodni odškodnini. EVEREST, l'ro-Scrnova 44. — Velike povečane fotografije pn vsaki slik! Izdeluje lično In solidno FOTO liE.M. Ljubljana. VVolfova ulica 16. — Ponavtjulnl tečaji tz vsoh srednješolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji. — Vpis dnevno od 9 do 11. ličnimi nizka. Vodstvo tečajev — Llchtcntiirnov zavod — Ambrožev trg. — Plus. Teb! na not. nova vzgojna knjl pa so Enako kakovosti v veliki Izberi dobilo po ugodni coni pri 'tvrdki EVEltEST. Na znlngi najboljše in kvalitetne znamko r rontalnit. Scandalli. Bontempi, Carisch' itd. /a vse navedeno znamko nudimo enoletno garancijo Cene solidne, Oglod in preizkušnja brezobvezna. EVEREST, Prešernova 44. V slovenski poljudnoznanstveni knjižnici bo izšla znamenita knjiga To je zgodovina naseljevanja Amerike. Jo pa tako pestra, pustolovska, da daleč prekaša po svoji resničnosti fantazijo Karla Mayn, ki jo Jo vložil v svojo divjo spise iz življenja belcev v ameriških Indijanskih divjinah, Kjer so svoje čase gospodovali Indijanci. Pisatelj Gusorn v tej knjigi podaja stvaren, kritičen, zgodovinski opis naselitve Amerike po Evropejcih. Veiulur Je resničnost borbo zn ohstnnok z naravo, živalmi in Indijanci tako pustolovska, divja i" razgibana, da knjiga prekaša kakršen koli roman pustolovske vsebine. Slovenci, kl smo dali toliko krvi v Ameriko, bomo s to knjigo dobili branjo, kl ho brez dvoma vse zanimalo, tiste, kl morejo govoriti o svojih ameriških stricih, pn tudi vso ostale, ki takih ntricev nimajo. Ta knjiga bo Izšla v voč delih in bo nenavadno bogato Ilustrirana; zlasti ko pomembne slike, kl so posnete nn kraju sumom Iz življenja Indijancev + Ker so vso »0VUTOVU« knjige tiskane lin gladkem sntlnirancm papirju, bodo imelo sliko še posebno veljavo. « M o s e č 11 u n a r o č n i n a za to edino slovensko poljudno-znanstveno zbirko knjig Jo le 20 lir + Za knjige v polplatno vezano In tisknne na težjem papirju pa 35 lir * Vsak mescc ho Izšla ena knltco ♦ fin nenaročnike bodo ItnJUe občutno dražjo + Naročite so čim prc1 ti a zbirko »SVKT«. + mesecem septembrom bodo knjigo že začele izlmintl * NnroChlk« »prejema uprava *RVETA«, Kopitar-leva 6 ali pa LJUDSKA KNJIGA UNA, Prod škofijo v Ljubljani. 29. Sklonila se jc nad tolmun, si odvila spreininjast trak in vsula lase z ramen. Skalili so mirno gladino, da je zazvcncla: »Zlatnik ogrel je srebro, lilija v rožo cvete, čudežno kresno nebo, čudežno moč mi daje.« Adamičevega orkestra — 22.10 Orkester vodi dirigent 1'utralla — 83.45—3.1.80 Orkester Cetru vodi dirigent Barsizsai v odmoru 1231 poročila v itulijanščiiil- Ponedeljtik, 30. avgusta: 7.10 Pesmi- in nnpevi — 8 Nnpovcil časa, poročilu v Italijanščini — 12.20 PloSče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napolltunuke pesmi — 13 Napoved čnsn poročila v italijanščini — 13,111 Poročilo vrhovnega poveljstvu V slovenščini — 1.1.20 Orkester vodi dirigent Tnn silli — 14 Poročilu v ItnltjnnSfllni — 14.10 Orkostrnlno glasbo vodi dirigent Potrulin — 15 Poročilu v slovenščini — 17 Napoved čnsn. poročila v Italijanščini — 17.15 Koneert rudljskogn orkestru vodi ilioirent D. M. Sljaneo, orkestralna glasim — 19 Govorimo Italijansko, poučuje prof. dr. Stnnko Lehon — 19.30 Poročila v slovenščini — 19 45 I.nh-kn glasha — 20.30 Napoved čnsn, poročila v italijanščini — 81.30 Koneort rndijskeen orkestra vodi dirgent D M. Sllanee. sodeluje soprunlstka Valerija Hoyhal opernn glasha — 22 Filmska glasb«, orkester vodi dirigent Zetne — 22.30 Iz znanih oper; Do-nizetti: l.ueia dl Laintnormoor — 23 Poročilu v italijanščini — 23.10-23.30 Orkester Culra vodi dirigent ltnrzizzn. LEKARNE. Nočno »lutho Imalo lekarne: v nedeljo: Ilir. HuSnik. Marijin trg 5; mr. Dou-Klan iSček. Cesta Arielle Rea 4; mr. Ilohlno ded., Oestn 29. oktobra 81: v ponedeljek: mr Leustek, Reslicv« cestn 1: Ilir. Buliovee, Kongresni trg 12. in mr. Komotar. Vič. Tržaško cesta 48. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEZPUNO SLI /BO ho ml sobote od 2» do ponedeljka do 8 zjutraj vršil mestni vitji zdrnvstveni svetnik dr Frantn M i b . Ljubljana, l'o ljanska cesta 15. telefon 32-84. PolzviMlovnnl« NaScl se Je čevelj (gojzer). Dobi »e na Jurekovl poti 55 pri l/anski cesti. Papagajček. modre bnrvo sliSI na ime •Bohik«. jc odletel. Najditelj s« nuproSa. dn ga odda proti nagradi v Židovski ulici 3-1. Zguliljenn jo blln damska zlata znpest-na urn nn bloku Ježica dne 26. t. in. zvečer. Pošten najditelj bo naproSa, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Zgubila se Jc zlaln ročna zapeslna ura v Rožni dolini cesta IX in II. Pošten najditelj se nnprošn da jo odda v upravi »Slovcucu« proli nagradi. Nove železniške legitimacije za državne upokojence S koncem tekočega letu Izgubo veljavo vse železniške legitimacijo državnih upokojencev ■ platnicami modre barve, Železniška uprava bo iidaln nove legitlinaoije s italijanskim Iti slovenskim besedilom. V veljavo Stopijo dne 1. janunrja 1944. Državni upokojenci lil upokojenke, ki /ole dohiti nove legitimacije zuso In in svoje rodbin ske člane naj jih čimprej nuroče pri li-nančiii dlrckoiji v l.juliljaiii » nokolkovano vlogo. Svoj priimek in ime kakor tudi osebno podatke svojih rodbinskih člnnov nnj v prošnji navedejo toeno tako, kakor so glase v osebnih izkaznicah, če jih imajo. Pri rodbinskih članih je treba označiti rnz-inorio do rodbinskega poglavarja (žena sin, ličil; zn otroko so potrebni tudi rojstni podatki in navedbe o morebitni zaposlitvi, nli oo so šolajo Kdor nc pritoži stnro železniške legitimacije, ker io bo morda letos Se potreboval, nnj navede njeno zaporedno Sto-vilko. Zn vsuko zahtevano legitimacijo so moru priložiti doprsna sliku brez pokrivala, 4 cm široka lil 5 cm visoka. Nn hrbtu slike naj bo razločno napisano rodbinsko in roislno ime osebo na Bilki. Slike, ki In ne ustrezule bodo zavrnjene. Gospodarstvo Določitev količin krompirja, fižola in lanenega semena kmetijske letine 1913, ki se pustijo pridelovalcem /a potrebe družine, za seme in za živalsko prehrano Visoki komisar »a Ljubljansko pokrajino odloča: Pridelovalcem se puSčajo na razpolago naslednje količine krompirja, suhega fižola In lnnenegn seincnn kmetijsko letino 1943 za potreba družine, >a seme in za živalsko prehrano: al neposrednemu pridelovalcu zanj in za vsakega člnna družine, ki so pri n leni vzdržuje: 130 kg krompirja In 10 kg fiiolni bl posrednemu pridelovalcu., zanj In zu vsakega člana družine, ki so pri njom vzdržuje: 80 kg krompirja In " kg fižola: ci m vsako svlničp določeno »a pitan ie ali za Plenic: 100 ke krompirja, čo sn prideluje koruza, 300 kg pa. čo se no prlilelule koruza; dl za vsak hektar zemlje, kl «o posadi s krompirjem 15 slotov, a fižolom 150 kg lu lanom 250 kg. Itdala nakazil nbrlnikom »o brnela In petruivj. Obrtniki, kl prejemajo pri Pokrajinskem svetu korporacij bone za bencin lil petrolej brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov Zdrotenja industrljeev in obrtnikov, odsek zu obrtništvo, sc oponzrju-jo, da se t »odo Izdajali meseca septembra boni po strokah In xe morajo dvigniti po Imenskih začetnih črkah ob naslednjih ilno-vih: uilzarjl; začetnica A do O i. septembra, od P do 1. 2. septembra: si karjt tn pleskarji: 3. septembra: lirarji ln knjigovezi: 4. septembra: mehaniki: L seklemliru: kleparji; 7. septembra; ključavničarji: i- pep-tenilira; elektrotehniki In steklarji: 10. septembra- krojači, modlatke In krmarji: začetnim A do L 11. septeinhra in od M do 7. 13. septembra. Vrstni red za oktober bo prnvmnsno objavljen. Upravičencem, kl no dvignejo bonov na določen dan zapsde m. knzilo zi dotlčnl mesec. Mojstri, kl lic dvignejo bonov osebno morajo svojim pooblaščencem izročiti izknzne listine, dn jih oh dviga bona predložijo v preveritev. Državna narancija eo Druiho ta balkanske fr 3 popoldno z Znl, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, 28. avg. 1948. žalujoči: MAKIJA, soproga; ANTON, FRANC, LUDOV1IC, sinovi; ROZA, sestra — in ostalo sorodstvo. KLOBUCARNA »PAJK« I = Vam strokovno osnail, preobllka p g ln prebarva Va5 klobuk, da lzgle- p s da kot nov. — Lastna delavnica. |} % Zaloga klobukov — Se priporofia f§ | RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, | I SV. PETRA CESTA 88 ; = MIKLOŠIČEVA CESTA 12 § (Nasproti hotela Union) 1 1 Zahvala Vsem, kl at* ■ nami aofiu- stvovall ln nas tolažili ob bridki Izgubi naše ljubljeno hčerka, sestre, svakinje ln tete, gospodične Angele Lesjak vi i. poštne kontrol, v pok. se tem potom najlakrenejo zahvaljujemo, :: Posebno »e ea-hvaljujemo zdravniku gosp. dr, Debevcu za požrtvovalno skrb, čč. sestram za skrbno nego In stanovskim tovarlšicam za obilno tolažllne oblsko za časa bolezni, vsem darovalcem vencev In cvetja ter vsem. kl ste Jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti, Ljubljana, 28. nvg. 1543. 2ALUJO0I OSTALI 00020091485323235348234823480223235353234853485353232348530201 Ravnanje z vojnimi ujetniki Splošna načela mednarodnega prava in nekaj primerov, kako so Angleži te določbe kršili Ko so jo zadnjič vrnila v domovino nova skupina italijanskih vojnih ujetnikov, po večini ruujuneev in pohabljencev, — nu podlagi angleško-^lljnnskogn dogovora o medsebojnem izmenjavanju ujetnikov — je lln-lijnnska revija »lieluzioni tornuzionuli« prinesla zanimiv čiunok, v '--feret razlaga, kako so Angleži ravnali z itn I i.in ns1 ! —1 voj niml ujetniki v brk vsem določbam ženevske konvencijo, sklenjene 27. julija 19*29, ter te določbe tudi podrobno poduju. Med drugim pišo naslednjo: Prvič so Angloži kr"'* 'otočbe ženevske konvencij že mu ju 11140, torej že tedaj, ko Italija Se nI bila v vojni. Bilo je '•> tedaj, ko so jo francoska vojsku hitro bližala svojemu ruzsulu. V več primerih so bili nemški padalci primoruui, spustiti se v sovražnikovem zaledju in so tako pudli v roke Francozom ln Angležem. Te padalce eo zu-prli in jim niso dali nolienc bruno, v mnogih primerih pa so jih celo do smr' lučili. Preko švedske vlade se je 80. maja nemška vlada pritožila na francoskih pristojnih mestih tor zagrozila s povručilom, čo tn njihova pritožba no bi zalegla, ""doline kršitve so se dogajale tudi oh priliki bojev v Grčiji in nu Kreti. Dokazi črno na belem Kar posebej zadeva italijunske ijne ujetnike, omenjamo, ■'•» jo 5. junija 1912 Italijansko vrhovno poveljstvo v sporazumu i nemškim izdnlo urndno poročilo, v kute.-em pravi med drugim, dn so med boji v Mnr-mariki v Afriki našii ukaz vrhovnega poveljstva britanske 4. hvigudc, v katerem je bilo znpisano, da ujetnikom nc smejo dovoliti, da bi jedli, pili ali spali, dokler jih no bi zaslišalo pristojno oblasti. »Znslilevnnje ujetnikov je dragocen vir, ki se iz njega lahko kaj zve, zlnsti še če sc to zasliševanje opravi v trenutku, ko jo ujetnik še zbegan.« Spričo tega so tudi z italijanske ln l.cm-ške strani skleuil! enako postopali z nn,-loškimi ujetniki, dokler no hi omenjenega ukaza, ki so ga nal" nn afriškem bojišču, Angleži prcklicnli. 2e meseca avgusta 1942, tako' pono-srcčcncin p isku*- nn- NSko-nmorlškega izkrcanja pri Dleppu, so Nemci našli na frun-coski obali nngleško povelje, v katerem je bilo med drugim zapisano: »Vselej, kndnr je lo mogoče, je ujetnikom treba zvezali roke. dn ne bi mogli uničiti svojih listin.« Poleg tega so ugotovili, da so pri tej priliki nemškim ujetnikom zvezali roke na hrbtu ali nn prsih, nekaterim pn dn so colo prste zvezali. Čeprav je angleško vojno ministrstvo 2. sept. 1942 zanikalo nemško trditve, so jo 4. oktobra ponovil isti primer, ko jo šestnajst Angležev nnvsczgodaj zjutraj napadlo na otokti Sorc v Itokavskom prelivu skupino mških vojakov — doluveov ter jih zvezalo in nekatere, ki so so branili, celo pobilo. To pu je lo nekaj primerov, kako so Angleži kršili določbe ženevske ' nvu ,11. ki so jo bili svečuno podpisali 27. jul. 1929. Preden nu kratko povemo, kuj v '-ijo omenjeni ženevski dogovor, nnj omenimo nekuj stvari, ki so privedle do njegove sklenitve. Vse do sredi pretcklegu stoletju ni bilo nobenih splošnih določb, knko jo dovoljeno ruvnutl z vojnimi ujetniki, vsaj takšnih ne, ki hi se jili bil kdo drž Zato so bili vojni ujetniki več ali manj prepuščeni nn milost in nemilost posume- '• ge-norulov. Ce so ti imeli kuj srcn dn njih, so z njimi postopali človeško, drugače pa kakor se jim jo zljubilo. Dostikrat se jo colo zgodilo, da je bila usoda ujetnika pro-puščena enemu samemu nnvudneinr »o. ,i.u. Ne omonjamo logn slučajno, pišejo 'Hela-zidni internazlonall«, pač pu hočemo spomniti, da jo bil mož, ki Ima nujveč zaslug, iln so je leta 18«« sestuln v Ženevi posebna konferenca, ki naj bi dokončno rešila vprašanja postopanja z vojnimi ujetniki, Ituli-jnn. Bil je to Fordlnando Puluseiauo, na-polltnnskl kirurg, ki je s svojim dolom • Novtralnost vojnih ujetnikov«, zlusti pa So s svojimi osebnimi nastopi povzr, 'II, du so se vlado zučolo zanimati za to vprušanjs. ki so ga doslej tako zanemarjale. Od haške konference 1899 do ženevske konvencije 1929 Čeprav jc bila 10. scplemhra 1785 med zavezniškimi državami in Prusijo sK'»njeua pogodba, katere 24. čl. je določal, da je treba z vojnimi ujetniki ravnati tako kakor' s svojimi vojaki, so vend-r o tem vprašnnju prvič podrobneje razpravljali pa omenjeni ženevski konferenci '"tn 1861.. kjer je bil dosežun vsestranski mednarodni spo-razur Toda tedaj je šlo v ' vrsti sac.o za vojne ranjonce in bolnike, glede vojnih ujetnikov pa so sklenili podrobneje razpravljati kdaj pozneje. Tako je prišlo v juliju in avgustu 1. 1874 do konference v Bruslju. Na njej so naredili načrt, ki pa je bil izveden šele 25 let pozneje, un huškl konferenci leta 1899. Med svetovno vojno 1914—18 so so določbo haške konvencijo izkazale po- ljudsko pcsofUnicn u Ijubljani zadruga z neomejenim jamstvom _♦_ ▼ lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 Posojilnica je bila nasproti hotela Union ustanovljena 1.1895 . , ., . ^ , . ......., - sprejema hranilne vloge v vsaki visim in jih ^ najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Potrti sporočamo, dn je dne 19. avgusta umrl prečiščen po hudem trpljenju In previden s sv. zakramenti naš blagi, ljubljeni mož, oče, tast in dedek, gospod LUDVIK ŠPARHAKL organlst ln posestnik 'na Teharjih pri Celju v 84. letu starosti. Pokopali smo ga dno 21. avgusta ob pol enajstih na domačem pokopališču. Hkratu so prav iskreno zahvaljujemo vsem, kl so predragemu pokojniku posvetili poslednjo pot, tolažili v trpljenju njega in nas in nam izrekli besede plemenitega sočutja. Maša zadušnlca bo v torek, dne 31. avgusta 1943, ob 6 zjutraj v farni cerkvi sv. Družine v Mostah pri Ljubljani. Teharje, Ljubljana, Novo mesto, Luckcnvvalde, avgusta 1943. žalujoči: METKA roj. Saje, žena; KAREL In LEOPOLD, sinova; ALOJZIJA roj. Jan^a, snnlia; rsO.TAN, ZVnNKO, JANKO, vnuki; METKA in ANICA, vnukinji IEL KINO tli A TI CA Vesela družabna komedija z lepo 11 Ude Krulil v glavni vlogi Petje in ples. Film ljubezni, zubavo ln vesolja . , »Ljubim (e« Ostali Igralci: Paul Hubschmldt, Fita Benkoff, \Vilfrled Seifcrt PREDSTAVE ob 10.30 ln 19. V nedeljo ob 10 30, 10, 17 ln 19. IEL KI IVO SLOCiA 27-50 Ljubezen, lepota, eleganca v veseli burki »Idila v Budimpešti« V glavnih vlogah: Gcrmaine Ausscy, Osvaldo Valenti, Sorglo Tofano. PREDSTAVE ob 14, 16 ln 18 IEL. 12-21 KINO UNION Ljubosumnost vidi vso narobe! »Planinci« V glavnih vlogah: Amedeo Nazzari in Marlella Lottl. Predstavo: 10.30, 16.30, 17.30, 18.30 1 KINO KODELJEVO telefon 41 M Nepozabni film iz življenja v dekliškem iuteruutu »Ura kemije« Alida Valli in Andreit Chccchi v glavnih vlogah Votor pripoveduje trojno zgodbo o zaklotem gradu, ki jc bil - »Kalvarija ljubezni« Corinne Luehnire Simone Simon. Mlchel Simon Predstave nli nedeljah ob 14.30 ln 17.30; ob delavnikih ob 18. šukri Saradzoglu - »sedlarjev sin« Eden tistih redkih državnikov, ki so tudi ob najtežjih okoliščinah znali svoji domovini prihraniti grozote vojne manjkljivo ln praktično nelzvodl. Pojavila so «p nova vprašanja, ki nanjn dosloj nili mislili niso. Vprav zarudi h s' 'nnj iz svetovne vojne so je 10. kor' -onca Mednarodnega ltdečcga križu lota 1921 v Zoucvi bavila s tem vprašanjem ter poslu m vladam prošnjo, nuj sklenejo diplomatski dogovor glede vojnih ujetnikov in tistih, ki so bili odpeljani, uli so jih preselili v druge kraje. V svoji prošnji, je navedla tudi smernice, po kuterih nuj bl so lo po-rečo vprašanje rešilo. Na to nobudo jo posebni odbor Mednarodnega Bdcčegu križa izdelal načrt, ki je bil objavljen leta 1923 in gu jo sprejel ltdcči križ un svoji U. mednarodni konferenci ler ga poslal švicarskemu zveznemu svetu. Ta svet je po-znejo sl " I posebno diplomatsko k" " ■-n-co, kl jo pretresla omenjeni načrt, nn po-llagl katerega jc bila 27. julija 1929 skic-njena ženevska konvencija glede ravnanja z vojnimi ujetniki. Podpisalo jo jo 47 dr-žuv, ratificiralo pa 33. Temeljne točke ženevskega dogovora Ženevski dogovor, ki obsega 97 členov, obravnava glede vojnih ujetnikov naslednje: zajetje samo. ujetništvo (s posebnim ozirom na ujotniška taborišča, prehrano, zdravstvene razmer^ zadostitev raznim potrebam, ki jih imnjo ujctniik. njih prcinoščnnjo in po dolino), dalje delo ujetnikov, dopisovnnjo ujetnikov z njihovimi domačimi v domovini ter njihove stiko z oblastmi, pod katerih nadzorstvom so, konce ujetništvo itd. Temeljna načela te koncesije so obsežena v prvih štirih njenih členih: n) Za vojne ujetnike se smatrajo izključno lo pripadniki oboroženih sil. Iz tega sledi, da se za vojne ujetnike ne sme smatrati civilno prebivalstvo, za katerega bo lahko uvede nu pr. internacija, nikakor pa civilisti ne sinejo priti v vojno ujetništvo. b) Vojni ujetniki so pod oblastjo sovražnikovih oblasti, ne pa posameznih oseb ali oddelkov, ki so jih ujeli. Tako so zdaj od pravili prejšnjo prakso, da je lahko vsak, v čigar roke je ujetnik padci, ravnul z njim po mili volji. c) Z vojnim ujetnikom je treba ravnati po človeško in .ie troba upoštevati njegovo osebnost in njegovo čast. Ima še vedno vse pravico, ki mu jih daje civilno pravo. d) Nad vojnimi ujetniki ni dovoljeno izvajati kakšnih represalij. c) Z vsemi je treba postopati enako, razen če ne gre za vojake različne vojaške stopnje, za bolnike, za kakšne posebne poklicne sposobnosti, ali čc so ujetniki merda cclo žensko. Mod polit, osebnostmi nove Turčije so na oni struni takšno, ki so so pojavile nu obzorju v dobi prevrata in ki o njih lahko rečemo, du so sinovi Kemala Ataturka, na drugi struni pa osebnosti iz tistih rodbin, kl so bile že v sultanovi Turčiji zavzemale vodilna mestu. Med temi slednjimi je tudi sedanji turški zunanji minister Nuinan Mc-nemondzoglu, med prvimi pa ministrski predsednik Snkri Saradzoglu. Nič ni za toga moža bolj značilnega kakor dejstvo, da st jc tedaj, ko si je moral vsak turški državljan izbrati svoj priimek, navzdol priimek »Saradzoglu«, knr v turškem jeziku pomeni toliko kot »sedlarjev sin«. S tem je sedun.il turSki predsednik vlade, ki s predsednikom republike Inenijem vodi usodo Turčijo, hotol povedati javnosti, dn je iz proprostegu rodu. Njegov oče je imel v Sinlrni sedlarsko delavnico, iz katere je mladi šukri naredil prvi korak v svet tor se začol baviti s politiko ter nazadnje do-segol najvišje mesto v državni službi, in sicer v zgodovinskem in zelo kočljivem trenutku. Njegovi starši so hoteli, da bi fiukri postal navadni uradnik. Zelo lahko se je učil in jo znrudl svoje izredne bistrostl postal že v svojih mladih letih ravnatelj Trgovske šole v svojem rojstnem mestu. A to mlademu šukri ju še ni bilo dovolj. Pot ga je gnala naprej v Belgijo, nato pa v Švico, kjor je nadaljeval svoje »olanje ter postni doktor političnih in gospodarskih ved. Začel se je baviti potem s politiko ter napisal colo vrsto manjših del. V dohl, ki je bila za njegovo domovino odločilne važnosti, je bil spet v Turčiji. Leta 1921. je bil v vrstah najožjih sodolavcev Komnla Ataturka ter je postal zelo znan. Boril se je za osvoboditev izpod grškega jnrina ter se po zniugi pri Sakarljl vrnil v Smirno. Vojaška služba je bila s tem zanj končana, in začela se je doba njegovega političnega delovanja. I.etn 1928 je bil Sa-radzoglu izvoljen zn poslnncn velike turške nnrodne skupščine. Lito dni pozneje je bil žo držnvni podlajnik. še istega letn pn je postni finančni minister v vlndl Izmetu Ine-niju. Letn 1S2B. je zamenjal svoje ministrsko mesto ter postal pravosodni minister. Uvedel je važne spremembe v turški zakonodaji In sodnem postopku samem. Toda od tega časa dalje je bila Snradzo-gluju čedalje bolj pri srcu zunanja politiko. Še vedno niso pozabili njegovega temeljitega ziinanjcpolltičncca govora, kl gn je imel meseen maja 1930, In v katerem je dejal med drugim: »Tudi v bodoče bomo sklepali varnostne pogodbe, tudi če smo člani Se tako velike Zveze narodov«. S tem je naznačil »mernlce turške zunanje politike. Politika prostih rok Saradzoglu je žo tedaj, ko jc bil So pravosodni minister, užival velik glas. A v središče političnih dogodkov svoje držnve pa je stopil in postni najvplivnejša osebnost v Ankari in je bil zn predsednika turške repu bilke Imenovan Izmet Incnl. Snrndzogln je prevzel zunanje ministrstvo. Turška zunanja politika je tedaj preživela kočljivo dobo Zo se je bila začela angleška in francoska politiko ohkoljcvnnjn Nemčjio, in Turčija je morala misliti na svojo varnost ter na to, Pošiljke iz Italije v Liubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MarchesiLombardat.a. MILANO, Via Arnaldo da Brescia 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo v Ljubljani: RAJK0TURK,Vilharjeva 33 da ne bi postala plen tujih teženj, pač pa, da bi si ohranila proste roke. Zato je znova potrdila Balkansko zvezo v upanju, da hi Balkanu prihranila vojne grozote, znkaj nad njegovim obzorjem so se bili že zučeli zbirntl temni oblaki. Toda Grčija in Jugoslavija pozneje nista hoteli, nista znali ali pa nista mogli ohraniti tistega svobodnega odločunjn, kukor ga je znal obdržtl Saradzoglu v svoj1, državi Turčiji, ter stil zašli v vojno. Balkanska zveza se je razbila, Turčija pa, ki je z budnim očesom gledala predvsem na svoje koristi, je ostala nevtralna. Angleško-franeosko-turško zavezniško pogodbo, podpisano oktobru 1939, so v Turčiji razumeli kot varnostni in samoobrambni korak, ne pn kot neknj, knr bi Turčijo znpleilo v vojno za tuje koristi. In Snrndzogln je znal ohraniti povsem svobodno nastopanje, ki je bil in je nujen predpogoj za izvajanje nevtralnostne politike, ki jo hoče turška vlada In tur«ki narod. Knko svobodno nastopa Turčija v svoji znnanji politiki, se je pokazulo junija 1941, kn je po zlomu Grčije in Jugoslavije Saradzoglu podpisal prijateljsko pogodbo » Nemčijo. Zavezništvo z Anglijo ni oviralo Turčije, dn ne bi ohranila z Nemčijo-rednih in ploilonosnih gospodarskih ler političnih odnošnjev. Ce pri knkih mednarodnih pogajanjih Turčiji niso mogli dovolj zagotoviti svobodnih rok, Turčljn poeodbe enostavno ni podpisala. V tem oziru je značilno Saradzo-glujevo poslanstvo v Moskvo meseca npriln 1939, kjer so kremeljski veljnki zahtevali shvuri, ki turški vladi niso jamčile ne suverenosti in ne svobodnega odločanja. Čeprav je bilo turško-sovjetsko prijateljstvo eden glavnih temeljev turške politike, se Saradzoglu vendarle ni pomišljal oditi Iz Moskve ter zapustiti tain vzdušje resnične hladnosti in sovrnštvn. Po smrti Itefika Snjdama, je lani postni Saradzoglu predsednik turške vlade ter Ima na tem mestu še več možnosti kakor pa kot zunnnji minister. Izvajati takšno splošno politiko. kakor se jo je bila oprijela Turčija. Kol ministrski predsednik je Snrndzoglu potrdil voljo Turčijo, dn ostnne nevtralna in s tem tudi dokazal, da so oslnl« brez uspeha vsa prizadevanja Anglosasov, dj bi Turčijo sprvili v nevarnost tili jo vsuj zlorabljali. Saradzoglujevo line bo spričo tega ostalo zapisano v zgodovini kot ime enegn tistih redkih državnikov, ki so znali ohraniti mir v svcijl državi tudi oh najtežjih okoliščinah. Pri tem njegovem prizadevanju pn gn ne podpira le predsednik turške republike, temveč ves turški narod, in mn je za uspehe. ki jih je dosegel, hrez dvomH hvaležen, saj je Saradzoglu eden tistih mož, ki so Turčiji vse dntlej in hodo. knkor kaže, tudi v bodoče prihranili grozote vojne. Roka mi je zaspala... Vsakdo pozna ta neprijetni občutek, ko ti zaspi roka ali noga. Takrat Je roka ali noga gluhn in težkn in slednjič mravljinčasta, lako dn bl človek kar ilz kože skočil«. Knj je vzrok, da ti kak ud takole znspil Knk pruv neznnten pritisk, ki pn je drugačcn kot običajna drža, lahko povzroči, dn se pretisnejo (zmečkajo) motorični živci. Spočetka človek lega nič ne občuti, ker motorični živci ne javljnjo ni kakih vtisov občutkov. Ce pritisk traja še dalje, pa je lahko živee tako poškodovan, da ne daje mišici nobenih gibalnih podvigov. Občutljiva živčna vlnkenca pa občutijo po poskusih gibanja spremenjen položaj in s svoje strani pošiljajo signale živčni centrali, da bi od tod prišlo povelje za gibanje mišic tistega nda. Te signale občuti človek kot neprijetno lažen je mravelj, ker no deluje normalna zveza med občutljivimi, osrednjimi in motoričnimi živčnimi vlakenci. Ce človek odločno drgne tisti nd. kl mu jc zaspal in ga skuša gibati, se začne kri močneje pretnkatl skozi prekinjeno delovanje živčevja in ima spet telo v svoji oblasti. Iz Hrvaške S. septembra bodo v Zagrebu največje kolesarske tekme. Priredil jih bo Gradjanski. Tokom se bodo udeležili poleg Hrvatov tudi Nemci, Švica; Madžarska, Slovaška in Bolgarija. Ta tekmn ho mednarodnega pomenn. Znnimanje zanjo je že sedaj ogromno. Gradjanski povabljen v Holgarijo. Pol-gtri so ponovno povabili Gradj.inskega na gostovanje 28. in 29. t. m. v Sofiji, kjer bo nastopil proti »Slaviji«. Ker pa ,io žc tekmo-vnl Gradjanski 28. t. m, s »Kerencvarosom« v Zagrebu, bodo lc lekme preložene. 15 Vinko Beličič i Novela VIII Dober teden jo bilo še do izpita dovolj — časa za ponovitev obširne snovi. Janko pa je bil duševno tako vznemirjen in razklan, tla se je brez sleherne misli sklanjal nad knjige, slep in gluh za okolico, pogreznjen v kolobar razmišljanj, odkoder ni bilo izhoda. Binkoštna nedelja se je zlila s preteklostjo, otl nje je ostal samo težak spomin, ostala je grenka vest. Štiri in dvajsetletna tantovska mladost, ki je je bil prej sam vrisk in smeh in polet, je padla v ponižanje in kesanJe, v molk in žalost, v trmo in upor. Kaj se je zgodilo, Janko Petrušič? Sedel jc pri knjigah, molčal in se izogibal ljudi. Z navidezno skrbjo kako bo pri izpitu, jc lahko zakri nemir, ki je po binkoštnem doživetju ostal v njegovem srcu. Nemir pa ni zapustil njegovega srca, vest gn je grizla, srčni utripi so mu kljuvali v možgane: . .,.,.. Janko, porušil se je tvoj veliki in lepi svet! , Kje je vzrok za nenadni padec, V preveliki zamozavesti? V pogumu, igrati se z ognJem? Kdor 6toji, naj gleda, da ne pade... kdor hodi po robu, naj pazi, da ne strmoglavi v globino. Budilka na nočni omarici jc neprestano merila čas, dnn in noč je tiktakala. Preteklost sc ne vrne več... ne vrne več... Ni mogel strpeti na stolu. Mračen, zamišljen je stopil k oknu, pogledal ven, potem sc pa kot kaznjenec, ki ve, da nima pravice do prostosti in da mu pogled vanjo lo še veča trpljenje, spet vrnil k mizi, sc naslonil na roke in zaril prste v dolge črne lase Oči so šle od vrstice do vretice, od strani do strani, zbranost pa je bila dateč proč. Kakšen smisel ima zdaj šc vse skupaj? Kmalu pn je začel trezneje premiš 1 jati. kar sc jc bilo zgodilo. Najprej ie spoznal, da je vsako čustveno ugi banje zdaj nesmisel. Kar sc je zgo dilo, se Je zgodilo. Z neko zrelo možatostjo je gledal na storjeno krivo dejanje, pripravljen, da zanj odgovarja in ga popravi. Kako nnj gše tri dni, Janko Petrušič, pa boš nn vrhuncu!« Bil je ali doma v svoji sobi. kjer je vztraJno in neutrudno sedel pri knjigah, ali na univerzi, kjer je s tovariši ponavljal tvarino, • tako da je spraševal ali odgovarjal. Čutil je dovolj znanja za uspešen izpit, ni ga trla bojazen, kako pojde. Sončnega jutra je odšel na univerzo, sedel na odknzani prostor in odprl rjavo znlepko. Brez sape je prebral naslov, ki mu je bilo o njem pisati^ »Osvoboditev evropskega kmetn v 17. in 18. stoletJu.« Zamislil se je in postalo mu je lahko pri sreu. Nato je začel pisati. Ko so ie četrta ura bližala koncu in je prebral dolgo nalogo, je bil miren in zadovoljen. Napravil sem, knr sem mogel, zase in za Mojco! Listni izpit ki ga je imel prestati neknj dni kesneje, je oceno naloge potrdil: Janko Petrušič je dovršil svoje študije /, najboljšim uspehom.