St. 22(1,712) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 3. junija 1982
Cena: 12 din
<3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
akademik prof. dr. Janez Milčinski in medicinska sestra (fr'na Košak, kije nekaj časa vodila postojanko SVCPB Planina.
Do konca tedna bo prevladovalo	lepo,
sončno in toplo vreme.
ŠTIRIDESET JIH JE VESLALO - Člani športnega društva Razlag s Čateža so izvrstno pripravili prvi letošnji veslaški maraton na Krki od Kostanjevice do Čateža. Na 22 km dolgi progi je najboljši čas dosegel Celjan Dušan. Konda (1:33,56), ekipno pa so zmagali člani KK Krka iz Novega mesta. Med veslači so imeli največ privržencev prav gostitelji iz Razlag, ki so ekipno zasedli drugo mesto m pokazali, da veslanje kot zdrav šport v brežiški občini prihaja v ospredje. (Foto: J. Pavlin)
Izvoz je začel zaostajati
V prvih treh mesecih letos je bil izvoz v dolenjski regiji za okrog 2 odstotka manjši kot ta čas lani, izvozno-uvozna bilanca pa je še vedno pozitivna
v^-NKE OBISKALE ROG - v počastitev 40-letnice redne e sanitete so imele medicinske sestre iz Ljubljane 27. in 28. dav V ^arni hotelu na Otočcu občni zbor in strokovno prebile ^e' V Petek popoldan so obiskale postojanko Zgornji Hrast-<ansk ^o6evskem Rogu. Z organiziranostjo in delovanjem parti-zdravstva so jih seznanili akademik prof. dr. Bogdan
°to; j
Pavlin)
Po podatkih Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko sta se v štirih dolenjskih občinah v primeri z lanskim primerjalnim obdobjem letos zmanjšala tako izvoz kot uvoz, poudariti pa velja, da seje letos za dobrih 6 odst. povečal izvoz na zahodna tržišča in znatno zmanjšal izvoz na klirinški trg.
Delovne organizacije z območja Dolenjske so v prvem trimesečju nad 75 odst. vrednosti celotne proizvodnje prodale na zahodni trg, uvozile pa so za 114 milijonov več, tako da blagovna menjava s konvertibilnim področjem izkazuje pri-
manjkljaj. Na klirinški trg je bilo prodanih za dobrih 24 odst. vrednosti skupnega izvoza, uvoz pa je bil v primeri s tem neznaten, tako da ugotavljajo 4-krat večji izvoz od uvoza na Vzhod. V primerjavi z lanskim poslovanjem v tem času pa se je letos izvoz na klirinški trg zmanjšal, hkrati pa močno povečal uvoz s tega področja. Medtem ko je Dolenjska v prvih treh mesecih lani z Vzhoda uvozila le za 2,11 odst. blaga, je letošnji uvoz znašal 6,63 odst. Pokritje skupnega uvoza z izvozom se je letos izboljšalo.
Po občinah so bili izvozni rezultati zelo različni. Po podatkih, po katerih sicer večje delovne organi-
zacije, kot 1MV, Beti, Novoteks, izkazujejo izvoz v občini s sedežem tovarne, so letos največ uspeha v izvozu na zahodni trg pokazali Tre-banjci z 816-odst. povečanjem, najmanj pa Novomeščani s komaj 1,35-odstotnim porastom.
V medobčinski gospodarski zbornici ugotavljajo tudi, da seje v prvem trimesečju letos zmanjšal uvoz reprodukcijskega materiala z Zahoda (indeks 77,94), skoro podvojil pa uvoz repromateriala s klirinškega področja. Uvoz opreme je bil letos večji, in sicer za 4-krat z zahodnega trga in za 16-krat iz Vzhoda. Blaga za široko potrošnjo v prvem trimesečju Dolenjska sploh ni uvažala.
R. B.
Papir industriji
Od 3. do 15. junija zbiramo odpadni papir
Rdeči križ organizira od 3. do 15. junija v sodelovanju z občinskimi organizacijami sindikata, mladine in Socialistične zveze izredno akcijo zbiranja odpadnega papirja po slovenskih delovnih organizacijah. Čeprav smo Slovenci pri zbiranju starega papirja na vrhu svetovne lestvice, saj smo ga vrnili industriji kar 44,2 odstotka, ga moramo letno uvoziti še okrog 40 tisoč ton, kar nas stane 8 milijonov dolarjev. Zato bo letošnja izredna akcija pomemben prispevek k stabilizaciji, hkrati pa bo tudi humanitarna, saj bo izkupiček od prodaje namenjen za obnovo mladinskega okrevališča na Debelem rtiču.
Zbor slovenskih jamarjev bo v Novem mestu
Od 11. do 13. junija ga bodo izvedli novomeški jamarji, ki slavijo letos 20-letnico delovanja
- Let°šnjo jesen bo poteklo u let, odkar deluje npvomeški Jamarski klub, ki nosi ime po narodnem heroju Vinku Padcrši-cu-Butreji. Od blizu šestdesetih elanov je res dajevnih slaba polo-vica. S podmladkom nimajo pra-Ve steče: ko mlade navdušijo za taziskovanje podzemnega sveta, naletijo na nerazumevanje star-
odv ■ strab slednjih ie Povsem
. Uspehov pa v dveh desetletjih ni manjkalo, raziskali so številne kraske jame na Dolenjskem in v eli krajini ter poskrbeli za vpis v jamarski kataster, odkrili so Precej uporabnih virov vode, opozarjali na morebitna onesnaženja podtalnic, zaenkrat Zaman pa so njihove opombe, naj ljudje jam ne uporabljajo za odlagala odpadkov.
^e posebno dejavni so bili novomeški jamarji pred dvema etoma; tedaj so bili po številu v kataster vnesenih jam najboljši ,a Slovenskem (zapisati je treba, rL™ najbrž že letos raziskana •U00. jama v Sloveniji) -ouksne prizadevnosti Jamarska *• cza Slovenije ni spregledala in je novomeškim jamarjem zaupala izvedbo svojega 12. zbora. Ta 12. junija v novomeškem °mu JLA, ob zboru pa se bo .vrstilo veliko jamarstvu posvečenih prireditev.
Ze dan prej bodo pred jamo Jazbina pri Podturnu pripravili jamarski tabor; jama, ki jo je raziskoval že Valvasor, bo na ogled, pred njo bodo prižgili taborni ogenj in 12. junija zvečer izvedli tekmovanje v veščinah, ki jih morajo obvladati jamarji. Otvoritvi jamarske razstave v Domu JLA bo 11. Junija sledilo predavanje o dolenjskem krasu, vrsta predavanj, posvečenih v glavnem posebnostim dolenjskega krasa in njegovim jamam, bo naslednj. dan, ko bo pred zborom JZS tudi . vnostna seja novomeškega Jamarskega kluba. V počastitev PJcgove skorajšnje 20-letnice do razvili klubski prapor in Predstavili zbornik ,,Dolenjski
ž^V 13-. junija sj bodo udele-
nci (pričakujejo jih precej nad 0 iz domala vseh slovenskih »ih klubov) ogledali Bazo v .an pa se posvetili razisko-ti,rJU iame 1’ihalnik nad Pod-
'urnom.
D. R
Kjer se je rodilo bratstvo Pomoč ne odpove
S tradicionalnega srečanja v Pogani jami na Gorjancih
nemu heroju Radetu Bulatu rezervni podporočnik Milivoj Gregorič. Pohodi, kot je bil ta, naj bi širil" idejo bratstva in enotnosti tudi drugod, ne le na področju Žumberka in
PRAVA JE LE SAMOUPRAVNA POT - Narodni heroj Jože Borštnar je poudaril, da sedanjega zapletenega in težkega položaja ni moč reševati z nobenim administrativnim ukrepom niti s kratkoročnimi ukrepi in po nekih bližnjicah, temveč izključno na samoupravnih poteh. (Foto: P. P.)
..Danes še posebej s ponosom govorimo, da se je prav na spominskem območju Žuntbe-rak — Gotjanci na svojski način rojevala, preizkušala in kalila ena naj večjih pridobitev v revoluciji - bratstvo in enotnost." je poudaril slavnostni govornik, narodni heroj in član sveta republike Jože Borštnar v soboto, 29. maja, na tradicionalnem srečanju mladine in borcev v Pogani jami naGoijancih.
Zbralo se je okrog 3000 ljudi z obeh strani meje; med njimi je bilo tudi 480 udeležencev pohoda iz Jastfebarskega, Ozlja, Samo bora, Zagreba, Metlike, Črnomlja, Novega mesta, Krškega, Brežic in Sevnice. V njihovem imenu je raportiral narod-
Skupnost naj ne bo papirnata
IMa skupščini skupnosti dolenjskih občin so ugotovili, da nalog preveč optimistični — Dolenjska 2000 —
so bili pri začrtanju skupnih Z elektriko težavno
Ko so na prvi seji novooblikovane skupščine skupnosti dolenjskih občin, ki je bila 31. maja v Metliki, razpravljali o poročilu dogovora o skupnih temeljih plana dolenjskih občin, so nekaj morali reči na rob vsem nikalnicam „ne uresničujemo, nismo dosegli, ni bilo premikov, nismo uskladili", kijih v poročilu ni bilo prav malo.
SEJEM sredstev n CIVILNE ZAŠČITE
odpn S,°„bote' S. junija, bo v Kranju civil . seiem opreme in sredstev 156^ za^he, na katerem razstavlja ter rnad‘1' delovnih organizacij drža Pt0‘ZVaialci sedmih evropskih
Ugotovil) so, daje toliko neizpolnjenih nalog predvsem zaradi tega, ker so bile naloge v dogovoru zastavljene preveč optimistično gle-
• Na seji skupščine skupnosti dolenjskih občin so za predsednika izvolili Janeza Gačnika, za predsednika komisije za gospodarski razvoj Janka Gladka, za predsednika komisije za kmetijstvo in gozdarstvo Staneta Bajuka, za predsednika komisije za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje Jožeta Blažiča in za predsednika komisije za kulturo, prosveto in telesno kulturo Janeza Kramana. Sedež skupnosti se je iz Črnomlja preselil v Metliko.
de na težaven gospodarski položaj. Uresničenih je bilo le malo, zato bo morala skupnost v spremembah dogovora izhajati iz realnejših potreb in interesov ter opredeliti tiste cilje, ki so zares skupni in pomembni za razvoj regije kot celote. •
Ugotavljali so tudi, da je bilo doslej vse dogajanje preveč zaprto v občinske meje, premalo je bilo povezovanja in skupnega nastopanja, kar se je med drugim odrazilo tudi v tem, da je regija izpadla iz borbe za republiška sredstva. V tem okviru je zanimiva zamisel dolenjskega društva ekonomistov, ki je skupnosti predlagalo, naj se odloči za dolgoročnejše očrtanje problema razvoja.
Skupina strokovnjakov naj bi izdelala študijo Dolenjska 2000, v kateri naj bi preučila vse potenciale regije in iz teh objektivnih danosti izdelala smernice razvoja, v katerega bi zajeli vse bistvene probleme.
Brez veliko besed je skupščina podprla predlog dopolnitev srednjeročnega družbenega plana na področju elektroenergije na Dolenjskem in v Posavju v programih ISI:
Slovenije. Obe regiji sta se namreč znašli pred kritičnim stanjem v oskrbljenosti z električno energijo, kar ahko resno ogrozi njun razvoj.
Predlog navaja nekatere nujne objekte; zasavske ..zbiralnice", izgradnjo daljnovodov in hidroelektrarn na Savi.
M. MARKLU
Gorjancev, je bilo med drugim povedano. Ob številnih delegacijah in predstavnikih občin je bila na srečanju tudi delegacija ZZB NOV Hrvatske, ki jo je vodil njen predsednik Ante Milkovič. Med gosti je bila tudi predsednica ZSMS Darja Colarič.
Prav na področju Pogana jama — Orehovica se je pred 40 leti pričelo sodelovanje slovenskih in hrvaških partizanov, zato je narodni heroj Jožo Borštnar v govoru orisal hude preizkušnje med NOB, ki pa so jih borci uspešno še bolj prekaljeni prestali, m svobodno ozemlje je močno vplivalo na razmah NOB. Tovariš Borštnar je opozoril še na prizadevanja za čim skladnejši družbeni in gospodarski razvoj tega spominskega območja. „V teku je priprava in gradnja pomembnega cestnega križa Kostanjevica - Sošice in Sošice - Tomašcvci, kjer bodo veliko pomagali pripadniki JLA. V delu je program in s tem se približuje naložba Krke in Novolesa za izgradnjo obrata farmacevtske embalaže v Radatovičih in drugi objekti.’ Z vsem tem naj bi zajezili izseljevanje ljudi iz. teh krajev.
Srečanje so z bogatim kulturnim sporedom popestrili člani folklornega ansambla Mladost iz Samobora, recitatorji brežiškega Šolskega centra in pihalni orkester tovarne „Djuro Salaj" iz Krškega, nadaljevalo pa se je v tovariškem vzdušju ob dobrotah z ražnjev in iz.vojaške-ga kotla.	p.	p.
NA MULJAVI PREDSTAVITEV FILMA ,,DESETI BRAT"
V organizaciji J určičevega muzeja bo v petek, 11. junija, ob 21. uri na prostoru pod Jurčičevo domačijo na Muljavi predstava novega slovenskega frima ..Deseti brat". l*o predstavi bo razgovor z ustvarjalci filma. Vabljeni!
BORCI VABLJENI NA MIRNO
Odbor Zapadnodolenjske-ga odreda in krajevna skupnost Mirna vabita vse borce Zapadnodolenjskega odreda in 3. bataljona VDV na proslavo in tovariško srečanje ob 40. obletnici ustanovitve odreda in krajevnem prazniku Mirne, ki bo 5. junija ob 12. uri v osnovni šoli.
V Črnomlju iz vse Jugoslavije
11. in 12. junija se bo zbora udeležilo okoli 7.000 pionirjev, njihovih mentorjev in gostov
V okviru praznovanja 40-letnice pionirske organizacije, 90-letnice rojstva tovariša Tita, 30-lctnice Zveze prijateljev mladine in pred 12. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije bo 11. in 12. junija v Črnomlju zbor pionirjev Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo okoli 7.000 pionirjev iz vseh slovenskih občin, drugih republik in pokrajin ter njihovih mentorjev in gostov.
1’ionirji iz drugih republik in pokrajin - teh bo okoli 300 — bodo prispeli v Črnomelj že v četrtek, 10. junija. Naslednji dan si bodo ogledali osrednji belokranjski spomenik NOB na Gričku, v črnomaljskem kulturnem domu pa bo odprta razstava o NOB v Beli krajini. Dopoldne bo še svečan sprejem ..kurirčkove pošte", nato si bodo ogledali mladinsko rock opero Maček Muri, zvečer pa bo v Jurjevski dragi velik taborni ogenj, ko bodo pionirji predstavili svoje republike in pokrajini.	__________
Ob tednu solidarnosti
Socialistična solidarnost in vzajemnost kot neodtujljiva vrednota našega samoupravnega socialističnega sistema dobi vsako leto ob tednu solidarnosti še posebno obeležje.
Ko ob letošnjem tednu solidarnosti, ki poteka od 1. do 7. junija, ponovno ocenjujemo solidarnost in vzajemnost, že tolikokrat izpričano ob naravnih katastrofah, vsakodnevno prisotno v medsebojnih odnosih med delavci, kmeti, občani, med narodi in narodnostmi Jugoslavije, lahko ponovno potrdimo, da je bila v preteklem letu zopet potrjena.
Kljub temu da nas lani niso prizadele katastrofalne nesreče, ki bi zahtevale pomoč širše družbene skupnosti, je bila več kot polovica zbranih solidarnostnih sredstev' v Sloveniji namenjena za odpravo škode na kmetijskih in gozdarskih površinah ter stanovanjskih in komunalnih objektih, ki so jo povzročile večje naravne nesreče v naših občinah, ter za sanacijo rudnika Kotre-dež. Ob tragični letalski nesreči na Korziki so delovni ljudje in občani prostovoljno zbrali več kot milijon dinarjev pomoči. Pred dnevi, ko je vso Jugoslavijo pretresla vest o tragični smrti 39 rudarjev v zeniškem rudniku Raspotočje, pa smo ponovno potrdili, da nihče, zlasti otroci prizadetih družin, v nesreči ne bodo ostali sami in brez pomoči.
Teden solidarnosti naj bo tudi spodbuda občinam, krajevnim skupnostim, tozdom in drugim organizacijam, da ocenijo lastno organiziranost in usposobljenost ob morebitnih nesrečah.
Letos posvečamo posebno pozornost starejšim, skrbi za njihovo aktivnejše vključevanje v razreševanje vsakodnevnih problemov v njihovem okolju ter povečani skrbi za urejanje njihovih življenjskih razmer, kajti tudi ti ljudje lahko s svojim delom veliko prispevajo h graditvi naše domovine.
4. JUNIJ - DAN KRVODAJALCEV
Jutri, 4. junija, poteka 37 let, odkar jc 150 krvodajalcey dalo v Ljubljani svojo kri za ranjene borce Začetek organiziranega prostovoljnega anonimnega in brezplačnega krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa pa pomeni leto 1953, ko seje akciji odzvalo več kot 20 tisoč delovnih ljudi in občanov.
Ljubljansko
pismo
družbeni in sektor
Položaj kmetov ima še vedno več neznank
Zahteva: enotno in enakopravno obravnavati
zasebni
Vedno večja poraba hrane, ali bolje rečeno, vedno večje pomanjkanje v svetu in pri nas vse bolj zaostruje kmetijske probleme.
Pri nas se zaostrujejo naša specifična kmetijska vprašanja zlasti glede sorazmerno ostre delitve družbenega in zasebnega sektorja, zemljiškega maksimuma, politike cen itd. Pri obravnavanju teh vprašanj ne moremo mimo dejstva, da sicer protežira-ni družbeni sektor in družbeno organizirana proizvodnja zaradi premalo kmetijskih površin, ki jih zajemata, ne pridelata več hrane. Kmetje pri nas razpolagajo s skoraj devetimi desetinami obdelovalne zemlje, vehdar je iz znanih vzrokov ne obdelujejo dovolj intenzivno.
Te dni sem bil na strokovni ekskurziji v Avstriji in navajam nekaj presenetljivih podatkov. V okrožju Ried (v mestu s tem imenom je znani kmetijski sejem) je največ kmetij - 25,15 odstotka velikih le od 2 do 5 hektaijev, 18,23% je velikih do 2 ha; 13,62 % pa od 5 do 10 ha. Kar 57 odstotkov kmetij spada torej med maloposestniške. V vsej Avstriji se s kmetijstvom ukvarja komaj 10 odstotkov prebivalstva, vendar pa ti ljudje ustvarjajo toliko, da ima Avstrija presežke hrane. Pomeni, da je mogoče z organizacijskimi prijemi in materialno spodbudo tudi na majhnih obratih dosegati lepe uspehe. Očitno je - po avstrijskem zgledu sodeč - da razvoja kmetijstva in večje kmetijske proizvodnje ne zavirata le razdrobljenost posesti, (ki jo pri nas oznanjamo za glavnega krivca) marveč tudi drugi vzroki. O njih so govorili zlasti v pripravah na naše partijske kongrese, v kmetijskih sekcijah zvezne konferen ce SZDL Jugoslavije ter v sekciji za splošna vprašanja družbenega standarda. V obeh zveznih sekcijah so se člani odločno zavzeli za enotno kmetijsko politiko, ki bo enakopravno obravnavala družbeno in zasebno kmetijstvo. Dodali so tudi, da bodo zahteve za večje vlaganje v kmetijstvo ostale gole fraze,, če ne bodo trdneje določeni viri in zneski za financiranje kmetijskih naložb.
Opozorili so, daje glede družbeno ekonomskega položaja kmetov kljub napredku še vedno precej neznank. Se vedno so primeri sektašenja in kratkovidnega obravnavanja zasebnega kmetijstva. Nekateri posamezniki se ne morejo otresti bojazni pred bogatenjem kmetov, ob tem pa vsi vemo, da so na zasebnih kmetijah in na zasebni zemlji vendarle največji neizkoriščeni viri hrane. Zasebno pride lavo, zlasti tisto v kooperaciji z zadrugami, je treba bolj spodbujati, hkrati pa poskrbeti za učinkovit družbeni nadzor, ki bi preprečeval, da bi špekulantje bogateli na račun kmetovega dela.
• Zahteve po jasnejših opredelitvah in smernicah v kmetijski politiki so utemeljene in jih je treba upo števati, sicer se lahko zgodi, da bomo še naprej sejali govore, hrano pa uvažali.
V zanimivi razpravi so poudarili, ds naše kmetijstvo ne sme oskrbovati • domačega tržišča tako rekoč za vsako ceno, ne oziraje se na proizvodne stroške.
Naša velika kmetijska proizvod nja res dosega veliko delovno storilnost, ne pa vedno tudi gospodarnosti, zato često na svetovnem trgu ni konkurenčna. Člani so se izrekli proti kompenzacijam, za katere se ogrevajo predlagatelji resolucije 12. kongresa ZKJ, saj je znano, da doslej niso dale dobrih rezultatov.
ŠTEFAN KUHAR
Žagamo si vejo	haska
Tudi komunisti se tolažijo, da so težave prehodne
..Gospodarskih problemov ne smemo več reševati po starem, s krediti, zato podcenjevanje trenutnih težav lahko povzroči nepopravljivo škodo," so menili razpravljalci na seji občinske konference ZKS v Brežicah, ki so jo 31. maja posvetili nalogam komunistov pri nadaljnjem razvoju občine. Z vrsto primerov so podkrepili ugotovitev, da mnogi komunisti še niso dojeli, zakaj so spremembe družbenoekonomskih odnosov nujne.
Delovne skupine, ki so obiskovale kolektive, so do zdaj samo v Tovarni pohištva naletele na učinkovito spoprijemanje s težavami, medtem ko se drugod preveč izgovarjajo na zunanje, objektivne vzroke zanje. Tako na primer v zdravstvenem centru komunisti še z daj niso enotnega mnenja o racionalizaciji na ravni DO. V Tovarni avtomobilskih prikolic 1MV so člani ZK premalo dejavni in ne dajejo dovolj pobud, v proizvodnji pa ■ se še kar naprej ubadajo z nedisciplino. V Termah prevladujeta samozadovoljstvo in ležernost, komunisti pri Posavju pa premalo razmišljajo o povezavi med trgovino in proizvodnjo. Spremenjene gospodarske pogoje je do 31. maja ocenilo samo 10 gospodarskih organizacij, 7 pa jih je izvršnemu svetu celo odgovorilo, da se jim to ne zdi potrebno. S področja negospodarstva so poslale zahtevane podatke le zdravstvene organizacije in osnovna šola iz Cerkelj. Vsi drugi torej kljub dogovorom zamujajo.
Beseda je tekla še o nagrajevanju po delu, o zaostajanju osebnih dohodkov v šolstvu, zdravstvu in o tem, da so razlike za enako delo prevelike. Med trgovci Posavja, Petrola in GG so bile lani 30-odstot-ne razlike, letos pa so se povečale že na 60 odst. Izrečene so bile zahteve po tem, da bi porabo znotraj sisov na novo porazdelili. Franc Šali, ki se je udeležil konference kot gost, jo je ocenil kot udejanjanje 9. kongresa ZKS, kot odločen korak v novo poglavje politične aktivnosti Zveze komunistov.
JOŽICA TEPPEY
NAKLADALNIKI lK
VIRA!
Že pred leti je Riko Ribnica izvozil skupno z nekim drugim slovenskim podjetjem v Irak več nakladalnikov za traktorje. Kaže, da je bil tudi naročnik z izdelkom zadovoljen, zato so zdaj spet naročili 15 novih nakladalnikov; v Riku pa pričakujejo, da bodo podpisali še dogovor o prodaji večjih količin teh njihovih izdelkov.
NA MIRNI V SOBOTO PRAZNUJEJO
USPEŠNA AKCIJA
Dobrniški primer kaže, da z odstopanjem in izsiljevanjem ni moč dosti doseči — Obveščanje odpovedalo
Ko je že kazalo, da se bo spet začelo že zdavnaj začeto posodabljanje ceste med Dobrničem in Trebnjim, je republiška skupnost za ceste zaradi pomanjkanja denarja ustavila vsa dela. Krajani so bili ogorčeni, vodilni ljudje v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah pa so si privoščili izsiljevalno potezo vsi po vrsti so odstopili s svojih f unkcij.
S tem pa so si naredili medvedjo uslugo. Resda je bilo o njihovi odločitvi veliko slišati v trebanjski občini, pravega učinka pa od nje ni bilo. Pokazalo se je celo, da so to odločitev sprejeli na svojo pest, v ozkem krogu vodilnih, ne da bi se prej posvetovali s svetom krajevne skupnosti in vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Skratka, prišlo je do kratkega stika, kateremu pa bi se bilo moč tudi izogniti.
Resda so vodstva občinskih ' družbenopolitičnih organizacij poskušala takoji navezati stike z ljudmi, ki so odstopili, a vse skupaj je bilo nekoliko pozno. Ta čas seje v javnosti že raznesel glas o odstopu in tudi naš list o
tem ne more in ne sme molčati. Zadeva namreč niti ni tako nenevarna. Kot kaže, je odpovedalo sporazumevanje. Krivda je tako pri občinskih možeh kot pri Dobrničanih. Povsem utemeljeno se namreč sliši očitek, da nihče na občinski ravni ni poskrbel za točno in pravočasno informacijo o dogajanju. Hkrati pa je v tem tudi nekaj dobrega. Marsikje bodo lahko spoznali, da izsiljevanje ni prava pot za reševanje takih težav, prav tako pa se bodo v trebanjski občini bržkone poslej bolj posvečali "težavam ene izmed najmanj razvitih krajevnih skupnosti. Vsaj tako je bilo Dobrniča-nom obljubljeno.
7.a konec pa še tole. Res je, da raste drevo od korenin naprej, kot pravijo Dobrni-čani. Vendar pa se v njihovem primeru zdi, da premalo upoštevajo še en pregovor: Pomagaj si sam in,,bog ti bo pomagal. “ Dobrničani pa čakajo na obnovo glavne ceste, ne da bi sami začeli prej obnavljati vaške poti in odpravljati druge težave!
J. SlMClC
JUBILEJNA POSAVSKA PEVSKA REVIJA V SEVNICI
V soboto bo v Sevnici pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta SZDL 'za Posavje in v počastitev 90-letnice Titovega rojstva jubilejna 10. posavska pevska revija. Predvidoma naj bi nastopilo 23 zborov. Ob 18. uri bodo vsi pevci krenili v sprevodu izpred osnovne šole Sava Kladnika. Skupaj bodo zapeli troje pesmi na ploščadi pred spomenikom kmečkim uporom. Koncert bo nato ob 19. uri v jedilnici Lisce.
VSE SE LAHKO SPREMENI
Dozdaj v brežiški občini niso nikogar klicali na odgovornost zaradi nerealnih planov. Velik odstotek nerealiziranih naložb kaže, daje bilo precej načrtov v oblakih, pa tudi v sporazumih SIS so še stvari, ki presegajo možnosti na primer široko zastavljene investicije za požarno varnost. Še se dajo spremeniti, če lahko po cenejši poti pridejo do cilja, tako smo slišali na konferenci OK ZKS v Brežicah 31. maja.
MARCA VEČ BOLNIŠKIH
V prvem letošnjem trimesečju je bil v Beltu bolniški stalež najvišji marca, ko je bil vsak zaposleni v tej delovni organizaciji povprečno 1,6 dneva na bolniški. Skupaj je bilo v tem mesecu 1.685 bolniških dni, od tega na račun bolniške do 30 dni 1.058 delovnih dni in na račun bolniških nad 30 dni 627 delovnih dni. Največ bolniških je bilo zaradi obolenja dihal ter mišično-kostnega in vezivnega tkiva.
Tovarna vendarle vleče naprej
Jubilejno srečanje pridelovalcev krompirja, tokrat na Veseli gori — Lani za tretjino več . krompirja — Kombajni v strojni skupnosti bi dali nov zagon
Deseto srečanje pridelovalcev krompitja na Mirni je minilo v jubilejno pomirljivem tonu: predstavniki Kolinske so se lahko pohvalili z ugodnimi poslovnimi rezultati v lanskem letu, kmetje pa letos niso načeli vprašanja cen.
Tako je bilo 10. srečanje pridelovalcev krompirja, ki je bilo 28. maja v Veseli gori pri Šentrupertu, bolj pregled dosežkov v preteklosti, hkrati pa so na njem vsi po vrsti izražali upanje, da bo sodelovanje še naprej tako dobro.
Mirenska tovarna za predelavo krompirja je namreč v zadnjih štirih letih uspela tako uresničevati pogodbe, da so dobave redne in vsako leto naraščajo. To je posledica sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in vanje vključenimi kmeti, ki seje
za kmete najbolj ugodno pokazala v dohodkovnih odnosih. Prav zato so v predelovalni sezoni 1981/82 predelali za 34 odst. več krompirja, precej pa so povečali tudi proizvodnjo otroške hrane in drugih proizvodov. V naslednjih letih nameravajo še povečati predelavo krompirja, zato pa se bo morala tovarna še čvrsteje povezati s pridelovalci. Seveda to povezovanje ne bi smelo biti samo na papirju, zanj bo treba vložiti tudi denar, tako da se bo pridelek lahko povečeval na obstoje-
čih površinah.
Načrtno strokovno delo pri pridelovalcih krompirja se kaže tudi v tem, ,da se veča poraba gnojil, v dovolj dobrem delovanju 20 strojnih skupnosti. Vendar je očitno, da kmetje še ne uporabljajo dovolj sredstev za zaščito, strojni park pa je vse bolj izrabljen. Še največji problem pa je, da v trebanjski občini ne premorejo kombajna za strojno kopanje krompirja.	J.	S.
Pobratenje Lovasa in krajevne skup* nosti Leskovec
Parada mladosti, ki je v sončnem nedeljskem popoldnevu v živopisnem sprevodu obšla glav' no ulico Leskovca pri Krškem, sklenjena z bogatim kulturno-zabavnim programom Pre“ osnovno šolo Milke Kerin.jp bila nedvomno eden vrhuncev pn>' znovanja leskovškega krajevnega praznika.
Neposrednost in prisrčnosl, tako značilni za otroke, ki so na koncu zaplesali priljubljene Račke, je le še ozaljšala praznično podobo Leskovca. Krajevni praznik praznujejo 1. junija v spomin na vrnitev številnih izgnancev na domača, zvečina opustošena
n
l
s
OBLJUBA TITU - V r mladosti je vsakdo skušal izpovedati radoživost, veselje do ustvaijalnega mirnega življenja, mladi rod pa je to izrazil tudi z zahval0 in zaobljubo, da bo nadaljeval po Titovi poti.
ognjišča. Najtežjih ‘preizkušenjlZ naše polpretekle zgodovine so se v nedeljo spomnili tudi z listino o pobratenju KS Leskovec s K* Lovas, kjer je skupno grobišče slovenskih izgnancev, ki *° žrtvovali življenja na sremsk1 fronti kot člani slovenskega bataljona 1. krajiške proletarske udarne brigade. Slovesnosti so se poleg delegacije KS Lovas udele žili še nekateri najvidnejši preživeli borci tega bataljona.
Ob šoli so se mladi čcAsclarji razveselili ličnega čebelnjaka, ki ga je ob široki podpori izdela mizar Jože Vovk.
O podeljenih priznanjih poročamo v Krških novicah.
P.P-
V okviru praznovanja krajevnega praznika bodo na Mirni v soboto, 5. junija, pripravili bogat program. Že zjutraj ob 8. uri bo v Domu TVD Partizan ekipno strelsko tekmovanje za pokal komiteja SLO, mladina pa bo krenila na pohod po poteh Zapadnodolenjskega odreda. Na travniku pod mirenskim gradom bo ob 9. uri tekmovanje mladih koscev in grabljic, ob 14. uri bo slavnostna seja skupščine borcev Zapadnodolenjskega odreda, ob 15.30 pa bo na Debencu osrednja proslava pri lovski koči v Zapužah, kjer bodo podeljena priznanja najbolj prizadevnim krajanom.
\ Dolenjci dobri vinogradniki a žal precej slabi kletarji
PRIZNANJA NAJBOLJ USPEŠNIM - Na jubilejnem desetem srečanju pridelovalcev krompitja so podelili tudi priznanja najbolj uspešnim in najbolj zvestim pridelovalcem. Na sliki: inž. Alojz Metelko podeljuje priznanje enemu izmed tridesetih kooperantov, ki so vztrajali deset let. (Foto: J. Simčič)
Zadnje krvodajalske akcije v sev-niški občini se je udeležilo 825 krvodajalcev. V dveh dneh jih je prišlo v sevniški Partizan 647 (iz tega ali onega razloga jih je bilo odklonjenih 34) in v Krmelj 178 (odklonjenih 6). Druga letošnja krvodajalska akcija bo 24. novembra.
Nevšečnost odgnala goste
„Radi bi se opravičili gostom, ki so od 4. do 22. maja prihajali na kopanje v zunanji bazen, pa je bil zaprt," je povedala direktorica Zdravilišča
Iz zadnjega Pavlihe
Šmaiješke Toplice dr. Jasna Peče—Janjičijevič.	,Jzvajalci
del nas niso pravočasno obvestili, da bo potrebno bazen zapreti.-'
Gradbena dela na novem šmarješkem hotelu so sicer v polnem teku, lepo napredujejo, vendar bo’glavna turistična sezona še minila v gradnji, čeprav gre le za notranja dela. Pionir bo avgusta dela končal, septembra je predvidena otvoritev, dotlej pa bodo skušali v kolektivu s pomočjo ostalih Krkinih mladincev urediti še širšo okolico.
Trenutno je v Šmarjeških Toplicah samo 48 gostov s stalnim penzionom, kar je delno izkušnja preteklih let, saj je maja vedno manj ljudi, delno pa je to posledica nepričakovane zapore zunanjega bazena. Tujci, ki so nameravali letovati, so sc ob tem dejstvu obrnili in odšli drugam. Zunanje bazene so zaprli zato, ker so iz njih napeljevali cevi do novega hotela, oziroma zbirnega rezervoarja, iz katerega bo novi hotel dobival termalno vodo, napeljano v vse sobe in notranji bazen, v
I
S
S
4
4
4
4
1
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
5
4
\
Direktor tozda Vinogradništvo—kleti krškega Agrokombinata inž. Darko Marjetič razgrinja skrivnost uspeha krškega cvička, ki je zmagal na letošnjem tednu dolenjskega cvička
„Le z dobro tehnologijo in vključitvijo, strokovnega znanja pridejo tudi uspehi," pravi direktor tozda Vinogradništvo kleti krškega Agrokombinata inž. Darko Marjetič, ko ga sprašujemo, kje tiči bistvo dobre kapljice. Agrokombinatov cviček je namreč na letošnjem tednu dolenjskega cvička prvič zmagal, na tej prireditvi, katere pokrovitelj je bil prva leta prav krška delovna organizacija, pa so osvojili že tudi več diplom.
,,Deset let sem že v vinarski dejavnosti - prej sem bil 7 let v
Inž. DarKo Maijetič
vinogradništvu a od prvega dne zaposlitve pri Agrokombinatu," pripoveduje skromni mož, ki pravzaprav ne želi govoriti o sebi, marveč o žlahtni kapljici in prizadevanjih vseh sodelavcev, da do nje sploh pridejo. Inž Marjetič rad poudarja, da je v vinarstvu timsko delo bolj pomembno, kot si marsikdo predstavlja. Njegove izkušnje izhajajo iz vinogradništva samega, ko so
hektarjev vinogradov na Sremiču, hkrati pa tudi enološke poskuse, da bi dosegli najustreznejše razmerje sort. Poskuse 50 delali v Gorjancih v Zavodal), m1 Velikem Trnu in Sremiču kar pet let. Tako so lahko pripravil1 priporočilo za bodočo obnovo-
Zdaj ima Agrokombinat skupaj 72 ha družbenih vinogradov, z zasebnimi vinogradniki pa pridelujejo grozdje na skupaj 800 ha bolj ali manj obnovljeni!1 vinogradov. V občini je sicer kar 1174 ha vinogradov, a veliko teh je bolj na papirju, zdaj pa obrodijo ali pa so na teh površinah nastale njive in travniki.
,.Najprimernejša lega za cviček je južno pobočje Gorjancev od Gradine pa do Šentjerneja, Sremič, Nemška Gora, Drenovec," našteva inž. Marjetič in poudarja, da so se v novi kleti v Leskovcu skušali približati tipični tehnologiji, uveljavljeni °a tem področju. „Dancs je s sodobnimi stroji omogočena večja proizvodnja po starih izkušnjah."
Zadnja tri leta zapovrstjo s° bile ujme, kar se je poznalo tud} na kakovosti. ,,Lani je bila Prl kmetih kakovost vin celo slabsa glede na to, kar bi lahko dala kakovost grozdja. Tehnologi!11 proizvajalcev, ki proizvajajo manjših količinah, je nedodela na, dostikrat površna, v glavneh1 pa ti proizvajalci premalo pozna jo kletarjenje. Postaja že ka pravilo: dobri pridelovalci groz „ ja • slabi kletarji," razlaga inz
Marjetič. Krški TOK pri Agr^ kombinatu zato še z večjo vnC
mo pripravlja predavanja o
kle-
zimskem času pa bo to tudi eden 4 ,uta j9^3 prjaeli obnovo 42 larJ,-nil'	PAVEL	P!
i;RC
virov energije za ogrevanje.
2
DOLENJSKI UST
Št. 22 (1712) 3. |unijnJ^-
POIMENOVANJE ENOTE PO HEROJU - V ponedeljek se je z zaključno vajo končalo petdnevno “lenje pripadnikov teritorialne obrambe na območju krajevne skupnosti Stopiče. Na vaji je enota tesno sodelovala s krajani, v veliko pomoč pa so jim bili tudi predstavniki družbenopolitičnih “fganizacij. Tertorialna enota seje na mitingu v Stranski vasi poimenovala po narodnem heroju Milanu Majcnu. Na sliki: velik miting so skupaj s krajani in učenci osnovne šole „Janez Trdina” pripravili v "cdeljo zvečer pri šoli v Stopičah. (Foto: J. Pavlin)
71-letni Alojz Jurkovič iz Gorenjega Leskovca 59, vasice pod Bohoijem, zaprosil enoto krških teritorialcev, ki so bili tam na enotedenskem urjenju, za pomoč pri napeljavi vodovoda, so teritorialci to nedeljo brž skopali 150 m jarka.
NA MIRNI SERVIS ZA TRAKTORJE - Pretekli
petek so na Mirni odprli servis za kmetijske
stroje. Kot je dejal predstavnik Agrostroja, ki
deluje kot tozd KZ Krka, bosta v njem zaposlena
dva mehanika.	,	....
(Foto: J. Sunete)
V BELI KRAJINI TRTA DOBRO
KAŽE
Beli krajini trta za sedaj °dlično kaže: vsako rodno oko |jt>a najmanj dva grozdička, ve-jih ima tudi po tri. Bolezni ^ ni opaziti, razen delno listne Pršice, ki pa ni nevarna. Kaže, da Je zadruga v zadnjem trenutku dobila toliko zaščitnih sredstev, a je lahko vsak vinogradnik nabavil, kar potrebuje. Vsekakor drži, da 'en topel dan sedaj za t0 pomeni več kot dva ali trije v aprilu, vprašanje pa je, kako bo j°Plota porazdeljena skozi celo Mo. v kratkem bodo določili cas prvega škropljenja.
Skrajno varčno z elektriko
Približno 45-dnevna prekinitev obratovanja jedrske elektrarne v Krškem (okvara parogeneratorja) ter popravila termocentral v Sloveniji poslabšali oskrbo z elektriko
n • »v v
oejm/sca
■ NOVO MESTO: Ker ni bilo ciikcga povpraševanja, so mo-[Mj prodajalci s ceno nekoliko P°PUstiti. Ponujali so 295, pro-u pa le 135 pujskov po ceni od 2.400 do 3.200 din “REŽICE: Na sobotnem sej-si.u Je bilo naprodaj 465 puj-
l8nV’	Pa	222	po	okrog
o din kilogram žive teže.
SPOSOJENO TRNJE
Delegati, povejte vse! Nismo Vas Poslali, da na kongresu samo 0<Jpojete Internacionalo.
(Iz JEŽA)
Zaradi , nujnih popravil in vzdrževalnih del v krški jedrski elektrarni (ki bo predvidoma spet začela obratovati v začetku julija), v šoštanjski in trboveljski termoelektrarni bo slovenski elektroenergetski sistem za 610 megavatov šibkejši. Z deli so pričeli 15. maja, trajala pa bodo do konca junija. Zaradi izredno velikih obremenitev elektroenergetskega sistema, ki jih ni moč omiliti niti z dobavami iz drugih republik, pa Avstrije, od koder dobivamo 2,4 milijona kilovatnih ur, je zato potrebno varčevanje pri vseh uporabnikih.
Že z letno elektroenergetsko bilanco je bilo predvideno poldrugi mesec trajajoče obnavljanje 335-me-gavatnega bloka v šoštanjski termoelektrarni, ki sicer že dve leti deluje nad planiranimi obremenitvami. Hkrati so v Šoštanju že izčrpali precej zalog premoga, vse to pa je v veliki meri posledica težav pri zagonu jedrske elektrarne v Krškem in izpadov proizvodnje v trboveljski termoelektrarni. V Trbovljah že dva meseca poskušajo odpraviti prevelike vibracije in ekscentričnosti na četrtem megavatnem bloku, zato bodo zdaj potrebna izdatnejša popravila. Prav tako bodo dela pri spremembah vtoka vode v oba parna generatorja v krški jedrski elektrarni
Kmetijski
»Čudež” širi siliranje
dokazane, v praksi preizkušene in večini kmetovalcev že tudi Cnk16 S° k°risti sjliranja krme za živin0> a ji*1 ponovimo še
^ vlažni in sorazmerno hladni klimi, kakršna prevladuje pri s s> omogoča kisanje krme manjše tveganje zaradi vremena in iž,en) manjšo izgubo hranilnih snovi, zgodnejše spravilo in s tem s °lišanje kakovosti ter večjo možnost za mehaniziranje Javila krme. S siliranjem pridobi kmetija toliko, da lahko redi >sti travniški površini in gnojenju za četrtino več živine, trd ranie se zat0 tu(I' Pr' nas nezadržno širi, zlasti še, odkar je in	Preizkušen tehnološki postopek za silirafije trav, detelj
^ravno-deteljnih mešanic. Svoj čas se je marsikatero tovrstno
ponesrečilo, silaža je bila slaba ali je celo propadla. O j ^ eei gias pa hitro seže v deveto vas. No, tehnika siliranja je j i?vi -0 napredovala, držati se je le treba nekaterih pravil, ki J Tajo iz mikrobiološkega dogajanja, kjc^reč: pri kisanju krme za živino odločajo o uspehu in j levosti kisali mlečnokislinske bakterije, ki povzročajo želeno j te 0|}okislinsko vretje. Za svojo hrano potrebujejo sladkor in se j 0ve z*Vahneje množijo, čimveč je sladkorja v krmi. Če krmo j slJ*n°, ji zmanjšamo odstotek vode in zvečamo odstotek j hiti ,0rJa, s tem pa bistveno izboljšamo življenjske razmere za ! rej;? ,nje mlečfiokislinskih bakterij. Tako smo pri preprosti ! silit— k* ie Prinesla pravo malo revolucijo in ki je omogočila ! cei0ati krmo, pri kakršni je bilo prej siliranje zelo tvegano ali | ^ Povsem neuspešno.	_	1
°kler ni bilo strokovno ugotovljeno, daje treba mlado travo sotJavnoKleteljno mešanico, ki vsebujeta veliko beljakovin in d0 J^nerno malo sladkorja, pred siliranjem oveniti na kakih 30 Piso odsto*kov suhe snovi, se kmetovalci zaradi slabih izkušenj že| ,uPali lotevati siliranja. Tveganje, da se bodo namesto je ,n’P bakterij razmnožile maslenokislinske, ki kisal pokvarijo,
? preveliko. Zdaj je drugače, ta nevarnost je bistveno „ Pisana, če seveda ne zanemarimo drugih zahtev, o katerih *** prihodnjič.
Inž. M. L.
trajala najmanj šest tednov. Tako bodo slovenskemu elektroenergetskemu sistemu ostale na voljo samo še zmogljivosti štirih blokov v Šoštanju, stare trboveljske termoelektrarne, ljubljanske toplarne in hidroelektrarn.
Zdaj dobivamo iz slovenskih hidroelektrarn vsak dan okoli 11 milijonov kilovatnih ur električne energije, iz termoelektrarn pa še okoli 10 milijonov kilovatnih ur. K tem 21 milijonom je treba vsak dan dodati še 2,4 milijona kilovatnih ur električne energije, ki jo bo treba do konca avgusta vrniti. Slovenski ..električarji" so sicer računali, da bodo del manjkajoče električne energije dobivali iz drugih republik, a se tudi tam otepajo z velikim pomanjkanjem.
Ker bo do konca junija slovenski elektroenergetski sistem deloval s skrajnim naprezanjem vseh zmogljivosti in je praktično brez vseh rezerv, je potrebno skrajno varčevanje. To velja tako za gospodinjstva, kot za družbene in gospodarske dejavnosti. Prav združeno delo pa bo lahko najbolj občutilo posledice pri svojih proizvodnih in izvoznih načrtih, če se ostali uporabniki ne bodo držali omejitev, kot je v sedanjem trenutku potrebno. V skrajnem primeru bodo potrebne redukcije dobav električne energije, lahko pa, da bodo veljale tudi določbe družbenega dogovora o izvajanju omejevanja porabe električne energije v SR Sloveniji in nadomeščanju nastale škode, ki je začel veljati v letu 1974. Zdaj so razmere tako resne, da sc je 20. maja v Ljubljani sestal odbor za izvajanje tega dogovora, v katerem so predstavniki izvršnega sveta skupščine SRS, gospodarske zbornice, sindikatov in elektrogospodarstva Slovenije. J. S.
m
RAZSTAVA ČEBELARSKIH IZDELKOV IN NAPRAV -Mladi čebelaiji iz vse Slovenije in mnogi Dolenjci so si z zanimanjem ogledali razstavo.
Čebele pritegnile
Mlade zanima čebelarstvo
V organizaciji Čebelarskega društva Krka in pod pokroviteljstvom tovarne zdravil „Krka” je bilo v soboto, 29. maja, na osnovni šoli
„Katja Rupena” 5. tekmovanje in srečanje mladih čebelarjev iz čebelarskih krožkov iz vse Slovenije.
Čebelarsko znanje si v Sloveniji trenutno nabira 1500 mladih, združenih v 110 krožkih po osnovnih šolah. Da je zanimanje iz leta v leto večje, kaže tudi udeležba ekip na republiških tekmovanjih. Leta 1980 je tekmovalo 63 ekip, letos jih je bilo že 84. Na Dolenjskerh so s čebelarskimi krožki pričeli šele pred leti. Jože Volčjak, predsednik Čebelarskega. društva Krka, meni da je zanimanje med mladimi tolikšno, da je težko vsem ustreči.
Po dva člana sta na tekmovanju sestavljala ekipo čebelarskega krožka. Reševali so testna vprašanja iz življenja čebel in dela čebelarjev. Največ znanja so pokazali mladi čebelarji iz Maribora in Lenarta. Med dolenjskimi predstavniki sta se v nižji skupini dobro uvrstili ekipa Semiča, ki je zasedla tretje, in ekipa Katje Rupena, ki se je uvrstila na deseto mesto.
Ob srečanju čebelarjev je bil v osnovni šoli tudi posvet mentorjev čebelarskih krožkov, razstava čebelarskih izdelkov in predavanje za dolenjske čebelarje, ki gaje pripravila Zveze čebelarskih društev Slovenije v sodelovanju z Mede.\om in „Krko”.
J. P.
Kako do premoga?
Zaskrbljeno Posavje opozarja republiške organe
Bližajo se sicer najbolj vroči dnevi, prebivalci Posavja pa so kljub temu zaskrbljeni, saj ne vedo, kako se bodo greli v prihodnji zimi. Medobčinska gospodarska zbornica poskuša dobiti od občin vsaj približne odgovore o tem, koliko premoga je zagotovljenega. V brežiški občini ga potrebujejo 9 tisoč ton. Trgovina s kurivom že lani ni dobila vseh naročenih količin in pokazalo se je, da tudi neposredno povezovanje z rudniki ni obrodilo zaželenih sadov.
V Krškem cenijo letne potrebe na 10.500 ton. S preskrbo imajo prav tako težave, vendar se mnogi občani obračajo mimo trgovine naravnost na rudnik Senovo. Veliko ljudi se zaradi težav s kurilnim oljem preusmerja na premog, zato so količine le približne.
Sevniška poraba je nekoliko večja od brežiške in dobave premoga prav tako ne zadoščajo. Zbornica je o težavah s preskrbo s premogom te dni obvestila splošno združeni, za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, izvršni sveti posjvskih občin pa bodo po ponovni preveritvi podatkov o letnih potrebah po kurivu seznanili s kritičnim položajem komite za energijo pri izvršnem svetu Slovenije.	J.T.
*
*
s-
I
*
S
*
*
S
%
iz Ekonomske politike
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja; Tit Doberšek
Naloge naprednih s vinogradnikov
i
%
i
i
5
s
S
S
i
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je na seji 27. maja naročil članom društva, vodstvom ožjih vinograških okolišev in drugim naprednim vinogradnikom ter vinograškim strokovnjakom Dolenjske in Posavja, naj s svojim delom in izkušnjami sodelujejo in pomagajo:
- pri merah za zamenjavo samorodnic z žlahtno trto (Dol. list 27. maja!)
- pri izbiri sort žlahtne trte za dodatni in razširjeni trsni izbor za dolenjski vinorodni okoliš. Pri tem se je treba ozirati zlasti na strokovno pomoč pri izpeljavi prve naloge (glej članek o tej tematiki v Dol. 1. 13. maja letos). *
Moralna pomoč
Upravni odbor Društva vino-gradnikovje na seji določil nekatere člane društva, da sodelujejo v komisijah občinskih upravnih organov pri preverjanju dejanskega stanja samorodnic na terenu. ,Na podlagi zbornih podatkov bodo nato občinski upravni organi lahko izdali ustrezne upravne ukrepe.
Vendar se delo članov društva vinogradnikov ne sme končati le s sodelovanjem v teh komisijah. Vsak napredni vinogradnik, ki ima lastne izkušnje v gojenju žlahtne trte, je dolžan z nasveti pomagati vinogradniku, ki bo zamenjal samorodnice z žlahtno trto, ker ima le-ta z gojenjem žlahtne trte pač manj izkušenj. V taki soseski, prijateljski in dobronamerni strokovni pomoči je velika moralna moč prepričanja, da lahko tam, kjer je sedaj rasla samorodnica, raste tudi žlahtna trta. Če bodo lastniki nasadov samorodnic prepričani, da lahko imajo svoje, z ljubeznijo negovane trte tudi v naprej, le da spremenijo sorto, pri čemer manjvredno samo rod no trto zamenjajo s kvalitetnejšo. Pripravljenost lastnikov samorodnic za to zamenjavo je več vredna kot vsi upravni ukrepi. In ravno k pripravljenosti lastnikov nasadov samorodnic za to napredno akcijo lahko veliko pripomorejo napredni vinogradniki, lastniki nasadov žlahtne trte. Iz izkušnje vem, da vinogradnik (in kmet sploh) raje posluša in sprejema nasvete soseda, kot pa nasvete strokovnjaka ali nasvete, napisane v strokovni knjigi ali članku. Izkušnje s sortami
Izbira sort žlahtne trte za dodatni in razširjeni trsni izbor s posebnim ozirom na potrebe zamenjave samorodnic z žlahtno
trto naj bo prav tako v strokovnem oziru namenjena uspehu te akcije. Mnogi praktični vinogradniki, lastniki nasadov žlahtne trte, imajo namreč v svojih nasadih poleg sort sedaj veljavnega trsnega izbora še druge sorte žlahtne trte. Ti lahko posredujejo svoje izkušnje s temi sortami drugim vinogradnikom. Obenem bi izkušnje služile Društvu vinogradnikov kot utemeljitev pri uradni zahtevi za razširjen trsni izbor pristojnemu republiškemu upravnemu organu. Z akcijo, ki je pred nami, ne smemo čakati na rezultate poskusnih nasadov. Trsničarji, kooperanti TOZD Hmeljnik, morajo že prihodnjo pomlad cepiti določeno število žlahtnih trt, pri čemer je dosedanji trsni izbor za Dolenjsko pri belih sortah preozek.
Starih izkušenj ne smemo zavreči
Pri izbiri sort za razširjeni trsni izbor za Dolenjski vinorodni okoliš ne smemo mimo predvojnega trsnega izbora za to območje, objavljenega v brošuri Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino (Ljubljana 1945). Ta trsni izbor je bil določen po večletni razpravi in je bil plod izkušenj takratnih slovenskih naprednih vinogradnikov in vinogradniških strokovnjakov. Napravili so ga takratni ravnatelj Kmetijske šole Grm inž Ivo Zupanič in drugi strokovnjaki (Žmavc, Lukman, Flego itd.).
Predvojni trsni izbor deli to vinorodno območje na 4 vinorodne okoliše: na Bizeljsko in Posavje, krško-kostanjeviški, novomeško-mo kronoški in črno-meljsko-metliški vinorodni okoliš. Značilno je, da v bizelj-sko-posavskem, novomeško-mo-kronoškem in črnomeljsko-met-liškem okolišu ta trsni izbor navajH na prvem mestu bele sorte: laški rizling, rdečo kraljevino (izjema: Bizeljsko s Posavjem), žlahtnino (izjema: Bizeljsko s Posavjem), beli burgundec, zeleni silvanec in rdeči traminec. V krško-kostanjeviškem vinorodnem okolišu so najprej navedene modre sorte: žametovka (izjema črnomaljsko-metliški okoliš), modra frankinja in modra portu-galka, kot namizne sorte pa poleg žlahtnine še biser iz Čabe, rumeni muškat, muškat ottonel in muškat hamburg. Tako ta trsni izbor za to območje poleg kraljevine in laškega rizlinga priporoča žlahtnice, beli burgundec, zeleni silvanec in traminec. Vidimo, da so že takratni vinogradniki zlasti priporočali kvalitetne sorte, saj trsni izbor iz tega časa ne navaja starih, manj kvalitetnih sojt, kot so belina, ranfol, veltinec, zelenika	^
I
!
!
■ #####//##/##############//##/#####/#«/# ■
Komunalno in obrtno podjetje Brežice
razpisuje
javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč v stanovanjskih soseskah Trnje in Zakot ter v obrtni zoni Brežice-Crnc.
Na javnem natečaju, ki bo dne 21. junija 1982 ob 7. uri na sedežu Komunalnega in obrtnega podjetja Brežice, se oddajo stavbna zemljišča:
Soseska Trnje
1. na lokaciji št. 115, v izmeri 502 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše z garažo, zemljišče je po din 87,25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 144.625,00 v obliki akontacije;
2. na lokaciji št. 116, v izmeri 448 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše z garažo; zemljišče je po din
87.25 za 1m2, komunalna oprema znaša din
144.625.00 v obliki akontacije;
3. na lokaciji št. 136, v izmeri 365 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše z garažo; zemljišče je po din
87.25 za 1m2 v obliki akontacije, komunalna oprema znaša din 144.625,00 din v obliki akontacije;
4. na lokaciji št. 77, v izmeri 875 m2, za gradnjo enostano-vanjske hiše; zemljišče je po din 87,25 za 1 m2 v obliki akontacije, komunalna oprema znaša din 159.868,00 v obliki akontacije;
5. na lokaciji št 62, v izmeri 640 m2, za gradnjo enostano-vanjske hiše, zemljišče je po din 87,25 za 1 m2 v obliki akontacije, komunalna oprema znaša din 159.868,00 v obliki akontacije;
6. na lokaciji št 75, v približni izmeri 805 m2, za gradnjo enostanovanjske hiše; zemljišče je po din 87,25 za 1 m2, komunalna oprema znašd din 159.868,00 v obliki akontacije;
7. na lokaciji št 80, v približni izmeri 800 m2, za gradnjo enostanovanjske hiše; zemljišče je po din 87,25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 159.868,00 v obliki akontacije;
8. na lokaciji št. 61, v približni izmeri ,430 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše dvojček; zemljišče je po din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din
159.868.00 v obliki akontacije;
9. na lokaciji št 60, v približni izmeri 460 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše dvojček, zemljišče je po din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 159.868,00 v obliki akontacije;
10. na lokaciji št. 67, v približni izmeri 650 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše dvojček; zemljišče je po din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 159.868,00;
11. na lokaciji št. 66, v približni izmeri 490 m2, za gradnjo vrstne stanovanjske hiše dvojček; zemljišče je din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din
159.868.00 din.
Soseska Zakot
1. na lokaciji št 5, v približni izmeri 900 m2, za gradnjo enostanovanjske hiše; zemljišče je po din 87,25 za 1 m2 v obliki akontacije, komunalna oprema znaša din
135.943.00 v obliki akontacije;
2. na lokaciji št. 6, v približni izmeri 900 m2 za gradnjo enostanovanjske hiše; zemljišče je po din 87,25 za 1 m2 v obliki akontacije, komunalna oprema znaša din
135.943.00 v obliki akontacije
Obrtna zona Brežice— Crnc
1.	na	lokaciji	št.	44,	v	površini	777	m2,	za	gradnjo
poslovno-stanovanjskega objekta; cena zemljišča je din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 163.474,00 v obliki akontacije;
2.	na	lokaciji	št.	51,	v	površini	700	m2,	za	gradnjo
poslovno-stanovanjskega objekta; cena zemljišča je din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 163.474,00 v obliki akontacije;
3.	na.	lokaciji	št.	52,	v	površini	751	m2,	za	gradnjo
poslovno-stanovanjskega objekta, cena zemljišča je din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 163.474,00 v obliki akontacije;
4.	na	lokaciji	št.	53,	v	površini	1728	m2,	za	gradnjo
poslovno-stanovanjskega objekta; cena zemljišča je din
87.25 za 1 m2, komunalna oprema znaša din 163.474,00 v obliki akontacije.
V obrtni zoni Brežice—Črne so vse lokacije predvidene samo za obrtno dejavnost.
Ostali pogoji za pristop na javni natečaj so razvidni v sklepu KOP Brežice o razpisu tega natečaja, ki je sestavni del objave razpisa v Dolenjskem listu.
Komunalno in obrtno podjetje Brežice
341/21-82
„ LABOD", TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO DSSS
objavlja prosta dela in naloge v finančni službi
1. OPRAVLJANJE DEVIZNO PLAČILNEGA PROMETA
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske smeri
— eno do dve leti delovnih izkušenj na delih deviznoplačil-nega prometa
— poskusna doba 2 meseca
Kandidati naj pošljejo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
DELOVNA ORGANIZACIJA „LABOD", kadrovsko-socialna služba, Cesta herojev 29,68000 Novo mesto
353/22-82
ZAVOD ZA KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ Ul. Otona Zupančiča 1
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo pedagoško-andragoške smeri
— 5 let vzgojno-izobraževalnih izkušenj
— opravljen strokovni izpit
— ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbeno-politične aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj, Ul. Otona Župančiča 1, 68340 Črnomelj, z oznako „Za razpisno komisijo." Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
RAZPISNA KOMISIJA 356/22-82
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ZD KRŠKO RAZPISUJE V SKLADU S PRAVILNIKOM O DELOVNIH RAZMERJIH
prosta dela in naloge:
a) ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE (ZA ZDRAVSTVENO POSTAJO KOSTANJEVICA) in b) VOZNIKA REŠEVALNEGA AVTOMOBILA;
Pogoji:
a) končana medicinska fakulteta in opravljen strokovni izpit,
b) VK voznik motornih vozil D kategorije in 80-urni tečaj iz prve pomoči.
Delovno razmerje pod a in b se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja do 3 mesece, nastop dela po dogovoru.
Prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja ZD Krško 15 dni po dnevu objave.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 20 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
358/12-82
DELOVNA ORGANIZACIJA „KOSTAK", KRŠKO, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	opravljanje zahtevnih zidarskih del (KV zidar) (6 izvrševalcev) za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca.
»
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— končana poklicna šola, eno leto delovnih izkušenj, preizkus znanja iz varstva pri delu.
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 15 dneh po tej objavi pošljejo na naslov: „KOSTAK", Krško, Cesta krških žrtev 11.0 izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
354/22-82
—^	ALPINA,	TOVARNA OBUTVE, 2IRI
STARA VAS 23, n. Sol. o.  - TOZD PRODAJA
na podlagi sklepa Razpisne komisije za TOZD Prodaja Žiri
razpisujemo prosta dela in naloge
VODENJE PRODAJALNE obutve ALPINA Novo mesto. Komandanta Staneta 6 za dobo 4 let
Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg splošnih |x>gojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VKV prodajalec
— 5 let delovnih izkušenj z obutvijo ha drobno
— ugotovljeno in priznano, z delom pridobljeno zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ALPINA tovarna obutve Žirit Razpisna komisija TOZD Prodaja, Stara vas 23, 64226 Žiri.
358/22-82
VEC ZNOJA v MIRU, MANJ KRVI V VOJNI - Pod tem geslom je zadnjih tednih praktično urjenje pripadnikov enote teritorialne obrambe, nosi ime heroja Milana Majcna. Osnovni cilj urjenja je bil preveriti izpopolniti teoretično znanje pri praktičnem izvajanju nalog na tereni Vojaki in starešine so izkazali visoko raven bojne izurjenosti in so z* uspešno prestajali napore daljšega bivanja na terenu, pri čemer je prišlo vse veljave povezanost teritorialne enote z lokalnim prebivalstvom. Enoto obiskali tudi predstavniki novomeške občine in občinskih družb®1 političnih organizacij, imela pa je redne stike tudi z borci in predstavi ljudske oblasti na področju delovanja. Tudi kulturno zabavno življenje bilo zapostavljeno, saj so pripadniki enote organizirali več pravih partiz skih mitingov. (Na sliki: Starešine enot v pripravah na naslednjo taktic nalogo).
SODELOVALI SO UČENCI VSEH TREBANJSKIH ŠOL telovadni akademiji, ki je bila posvečena dnevu mladosti, so nastopili učenci iz vseh trebanjskih šol. Na akademiji so Pr. ^ raznolikost dejavnosti po šolah. Na akademiji, kije bila na za osnovno šolo v Trebnjem, so podelili tudi priznanja O* ter pokale in diplome najboljšim s tekmovanj v mesecu Pioniiji pa so poslali člani mladinske organizacije.
ZLATA POROKA ROŽIČEVIH - Pred kratkim sta v krogu sv<T štirih otrok, osmih vnukov in treh pravnukov praznovala 50 ■ skupnega življenja 72-letni Janez ia 71-!etna Albina Rožič iz pri Črnomlju. Janez je bil aktivist v NOB, 1942 so ga odg1^ internacijo, po kapitulaciji Italije se je ponovno vključil v d£ Mati Albina ie doma skrbela za družino in Domaeala Dartizanom-
50 LET SKUPAJ - Marija in Mihael Kobe iz Kota pri Starem ob Kolpi sta praznovala zlato poroko. V zakonu sta imela 7 o* ^ sedaj pa imata še 7 vnukov in 3 pravnuke. Mihael je b3 aktiv«** ^ leta 1942 in borec XIV. divizije, za kar je prejel red zaslug narod. Z zakonsko družico živi doma na kmetiji.
„KRKA" TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
PONOVNO OBJAVLJA PROSTA DELA DEŽURNIH ELEKTRIKARJEV
v tovarni steklenih izolacijskih vlaken.
Dela se bodo opravljala v 4 izmenah. Poleg končane obrtne šole elektro stroke so zaželene tudi delovne izkušnje s fjodročja vzdrževanja.
Interesente vabimo, da oddajo pismene prijave pri kadrovj ski službi KRKE, tovarne zdravil. Cesta herojev 45, v 1» dneh po dnevu objave. Na istem naslovu lahko dobijo tudi
vse informacije.
pisma
in	j
odmevi
___________
5SME0 MfšESffi
M>
V/ntLrru^bvar
OBISK IZ BAJINE BAŠTE
Minuli teden so nas obiskali osmih razredov pobratene 5 R; Pavičevič iz Bajine Bašte. Med tridnevnim obiskom v Krškem in Sii°gledal’ Kumrovec, Jesenovac Putvička jezera. Pripravili smo Jim družabno srečanje s kulturmm programom. Izmenjali smo • spominska darila in v šolskem parku Posadili drevo prijateljstva.
OŠ Jurij Dalmatin Krško
PRVOŠOLCI POSTALI MLADI ČLANI RK
Učenci prvih razredov so bili v tednlu Rdečega križa sprejeti med mlade člane Rdečega križa. Ob tej priložnosti so prejeli izkaznice in nacke, starejši pionirji in mladinci Pa so jim pripravili kulturni pro-
uV ud' krvodajalci krške občine so bili gostje naše šole.
BOŽO FURAR, 4. c OŠ Jurij Dalmatin Krško
glasbeni dan mladosti
hil^3 Predvečer dneva mladosti je v . 'J. Delavskem domu Edvarda nw?-,a y Krškem občinska revija rov *n brlariinskih pevskih zbo-»,i ,,vsc“ osnovnih šol. Nastopili so fla7n S- ti na klavirju, harmoniki, jiavti in violini	i...
Mladi ob svojem dnevuj
Prireditve ob 25. maju
Kot nam poročajo naši dopisniki, je bilo ob dnevu mladosti veliko prireditev.
Romana Vrtačič iz OŠ- Otočec piše, da so. pripravili mladinsko konferenco, na kateri so pregledali delo v letošnjem letu. Po njej pa so imeli proslavo.
Dušica Stojičič, učenka OŠ Milke Šobar-Nataše iz Novega mesta, poroča, da so obiskali spomenika v njihovem šolskem okolišu, razredne skupnosti so pripravile kulturni program, učenci šestih razredov pa so obiskali muzej NOB. Alenka Sever, učenka 7. razreda iste osnovne šole, sporoča, da so bili v Domu JLA sprejeti v ZSMS, ogledali pa so si tudi film ter razstavo ročnih del učencev doma Majde Šilc.
O prireditvah pišejo tudi iz Doma za učence Majde Sile iz Novega mesta. .Renata Mukavec pravi, da so pripravili razstavo ikeban, Tončka Pangrčič se je skupaj z ostalimi novomeškimi mladinci udeležila sprejema štafete v Beogradu, Marija Zemljak pa sporoča, da so dan mladosti proslavili s pohodom v neznano - po poteh X. SNOUB ljubljanske.
^laVti in vri i■ • ^	J	,------ •	aeuaimm mciuuiium
Nev il m,teIskupl"i1,har.n,oni'	športnikom priznanja.
, — violinistov. Vsi ti so	Hn«ti co nrinrtivilt tilrti
JUBILEJ NAŠEGA DRUŠTVA
Šolsko športno društvo „Zvezda“ iz Sevnice je 24. maja praznovalo 20-letnico svojega delovanja. Na proslavi so podeliti nekdanjim in sedanjim mentorjem ter najboljšim Na dan mla-
gojenci krške glasbene šole.
OŠ Jurij Dalmatin, Krško
PRVONAGRAJENCI , GOSTJE železniškega gospodarstva
'naše N I?a'*a so se tud' tr'je učenci čaj sol|> ki so v nagradnem nate-I inkr e'ezn'škcga gospodarstva -J Dijana pod naslovom „Bogo Drv 1	KIusov Joža” osvojili
L. ? bagrado, odzvali povabilu ha canje ki ga je zanje in mentorje vo t 0 2(1. Ogledali so si razsta-,,er prejeli knjižna darila in (nacke. Pogovarjali so se tudi z ozetotn Spacalom in Janezom usmein, ki sta ocenjevala likovne oziroma literarne prispevke.
OŠ Jurij Dalmatin, Krško
ODREDOV MNOGOBOJ
u s°boto, 29. maja, smo imeli a Dorniki v Žlebu odredni tnnogo-L. Pomerili smo se v taborniških ^ cinah. Zmagali so taborniki čete želenih gričev, ki bodo sodelovali Ila dolenjskem mnogoboju v Novem mestu.
MATEJA PAVLINIČ OR Črnomelj
dosti so pripravili akademijo s svečanim sprejemom pionirjev v mladinsko organizacijo. Šolsko športno društvo „ Zvezda” je bilo tudi prireditelj pouličnega teka. Med skoraj stotimi tekači so se tudi naši dobro uvrstili. JASMINA MAROLT, MELITA ERI C, NEVENKA MAJCEN Osnovna šola Sava Kladnika, Sevnica
ATLETSKO TEKMOVANJE
V petek, 28. maja, so se naši atleti pomerili z vrstniki iz drugih belokranjskih osnovnih šol. Zmagali so športniki naše šole. Ekipe so prejele pokale, posamezniki pa di-‘ plome. Spodbujali smo jih z glasnim navijanjem.
NATALIJA LUNAR OŠ Črnomelj
PEVSKA REVIJA V GLOBOKEM
V nedeljo se je zbralo v Gtobo-kem 12 pionirskih in mladinskih pevskih zborov hrežiške občine. Našo šolo sta predstavila dva zbora in skupina frulic. Za svoj trud, ki smo ga celo leto vlagali v delo, smo prejeli pismena priznanja.
MATEJA BOGOVIČ, 6. a OŠ Artiče
Še: Resnica o trobojnici
Pripombe k odmevu na „Požig prve belokranjske vasi"
Moja delovna dolžnost je iskati ‘godovinsko resnico, ne pa deliti ralne nauke. Ob zapisu „Resnica robojnici” (Dolenjski list 6. maja ^ot °dmev na članek »Požig P e belokranjske vasi” (letošnja Pri-8® Dolenjskega lista z dne 25. . (ca) pa želim ob sodbi „Ni lepo, S1 nekdo lasti zasluge na račun b^* vendarle dodati, da ni nič niki	zanikati deleža posamez-
naše V ^rodnoosvobodilnem boju, v Čev.,m Primeru deleža Ane Simoni-sem-? ^el pr' Igorju, kije, kakor 0? napisal, na pobudo Jenkove hiše o * ll0v°mcške Osvobodilne fronte pT^a okrasitev groba padlega ne	Kromarja. Prizadeto, žal
®0-letVld’ se mora čutiti danes blizu mati v partizanska Simoničcva drugi j® negovala, kakor tudi bojlv’ Partizanske ranjence že iz zabv , Pr' Zajcu in na Hrastu. V revol,,?. za. njon prispevek k zmagi 29. ,ClJe ji je predsedstvo AVNOJ daiin mbra 1945 podelilo me-^ Za hrabrost!
„Samo navdušenje je premalo”
Še enkrat o reviji pevskih zborov novomeške občine (Dolenjski list 6. maja)
bilo žegnanje, 3. ali 10. maja. Ce je bilo 3. maja, potem velja, da je Simoničeva s sodelavcema okrasila grob zvečer 2. maja, mladinke iz Dragomlje vasi pa v noči na 10. maj. Slednji datum je točen in je povezan z odhodom Metličanov v partizane.
Ne glede na to, kdaj je bilo žegnanje, je Ana Simoničcva trdno prepričana o resničnosti svoje izpovedi, ki jo potrjuje tudi od vojaškega vojnega sodišča v Ljubljani na dosmrtno ječo obsojena Vida Jenko.
Dokaz za to so tudi nageljni, ki so jih mladinke iz Dragomlje vasi našle na grobu. Naj bo z datumi tako ali drugače, eno je neizpodbitno: Ana Simoničeva je glede okrasitve groba govorila resnico!
ANTON ŠTAMPOHAR
- Navkljub obilici posvetov, raz-prav, napotkov, sklepov in še mnogo drugega, kakšna naj bo vloga javnih občil v samoupravni socialistični družbi, se ob določenih časopisnih sestavkih človek še vedno ne more znebiti vtisa; »kdo bo koga!” Izziv za te vrstice (misli) je sestavek v dolenjskem tedniku z dne 6. maja 1982, ki bi ga sicer radi razumeli kot strokovno oceno ali poročilo, če ne bi bil malce sprt z uvodno mislijo tega zapisa.
In kaj je tisto, kar v tem in njemu podobnih sestavkih - brc/, ihte in vnaprejšnje jeze — resnično moti?
1. Od kdaj in na osnovi česa spoznanje, po katerem naj bi „cviček in zidanice” pogojevala dobre pevce?
- Dežela rožnega olja Bolgarija zagotovo ni med vrhunskimi pridelovalci kakovostnih sortnih vin, pa vendar je po mnenju zdravnikov laringologov Bolgarija dežela s povprečno najbolj naravnimi in zdravimi pevskimi glasovi!	Zakaj? Zaradi podnebnih razmer, ki delujejo ugodno na glasilke.
- Na visokih glasbenih šolah predavajo slušateljem tudi o „glasbenih nazvočjih pokrajin”, ki so odvisne od zemljepisno	podnebnih razmer, odražajo pa se v dobrem in manj dobrem pevskem zaledju.
Tudi na naših glasbenih šolah nas seznanjajo s glasbenimi nazvočji slovenskih pokrajin in navajajo primer bogatejšega pevskega zaledja, predvsem Primorsko in Koroško. Zvočnost in številčnost dobrih pevcev teh območij nam to tudi potrjuje.
Ce etno - muzikologija ne omenja Dolenjske kot območja z ugodnejšim glasbenim nazvočjem, niso krivi njeni prebivalci, pa tudi ne ZKO in dolenjski zbori, marveč za glasbeno pevske preddispozicije manj ugodni zemljepisno-podnebni pogoji.
2. Na čem temelji trditev, da „izgorijo“ (Delo 26. 4. 1982) in da se „izčrpavajo“ (Dolenjski lisi 6. 5. 1982) dolenjski zbori na »velikih prireditvah, taborih in revijah”, kot osnovni vzrok za nezmožnost tekmovanja na „Naši pesmi” v Mariboru?
V času življenja in trajanja Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je n. pr. samo v novomeški občini zraslo število odraslih pevskih zborov od prvotnih sedem na letošnjih petnajst. Po vrhu vsega pa so se še pomladili..
Prav toliko ali celo nekaj več je tudi mladinskih zborov. In če so med njimi danes štirje obetajoči srednješolski zbori, ki nudijo osnovo za misleno, programsko in starostno pomlajevanje odraslih zborov, potem je to vsaj spoštovanja vredna resnica:
- Tisti, ki strokovno 'Spremljamo življenje in razvoj neke dejavnosti na določenem območju sklenjeno skozi več zadnjih let (takšno bi moralo biti pravilo ravnanja slehernega, če hoče o čem kaj razsojati) lahko brez sramežljivosti povemo na glas, da so prav ti zbori tudi po zaslugi nekaterih mladih zborovodij ravno v zadnjem času pridobili na kakovosti!
- Ce je usmerjeno izobraževanje zavestna vzgoja tistih, takšnih in toliko določenih kadrov, kot jih posamezne zvrsti delovnih področij potrebujejo, potem sc bomo kot družba najbrž morali odločiti tudi za načrtno vzgojo zborovodij z uvedbo zborovodskega oddelka na Akademiji za glasbo! Zakaj pišem o tem? Zato, ker imamo za vrsto drugih - številčno skromnejših glasbenih poklicev - že več desetletij ustrezne katedre na akademiji; kot »narod pevcev” s približno 800 zbori pa se še do danes nismo zavedli potrebe po vzgoji diplomiranih zborovodij. Nikakor ne mislim s tem podcenjevati različnih seminarjev, ki smo jih že ali jih še bomo organizirali Toda naj bi hoteli ali ne, seminar je dopolnjevanje nekega osnovnega kvalificiranega znanja, dokler pa tega znanja z diplomo vred ne znamo ali ne zmoremo omogočiti, toliko časa bomo imeli opravka večji del s »priučenimi delavci”.
Gospodarsko nerazvite občine ali širša območja na Slovenskem vsi priznavamo in toleriramo, obenem na sc trudimo pomagati jim gmotno,
Iz
Pouk zgodovine v naravi
Ljubljanski učenci ob obisku pri vrstnikih na Otočcu spoznavali grozote vojne vihre — Radi prisluhnili
strokčvno itn., samo da bi se življenjske razmere čimprej izboljšale. Kako pa je na glasbeniškem oziroma zborovskem področju? Ali ne bi del svojega obveznega »dobrega posluha uporabili vsaj za omiljenje, če že ne za pomoč manj razvitim glasbeniškim oziroma zborovskim območjem?
3.	Kaj je botrovalo takemu oblikovanju stavka v že citiranem članku, „da bo za dvig kvalitete zbora treba seči tudi po tuji literaturi”? Pa menda ne »ugotovitev”, da je slovenska zborovska literatura premalo kakovostna!
- Programi naših zborov so v povprečju še vedno »čitalniško obarvani”, namesto da bi segli tudi po drugih stilnih obdobjih slovenskega skladateljskega snovanja, če naj bo namen koncerta tudi bogatiti in ostriti okus poslušalcev in pevske omike na splošno.
- Za udejanjanje bratstva,in spoštovanja med narodi in narodnostmi sveta pa pomeni za neuvrščeno odprto Jugoslavijo v kulturnem smislu iskren in ustvarjalen odnos do vsega dobrega, kar premore svetovna zborovska zakladnica.
- Samo če bomo skupaj s slovenskimi načrtno izvajali tudi jugoslovanska in tuja dela na naših koncertnih odrih, smemo upati da se bodo tudi naša dela znašla v tujih koncert-
slejj	»Resnica	o trobojnici”
knu’ t ^ Kromarjev grob dva-pre(j ^*rašen, kar je bilo znano že kdaj s°ITl’ *e da n' b'*0 podatkov, dosiJ* ^C. to zg°dilo. Svetniki nam bilj i 1?/' do*°čanju datuma niso bila Ut )cn‘- Uilip in Jakob sta Dioran,8. 2 v petek, 1. maja. Zato va
•“ran,	r---1', *• j— —-—
čeva ■ Popraviti naslednje: Simoni-
v sob)e organizirala pletenje vencev °> 2. maja (ne 1.),žegnanje pa
Udi glede i
1 v nedeljo, 3. maja (ne 2.).
1 nageljnov velja popraviti:
Jeni^° mest° jih je prinesla Vida Posian ,z Ljubljane, kamor je bila fot(w f po kurirskem opravilu k Ose,:U autu za Bežigradom 'a odprto vprašanje, kdaj je
Štirideset učencev od 3. do 8. razreda osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane, je ob dnevu mladosti obiskalo vrstnike osnovne šole Franceta Beceleta z Otočca.
Izlet sta vodili Vida Ka-strin -Francka in Joža Škufca Florjančičeva. Tovarišica Kastrinova je bila med drugo svetovno vojno terenska aktivistka na Otočcu. Skrbela je za mladino in pionirje v Šmarješkem podokrožju. Tovarišica Škufca pa je bila takrat sekretarka rajo riškega komiteja SKOJ, sodelovala pa je tudi s pionirji. Gostje so najprej prisostvovali prireditvi ob sprejemu otoških pionirjev v Zvezo socialistične mladine, potem pa so obiskali spomenik padlih borcev na pokopališču.
Mlade obiskovalce je pot vodila k
Beceletovi domačiji v Zagradu ter k bližnji Beceletovi jami. Iz pripovedi obeh tovarišic, zlasti Jože Škufca, so mladi spoznali, kakšne tragedije so doživljali vaščani med vojno, ko so se uprli okupatorju in domačim izdajalcem Učence je še posebej presunila pripoved o Beceletovi družini, ki je med vojno izgubila kar štiri od šestih člapov. Prav tako pu niso ostali neprizadeti ob pripovedi o tragediji v Beceletovi jami, ki je bila v ofenzivi septembra 1943 izdana. V njej je junaško umrl dolenjski narodni heroj Vinko Paderšič Ba-treja.
Z izleti v kraje, pomembne med narodnoosvobodilnim bojem, ohranjamo med mladimi tradicije tega pomembnega dela naše zgodovine.
A.	B.
Kočevci, bomo pili ali delali?
Po sledeh izjemoma objavljene anonimke, edinega prispevka bralcev DL o preoblikovanju kočevske krajevne skupnosti
»Tovariš urednik!”
V zadnjem časopisu čitam, da bojo sedaj v Kočevju tri krajevne skupnosti, in vas v imenu vseh Kočevarjev prašam, kaj bojo de-jlale? Bojo zdaj namesto ene tri popivale v Metki in kavarni ali kaj? In , zlato plaketo je tudi prejel. . . (priimek nečitljiv) za nedelo in popivanje z njimi ali kaj. Dajte sami enmal pagledat zjutraj v Metko in napište o tem en člank, saj to vejo že vsi ljudje v Kočevju pa naj vejo še drugod. Pa tud po podjetjih je ukiniti bufete al najprej na opčini. Zakaj vi to ne napišete v naše cajtenge, ker kot se zdaj dejla, je za ko zlat, saj se sam še žre na šiliti. Vas pozdravlja
občan”
OPOMBA UREDNIŠTVA: Tole pisemce oz. dopisnico nam je napisal občan, ki pa mu lahko očitamo več jezikovnih spodrsljajev, glavna pomanjkljivost pa je, da dopisa ni podpisal. Ostale napake so:
ni še nikjer rečeno, da bodo v Kočevju tri krajevne skupnosti (čeprav jih nekateri predlagajo toliko), ampak jih bo toliko, za kolikor se bodo občani odločili v javni razpravi in nato na referendumu (če sc bodo občani tako odločili, potem bo tudi v naprej lahko le se ena sama);
kar se zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter drugih priznanj tiče (ki so bila med drugim dana tudi, »za razvoj krajevne skupnosti, samoupravljanja itd.”) pa bi imeli v Sloveniji žc odlično razvito samoupravljanje, če bi res imeli toliko pravih samo-upravljalcev v republiki, kot smo samo v Kočevju podelili priznanj - pomembnejših priznanj so deležni predvsem tisti, ki so pomagali pri »razvoju KS“, in to tako, da so na samoupravni ali pa tudi kakšen drugačen način priskrbeli KS denar „za razvoj”;
tudi tistega o ukinjanju bifejev (mišljene so tu menze) po podjetjih in na občini, ne bi smeli podpreti, saj tu dobivajo delavci tople obroke - medtem ko res hodijo mnogi in iz mnogih delovnih kolektivov med ših-tom skozi ograje ali kar skozi vrata v gostilne in se tam napijejo, in to bi morali preprečiti.
Rcsnioi na ljubo moramo tudi zapisati, da smo videli v Kočevju ljudi, ki so že med šihtonr pijani, vendar še nobenega iz vodstva krajevne skupnosti. Ne vemo tudi, če sodi neznani oz. nepodpisani občan med trezne ali take, ki na šihtu kaj spije, oz. je spil ker bi sklepali po pismu in pisavi - da ga je pisal upokojenec.
Vso zadevo pa objavljamo predvsem zato, ker je to doslej edini prispevek bralcev DL razpravi o preoblikovanju KS Kočevje, želeli pa bi jih več in seveda podpisanih. Objavljamo tudi zato, ker v glavnem napisano drži, čeprav je pisec tudi bolj ali manj pretiral, in ker smo prepričani, da je le imel dober namen.
J. PRIMC
nih programih, ki nas bodo storila znane in poznane tudi drugod. Kolikor bolj bomo v teh prizadevanjih vztrajni, kakovostni in množični, manj bo nevarnosti, da postanemo »otok v evropskem zborovskem petju”, kot je zapisalo Delo 26. aprila 1982.
- Takšno programsko politiko sem zagovarjal tudi letos na novomeških revijah pevskih zborov in jo zagovarjam vztrajno že celo vrsto let in tudi v tistem obdobju, ko je nekje od »zgoraj” za nekaj časa veljalo mnenje, da naj bo program predvsem »domač”.
Nemalokrat zavirajo tehtnejša programska hotenja zborov naj-različneiše krajevne in občinske strukture, ki vidijo v »svojih” zborih često le servis za programski del proslav, obletnic in ostalih spominskih slovesnosti. Nič čudnega ni, če zbor v takih okoliščinah od vaje do vaje samo obnavlja že znano, večkrat izvajano in manj zahtevno literaturo. In če je potlej tak zbor programsko in poustvarjalno neodmeven - ali je resnično kriv sam za vse?
- Takšne nedomišljene in za prihodnost ne kdove kako uporabne rešitve v mnogočem pogojujejo zatečeno stanje zlasti na manj razvitih zborovskih območjih; presegli ga bomo le z velikimi in vztrajnimi napori, uspeh pa bo viden šele v daljšem časovnem razdobju.
Težnje po vedno novem ustanavljanju zborov ob dejansko hudem pomanjkanju zborovodij - s kakršnim koli že znanjem - (saj jih ni malo, ki vodijo že sedaj po dva, tri in celo štiri zbore) prav gotovo ne prispevajo k izboljšanju, če žene k ozdravitvi stanja, da o gmotnih in prostorskih zadregah niti ne govorimo.
Če so integracijski procesi združevanja dela in sredstev v gospodarstvu nujna danost našega časa za prodor in uveljavitev na zahtevnem tržišču mednarodne delitve dela, zakaj ne bi potlej teh in takih spoznanj »pretransponirali” tudi na naše glasbeniško, zlasti zborovsko področje?
Bolj določeno:
Ali je resnično potrebno vsaki občini večje število »drobižastih” zborov za zadovoljevanje internih, »vrtičkarskih” potreb, namesto da bi združili pevske in zborovske sile v manjše število 40 -50 -60 članskih zborov, ki bi lahko uveljavili svoj pomen in poustvarjalno umetniško težo na slovenskih in jugoslovanskih koncertnih praktikablih? Na dlani je, da bi lahko taki zbori povsem drugače zadovoljili tudi občinske potrebe! Tudi o tem smo spregovorili na reviji zborov v Novem mestu, po vrhu vsega pa je še vsak zbor prejel nekaj pismenih napotkov za nadaljnje delo!
- Začnimo reševati nakopičene zadrege, pa bodo vprašanja o »manjkajoči Dolenjski” na tekmovanju v Mariboru (in morda še kateri drugi občini), ki smo jih prebrali v Dolenjskem listu z dne 6. maja 1982 in se poprej v Delu, sama po sebi odpadla!
Razmeroma obsežno razmišljanje bodi dobro namerno, ne da bi me pri tem zanimale katere koli osebe, ker ne mislim z nikomer polemizirati, saj se je moč z naslovom zadevnega sestavka »Samo navdušenje je premalo” celo strinjati. Dodali bi mu le, da je prepisovanje in postavljanje vprašanj, ki prej zamegljujejo, kot pa bistrijo dejansko stanje - tudi »premalo”, če ne še malo manj!
MIRO KOKOL, profesor Ljubljana
Delavni, a tihi
Pojasnilo o delovanju semi< ške mladine
V 20. številki Dolenjskega lista ste objavili daljši zapis z naslovom »Je prosti čas izgubljen čas? ” Kot športnega in družbenopolitičnega delavca krajevne skupnosti Semič me je razočaralo delno neresnično poročanje o mladinskem delovanju v občini Črnomelj.
V občini deluje več kot deset športnih društev, in ne le dve, kot navaja pisec. Med šolskimi športnimi društvi pa je najbolj aktivno ŠSD Smuk iz Semiča, in ne črnomaljsko. Semičani so ob občinskem prazniku prejeli plaketo za najbolj prizadevno SŠD, ki ima deset sekcij, a četudi nima atletske zveze, so tekači med najboljšimi na Dolenjskem
TVD Partizan ima 5 sekcij, vsako leto organizira znane Semiške igre, več turnirjev in dva množična teka. Uredili so tudi športno igrišče. Poleg tega sodelujejo mladi v KUD Jože Mihelčič, ki ima šest sekcij, dramska sekcija pa je v letošnji sezoni že štirikrat privabila polno dvorano gledalcev, kar je za naš kraj velik uspeh.
Semič je znan tudi po odličnih mladih radioamaterjih, fotoklubu, modelarjih in gasilcih. Mladinci sodelujejo tudi pri organizaciji razstave vin.
Mogoče bi bilo bolj prav, če bi bili v Semiču manj delavni in tudi manj leni za javno samohvalo?
SLAVKO PAVLAKOVIČ
SEVNICA. POJASNILO O NELJUBEM DOGODKU
Vsem obiskovalcem prireditve Naša beseda 82, ki je bila v ponedeljek, 24. maja, v dvorani GD Sevnica, sporočamo, da je do neljubega dogodka - dvorana je bila zaklenjena - prišlo po krivdi Zavoda za kulturo in prosveto in nevestnega opravljanja dolžnosti. ZKO Sevnica je zaradi pripetljaja ogorčena in zahteva, da se Zavod opraviči ZKO in obiskovalcem
Mislim, da s takšnim ravnanjem ne bomo v Sevnici naredili nič koristnega za kulturo. ZKO 'se bo morala odreči prirejanju predstav, saj kaže, da amaterske predstave v Sevnici niso tako zaželene kot v drugih krajih naše občine.
ALBERT FELICIJAN ZKO Sevnica
Andoljškovemu Jožetu v slovo
Množica domačinov, prijateljev in znancev od blizu in daleč je v petek, 28. maja popoldne, pospremila na zadnjo pot zaslužnega krajana, priljubljenega tovariša in nesebičnega javnega delavca Jožeta Andoljška iz
Smolenje vasi pri Novem mestu. Zastave Zveze borcev NOV, v kateri je bil hraber borec v 15. in v Levstikovi brigadi od 1943 dalje, so nas spomnile, da se poslavljamo še od enega izmed požrtvovalnih graditeljev novega sveta. Red za hrabrost in red zaslug za narod sta poleg srebrne in zlate gasilske medalje ter srebrnega priznanja OF spremljala žaro s posmrtnimi ostanki dragega človeka in skupnosti prodanega naprednjaka, ki je od maja
1948 dalje tudi zvesto uresničeval naloge KP.
Pred 59 leti je bil Jože Andoljšek rojen v družini železničarja v Kotu pri Semiču. Proletariatu je ostal zvest vse življenje, saj je bil po osvoboditvi na številnih delovnih akcijah, komandant mladinskega bataljona na progi Samac -Sarajevo, zatem organizator zadružništva na Dolenjskem, kar 14 let pa je zavzeto delal v novomeškem Gozdnem gospodarstvu. Od oktobra 1948, ko si je v Smolenji vasi ustvaril družino, pa vse do zadnjih moči je bil vseskozi aktiven v domačih organizacijah in društvih. Napredek krajevne samouprave mu je bil zlasti pri srcu; komunalna rast vasi in okolice je tesno prepletena z njegovimi pobudami in s prizadevnim delom Kot član ZZB se je razdajal zlasti v komiteju za SLO v domači krajevni skupnosti, dolga leta pa je bil sila uspešen tudi v kulturnem delu.
Pri vsem tem je bil Jože Andoljšek zgleden mož in oče, ki ga je vse življenje spremljal prikupen, nalezljiv humor, s katerim je bil kos neštetim težavam Priljubljenemu vaščanu so doma in ob grobu spregovorili predstavniki domačinov, gasilcev, GG Novo mesto, krajevne skupnosti in nekdanji borci. Ne bodo ga pozabili, saj je njegovo delo vtkano v napredek in razvoj Smolenje vasi in širše Dolenjske.
T. G.
OB
Mercator - Rožnik
tozd Gradišče Trebnje
prireja
PRVA JUGOSLOVANSKA
HRANA ZA DOJENČKE
Mercator
4. TRADICONALNI SEJEM POHIŠTVA
v telovadnici stare osnovne šole v Trebnjem
od 7.—19. jun. ^82
vsak dan od 9. do 18. ure
nudimo vam:
7-10% popusta na razstavljeno blago,
3 - 5 % popust na prodano blago v času razstave,
— potrošniški kredit,
— brezplačna dostava na dom do 25 km
vabljeni!
n
Mercator
Mercator — Rožnik tozd GRADIŠČE Trebnje
14. maja so v Fructalu prvič pognali stroje, ki izdelujejo novo hrano za dojenčke. Imenovali so jo kar Frutek, tako kot sokove v posebni embalaži, ki jih pri nas poznamo že nekaj let.
Industrijsko pripravljena hrana za dojenčke v svetu že zdavnaj ni več novost.
Se več, ponekod, v Združenih državah Amerike, denimo, jo poznajo že več kot petdeset let. Jugoslavija je bila tako ena od redkih držav, kjer te vrste hrane ni bilo mogoče dobiti.
Zaradi tega so se nekatere jugoslovanske tovarne za predelavo hrane lotile priprave lastne tehnologije za pripravo te vrste izdelkov.
Ajdovski Fructal je prvi, ki prihaja z njimi na trg. Zaenkrat ponuja šest vrst otroške hrane:
— breskov pire z rižem za dojenčke od tretjega meseca naprej ter
— marelično kašo z medom in
— korenčkov pire za prav toliko stare otroke;
— mlado zelenjavo (korenček, blitva, paradižnik), ki je namenjena otrokom od 4. meseca starosti naprej,
— piščanca z zelenjavo in
— mlado govedino z zelenjavo pa otrokom, starejšim od pet mesecev.
V Fructalu so se dolgo ukvarjali s pripravo postopka za izdelavo nove hrane, saj je to izdelek, namenjen najbolj občutljivim potrošnikom — otrokom in mora biti popolnoma naraven ter v skladu s pravilnikom o minimalnih pogojih higienske neoporečnosti dietetičnih živil. Zato so pri sestavi hrane sodelovale tudi patronažne sestre in skupina zd ravn i kov—ped i at rov.
Tako je nastal Frutek — hrana iz svežega sadja, zelenjave in mesa. Obdelana je samo termično, bolj po domače bi lahko rekli, da je kuhana. Glede na to, da je namenjena dojenčkom v različnih starostih, je dostopna tudi v različnih embalažah. Hrana, namenjena mlajšim otrokom, je
fino pasirana in spravljena v kozarček po 80 gramov, medtem ko je hrana za dojenčke, starejše od štirih mesecev, nekoliko bolj grobo pasirana, saj se otrok takrat polagoma že privaja na žvečenje. Poleg tega so obroki za te, že malo bolj odrasle dojenčke naprodaj v večjih kozarčkih, v katere gre 160 gramov hrane.
Hrana je pripravljena tako, da lahko mati porabi pri enem obroku tudi samo polovico kozarčka, ostanek pa shrani do naslednjega obroka. Nova hrana, ki j° povrhu vsega priporočajo tudi otroški zdravniki, je prav gotovo pomembna pridobitev za prehrano dojenčkov.
308/22-82
REGRES V BELTU
Regres za letni dopust je letos v črnomaljskem Beltu znašal 3.079, 3.453 oziroma 3.849 dinarjev, odvisno od višine lanskih osebnih d<r hodkov; manjši ko so bili le-ti, večji je bil regres. Regres so dobili tud' njihovi učenci v poklicnih šolah, W sicer 2.887 dinarjev.
„DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
1. 2 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
2. 5 TRANSPORTNIH DELAVCEV
3. VEC DELAVCEV (DIJAKOV IN ŠTUDENTOV) ZA ZAČASNO DELO V PROIZVODNJI.
POGOJI:
pod 1) kvalifikacija za voznike motornih vozil v cestnem prometu in 2 meseca delovnih izkušenj pod 2) NK delavec — delovne izkušnje zaželene Za opravljanje del in nalog voznika motornih vozil sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom, za opravljanje del ih nalog transportnih delavcev pa sklenemo delovno razmerje za določen čas.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „DANA" — tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
351/22-82
RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA SOP Krško, TOZD STORITVE
razpisuje na podlagi statuta tozda STORITVE prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD STORITVE.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja strokovna izobrazba
— najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— znanje tujega jezika
— moralno—politična neoporečnost
Navedena prosta dela in naloge razpisujemo za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: SOP Krško, kadrovska služba, CKŽ 141 z označbo: „ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD STORITVE".
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
360/22-82
LICITACIJA UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO RABLJENIH MOTORNIH VOZIL IN DRUGE OPREME
— 5 motornih koles BMW R 50
— 3 osebnih avtomobilov VW 1200
— 2 bencinska agregata
Licitacija bo v soboto, 12. junija 1982, ob 8. uri na sedežu UNZ Novo mesto. Jerebova ulica 1. Ogled je mogoč 1 uro pred licitacijo.
Interesenti morajo predložiti 10-odst. varščino pred začetkom licitacije. Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec.
Nakup na javni dražbi je po sistemu „VIDENO— KUPLJENO".
361/22-82
|bb~T~5BI sestavljena organizacij združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev,
Mercator n. sub, o., ljubljena
RAZPISNA KOMISIJA TOZD VINOGRADNIŠTVO—KLETI KRŠKO razpisuje v skladu z določili statuta
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD VINOGRADNIŠTVO KLETI KRŠKO za dobo štirih let.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo visokošolsko izobrazbo agronomske - specializirane smeri: vinogradništvo, sadjarstvo; ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi; ali
- da imajo višješolsko izobrazbo agronomske - specializirane smeri: vinogradništvo, sadjarstvo, ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Mercator-Agrokom-binat Krško, kadrovska služba, Krško, CKŽ 52, z oznako „Za razpisno komisijo." Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
Ali vas zanima, kako so živeli mlinarji in žagarji?
Zakaj danes stojijo in razpadajo mlinska kolesa ob Krki?
Ali vas zanima, kaj je to oprta?
Se zanimate za slovensko starožitnost?
Na ta in mnoga druga vprašanja boste našli odgovor v knjigi Janeza Bogataja ..Mlinarji in žagarji v dolini zgornje, Krke", ki je pravkar izšla pri DITC — tozd Časopis Dolenjski list.
Naročite jo lahko s spodnjo naročilnico na naslov: DITC — tozd Časopis Dolenjski list. Glavni trg 3, 68000 Novo mesto, ali pa dvignete osebno na istem naslovu.
NAROČILNICA
Ime in priimek ....................................
Točen naslov ......................................
Št. osebne izkaznice ..............................
Zaposlen(a) .......................................
Nepreklicno naročam .... izvod(ov) knjige „Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke" po ceni 600 din za izvod. Obvezujem se, da bom knjigo plačal v 15 dneh po prejemu računa.
Kraj in datum ........	Podpis
PiliblJE m PRUA^W0StGVAOUCAH,
OMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJAH
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
spoaKi opusti
I>LamV0Casnim
'•ANIRan.ipm
. rat vam priporočamo, da ako l0*01713 napravite načrt,
'h k Pste Poživeli letni od-
otov,i-0.bosie v izbrani krai asa 06 boste Je* svojega akai^°rab'b za rekreacijo itd. ilno 16 Vse to Potrebno? Pra-
So	KOMPASOVA 20GA - Tud, majhne ,
popusta vam bo Kon> otrokom veliko veselja (fotografija: J. Saje).
reči napravijo
ALI STE SE ŽE ODLOČILI?
junija.
CELJE — Do 29. maja razstavlja v Likovnem salonu kipar Negovan Nemec. V avli razvojnega centra pa je do konca maja na ogled okrasna in uporabna keramika, ki so jo oblikovali Hubert Dukovič, Irena Blaznik in Franc Pepelnak.
Turistično društvo Celje bo ob ..Celjskem turističnem tednu", ki bo trajal od 14. do 19. junija, organiziralo KRAMARSKI SEJEM v soboto, 19. junija, med 7. in 18. uro na Trgu V. kongresa. Poleg družabnega programa bo kupcem na voljo bogata izbira dobrega in cenenega blaga s poudarkom na izdelkih domače obrti.
GRIBLJE - 13. junija 1982 bo v GRIBLJAH 5. srečanje obkolpskih pevskih zborov. Nastopilo bo 11 zborov, ki bodo zapeli po 3 pesmi. Združeni pevski zbori pa bodo skupaj zapeli enako število pesmi.
NOVO MESTO — Do konca junija je v Dolenjski galeriji na ogled razstava ..Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke", ki jo je pripravil Janez Bogataj. Razstava na zanimiv način prikazuje življenje in delo mlinarjev in žagarjev. Razstavljen je tudi pravi mlin. Razstava je še toliko bolj zanimiva, ker prikazuje skoraj izumrlo obrt. Marsikdo pa bo lahko na fotografijah videl sebe in svoje sorodnike. Ob otvoritvi razstave je Dolenjski list predstavil tudi knjigo z istim naslovom, kot je razstava. V času razstave jo lahko kupite v Dolenjski galeriji, knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu in na Dolenjskem listu. Knjigo lahko naročite tudi po povzetju pri Dolenjskem listu, cena je 600 din.
DVAJSETO JURJEVANJE
Posebna skupnost za jurjevanje bo v Črnomlju 5. in 6. junija priredila že dvajseto kulturno folklorno prireditev ..Kresovanje in jurjevanje". Kresovagje bo v soboto, 5. junija ob 20,30, jurjevanje pa v nedeljo, 6. junija, ob 9,30.
V soboto bodo nastopile folklorne skupine iz Dragatuša in Semiča, kresnice iz Vinice, Dragatuša in Adlešičev in Jazo iz Vinice. Semičani bodo prikazali ,,Semiško ohcet". V nedeljo bodo nastopili folkloristi iz Adlešičev, Bojane, Črnomlja, Metlike, Podgrada, Preloke, Starega trga in Vinice. Kot gost bo nastopila folklorna skupina iz Beltinec. Skupaj bo nastopilo okrog 200 folkloristov in godbenikov.
IGORJE, PLANINE, zdravilišča
Če se še niste odločili, kje boste letovali, vam bo pri odločanju pomagal Kompasov prospekt POČITNICE 1982.
hoteli, ZASEBNE SOBE,
apartmaji
Ste se naveličali hotelov, betonskih zgradb, smradu in dru-9'h tegob sodobnega sveta? Pri Kompasu lahko izbirate! Na voljo so vam različne možnosti.
aJnje čase so zelo priljubljeni aPartrnaji ob morju in v gorah, k b .*emu da je potrebno zaihteti kuhalnico v lastni režiji. °vo okolje in še nižji stroški kovanja imajo svojo veljavo.
Možnost kredita
Kompasove	poslovalnice
• obravajo turistični kredit, če 4 nno'nS aranžmaia več kot 5_nn d'n- Za vrednost med vr č 'n	din je doba
acanja 3 mesece, za vrednost "ad 10.000 in 30.000 din 6 30n^ev 'n za vrednost med u u00 in 50.000 din pa 12 st Sepev. Ob sklenitvi prijave je p^anka dolžna vplačati 40 % jn °9a °d vrednosti aranžmaja v,r_ , /a ^varovalne premije od dn°sti kredita.
pas priznal v času od 5. junija do 25. septembra za polete iz Brnika do letališč v SPLITU in DUBROVNIKU, 15% POPUSTA boste dobili pri najemu avtomobilov KOMPAS HERTZ RENT -r A - CAR, 40 % POPUSTA BOSTE IMEL! PRI IZLETIH IZ KRAJEV DOPUSTOVANJA. TODA vseh teh ugodnosti ne boste deležni, če se boste na njih spomnili šele na dopustu! VSAK KOMPASOV GOST MORA OB PREJE-MU	NAPOTNICE
(VOUCHERJA) DVIGNITI USTREZNE KUPONE ZA POPUSTE.
Med letošnja Kompasova drobna presenečenja sodijo tudi majhna praktična darilca. Otroci bodo dobili žoge, starši pa darilca, s katerimi bodo imeli obilo zabave.
NAGRADNI BOBEN
Tu in tam se nas kakšen naš gost spomni z razglednico. Ta pohvali, drugi graja. Letos pa si želimo takih razglednic prejeti čimveč. Zbrali jih bomo, vtak-
nili v boben in žrebali! In nagrade?
I. do 3. nagrada bo vračilo celotnega vplačanega zneska za letovanje
4.	do 10. nagrada bo velika maskota Kompasovega Jureta
II. do 30. nagrada bodo Kompasove žoge 31. do 50. nagrada pa kompleti (4) Kompasovih značk.
RAZGLEDNICE POŠLJITE NA NASLOV:	KOMPAS
JUGOSLAVIJA - tozd Domači turizem, Pražakova 4, 61001 Ljubljana, s pripisom „Nagradna anketa".
DA NE BO PREPOZNO
Ko boste vse to dobro prebrali, se zamislite. Odločitev prepuščamo vam! Mi smo vam samo povedali, kaj vam nudimo. Če se boste ogreli, vas vabimo v najbližjo Kompasovo poslovalnico (na Dolenjskem v Novem mestu in Ribnici) ali pa v urad katere izmed pooblaščenih agencij. Zvedeli boste cene, kdaj imamo še prostor in vse ostalo. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu.
MORJE, ZDRAVILIŠČA, PLANINE
HOTELI, ZASERNE SOBE, APARTMAJI
KREDITI x
40 % CENEJŠI IZLETI
15 % CENEJŠI RENT - A - CAR
50 % CENEJŠI LETALSKI POLETI
IZPOSOJANJE AVTOMOBILOV, ČOLNOV, DVOKOLES
.	v*.	:%	'	'f	:■	"%/
*P'' „	"
NOVA TURISTIČNA POSLOVALNICA
LJUBLJANA — 20. maja so v Vegovi ulici št 2 v Ljubljani odprli novo turistično poslovalnico KVARNER EKSPRESSA IZ opatije. Na vprašanje, kako to, da so « v zaostrenih pogojih gospodarje nja opogumili odpreti novo poslovalnico v Ljubljani, so mirno odgovorili, da to v bistvu sploh ni nič novega. Kvarner ekspres je namreč že več let prisoten s svojo turistično ponudbo letnih oddihov in smučarskih aranžmajev v Ljubljani in širši Sloveniji preko pooblaščenih agencij 1TTG, Izletnik, Alpetour, Slavnik itd.). Na tak način je Kvarner ekspres lani prodal tudi (28.000) NOČITEV V SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH PRAV V SLOVENIJI. Nova posloyalnica bo pripo-tnogla še k večjemu poglabljanju sodelovanja z agencijami.
Posebno dobro sodelovanje so dosegli s Kompasom in Globtourom Pri prodaji ladijskih izletov. Lani so na območju Istre tako prepeljali kar 50.000 gostov.
Pomembno mesto v odnosih pri
povezovanju kvarnerskega gospodarstva z Ljubljano imajo pobratimski odnosi med Reko in Ljubljano.
Kvarner ekspres bo v bodoče nudil plasma svojih hotelov v Sloveniji ne le za porabo letnega oddiha, ampak tudi za poslovna srečanja. Tako sodi v novo poslovalnico tudi nudenje vseh vrst turističnih storitev po programih ali naročilu, rezervacije in vplačila za hotele in prevoze za zasebna in poslovna potovanja. Kot novost na turističnem trgu pa je prodaja turistične literature in spominkov.
Za vse vrste aranžmajev v domovini daje Kvarner ekspres možnost kreditov. Od 1.000 do 2.000 din na 4 mesece z 2,5-odst. obrestno mero, od 2.000 do 5.000 din na 6 mesecev s 3,5-odst. obrestno 'mero in od 5.000 din dalje na 10 mesecev s 5,5-odst. obrestno mero.
Poleg prodaje lastnih aranžmajev bo ljubljanski KEV (Kvarner ekspres Yugoslavia) prodajal tudi programe drugih agencij ter železniške in letalske vozovnice.
NABIRALCI GOB!
Gobarska družina Novo mesto obvešča vse organizirane gobarje in nabiralce gob — nečlane, da letos spet pričenja z gobarskimi večeri. Strokovno razlago bosta podajala dr. Dušan Vrščaj in dr. Alojz Boh.
Gobarski večeri bodo vsak ponedeljek ob 19. uri v prostorih GG Novo mesto — TOZD Vrtnarstvo (nova vrtnarija pod Šmihelom) v zgornji etaži.
Prvi takšen večer bo že 7. junija.
Vabljeni so vsi ljubitelji in nabiralci gob — člani družine in nečlani. Po možnosti ali želji prinesite gobe s seboj. Ob tej priliki se bo možno tudi vpisati v gobarsko družino.
GOBARSKA DRUŽINA NOVO MESTO
BENETKE ŠE VEDNO ATRAKTIVNE
29. maja je Kompas organiziral enodnevni izl^t v Benetke. Številni prijavljenci so bili kljub utrujenosti izredno zadovoljni, saj so se navdušili nad vožnjo z ladjo po Tržaškem zalivu, zabavo in plesom na ladji in samimi Benetkami. Veselo razpoloženje in prijetna družba napravi še tako naporen izlet nepozaben.
Zaradi izrednega navdušenja bo Kompas izlet V BENETKE PONOVIL 26. JUNIJA. Potniki se bodo odpeljali s posebnim vlakom iz Ljubljane ob 04,30 do Kopra. V Piranu se bodo vkrcali na ladjo Osijek, ki jih bo popeljala do Benetk. Izlet stane 1.300 din, doplačilo za kosilo na ladji 300 din in vožnja z vaporetom po Velikem kanalu 220 din. V Benetkah bodo obiskovalci lahko nakupovali tudi izdelke iz moranskega stekla.
Ob današnji ceni prevozov bi bilo škoda zamuditi izredne priložnosti, ki jo nudi Kompas.
15. LJUBLJANSKA OHCET
V Ljubljani bo med 23. in 26. junijem petnajsta 'mednarodna turistična folklorna prireditev „Ohcet v Ljubljani". Tokrat bo sodelovalo preko 2000 udeležencev v narodnih nošah, predvsem članov folklornih skupin in pihalnih godb iz Jugoslavije in tujine. Poročilo se bo 22 parov iz Jugoslavije, Avstrije, Čehoslova-ške, Francije, Italije, Japonske, Madžarske, Nizozemske, Španije, Tunizije, Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije.
Prireditve bodo v Ljubljani, poleg tega pa še v Škofji Loki (prevoz bale in domač folklorni program) in na Koroškem, kjer bodo prikazali že skoraj pozabljena kmečka opravila in koroško kmečko ohcet.
Glavna prireditev bo v soboto, 26. junija. Sprevod se bo vil po ljubljanskih ulicah od Gospodarskega razstavišča po Titovi cesti preko Trga osvoboditve, preko čevljarskega mostu na Mestni trg. Po opravljenih poročnih obredih bo slavje v hali Tivoli.
Vse od 22. do 26. junija pa bodo od 9. do 20. ure v Čopovi ulici na stojnicah prodajali izdelke domače in umetne obrr. Od 16. do 24. ure pa bodo ob istih dneh DNEVI PIVA na Gospoda« skem razstavišču.
PO NI2JI CENI NA OHRID
Samo 13. in 20. junija bodo prijavljenci za 6-dnevni program Kompasa na Ohridu deležni posebne cene 5.800 din za osebo. Torej 500 din manj kot sicer. V ceno so vključeni polni penzioni, prevoz, transferji, izleti itd.
O Kompasovem programu na Ohridu, o samem Ohridu in o izletniških krajih, ki si jih Kompasovi gostje ogledajo, je bilo že veliko napisanega. Pomembno je, da človek vidi na lastne oči nepozabne lepote in na lastni koži občuti številna doživetja in srečanja z ljudmi, ki Slovence še posebej cenijo.
KRUŠEVO - Panorama mesta, v ozadju spomenik llinden-ske vstaje
NOVA TURISTIČNA POSLOVALNICA V LJUBLJANI — Kvarner ekspres iz Opatije ima približno 1/3 svojih Pr°grarnov drugačnih za razliko od drugih (fotografija: Arhiv KEY)
^REŽICE — V galeriji Posavskega	je." Razstavljene slike so izbor iz
Muzeja je na ogled razstava „NOB v	zbirke Galerije doma JLA iz Beogra-
f ,!,h likovnih umetnikov Jugoslavi-	da in si jih lahko ogledate do 20.
BENETKE - Ena izmed ..glavnih beneških ulic" Veliki kanal (ranal Grande) fotoorafiia: J. Saie/1978)
(TELEVIZIJSKI SPORED
4.	VI.
petek
10.00 TV V ŠOLI: Zgodovina, Iz kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Momo Kapor, O varstvu narave, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
14.30 TV V ŠOLI, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 MAK OB PROGI, skopska oddaja za otroke
18.00 FANTJE Z VSEH VETROV Glasbena skupina, ki jo sestavljajo
instrumentalni trio in vokalni kvartet, še ni nastopila na malih zaslonih, zato ljubitelji narodnozabavne glasbe najbrž ne bodo zamudili priložnosti pobližje spoznati, s čim prijetnim jim lahko postrežejo fantje, ki so zmagali na nedavnem srečanju domačih ansamblov v zamejskem Števerjanu. Vodja skupine
je Franc Pupis, on je pisec besedil, pesmi pa skladajo Tone Rus, Franc Kramer in Vlado Matkovič. Televizijske oddaje niso posneli v naravi, temveč v studiu.
18.30 OBZORNIK
18.45	ZGODBE O BARVI, izobraževalna oddaja
19.15	RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	VČERAJ ■ ZA JUTRI: PO ČITNIŠKI MESFiC, oddaja iz dokumentarne nanizanke ljubljanskih televizijcev
20.35	NE PREZRITE, kulturna oddaja
20.50 GOSPOD HORN, oddaja iz ameriške nadaljevanke
21.40	SPREMLJAJMO, SODELUJ MO, športna oddaja
21.50 DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
Ljubljanski Cankarjev dom je te dni prizorišče nastopov pevcev za-
bavne glasbe. Nocoj bodo televizijci predvajali posnetek tekmovanja slovenskih pop rock skladb. Nastopili bodo Vlado Kreslin, Go, Marko Bitenc, Party, Kora, Venera, Čudežna polja, Dvanajsto nadstropje, Eva Sršen, Prizma, Miha Kralj, Marijan Smode, Tomaž Domicelj, Hazard in Ultimat.
23.05	POROČILA
17.10	Dnevnik v madžarščini
17.30 Dnevnik 17.45 Dvorišče (otroška oddaja) - 18.15 Koraki (mladinska oddaja) - 18.45 Telo-start (zabavnoglasbena oddaja)
19.30 Dnevnik - 20.00 Moj svet glasbe: Miroslav Homen - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Vidiki (dokumentarna oddaja) -	21.55 Agonija (sovjetski film) 23.25 Kronika Sterijevega pozorja
5.	VI.
sobota
8.00	POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: ČE LADJA ZBOLI
8.25 MLADI VIRTUOZI: SAKSOFON
8.45 MI SMO MLADI MUZIKANTI: RIME
9.15 GUSARJI KAPITANA GAUCHA, brazilska otrooška oddaja
9.45 MAK pB PROGI, skopska oddaja za otroke
10.15 PISANI SVET: UROKI
10.35 NOVO VZNEMIRJA, angleška poljudnoznanstvena oddaja
11.35 ČLOVEKOVO TELO: DRUGI NAČIN URAVNAVANJA ŽIVLJENJA, izobraževalna oddaja
12.05 PO SLEDEH NAPREDKA
12.35 DVA DNI V WEIMARJU, dokumentarna oddaja
13.05 in 16.05 POROČILA
16.10	DARWINOVE PUSTOLOVŠČINE, angleški film
17.40	PRED ŠPANIJO Na sporedu bo drugi del oddaje, ki so jo športni novinarji ljubljanske
televizije pripravili pred bližnjim svetovnim prvenstvom v nogometu. Danes bodo prikazane ekipe, ki bodo v predtekmovanju igrale v četrti, peti in šesti skupini, gledalci bodo izvedeli podrobnosti o igralcih, seznanili se bodo s tem, kje in kdaj bodo tekme itd. Prikazana pa ne bo jugoslovanska reprezentanca, ki bo nastopila v peti skupini; našemu moštvu bo namenjena ena od oddaj Na sedmi stezi.
18.50	NAŠ KRAJ: RATFiČF. PRI ŠKOFJI LOKI
Gorenjska vasica, o kateri bo tekla beseda, je bila svojčas polna kmečkega življa, zdaj pa se ljudje povečini vozijo na delo v večje industrijske kraje. Kolikor utegnejo, se še posvečajo zemlji, sicer pa so zelo dejavni na kulturnem, športnem in drugih področjih. Kot zanimivost naj omenimo, da premorejo enega najstarejših tamburaških orkestrov na Slovenskem.
19.05	ZLATA PTICA: LISIČJI DELEŽ, japonska pravljica
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
Današnji večer v okviru dnevov slovenske zabavne glasbe bo posvečen 70-!etnici Bojana Adamiča. Na koncertu bodo nastopili revijski orkester RTV Ljubljana (vodila ga bosta slavljenec in Jože Privšek), Arsen Dedič, Gabi Novak, Majda Sepe, Marjana Deržaj, Elda Viler, Pepel in kri in kvartet Silva Štingla. Glasbeni del sporeda bodo dopolnili govorci Jože Javoršek, Hajrudin Krvavac, Miljenko Prohaska, Ljubiša Samardžič, Franc Milčinski-Ježek, Milena Dravič, Ivan Hetrich, Mira Stupica in še kdo.
21.15	ZRCALO TEDNA, zunanjepolitični pregled
21.30 ZADNJI ŽAREK PRED MRAKOM, ameriški film
23.30 POROČILA
17.00	Zmajeve otroške igre - 18.00 Človek in pol (humoristična oddaja) - 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert zabavne glasbe - 20.30 Poezija (Pisatelji revolucionarji) - 21.05 Poročila
21.10	Feljton: Šime Vulas - 21.55 Športna sobota -	22.15 Do-
kumentarna oddaja - 23.00 Kronika Sterijeva pozorja
6.	VI.
nedelja
9.05	POROČILA
9.10 ŽIVŽAV, otroška matineja
10.10 J. London: MARTIN EDEN
11.10 KAŽIPOT
11.30	NARODNA GLASBA : !.00 KMETIJSKA ODDAJA ; 3 00 POROČILA 15 10 VISOK PRITISK, zabavno-bena oddaja ..6 70 POROČILA ■ o > PARLOG, jugoslovanski film 'm, ki ga bomo gledali to ne-o popoldne, bo predstavil voj-lii .ko kinematografijo. Delo, ki . o vojvodinskih ljudeh, ob-■hiua s prostranimi polji in prastarimi človeškimi težavami, je 1974
kot svoj prvenec posnel Karolj Vi-ček. Glavne vloge igrajo Stevo Žigon, Šolti Bertalan, Irena Prosen in Rada Džuričin, režiser pa je o filmu dejal: „Režiserji niso samo razlagalci sveta, v katerem živijo. Ne bi se smeli zadovoljiti s to vlogo. Pomemben je pogum režiserja pa tudi smelost družbe. Sam sebi pogosto zastavljam vprašanje, zakaj posneti’ film, ki ne odkriva sveta okrog nas, ki ne govori o nas samih, ki ne polemizira z določenimi pogledi na svet? Zakaj posneti samo tisto, kar že vsi poznamo? Veijamem v film, verjamem v to, da film lahko menja stvari in stanje. Verjamem tudi v družbo, ki od filma pričakuje kritiko."
17.45	ŠPORTNA POROČILA
18.00	625
18.30	OPERA NARAVE: VENEZUELA, dokumentarna oddaja
19.05	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	S. Zaninovič: VOJAKI
20.55 Človek brez meja: misli, LAHKOKRILE SPREMLJEVALKE, dokumentarna oddaja
21.35	ŠPORTNI PREGLED
22.20	POROČILA
9.00	Oddaje za JLA - 15.45 Oddelek B (jugoslovanski film) - 17.15 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik - 20.00 Velikani jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Na pragu smrti (oddaja iz ameriške nadaljevanke)
7.	VI.
ponedeljek
1
16.50	POROČILA
16.55 NOVO VZNEMIRJA, angleška poljudnoznanstvena oddaja
17.55 ZNANSTVENO-TEHNlCNI FILM: ATMOSFERSKA KONVEK-C1JA
Francoski film, ki govori o meteoroloških raziskavah, je bil prikazan na letošnjem beograjskem festivalu znanstvenega in tehničnega filma. Videli bomo, kako francoski vremenoslovci raziskujejo vplive močnejšega toplotnega sevanja na dogajanja v atmosferi. Govor bo tudi o morebitnem škodljivem vplivu človekovih dejavnosti na posamezne vremenske pojave.
18.30	OBZORNIK
18.45	POP GODBA: PREDMESTJE
Skupina pop godbenikov, imeno-
vana Predmestje, bo za televizijske gledalce izvedla sedem skladb s svojega albuma Kamasutra.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Rudi Šeligo: SVATBA
Gledali bomo predstavo iz kranjskega Prešernovega gledališča, Šeligova igra pa govori o ranjenem, razklanem svetu, v katerem ljudje lebdijo nad breznom tragičnih usod in izbruhov zagrizenega sovraštva. Mednje prideta Lenka in Jurij, otroka božja, norčka, obdarovana s svetlobo čiste ljubezni, zaznamovana z veliko željo poročiti se, imeti iz ljubezni spočetega otroka. In kaj se izcimi iz take neomadeževanosti, soočene s sovraštvom pogubljenih? Poznavalci in častilci sodobnih glo-daliških tokov na Slovenskem pravijo, da je Svatba izjemna stvaritev, torej si jo kaže ogledati in presoditi to trditev. Delo je zrežiral Dušan
8.	VI.
torek
18.00	PALČKI NIMAJO POJMA, zagrebška otroška oddaja
18.30	OBZORNIK
1
17.10	POROČILA
17.15	SLOVENSKE ' LJUDSKE PRAVLJICE: ROŽA ŠKRLATKA IN SIN ORLIC
17.30	OTROŠKA FOLKRORA CSSR: HANCA, JANKO IN LUCIJA
18.45	MOSTOVI HIDAK, oddaja
zmadžarsko narodnostno skupnost
19-00 KNJIGA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	SKUPNO Oddaja, ki jo skupaj pripravljajo jugoslovanski televizijski studii, bo
21.45	V ZNAMENJU
9.	VI.
sreda
17.25	POROČILA
17.30	CICIBAN, DOBER DAN: PO-
mfade je zložil veliko veselih pesmic, tudi mladinskih suit, odrasle pa zalaga s skladbami za film in gledališče, aranžira, igra na klavir itd.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA:	DEŽE-
LANKA
Zenski, stari po 30 let, imata podobne težave, razlikujeta pa se po značajih. Prva, ki se znajde v vele-
JOČE URE
17.45 GUSARJI KAPITANA GAUCHA, brazilska otroška oddaja
18.15	POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA
18.30	OBZORNIK
18.45 ZAPISI ZA MLADE: BORUT LESJAK
B.	Lesjaka, slovenskega skladatelja, poznajo otroci in odrasli. Za
mestu, hoče ostati zvesta svojim načelom, mesto je utesnjuje, pri tem pa ji ne more pomagati niti pr*" jateljiea, čeprav je ta modernih nazorov, nevezana. Podeželanki slednjič ne preostane drugega, ko da se vrne, odkoder je prišla. Četudi fita* v giavnem govori o intimnostih, 12 njega vejejo stiske današnjega razvitega sveta, brezposelnost, odtujenost. Posnel ga je Claude Goretta, igrajo pa Nathalie Baye, Angela Winkler, Bruno Ganz, Dominiqus Paturel, Patrick Chesnais, Pierre Vernier in-drugi.
21.50	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini - [
17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška ; oddaja 18.15 Aktualnosti - '
18.45	(ilasba narodov:	Peru "
19.30 Dnevnik - 20.00 Reportaža o , Šibeniku - 20.05 Igre brez meja (prenos iz Šibenika) - 21.30 Zapis
o Hoffmanovih pripovedkah (do* kumentarni film) - 22.15 Dnevnik
Jovanovič, igrajo pa Milena Zupančič, Ivo Ban, Janez Hočevar, Ivanka Mežan, Dare Ulaga, Alja Tka-čeva, Draga Potočnjak, Jože Kovačič, Tine Osman.
21.55	KULTURNE DIAGONALE Drevišnja kulturna oddaja bo v celoti posvečena 27. jugoslovanskemu gledališkemu festivalu v Novem Sadu - Sterijevemu pozorju.
22.40	V ZNAMENJU
10.	VI.
četrtek
17.10	POROČILA
17.15	B. Žužek: ZLATOROG
17.30 MI SMO MALI MUZIKANTI: DIRIGENT, čehoslovaška glasbena oddaja
18.00	MOZAIK KRATKEGA IILMA
Današnja oddaja bo zanimiva tudi za otroke, saj bodo na ogled trije jugoslovanski risani filmi; pjihovi naslovi so: Postaja, Vrtavka in Okvir, posneli pa so jih v beograjskem Dunav filmu, ki se zgleduje pri izvrstni-zagrebški šoli risanega filma.
18.30 OBZORNIK
18.45 NA SEDMI STEZI
Današnja športna oddaja bo v celoti posvečena skorajšnjemu svetovnemu prvenstvu v nogometu; na tem tudi Jugoslovani ne bomo brez železa v ognju, /ato bo beseda tekla tudi o tein, kako je zvezni selektor M. Miljanič prekalil modro vrsto.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20-00 MEDNARODNA OBZORJA
21.30 ANA KARENINA, baletna oddaja
Po motivih Tolstojevega romana je glasbo za balet zložil Rodion Ščedrin. Balet je bil prvič izveden 1972, in to v koreografiji Maje Pliscckaje, skladateljeve žene, televizijci pa bodo zavrteli posnetek, izvedbe iz 1973 v Beogradu, ko je balet postavil na oder Dimitrij Par-lič. Ano pleše Višnja Djordjevič,
Vronskega pa Radomir Vučič.
22.15	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini "
17.30 Dnevnik - 17.45 Gledališče na podstrešju -'(otroška oddaja) "
18.15	Znanost - 18.45 Še enkrat" .
19.30 Dnevnik 20.00 Obarvana svetloba (oddaja o filmu)
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 4. VI.
8.05	Radijska šola za nižjo stopnjo.
8.35	Glasbena pravljica (S. Prokofjev: Peter in volk). 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Škatlica z godbo.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Vsa dežela bo z nami zapela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Radi ste jih poslušali. 23.05 Lirični utrinki.
23.10	Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
ki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 6. VI.
SOBOTA, 5. VI.
8.05 Pionirski tednik. 9.05 Zapojmo pesem. 9.20 Komorni intermezzo.
10.05 Panorama lahke glasbe. 10.40 Svetovna reportaža. 11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev.
11.40	Dvorakovi slovanski plesi.
12.10	Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Kulturna panorama. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Poje tenorist Bruno Scbastian. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe. 21.15 Za Slovence po svetu. 23.05 Lirični utrin-
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Tone Pavček:	Čudovito mesto Nigagrad).
8.53 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Humoreska tega tedna (S. Lagonigro: Mačka miško .. .). 14.25 Z malimi ansambli. 14.40 Pihalne godbe.
15.10	Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa.
16.20	Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Adam Vučjak: Domači krap). 18.23 Na zgornji polici.
19.45	Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Nočni koncert lahke glasbe. 0.05-4.30 Nočni program
nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišlja-mo, ugotavljamo . .. 14.25 Naši po-slušalci čestitajo in pozdravljajo-
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Naš gost. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z * ansamblom Slovenija. 20.00 Koncert za besedo (Misel). 20.25 Ravela in Chopina igrata A. Toradze in »• Pogorelič. 21.05 Odlomki iz G. F-Haendla opere Acis in galerija-
22.30	Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki-
23.10	Jazz pred polnočjo-0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 10. VI.
PONEDELJEK, 7. VI.
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik 17.45 Ilustrirane zgodbe - 18.00 Pesem v ateljeju -
18.15	Izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Vsi za vse (oddaja o socialni politiki in družbenem standardu v Mariboru) - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Dober večer, Mišo Kovač
22.05	Gibljive slike (oddaja o filmu)
8.05	Aktualni problemi marksizma.
8.25	Ringaraja. 8.40'lzberite pesmico. 9.05 Z glasbo v dober dan.
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji.
12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Zbori na koncertnih odrih. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Na ljudsko teiho. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 V delavnici J. Haydna. 21.05 Iz glasbene diskoteke. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Za ljubitelje jazza. 0.05-4.30 Nočni program.
8.05	Radijska šola-za višjo stopnjo-
8.35	Mladina poje. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.05 Ali poznate opef0 Jolanta P. I. Čajkovskega? 11-3* Naše pesmi in plesi. 12.10 Znan6 melodije. 12.30 Kmetijski nasveti-
12.40	Od vasi do vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovor*-
18.00	Z ansamblom Vita Muženič
18.15	Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 M. Lipovška sonata za klavir. 19.45 Minute 1 ansamblom Jožeta Kampiča. 20-0 Četrtkov večer domačih pesmi i® napevov.
TOREK, 8. VI.
tokrat govorila o domačih zračnih prevoznikih, točneje o težavah, ki jih imajo v boju za potnike. Med seboj slabo povezane letalske družbe kajpak ne morejo konkurirati neprimerno bolje organiziranim tujim družbam, zato je pred našimi prevozniki še veliko dela, če hočejo shajati brez izgub.
20.50	I. Silone: FONTAMARA, oddaja iz italijanske nadaljevanke
USPEŠNI NOVOMEŠČANI -Med ansamble, ki se prebijajo v sam vrh slovenske narodnozabavne glasbe, sodijo prav gotovo tudi Fantje, z vseh vetrov iz Novega mesta. Po slabih dveh letih nastopanja imajo za sabo že dve zmagi na zamejskem festivalu v Števerjanu in srebrnega Orfeja s ptujskega festivala. Posneli so veliko ploščo in kaseto z naslovom Tri lepe stvari. V petek, 4. junija ob 18. uri, pa se bodo predstavili tudi televizijskim gledalcem. (Jože Matkovič)
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo. 8.35 Iz glasbenih šol. 9.05 Z glasbo v dober dan. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40	Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra (Pavel Lužan: Trkanje na steno). 22.30 Filmska glasba. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05 4.30 Nočni program.
SREDA, 9. VI
8.05	Pisan svet pravljic in zgodb.
8.30	Izbor za sredo. 9.05 Z glasbo v dober dan. 10.40 Lokalne radjjske postaje se vključujejo. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski
GRAM KRITIKE
Če bo način predstavljaj n/a, kot ga ubira ljubljanski radio v najrazličnejših oddajah o zabavni glasbi, prevladal tudi na drugih področjih, potem lahko pričakujemo, da se bodo naši otroci prav kmalu učili v šoli, daje Shakespeare napisal Mid' summer Night, As YouLikc It, Hamlet the Prince °i Denmark, pa da je poglavji■ no Dantejevo delo La Divina commedia sestavljeno iZ treh sklopov: Interno, Pat-gatorio in Paradiso, pa da le V. Hugo napisal L‘Honime qui rit ipd. Včasih se posla-šalcu, ko si krajša čas S -poslušanjem sicer zanimiVj1 in prijetnih oddaj, zazdi, “j. se je napovedovalec z.molj’ ko mu sem ter tja aide kakšna slovenska beseda, s® radiu naslovne skladb v izvirniku- z"
!
na
izgovarjajo >-	.
približen slovenski prevo pa se zvečine sploh ne P°' trudijo.
MiM
kultura
in
izobra-
ževanje
Čez tri tedne bodo zapeli okteti
Za letošnje srečanje prijavljenih 45 oktetov - Večerni koncerti bodo v desetih krajih v dolenjski in posavski regiji - Zaključni nastop (pred televizijskimi kamerami) posvečen
Francetu Maroltu
&OŠTANJSKI OKTET BO SPET SNEMAL - Junija bodo 'meli Boštanjčani pravi vrhunec letošnje sezone. Njihov mentor, prof. Egon Kunej iz Celja, pa pripravlja spored že za njihovo dvajsetletnico, ki bo čez dve leti. Na sliki: na občinski reviji v Krmelju. (Foto: A. Železnik)
Petje je trdo delo
Boštanjski fantje bodo spet snemali za RTV
Pišec, oktet Donit iz Sodražice, nonet Carmen iz Trebnjega, Dolenjski oktet iz Novega mesta, Kostanje-
Pevci okteta Boštanjski fantje so znani po marljivem delu.
Amaterski sestav težko drži kakovostno raven, saj ima vsak član še svoje poklicne skrbi. Za * osemnajsto leto skupnega nastopanja so si zastavili čvrst program.
Novi spored je sestavljen iz zahtevnih pesmi našega Gallusa, renesančnih skladb in narodnih pesmi jugoslovanskih narodov.
Kot
pripoveduje predsednik
okteta Franc Pernovšek, redne v^le niso dovolj. Dobivajo se Najmanj dvakrat do trikrat na “den, pred nastopi tudi po štirikrat- S svojim prizadevnim mentorjem prof. Egonom Kunejem 12 Celja imajo še posebne seminarske oblike dela. „Po dveh ir P°1 dnevih takih vaj, mora priti Pe^ec tudi do prave kondicije,* opisuje predsednik Pernovšek Priprave v povsem športnem du-l' T° ie pomenilo, da so pod skrbnim Kunejevim vodstvom Pel* dvakrat na dan, skupaj po štiri ure. Običajno so sledile še P° tri ure zvečer. Šele seštevek
prepetih ur pokaže pravi težaški delavnik. Vestnost in vztrajnost prof. Kuneja, ki kljub letom in prestani hudi bolezni ne štedi naporov, je prešla tudi na pevce. Prvi seminar so imeli na Lisci, drugega pa na Pohorju.
Zakaj taka skrb? Boštanjčani se zanimajo predvsem za nastope, kjer lahko kaj pridobijo v kakovostnem smislu. Šestega junija bo radijsko snemanje v Ljubljani za tekmovanje zborov in oktetov za znano oddajo ..Amaterski zbori pred mikrofonom”. „ Žirija posluša le posnetke, prvo je torej petje,** pravijo Boštanjčani in z zanimanjem čakajo snemanje. Isti dan bodo imeli v Celju tonsko snemanje za televizijo. Posneti nameravajo 10 pesmi. 12. junija bodo odpotovali k slovenskemu društvu Ljubljana v Essen, s katerim se namerava sevniška občina dogovoriti za izmenjavo kulturnih skupin. Junija pripravljajo samostojen celovečerni koncert v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom.
A. ŽELEZNIK
Ob šentviškem taboru slovenskih pevskih zborov je šentjernejsko srečanje oktetov že desetletje ali kaj več po obsegu oziroma množičnosti nedvoumno najpomembnejša pevska manifestacija pri nas. Za nastop na letošnjem srečanju, ki bo čez tri tedne, je prijavljenih kar petinštirideset oktetov, od katerih bodo nekateri sodelovali prvič. Matjan Močivnik, predsednik društva Srečanje oktetov, pravi, da tolikšnega števila nastopajočih niso pričakovali. Da je bilo za letošnje srečanje res izjemno zanimanje, kaže tudi dejstvo, da je več oktetov poslalo prijave že potem, ko je bil program celotne prireditve že določen in tega seveda ni bilo moč več upoštevati.
Tradicionalno srečanje bo sicer tudi letos v dveh delih. V petek, 25. junija, bodo okteti nastopili na večernih koncertih v črnomaljski, krški, metliški, novomeški in trebanjski občini. Glavna in zaključna prireditev, posvečena spominu Franceta Marolta, pa bo v soboto, 26. junija popoldne, v Šentjerneju, in sicer na vsakoletnem prizorišču poleg hipodroma.
Petkovi koncerti, na katerih bodo peli okteti po skupinah, bodo v desetih krajih. V novomeški občini jih bodo poslušali v Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, Mimi peči, Šentjerneju, Škocjanu in Žužemberku, v črnomaljski občini v Butoraju, v krški občini v Kostanjevici, v metliški občini v Gradcu in obiskovalci trebanjske občine v Trebnjem. Med sodelujočimi bo tudi precej oktetov in nonetov, ki prepevajo na območju našega tednika: oktet Orlica iz
viški oktet, nonet Vitra iz Ribnice in Šentjernejski oktet.
Na zaključni prireditvi v Šentjerneju bo pelo enaindvajset oktetov, med njimi oktet Javor, Trboveljski oktet, Gorenjevaški oktet in Logaški oktet, ki slavijo letos jubilej - desetletnico sodelovanja na šentjernejskih srečanjih. Združenim oktetom, ki bodo zapeli šest ljudskih pesmi v priredbi Franceta Marolta, bodo predvidoma dirigirali Tomaž Tozon, Janko Avsenak in Ciril Krpač. Po dogovoru bo nastop v Šentjerneju posnela ljubljanska televizija. j ^
MUZA NA MANSARDI
Člani MKUD „Matej Bor” iz kočevske gimnazije so te dni v Kočevju že trikrat nastopili z igro Marjana Marinca v treh dejanjih „Muza na mansardi”. 28. maja so gostovali tudi v Ribnici, dan kasneje pa še v Stari cerkvi pri Kočevju. Jeseni bodo s to igro nastopili tudi v pobrateni občini Dolina pri Trstu. Igro je naštudiral dramski krožek MKUD, likovni krožek pa je pripravil sceno zanjo.
jačetek s primopredajo »dediščine”
____Nova skupščina novomeške kulturne skupnosti začela dela v nelahkih razmerah
»Dediščina’ neurejenih zadev, ki jo v novomeški kulturni Pnosti nova skupščina prevzema od dosedanje, nikakor ni Jnna. Po mnenju Marjana Močivnika, kije prejšnji teden vodil
prv® sej0 nove skupščine do izvolitve novega predsednika in drugih rganov, predstavljajo najtrši oreh tri zadeve. To sta naložbi za Posodobitev oziroma prenovo študijske knjižnice Mirana Jarca in kulture, kar je bilo načrtovano že v prejšnji petletki, in ureditev Jakčevega doma, ki je sprejeta kot prednostna naloga v vem srednjeročnem obdobju. Iz Močivnikove razlage je moč P°v2eti, da bo te naloge težko uresničiti v predvidenem času, saj e«iaija za te namene močno primanjkuje, poleg tega pa taka dela •okujejo najrazličnejši ukrepi.
, *l*8*ti so bili na omenjeni seji vesčeni, da je Dom kulture od ~unj‘h j,,; in ^ v njem ne bo c opravljati nikakršne kulturne viavnosti, dokler ne bo uresničen 8ran* tako imenovanega inve-
kje ste, mladi
POJOČI DOLENJCI?
di V(.Sloven'i>je kakih 600 mla-rih * *)evs*c'*’ zhorov, od kate-J*h večina deluje na osnovnih srednjih šolah. Zborovsko pet-leJe. i mec* mladimi na Do-štp)S, m zc'° razširjeno in vsaj stvo z*,orov kaže, da je pev-0lj,., ena najbolj množičnih ji z ^uhurnega dela med šolar-nilJr ° )e nerazumljivo, da se liai '	Dolenjci	ne	pojav-
Na° na. rePubIiških prireditvah. skih^u1' rePuhliški reviji mladin-n,; oborov, ki je bila ob koncu d0j 8a tedna v Zagorju, je bil „*** prispevek več kot skro-zb '. . med 59 nastopajočimi mlad' JC en zb°r predstavljal Do . e dolenjske pevce, pa še ta Kakovosti ni blestel.
sticijskega vzdrževanja, ki so ga pripravili za ponovno in z vidika inšpekcijskih služb neoporečno usposobitev tega kulturnega prostora. Možnosti, da bi uresničevanje programa teklo nemoteno in po predvidevanjih, so za zdaj precej omaje-ne, saj je zagotovljeno šele pol denarja za vsa potrebna dela.
Kako bo z zagotavljanjem sredstev ža omenjeno in druge zadeve, zlasti za „ redno dejavnost po izkazanih programih poklicnih kulturnih ustanov in ljubiteljstva, tega na seji ni mogel nihče pojasniti, tudi ne ob izračunih, ki jih je pripravil izvršni odbor prejšnje skupščine. Razmere so se namreč tako spremenile pa tudi zaostrile, da bodo bržkone potrebni temeljiti popravki programov in razrezi. Ker štejejo take reči za sila občutljive, jih bo treba urediti s kar se da tankim posluhom. Zato odboru za načrtovanje in usklajevanje programov ter svobodno menjavo dela, izvoljenemu poleg šestih drugih odborov, ki bodo v novem mandatnem obdobju delovali namesto dosedanjega izvršnega odbora, nikakor ne gre zavidati njegove vloge in dela, saj bo moral prav on pripraviti za skupšči-
tCočeyj - PRIZNANIH HARMONIKARJEV - Glasbena šola . Je organizirala minuli petek koncert harmonikarjev Petra Niraif Kočevja in Dejana Meseca iz Vrhnike. Oba sta skupaj 'hdos-3 ,na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nastopala tudi drugod {Jedstai UsPehe celo v mednarodni konkurenci. Kočevcem sta se Niti«! , s sRIsdbami Scarlattija, Haendla, Bacha, Bručiča, W(. > Lundquista, Kabalevskega, Škerjanca, Bentzona, Felda in °to tLi^a fotografiji: levo Peter Dovč, desno Dejan Mesec. w * *nmc)
3. junija 1982
Drevi nastop Novomeščanov
V Škofji zaključna jubilejnega
Loki poteka prireditev 25. srečanja
V Škofji Loki se je v ponedeljek začela zaključna prireditev jubilejnega, 25. srečanja gledaliških skupin Slovenije. Na njem nastopa enajst skupin, med njimi Velenjčani in Mariborčani, ki so nastopili že na prvem srečanju oziroma reviji leta 1958 v Velenju.
Prvič so zastor dvignili za nastop domačinov v Mrakovi igri „lvan Grohar”. Novomeška gledališka skupina, ki deluje v,okviru Kulturnega društva Dušana Jereba, bo stopila na oder nocoj ob 19.30. Njena uprizoritev Shafferjcve „Cme komedije” v režiji Milana Bratoža bo prav gotovo poživitev celotnega srečanja, saj gre za delo, ki ga pred Novomeščani ni igrala še nobena ljubiteljska gledališka skupina na Slovenskem.
V soboto, 5. junija, bo v Skotji Loki tudi 22. skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Na njej bit tekla beseda o novi vlogi gledaliških skupin v kulturnem življenju, načrtovanju repertoarne politike in drugem Določili bodo tudi skupine, ki bodo zastopale slovenski gledališki amaterizem na drugih gledaliških manifestacijah.
ŽUPANOV „POVŠTERTANC” — Takole je razpoloženim kresov-cem uspelo „zavrteti” novomeške politike. Bo sedaj, ko je novomeški predsednik občinske skupščine okusil slast gledališkega odra, kanilo več denatja v sklad za novomeško kulturo?
»Kresuj z nami, prijatelj!”
Petkova folklorna prireditev v novomeškem Domu JLA navdušila številne obiskovalce — Še župan se je zavrtel
no in prizadete sprejemljiv denarni program za leto 1982.
No va skupščina šteje 81 delegatskih mest: 64 v zboru uporabnikov in 17 v zboru izvajalcev. Sprva je bilo predvideno, naj bi bilo v slednjem le šestnajst delegatskih mest. Sedemnajstega, ki je rezervirano za Glasbeno mladino, so izglasovali na predlog ravnatelja Glasbene šole Marjana Kozine, Zdravka Hribarja.
• IN a prvi seji skupščine novomeške kulturne skupnosti so bili izvoljeni: Jovo Grobovšek za predsednika in Vida Rataj za namestnico, Marko Svetina za predsednika zbora uporabnikov in Vanja Kastelic za namestnika, Branka Moškon za predsednico zbora izvajalcev in Ivica Križ za namestnico.
Obiskovalec, ki je doslej v Novem mestu sledil folklornim prireditvam, v petek zvečer ne bi verjel svojim očem: skoraj polna dvorana navdušenih gledalcev, na odru pa domači folklorni ansambel. Kaže, da članom novomeškega folklornega društva „Kres” ni manjkalo samozavesti, ko so se odločili za samostojen koncert pod gornjim naslovom. Prepričani so bili, da so si s številnimi nastopi že pridobili veliko prijateljev, in to takih, ki jim ne bo žal petkovega večera v družbi mladih navdušencev. Zato so pripravili ves svoj program, začenši z dolenjskimi plesi ob „metvi” prosa. Zaplesali so v izvirnih posnetkih dolenjskih narodnih noš, kakršne imajo gledalci le redko priložnost videti, nadaljevali pa so z belokranjskimi plesi in jurjevanjem. Občinstvo so spravili na noge z živahnimi štajerskimi plesi, dobesedno takrat, ko se je moral še novomeški „župan” Uroš Dular rad
ZAKON O KNJIŽNIČARSTVU PRIPRAVLJEN ZA SPREJEM
Te dni mineva leto dni, kar je bil sprejet osnutek novega zakona o knjižničarstvu na Slovenskem. Predlog, ki ga je pripravil republiški izvršni svet, je bil objavljen pred kratkim. Pričakovati je, da bo zakon kmalu sprejet in bo začel veljati. Predlagatelji pripominjajo, da uveljavljanje določil tega zakona ne bo Zahtevalo novih sredstev. Tako imenovanih študijskih knjižnic, med katere sodi tudi novomeška, poslej ne bo več. Po namenu delovanja pozna novi zakon le splošno-izobraževalne, šolske, visokošolske oziroma univerzitetne in specialne ter narodno knjižnico.
ali nerad udeležiti „povštertan-ca” na odru, končali pa s posavskimi plesi v živopisanih hrvaških narodnih nošah.
Prireditelji so uspeli še v enem: svoja plesna izvajanja so spretno povezali z nastopi Sent-jernejskega okteta in prisrčnimi igrami otrok iz Novoteksa, nastopom harmonikarjev in Brat-kovičeve mame iz Brezovice pri Šentjerneju, ki je zaigrala na več kot tristo let stare citre. Tudi sicer je večer izzvenel v obujanju spoštovanja do- narodnih kulturnih tradicij, saj je bilo v sklepni besedi rečeno: „Razvoj sicer prinaša prelom s preteklostjo, toda kulturen narod izročila prednikov ne bo puščal vnemar. Skušal bo ostati pravičen vrednotam, ki so jih ustvarili in ki prav vse niso za v staro, šaro. Saj je čas sam neizprosen sodnik. Neusmiljeno spiha, kar je plev.” Z rednim nastopanjem in temeljitim poglabljanjem v dolenjsko ljudsko tradicijo kre-sovci dokazujejo, da tudi oni ne sodijo v pleve dolenjske kultu-
TONE JAKŠE
Še o sejmu in njemu na rob
Doklej bo Dolenjski knjižni sejem le Krkin?
V okviru petega Dolenjskega knjižnega sejma je bila prejšnji četrtek zvečer v avli poslovne stavbe Krke še zadnja spremna prireditev. O Veliki ilustrirani enciklopediji, ki jo bo po angleški predlogi v sedmih knjigah izdala Mladinska knjiga (prva bo izšla že čez nekaj tednov), je obiskovalcem, med katerimi je bilo za razred šolarjev, pripovedoval njen urednik Marjan Krušič Sejem, ki je s prodajno knjižno razstavo kakih sedemsto novosti okoli dvajse tih slovenskih založb ter z razstavama novomeških povojnih šolskih glasil, razstavo pisateljske ustvarjalnosti Pavleta Zidarja ob njegovi petdesetletnici - obe je pripravila Študijska knjižnica Miram Jarca - vzbudil precejšnje zanimanje bralcev in kupcev, se je v petek končal. Ko to pišemo, še ne vemo, ali v zadovoljstvo ali nezadovoljstvo prirediteljev, čeprav je nesporno, da je taka kulturm manifestacija po trebna.
Če naj bi sejem, ki bo bržčas tudi prihodnje leto, postal še bolj odmeven in dolenjski, bi moral doživeti nekatere spremembe. Pokazalo se je, da Krkim avla zavoljo oddaljenosti ni mj-primernejša za prireditev, ki mj ima kar mjveč obisko-valcev in v fimnčnem pogledu tudi odjetmlcev. Zato bi zanj nemara bolj ustrezala ali športm dvorana ali Dom JLA. Dolenjskost pa bi dosegli, če bi razširili krog prirediteljev še na druge delovne organizacije v novomeški in drugih občinah. O tem se sicer govori, ne mredi pa nihče nič. Škodo za to pa mjvečkrat plača — sama knjiga.
J. Z.
Mozaik ljubiteljskih slik
V Kočevju razstavlja dvajset bežigrajskih likovnikov
Likovni salon v Kočevju je spet odprl vrata, tokrat ljubiteljskim slikarjem in kiparjem, ki se zbirajo ob Bežigrajski galeriji v Ljubljani. Na razstavi, ki so jo odprli minuli četrtek in bo na ogled do nedelje, 6. junija, je s svojimi deli zastopanih dvajset avtorjev. To so: Milan Čiro-vič, Marjan Černivec, Drago Čuden, Slavica Drev, Božo Frišek, Nevenka Gorjanc, Janez Knez, Jožica Komadina, France Kuglič, Krista LE povšek, Dušan Matoh’, Slavka Pavšek, Ignac Ramovž, Viktor Ribič,
P
II
Franc Smole, Marjan Srša, Alojz Štern, 8oris Vudler, Branko Weisba-cher in Urož Žitnik.
Pričujoča razstava ni v nobenem pogledu zaokrožena celota, marveč mozaik, kamor so vgrajene najrazličnejše tehnike in iz katere so razvidni tudi najrazličnejši slogi. Med zvrstmi odločno prevladuje slikarstvo, medtem ko so kiparji in grafiki v manjšini. Od slikarskih tehnik so zastopane risba, akvarel, tempera in olje.
Motivno prevladujejo krajine, precej pa sta zastopana tudi figuralika in tihožitje. Sicer pa ni namen tega sestavka podrobno motriti razstavo, saj je bil tudi njen glavni namen seznaniti kočevsko občinstvo z dejavnostjo, ki se ostvarja v glavnem v tako imenovanem prostem času nepoklicnih likovnikov. Razstava bo prav gotovo spodbudila različne primerjave s tovrstno tvornostjo v samem Kočevju, kjer deluje številčno precej močna likovna skupina. To pa je za amaterizem vselej dobro.
LJUBLJANSKI LIKOVNIKI V KOČEVJU - V kočevskem likovnem salonu je razstava del bežigrajskih likovnih ljubiteljev. Skupno se jih tokrat predstavlja 20, med njimi tudi nekdanji kočevski domačin France Smole in Ribničana Dušan Matoh in Milan Čirovič. Razstava bo odprta še do nedelje, 6. junija. (Foto: Primc)
INTARZIJE NA SDK
Spodnji prostori novomeške SDK
časno služijo . V njih so že i-rzije novo-
(na Glavnem trgu) kot likovno razs tretji teden na c meškega likovni! hkrati pa je to odkar so se na obliko kulturne.
razstava,
■sili za to
DOLENJSKI LIST
POTA
m srn?
&
poročajo
ODVIL LE VIJAKE V nedeljo je Peter Kapš ugotovil, da mu je nekdo skušal vdreti v vikend na Dobravi. Storilec je že odvil vijake nosilcev na vratih, kaj več pa sc mu, kot kaže, ni dalo ukreniti.
PIJAN PRETEPAL DRUŽINO - Novomeški miličniki so imeli 24. maja opravka z 49-letnim Antonom Gregorčičem iz Bršljina, ki se je v popoldanskih urah lotil družine. Gregorčiča, ki je že dopoldne zaužil nekaj preveč alkohola, je ohladil šele prostor za pridržanje.
na Škodi za 15.000 din -
Med 23. in 25. majem je bilo vlomljeno v zidanico Novomeščana Franca Pšeničnika na Jagodniku. Zaenkrat še neznani vlomilec je prebrskal in premetal vse prostore, nato pa vzel s seboj motorno žago, vredno 5.000 din. S samim vlamljanjem je naredil lastniku še za dodatnih 10.000 din škode.
MOPED IZGINIL - V sredo je s parkirišča tovarne zdravil Krka v Novem mestu izginil moped, last Jožeta Kaplarja iz Strelaca.
V ,,ŠKARJAH OB“ ŽIVLJENJE - Posnetek kaže žalostne ostanke prometne nesreče pri Poljanah, v kateri je minuli teden izgubil življenje voznik osebnega avtomobila. O nesreči poročamo na drugem mestu (Foto: B. Budja.)
Iz službe s polnimi žepi
Zaporne kazni za četverico, ki je službo v IMV izkoristila za dodatne zaslužke
Čeprav so bili obdolženci na zatožni klopi novomeške enote temeljnega sodišča na razpravi ■ pred dnevi kar sedem let sta-rejši, kot takrat, ko so morali zaradi stoijenih kaznivih dejanj v pripor, je obravnava vendarle razjasnila časovno oddaljene dogodke. Obtožnica je namreč bremenila 38-letnega Milana Gazvodo, 40-letnega Alojza Blažiča, 33-letnega Vladimirja Iliča (vsi iz Novega mesta) in 30-!etnega Andreja Pristavca iz Ljubljane, več tatvin na škodo Industrije motornih vozil Novo mesto.
Vsi štirje obdolženci so bili v času od leta 1974 do septembra 1975 zaposleni v IMV, svojo službo pa so jemali kot dodaten vir zaslužkov. Tako je bilo Gazvodi dokazano, da je v omenjenem času znesel iz to-
varne nekaj polosovin, cilindrov, žarometov, razdelilccv itd., v skupni vrednosti preko 30.000 din. Božič je v istem času oškodoval tovarno za preko 11.000 din na račun ukradene Bosch črpalke, amortizerjev in še česa; Ilič je bil nekolikanj skromnejši, saj si je s tatvinami prilastil le za 9.000 din koristi, ob tem pa velja zapisati, da je nekega dne iz tovarne odnesel celo za 700 din bencina (ob takratnih cenah seveda). Pristavcu je razprava dokazala krajo nekaj vilic in končnikov v vrednosti 5.700 din. Obdolženci so ukradene dele potem prodajali, Gazvoda je imel organizirano prodajo preko nekega zasebnega obrtnika, Božič pa je nekaj predmetov prodal avtomehaniku.
Senat je izrekel takšne kazni: Gazvodu 15 in Božiču 8 mesecev nepogojnega zapora, medtem ko sta dobila Ilič 5 in Pristavec 3 mesece zapora, pogojno za dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna.
Razgiban večer
med modro druščino
Zanimive štiri ure akcije med Smarjeto in Ratežem
„Ste se spravili name? Kaj mislite, da bom delal samo za ta traktor in za vas!? Danes 500 din, pred dnevi sem plačal 200 din kazni, le od kod mi denar!? “ Komentar ni potreben.
Ah pa primer predrznega motorista. Le za las je manjkalo, da ni podrl miličnika, ki ga je ustavljal. Pritisnil je na plin in mimo osuplih
obrazov zdrvel mimo zasede. Verjetno sem bil jaz ovira, da se posadka ni podala v lov za ubežnikom.
Nadvse razgiban večer torej, s pogledom na prometno varnost tudi nič kaj obetaven. Bil je namreč |>ovsem običajen delavnik.
Besedilo in slike: BOJAN BUDJA
Sončni popoldan 26. maja se je že prevešal v večer, ko je izpred novomeške postaje milice krenil modro-beli golf v sicer povsem vsakdanjo kontrolo po okoliških cestah, le da sta tokrat poleg posadke, ki so jo sestavljali Boris Pavlin, Edo Doljak in Mihael Mirtič, potovala še radovedna novinarska beležnica in fotografski aparat, ki je ovekovečil nekaj dogajanj iz skoraj štiriurne prometne akcije.
Povsem običajen delavnik torej. Za razliko od petka, sobote, ali nedelje, ko po besedah naše polj sadke premnogokrat poleg šoferja I! pritiska na plin tudi alkohol. Zato ! od naše rutinske kontrole s pregledi veljavnih papirjev in tehnične brezhibnosti vozil spočetka nismo kaj prida pričakovali. Sc posebej ne po prvi postaji v Sma-rje ti, ko je le tu in tam pripeljal kakšen avto, na nobenega pa Boris, Edo in Mihael niso imeli pripomb. Zato pa je postalo bolj živahno na drugi postaji, pri gostilni Vovko na Ratežu pa kasneje v Brusnicah.
S prvim mrakom so oživele tudi ceste. Za trojko v modrih uniformah se je pričelo trdo delo: ta ni opravil prepisa lastništva avtomobila, drugi je spet doma pozabil vse papirje, veliko vozil je bilo tehnično oporečnih, da ne naštevamo vsega. Za vpogled v ta večer opravljeno delo le nekaj številk:
Ustavljenih je bilo 73 osebnih avtomobilov, 5 traktorjev in 10 voznikov motornih koles, oziroma koles z motorjem. Zaradi tehnične oporečnosti vozil je bilo kaznovanih 8 voznikov, 2 voznika motornih koles pa, ker nista imela na glavi varnostne čelade. Sodniku za prekrške je bil predlagan voznik traktorja, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, z neeviden-tiranim traktoijem in po temi brez prižganih luči, nadalje voznik osebnega avta, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, enako tudi voznik motornega kolesa, iz enega avtomobila je celo pošteno zasmrdelo po alkoholu.
Dva dogodka tega večera pa sta našla v beležnici posebno mesto. Najprej primer že omenjenega traktorista brez izpita. Vozil je po temi brez prižganih luči, na zahtevo miličnikov po dokumentih in njihovem opozorilu pa zaner-gal:
' !#y	-^'22
|vf
£tV ■imOmmMmr’1 s«	s	SžmOOOOOOOOOOm
ZAČELO SE JE V ŠMARJETI — Prva ustavljanja ob cesti pri Šmaijeti so obetala povsem miren večer.
TOKRAT BREZ KAZNI r Traktorist na posnetku jo je tokrat poceni odnesel. Čeprav brez papirjev, je miličnike prepričal, da se vrača le z njive proti domu.
BREZ VSEH PAPIRJEV -Lastnik avta ljubljanske registracije se je šele ob vprašanju miličnikov spomnil, da je vse dokumente pozabil doma. Ali res, bo pokazalo prevetjanje.
/N
Z NEPRIŽGANIMI LUČMI IN BREZ VOZNIŠKEGA -Voznik traktorja na posnetku je v trdi temi vozil brez prižganih luči, za nameček pa tudi brez vozniškega dovoljenja, <n z neregistriranim traktoijem. Za nameček se ni ,,strinjal" tudi s
kaznijo.
Poljane: vnovič usodne škarje
Smrtna nesreča zaradi prehitevanja
24. maja ob 10. uri je prišlo na magistralni cesti Ljubljana Zabreb pri Poljanah do hude prometne nesreče, ki je vnovič terjala smrtno žrtev.
Tega dne je Aleksander Veljovič iz Topolja, zdomec v ZRN, peljal svoj osebni avto proti Zagrebu, med vožnjo v koloni pa je pri Poljanah po klancu navzdol pričel prehitevati tovornjak. Takrat je pripeljal nasproti priklopnik koprske registracije. Voznik v njem je sicer močno zaviral, vendar ni mogel preprečiti nesreče. V hudem trčenju se je 58-letni Veljovič hudo poškodoval in med prevozom v bolnišnico umrl, medtem ko je njegova sopotnica Milica na zdravljenju v Novem mestu. Materialne škode je bilo za 400.000 din.
ZADEL KOLESARJA IN ZAPELJAL S CESTE
V petek popoldne se je Novo-meščan Branko Dragman peljal z avtom od Mačkovca proti Otočcu in pri Lašnici prehiteval kolesarja Toneta Lindiča iz Novega mesta. Slednji je prav takrat zavijal na levo, tako da ga je Dragman zadel, sam pa zdrknil s ceste. Ranjena Lindiča in sopotnika v avtu Janeza Kramarja so prepeljali v novomeško bolnišnico. Škode pa je bilo za 15.000 din.
S ČREPINJAMI NAD GOSTE
Mokronoški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve Marjana Laha iz Okroga in Danijela Laha iz Migolice. V večernih urah sta prišla že vinjena v gostilno Kolenc na Mirni, tu razbijala steklenino in se s črepinjami spravila nad tri goste, ki so morali iskati zdravniško pomoč.
Ob solati tehtal kovance
O desetdinarskih kovancih na'novomeški tehtnici in o zraku v Krškem, ki je poškodoval liste trte
V tem zapisu bo govor o dveh, v sodni praksi redkih, e zanimivih in poučnih primerih. Medtem ko bo epilog prvega znan že kmalu, saj bo te dni na zatožni klopi novomeškega sodišča, pa o drugem preiskava še teče. V obtožnem predlogu, ki ga je temeljni javni tožilec iz Novega mesta posredoval sodišču, gre v našem prvem primeru za takšno vsebino:
Novomeškim obiskovalcem tržnice dokaj dobro znani Emrl Djela-dini je obtožen, da je skušal 25. oktobra 1980 med jutranjim prodajanjem prelisičiti kupce za nekaj denarja. V tehtnici je imel namreč v skodelici za tehtanje sadja in zelenjave 2 kovanca po 10
din, zaradi česar je bila seveda vsaka kupljena roba za nekaj dekagramov težja. To je opazila neka stranka, ki je o tem obvestila inšpektorje, ti pa so primer prijavili tožilstvu. Čeprav ni natančno ugotovljeno, koliko koristi naj bi si prodajalec tako pridobil, vendarle zapišimo, da je bila ta dan sobota, ura pa med šesto in osmo zjutraj-
O poučnosti tega primera za novomeške gospodinje ne gre dvomiti, medtem ko lahko med značilnosti drugega štejemo opozorilo tistim, ki naj skrbe za zdravo človekovo okolje. Čeprav preiskava še ni zaključena, mm je temeljni javni tožilec iz Novega mesta Niko Bricelj vendarle postregel z nekaj ugotovitvami.
Po doslej znanih dejstvih obstaja utemeljen sum, da tovarna papirja in celuloze Djuro Salaj v Krškem ni v redu vzdrževala naprav za omejitev v zrak spuščenih škodljivih snovi. Podan je namreč sum, da je septembra 1980 prišlo iz dimnika v zrak toliko škodljivih snovi, da so povzročile poškodbe listov na vinski trti in na stročnicah. To so najbolje občutili prebivalci zaselkov Mladine, Goleka, Osredka in Rese v okolici Krškega. Količina strupenih snovi v zraku je po opravljenih meritvah prekašala najvišjo dopustno mejo onesnaževanja zraka.
Čigav davek plačujejo otroci?
Lani je na slovenskih cestah izgubilo življenje kar 61 otrok — Prometno vzgojo je potrebno vključiti v usmerjeno izobraževanje
Ko vsak teden ugotavljamo in premlevamo podatke o varnosti na slovenskih cestah, ne moremo še mimo enega, morda celo najbolj črnega dejstva, da so, denimo, v lanskem letu bili otroci in mladoletniki udeleženi v kar 1.640 prometnih nesrečah, ali v sKoraj 26 odstotkih skupnega števila nesreč s hudimi posledicami.
metnih nesreč. Večino teh iz nepoznavanja prometnih predpisov, b. B-
Če pogledamo še leto nazaj, moramo zapisati, da je bilo lansko eno najbolj žalostnih, kar zadeva varnost otrok. Lani je na cestah izgubilo življenje kar 61 otrok in mladoletnikov, poškodovanih pa jih je bilo 1.719. Tudi starostna struktura (do
S STRUPOM NAD TRTE IN ČEBELE
Stanko Hiti iz Bele cerkve je v četrtek ugotovil, da mu je nekdo s strupom poškodoval trte v vinogradu na Brezovici pri Šmarjeti. Hiti pa ima zdra-ven vinograda še čebelnjak s tridesetimi panji. Brez-sčrni storilec se je polotil še teh in zamašil dva panja, v katerih je uničil ves živelj. Vzroke takšnega početja bo najlaže razložil storilec sam.
14. leta starosti jc na cestah umrlo 34 otrok) govori v prid dejstvu, da mladim v izobraževalnem procesu posvečamo daleč premalo pozornosti. Zato je povsem upravičen predlog komisije za vzgojo otrok pri republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bi prometno vzgojo vključili v proces usmerjenega izobraževanja ali vsaj v prvi dve leti šolanja.
Med 34 omenjenimi mrtvimi otroki je bilo 16 pešcev, 12 potnikov, 5 kolesarjev in celo 1 traktorist, kar pove, da smo odpovedali tudi pri vzgoji najmlajših, v vrtcih in malih šolah. Program uvedbe prometne značke v malo in osnovno šolo, ki ga je prav tako pripravil republiški svet za 'preventivo in vzgojo v cestnem prometu, bi moral čimprej najti plodna tla v vseh sredinah, sicer utegnejo biti te številke ob vse večjem porastu prometa naslednje leto še bolj črne. Konec koncev govori vsem prizadevanjem za večjo varnost otrok in mladoletnikov v prid še podatek, da so otroci lani povzročili kar 628 pro-
v^m
Z MOTORJEM V AVTO - V petek zjutraj sc je Anton Grubar peljal z osebnim avtom iz Škocjana proti Zagradu, pri Goriški vasi pa mu je nasproti pripeljal na kolesu z motorjem Jože Lovšak in čelno trčil - v avto. Poškodovanega motorista so prepeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa jc bilo za 5.000 din.
RAZNESLO MU JF. GUMO - V soboto zjutraj je na osebnem avtu Josipa Sovina iz Velike Gorice, ki se je peljal proti Zagrebu, počila zadnja guma. Avto je zategadelj zaneslo na bankino, kjer se je prevrnil. Pri tem so se poškodovali voznik in sopotnici Marija in Marica Grdan, ki so ju prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Škode je bilo za 100.000 din.
NA PREHODU ZA PESčE ZBIL DEČKA - Jožef Zajc iz
Svibnika se je 25. maja dopoldne peljal z osebnim avtom po Črnomlju. Med vožnjo od Trga svobode proti Belokranjski cesti je v križišču s Kolodvorske ulico s preveliko hitrostjo zapeljal na prehod za pešce, na katerem je bil— prav takrat 8-letni Ivan Vergot. Pri trčenju se je Ivan na srečo le laže poškodoval.
TOVOR NA CESTI - Prejšnjo sredo dopoldne je Martin Dujo iz Baličev pri Puvarjih vozil tovornjak s priklopnikom zeniške registracije od Zagreba proti Ljubljani. Pri Korcnitki je zapeljal na bankino, pri tem pa z zadnjim delom priklopnika trčil v skalo, s prednjim pa v betonski jarek. Pri nesreči se je odtrgala prikolica in tovor se je razsul po cesti. Škode jc bilo za 300.000 din.
Vlomilci na delu
Opozorilo — Prazna stanovanja in nakit vabijo
• Med preteklim ponedeljkom in sredo so delavci novomeške UNZ prejeli dvoje obvestil 0 vlomih v stanovanja v Novem mestu, iz katerih so zaenkrat neznani storilci odnesli več zl<r tega nakita v vrednosti okoU 150.000,00 din. Po doslej zbranih podatkih sta bila oba vloma najverjetneje opravljena tako, da so neznanci v času, ko ni bil® nikogar doma, s ponarejenimi ključi ali, posebno pripravo z* odklepanje cilindrčnih kljm čavnic odprli vrata v stanovanji-vzeli nakit in vrata za seboj ponovno zaklenili. V obeh pri" merih je šlo za stanovanji v blokih.
Da bi preprečili morebitne podobne tatvine, velja občanom posebno opozorilo, da so p°" zorni do nezancev, ki hodij0 pred stanovanji v času, ko je večina ljudi zaposlenih. Ti skm šajo stik s stanovalci vzpostaviti s spraševanjem po razni« izmišljenih osebah, ki naj bl živele na tistem območju. Pmv tako naj pozornost velja prodajalcem raznih predmetov po stanovanjih, o vseh naštetih sumljivih osebah pa takoj obvestite najbližjo postajo milice. Ob tem še opozorilo, da vse vrednejše predmete hranite na za to P0-metnem mestu.	—
KER MU NI BILO DO GLASBE
V ulici Marjana Kozinc v ^ vem mestu jc prišlo 24. maja čer do prepira in pretepa i*1^ 32-letnim Nedeljkom Bičem 23-lctnim Matjanom Lakm ^ Slednji je tistega večera na glas navil radio, zraven pa še peval. To ni bilo povšeči Dmu’ je hotel mir doseči s klofuto-kič, ki je ravno takrat rezal kr« ? je na takšno opozorilo odgovor^, nožem in je Iliča zabodel v ^ buh, da so ga morali odpelja > . zdravljenje v novomeško bom
10
Št. 22 (1712) 3. junija
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOKAZALA DOBRO DELO V ..CELULOZARJU' - Mojca Toplak je v tekmi pionirk A na 100 m delfin zasedla 2. mesto (na sliki tik pred ciljem), najboljša pajebilana lOOm kravl in tako kot bjene vrstnice in vrstniki dokazala, da 2. mesto v letnem pokalu “ZS, takoj za Triglavom, ni slučajno. O pokalu pa bo odločala zadnja tekma, ki bo 19. junija v Krškem. (Foto: P. Perc)
Do konca le še boji za prestiž
„To je gotovo najbolj množično tekmovanje v Jugoslaviji," je komentiral sobotni del dvodnevnega mitinga 530 plavalcev iz 18 klubov Slovenije, Bosne in Hercegovine ter sosednje Hrvaške, ki so prišli v bazen tudi tokrat vzornega organizatorja — domačega plavalnega kluba Celulozar v Krško, Žarko Govedarica, trener
domačinov.	bazenov,	dejansko	pomenilo	otvori-
tev plavalne sezone pri nas; zadnja leta ni več take odzivnosti. Res je, da so članske vrste preobremenjene zaradi treningov in šole, znano pa je tudi,' da so tekmovanja v tujini privlačnejša za člane; pri pionirjih pa je na drugi strani opazen stalen napredek in kakovostna rast. To potrjujeta dva nova državna rekorda pionirjev mariborskega Branika Koželja in Bezjakove na 100 m delfin oz. 100 m prsno. Dobre rezultate so dosegli tudi nekateri domačini Novak, Gane, Slapšak, Bajc, Toplak, če naštejemo samo imena zmagovalcev v konkurenci pionirjev oz. pionirk A in B. Med
Te besede nedvomno držijo, škoda je le, da so sliko množičnosti med sobotnim mitingom ustvarili le mlajši in starejši pionirji in pionirke, nedeljske tekme članov in članic pa so bile sila okrnjene, saj ni bilo plavalcev iz večjih slovenskih in tudi drugih klubov. Krčani že razmišljajo, da bi poslej pripravljali te tradicionalne mitinge ob dnevu mladosti le za pionirje, kajti kakorkoli že, drži, da so pred leti prihajali v Krško vsi najboljši plavalci, ker je tedaj tekmovanje, ko še ni bilo zimskih
Znane domala vse pomembnejše odločitve v rokometnih konkurencah — Inles že drugič zapored na 2. mestu — Derbi SR L Braniku
Rokometna prvenstva se bližajo koncu, saj sta do zaključka le še “ve koli. Sobotne tekme so v marsičem razjasnile podobo na lestvicah, tako v II. ZRL, kot v republiški konkurenci. Dolenjska predstavnika v drugih ligah, Inles in Novomeščanke, sta tesno lzgubila, v SRL pa so Kočevke v derbiju, ki je odločal o prvem mestu, prav tako ostale praznih rok v Mariboru.
RE;KA - INLES 25:23 (12:10) -
rav en D 11 : x : i _ i.t, _
so Ribničani celo tekmo
Umri Srečko Kotnik
tekmovalni dan. slovenskih aero
V Ptuju je bil -Ruralni piloti iz ubov.so poskušali preleteti zračni nkotnik Ptuj Slovenj Gradec-V letalu Cirrus 75-VTC YU •>< Je bil tudi Novomeščan, z°-letni Srečko Kotnik.
Kot zagret tekmovalec je hotel uJeti zadnje minute termičnega dne, vendar v boju z višino tokrat ni zmagah Gozd pri Dramljah blizu entjurja pri Celju je bil njegova nJa postaja. Bela breza se je "P°gnila v zadnji pozdrav.
i,Srečka ni več!” Novica je obšla njegove kolege v novomeškem aero lubu v Prečni, med katerimi je več Kot deset let nabiral izkušnje. Življenje Je hotelo, daje ostal sam, zato se Je zapisal življenju med oblaki, uram ne, ki so bile samo njegove. Pilot
Lestvica pred predzadnjim kolom: Branik 32 točk, Iskra 30, Burja 30, Itas 29, Šmartno 18 itd.
V 21. kolu se bodo pomerili: Šmartno-Iskra, Eta-Itas Kočevje, Olimpija-Branik itd.
V moški republiški konkurenci so Krčani z najtesnejšim izidom doma ugnali drugouvrščeno moštvo Mokrca KIG s 24:23 (9:11).
S to zmago so Krčani ponovno zasedli 6. mesto na lestvici z 21 točkami, v predzadnjem kolu pa imajo možnost, da točkovni izkupiček še povečajo, saj igrajo doma s predzadnjim Branikom.
V NEDELJO PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA
Novomeško planinsko društvo in ZTKO pripravljata v nedeljo, 6. junija, 2. tradicionalni pohod po poteh Gorjanskega bataljona. Novomeške udeležence pohoda bosta ob 5. uri z avtobusne postaje odpeljala posebna avtobusa. Eden bo peljal prek Otočca in Šmarjete, drugi pa skozi Slatnik, Ratež in Šentjernej, spotoma pa bosta pobirala udeležence iz omenjenih vasi.
Vabljeni
J°že Golob ga je naučil prvih korakov po zraku. Kaj kmalu je spoznal, jo to njegovo edino veselje. Postal Je motorni in jadralni pilot pa uči-telj jadralnega letenja. V kratki, Vendar bogati športni karieri je dosegel enega največjih uspehov v jadralnem letenju, zlato „C” značko z dyema diamantoma, lansko državno Prvenstvo v odprtem razredu pa se Je zahj uspešno končalo,s tretjim
mestom.
držali korak z domačini, so prav v zadnjih minutah popustili in dovolili Rečanom, da so si priigrali dva zadetka prednosti. Sicer pa to srečanje ni odločalo o ničemer več, saj so si Ribničani že zdavnaj zagotovili drugo mesto, za kaj več pa jim športna sreča tokrat ni bila naklo-
Lestvica po 21. kolu: Velenje 41	y KVALIFIKACIJAH ZA SRL — Rokometaši kočevskega Itasa
točk, Zrinski 34, Lokomotiva 26,
Novo mesto 25, Ina in Mlinotest 22 itd.
V predzadnjem kolu gostijo Novomeščanke ekipo Arene, od ver-, jetnem porazu igralk Lokomotive v Velenju pa lahko z zmago ponovno zasedejo tretje mesto.
, DERBI SRL BRANIKU - Verjetno je derbi ženske SRL v Mariboru med ekipama Branika in kočevskega Itasa odločil letošnje prvenstvo.
Rezultat 28:26 (12:12) v korist domačink je pokopal vse upe Ko-čevk na morebitno prvo mesto, ki so ga zasedale celo prvenstvo vse do zaključnih tekem. Gostje so v Mariboru vseskozi držale korak z domačinkami, usodnih je bilo le nekaj minut v drugem polčasu, ko so dovolile branikovkam, da si priigrajo 5 golov prednosti, kar je bilo dovolj za končni uspeh. Najboljša pri Ko-čevkah je bila Marina Jerič z 10 zadetki.
V preostalih srečanjih je šentjer-nejska Iskra po pričakovanju gladko premagala moštvo Savinjske s 26:16 (16:6) in tako ostaja v najboljšem položaju, da ob morebitnem spodrsljaju Mariborčank v preostalih dveh kolih še poseže v boj za 1. mesto.
članicami se je odlikovala tudi Krčanka Jelenova, ki je zmagala na 200 m kravl in 200 m mešano, ter Šemrlova s 1. mestom na 100 m prsno.
USPEH KOČEVSKIH TEN1SAČEV
Pred dnevi se je končalo namiznoteniško prvenstvo v 1. B republiški ligi-zahod. Moštvo Kočevja je v zaključnih borbah štirih najbolje uvrščenih moštev doseglo velik uspeh, saj je po vrsti premagalo Jesenice in Savo s 5:0, izgubilo pa z Gorico 1:5, kar pa je bilo vendarle dovolj za osvojitev prvega mesta
USPEHI RIBNIŠKIH KARATEISTOV
Čeprav ribniški karate klub deluje šele eno leto, je že moč govoriti o prvih večjih uspehih njegovih članov. To velja še posebej za Miheliča, kije bil na tekmovanju v Domžalah drugi v srednji kategoriji, medtem ko je Oražem na tekmi v Kočevju zmagal, Mihelič pa bil tretji.
VODIJO LAŠČE
V 7. kolu ribniške občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Borac- Prigorica 0:3, Union-Mladina 2:6, Grmada-Loški potok 1:10, Lon-čar-Grčarice 2:4, Kot-Miiica 0:8, Slemena-Veterani 4:2. Na lestvici vodijo Lašče z 12 točkami.
ENA UVRSTITEV ŠENTJERNEJČANE
TUDI ZA
(na posnetku) so v letošnjem prvenstvu prepričljivo osvojili 1. mesto v območni ligi in se bodo v kvalifikacijah skušali uvrstiti v 2. slovensko rokometno ligo.
Bo lovorika ostala
doma?
V nedeljo mednarodne sPeedway dirke v  Krškem_______________
V nedeljo, 6. junija, bodo Popoldne na Stadionu Matije 'Jdbca spet zagrmeli motorji tekmovalcev speedwaya iz šestih “tžav. Avstrijci, Cehi, Italijani, madžari, zahodni Nemci in seve-aa Jugoslovani se bodo tokrat Potnerili za lovoriko krške obči-”e> ki je ob svojem prazniku *aova pokroviteljica velike med-natodne spcedway prireditve.
.. Najmočnejše zastopstvo po-j JMa Češkoslovaška z bivšim orzavnini prvakom Petrom Ku-ero in Emilom Sovo ter Madža-1 z izkušenim, že tudi državnim Prvakorn Josefom Szirackijem in erenzom Farkašem. Iz pobratena Loniga prihajata Giorgio aramella in Mario Adrioflo,
Nemci pa se bodo spustih v boj za lovoriko s Felixom Ederom in Petrom Neiderjem. Naposled tudi Avstrijca Adi in Robert Funk ne kanita vreči puške v koruzo, saj sta znana kot zagrizena borca. In kakšne so možnosti ta čas najboljših Jugoslovanov v tej močni konkurenci? Kekec, Kocuvan, Kocmut ter domačini Omerzel, Gerjevič in Žibret bodo vsekakor skušali izkoristiti poznavanje domače steze in seveda bučno podporo občinstva. Kekec, ki je po težavah s strojem na nedeljski dirki za državno prvenstvo v Ljubljani izgubil vodstvo, se bo gotovo skušal oddolžiti večnemu tekmecu Kocuvanu, ki mu je zdaj ubežal za dve točki. Zani-miv’Tazplet je pričakovati tudi zato, ker sta zelo izenačena domačina Gerjevič in Omerzel na nedeljski dirki zasedla 4. oz. 3. mesto, v državnem prvenstvu pa je Gerjevič celo 3. Ce bo še Žibret pokazal, kaj zna, kot ob pričetku slovenskega prvenstva, si lahko na tokratni mednarodni o. ki v Krškem obetamo vsaj zeh zanimive vožnje, če že ni mol no z gotovostjo trditi, da, imajo Jugoslovani možnosti za najvišjo lovoriko.
P. P.
SEVNICA: RUDAR 4.828:4.821
V 6. krogu zasavsko-posavske kegljaške lige so se minuli torek na kegljišču hotela Ajdovec v Sevnici pomerili ekipi domačinov in trboveljskega Rudarja, doslej edinega neporaženega moštva v ligi. Z vsega 7 keglji prednosti so zmagali domačini (4.828:4.821). Pri Sevničanih je bil najboljši Pinoza z 828 keglji. V naslednjem kolu se bodo Sevničani pomerili v Hrastniku.
J. BLAS
ZDOLE: V NEDELJO NOGOMETNI TURNIR
Lani ustanovljeno društvo TVD Partizan Zdole ^>ri Krškem bo v nedeljo pripravilo svojo prvo večjo športno prireditev. Na novem asfaltnem igrišču bodo v nedeljo, 6. junija, pripravili 1. nogometni turnir za memorial Petra Mavsarja. Nastopila bodo moštva iz krške, brežiške, sevniške in ljubljanske občine.
M. JAZBEC
Po ulicah Sevnice
Teklo sto tekačev — Domačini dobri prireditelji
Atletika je kot kraljica športov še vedno deležna premalo pozornosti. Pohvalno je zato, da je sevniško šolsko športno društvo ,.Zvezda” ob svoji dvajsetletnici in devetdesetletnici Titovega rojstva pripravilo 26. maja tek po ulicah Sevnice. Udeleži-' io se gaje okrog sto tekačev.
Pri dečkih (7. in 8. razred) je zmagal Bojan Beskorvajni iz Sevnice, pri deklicah enake starosti pa Jožica Blas iz Radeč. Pri deklicah 5. do 6. razreda je bila najhitrejša Suzana Pogačnik iz Krmelja, pri dečkih pa Renato Kramaršič iz Radeč. Pri mlajših mladinkah je osvojila pokal Dragica Škoda iz Šentjanža. Tudi pri mlajših mladincih so zmagali Radččani: 1. Jožko Klembas, 2. Roman Baracin, odlični tretji je bil Milan Culctto iz Loke pri Zidanem mostu. Za starejše mladince je tekel le Silvo Vižintin iz Radeč. Med člani je zmagal Ratko Drašček iz Radeč, obetaven atlet, ki je bil na nedavnem malem maratonu v Kumrovcu med 445 jugoslovanskimi atleti šestnajsti.
A. Ž.
KROS MLADOSTI V SEMIČU
V počastitev dneva mladosti je zadnjo nedeljo osnovna mladinska organizacija v Semiču že tretjič pripravila kros mladosti, na katerem se je na progah od 500 do 2.800 metrov pomerilo okoli 150 mladih. Med mlajšimi pionirji /e zmagal Silvo Derganc, med ml. pionirkami pa Ljubica Polanc; med st. pionirji je bil najboljši Damir Žbogar, med st. pionirkami pa Janja Blatnik; najhitrejši mladinec je bil Pavle Suhore-pec, med člani pa je zmagal Brane Saje.
Na letošnji drugi slovenski kasaški preizkušnji, ki je bila v nedeljo v Mariboru, je bil v osmi dirki (mehanični handicap za 3 do 5-letne kasače na progi 2000 m - temelj 1.36) uvrščen tudi član KK Šentjernej, Jože Narat z Izidoro, ki je dosegel najboljši čas dirke in med petnajstimi dirkači zasedel četrto mesto. Žal Jože Mencin s Perinom, ki je bil med favoriti v tej dirki, ni nastopil, ker je konj na zdravljenju. V peti dirki (mehanični handicap za . 2-letne kasače na progi 1200 m) je bil Ivan Košak s Finetom v konkurenci desetih kasačev 6.
Še kvalifikacije
Kočevski rokometaši na pragu II. republiške lige
S tekmami zadnjega kola se je pred dnevi končalo prvenstvo rokometašev v območni grosupelj-sko-kočevski ligi. Nastopi v tem tekmovanju so prinesli velik uspeh moštvu Itasa iz Kočevja, ki so zasedli 1. mesto in si tako priborili pravico do kvalifikacij za vstop v II. republiško rokometno ligo.
Sicer pa so si takšen cilj zadali kočevski rokometaši že pred pričetkom prvenstva. V veliko pomoč pri dosegi tega cilja pa so bili bivši Inlesovi rokometaši Radič, Kersnič in Kalajžič, ki so v drugem delu prvenstva okrepili Kočevce. Vsi pogledi so sedaj seveda uprti v kvalifikacije. Kočevci so optimistično razpoloženi, še posebej, ker vse kaže, da bo njihove vrste okrepil tudi Dušan Križman, ki se iz Inlesa vrača v Kočevje.
M. GLAVONJK?
Republiški rekord Hrenove
Prepričljiva zmaga Grete Hren na republiškem prvenstvu v Mariboru v sedmeroboju — Uspeh tudi ostalih Dolenjcev
V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru republiško atletsko prvenstvo, na katerem so nastopili tudi predstavniki atletskih klubov iz Brežic in Novega mesta ter pionirji OŠ Dolenjske Toplice.
Vsa tri prva mesta med pionirji so odšla na Dolenjsko. S prednostjo 14 točk je zmagal Brežičan Robert Koch, ki je zbral 6.776 točk, sledita: Andrej Hrovat s 6.762 in Sebastijan Potočar (oba Dolenjske Toplice) s 6.392 točkami.
Zmagoslavje Topličanov je bilo tudi med mlajšimi mladinkami, kjer je premočno zmagala Greta Hren z
SODRAŽICA. USPEL PIONIRSKI TURNIR
V počastitev krajevnega praznika in dneva mladosti je bil v Sodražici namiznoteniški turnir ženskih pionirskih ekip, na katerem je nastopilo osem moštev. V močni konkurenci so se dobro držale tudi Sodražanke, saj je bila Gašperičeva poražena šele v finalu konkurence starejših pionirk od Banove iz Ilirije. Sicer pa je med ekipami domača vrsta zasedla 2. mesto za vrsto Ilirije. Zmagovalni ekipi je predal pokal Stanko Rus, predsednik SO Ribnica, Srečko Arko pa je podelil priznanja najboljšim posameznicam.
M. G-č
Kočevarjeva nova republiška prvakinja
Usp’eh na republiškem prvenstvu v gimnastiki
Po krajšem premoru imamo Dolenjci ponovno primat v slovenski ženski gimnastiki. In če vemo, da tudi vrh jugoslovanske gimnastike večidel sestavljajo slovenski tekmovalci in tekmovalke, potem lahko med 18. in 21. junijem, ko bo v Ljubljani državno prvenstvo, pričakujemo razveseljivih vesti.
Mlada Novomeščanka, komaj 16-letna Nataša Kočevar, je na nedavnem republiškem prvenstvu, ki je bilo v telovadnici Partizana Center v Mariboru, med članicami prepričljivo osvojila prvo mesto z 71,825 točke, pred Ljubljančankama Žva-bovo (70,85) in' Ilčevo (68,925). Čeprav tokrat na prvenstvu ni nastopila poškodovana Zupančičeva, je zmaga mlade Novomeščanke povsem zaslužena.
NOVA REPUBLIŠKA PRVAKINJA V ŽENSKI GIMNASTIKI - Nataša Kočevar
novim republiškim rekordom v sedmeroboju s 6.935 točkami, kar je za 700 točk bolje od prejšnjega najboljšega rezultata. Čeprav je bilo slabo vreme, je Greta dosegla zelo dobre rezultate, še posebej v teku na 100 m, kjer je z 12,2 postavila nov dolenjski rekord. Ostali rezultati Hrenove: 80 metrov ovire: 11,8; krogla: 8,28; višina 145; daljava: 5,35; kopje: 28,38; 600 metrov: 1:42,5. Za zmagovalko Hrenovo se je na 2. mesto uvrstila Cilka Križe, ki je navzlic poškodbi dosegla zelo dobrih 6.637 točk.
RUSTJA PRVI, GOLEŠ TRETJI
Na Loki se je pred dnevi končalo kegljaško prvenstvo GG Novo mesto, na katerem je nastopilo 10 ekip. Zmagal je TOK (pri ekipah), med posamezniki pa je bil najboljši Rustja.
Rezultati (ekipno): TOK Novo mesto 748, tozd Črnomelj 729, tozd Transport in gradnja 727 itd; posamezno: Rustja (DSSS) 219, Klobučar (TOK Novo mesto) 211, Goleš (TOK Trebnje) 206 itd.
N. G.
ATLETIKA: ZA OBMOČNE NASLOVE
Pred dnevi seje končalo območno atletsko prvenstvo osnovnih šol in šol usmerjenega izobraževanja. V pionirski konkurenci je med dekleti v ekipni razvrstitvi zmagala OŠ Brusnice pred Trebnjem in Dolenjskimi Toplicami, pri fantih pa OS Grm pred Dolenjskimi Toplicami in OŠ Katje Rupena. Pri mladinkah je prvo mesto pripadlo novomeški gimnaziji, enako pri mladincih. Obširneje bomo o tekmovanju poročali prihodnjič.
¥»5*3 ,	.	'-s.»s. «>
-* - - '
ŽE NOGOMETNO VZDUŠJE — Čeprav je do pričetka svetovnega prvenstva v nogometu še 12 dni, je na vsakem koraku že čutiti žogobrcarsko mrzlico. Še posebno med najmlajšimi, ki sončne dneve vneto izkoriščajo za igro med vratnicami. (Foto: Budja)
Pionirji zasenčili članske vrste
Na plavalnem mitingu v Krškem dva državna rekorda Mariborčanov — Uspešni domačini
M
foto slišal: Milan Markelj
(ljubice, kar za njim, pa naj taji )
[OČETOVSTVO, KOLIKOR HOČE!____________J
-
( DOLENJSKI UST preJ 2B le¥
Težave naj bodo naša šola
Smo proti lovu na čarovnice — V metliško klavnico prihajajo podgane kljub zahtevam inšpekcijskih
organov
V RAZPRAVI je tovariš Kardelj poudaril: so negativni pojavi, lov na čarovnice, pretiravanje glede odnosov do posameznikov, gledanje v tuj lonec, spreminjanje ozkosrčnih pojmovanj v politične vrline itd. To pa so spremljajoči pojavi, ki bodo sčasoma v glavnem izginili, če se jim bomo postavili po robu. Ko je podpredsednik Kardelj govoril o gospodarskih težavah, pa je naglasil, da bodo te težave dragocena šola, če nas bodo dovolj poučile, da se moramo strogo držati meja realnosti in možnosti. Seveda pa stvari ni mogoče spremeniti kar čez noč. Zato bo potrebno, da se na posameznih področjih odrečemo posameznim ciljem, oziroma da jih usmerimo na daljše obdobje.
HRUP IN GOVORICE okoli klavnice in mesarije v Metliki se še niso povsem polegle. V klavnici so večkrat našli ostanke mesa, kosti in osušene krvi, a na stropu pajčevino. Zaradi nereda so se v klavnici pojavile podgane. Prihajale so, skozi kanale in luknje, ki so jih izgrizle v zidu. Zahteve inšpekcijskih organov, da se mora to izboljšati, niso zalegle.
RESNO NEVARNOST za pešce in voznike predstavlja mokronoški grad, ki je že leta in leta v razvalinah in vedno bolj razpada. Rušijo se celo stene. Tako je bilo letos februarja, ko je proti zadružnemu domu zgrmela cela stena in skoraj pokopala pešca pod seboj. Po zidovih se plazijo otroci, kar je zelo nevarno.
MED DRUŽINSKIMI vzgojitelj? se bije večni boj, kije hkrati tudi boj za ugled in premoč nad otrokom. Pri tem neredko uporabljajo za vzgojo skrajno škodljiva sredstva in načine. Obkladajo se z različnimi očitki, ne da bi izbirali besede, in odkrito ščuvajo otroka drug proti drugemu. V tem vzkrižnem ognju raste otrok z vsemi posledicami neenotne vzgoje. Čim večji je, tem teže prenaša razmere.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 31. maja 1962)
m
SVETU OKOLI
ČAJNI MOGOTEC - Earl Grey, potomec slavnega britanskega aristokrata, ki je svoje ime posodil vrsti čaja, po katerem segajo milijoni ljudi širom po svetu, se ukvarja s posli, ki so bolj v duhu časa;je namreč generalni direktor družbe, ki ima v lasti verigo stoterih seks trgovin v Veliki Britaniji. Posel lepo teče, kar kaže, da so Otočani dovzetni tudi za druge ljubezni, ne samo do čaja in konj.
KITAJSKA KOLA - Kitajci pa se bodo, kot lahko domnevamo, navdušili za pitje lastne kole, tradicionalni vroči čaj pa sčasoma opustili. To naj bi držalo še posebno zato, ker je nova brezalkoholna pijača, ki so jo pričeli izdelovati iz korenin rdeče potonike, menda zelo zdrava; priporočajo jo za preprečevanje^bolezni jeter, ledvic in ožilja. Če drugega ne, bo nova pijača prišla prav tistim, ki se radi nalivajo z močnejšimi pijačami ter zaradi te navade ogrožajo zdravje jeter, ledvic in ožilja.
NA DELU ŽIVAHNO - Za
hip skočimo nazaj v Veliko Britanijo! Ena od raziskav javnega mnenja je pokazala, da je 51 odst. zaposlenih žensk spolno zlorabljenih, po drugi strani pa je tretjina zaposlenih moških spraševalcem zaupala, da so morali spolno ustreči nadrejeni ženski. Po tem sodeč, je v Veliki Britaniji tudi na delovnih mestih dokaj živahno. Res pa je, da je pojem , spolna zloraba’ za Britanke in Britance hudo raztegljiv. Kakšna okorela lady meni, da je spolno zlorabljena že, če ji kdo prijazno podvori.
ZA NAMEČEK - Avtomobili gredo vse težje v prodajo tudi v deželah, kjer je denarja in bencina na pretek. Kako si naj drugače razlagamo ponudbo kuvajtskega prodajalca avtomobilov, ki kupcem novega modela ponuja palico iz suhega zlata! Res je, da tehta le deset gramov in bi jo morali imenovati paličica, pa vendar. z našimi razmerami ni možna nikakršna primerjava. Človek bi skoraj pomislil, da bi pri nas avtomobilarji palico raje uporabili na kupčevi koži.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice
Žrtve nečimernega strupa tobaka
(Najnavadnejša) razvada, v katero za--pelje družba mladino, je kajenje in popivanje. Da se človek polagoma privadi pijači, to ni nič čudnega; narava sama ga vabi in napeljuje. Drugače je s kadenjem Temu se upira narava od začetka z vsemi silami, z nogami in rokami. Saj živi še v vsakem kadilcu spomin prve smodke, prve pipe. S kakim strahom se. je prižgala; kako seje razburilo mlado telo! Mraz je stresal ude, vrteti se je začelo v glavi, mrtvaška bledoba je pokrila obraz, pot je stopil na čelo, črno se je delalo pred očmi in v hudih slutnjah se je opotekala nova žrtev nečimernega strupa iz šumne družbe proč v tiho zavetje. Človek bi mislil, da bo prva smodka tudi zadnja. Kaj še! Poskus se ponovi dvakrat, trikrat; narava se posili in navaditi se mora na tobak kakor na mišico.
(V s e n e m c i) so si med seboj v laseh in pero svoje umazano perilo kar očitno. Posebno volku - Wolfu sedaj strojijo kožo. Neki prejšnji
:
tovariš njegov poslanec Schalk je izdal knjižico, ri celemu svetu kaže razna nelepa dejanja
Globokomorska riba, ki je presenetila znanstvenike; ne veno, kam bi jo vtaknili v sistemu živalstva. Živi v izjemnem okolju žveplenih voda, kjer bi druga bitja pocrkala.
Življenje na vratih pekla
Nenavadno življenje ob globokomorskih vulkanskih kamnih in žrelcih — Velikanski črvi in školjke se hranijo z žvepleno „juho" — Izziv za bodočnost
Galapaško otočje se je enkrat že vpisalo z zlatimi črkami v zgodovino znanosti. Vsak šolar ve, da je na teh otokih v Tihem oceanu slavni Charles Darwin zasnoval revolucionarno teorijo o razvoju vrst, Iji je silovito pospešila razvoj naravoslovnih znanosti. Leta 1977 pa se je Galapaško otočje še enkrat vpisalo v zgodovino; tega leta so raziskovalci velikih globin v tem delu oceana prišli do presenetljivih odkritij.
Z malo podmornico Alvin, ki se lahko potopi zelo globoko, so raziskovali morsko dno, kjer poteka podmorska prelomnica, ki loči pacifiško in južnoame riško kontinentalno ploščo. Raziskovalci so pričakovali, da bodo več kot 2.400 m globoko pod morsko površino videli pusto dno brez znamenj življenja, vendar jih je čakalo veliko presenečenje. V globinah, kamor ne prodre niti žarek svetlobe, so odkrili prave oaze življenja. Odkrili so živa bitja, o katerih znanost ni niti sanjala, da žive: bledo rumene školjke, velikanske črve, bele rakovice in gigantske dagnje.
Vse od takrat je presenečenje med strokovnjaki raslo. Ugotovili so, da odkriti organizmi niso odvisni tako kot ostala bitja na zemlji od sončne energije, pa naj jo črpajo naravnost iz sonca kot rastline ali pa posredno z uživanjem rastlin, marveč da so ta globokomorska bitja odvisna izključno od notranje energije Zemlje.
„Če bi sonce nenadoma ugas-' nilo, bi ta bitja še vedno uspevala, medtem ko bi mi in vse ostalo življenje zamrlo," pravi
morski	nukro biolog Holger
Jannasch.
Da bi natančneje spoznali, kako mati Zemlja omogoča življenje tem redkim in nenavadnim skupinam življenja, so se znanstveniki odpravili na novo raziskovalno odpravo, tokrat na Tihi ocean ob Kaliforniji, kjer so prav tako odkrili globoko morsko vulkansko aktivnost. Podmornica Alvin se je potopila na različnih mestih, ponekod tudi do 2.600 metrov globoko, in žarometi so razkrili, da ob malih vulkanskih žrelih žive podobna bitja kot pri Gala-pagosih. Poleg velikih školjk, rakovic in metrskih črvov so našli tudi svojevrstne polže, nove vrste črvov in meduz. Posebno presenečenje pa je za biologe pripravila riba, ki je nikakor niso mogli uvrstiti v obstoječi sistem. Gre za jegulji podobno globokomorsko žival. Najverjetneje gre za prvega vretenčarja, čigar življenje ni odvisno od sončne energije, torej je riba, ki zaenkrat še nima imena ne svojega prostorčka v živalskem sistemu, zares čuden in enkraten stvor.
Na raziskovalni ladji Melville, od koder spuščajo malo podmornico Alvin v skrivnostne globine, je najsodobneje opremljen laboratorij za sistematiziranje organizmov in biološke analize. V njem strokovnjaki neutrudno iščejo ključe do zagonetnih življenjskih procesov, ki omogočajo, da nenavadna globokomorska bitja žive. Doslej so odkrili že nekaj presenetljivih dejstev.
Vse življenje na zemlji je odvisno od sonca, razen zares
redkih izjem. Zelene rastline tvorijo sladkor in druge ogljikovodike iz vode in ogljikovega dvokisa, gorivo za ta proces pa jim daje sonce. Rastlinstvo je hkrati osnova za vse ostale oblike življenja. Iz te veličastne verige se vključuje le nekaj anaerobnih bakterij in pa globoko; morske živali, ki so jih odkril' pri Galapagosih in ob kalifor; nijski obali. Njihova srčika m sonce, marveč zemlja s svojo notranjo energijo, zato lahko živijo le v omejenih podvodnih oazah ob vulkanskih žrelcih i" kaminih.
V tem okolju morska voda kroži skozi razpoke v dnu in se ogreva do 800 stopinj Celzija, tako vroča voda raztaplja minerale z okoliških kamenin i" postane nasičena s spojinami, kj so bogate z žveplom. V vročil" in velikem pritisku, ki vlada v
teh globinah, se tvorijo ogljiko-iuni
vi sulfidi, v tej strupeni juhi pa žive bakterije, ki so prehrana za ostale živali in rastlinice.
Velikanski črvi se hranijo & njimi; s celim telesom jih vsrkavajo, kajti le tako lahko nalove milijarde mikroskopskih živali"-V krvi črvov velikanov steče kemični proces med sulfidi, k1 jih je žival zaužila z bakterijam*’ in kisikom ter ogljikovim dvo-kisom, ki ju dobiva iz morske vode; v tem procesu se sprošča za življenje potrebna energija-Na podoben način si zagotavljajo življenje tudi velike dagnje in školjke. Posebnost školjk je, da se v primerjavi z drugim* podobnimi živalmi zelo hitro premikajo. Tako lahko zasledujejo z bakterijami bogate vroče vode. Tudi rakovice imaj0
Bo iz Sfinge peščen kup?
Še ena svetovna znamenitost počasi razpada — Poleg vetra sta njena najhujša sovražnika sol in vlaga
izjemne sposobnosti. Biologi sl nikakor ne znajo razložiti, kak" morejo planiti za koščkom hr3' ne v nekaj sto stopinj vroč" vodo in takoj nato nazaj
Narava sama človeka vabi in napeljuje k pitju, h kadenju pa ne — Vsenemci so si v laseh — Gorjanci dele Belo krajino od ostale dežele — Zanemarjeni
v kateri
Wolfova, da se je dal podkupiti, da ni plačal svojih dolgov. Wolf preti s tožbo in tedaj utegnejo priti na dan še bolj čedne reči.
(Kako r) znano, dele Gorjanci Belo Krajino od ostale dežele ter jo ločijo od prometa. Vsled te osamelosti in pa neprimerno zgrajenih cest se Bela Krajina gospodarsko ni mogla razvijati. V Belo Krajino ne prihajajo vnanji trgovci in kupci, gozdnih in poljskih pridelkov, izvrstnega sadja in nekdaj slovečega vina ljudje niso mogli spraviti v denar in še danes ni pravega prometa.
(Dvoje) grobišč na novomeškem pokopališču je tako zanemarjenih, da prav res kaze sicer čedno pokopališče. Ker je pa skrb zaostalih, da se grobišča ohranijo v dobrem stanu, zato se le ti pozivajo, da popravijo imenovana grobišča.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1902)
Muslimanski fanatiki so ji odbili nos, Grki so vklesali napise na njene šape in egiptovski mameluki so vzeli njen nos za tarčo pri vajah v streljanju; vendar pa je svetovno znano egipčansko Sfingo med všemi nadlogami najhuje prizadelo stoletno pihanje puščavskega vetra, ki je Sfingo v štirih tisočletjih in pol dodobra obrusil. Strokovnjaki so izračunali, da bo v naslednjih petih stoletjih od tega svetovnega čudesa ostal samo peščen kup.
Pred kratkim so specialisti za konzervacijo odkrili še eno hudo nevarnost, ki ogroža že tako ogroženo Sfingo. Kemične analize so namreč pozkazale, da je njen veliki sovražnik tudi sol, ki se naravno tvori v apnenčastih kamnih, iz katerih je veliki kip narejen. Zaradi hude vročine čez dan in precejšnjega hladu ponoči takšne razmere so značilne za puščavo - se v apnenčastih kamnih kondenzira voda, ki topi površinsko sol. Ko sol nato ponovno kristalizira, napoka drobne pore v kamnu.
„Če si ob Sfingi zjutraj, lahko slišiš, kako kamenje poklja," pravi strokovnjak za konzervacijo kamnov La! Gauri.
Razpadanje kipa j-e pospešil še Asuanski jez, ki je dvignil vlažnost ozračja nad dolino
Nila. Škodljivo pa je bilo tudi premalo strokovno popravljanje Sfinge. Egipčani namreč nekako ne pristanejo na takšno razlago vzrokov propada, zato se popravil lotevajo drugače, kot bi bilo prav.
Lal Gauri, ki je svojo strokovnost dokazal na Tadž Mahalu in Akropoli, meni, da bi s pravilnim postopkom popravili, to je z uporabo posebnega ce-% menta in ne običajne malte, lahko Sfingo rešili za nekaj tisočletij.
hladno brez vsake škode. Tudj vprašanje, kako te živ"*1
na
sploh preživijo v sicer strupenih žveplenih razstopinah, ne ved" odgovora.
Iskanje odgovorov na ta vprf' šanja ni važno le za biologijo111 druge naravoslovne znanost*-Odkritja naravoslovcev bod° morda koristila konstruktorje*11 sodobnih morskih gojišč.
,,Morda bomo nekega d"e tudi mi gojili žveplene bakterij" in iz te biomase stvorih osno"0 velike komplekse ak"3'
za
kulture,"
Jannasch.
pravi mikrobiolog
Cepivo zoper davno nadlogo
Medicinski raziskovalci obljubljajo cepivo proti gobavost* — Tisočletno prekletstvo nad gobavci
Nevednost in domišljavost sta značilnost marsikaterega početja v naši povojni družbi.
C. SKODLAR
Delo zase in za družbo plemeniti človeka.
J. VIPOTNIK
Gobavost že tisočletja zbuja strah in gnus v ljudeh ne samo zaradi dolgotrajnega umiranja, marveč tudi zaradi družbenega izobčenja, ki je doletelo nesrečneža. V srednjem veku so morali gobavci nositi posebna oblačila in zvonec, s katerim so opozaijali ljudi, da so kužni. Skoraj ves čas je ležal nad gobavostjo pečat nečistosti in izobčenosti. Danes strokovnjaki vedo, da je bil silni strah pre-veličan, saj bolezen ne spada med zelo nalezljive. Ugotovili so celo, daje 95 odst. človeštva imuno zoper gobavost.
Kljub temu pa trpi 11 milijonov ljudi po svetu za to težko boleznijo. Gobavost je sicer doma v tropskih krajih, vendar se je s svetovno migracijo zanesla tudi v visoko razvite dežele. V ZDA so statistiki zapisali vzne-
mirljiv podatek, da se je števil0 gobavih dvignilo za 500 ods • Porast gre na račun priselj0*1 cev; okuženost je težko praV? časno ugotoviti, saj se včas*** prvi simptomi bolezni pojavij šele 20 let po okužbi.
Zdravniki so se od polov*0^ tega stoletja naprej borili zop gobavost z zdravilom daps°” nom Toda v zadnjem času ugotovili, da ni več tako u<5* kovito, zato uporabljajo **eK tere antibiotike; ti pa so z" dragi in povrh tega še pov^r. čajo nezaželene stranske uc* ^ ke. Rešitev vidijo medicin0* cepivu, ki ga zdaj preskušajo * živalih in daje obetavne re2 tate. Cepivo bodo začeli f* skusno uporabljati na boln*K*j. v naslednjih treh letih- Šk0^. pač ne, učinkovitost pa 5° zadosti preverjena.
A
						
1	*		J	• s-'h-- - !- !' tel-		T
i	St	g	3	‘O P'O L O--jsl k		l
:	i		E	£'•3 o D A Tk S-j K	1	R.
		&	1	C K S P LO 2 1	J	A
		te.		£?Ll€ ofeiAJ Lip	tT'	
				•a: c s 8. L č Ai£-	T.	1
■**			--	OjS ST ferjP i T AJ	1	k
a		L	A	G A'■”!&; A m5o	J	E
	b	\	T	A [n ČL' T' K: AiL IK	A	
	N	A	L	“jfc.IT A T -Iv o	L	K
	i	/0	t	fRi C I Ji A - SO T	k	A
	k	A	T	oH l|a’ " 'ss!v|a	A	L
ljubljen ni nobena sreča, °da ljubiti, to je sreča.
H. HESSE
Oblast ustvarja Polenjeno partijo.
duhovno P. RALI C
Veliki možje so za mladino rozine v pogači zgodovine.
H. HESSE
avto
moto
društvo
vino iz posušene^
grozdja
astr
daljnogled
pis. avtorjev potrdilo delež
zabuhlina
it.z.ime
ženma.po nav
ena v no last prva ženska
znamenje
reka v albaniji
antimon
zevsov
sin
pozresnez
glasbeno
delo
•ena
ustanova
mesto v turčiji
evr
veletok
res.coln
VASA ZGODBA
Je kaj nafte v Jadranu?
Kdaj bomo natočili prve sodčke domače jadranske nafte? — Italijani jo načrpajo za dve milijardi dolarjev
letno
Občasno pomanjkanje motornega bencina in drugih naft-Rih derivatov, ki postaja hočeš nočeš naš vsakdanjik, je okrepi-*° naše zanimanje za lastne naftne vire. To zanimanje je toliko bolj vroče, ker vemo, da naši sosedje Italijani načrpajo okoli 7 milijonov prostorskih metrov plina in 300 tisoč ton nafte letno iz dna Jadranskega morja. Pa ne, da nas naftna lakota stiska pri polni skledi?
Kot so v daljši reportaži napihali novinarji zagrebškega tednika Danas, tudi jugoslovanski naftarji pogledujejo na Jadransko morje in pridno vrtajo v morsko dno, vendar je vse skupaj še v raziskovalnem obdobju. Z vrtalno ploščadjo Panon so naredili 22 poskusnih vrtin na severnem predelu Jadranskega morja, vendar pa so našli sledo-Ve zemeljskega plina le v dveh vrtinah. Nekaj več obetov so dali predeli pod Puljem, kjer je obetavnih 8 do 13 vrtin. Toda Vse skupaj po sedanjih cenah CrPanja ni vredno izkoriščanja.
Naši iskalci nafte se zato z 'md upanja ozirajo v srednji del mdrana, ki pa je, žal, globlji kot Severni in so zato raziskovalna Vrtanja težja. Že letos naj bi vrtalni svedri s ploščadi Zagreb
zavrtali v morsko dno, ki so ga geologi že potipali in dopuščajo možnost, da skriva v sebi dovolj °afte in plina za komericalno lžk°riščanje. Toda šele poskus-Ue vrtine bodo pokazale, da so nJihova predvidevanja točna.
Zagonetni delec
Na območju južnega Jadranskega morja, kjer je globina moija več kot 300 metrov, pa za naše naftarje opravljajo raziskovalna dela tuji strokovnjaki, ki so za tako zahtevna vrtanja bolje opremljeni in tudi bolj izkušeni. Optimizem vlivajo rezultati vrtanja pred črnogorsko obalo. Američani, ki tam vrtajo v upanju na njihov in naš dobiček, so v treh vrtinah, skupaj globokih 13.000 metrov, našli sledove nafte. Dodatne vrtine bodo pokazale, ali so odkrite zaloge dovolj velike za komercialno izkoriščanje. Če bodo Američani našli nafto, potem lahko upamo, da bomo še pred koncem tega desetletja natočili prve sodčke z domačo jadransko nafto.
Kogar pa vseeno moti, da Italijani ta čas, ko mi še raziskujemo, že načrpajo vsako leto za dve milijardi dolarjev plina in nafte z jadranskega dna, naj ve, da so se pač bolj potrudili. Medtem ko smo Jugoslovani v našem delu Jadranskega morja izvrtali vsega skupaj 39 raziskovalnih vrtin, so italijanski naftarji v svojem delu moija zavrteli svedre kar v 190 vrtin.
Oh ta pomlad!
O pomladi, ki zdaj bujno poganja vse živo v rast, pravi ljudska modrost, da je čas ljubezni. In kot večina ljudskih modrosti tudi ta ni čisto iz trte zvita, saj je najverjetneje nastala iz stoletnih izkušenj. Dandanašnji jo lahko, vsaj kar se tiče labra-dorskih Eskimov, potrdimo tudi znanstveno.
Dr. Joel Ehrenkranz, ki dela v Prežbiterjanskem medicinskem središču v New Yorku, je raziskal medsebojno povezanost med razmnoževanjem in količino svetlobe. V razdobju petih let je proučeval in meril količino hormonov v krvi labradorskih Eskimov ter ugotovil, da se v pozni pomladi, ko se dan občutno podaljša, se pravi, ko je količina dnevne svetlobe občutno večja, pri Eskimih poveča stopnja hormonov, ki jih izločata hipofiza in če-šarika.
Podatke je primerjal s statističnimi podatki o rojstvih vse do leta 1778 in za dve skupnosti labradorskih Eskimov .ugotovil, da je bilo največ otrok rojenih februarja in marca. Preprosto odštevanje pove, da pomlad na Labradorju zares prebuja nežna čustva.
Novi užitki v letenju - super lahka letala.
Veselo v zrak!
V modi so zelo lahka letalca — Poceni užitek
Delno je letalo, delno motorno kolo in delno jadrnica, videu pa je, kot bi se vrtni stol vlačil z dežnikom po nebu. Tako nekako bi lahko opisali najnovejšo letalno napravo, za katero so se začeli navduševati ljubitelji JVobodnega letenja v zadnjih dveh letih. Kakih 15.000 super lahkih letal vozi užitkarje po ameriškem nebu, vse pa kaže, da se bo to število silovito povečalo.
Malo letalo s plastičnimi krili, pod katerimi je pritrjen sedež za pilota in lahak bencinski motorček, ne doseže velikih višin in je prej počasno kot hitro, vendar pa nudi letenje z njim pdseben užitek. Pilot ni v kabini, svobodno se prepušča zraku in uživa razgled na vse strani. Upravljanje je preprosto in za letenje ni potrebno pilotsko dovoljenje. Pa tudi poceni je. Ura letenja stane lastnika komaj 2 dolarja, če računamo nabavno ceno in stroške za gorivo.
K vsemu lepemu dodajmo tudi to: letenje je nevarno. Lani se je ubilo 24 ljubiteljev malih letal.
*
i
1
N
5
n
n
§
s
*
5
s
S
s
v
N
S
i
H
5
ZADNJA POT
Stanovali smo v mestu, kjer sva z bratom obiskovala meščansko šolo, na deželi pa smo še imeli skromno leseno hišico, obdano s sadnim drevjem. Ob sobotah sva z očetom odhajala na deželo, v nedeljo zvečer pa sva se vračala v mesto. Teh poti, ki so trajale tudi dve uri hoda, sem se ves teden veselilaj rada sem bila v naravi, pa tudi s slastjo sem poslušala pravljice, ki- mi jih je oče vso dolgo pot pravil. Večkrat mi je pripovedoval tudi resnične dogodke. Ob njegovem pripovedovanju sem si živo predstavljala vse, kar sem slišala, in pot ie vedno prehitro minila.
Pot naju je najprej vodila po cesti, nato pa je zavila v gozd. Tam je blizu steze stal velik, star štor, obrasel z mahom. Tu sva imela počivališče. Oče je sedel nanj, vzel iz nahrbtnika okrepčilo zase in zame; menije pripadla čokolada, njemu pa krepak požirek slivovke in kos koruznega kruha. Medtem ko je oče počival, sem jaz po gozdu nabirala jagode ali kaj drugega in skrbno poslušala, kdaj me bo oče poklical, naj nadaljujeva pot.
Nekega oktobrskega dne, ko sva se odpravljala od lesene hišice v mesto, se oče kar ni in ni mogel ločiti od svojega malega posestva. Večkrat seje ozrl nazaj, ko sva krenila, in v njegovih očeh sem opazila solze.
Nisem vedela, kaj to pomeni. Med potjo je bil čudno tiho; ni pripovedoval pravljic. Nekajkrat je potožil, da ga boli glava. Večkrat je počival.
. Veš, hčerka moja, bolan sem in ne bom več dolgo? mi je dejal. Nato pa je bolj sebi kot meni govoril: . Le kdo bo skrbel zate, otrok moj? Rad bi še živel, rad bi te varoval pred vsem hudim, rad bi videl, kaj te lepega čaka v življenju, a bojim se, da ne bom. Z materjo bosta ostali sami, v teh težkih vojnih časih pa sta obe potrebni zaščite. Brat je v gozdu ...”
Takrat nisem razumela očetovih besed. Mislila sem, da mi za spremembo pripoveduje kaj drugega namesto pravljice. Bila sem še otrok in moja nerazvita pamet ni dojela težke resnice.
Do stanovanja v mestu sva hodila štiri ure. Oče je takoj odšel v posteljo.
Naslednji dan je umrl.
Njegova smrt me je zelo prizadela. Pogrešala sem ga, vsepovsod sem videla njegov lik. Brez njega sem se počutila tako osamljeno. Čisto tiho sem upala, da bo prišel in me stisnil k sebi kot nekdaj. Kako srečna bi bila! Toda oče se ni mogel vrniti. Dostikrat so se mi vračale, le njegove zadnje besede, ki mi jih je govoril v gozdu, z njimi pa mi je sčasoma prišla do srca in pameti vsa resnica o neizogibnem človekovem koncu.
NEŽKA RAZTRESEN - JANJA Jankoviči
5
0
s
0
0
4
Janez Trdzna
Črtke in povesti iz n ;
^uPer težki monopol ni le teoretična zadeva
britanski teoretični fizik Paul Di-je že leta 1931 predvidel, da °bstojijo magnetni delci, ki so le »severni" ali „južni“, zato jih je bJenoval monopoli. Dirac je eden I °četov kvantne teorije, ki sc je LPo razvijala naprej in na teoret-
s e,n polju povedala še marsikaj ^Otniivega o domnevnih delcih. cd drugim so strokovnjaki izra-“nati, naj bi monopoli imeli neiz-err*o maso. Ta neizmernost velja Vcda samo v primerjavi z ostalimi Omskimi delci; monopol naj bi bil “setmilijonkrat težji od protona v tovanju. Njegov izvor pa vidijo v amem velikem poku, s katerim je 1 tojeno vesolje.
‘ ■ziki so dokaze o obstoju zago-•otnega delca dolgo iskali in kot so Potočah na nedavnem kongresu otiškega društva fizikov, ne za-Ve n- 35-letni fizik Stanfordske uni-2e Blas Cabrera je s pomočjo je Subne naprave ugotovil pojav, ki Jb°goč le v prisotnosti monopola. Ker gre
boa*n0 dvomljivih. Cabrerov poskus 0l morali ponoviti še kje, da bo st clJala znanstvena resnica o ob-JU monopola. Tisti hip pa bodo n r.*®nci Eistenovc teorije o enot-dok-' trromfirali. Monopol naj bi azoval, da so vse tri naravne sile mfestacija ene same.
za izjemno pomembno ie seveda veliko fizikov
SLUŽBA
Zdaj vam bom razodel nekaj tako novega in čudnega, da vam bo težko verjeti. Veste, kaj se je zgodilo tisti dan, ko me je postavil moj prvi gospodar za mlinafja? Prijel me je pod pazduho in me peljal' v krčmo. Popila sva dosti poličev. Gospod se udobrovolji in veli: ,Janez! Jaz hočem, da mi boš ne sluga, ampak prijatelj. Nocoj se morava poljubiti in pobratiti. Bog te živi, Janez! Ti pa reci: Vinko, Bog te živi.' Jaz sem se branil na vso moč, a ni pomagalo nič; moral sem piti bratovščino, prej ni bilo miru Kak kranjski gospod bi se dal rajši obesiti, kakor se tako ponižati. V kranjskih graščinah se postopa huje z učiteljem nego na Hrvaškem s hlapcem, to se ve, če je hlapec spreten in pošten. Falota Hrvatje kmalu odtirajo. Kadar sem peljal gospodo na kak obed, ne mislite, da so mi odkazali mesto v kuhinji, da glojem in ližem ostanke. Gospod mi je dejal: ,Janez! Če hočeš iti v krčmo, evo ti forinta. Ali pa če hočeš hi z mano, ti prerokujem, da ti ne bo žal. Dobro se boš zabaval, ti bomo že poiskali pripravne tovarišice. Boš videl, kako se znamo Hrvatje kratkočasiti.' Hodil sem rajši v krčmo, nekatere krati pa sem jedel in pil tudi z gospodo; vsi so me prijazno pozdravljali. Dobro sem pazil, ali nisem zasledil nikoli ne najmanjšega znamenja, da bi me kdo zaničeval. Ob takih prilikah sem se pobratil še s petimi drugimi gospodi.
Najlepše pa je, kar sem doživel pri Vrancarju. Enkrat sem nekaj zbolel in moral ostati v postelji. Gospod pride k meni in veli: ,Jej in poj, kar se ti le poljubi. Zapovedal sem kuharici, ds ti mora izpolniti vsako željo. Pri meni je vsak bolnik baron in sme ukazovati prav tako kakor jaz. Prva potreba bolnemu je dobra postrežba, druga je pa zdravnik. Poslal sem ponj, do kosila se pripelje.' Kaj pravite na to? Kje bi našel na Kranjskem to nebeško lepo krščansko ljubezen? Zato velim danes in vsak dan: Bog poživi hrvaško gospodo, ki izkazuje
tako milostivo srce proti ubogim tujcem. Ne bom rekel, da so vsi hrvaški gospodje enaki, tudi med njimi se nahajajo hudobni, ali še pri takih shajajo posli bolje kakor na Kranjskem. Morda ste kaj slišali za grofa Paraviča. Prišel je večkrat v soteške Toplice in je napravil marsikako burko. Ljudje so privreli iz cerkve, on se je ustopil na most in začel metati v vodo polne pesti grošev in dvajsetič. Otrokom ni bilo žal praznične obleke, kakor žabe so poskakali v vodo, da ulove kak Srebrnjak. Včasi^je vzel korobač in jel udrihati hlapca brez vzroka, kar tako za veselje. Hlapec se je kar zvijal od bolečine, grof pa se je smejal in mu vrgel bankovec za sto goldinarjev in ga vprašal: ,Sinko, imaš dosti?' Fant je denar spravil, grof pa ga je opletel še parkrat in mu potisnil za nameček pet, tudi deset tolarjev. Pri takem norcu jaz ne bi hotel služiti, tepsti se bogme ne dam ne za tisočgoldinarjev. Ali kranjska gospoda mlati včasi tudi posle, toda brez plačila.
Baron Ftavh vam bržkone nj znan še po imenu. On je strašno bogat in mogočen velikaš. Cesar ga je postavil Hrvatom za bana, za poglavarja cele zemlje. Gospodoval je hembrano svojevoljno in grdo. Zatiral in odiral je do golih kosti vse brez razločka, gospodo in kmete. Hrvatje so vzdignili nanj hrušč in hrup, da se je slišalo do Dunaja. Cesar ima Hrvate rad in je Ravha zapodil. Zdaj živi zopet na svojih graščinah. Pri njem je služilo že veliko Kranjcev. Vsi trdijo, da takega skopuha ne zmore cela Hrvatija. Sosedni prasci so mu uhajali v škodo. Ponoči je hodil stražit sam in je privlekel marsikaterega prasca s svojo roko proti doma Kmet ga je moral drago odkupiti. Nad delavci je razsajal, da je skozi ušesa letelo. Ali plačeval je dobro in pošteno. Noben posel se ni mogel pritožiti, da trpi pri Ravhu kako pomanjkanje, ali da ga je prekanil le za en krajcar. Enkrat sem peljal k njemu svojega gospoda na kosilo. Ravh me sicer ni povabil, da bi zajemal z njim iz ene sklede, ali njegova gospa mi je podarila cel tolar, kar mi je še bolj ugajalo.
Zdaj ste nekoliko zvedeli, kako sem služil pri bratih Hrvatih- Žep sem si bil prav lepo natrpal, valjalo se je po njem več kot tisoč forintov. Dejal sem: Za začetek bo dosti, pozneje, kar Bog da Jel sem točiti svoje vino v svoji krčmi. Vprašali boste, kje pa je krčmarica? Počakajte malo! Ker sem
se že tako razkokodakal, vam bom razložil tudi to komedijo. Dekleta so mi dišala že od nekdaj. Ubog hlapec pa ne more dosti izbirati. Katere bi bil jaz rad, me niso marale, katere so me marale, niso bile meni všeč. Tako sem ostal d° petindvajsetega leta zbrez ljubezni. Na Hrvaškem bi si bil lahko kaj dobil, ali Mare niso kos Mickam ne za lepoto ne za obleko. Zdele so se mi preč me in prepuste.
Kakor sem že rekel, so mi gospodarji radi dovolili, da obiščem včasi domačijo. Enkrat sem šel na! Žalostno goro na božjo pot. Popoldne sedim na kamnu in premišljujem, ali bi prenočil v Mokronogu ali se napotil proti doma Blizu mene sta čepeli na trati dve ženski, mati in hči, mati stara in siva, hči mlada in cvetoča kot rožica. Starka veli: ,Prav trudna sem; kupica vina bi mi kaj dobro dela, ali kdo ga bo dal? ' Deklica pravi: ,lmam še deset krajcarjev, merico si lahko kupiva.’ Mati odgovori žalostno: ,Naj ostane to za kruh, opoldne sva malo jedlij do Bele cerkve je še daleč. Spotoma nama bo kak založek prišel na misel in bo tekniL' Jaz poslušam ta pogovor in rečem: ,Za vino je mala skrb, pojdite z mano.' Ženski sta od kraja ugovarjali, potem pa se dvignili in me spremili. Pri poliču vina se seznanimo in sprijaznimo, šel sem nazaj z njima do Bele cerkve. Doma sta bili blizu vasi iz borne kajžice. Prvo nedeljo sem šel k maši v Belo cerkev; našel sem Micko in mater in ju peljal zopet v krčmo. Od takrat Smo se videli večkrat tudi ob delavnikih. Mati se ni ravno jezila, da se z Micko ljubiva, ali svarila naju je neprenehoma, da se ne bi kaj pregrešila Bati se ni bilo nič. Fant, ki ima res rad dekleta, ji ne želi sramote in nesreča Tudi sam sem se mudil vselej tako kratek čas doma, da skušnjavi skoraj ni bilo prilike. Tako je preteklo leto za letom. Ljubezen je trajala več ko pet let. Kadar sem prišel domov, sva se razveseljevala z ljubico, ali se nisva nikoli popraševala, če bo mogoče, da se kdaj vzameva ali ne. Drug drugemu sva verjela, to je bila vsa najina sreča.
Ko sem pustil grajsko vinotočjo, sem še tisti dan odrinil proti doma V nedeljo pridem v Belo cerkev. V krčmo me ni mikalo iti. Pili smo ga skupaj v kajži, jaz, Micka in njena mati, vsi trije smo bili dobre volje, kar se da misliti. Mati odide v kuhinjo pripravljat za prašiča Jaz objamem ljubico in pravim: ,Micka, čez leto mora biti krst.' Ona se mi izmakne in zajeclja: ,Za božjo voljo, Janezek, kaj pa misliš?
KAJ PA OSTALI? - Očiščevalne
Ob neuspelem referendumu
Neuspel referendum zavira razvoj Šmihela — Bodo manjše solidarnostne akcije le rešile probleme kraja? ________________________________________________
ZA KOGA KANALIZACIJA? - Medtem ko delavci Ko munale nadaljujejo gradnjo kanala R3 v Šmihelu, se pre bivalci sprašujejo, kdo se bo lahko sedaj nanj priključil Ne bo investicija za marsikoga previsoka, ko je solidar nost odpovedala?
Živžav" namesto
m m w w
igrišča
Sodelovanje v prid obojih
Pestra srečanja vojakov in učenk novomeške zdravstvene šole
Ob dnevu mladosti so se v novomeški vojašnici Milana Majcna srečali učenci zdravstvene šole in vojaki. Pripravili so več tekmovanj, med drugim so se pomerili v streljanju z vojaško puško, metanju bombe v cilj, izvedli Šo kviz iz poznanja Titovega dela, pa tudi športne igre niso manjkale. Na enem od poligonov so vojaki učencem pokazali potek vojaške vaje, ki je dokazala njihovo borbeno izurjenost. Srečanje je za učence značaj obrambnega dne.
Omeniti velja, da tovrstno sodelovanje poteka že dlje časa. Zelo pestro je na kulturnem, športnem in še katerem (tudi tekmovalnem) področju, ne nazadnje se učenci in vojaki srečujejo na zabavnih prireditvah. Cilj vseh je spoznavanje, izmenjava-izkušenj, vojaki pomagajo učencem pri pouku SLO na tej šoli. Oboji, učenci in vojaki, prvi z učitelji in drugi s starešinami, si želijo, da bi sodelovanje rodilo še več delovnih uspehov, zato bodo skušali srečanja še popestriti in razširiti.
JURL HROVAT
PRVI BRIGADIRJI NA AKCIJO
V soboto, 5. junija, bo odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo Titograd v Črno goro mladinska delovna brigada „Maijan Kozina" iz novomeške občine,- 48 brigadirjev bo delalo v prvi izmeni en mesec.
SPOSOJENO TRNJE
Vse več gospodarstvenikov se zavzema za enotno tržišče. A tu je nekaj skritega: nekateri so za enotno svoje tržišče, drugi pa za
nafe’ (Iz POLITIKE EKSPRES)
VESELO ZA OTROKE IN ODRASLE - Ena od mnogih iger sobotnega „Živžav piknika" na stadionu v Novem mestu, ki ga je pripravilo Društvo prijateljev mladine Center je bilo tudi tekmovanje v hranjenju z marmelado z zavezanimi očmi. Nasmejali so se vsi, tudi tisti, ki so prišli iz drugih krajevnih skupnosti, kjer podobnih prireditev še niso imeli. (Foto: J. Pavlin)
Pozidava kaže, da ni načrtov
Zamude z izdelavo zazidalnih načrtov in drage komunalno opremljene lokacije silijo ljudi v gradnjo kjerkoli — Plan stavbno zemljiške skupnosti pod vprašajem
Pri razpolaganju s stavbnimi zemljišči in pri njihovem komunalnem opremljanju se novomeška stavbnozemljiška skupnost srečuje z vrsto problemov, tako zaradi pomanjkanja denaija kot zaradi kasnitve zazidalnih dokumentacij za posamezne kraje. Brez njih skupnost ne more opravljati svojega dela, in če bo šlo tako naprej, sedanji petletni plan ne bo izpolnjen niti polovično, kar seveda pomeni tudi bistveno manj komunalno opremljenih lokacij za gradnjo v okviru zazidalnih načrtov.
S problemi, uresničevanjem, Takoj potem bo možno tudi
REPUBLIŠKA PRIZNANJA ZA NOVOMEŠČANE
Med letošnjimi dobitniki priznanj (podelitev je bila 27. maja v Ljubljani) republiške konference ZSMS za prizadevno družbenopolitično delo, mcntrostvo, izjemne dosežke na različnih področjih umetniškega ustvarjanja in za uspešno delo na področju obveščanja med mladimi, je tudi nekaj mladih iz novomeške občine. Priznanje „Zlati znak ZSMS“ za mlade družbenopolitične delavec je prejel Drago Krštinc, priznanje za mentorstvo Janez Pezelj in Nikola Padevski, priznanje za najboljše glasilo ZSMS Mladi val in Kurir IMV, Irena Grahek pa priznanje „M!adi novinar". Mladinska brigada „ Marjan Kozina* , ki je lani sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji Partizanski put, pa je ob tej priložnosti prejela plaketo Veljka Vlahoviča, ki jo podeljuje konferenca ZSMJ najboljšim delovnim brigadam.
DENAR TJA, KJER BO PORABLJEN
Na komaj sklepčni skupščini no-voiheške kmetijske zemljiške skupnosti (bila je v. ponedeljek, 31. maja) so delegati sprejeli poročilo o delu v lanskem letu in zaključni račun, letošnji finančni plan in programi izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini. Menili so: kjer agromelioracij in hidromelioracij ne bo moč opraviti, naj bi za to predvidena sredstva porabili na drugih območjih.
lanskoletnega plana in z letošnjim programom skupnosti so se delegati seznanili na skupščini 27. maja. Uresničitev plana stavbnozemljiške skupnosti je v veliki meri odvisna ravno od pravočasno izdelanih in sprejetih zazidalnih načrtov, za kar sta odgovorna Zavod za družbeno planiranje in občinski izvršni svet. Zavod močno kasni z izdelavo načrtov, po njegovem zato, ker namenska raba zemljišč v novomeški občini še ni usklajena, iskanje soglasij od množice uporabnikov prostora pa zelo zavlačuje izdelavo načrtov. Ljudje vseeno gradijo. Ker ni načrtov in ker so komunalno opremljene lokacije (kjer so) zelo drage, gradijo izven zazidalnih načrtov. Tako so Jani prodali le 81 urejenih lokacij, medtem ko je bilo skupaj izdanih 422 lokacijskih dovoljenj. Lani je bil sprejet samo zazidalni načrt za Regerške košenice v Novem mestu (še ta pozno jeseni), ki bodo pripravljene za gradnjo do letošnje jeseni. Zazidalnih načrtov za Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Otočec, kjer je zanimanje za gradnjo precejšnje, še ni. Tako stojijo tudi priprave za gradnjo teh sosesk. Upoštevajoč roke, ki so potrebni za pripravo in sprejetje vseh dokumentov in odlokov, tudi v letošnjem letu ni pričakovati priprav lokacij za gradnje v vseh omenjenih krajih. A z reševanjem zadev „pod nujno*', za kar so delegati sprejeli priporočilo, se bodo stvari očitno le premaknile.
Zazidalni načrt Otočca je gred javno razgrnitvijo, za Žužemberk, Šentjernej in Dolenjske Toplice pa je Zavod za družbeno planiranje pripravil pospešen program, po katerem bodo za pozidavo določili ožje območje, kjer dolgotrajno usklajevanje interesov za zazidalni načrt ne bo potrebno.
možno
izdelati načrte z* komunalno opremo sosesk.
Po finančnem načrtu? bo novomeška stavbnozemljiška skupnost letos namenila za pri-
dobivanje in urejanje stavbnih zemljišč po zazidalnih načrtih 119 milijonov dinarjev. V .programu je priprava sosesk Irča vas—Brod. Regerške košenice, Žabja vas, Cikava, Stopiče, Straža, Dolenjske „>(Toplice, Otočec in Šentjernej — torej tudi soseske, za katere še ni zazidalnih načrtov. Ker pa naj bi-jih čimprej izdelali, je prav, da so predvidena tudi sredstva za pripravo teh sosesk za gradnjo, da zamude ne bodo še večje. z. LINDIČ-DRAGAŠ
Več kmečkih zavarovancev?
Sprememba zakona o starostnem zavarovanju kmetov -Do 14. julija vložiti zahtevke za potrditev statusa
JUNIJA BO SELITEV
V Žužemberku je dograjen 11-stanovanjski blok, ki ga je financirala tamkajšnja tovarna Iskra 7, občinsko stanovanjsko skupnostjo. Stanovalci bi se lahko že selili, če ne bi bilo zavlačevanj z določitvijo končne cene, kajti podražitve so hude. Dogovorjeno je, da bo v kratkem zadeva urejena in da bodo sredi iuniia stanovalci dobili ključe.
Slovensko republiško ustavno sodišče je v začetku letošnjega leta razveljavilo del 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov, kar bo brez dvoma vplivalo na spremembo števila zavarovancev v starostnem zavarovanju kmetov in upravičencev do kmečkih starostnih pokojnin tudi v novomeški občini.
Razveljavljen je tisti del člena, ki je določal, da se za kmečkega zavarovanca ne šte-tjejo tisti, ki se sicer ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, a imajo pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova (kot tudi ne njihovi družinski člani). Po tem določilu kmet, čigar zakonec je bil delavec ali obrtnik, ni mogel biti zavarovanec v obveznem starostnem zavarovanju kmetov, razen če je bil socialno ogrožen borec NOV. Razveljavitev teh določil pomeni, da se lahko sedaj vsak tak kmet zavaruje v kmečkem starostnem zavarovanju, in sicer od 14. januarja 1982 naprej.
Mnogi kmetje so bili-že doslej evidentirani pri zdravstveni skupnosti kot zavarovanci v obveznem starostnem zavarovanju kmetov, čeprav jim zakon It ega statusa ni potrjeval. Nekateri so kljub temu vse obdobje plačevali prispevek, drugi pa so ga prenehali plačevati, že plačane prispevke pa dobili vrnjene. Vsi ti bodo lahko zahtevali, da se jim čas.
za katerega so dobili prispevke vrnjene, in čas, za katerega so prispevek nehali plačevati, šteje v čas zavarovanja. Seve,-da bodo morali prispevke naknadno plačati.
Vsi ti kmetje bodo lahko tudi uveljavljali pravico do pokojnine za nazaj, če so že pred objavo odločbe ustavnega sodišča (od 25. aprila 1976 do 13. januarja 1982) izpolnili pogoje in vložili zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, ki pa ni bila rešena ali jim je bila s posamičnim sklepom odrečena lastnost kmečkega zavarovanca. Zahtevek za razveljavitev takih sklepov morajo vložiti sami kmetje od 14. julija letos pri skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, oz. za ugotovitev statusa zavarovanca pri območni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravico do pokojnine za nazaj imajo le v primeru že plačanih ali naknadno poravnanih prispevkov. Pod enakimi pogoji bo priznana pravica do pokojnine za nazaj pre-užitkarjem (če ima prevzemnik kmetije za ta čas priznano lastnost kmečkega zavarovanca in plačane prispevke)
Letos že tretja prireditev za otroke iz krajevne skupnosti Novo mesto — Center
Krajevna skupnost Novo mesto — Center je po številu prebivalstva ena najmanjših v občini, zato so vedno težave, kadar je potrebno organizirati prostovoljno akcijo, ustanoviti društvo in podobno. Ta trditev pa gotovo ne velja za nekaj mesecev staro Društvo prijateljev mladine, ki je kot edino med vsemi tovrstnimi v občini minulo soboto pripravilo letos že tretjo prireditev za otroke pod naslovom „Živžav piknik'*, posvečeno dnevu mladosti.
Na Stadionu bratstva >n enotnosti se je popoldan zbralo preko 300 otrok, njihovih staršev in drugih prijateljev mladine iz krajevne skupnosti-Otroci in odrasli so se naplesali in se nekaj ur zabavali ob tekmovalnih igrah šaljive vsebine. Veliko veselja pa jim Je pomenila tudi izredno bogat3 zbirka dobitkov za srečelov-ki so jih prispevale novomeške trgovske in delovne organizaci; je ter obrtniki, saj razočaranj s praznimi srečkami ni bil°-Kot rdeča nit prireditev pa ^ je vlekla peka palačink, ki P je kuhar Ljubo z dvema kuharicama komajda napekel za vsa otroška usta. Ves progranj je spretno povezoval Ton1 Gašperič.	_	i
Društvo prijateljev mladine — Center, ki je nekdaj v občini slovelo po izredno bogate?1 programu za otroke in Je ugasnilo nekako pred dvajset1; mi leti, je ponovno na p°'\ svojega predhodnika. Član1 društva mladim obljubljajo z3 letos še vrsto prireditev, med katerimi bo jesenski kostanjeV> piknik ponovno presenečenje-Otroci so taka srečanja potrP' bovali, kar kaže tudi udeležba, saj je krajevna skupnost Center ena redkih,, ki na svojem območju nima otroškega igrišča, zaprli pa so tudi dotrajani most v edini' park — Ragov log.	'
v'V
NEMUDOMA
ZACELI
14. maja se je prvič sestala novoimenovana občinska komisija za prošnje in pritožbe, ki jo vodi dipl. pravnik Niko Bricelj. Komisija se je najprej dogovorila za način dela in sestajanja, nato je obravnavala že prve sporne zadeve, v katerih se občani pritožujejo za najrazličnejše stvari.
21 TOZD V IZGUBI
V letošnjem prvem trimesečju je v novomeški občini 21 delovnih organizacij izkazalo primanjkljaj, celotna izguba pa je v primeri z lani narasla za 23 odst. Med izgubarji je 7 tozdov IMV, med njimi je „najtežji“ tovarna avtomobilov, sicer pa so primanjkljaj izkazali še v Elektru, v KZ Krkj - tozd Hmeljnik, pri Pionirju v delovni skupnosti skupnih služb in inženiring, v Cestnem podjetju tozd Gradnje, pri Železniškem transportnem podjetju v 4 tozdih, pri Goijancih v 3 tozdih, prl Komunali in v Krki — tozdu Hoteli Otočec. Skupno je .bilo v prvih treh mesecih v novomeški občini za 437 milijonov dinarjev izgub, hkrati pa tudi za 51 milij0" nov neplačanih prihodkov-
MLADINA JE
mesta, ki jo je pred dnevom mladosti pripravila občinska . renca SZDL v Novem mestu, zaradi dežja ni bilo, zato zanemaO^gl mesto čaka na nove pobude. Mladina ni zatajila in je svoj naloge že opravila. Dve brigadi občinske konference ZSM^.^ bosta letos sodelovali na zveznih delovnih akcijah, sta v soboto, maja, dodobra očistili avtobusno postajališče, Župančičevo spre iališče in Marof. (Foto: J. Pavlin)
ČETRTKOV INTERVJU
So funkcije neprivlačne?
Se nikoli takih kadrovskih težav pri sestavi izvršnega sveta — Štab za obvladovanje težav v proizvodnji
Izvršni svet novomeške občinske skupšč ine, ki je bil v ll-članski sestavi izvoljen že 14. *Prila, še vedno ni prebrodil kadrovskih težav. O tem se razpravlja na več sestankih, zato smo,prosili za pojasnilo Franca Borsana, predsednika novega izvršnega sveta. Izjavil je:
»Pri sestavi izvršnega sveta v novem mandatu je bilo že od začetka več težav, vendar ne takih, kot je v primeru člana izvršnega sveta, ki naj bi imel hkrati dolžnost predsednika ■
Franci Borsan: „Izvršni svet novega mandata bo v popolni sestavi začel delati šele junija letos.”
komiteja za družbeni razvoj, zvoljen je bil Vinko Kocijančič, lektor tozda v Blagovno transportnem centru, vendar dol-anosti ni prevzel. Ni ga bilo k zaprisegi. Zato predlagam zborom skupščine naj ga razrešijo in žbeno politične organizacije ocenijo njegovo ravnanje, za to uakcijo Pa predlagam Milana akopina. Ta je že doslej oprav-I jsto dolžnost, in to zelo uspešno, bil pa je član izvršnega sveta mandatno dobo in pol, zato gremo s ponovno kandida-uro v zavestno kršitev načel kadrovske politike. Imel sem
vrsto pogovorov šc z drugimi možnimi kandidati, vendar brez uspeha. Delo pa je prav ob zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah tako, da ga mora nekdo takoj prevzeti.”
- Kje so razlogi, da se kandidati za tako odgovorne funkcije branijo dolžnosti?
..Razlogov je več, vendar bi naštel le nekaj glavnih: splošni gospodarski položaj je v novomeški občini eden najtežavnejših glede na IMV in še nekaj drugih delovnih organizacij. Gre za novi način dela, za prekinitev ustaljenih navad v svojem okolju, za nižje osebne dohodke. Vsakdo ob prevzemu funkcije člana izvršnega sveta sicer zadrži osebni dohodek, kakršnega je imel v svoji delovni organizaciji, toda delo je tu zahtevnejše. Delavnik je nereden in gre za večjo odgovornost, vedno si javnosti na očeh. Eden od razlogov pa je tudi bojazen za lastno bodočnost po izteku mandata.”
- Kako torej okrnjeni izvršni svet dela in s katerimi nalogami se pred dopusti ukvarja kot s posebno pomembnimi?
„V dobrem mesecu dni je imel naš izvršni svet v okrnjeni sestavi že 6 rednih sej, dela je toliko in na več področjih, tako da težko omenim bolj ali manj važne zadeve. Pa vendar je naša najpoglavitnejša naloga obvladovanje razmer v tekoči proizvodnji, še posebej glede na določila novega Zakona o deviznem poslovanju ter obvladovanje vseh oblik porabe. Nič manj važna ni sanacija IMV pa oskrba proizvodnje, problematika kmetijstva in oskrba prebivalstva, dopolnjevanje planskih dokumentov itd. Za področje, ki sem ga najprej omenil, pa ustanavljamo poseben štab, ki bo skrbel za operativne naloge in sprotno ukrepanje za nemoteno delo v proizvodnji.”
R. B.
/m*
f 5
gt
m
PROSLAVA IN PIKNIK V ŽABJI VASI — Za krajevni praznik 30. maj so se krajani Žabje vasi zbrali pred novim Domom krajevne skupnosti, kjer je po svečanem delu sledila gasilska vaja pionirjev, prikaz dela jamarjev, končalo pa se je z družabnim piknikom na prostem. (Foto: R. Bačer)
Letos težišče v preventivi
Akcija NNNP 82 bo letos v novomeški občini usmerjena v krepitev družbene samozaščite, zlasti v prometno in požarno varnost ter v civilno in narodno zaščito
Pretekli teden je predsedstvo občinske konference SZDL v Novem mestu obravnavalo in sprejelo izhodišča za tretjo zaporedno akcijo „Nič nas ne sme presenetiti”. Temeljni nosilci akcije bodo v okviru izhodišč pripravili svoje izvedbene načrte, nekatere dejavnosti pa so že v teku.
Ker je stanje na področju pro-	avto-moto društva ter Zvezo zdru-
metne in požarne varnosti čedalje	ženj šoferjev in avtomehanikov. Kar
bolj kritično, predvidevajo izho-	pa zadeva preventivno v požarni
dišča za letošnjo akcijo NNNP v kar	varnosti, imajo poleg ostalih vidno
največji meri seznaniti občane z	vlogo gasilska društva. V okviru tega
varnostno problematiko in hkrati odpravljati vzroke za tako stanje.
Končni cilj aktivnosti raznih dejavnikov, ki bodo v akciji sodelovali, je zmanjšati število nesreč, žrtev, materialne škode in doseči večjo varnost ter zaščito družbenega in osebnega premoženja.
Posebna pozornost bo veljala udeležencem v prometu, zlasti osebam z zmanjšano psihomotorično sposobnostjo, otrokom in starejšim občanom, zato bo vrsta organizacij in društev v svojih programih poskrbela za usposabljanje članstva. S tega področja bo veliko dela odpadlo na ZRVS, Rdeči križ,
Škocjanski praznik v naravi
Zagorski gori je 22. maja krajevna skupnost Škocjan počastila svoj krajevni praznik — Pionirji slavnostno sprejeti v mladinsko organizacijo in podelitev priznanj
23. ntaj je v Škocjanu proglašen za krajevni praznik v spomin na Jartižanski napad na italijansko postojanko v stari šoli. Letos so
4V1I1 dan nrei nri cnnminslcpin nMpžiu nrpdvnin^mn komunistu
dan prej pri spominskem obeležju predvojnemu komunistu ^ncu Majcnu.
gora je 22. maja že oa pitjih ur dalje sprejemala po-mludiliske enote iz Škocjana j ^tnarjete pa gasilce in lovce iz pijana, ki so na kraj slovesnosti d S praP°ri; Vsa šolska mladina >b *?anske in šmarješke šole pa je j eJ priložnosti organizirala sve-j. sprejem pionirjev v mladinsko
,»anizacijo. Pohvaliti je tudi ude-
0 ostalih krajanov.
zbor KUD iz Škocjana je priznanje dobil na Zagradski gori, gasilskima društvoma Grmovlje in Dobrava pa bodo priznanja izročili ob praznovanju njihovih jubilejev. Vsi udeleženci proslave so bili pogoščeni s
izvajali
uge uriu program so
na obeh šol ter pevski zbor in >ik- Zagrada, o pomenu praz-„ a Pn je govoril Jože Tomažič, xdn,k krajevne organizacije *ern *z Škocjana. K slavnost-vzdušju je prispeval tudi acj.an sprejem v mladinsko organi->č rt ®a ie °PtaviI Tone Ander-tonf0lI,a®n 'n predsednik občinske 'etence ZSMS.
trj^k lej priložnosti so razglasili še vsa ,et0Šnia krajevna priznanja OF, i namenjena društvom. Pevski
PELKO ZLATO ZA FOTOGRAFIJO
Člani foto-krožka osnovne šole „Katja Rupena" so tudi letos uspešno zastopali novomeško občino na tekmovanju „23. pionirski foto" v Borovnici. Naj višje priznanje, zlato za posameznika, je prejel Mitja Pelko, Leon Košir je prejel bronasto odličje za kolekcijo, Zvonko Žura pohvalo za kolekcijo, Peter Brudar in Alenka Pezdirc pa sta prejela bron za posamezne fotografije.
partizanskim golažem, ki so 'ga dobro skuhali škocjanski lovci. Lep dan, preživet v naravi, bo vsem ostal v lepem spominu.
PRIZNANJA ZA MLADINCE IN MENTORJE
Na krajši slovesnosti s kulturnim programom so v petek, 28. maja, v muzeju NOB podelili priznanja občinske konference ZSMS Novo mesto za aktivno družbenopolitično delo in dolgoletno mentorstvo mladinski organizaciji.
Priznanja so prejeli mladinci: Ines Marolt, Bojan Luzar, Verica Ka-sunič, Ostoja Kudželič, Anica Dušak, Diana Legan, Boris Bukovec, Lidija Perše, Slavka Rolih, Simona Furlan, Ksenja Bregar, Lili Tekstor, Sanja Vrančič, Miran Šiško, Danica Gračan, Aleksander Vrščaj, Igor Ravbar, Jasna Dokl in Matija,Jšigler ter jamarski klub in kolesarsko društvo. Za dolgoletno mentorsko delo pa so priznanja prejeli: Filip Rihard, Marija Jokič, Jože Suhadolnik in Ivan Slapnik.
VAVTA VAS: POVEČANA, NEVARNOST
mostu v Vavti
Križišče pri Vse Je eno najbolj nevarnih na ®bč^ °bmočju novomeške pj lne> ker pa že dlje časa tudi jc metno ogledalo ni uporabno, (i aevarnost toliko večja.
stevati je, da krajani za to kj P»st vedo, mnogi gostje, j, v°zijo v DoL Toplice ali k Žiš£ mu Novo leju, pa v krf kjj ** vozilo ustavijo in oklevajo, ■ Namestitev novega pro-ae8a ogledala je sicer vezana k^P^eejšnje stroške, toda -hesr \ K™'’ če se pripeti hujša ki bo povzročila mnogo vJV^Ške, da o možnih člo-rijho' *r,vak sP*°h ne govo-
NOVA CESTA NA DRSKI - Maja so v starem delu Drske odstranili dve poslopji, ker sta bili napoti novi cesti, ki jo gradijo skozi naselje do predela novih hiš. Nasploh je Drska postala soseska, ki je v zadnjih petih letih najbolj narasla in spremenila podobo. (Foto: R. Bačer)
Huda kri v Češči vasi
Slabo organiziran sestanek v Prečni ni dal rezultatov
V soboto, 29. maja zvečer, je bil v prečenskem gasilskem domu na hitro sklican sestanek krajanov zaradi soglasja k zazidalnemu načrtu za predel okrog Češče vasi, kjer namerava SGP Pionir v naslednjih 15. letih zgraditi več objektov.
Navzočih jc bilo 20 prizadetih krajanov ali dobra polovica vseh, od krajevnih funkcionarjev pa je bil le en član sveta krajevne skupnosti, ki je zbor vodil. Prav mučno je bilo, ko strokovnemu delavcu inž. arh. Račečiču od Pionirja dolgo sploh niso pustili do besede, da bi pojasnil, za kaj gre. Razburjeni krajani so z močno dvignjenimi glasovi zavračali osnutek zazidalnega načrta, o katerem so sicer lani razpravljali in se niso protivili prodati ali zamenjati okrog 25 ha gozdnih parcel za novonastajajočo industrijsko cono med Češčo vasjo in Prečno. Tudi uradno soglasje krajevne skupnosti Prečna je Pionir dobil, ampak tokrat so občani zatrjevali, da ga je predsednik podpisal na svojo roko. Ponovno je bil sestanek sklican zato, ker se Pionirjevi načrti večajo, zato potrebujejo tudi večji kompleks, in kot je inž. Račcčič izjavil, gre za 4 hektare njivskih in travniških površin in dodatno soglasje. Krajani, ki imajo zemljo dobro obdelano, od nje živijo, o tem niso hoteli nič slišati. Po njihovem Pionir zahteva ne 4, ampak najmanj 8 dodatnih hektarov najboljše obdelovalne zemlje, h kateri sodi tudi nekaj zaščitenih kmetij.
Cešča vas, ki ima danes 150 krav in 10 traktorjev, bi imela po mnenju ljudi s pozidavo onemogočeno kmetovanje. Predvsem pa so krajani očitali načrtovalcem, zakaj namesto na obdelovalno zemljo ne segajo v državni gozd. ..Nihče zemlje ne proda, ne zamenja in jc v nobeni obliki ne da," so bile glasne izjave prizadetih.
Verjetno se bodo morali še sestati ob bolj umirjeni razpravi
in ne brez funkcionarjev, kajti Pionirjevi načrti čakajo. Potrebujejo novi kompleks zaradi širjenja lesnega obrata, v katerem bi lahko proizvedli za izvoz nekajkrat več harmonika vrat kot doslej, pa za novi kovinsko mehanski in instalacijski tozd, kasneje pa še za preselitev betonarne iz Gotne vasi.
R. B.
dela akcije NNNP že poteka akcija ,.Gasilni aparat v vsako vas in zaselek”, pa tudi s področja prometne varnosti se že odvijajo vzgojno-izobraževalne in pro met no vzgojne dejavnosti.
Pri zagotovitvi večje požarne varnosti in zaščite družbenega premoženja bo aktivnost NNNP usmerjena v tri področja: v požarno preventivo, požarno kurativo in zaščito ter v vzgojno—izobraževalno delo. Višek tovrstne aktivnosti pa je predviden v tednu požarnega varstva, ko bodo nastopi s preizkušnjo dosežene usposobljenosti in strokovnosti gasilskih enot.
Kot pomembni nalogi sta v letošnjih izhodiščih za akcijo NNNP 82 začrtana še nadaljnji razvoj narodne in civilne zaščite, tako da bi obe dejavnosti segli z dobro organiziranostjo in kadrovsko zasedbo do prebivalstva v mestu in po vaseh.
Dom zbližuje
Krajevni praznik Žabje vasi lepo počaščen
V nedeljo, 30. maja dopoldne, so se na proslavi pri Domu krajanov zbrali številni prebivalci Žabje vasi in predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Na slovesnosti je bila še podelitev krajevnih Priznanj OF, Priznanj krajevne skupnosti ter gasilska vaja in predstavitev dela jamarjev.
Očitno je, da Dom krajevne skupnosti, ki so ga lani začeli urejati krajani sami v opuščeni stražarnici, ljudi zbližuje. S prostovoljnim delom so doslej že usposobili večjo sobo za sestanke, urejajo pa še dvorano za prireditve, sanitarije, prostor za delo mladih, jamarjev in gasilcev. Vse organizacije so postale živahnejše, kar je ugotovil v otvoritvenem govoru tudi Ivan Šantelj, predsednik krajevne konference SZDL.
Mladina je poskrbela za prijeten kulturni spored, slavnostni govor pa je imel Drago Sotlar, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Poudaril jc pomen praznika, ki ga imajo v spomin na odhod večje skupine krajanov v kraju ter v zadnjem letu doseženi napredek.
Ob tej priložnosti so podelili krajevna priznanja OF Alojzu Župevcu, Francu Zrimšku, Robertu Sotlarju, Jožetu Majerle-tu, Slavku Luzarju in Anici Go-senca ter 3 priznanja krajevne skupnosti. Te pa so prejeli: Agroservis za zgledno sodelovanje ter krajevni organizaciji RK in ZZB NOV za uspešno delo.
Krajanom so na zanimiv način - z vajo pionirjev, predstavili delo gasilskega društva, ustanovljenega pred pol leta, jamarji pa so na ogled postavili precej svojega orodja in opreme.
SPOSOJENO TRNJE
Mnogi so si zavezali oči, da bi ohranili bratstvo in enotnost kot punčico svojega očesa.
(Iz JEŽA)
Slavje za dan mladosti
KS Kandija — Grm zasadila 88 dreves za Tita in podelila 9 krajevnih priznanj najzaslužnejšim občanom
V torek, 25. maja, so v krajevni skupnosti Kandija — Grm, eni izmed 11 krajevnih skupnosti na območju Novega mesta, pripravili javno svečanost na igrišču osnovne šole, ki se je poleg predstavnikov občinskega družbenopolitičnega življenja udeležilo tudi veliko krajanov.
Predsednica skupščine krajevne skupnosti dipl. ekonomistka Vida Kirn je imela slavnostni govor, v katerem jc podčrtala pobudo krajanov, šole in organizacij tega terena,
da bi v predelu med bloki na Zagrebški in Trdinovi cesti zasadili 88 dreves za Tita. Tako so se pridružili širši družbeni akciji in poskrbeli, da je okolje naselja, ki je doslej veljalo za eno najbolj neurejenih, postalo med najlepšimi.
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvajali šolarji in folklorna skupina Kres, so svečano podelili tudi 9 letošnjih krajevnih priznanj OF- Dobitniki priznanj so: Franc Adam, Stanka Dokl, Franc Hrovat, Slavko Kastelic, Vida Kirn, Viktor Kranjc, Jože Lužar, Andreja Murn in Pepca Žunič.
Novomeška kronika
ZADNJI ČAS! — V Bršljinu so začeli popravljati dotrajan mostiček čez Bršljinski potok. Promet je za časa popravil na glavni cesti skozi naselje sicer oviran, vendar ljudje zaradi tega ne negodujejo. Popravilo mostička je bilo nujno potrebno zaradi varnosti ljudi in vozil.
NIČ VEČ NF, POKA - Na Partizanski cesti so do nedavnega dlje časa trajala minerska dela tik nekaterih hiš pred bolnišnico, kar je stanovalce hudo motilo. Polagali so nove cevi za kanalizacijo.
PO ASFALTU DO DOMA -Okrog zadnjega vseljenega bloka v soseski na Cesti herojev so uredili in asfaltirali dostop do stavbe, vrtnaiji pa že zasajajo tudi okrasno grmiqe. Usposobljen je tudi velik parkirni prostor, medtem ko pokrite garaže še niso predane namenu.
SAMO DVA NOVA! - Pretekli teden sta v novomeški porodnišnici rodili samo dve mamici z območji mesta, in sicer: Majda Jagodic, V brezov log 45 a'- Katjo in Marija Cirer s Prešernovega trga 4 - deklico.
ŽIVŽAV NA TRŽNICI - Ne samo ob tržnih dneh, tudi sicer je mestna tržnica ves teden dobro založena z vsakovrstno zelenjavo in
sadjem. Prodajajo tudi jagode, banane in češnje, ki pa jih še vedno ni dobiti pod 80 din kilogram. Novi paradižniki so po 150 din, zelena solata pa 60 dinarjev. Precej prometa imajo ljubljanski pleteninaiji, ki prodajajo poletne majice za oba spola in otroke, in sicer take, ki jih v trgovinah zaman iščeš.
Ena gospa je izvedela, da je rampa na železniškem prehodu pri novem zdravstvenem domu tudi življenju nevarna. Zgodilo se je, da je šofer reševalnega avta 7 minut hupal, da bi ga spustili dalje, a se pristojnemu na postaji ni zdelo vredno dvigniti zapornice...
	
	
15
Preživeti krizo je premalo
\! vsaki delovni organizaciji se morajo pripraviti tudi na skrčeno obratovanje, vendar morajo oceniti možnosti za razvoj v spremenjenih razmerah
Skromna razprava občinske skupščine o analizi lanskega gospodarjenja in podatkih za prvo letošnje četrtletje kaže na to, da gradivo v delegacijah združenega dela ni izzvalo kritičnih pripomb in predlogov za premagovanje težav v prihodnje.
Jana Videnič iz družbenopo- gaj o s preverjanjem in spremin-
litičnega zbora je ponovno opozorila, da so indeksni kazalci premalo, da ne prikazujejo realnega stanja, če jih ne dopolnjujejo podatki o količinah izdelkov. Samo tako bi delegati zvedeli, koliko več in koliko boljše tozdi delajo. Sindikati postavljajo to zahtevo že več let in oživilo jo je tudi predsedstvo OK SZDL, ko je obravnavalo gradivo za sejo skupščine, ki se je sestala 27. maja.
Večina delegatov je šla molče tudi mimo očitka, da v združenem delu preveč odla-
janjem srednjeročnih planov. Predsednik IS Jože Avšič je pred tem povedal, da na vprašalnik JS večina kolektivov sploh ni odgovorila. Iz tega lahko sklepamo, da v DO najbrž še niso ocenili dejanskih razvojnih možnosti. Ponekod so ubrali najkrajšo in najlažjo pot, s tein da so odložili investicije, medtem pa bodo čakali, da bo kriza mimo, namesto da bi razmislili, kaj lahko spremenijo ali na novo vpeljejo, da kljub težavam ne bi popolnoma zastali v razvoju.
Kjer ni samouprave, se uveljavlja država
Bolj ko se bomo sporazumevali, manj predpisov bomo sprejemali — To zahteva več spodud iz delegacij
Misel ni nova, vendar v vsakdanjem življenju tudi zaradi lagodnosti nanjo pozabljamo. Sporazumevanje zahteva precej napora, časa, prepričevanja, odlok pa izvršni svet predlaga in delegati ga izglasujejo. Zadeva se zanje konča in ne razmišljajo več o njej.
V novem volilnem mandatu naj bi se stvari zasukale drugače, vpliv delegatov in delegacij naj bi se povečal. Delegati naj bi na skupščinskih sejah ne postavljali samo vprašanj, ampak naj bi dajali predloge za obravnavo na zborih. Kolikor Več bo tovrstnih spodbud iz združenega dela, krajevnih sku/i-nosti, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, toliko manj bo priložnosti za to, da bodo izvršni sveti politiko tudi do-
ločali, ne le izvrševali.
/.a tor e j naj poziv delegacijam, ki ga je nanje naslovil minuli teden predsednik občinske skupščine v Brežicah Mirko Kambič, naj že takoj na začetku ustvarjalno sodelujejo pri utrjevanju skupščinske samouprave in širjenju vpliva občanov na odločanje, ne bi ostal brez odziva. To bo možno le, če se bodo delegacije zares sestajale, sc vsakič temeljito posvetile vprašanjem, o katerih bo odločala skupščina, hkrati pa razmišljale, zakaj ne bi v zadevah, ko bi se lahko sporazumeli, raje opustili sprejemanje odlokov v skupščini. Dlje ko bo segla samoupravna osveščenost, več bo pripravljenosti za reševanje problemov po tej poti
J. TD BPE Y
mm
h
PO HITREM POSTOPKU NI >LO - Odlok, ki bo urejal izdajanje turističnih sob, je občinska ikupščina preložila. Sprejeli naj bi ;a po običajni in ne po skrajšani roti, kar bo omogočilo, da bodo lovedali o njem svoje mnenje tudi ■bčani, ki jih to prizadeva. Tudi okacija novega Turističnega biroja 'erm je mnenju mnogih ljudi pre-’eč skrita in jo je zato kaj lahko grešiti.
TUDI GLOBOCANl ZA CROŽNO PROGO - Varčevanje
gorivom je krajane Globokega podbudilo, da so ponovno oživili iredlog za vpeljavo krožne avto-
V stališčih, s katerimi so zbori sklenili razpravo, zahtevajo od izgubarjev in tozdov, ki se s težavo drže na površini, da sproti spremljajo vzroke za tako poslovanje in jih odpravljajo s sprotnimi ukrepi. Pokrivanje izgube iz drugih tozdov naj bo izjema, ne pravilo. Občinska skupščina razen tega zavezuje vse samoupravne, politične in poslovodne organe, da do 30. oktobra spremenijo planske dokumente, kot zahteva izvršni svet. Tudi investicije naj povsod ponovno preverijo in upoštevajo, katere naložbe imajo prednost, glede cen pa naj v občini obvelja, da njihova rast ne sme preseči dogovorjene meje v republiki.	J. TEPPEY
O KMETIJSTVU POSEBEJ
Občinska konferenca ZKS v Brežicah bo še ta mesec obravnavala gospodarjenje in razmere v kmetijstvu. Tako naj bi se v prizadevanja za socializacijo vasi vključili vsi komunisti, ne samo tisti v kmetijskih organizacijah, in sprejeli te stvari na dnevni red tudi v krajevnih skupnostih.
HITRO, DA NE BO ŠKODE
V stanovanjskem gospodarstvu in zdravstvu brežiške občine bodo najbrž že v kratkem sklicali izredne partijske konference, da bi preprečili družbeno škodo, ki jo povzročajo kadrovske in druge težave. Na njih naj bi tok dogajanj usmerili na prav# pot, preden bi ga poskušali urejati na druge manj zaželene načine.
Brez peska ne bo nobene opeke
Rudnik Globoko želi razširiti obrat na Bizeljskem
JA SPREJEMU KURIRČKOVE POŠTE V BREŽICAH - Od onedeljka do petka je obšla vseh enajst odredov v občini. V »olenji vasi so jo kurirji iz Artič izročili pioniijem iz krške bčine in jim zaželeli srečno pot mimo zased na partizanskih oteh. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
busne proge, ki bi povezala več krajevnih skupnosti z Brežicami. Veliko okoličanov se namreč zdaj vozi na delo in domov z lastnimi avtomobili, ker nimajo pravih zvez, zato želijo, da bi pristojni organi to zadevo proučili in čim-prej odgovorili krajanom.
Nova šola in več prireditev
BOLJ ZADRŽANO I’R1 CENAH! - Vse cene, na katere je doslej vplivala občina, so ostale v mejah dovoljene rasti, kljub temu pa so vedno glasnejša mnenja o tem, da bi jih kazalo še,bolj zadrževati, četudi bo zaradi tega kak dinar v proračunu manj. Ga bo treba tudi manj odliti v republiko.
Ob prazniku krške občine
Obljuba, dana pred tremi leti ob proslavi Gorjanskega bataljona, bo z nedeljsko otvoritvijo osnovne šole v Podbočju tudi uresničena. S sredstvi krajevnega samoprispevka, občinske izobraževalne skupnosti, samoupravne »komunalne interesne skupnosti in s premostitvenimi posojili bo 80 milijonov dinarjev -vredni objekt skupaj z novo športno dvorano omogočil eelodncvno osnovno šolo in še večjo vraščenost šole v življenje in delo krajevne skupnosti. V zgradbi stare šole naj ne bi našle prostor le dejavnosti, ki živijo od proračunov, ampak tudi manjši gospodarski obrat.
V športni dvorani osnovne šole, ki jo bodo poimenovali po Gorjanskem bataljonu, bo v nedeljo, 6. junija, ob 9. slavnostna seja krške občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, uro pozneje pa srečanje borcev in aktivistov Gorjanskega bataljona in borcev slovenskega bataljona Krajiške brigade. V nedeljo ob 15. bo v Krškem na Stadionu Matije Gubca mednarodna speed-way dirka za lovoriko občine, na
IZJEMNO ZNANJE — Valvasoijeva knjižnica je 26. maja pripravila literarni kviz za učence osmih razredov. S po dvema ekipama so sodelovale šole iz Kostanjevice, Koprivnice in s Senovega. Tudi dodatna vprašanja niso dala posamičnega zmagovalca, ki bi tako pridobil za vse učence osmih razredov na svoji šoli brezplačen vpis v Valvasoijevo knjižnico za eno leto. 1. do 2. mesto si tako delita druga ekipa OŠ 14. divizije s Senovega in OŠ Jurija Dalmatina, 3. mesto pa je zavzela prva ekipa OŠ Kostanjevica.
kateri se . bodo pomerili dirkači Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Madžarske, ZR Nemčije in Jugoslavije. V programu praznovanja občinskega praznika je tudi otvoritvena košarkarska tekma v novi športni dvorani v Podbočju v to-
rek, 8. junija ob 18., ter jutrišnji start regate prijateljstva na Savi pod zgradbo občine ob 8. m otvoritev razstave slikarja Karla Plemenitaša v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, prav tako v petek, toda ob 18. uri.
»Prekratka odeja” moti planerje
Zaradi težjih gospodarskih razmer nujna sprememba pianov
Občinski izvršni svet meni, da se mora pravočasno razčišče.anjc in usklajevanje planskih nalog odraziti v spremembi in dopolnitvi samo-
Prihodnost Rudnika Globoko in Opekarne v Brežicah je vezana na pridobivanje peska na Bizeljskem, zato je delegat Jože Harapin na zadnji seji občinske skupščine predlagal, da se posveti temu problemu takoj po referendumu. Oba kolektiva sta namreč v ponedeljek, 31. maja, glasovala o združitvi v eno temeljno organizacijo anhovskega Salonita.
Rudnik ima v programu širjenje dnevnega kopa peska na Bizeljskem, ker samo v tem primeru lahko upraviči planirane investicije v modernizacijo in dopolnitev tehnologije na tem območju. Vlogo za širjenje obrata na Bizeljskem ima trenutno na republiškem komiteju za varstvo iti urejanje prostora, ker s tem posega v krajinsko podobo spominskega [Kirka Kumrovec Trebče. Predsednik izvršnega sveta skupščine Jože Avšič je v odgovoru pojasnil, da zakon ne ovira dejavnosti, obstoječih na zavarovanih območjih, ne dovoljuje pa j novih posegov v naravno okolje.
Zaostrene gospodarske razmere vplivajo na zmanjševanje obsega razpoložljivih sredstev za naložbe in potrošnjo, zato so se v krški občini odločili za spremembe planskih listin. Da je to nujno, je pokazala tudi analiza spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini za obdobje 1981 — 1985.
upravnih sporazumov o temeljih planov temeljnih nosilcev planiranja. V njih naj se zrcalijo stvarni cilji in naloge, pa tudi predvideni ukrepi za uresničevanje teh usmeritev.
Ocene lanskih gospodarskih gibanj ter razvojnih možnosti v tem in prihodnjih letih opozarjajo, da so možnosti za naložbe v tem srednjeročnem obdobju precej manjše od dosedanjih prizadevanj. Zahteve po še večji usmeritvi v povečanje izvoza, nadomestitvi uvoza in ustvarjanju pogojev za širše vključevanje v mednarodno delitev dela bodo še. bolj v ospredju. Prav tako je nujno usklajevanje vseh oblik potrošnje, zlasti investicij, z ,,dolžino odeje’, to je z razpoložljivim denarjem.
Pomlajeno
krvodajalstvo
Nedavna krvodajalska akcija v krški občini je po izjemni odzivnosti presegla vsa pričakovanja. Pri občinskem odbefru Rdečega križa ugotavljajo, da je bilo med 1034 krvodajalci zelo veliko novih in mladih. 24 občanom, ki so se odločili za plemenito dejanje, pa iz različnih, predvsem zdravstvenih razlogov tokrat niso odvzeli krvi. Pomlajene vrste krvodajalcev obetajo uspeh tudi ob prihodnjih akcijah. V Leskovcu je kri darovalo 190 občanov, v Krškem 309, na Senovem 375 in v Kostanjevici 145 občanov. Občinski odbor Rdečega križa sc zahvaljuje vsem krvodajalcem, osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu in XIV. diviziji na Senovem ter Celulozi in kostanjeviški zdravstveni postaji za prostore, mladim članom Rdečega križa iz Kršk ega, Kostanjevice in s Senovega pa za kulturne programe na proslavah ob tednu Rdečega križa. Majska krvodajalska akcija pa tudi ne bi uspela, če ne bi bilo številnih marljivih aktivistov Rdečega križa.
Dela Rdečemu križu res ne bo nikoli zmanjkalo. Tako prav današnji četrtek poteka republiška akcija zbiranja oblačil, posteljnine in obutve. Krčani tudi tokrat nc bodo držali rok križem!
KOMUNISTI O PEREČIH VPRAŠANJIH GOSPODARJENJA
Na današnji 3. seji občinske konference ZK v Krškem bodo razpravljali o perečih vprašanjih gospodarjenja v občini in nalogah komunistov. Podlaga za razpravo so tudi poročilo o poslovanju ozdov ter o splošni in skupni porabi v lanskem letu, informacija o rezultatiih gospodarjenja v prvih treh letošnjih mesecih in analiza o spremenjenih pogojih in okvirih za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini za obdobje 1981 do 1985. Na konferenci bodo spregovorili še o nalogah ZK pri uresničevanju temeljnih vprašanj gospodarske stabilizacije in družbenogospodarskega razvoja v občini v luči izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
KRŠKE NOVICE
  s 1,
a
BREŽIŠKI GRAD PREKRIVAJO. Obnova strehe bo veljala Posavski muzej štiri milijone dinarjev. Na dvoriščni strani bodo krovci zamenjali vso opeko z novo, za prekritje zunanjega dela strehe pa bodo uporabili staro. Delavci sproti zamenjujejo tudi letve. (Foto: J. Teppey)
PRIZNANJA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU LESKOVCA - Na skupni slavnostni seji skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij KS je prejela priznanje OT s srebrnim znakom Marija Pirc, bronaste znake pa so dobili: Majda Bajc, Anica Baznik, Marjan Bizjak, Karel Blatnik, Vinko Kiler, Stane Koprivnik, Oskar Kovač, Eranc Resnik, Rudi Vrščaj, Vilo Zorko, osnovna šola Milke Kerin, Čebelarsko društvo Leskovec ter Mirko Matjašec in Stjepan Mužina iz pobratenega gasilskega društva Rade-šiči pri Varaždinu, s katerim sodelujejo leskovški gasilci že 16 let. Partizan je dobil ob 25-ietnici srebrno Bloudkovo priznanje. Bronasti znak Antona Janše pa sta prejela čebelarja Martin Vodopivec iu Bojan Petan.
BO REGATA PRIJATELJSTVA SPODBUDILA VESLAŠKj
Dogovorjena stopnja rasti družbenega proizvoda s srednjeročnim družbenim planom občine v obdobju 1981 - 1985 je 4,2 odstotka, to pa je za 0,6 odstotka hitrejša rast, kot je bila predvidena v republik1; Lani so v krški občini dosegb 2,4-odstotno realno rast družbenega proizvoda in glede na spremenjene gospodarske razmere menijo, da je v naslednjih letih povsem stvarna in uresničljiva 2,2-odstotna povprečna rast družbenega proizvoda. Ta številka pa je tudi izhodišče za presojo okvirov in nalog za načrtovanj6 sredstev - za izvajanje programov sisov. Zaenkrat v predvidevanjih še ni upoštevana jedrska elektrarna v Krškem, ki pa bi sc morala vključit1 v postopno dopolnjevanje srednjeročnih planskih listin.
P. PF.RČ
SPOSOJENO TRNJE
Poraba je velika, skupina, ki troši,.pa majhna.
(Iz RADA)
ŠPORT? - Jutri ob 8. uri bo, kot smo že porbčali, pod Jermanovo skalo na Savi ali pod zgradbo občine krenila na 730 kilometrov dolgo pot proti Beogradu 9-članska odprava Krčanov srednjih let, ki so si za končni cilj izbrali Hišo cvetja. Vsi, l(i bolj ali manj naklonjeno spremljajo priprave te nenavadne odprave, bi bili zelo veseli, če ne bi ostalo samo pri tem podvigu, marveč naj bi regata in njeni udeleženci spodbudili organiziran razvoj veslaškega oziroma čolnarskega športa v Krškem. Zaenkrat je ta še v povojih, zato marsikomu regata zbuja tudi pomisleke o ekskluzivnosti in senzacionalizmu kljub vsem spoštovanju do ciljev drznega moštva. Organiziranost vodnih športov, ki bodo postregli s podmladkom in množičnostjo, bo dala prihodnjim podvigom pečat športnih dosežkov v luči vsakdanjosti.
Z dejanji se pridobi zaupanje ljudi
Ocena zadnjih volitev po izčrpni analizi — ugod-na_________________________
Ko je predsedstvo občinske konference Socialistične zveze ocenjevalo spomladanske skupščinske volitve, so ugotovili, da so ob največji politični aktivnosti delovnih ljudi in občanov, zelo dobri rezultati volitev pravzaprav posledica zaupanja v naše samoupravljanje. Hkrati so družbenopolitične organizacije in lokalna samoupravna s tem dobili potrditev celokupnega dela v preteklem obdofiju. Tako mnenje je bilo čutiti tudi na skupni seji občinskih organizacij Zveze sindikatov in Socialistične zveze v Krškem, ko so uskladili poglede na izdelano oceno volitev in listino tudi sprejeli.
Slej ko prej bo kar držalo, da je za krško občino, bolj kot za marsikatero v naši republiki, značilna pomembna posebnost, ki se je v polni meri izrazila prav ob zadnjih volitvah. Gre namreč za načelo zamenjljivosti, ki so ga dosledno uveljavili, pa najsi gre za izvršni svet, občinsko skupščino, družbenopolitične organizacije in tudi samoupravne interesne skupnosti. Ostali so le p°" samezniki, da bi novim vodstvom pomagali pri nadaljnji k16-pitvi usmeritev dela, ki je krško občino popeljalo med razvite družbenopolitične skupnosti * Sloveniji. To pa so lahko doseg'1 le ob usklajenem in zavzetem delu vseh, ki so si med ljudm1 pridobili zaupanje ne po zvenečih, velikih, besedah, temveč 1 nenehnim izpolnjevanjem demokratično sprejetih razvojnih nalog in usmeritev.
P. P-
BREŽIŠKE VESTI
' LOKA: ZANIMIVO " PREDAVANJE
Osnovna organizacija ZK v Loki Pn Zidanem mostu je minuli petek povabila rojaka iz Račiče dr. anka Prunka, stalnega sodelavca Inštituta za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane. Njegovega predavanja o nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji so se udeležili tu-■ nekateri člani komiteja občin-*e konference ZK iz Sevnice. Dr.
Prunk
je podal zgoščen pregled
0 ravnavanja tega vprašanja v predvojni Jugoslaviji in danes. Kol memno je ocenil prispevek pokojnega revolucionarja in misleca varda Kardelja. Loški rojak so-D .je tudi pri pripravi knjige o “Orisu Kidriču.
Različni podatki
Na splošno se slabša devizna bilanca sevniške občine v minulih P^ih štirih mesecih letošnjega le-• Na tako imenovano konverti-ilno območje se uvoz izravnava z izvozom, kar je bilo doseženo več,
Je bilo izvoženo na klirinško ob-®°cje. V prvem trimesečju znaša- POSLEJ MLADINCI
Pred dnevom mladosti so na vseh
od 'tZ8ub* 11 'I milijona dinarjev, osnovnih šolah v sevniški občini slavnostno sprejeli v mladinsko tega 6,6 milijona dinarjev v in-
teresnih skupnostih, kajpak na vas zdravstvene skupnosti.
organizacijo učence 7. razredov. Najštevilnejši je bil tak sprejem na telovadišču sevniške osnovne šole. (Foto: A. Železnik)
Tovarne že krčijo svoje načrte
Načrtovana stopnja rasti družbenega proizvoda naj bi vzdržala — Izvršni svet je sprejel analizo in stališča za spremembo srednjeročnega načrta
Asi nosilci načrtovanja so po dogovoijenih načelih dolžni uskladiti srednjeročne načrte z možnostmi. Narejene analize, kijih J® pripravil komite za družbeni razvoj, predvsem pa primerjave Btega, kar je bilo mogoče narediti v minulem letu, kažejo, kje so P°trebni popravki.
Prvotno zastavljenih ciljev gospodarstvo občine v nobeni Postavki ne dohaja. Združeno elo je predhodno v svojih Anketah napovedovalo celo >‘-odstotno rast družbenega Proizvoda, V stališčih za pripravo sprememb načrta predla-8aj°> da ostanejo pri
• Nekateri podatki kažejo, 'laj b* uvoz v prihodnjih letih s® hitreje od izvoza. Priza-evanja za večji izvoz v sevniški cini še vedno poudaijajo. Ker k u,pri *em izkazali le nekateri ektivi — največji delež dopri-J^sa Lisca — naj bi več izvažali “ur tisti, ki se doslej še niso vpisali med izvoznike.
^>5- odstotni rasti. Resda je la-družbeni proizvod celo za 1 ust. padel vendar takrat še *o bdi upoštevani učinki no-*h naložb. To je bila Stillesova
tovarna sedežnega stilnega pohištva. Da bo zastavljeno razmerje vzdržalo, so načrtovalci prepričani tudi zategadelj, ker naj bi prihodnje leto začela obratovati Tovarna elastičnih pletenin, do izraza bodo morala priti vlaganja v Kopitarni, ravno tako blanški Rudnik nekovin ter posebni program krmeljske Metalne. V tem obdobju naj bi se utrdil tudi Jugotanin.
V lani sprejetem načrtu za tekočo petletko je bilo predvidenih 2,86 milijarde dinaijev naložb. Na novo zbrani podatki dajejo nižjo vsoto — 2,46 milijarde, kar gre predvsem na rovaš znižanja naložb gospodarstva za okrog 278 milijonov dinarjev. Nekateri prenašajo oziroma odmikajo naložbe. Kopitarna npr. v tem obdobju ne predvideva naložb v drugo fazo proizvodnje lesenih podplatov, blanški rudnik se osredotoča na
Ne kazati drug na drugega
1	■	-	i	—.........   ...	..—--——
0r,ference sevniških komunistov o družbenoekonom-L_ skih odnosih pred 12. kongresom ZKJ
i 97
L. • uiaja je bila v Sevnici ^Ja občinske konference ZK.
Syastne gospodarske razmere del °^ravnavaIi v luči tistega . a kongresne resolucije z ne-r yhega kongresa slovenskih
dnri!n'stov’	obravnava
VJbenoekonomske odnose.
skupaj je tudi dobra pri-PravVa na 12 kongres ZKJ.
jenj*1 se zavedajo, da v gospodaren n,c bo manjkalo težav. Več ba p^avyalcev je menilo, da je tre-pr'm i°VOrno cle*ova,L posebno v šlo j •	I*’	v proizvodnji pri-
do
večjih zastojev zaradi po-materialov. Opozorjeno
jokanja ______________________ IP
ttafjj .’ ba sevniško združeno delo Po c -Je
previsoko stopnjo rasti, eti kar 9,1 odstotka, kaj obetavni časi trkajo na
duri krajevnih skupnosti. Alojz Vidic je v tej zvezi opozoril na novi zakon o komunalnih dejavnostih, •toteremu -nto v javni razpravi spet posvetili premalo pozornosti. Zavzel se je tudi za močnejše de- ■ lo SZDL in ZSMS na terenu, s poudarkom na sekcijskem in kolektivnem delu s čim manj poklicnega političnega dela. Menil je, da je treba intenzivneje odkrivati družbeno škodljive pojave. V Ju-gotaninu je bila npr. ugotovljena velika izguba, neustreznosti pri rekonstrukciji, vendar doslej še ni bilo slišati, da bi kdo odgovarjal.
Kot je menila sekretarka medobčinskega sveta ZK za Posavje Božena Ostrovršnik, mora ZK za učinkovito reševanje narediti selekcijo problemov. Dobro napotilo za to je bila tudi ta konferenca.
A. ŽELEZNIK
SEVNIŠKI PABERKI
NjeAdnji čas za škroplje-
Opo ~ Kmetijski pospeševalci itioj riajo pridelovalce pšenice na Mo£r,n napad pepelaste plesni. oltr0„° °kužena polja so zlasti r>K>rej koga. V kratkem času ne Cc 1° obiti vseh polj. PrideloVal-drngj l^Jjujajo na budnost tudi Uje : ' kdor bi zamudil škroplje-lahko ob pridelek.
kl^fISTlLE SPOMENIK - De-Sq scvniške Srednje tekstilne kciim, Pted prireditvami ob me-aoosti očistila okolico spo-
M:v\iSi:i vesikii
peske za steklarstvo in gradbeništvo, na boljše čase se odmika gradnjo motela pri Boštanju.
Težave bodo verjetno razmere v skupni, splošni in osebni porabi. Povprečni osebni dohodki v sevniški občini močno zaostajajo za republiškimi. V komunali — na to so močno vezane krajevne skupnosti — je predvideno financiranje iz čistega dohodka. Slednje lahko prinese precejšnje spremembe. V sedanjih analizah načrti krajevnih skupnosti še niso vneseni.
A. ŽELEZNIK
Organizirano in premišljeno proti kajenju
Janko Blas o delu in nalogah sevniškega društva nekadilcev
menika padlim borcem. Pohvale vreden zgled.
ČASOPISI NEREDNI Ljubljansko Delo si je ob ukinitvi poslovanja podeželskih pošt ob sobotah pomagalo tako, da je sobotno številko tega časopisa pripeljal v Boštanj in dalje proti Mirenski dolini dostavni avto, ki sicer razvaža revije. Naročniki so zajetno številko Dela s Sobotno prilogo lahko dvignili npr. v boštanjski trgovini. Časopisa tam ni bilo ne zadnjo, ravno tako tudi ne predzadnjo soboto. Rešitev je torej negotova oziroma nikakršna.
J’anko Blas, tehnolog normi-rec iz sevniške Kopitarne, je bil doslej med ustanovitelji že dveh društev, šahovskega, zatem kegljaškega. Od lanskega decembra pa si prizadeva za ustanovitev društva nekadilcev.
V reviji Zdravje je zasledoval zapise o škodljivosti kajenja, dodobra pa so ga oborožili z literaturo o tem pri matičnem društvu v ljubljanski občini Šiška. Ne zavzema se za skrajnosti, da bi zoper kajenje dosegli vse le s prepovedmi. . Treba je iskati kompromis. Odločno je treba izvajati tudi prepovedi, posebno v proizvodnji. V Kopitarni imamo že vrsto let tablo o prepovedi kajenja na vsem območju podjetja poleg vratarnice. Nekateri so kadili že za stroji. Delavski svet se je najprej zavzel za zaščito zdravja, temu je sledil popravek pravilnika o tem, kje se lahko sploh kadi, kar je tudi prispevek za večjo požarno varnost”, navaja Janko.
Vse zadnje mesece izhajajo v tovarniškem Biltenu članki o škodljivosti kajenja. „V Sevnici tako vdihavamo vse slabši zrak. Zakaj bi si ga dodatno uničevali še sami s cigaretami? Zato je Društvo nekadilcev Ljubljana -Šiška tudi natisnilo posvetilo z mislijo slavnega Goetheja: Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva; kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge!” navaja. Z zanimanjem je prebral v Dolenjskem listu, daje novomeška občinska skupščina z odlokom prepovedala kajenje na sejah. , Ljudje že neradi hodijo na sestanke, ker je tam ponavadi vse v dimu. Zakaj ne določijo odmorov? Sicer pa, žal, kajenje narašča med mladino in ženskami. Grozno je, če vlečejo dim matere z dojenčki. Ravno domača vzgoja bi lahko največ pripomogla k omejevanju te razvade ali celo že prave zasvojenosti.
A. Z.
Poraba akrila kaže razvitost
V Tovarni akrilnih proizvodov v Trebnjem bodo povečali zmogljivosti — Se ne vedo, kaj vse bo prinesel novi zakon o razpolaganju z devizami
„Skoraj si ne morem zamisliti, da bi se v Jugoslaviji lahko odpovedali uporabi pleksi stekla. Že doslej je bila pri nas poraba glede na stopnjo razvitosti sorazmerno majhna. Zato je povsem razumljivo, da se povpraševanje po naših izdelkih povečuje,” pravi Ciril Pungartnik, vodja Novolesovega tozda Tovarne akrilnih plošč iz Trebnjega. „Zato se bo naša družba morala odločiti, ali našo tovarno potrebujejo ali ne,“
- zdaj je v tovarni zaposlenih 140 delavcev — ni bilo moč niti misliti na povečanje proizvodnje. Zato so se že lani lotili gradnje novih skladiščnih prostorov, v katerih bodo imeli poleg sedanjih dveh še dve cisterni za skladiščenje rnono-mera, pa večje zaloge tehnološke in požarne vode in zaklonišče. Čeprav so z gradnjo objekta, ki jih bo veljal okoli 250 milijonov dinarjev, nekoli-
V tem Novolesovent tozdu se sicer ne pritožujejo pretirano čez neredne dobave surovin, čeprav je res, da so samo letos do prvega aprila stali sedem delovnih dni in ne izpolnjujejo načrtov fizičnega obsega proizvodnje. Bolj skrbi prihodnost, saj novi zakon o razpolaganju z devizami prinaša kup neznank, za katere še ne vedo, kako jih bodo rešili.
Tovarna akrilnih proizvodov je največja v Jugoslaviji in skoraj edina, ki iz najnižje surovinske osnove — monomera — proizvaja pleksi steklo. Na leto proizvede 1.300 ton akrila, povpraševanje pa narašča tako, da bi lahko prodali še enkrat več od svoje proizvodnje. Vendar v dosedanjih prostorih, ki so bili zgrajeni za 60 delavcev
zaostanku, predvidevajo.
da ga bodo usposobili do začetka jeseni. Potem se bodo lotili rekonstrukcije tovarne in povečali njeno zmogljivost za 50 odstotkov. S povečanimi zmogljivostmi, za katere bodo prispevali denar tudi sovlagatelji, bodo lahko zadostili vedno večjim potrebam po pleksi steklu.
Še posebno pomembno pa je, da je za nakupe pleksi stekla zainteresirana tudi novomeška IM V, ki bo letno potrebovala 700 ton akrilnih plošč. Na ta način se v trebanjskem „akrilu“ kanijo vključiti tudi v izvoz in povečevanje deviznih kvot, saj sami ne morejo izvažati plošč.
J. S.
Začelo se je
V delavnici pod posebnimi pogoji naj bi dobilo delo 20 trebanjskih občanov — Združeno delo ponuja roko
V trebanjski občinski skupnosti .socialnega skrbstva se lahko pohvalijo, da so v preteklih letih precej široko razvili svojo dejavnost, pa tudi samoupravne odnose. Nemalo zaslug za to je prav gotovo imel tudi Stane Hribar, ki je bil vsa štiri leta predsednik skupščine. Zdaj je prevzel še predsedništvo iniciativnega odbora za gradnjo delavnice pod posebnimi pogoji.
Kot je dejal Hribar, imajo v Trebnjem okoli dvajset ljudi, ki so tako ali drugače duševno in telesno prizadeti, pa jih ni mogoče redno zaposliti v združenem delu. Prav zato se že nekaj časa kaže potreba po ustanovitvi delavnice, v kateri bi taki ljudje lahko dobili delo. Smoter delavnice ni samo nudenje varstva in zaposlitve, ampak tudi nadaljevanje socialne vzgoje in usposabljanja ob upoštevanju individualnih zmogljivosti.
.,Za delavnico pod posebnimi pogoji, v kateri bi dobilo zaposlitev 20 trebanjskih občanov, bi potrebovali okoli milijon dinarjev. Dejstvo je namreč, da se taka delavnica še posebej na začetku ne more sama preživljati. Toda največje težave so bile doslej, ko smo v Trebnjem iskali zanjo prostor. Kaže pa, da bomo ob pomoči izvršnega sveta in skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti vendarle rešili tudi to vprašanje. Lahko, da bomo prostore dobili v
Stane Hribar. „lmamo v načrtu, da bi še letos ustanovili delavnico pod posebnimi pogoji. S tem bo rešena ena izmed velikh nalog skupnosti.”
baraki, ki jo sicer upravlja VIO, morda pa se bo kasneje pokazala še kakšna druga možnost. Glavno je, da seje akcija začela in da so za njeno končno uresničitev tudi vsi odločilni dejavniki,” je dejal Hribar, ki si je na področju socialnega skrbstva pridobil že precej izkušenj.
Čeprav bodo natančen program dejavnosti delavnic pod posebnimi pogoji še izdelali, se že zdaj kažejo možnosti za sodelovanje z organizacijami združenega dela. Dela za varovance delavnic bodo nudila Tesnila iz Velike Loke, Elma s Čateža, Kolinska, proučili pa bodo tudi možnosti za sodelovanje z zasebniki.
J. S.
SKLADIŠČA BODO DOGRAJENA DO JESENI - Skladišča Tovarne akrilnih proizvodov bodo dograjena do jeseni. V njih bodo lahko uskladiščili večje količine surovin, hkrati pa ustvarili možnosti za rekonstrukcijo tovarne. Po rekonstrukciji se bodo zmogljivosti tovarne povečale za polovico. (Foto: J. Simčič)
Grozi pomanjkanje turovin
Združeno delo v občini se že otepa s tovrstnimi težavami — Delo sindikata — V pripravi analiza gospodarjenja
Trebanjski občinski sindikalni organizaciji te dni ne manjka dela, saj se je v zadnjem času nakopičilo veliko težav, za katere je pristojna prav ta organizacija. Hkrati z republiške ravni vsak dan prihaja vrsta nalog, za katerih izvršitev v osnovnih organizacijah se mora v veliki meri angažirati tudi občinski svet. Tako tudi trebanjski sindikalni delavci pogosto ne vedo, na katero smer bi se bolj osredotočili: ali na dosledno izvajanje teh nalog, ki prihajajo v obliki različnih anket in vprašalnikov, ali pa na obiske osnovnih organizacij in osebne stike z delavci po tovarnah.
Toda kljub takim dilemam, se zdi, da je pretežna večina njihovega dela vendarle posvečena reševanju konkretnih vprašanj. Sekretar občinskega sveta ZS Trebnje Milan Kranjc pravi, da je zdaj največje in najbolj pereče vprašanje, kako delavcem zagotoviti delo. Kar precej trebanjskih tovarn se namreč ubada z vse hujšim pomanjkanjem materiala. Take težave imajo Trimo, Iskra in Novoles, pa tudi v drugih tozdih in delovnih organizacijah razmere niso veliko boljše. V ospredju prizadevanj torej ni samo skrb za čim večje proizvodne uspehe, ampak že kar za socialno varnost delavcev.
Potem, ko so s skupščinami odborov sindikata dejavnosti okrepili delo sindikata tudi rta tem področju, v kratkem pa bodo spod-
budili tudi delovanje kluba samo-upravljalcev, je zdaj na vrsti analiza gospodarjenja v prvih treh mesecih. Rezultati kljub težavam niti niso tako slabi, čeprav je trebanjska občina v republiškem merilu po tem kriteriju zdrknila nekoliko nižie. Tega pa ni videti pri razdeljevanju osebnih dohodkov, ki so ponekod večji, kot bi smeli biti. Z izvršnim svetom občinske skupščine se bodo do začetka septembra dogovorili, kako bodo obravnavali kršitelje, že
Milan Kranjc
junija pa bodo razdelili vprašalnik o gibanju osebnih dohodkov v občini. Junija se bodo lotili tudi analize družbene prehrane, kjer so že dosegli 90-odstotno deljenje toplih obrokov, a je opaziti težnje po vračanju k bonom za nakupe hrane. Tudi izboljševanja delegatskih odnosov pri svojem delu ne bodo čisto pozabili. Že zdaj bodo izpeljali izobraževalne programe za vodje delegacij, medtem ko bodo za člane delegacij, izvršnih odborov in drugih teles tečaje pripravili jeseni.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
ZA ARHITEKTURO NE BI MOGLI REČI, da je v stilu, ritem gradnje pa je prav gotovo kar pravšnji glede na soseščino, govore Tre-banjci, ko se ozirajo k pokopališču, kjer že nekaj časa raste nova mrliška vežica. Seveda so tudi to pot izvajalci del vrli Tregradovi delavci, ki pri gradnji tega prepotrebnega objekta že krepko kasnijo.
V JEŽU JE BILO NEKAJ VEČ, bi lahko rekli za tistega predstavnika te živalske vrste, ki se je kot podnajemnik naselil pri lisici, ta pa je potem morala iskati novo bivališče. V trebanjskem primeru je lisica krajevna skupnost, ki je komaj zakrpala staro šolo, da ima v njej prostore za svoje dejavnosti. SIS pa so jež, ki se s pomočjo skupnih služb tako širijo,
da bo lisica zdaj zdaj postavljena na cesto. Kdo ima prav, je težko razsoditi, saj so tudi v tem primeru ježeve bodice močnejše od lisičine zvitosti.
DOGOVOR VELJA, so si enkrat za spremembo rekli Dobrničani in prebivalci	Občin ter uskladili
„vozne rede” veselic tako, da je bila ta prireditev najprej na Občinah, v nedeljo pa še v Dobrniču. In tu so imeli prebivalci Dobrniške doline še razlog več. Mnogi so se po koncu veselice takoj zjutraj odpeljali naprej na dobrniško, manjše trke in prakse zaradi zaužitih maliganov pa je odtehtala	enkratna vožnja po
čudoviti, že v bližnji prihodnosti spomeniško zavarovani cesti med Dobrničem in Občinami.
TREBANJSKE NOVICE
DOLENJSKI UST
17
Delavec ne sme hiti Številka
Po pravno pomoč delavci prihajajo največkrat zaradi disciplinskih __________ukrepov____________
Pobuda občinske sindikalne organizacije, da enkrat na teden organizirajo pravno pomoč za člane sindikata, se pravi za vse zaposlene pa tudi sindikalne organizacije, se je v štirih mesecih delovanja te pravne pomoči, ki jo vsako sredo od treh do petih popoldne nudi diplomirani pravnik Ivan Zunič, pokazala kot nadvse primerna. Prej je bila namreč pravna pomoč za vse štiri občine organizirana v No-
Ivan Žunič:	„Dogovorili
smo se, da bom v okviru pravne pomoči svetoval in pomagal pri vseh vprašanjih, ki so v zvezi z zaposlitvijo.”
vem mestu in je delavec za tak nasvet izgubil dan, zato je seveda vsak dobro premislil, preden se je odločil za to.
„Pravna pomoč, ki jo nudim delavcem, se največkrat nanaša ria področje delovnih razmer”, je povedal Žunič, sicer zaposlen v črnomaljskem centru srednjih
šol kot organizacijski vodja. ..Vsekakor je treba povedati, da ta pravna pomoč ni nikakršno odvetništvo. Mišljeno je, da bi sc sem po pravno pomoč zatekale poleg članov sindikata tudi sindikalne organizacije, vendar sc je doslej prišla za neko zadevo pozanimat samo ena predsednica sindikalne organizacije.”
Vsako sredo pridejo po pravno pomoč povprečno trije ljudje, največkrat zaradi disciplinskih ukrepov. ..Kakšno je ponekod stanje samoupravnih odnosov, sem vedel že prej, saj sem v kakšnih desetih disciplinskih komisijah sodeloval kot zunanji član, pri tem delu v okviru pravne pomoči pa se še bolj pokaže, kako je lahko delovni človek zgolj opeka, ki jo premetavajo, kakor se komu zahoče, številka ne pa delavec samo-upravljalec in človek. Kaj vse si še dandanes privoščijo nekateri direktorji in kakšno moč še imajo! Zadnjič me jc neki direktor po telefonu nadrl, zakaj sploh dajem delavcem pravni pouk.	”
Seveda pa nimajo vsi, ki pridejo k Žuniču in se pritožujejo nad tem ali onim ukrepom, prav, in kar kakšna tretjina je takšnih, ki jim pravnik odsvetuje nadaljnji pošto,pek. Marsikdaj po treznem pogovoru na koncu priznajo, da so ga sami polomili.
„ Pri svojem delu moram biti močno previden, saj ljudem ni vsega verjeti, radi pretiravajo, se malo zlažejo, prihajajo tudi lenuhi,” pravi Žunič, ki bo enkrat ali dvakrat na leto o svojem delu in najznačilnejših opažanjih poročal sindikatu. Dogovorila pa sta se tudi s pravobranilcem samoupravljanja, da ga bo opozoril na nepravilnost, nezakonite akte in podobno, na kar bo naletel pri svojem delu.
A. BARTELJ
Priprave na 12. kongres ZKJ
Precej pozornosti raz-| meram v domačem okolju
V okviru priprav na 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije teče v črnomaljski občini vrsta predr kongresnih aktivnosti, v kar se je vključil tudi teden gledališča v Črnomlju. 11. in 12. junija bo v Črnomlju zbor pionirjev, ki se ga bo udeležilo blizu 7.000 pionirjev iz vseh slovenskih občin pa tudi vseh drugih republik in pokrajin. V Gribljah pripravljajo srečanje ob-kolpskih pevskih zborov, v občinskem središču pa srečanje folklornih skupin z območja medrepubliške kulturne zveze Bratstvo in enotnost.
Obravnave osnutka resolucije 12. kongresa pa so sc v občini lotili podobno'kot tiste za kongres slovenskih komunistov, se pravi da precej pozornosti pri obravnavi tega gradiva posvečajo razmeram v svojem okolju. S področij, ki jih v občini še posebej zanimajo, bodo pripravili več tematskih razprav. Na naslednji seji občinske konference bo govor o smernicah iz resolucije 12. kongresa. a
O NALOGAH SINDIKATA
Zadnji petek je občinski sindE '• Ini svet skupaj z zavodom za kalturno-prosvetno dejavnost v Črnomlju pripravil seminar za predsednike izvršnih odborov in konferenc sindikalnih organizacij. Govor je bil o obveščanju v združenem delu in sindikatu, vodenju sestankov, organiziranosti in metodah delovanja sindikata ter nalogah te organizacije pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. V okviru priprav na 10. kongres slovenskih sindikatov bodo v črnomaljski občini te dni stekle po osnovnih organizacijah razprave o kongresnih dokumentih.
Graščaki ne bodo popravljali
Metliški grad, še posebej grajsko dvorišče, ki bi bilo primerno za kulturne in druge prireditve, je potreben temeljitega popravila in obnove, denarja pa ni
V metliškem gradu na Trgu svobode imajo svoje domovanje:
Belokranjski muzej, Gasilski muzej Slovenije, likovni razstavni prostor ter poročna dvorana. V zavesti slehernega Metličana je. da je grad lastnina in skrb Belokranjskega muzeja, v skrajni točki občinske kulturne skupnosti. To prepričanje je tudi vzrok, da je presneto težko dobiti denar, kakor hitro je govor o nujnih popravilih ali obnovitvi gradu.
Presežki vrnjeni prihodnji teden
Pogosti izpadi proizvodnje omejujejo razvoj črnomaljske občine delovnih organizacij.vrnjeni v začetku tedna
Predlanski presežki
Razvoj črnomaljske občine je bil leta 1981 slabši, kot so ga načrtovali v družbenem planu občine za obdobje 1981-1985. V tem času so se namreč spremenili pogoji gospodarjenja, ki se kažejo v pomanjkanju repromateriala, zaostrenih ekonomskih odnosih s tujino in nerealiziranim izvozom na konvertibilno področje, omejevanju novih investicij, nedograjenih dohodkovnih odnosih ter visoki rasti cen v preteklem letu.
To je bila uvodna informa-	ščine občine Črnomelj, ki pa
cija na petkovi skupni seji	ni bila deležna razprave dele-
zbora združenega dela in zbo-	gatov. Zato pa je toliko bolj
ra krajevnih skupnosti skup-	pritegnilo poročilo o usklaje-
%
črnima
KROMPIR DOBRO KAŽE - Če bo šlo tako naprej, bo letos pridelek krompirja dokaj velik. Ob takih obetih je tudi delo na polju prijetnejše. Tudi na Butalovi njivi pri Lokvah so krompir okopavali veselih obrazov.
ČRNOMALJSKI DROBIR
PREVELIKA VNEMA? - V ponedeljek zjutraj je bil Črnomelj poln plakatov za jurjevanje. Kot že nekaj časa opažajo, pa se je tudi tokrat število plakatov kaj hitro zmanjšalo. Ker v mestu gotovo ni toliko zbirateljev, se pojavlja sum, da je za tem izginjanjem morda prevelika vnema za zbiranje odpadnega papirja. Vsekakor koristna zadeva, samo pri plakatih je treba počakati vsaj toliko, da se ta ali ona prireditev začne!
SREČKE IN RAČKE - Na nedeljski veselici na Otovcu, ko so slovesno odprii nov gasilski dom, so priredili tudi velik srečelov, ki se je prirediteljem dobro izplačal, saj so prodali kar za 120 tisočakov srečk.
Med dobitniki je bilo tudi nekaj otrok. Nasploh so otroci na veselici vzbujali veliko pozornosti, še posebej skupina kakih 30, ki je ob zvokih ansambla Slavček zaplesala (še vedno) priljubljene ,,Račke”.
Nemalo veselja je med njimi povzročil 70-letni „racman“, ki se je pri-
družil razigranim otrokom pri njihovem rajanju.
JURJEVSKI KOZOLEC - Jurjevska draga, lej er bo v soboto in nedeljo jubilejno, dvajseto jurje-vanjc, jc bogatejša za kozolček, ki bo gotovo pripomogel, da bodo tako juijevanjc kot ostale prireditve na tem prostoru izzvenele še bolj domače. Kozolček so s prostovoljnim delom postavili delavci Begrada.
PO DESETIH LETIH - Toliko časa je minilo, kar so v Črnomlju pripravili „teden gledališča”, pregled tovrstne ljubiteljske dejavnosti v občini. Prejšnji teden se je izkazalo, da si ljudje kar radi ogledajo domače gledališke predstave, saj si je igre gledaliških skupin iz Semiča, Gradca in črnomaljskega centra srednjih šol ogledalo povprečno po sto gledalcev. To je tudi organizatorje spodbudilo, da bodo prihodnje leto spet pripravili teden gledališča. Prizadevali si bodo, da se bo predstavilo čim več skupin.
porom
Graščakov na srečo ni več, na žalost pa tudi sodobnih pre-možnežev, ki jim usoda gradu ne bi bila deveta skrb, ni. Deset metrov grajske strehe je zanič in vpije k popravilu. Denarja ni. Grajsko dvorišče, ki bi bilo primerno za kulturne in druge prireditve, je vse prej kot v razveseljivem stanju. Cvenka ni.
Zbrati bi bilo treba milijon tristo tisoč dinarjev, pa bi bila popravljena streha, stolp, obnovljena bi bila fasada notranjosti dvorišča, drenaža na mestih, kjer prodira vlaga v zidove in dela škodo, celo dvorišče bi bilo tlakovano. Tako so letos izračunali pri metliški Obrtni zadrugi. Naslednje leto bo vse
Prvo je delo na zemlji
Za sprostitev in zabavo ostane mladim ie konec tedna
vanju skupne porabe v črnomaljski občini v preteklem in letošnjem letu. Odgovori na vprašanja bodo zaradi slabih izkušenj odgovornih v preteklosti posameznim okoljem posredovani pismeno, prisotni pa so dobili le okvirna pojasnila. Predvsem jih je zanimalo. kaj je s presežki delovnih organizacij iz leta 1980. Del tega denarja bo vrnjen OZD do 7. junija, del pa bo namenjen v rezervni sklad. Presežki skupne porabe iz lanskega leta pa se razdelijo med skupnosti in organizacije združenega dela, ki so imele v preteklem letu primanjkljaj-, in sicer ljudski obrambi, skupnosti varstva pred požarom, IMV ter IGM Kanižarica. Izračunali pa bodo tudi nove, nižje prispevne stopnje.
Za vse tiste, ki se ukvarjajo z rejo živali, bo prav gotovo dobrodošla veterinarsko-hi|ieliska služba v občinah Črnomelj in Metlika, za katero so na seji sprejeli odlok o organizaciji. Ta služba bo ugotavljala vzroke pogina živali, skrbela za odvoz živalskih odpadkov in opravljala veterinarsko službo. Usluge rejcem bodo brezplačne, vsaka občina pa bo dajala veterinarski samoupravni interesni skupnosti, ki zajema že sedem občin širše Dolenjske,- prispevek; katerega višina bo določena glede na stalež živine v občini.
M. KRUMPAČNIK
NOV GASILSKI DOM NA OTOVCU
V nedeljo so na Otovcu slovesno odprli nov dom gasilskega društva Talčji vrh, ki so ga zgradili v enem letu. Vanj so vložili 970 tisočakov, gasilcem pa je veliko pomagalo SGP Grosuplje, ki je opravilo vsa zemeljska dela. Prebivalci Otovca, Sel, Talčjega vrha in Lokev pa so pri gradnji opravili kar 7.000 prostovoljnih delovnih ur. Na slovesnosti ob otvoritvi je nastopila črnomaljska godba na pihala in folklorna skupina Zeleni Jurij, v mimohodu pa so se zvrstili gasilci iz Črnomlja, Mavrlena, Kota-Brezij, Rožič vrha, V ranovičev, Butoraja in Petrove vasi. Seveda je bila ob tej priložnosti tudi gasilska veselica.
NEIZKORIŠČENO D VORIŠČE - Že dalj časa se ljudje, ki jim je veliko do tega, da bi Metlika dobila primeren prostor za poletne kulturne prireditve, ukvarjajo z mislijo, da bi za ta namen uredili grajsko dvorišče. Kot je navada pri takih zadevah, se vsa stvar ustavi, ko beseda nanese na denar.
PIONIRJEVO
KAMNOSEŠTVO V GRADCU?
V okviru metliškega tozda Gradbena operativa naj bi Pionir v Gradcu prihodnje leto zgradil kamnoseški obrat; v prvi fazi bi ta obrat imel okoli 1.000-in2 prostora, delo pa bi dobilo 15 do 20 ljudi. Za Pionir bi bil tak obrat vsekakor dobrodošel, saj sedaj vse izdelke iz te stroke, kot so stopnice, police, razne plošče za obloge itd. kupuje drugje. Letos računajo, da bodo pripravili investicijski program, drugo leto pa bi lahko začeli graditi. Tak obrat bi za Gradac zelo veliko pomenil.
0-
NOVA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK
Pred kratkim so v poslovni enoti Ljubljanske banke v Metliki ustanovili osnovno organizacijo Zveze komunistov. Sedaj je v metliški občini 37 osnovnih organizacij ZK, občinska organizacija Zveze komunistov pa šteje 550 članov.
Anica Stefanič jc bila do nedavnega predsednica mladinske organizacije v eni najmanjših krajevnih skupnosti v metliški občini, v KS Dobravice, sicer pa je administratorka v interesnih skupnostih v Metliki.
„V naši krajevni skupnosti je okoli 25 članov mladinske organizacije. Mladi imamo bolj malo prostega časa, saj smo v glavnem vsi v službah oziroma v šolah, popoldne pa nas vse čaka še delo na zemlji, kajti naši starši imajo tako rekoč vsi kmetije,” je dejala Stcfaničeva.
Kljub temu pa mladi iz te krajevne skupnosti najdejo čas za sprostitev, tu gre zlasti za šport, še posebej za nogomet, streljanje, zadnje čase pa se navdušujejo tudi za namizni tenis. Precej mladih je članov
gasilskega društva, ki ima moško in žensko desetino. Sicer pa poredko priredijo kak mladinski ples v gasilskem domu, za krajevni praznik in 8. marec pa mladi pripravijo kulturni program
„Da bi imeli svojo kulturno skupino, nas je premalo, pa tudi premalo je za to zainteresiranih. Dijaki in študentje so med tednom zdoma, naši poročeni vrstniki pa se v večini ne zanimajo več za delo mladinske organizacije. Nasploh* pa velja, da mladi pri nas za svojo zabavo nimajo dovolj časa, kajti prvo je delo na zemlji, še posebno v poletnem času. Za vse ostalo pa nam v glavnem ostane konec tedna.”
Za to krajevno skupnost velja, da živijo v njej složni in delavni ljudje, ki so ogromno naredili s svojim delom in denarjem Seveda tudi,tu mladi niso stali ob strani.
dražje.
Za ta dela je pripravljena prispevati slovenska kulturna skupnost 260.000 dinarjev, dru-g a sredstva naj bi zbrali v metliški občini. Ce bi postrgali blagajne v krajevni skupnosti, pri skupščini občine, v Belokranjskem muzeju, Turističnem društvu, Zvezi kulturnih organizacij in še kje, bi težko prilezli do predračunske številke. Z glavo skozi zid ni mogoče, zato so se odgovorni odločili, da opravijo letos le nujno potrebna dela: popravilo deset metrov razdrapane strehe. Dela bodo veljala približno 180 tisočakov, to je vsota, ob kateri bi se v kulturno razvitem svetu celo krave smejale. A kaj, ko sodi metliška občina sicer v tabor razvitežev, njena kulturna raz-mahnjenost pa je bolj plitka od Kolpe v najbolj sušnih dneh poletnih mesecev.
Nekaj pa je le dobro ob vsern tem: o vzdrževanju gradu seje pričelo govoriti širše in v naso zavest počasi prodirajo misli, da so zapuščine preteklosti last in skrb nas vseh in r.e morda le ,.socialističnih graščakov.’ .
TONI GAŠPERlC
Ugoden sprejem novega vina
Strokovnjaki in domačini zadovoljni z rosejem
Na nedavni skupščini poslovne skupnosti slovenskih vinogradnik** in vinarjev, ki so se je udeleži predstavniki vseh vinskih kleti *® zadružnih organizacij, ki se ukv®1 jajo z vinogradništvom in varstvom, jc metliška Vinska klet st*j novskim kolegom predstavila svoj, novo vino rose, ki so ga zelo dobi® ocenili.
V metliški kleti nimajo navade* da bi se pri svoji poslovni politik* ravnali po ocenah oziroma odmevjR belokranjskih potrošnikov, ki sc očitno preslaba podlaga za sodbo o priljubljenosti posameznega vina Tako se je belokranjec zelo težko uveljavil v svojem neposrednem okolju, cela štiri leta je trajalo, da s° to vino ljudje v Beli krajini sprejel*, sedaj pa je zelo iskano. Rose pa so domačini takoj sprejeli izredno dobro. To jc sicer prijetno presenetilo ljudi v metliški Kmetijski zadrugi, vendar kljub temu čakajo še odmeve iz ostalih delov Slovenije in šele na podlagi bolj podrobne slike o sprejemu in priljubljenosti novega vina se bodo odločili kakšno količino tega vina bodo jeseni pripravili za naslednje leto-
SPREHOD PO METLIKI
GRADAŠKI IGRALCI SO S KOMEDIJO Poročil se bom s svojo ženo napolnili Kulturni dom Edvarda Kardelja v Metliki. Med izvajalci sta blestela Malči Plut in Albin Jakša, med gledalci pa učiteljstvo, ki je bilo domala polnoštevilno prisotno, kar se ne dogaja tako pogostokrat. Da ne bo hude krvi: prav izobraženstvo je tisto, ki se mu -krasno žvižga, kaj se v mestu dogaja na kulturnem področju, človek pa bi pričakoval, da bodo šolani ljudje za mik in zgled drugim. Kaj hoče-
mo: med pričakovanji in resnico je velikokrat opazen razko
korak!
gandne table res še nima izobešene, toda prve stanke že vedo povedati, daje Molek strokovnjak in pol. Delo opravi solidno, tako trdijo, a tudi v samih spodnjicah ne gre od nihče, saj njegove usluge niso Pre“' rano zasoljene. Vsaj ena znosna lastovka v tej podražujoči se p°" mladi!
, NISMO SI MISLILI, da se v naši občini ukvarja z ljubiteljsko ko'1??] no dejavnostjo delovnih ljudi,” jc ® najpogostejši komentar po nedavni irireditvi Mladost, podaj mi kr*1?'
OSNOVNOŠOLSKA IGRALSKA SKUPINA - vodi jo prizadevna učiteljica Ivanka Rus bo razveselila gledalstvo 5. junija zvečer z igrico Starši na prodaj. Ker so otroci vedno prijetni in prikupni igralci, ie pričakovati, da sc bo krajanstvo dobesedno steplo za vstopnice. No, da Metlika ima zadnje čase kopico kulturnih prireditev in tudi najbolj zakrknjeni se izbezajo iz stanovanj ter posvetijo del svojega zdolgočasenega življenja razsvetljevanju in zabavi.
LASTNIKI AVTOMOBILOV ZNAMKE Fiat, Zastava, Lada in Moskvič ne bodo potrebovali daleč voziti svojih ljubljenih železnih konjičkov, kajti v Gradcu je odprl avtoservis Janez Molek. Propa-
pi________ __________ _v __
Seveda, ko pa opazujemo dogajanj® največkrat od strani, izza vogalov, * jedkostjo in kritizerstvom. Ne da s® nam niti toliko potruditi, da bi k*U povprašali, da bi kaj prebrali, & pozanimali. Najlaže je v prazno oti*" sati z jeziki, se delati pametne >" sedeti v debeli senci lastne lenobe-
O NE NAJBOLJ BLEŠČEČEM STANJU in medsebojnih odnosih metliški mestni godbi bodo razp*a , Ijali te dni tudi komunisti, e-®* . godbe. Iz v celofan zavite nejasno* bodo skušali najti vzroke za to, ? vračajo godbeniki uniforme in L strumente ter da nočejo več so® lovati pri dejavnosti, ki je pon0* dolgoletna tradicija mesta. Pogo* _ bo brez dVoma trezen in paine* ^ saj godbenikom komunistom vseeno, kaj bo v bodoče z njihov društvom.
18
DOLENJSKI LIST
metliški tednik
Nad tristo kolesarjev na pohodu
Mladi izvedli pohod v Stari Log, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada
22. maja je krenila ob 9.30 iz Kočevja velika kolona odlično pripravljenega pohoda mladih kolesarjev—pionigev k partizanskim spominskim obeležjem na območju Starega Loga.
Organizatorica je bila Občinska	čevje—mesto,	OZPM Kočevje,
zveza prijateljev mladine in njen predsednik Stane Jajtič, ki so mu Pomagali še člani Združenja borcev NOV, krajevne skupnosti Ko-
»Kolpa 82”
h. REKORD NOČITEV - Na tridnevnem prvenstvu v kajaku in Kanuju na divjih vodah, ki je bilo od ' “° 16. maja pri Osilnici, je l., iVa?.° m tekmovalcev iz vse ugoslavije in Italije ter 14 organi-orjev tekmovanj. Prenočišče je torej treba priskrbeti za 125 -ut. da niti ne računamo Ustih, ki „	z	njimi kot gledalci oz.
‘l?0.1; Na srečo je odprl za te dni nro --^r kovač s Sel objekt s 4C t nocišči, ki pa še ni povsem do-
hnt* Postali so prenočevali v relih in pri zasebnikih v Osilnici, I	Rkšcih,	Gerovem, Bosljivi
j , ’ Brodu na Kolpi, Cabru in tet®0 Tekmovalci so si blizu iJSpvalne steze postavili tudi d '. 20 šotorov. Skratka: letos je nu eze.n rekord prenočevanj na tem tnocju zgornje Kolpske doline.
... kOLPA PRIMERNA - Kaja-(,„■! s.°.s tekmovalnim prostorom pri tek zel° zadovoljni. Tu prirejajo divimovanja že vrsto let. Najprej so aJe. y°če zgornje Kolpske doline Krili hrvaški kajakaši, zdaj pa re_°, ,zfnje tudi kajakaši iz drugih tet ,in iz zamejstva. Za ta je jnoYania> ki so vsako leto marca, Kol • v *eto ved zanimanja. merPa 211 tekmovanje zelo pri-biial1a' strokovnjaki pravijo, da bi lahk	letošnjimi tekmovanji
, ko se za kakšen meter višja, ker 61 btla potem hitrejša.
32-1 IRANSKI SPOMINKI -lujg6 1 Marjan Leš iz Gerova izde-deia sP°nunke, ki ponazarjajo stare br^a^ostl teh krajev na slovenski in nr.™ E strani. Največ spominkov je ^syečemh gozdarstvu in lesni de-v r»°i •' Prodajajo jih tudi v trgovini delnici, in sicer po 120 do 160
AMK, Itasa,^Hotela Pugled, osnovnih šol , Zbora odposlancev” in Ljube Šercerja Kočevje ter šoli iz Željn in Stare cerkve.
Kolesarski pohod so izvedli v počastitev 90-!etnice Titovega rojstva, 40-!etnice zveze pionirjev Jugoslavije, 40-!etnice Tomšičeve in Cankarjeve brigade, 30-letnice Zveze prijateljev mladine in v počastitev 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Taborniki odreda , Svobodnih gozdov” iz Kočevja so pod vodstvom Rajka Oberstarja in Dušana Pojeta v sodelovanju z vaščani Starega loga pripravili prireditveni prostor, hotel Pugled pa partizanski golaž.
Kolona 350 kolesarjev je krenila v skupinah po 10 kolesarjev, ki so jih vodili izkušeni kolesarji na 15 kilo-
metrov dolgo pot do Starega Loga. V taborišču so kolono sprejele fanfare delavske godbe, nato pa je udeležencem pohoda zaželela dobrodošlico predstavnica vaškega odbora Stari Log, tov. Troha. V imenu Zveze prijateljev mladine je vse pozdravil predsednik OZPM Stane Jajtič.
Živahno in navdušeno so pionirji in ostali pozdravili narodnega heroja Jožeta Boldana Silnega, ki si je to najvišje odlikovanje pridobil prav v Tomšičevi brigadi, katere 40-!etnico proslavljamo letos. Ustanovljena je bila pri Starem Logu. Po položitvi venca k spomeniku ustanovitve Tomšičeve brigade v Starem Logu in na pokopališču na grobove žrtvam NOV so se zbrali vsi sredi taborišča, kjer je heroj Silni prižgal velik taborni ogenj v spomin na vse žrtve pa tudi na vse pridobitve v svobodi.
Tako lepe, množične in tovariške prireditve na Kočevskem že dolgo ni bilo.
ANDREJ ARKO
220 NOVIH MLADINCEV - Na Bazi 20 v Rogu je bilo 25. maja sprejetih v mladinsko organizacijo 220 učencev sedmih razredov osnovne šole „Zbora odposlancev" in osnovne šole „Ljube Šer-ceija“ iz Kočevja. Šolarji so izvedli tudi kulturni program, medtem ko sta jih narodni heroj Jože Boldan-Silni in prvoborec Nace Karničnik seznanila z dogodki v NOB na Rogu, v Dolenjskih Toplicah in Žužemberku. Te kraje so — poleg Muljave, kjer je bil rojen Jpsip Jurčič - novi mladinci tudi obiskali. Na fotografiji: pred odhodom na Bazo 20 na kočevski avtobusni postaji. (Foto: Primc)
Veliki uspehi majhne KS
Ob prazniku KS Osilnica govoril o njenih uspehih predsednik izvršnega sveta Alojz Petek — Plakete
zaslužnim
SNEŽNA VEDNO POMAGA ‘k ^ tistimi, ki so prejeli kot Jbolj zaslužni za razvoj KS ®lnica plaketo te KS, je tudi sestvo Snežnik. V imenu po-H;_ya je plaketo prevzel njegov fdttor Maks Štebljaj (na fotoni levo). (Foto: Primc)
Zelo pozno je v občini Kočevje začela prevladovati zavest, da je treba pospeševati razvoj podeželja, ker bo sicer popolnoma izumrlo. Razmeroma uspešno so za tak razvoj poskrbeli na območju krajevne skupnosti Osilnica, ki je te dni praznovala svoj krajevni praznik in 40-!etnico partizanskega napada na italijansko posadko v tem kraju.
Na osrednji proslavi ob krajevnem prazniku je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek poudaril, da složni ljud-
DROBNE IZ KOČEVJA
J^PRAVUAMG in UNIČU-Sjl ~ Cesta proti pokopališču je jartl Pana z asfaltom, tako da ni več venri- ,dai ie že bolje prevozna, nje-ar je' treba že misliti tudi na yUrr“ temeljito popravilo. Težki to-Siban cest0 Pr' umikanju in izo-tcm JU °b robeh kar drobijo. Pri teliliJe i*3**1’ polomljenih tudi žc ini 0? Plastičnih-stebričev z mačji-
thlad 2akai °b sprejemu v telan- 0 organizacijo niste darj,.lncev niti pogostili niti ob-•hlaH- ne starši, ne šola in ne ^ ‘nska organizacija? eijsc. ato ker je bil to stabilizacij. ’..sPrejem v mladinsko orga-5°. in ne birma ...
PRIZNANJA AMD - Skupščina AMD Kočevje je bila 24. maja. Predsednik Stane Levstik je podal izčrpno poročilo o uspešnem delu društva v preteklih štirih letih. Bila je tudi živahna razprava. Izvolili so še nove odbore ter podelili razna priznanja in plakete zaslužnim članom in delovnim organizacijam.
stiska s Časom in prostorom Dopisnikom je nemogoče zajeti vse, kar se je dogajalo pretekli teden na območju občine na političnem in gospodarskem področju pa pri Rdečem križu, mladinski delovni brigadi, v športu, kulturi, praznovanju meseca mladosti in drugod. Še težje je vse to spraviti na pol strani našega lista. Še več tega bo pa v prihodnjem mesecu, saj pripravljajo več prireditev regijskega in republiškega značaja.
IZLETI SEM IN TJA Izletnikov prihaja letos v Kočevje od vsepovsod celo več kakor lansko leto ob takem času. Vreme sicer ni zanesljivo, a to ne moti veliko. Domačih izletnikov, ki potujejo iz Kočevja v razne kraje pa tudi v zamejstvo, je letos tudi precej, daje že kar težko rezervirati avtobus.
A. A.
KdfiEUSKE NOVICE
je lahko naredijo vse. Pravi razvoj KS Osilnica se je začel, ko je ta kraj dobil obrat Tekstilane, ki so ga po nekaj letih še razširili. V njem so dobile delo ženske, moški pa v kasneje zgrajenem obratu LIV. Industriji in občanom je bila potrebna tudi voda in vodovod s pitno vodo je dobila vsaka vas. Uredili so še več cest. Obnovili so šolo in jo dozidali. Imajo novo pošto, trgovino, dvorano in telefon je napeljan do vseh vasi. Zgradili so novo ambulanto in še kaj.
Vse to so gradili občani, predvsem krajani KS Osilnica, veliko pa so jim pomagali tudi vojaki in prebivalci sosednjih hrvaških krajevnih skupnosti, s katerimi so vedno vse zadeve složno reševali. Tudi v bodoče bodo skupno gradili most preko Cabranke za vas Hrib, gradili boljše ceste v dolini Kolpe in Cabranke, še izboljševali televizijski sprejem itd.
Svečanosti so se udeležili predstavniki občin Kočevje, Cabar in Delnice, predstavniki sosednjih slovenskih in hrvaških krajevnih skup-
• Ob prazniku KS Osilnica so prejeli plakete posamezniki, skupnosti in OZD, ki so najbolj zaslužni za razvoj Osilniške doline v zadnjem obdobju. Prejeli so jih: Vojna pošta Ribnica, Vojna pošta Postojna, Tekstila-na Kočevje, LIV Postojna, PTT Ljubljana, Snežnik Kočevska Reka, Združeno KGP Kočevje, Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje, Kovinar Kočevje, Zidar Kočevje, Franc Gabrijel iz Kočevja in podpredsednik krajevne skupnosti Osilnica dr. Stanko Nikolič.
nosti, delovnih organizacij, ki so največ pripomogle k razvoju KS Osilnica; vojaških enot, ki so sodelovale pri komunalnih delih v tej KS, in drugi.
V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Osilnica in oktet , Žari n’ iz Kočevja. Najzaslužnejšim za razvoj Osilniške doline v zadnjem obdobju pa so podelili plakete.
ŠTIRJE NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE - Najboljši štirje kovinarji, ki bodo zastopali ribniško občino na republiškem tekmovanju. Od leve proti desni: Petar Obrenič, Srečo Kozina, Janko Krajec in Martin Podobnikar. (Foto: Milan Glavonjič)
MANJKA
STROKOVNJAKOV
V ribniški občini ugotavljajo, da jim manjka strokovnjakov, in to celo za najodgovornejša mesta. Tako imajo v Žičnici in F.urotransu le vršilca dolžnosti direktorja, v ITPP pa opravlja posle direktorja upokojenec, ki se vsak dan vozi v Ribnico. Na razpise za te dolžnosti ni bilo prijav ali pa so se prijavili taki, ki za te dolžnosti niso bili primerni. Ribniški strokovnjaki se radi zaposlujejo v Ljubljani, ljubljanski pa ne v Ribnici.
Najboljši pri delu in na tekmi
Ribniški kovinarji tekmujejo že tretje leto — Najboljši na republiško tekmovanje
Na nedavnem tekmovanju kovinarjev občine Ribnica je sodelovalo 49 delavcev, od tega 11 kovinostrugarjev, 10 ključavničarjev, 10 orodjarjev rn 18 varilcev. kj bo Q[i u do 13. tunlja_v
Črnomlju in Novem mestu.
Letošnje tekmovanje je bilo uspešnejše kot prejšnja, saj se ga je udeležilo največ tekmovalcev. Direktor Rikostroja France Šilc je na zajdjučni svečanosti izrazil prepričanje, da bo prihodnja leta še več tekmovalcev, saj je kovinska industrija ena najpomembnejših gospodarskih panog v ribniški občini. Predsednik občinske skupščine
Rezultati po teoretičnem in praktičnem delu so bili naslednji:
varilci:	1.	Petar Obrenič 686
točk, 2. Alojz Knavs 673, 3. Ciril Samsa 588 (vsi Rikostroj) itd.
orodjarji: 1. Martin Podobnikar (ITPP) 714, 2. Hinko Oblak (Riko) 696, 3. Stane Pogorelc (ITPP) 646 itd.
ključavničaiji: 1. Janko Krajec (Riko) 814,5, 2. Stane Levstek (Žičnica) 786, 3. Hubert Mihelič (ITPP) 778 itd.
strugarji: t. Srečo Kozina 727, 2. Miro Košorog 721, 3. Dušan Zidar 701 (vsi Riko) itd.
Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli priznanja in denarne nagrade, ki so znašale za osvojeno prvo mesto
5.000 din, drugo 3.000 din in tretje
2.000 din. Zmagovalci v posameznih skupinah pa bodo zastopali ribniško občino na republiškem tekmovanju,
Stanko Rus je poudaril, da dosega prav kovinska industrija ribniške občine velike uspehe doma in po svetu, za kar velja zasluga delavcem kovinarjem. Predstavnik občinskega sveta Zveze sindikatov Vinko Mate pa je obljubil, da bo sindikat tudi v bodoče organiziral taka tekmovanja.
M. GLAVONJIČ
OGLAŠUJTE V DL!
Kmetijski odkup nazadoval
KZ Ribnica odkupila občutno manj telet in mlade pitane govedi, nekoliko več pa mleka in ostale klavne govedi
Kmetijska zadruga Ribnica v prvih treh mesecih letos- ni dosegla načrtovanih rezultatov. Glavni vzroki so povišana amor-
izenačiti delavca in kmeta
Tudi za kmete invalidsko zavarovanje — Zmanjšati razlike pri pogojih za upokojitev med delavko in kmetico
Zavarovanje kmetov še ni dobro urejeno in kmetom še ni zagotovljena socialna vamost, saj nimajo pravice do invalidskega zavarovanja, ampak le do starostnega.
To so ugotovili na razpravi \> zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je organiziral Klub samoupravljalcev občine Ribnica, namenjen pa je bil strokovnim sodelavcem kmetijske zadruge, članom sindikalnih organizacij TOK Gozdarstva; udeležilo se ga je tudi nekaj kooperantov-kmetov. Razpravo je vodil sodnik Ivan Žužek.
Udeleženci razprave so menili, da je pri upokojitvi prevelika razlika med delavko in kmetico, ki je nosilka zavarovanja. Delavka gre v pokoj s 55 leti, kmetica pa šele s 65 leti. To razliko je treba odpraviti ali pa vsaj zmanjšati na 5 let.
Ce ne bo prišlo do združitve delavskega in kmečkega pokojninskega zavarovanja, invalidskega
Klubi ocenjujejo
zavarovanja in starostnega zavarovanja, pa je nujno odpraviti vsaj ti dve razliki, so menili udeleženci razprave.
V razpravi so udeleženci zaprosili še za nekatera pojasnila, a niso vedno dobili zadovoljivega odgovora. Zanimalo jih je, kakšne bodo prispevne stopnje oz. prispevek in kdo ga bo plačeval. Vprašali so, kdo je upravičen do zavarovanja: ali samo zavarovanec ali vsi, ki delajo na kmetiji, pa spet, kaj bo s kmeti, ki prispevka ne bi mogli plačati, saj so v občini tudi majhne kmetije, ki malo donašajo.
Seveda vse, kar zanima kmete, na tej prvi razpravi še ni bilo načeto. Še živahneje bo na razpravah, ki jih bodo organizirali v zborih kmetov. Seveda bo treba prej dobiti odgovore na vprašanja, ki so ostala brez odg jvora po prvi razpravi, kajti šele potem bodo lahko kmetje dobili zadovoljiva pojasnila.
J. P.
tizacija, velik porast neplačanih prihodkov (v primerjavi z istim obdobjem lani za 61 odstotkov in znašajo skoraj 4 milijone), povečani stroški poslovanja, višje nabavne cene in prenizke marže.
Celotni prihodek zadruge se je v treh mesecih sicer za 43 odstotkov zvečal . (in je znašal 74,599.000 din), še bolj pa so porasli poslovni stroški (za 47 odst.), zaradi česar je letos v primerjavi z istim obdobjem lani dohodek porastel le za 16.odst., čisti dohodek pa celo samo za 9 odst. Osebni dohodki so bili skupno večji za 35 odst., amortizacija pa celo za 66 odst. Zaradi vsega naštetega je ostanek čistega dohodka močno upadel, in sicer kar za 67 odst.
Mleka so v prvih mesecih letos odkupili nekoliko več kot v istem obdobju lani, in sicer 969.564 litrov. Med ostalimi pomembnejšimi kmetijskimi proizvodi so odkupili letos manj telet, in sicer 52 (lani 68), manj mlade pitane govedi, in sicer 117 glav (lani 155), nekoliko več pa so odkupili letos ostale klavne govedi, in sicer 50 glav (lani 45). Vzrok za slabši odkup živine je, da je kmetje ne prodajo radi, ker menijo, da je klavno govedo prepoceni. Trdijo, da je Hrvaškem odkupna cena precej višja.
J. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Klubi samoupravljalcev pred kongresom sindikatov
Klub samoupravljalcev občine Ribnica pripravlja posvet predstavnikov vseh klubov z območja Ljubljana	okolica in predstavnikov
občinskih svetov Zveze sindikatov s tega območja, na katerem bodo ocenili dosedanje delo klubov, sistem njihovega finansiranja pa tudi odnos med klubi, kot izvajalci izce braževanja samoupravljalcev in uporabniki ter kako je hkrati zaživela med njimi svobodna menjava dela.
Podobna posveta bo za območje dolenjske regije organiziral klub samoupravljalcev Črnomelj, za ob-inočje celjske regije pa klub iz Celja. Na vseli posvetih bodo ocenili tudi, kako so -izvajali sklepe, ki so jih sprejeli na republiških posvetovanjih teh klubov v Velenju in Kopru. Še posebej pa bodo skušali razčistiti odnos med klubi samoupravljalcev in delavskimi univerzami, saj oboji organizirajo izobraževanje samoupravljalcev.
Vsi ti posveti sodijo v okvir priprav na letošnji dan samoupravljalcev. Ugotovitve bodo po regijah strnili in jih posredovali skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije, ki bo na eni prihodnjih sej organizirala o teh zadevah poglobljeno razpravo. Ugotovitve bodo vključene tudi v poročilo za kongres sindi-■ katov Slovenije.
PREGLEDALI TRAKTORJE Odsek za notranje zadeve občinske skupščine Ribnica je skupaj s Kmetijsko zadrugo Ribnica in Avtom Kočevje organiziral tehnični pregled traktorjev v Loškem potoku, Sodražici, Orneku, pri Sv. Gregorju in v Ribnici. Taki pregledi so potrebni, da bo manj nesreč.
NASTOP MLADIH GLASBENIKOV V počastitev dneva mladosti, 90-!etnice rojstva tovariša Tita in 900-letnice Ribnice je glasbena šola Ribnica organizirala nastop učencev iz vseh oddelkov svoje šole.
LOVCI PRIPRAVLJAJO VESELICO Lovska družina Velike Poljane pripravlja 6. junija veliko vrtno veselico, ki bo pri ortneškem gradu. Igral bo ansambel Franca Miheliča. Lovci so v minulih dneh čistili in urejali prostor okoli gradu, da bi dobili kar največ prostora za uspešno izvedbo veselice.
ko hite zamudniki z vozili na delo. Tudi naselja, kot so na primer trg Veljka Vlahoviča in Prijateljev trg, so polna otrok in vozil. Nekateri predlagajo, naj bi v posameznih ulicah promet drugače uredili ali uvedli za voznike nekatere omejitve.
TEŽEK KRAP Ludvik Ora-žem, avtomehanik iz Prigorice, je prejšnji teden uplenil krapa, težkega 7,20 kg. Plena je bil vesel, saj je to njegov prvi večji „prijem“.
občan
vprašuje
HITRA VOŽNJA - Ribniške ulice so vse bolj nevarne za pešce, še posebej za otroke, ki jih je največ. Najnevarnejša je Kolodvorska ulica, po kateri poteka ves promet proti dvema največjima ribniškima delovnima organizacijama: Inlesu in Ri-ku. Še posebno je nevarno zjutraj,
modvad odgovarja
— Po čem sklepaš, da slovensko jezikovno sodišče še oe bo tako kmalu brez dela?
— Ker celo v Bukovici pri Ribnici ne igrajo več košarke, ampak samo še basket.
RESET0
LOVCI
DRUŽNO
=iiimmiiimiBiuiuimmiiiimimimiimimiiimiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiH!iiuiuiiiimiiimimu«uiimi|
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO,	1
|	CESTA HEROJEV 45	|
§	Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe	|
=	razpisuje	i
| JAVNO LICITACIJO	|
E	za odprodajo naslednjih rabljenih vozil:
1 1.3 KOMBIJEV 2200-D, letnik 1976 1	2. 4 TOVORNIH AVTOMOBILOV TAM 2001,	1
1	letnik 1972, 1975, 1970, 1972	1
|	3. KESONA, TOVORNEGA AVTOMOBILA	=
|	MERCEDES, tip 1113.	|
§	Licitacija bo v soboto, 5. junija, ob 9. v Ločni.
    ...................................
MALO DENARJA ZA ZAKLONIŠČA
Nekateri postavljajo vprašanje, kaj je z denarjem, ki sc zbira iz nekaterih virov za gradnjo zaklonišč v Sevnici. Žal se tega denarja nabere bore inalo. Od poslovnih in stanovanjskih stavb se je nabralo pri stanovanjski skupnosti komaj 370 tisočakov. Le nekaj več se je nabralo tega denarja, ki se zbira po stopnji 0,03 od davčne osnove za zgradbe zasebnikov -	380 tisočakov.
Spremenjene zakonodaje nalaga nov odlok. Šele. zatem bo mogoče spremeniti nekaj, kar se zdi skregano Z zdravo pametjo. V stavbah, kjer so z aklonišča ta namreč točkujejo pri stanarini, tisti, ki jih nimajo, ne plačujejo ničesar. Tudi iz tega
KREDITI ZA GRADNJO DO JUNIJA
Do konca aprila je bil rok za prošnje za stanovanjske kredite. Na trebanjsko stanovanjsko skupnost so do roka prejeli 50 prošenj, postopek za reševanje pa bo končan do junija. Kot so povedali na stanovanjski skupnosti, je precej prosilcev, ki ne izpolnjujejo v celoti pogojev. Vendar bo denarja kljub temu komaj dovolj, saj ga je zdaj na voljo le 4,2 milijona.
Berite »Dolenjski list«
PRISPEVALI
V SKLAD DRAGIH MEDICINSKIH
INSTRUMENTOV
V Sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: namesto cvetja na grob pokojnemu Avgustu Avbarju:	Novo-tehna 1.500 din, DSSS Novo-teks 5.000 din Zveza organizacij za tehnično kulturo Novo mesto 2.000 din. Sodelavci Marjana Potrča namesto cvetja na grob pokojnega Viktorja Primožiča 2.000 din. Namesto cvetja na grob pokojnemu Jožetu Andoljšku Majda in Vinko Rodič, Maistrova ulica,
1.000 din; sosedje Prosenovi z Malega Slatnika 1.000 din, družina Pečar, Marjana Kozine 53,
2.000 din; družina Giavina, Jesenice na Gorenjskem
1.000 din, OO RK Novo mesto,
2.000 din; kolektiv OŠ Mirna peč 2.850 din. Namesto cvetja na grob pokojni Štefki Videtič: Josip Bučar, Kettejev drevored, 1.500 din. Namesto cvetja na ,,grob pokojnemu Francu Seliču z Sevnice: Sklad uslužbenke odvetniških, pisarn Novo mesto 1.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
ODKUPNA POSTAJA ZA DIVJAD
V trebanjski občini je lov dobro razvit, pa tudi precej odstreljene divjadi se nabefe-Prav zato in pa da bi izboljšala ponudbo mesa na našem trgu. seje ptujska Perutnina odločila, da v Trebnjem odpre odkupno postajo za divjad. Odkupna postaja bo v prostorih, ki jih Je odstopil trebanjski Mercator.
IZHAJATI IZ SVOJEGA OKOLJA
V Metliki se je pred dnevi sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev, na katerem je beseda tekla o dejavnosti komunistov po 9-kongresu ZKS in pred 12. kongresom ZKJ. Dogovorili so sc, da morajo v vsakem okolju izhajati K ocene svojega stanja, določiti konkretne naloge posameznih članov ZK, vsak član pa mora prevzeti neposredno odgovornost za uresničitev zaupanih mu nalog.
TOPU
MONTAŽNI DIMNIK
Z GIBLJIVO
KISLOODPORNO
OGNJESTALNO
SAMOTNO CEVJO
Uporablja se za pedi in kotle od 4000 do lOOOOO Kcal/h
ASTRA - DO MALOPRODAJA
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA	flRUF^TII 11
61000 LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6	IlUltU I ILU
iDPRLI SMO NOVO PRODAJALNO TEHNIČNEGA BLAGA NOVEM MESTU, CESTA HEROJEV 44 (PLAVA LAGUNA, LOČNA)
TELEFON: (068) 25-335
NUDIMO VAM:
— talne in stenske obloge
— barve, lake, lepila, čistilna sredstva
— vsa sredstva za osebno zaščito pri delu (delovne obleke, halje, dežne plašče, rokavice, obutev, čelade)
— izdelke iz gume (cevi, plošče, profile)
— izdelke iz plastike
— vse za hišno kanalizacijo, juvidur profile in plošče, plastično galanterijo)
— tesnilne materiale (tekstolit, pertimaks, tesnit)
— pleksi steklo
OBRATOVALNI ČAS: 7,30 do 17. ure,ob sobotah od 7,30 do 14. ure Če ste doslej kupovali v naših trgovinah v Ljubljani, vam bo odslej pot delno prihranjena. Priporočamo se za obisk naše nove novomeške trgovine in vas vabimo, da ostanete naši zvesti kupci.
PRIJETNO ZATOČIŠČE BOHORJEM - Do Srebotn« je s Senovega spe.jana fOi g ozka in precej ovinkasta asfaltirana cesta. Pri lovsK domu najdejo avtomobilistiv no zatočišče za jeklen*^ konjička, če želijo peš nadaO . vati proti Bohotju, žejni P « lahko v tamkajšnjem bifeju_, poplahnejo grlo. (Foto: P- "
Pogoji: - šofer C kategorije — 1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 2 meseca.
Za opravljanje navedenih del in nalog se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov TOZD PTT CENTER NOVO MESTO - CIKAVA.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
359/22-82
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA KOŠAKA
iz Družinske vasi 2
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z izrazi sožalja, cvetjem in navzočnostjo ob zadnjem slovesu izkazali pozornost. Prisrčna hvala gasilcem, čebelarjenj ZB, pevcem, duhovniku in govorniku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame
ANE REJC
roj. Šulc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pismeno ali ustno izrazih sožalje. Posebna zahvala velja dr. Sunčiču.
Vsi njeni Krško, 23. maja 1982
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano z.apusti! -dolgoletni sodelavec
JAKOB KUPLJENIK
gradbeni delavec
Od njega se bomo poslovili v sredo, 2. junija 1982, na pokopališču v Šmarjeti. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto
V SPOMIN
3. junija bo minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi
TONE UREK
iz Mihalovca, Dobova
Tone, že dolgo v grobu spiš, med nami vedno'še živiš! Hvala vsem, ki se ga kakorkoli še spominjate.
Vsi njegovi
TOZD PTT CENTER NOVO MESTO -CIKAVA
PREVOZ MATERIALA S TOVORNJAKOM
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
Proizvaja:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
61000 Ljubljana, Opekarska 13 Tel.: 22-113 20-641 Telex: 31 429 YU KIP
Prodaja
in strokovni nasveti:
OPEKARNA
ZALOG
NOVO MESTO Tel.: 21-403, 22-291
S KMETI
MUZEJ NOB V MESTU VIS Ohranjeni so številni predmeti, orožje in slikovno gradivo, ki verno pričajo o borbi za osvoboditev
\------------_---------------------------------------  J
Občinski komite za druž*' beni razvoj je to pomlad razposlal obvestilo o preprečevanju in povračilu škode, povzročene od divjadi. Zakon namreč jasno pravi, da je lovska organizacija dolžna preprečevati ško.do, ki jo lahko naredi divjad. Lovska društva morajo sodelovati z uporabniki kmetijskih zemljišč pri zaščiti kmetijskih in gozdnih kultur pred divjadjo. V obvestilu-je tudi navedeno, da mora uporabnik zemljišča uporabiti ustrezna zaščitna sredstva, le-te pa mu morajo lovci preskrbeti, oziroma kupiti. Lovska društva morajo objaviti imena članov, ki so pooblaščeni sprejemati zahtevke za povračilo škode. Kdor ni uporabil danih zaščitnih sredstev, nima pravice do povračila škode.
ZAHVALA
Ob boleči i nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
ALOJZA SENIČARJA
iz Šegove 15
se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu KZ Krka in njegovim sodelavcem, kolektivoma Iskra — tozd Ela in IMV tozd Commerce iz Novega mesta, 6. a razredu OŠ Milke Šobar—Nataše, pevskemu zboru iz Šmihela, godbi, govorniku in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Milenka in Slavica in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Dne 22. maja 1982 smo se poslovili od naše ljubljene
IVANKE HOČEVAR
družinske upokojenke iz Kettejevega drevoreda 33
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radiji darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala 00 Zveze borcev. Društvu upokojencev. Društvu slušno prizadetih, duhovniku za opravljeni obred, pevcem iz Šmihela ter vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali in ji izkazali poslednjo čast. Posebej hvala dr. Steklasovi, dr. Furlanovi in medicinskemu osebju za vso skrb in lajšanje trpljenja.
Vsi njeni
Novo mesto, dne 25. maja 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in strica
FRANCA NAGELJNA
iz Smolenje vasi 51
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede in domačemu gasilskemu društvu za izkazano čast ob slovesu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, tasta
in strica
JANEZA JANKOVIČA
iz Tribuč pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, Gasilskemu društvu Tribuče in govornikoma Antonu Mileku in Gabitu Vranešiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena Hvala!
Žalujoči: žena Antonija, sinova Jože in Janko, hčerka Mimica in snaha Milka z družinami,
brat, sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
IVANKE URBIČ
Okrog 10, Šentrupert
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Naša zahvala velja tudi delovnim kolektivom Dana Mirna, Novoles Trebnje, SGP Pionir Novo mesto in Litostroj Ljubljana. Posebna zahvala velja pevcem za zapete žalostinke, župnikoma za lepo opravljeni obred ter govorniku tov. Kurentu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Ivanka, Pavla, Majda in sinovi Henrik, Jože, Ivan, Milan, Francelj, Adolf in Andrej z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
FRANCA PETROVIČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja dr. Tomislavu Majiču in dr. Petru Kapšu. Hvala pevcem, godbi in župniku za opravljeni obred. Prav tako se zahvaljujemo delovnim kolektivom Krke, tovarne zdravil, Istrabenzu in Zdravstvenemu domu Sevnica.
Vsi njegovi Novo mesto, dne 25.5.1982
Kje si, ljubi Milan, kje tvoj mili je obraz? Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan, ne.no č, da ne bi v mislih bil povsod navzoč.
SPOMIN
7. junija 1982 bo minilo prežalostno leto, odkar nas je v 18. letu zapustil naš dobri sin in brat
MILAN GORIŠEK
iz Čanja pri Blanci
Ne moremo verjeti, da te res več ni in te ne bo več. Še vedno se oziramo v dolino, odkoder bomo zagledali tvoj premili obraz, a tebe ni. Za teboj je le praznina, v naših srcih strašna bolečina. Ostal nam boš vedno živ spomin. Še enkrat vsem hvala, ki nas tolažite, se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: mama, ata, brata Janko in Srečko
V SPOMIN
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar je nas zapustil naš nepozabni oče, mož, sin in brat
DANIJEL KUM
Prapreče 28, Straža
Vsem sorodnikom in prijateljem, ki se ga spominjate iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVAL^
Ob prerani in boleči izgubi moža, očeta, brata in strica
IVANA LUKŠIČA
iz Koroške vasi 29
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika spremili na mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Hvala sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, duhovniku za opravljeni obred, internemu in kirurškemu oddelku bolnišnice v Novem mestu za lajšanje bolečin. Posebna zahvala osebju ginekološko-porodniškega oddelka za vso pomoč in sočustvovanje.
Žalujoči: žena Slavka, sinova Andrej in Boštjan ter ostalo sorodstvo
Danes mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in tast
FRANC
BOŽIČ
iz Dol. Suhadola 27
Z bolečino v srcu se spominjamo njegovih mnogokrat od srca izrečenih besed: „Imejte se radi, pomagajte si med sabo!" Zaman pričakujemo, da jih bomo še kdaj slišali. Ostale nam bodo vedno v spominu, tudi brez njega pa so za nas žive.
Vsi njegovi
/'A
< *** j
V SPOMIN
2. junija je minilo leto dni, odkar je prenehalo biti srce našega nepozabnega moža, atka, starega atka, sina, brata in svaka
RAFAELA
KASTELCA
iz Šmihela
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki obiskujejo njegov prerani grob. mu prinašajo cvetje in prižigajo svečke, se iskreno zahvaljujemo. Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: žena, sin, hčerka z družino, mama, brata in sestri
•L22 071?1 3 jtmijs 19«?
PGL.TOFI LIJ*
3 2]
iž f |	;	i	Ž
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
URBANIZEM. PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
TEDENS
i
Četrtek, 3. junija - Karel Petek, 4. junija - Frančišek Sobota, 5. junija Bonifacij Nedelja, 6. junija — Zdenka Ponedeljek,,7. junija Robert Torek, 8. junjja — Medard Sreda, 9. junija - Primož Četrtek, 10. junija - Marjeta
BRFŽICE: 4. in 5. 6. ameriški barvni film Ulice nasilja. 6. in 7. 6. ameriški barvni film Bratje bluz. 8. in 9. 6. ameriški barvni film Makvi-ker.
ČRNOMELJ: 4. in 6. 6. ameriški film Imeprij vrača udarec. 5. in 6. 6. nemški film Skrivnosti indijanskega zlata. 7. in 8. ameriški film Prijatelj
v nesreči.
LUNINE MENE 6. junija ob 16.59 — ščip
KOSTANJEVICA: 2. 6. ameriški film Ona dela to bolje. 5. 6. nemški film Vanesa. 6. 6. angleški film Zvezda disco kluba. 9. 6. ameriški film Taksist.
BRESTANICA: 5. in 6. 6. ameriški barvni film Gneča v Afriki.
KRŠKO: 3. 6. izraelski film Limonov sladoled. 5. in 6. 6. ameriški film Nedosegljivi most. 9.6. nemški film Hamburška mafija. 10. 6. ameriški film Zmagovalec vzame vse.
SLUŽBO ISCE
FOTOGRAFINJA išče službo v Novem mestu. Simona Memič, Potok 19, Straža.
SLUŽBO DOBI
DEKLE za pomoč v gostilni iščem. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. BIFE pri Miri, Ruperč vrh.
SLUŽBO lahko nastopi takoj ali po dogovoru KV kuharica. Stanovanje in hrana v hiši, zelo dobra plača. Gostilna JANEZ TEKAVČIČ, Dol. Sušice 22, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, dobro ohranjeno, sive barve, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
ALFA ROMEO 1750, letnik 1971, ugodno prodam. Tel. 84-107.
LADO 1500 S, staro dva meseca, prodam. Pahljina, Nad mlini 44, Novo mesto.
RENAULT 12 TL, dobro ohranjen, prva registracija oktober 1976, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan pri Adu Hlastanu, Senovo 215.
ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, in ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Rudi Bogovič, Anže, Brestanica.	0
KV ali N KV KUHARICO iščem za 8-urno delo. OD po dogovoru, možno tudi stanovanje. Gostilna DRF.NIK, Bršljin 29, Novo mesto.
KUHARICO, ki ima veselje tudi do 'ir strcžhe, zaposlimo. OD in delovni čas po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. Gostilna TURK, Stopiče pri Novem mestu.
TANOVANJA
STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče mlada družina. Naslov v upravi lista (2321/82).
SOBO, kuhinjo in kopalnico v Novem mestu išče mlad zakonski par, ki pričakuje otroka. Cenjene ponudnike naprošamo, da ponudbe sporoče na telefon 25-829.
Motorna vozila
LADO 1600, odlično ohranjeno, letnik 1979, prevoženih 35.000 km, z vso dodatno opremo, prodam. Telefon 25-986.
ZASTAVO 750 S prodam. Telefon 85-204.
DIANO, letnik november 1977, obnovljeno, prevoženih 48.000 km, prodam. Telefon 21-670, po 14. uri.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Markovič, Dol. Toplice 170.
TOVORNI AVTO OM 40, nosilnost 1,5 t, vozen z B kategorijo, prodam. Gostilna „ Kazina”, Šent-lovrenc, Velika Loka, tel. (068) 44-770.
R 4 TLS, letnik 1977,. ugodno prodam. Igor Kadunc, Šentjernej 131.
ŠKODO 100, letnik 1972, registrirano do novembra, v dobrem stanju, prodam. Ivica Jeke, Cesta herojev 37, Novo mesto (popoldne).
PRAGE in zadnje blatnike za R 12 (popolnoma nove) ugodno prodam. Telefon 72-843.
GOLF J prodam. Blažič, Žihovo selo 4, Otočec.
KOMBI 750, letnik 1976, prodam. Lovro Mrvar, Vel. Bučna vas 26, Novo mesto.
GS nujno prodam. Leto izdelave 1976, registriran do aprila 1983. Cena 9,5 M. Janez Zalokar, Leskovška 9, Krško.
ZASTAVO 101 L, letnik 1979, ga-ražirano, registrirano do aprila 1983, nujno prodam. Anton Pro-senik, Predladol 73, Brestanica.
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Marjan Cimermančič, Cesta herojev 43 (Ločna), Novo mesto.
FIAT 750, letnik 1976, v odličnem stanju, prodam. Nemanič, Stopiče 75 (pod šolo).
FIAT 127 rumene barve, star dve leti, prvi lastnik, ugodno prodam. Ljubica Bolek, Gubčeva 9, Krško, tel. 72-469 ali 72-844.
R 4, letnik 1974, prodam. Ponudbe na telefon 25-005 ali V Brezov log 53, Novo mesto.
R 4, letnik 1979, prodam. Slak, Jordan kal 3, Mirna peč.
TATRO 138, letnik 1972, ohranjeno, noceni prodam. Telefon 22-228 (od 16. ure dalje).
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJAT EUSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1,p. p 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi rn prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM zelo dobro ohranjeno terensko vozilo llAZ	DŽIP, staro
leto in pol, prevoženih 13.000 km. telefon (061)	341-835
(popoldan).
MZ 150 cm3, star leto in pol, neregistriran, prodam. Janez Erjavec, Sela 3, 68350 Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 750, letnik 1970, prodam. Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto, telefon 25 -862.
FIAT 750, ietnik 1973, po ugodni ceni prodam. Janez Zupan, Osrečjc 14, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 750, letnik 1970, obnovljeno, prodam. Rozman, Jablan 22, Mirna peč.
R 4 TL, registriran, nevozen, prevoženih 70000 km, prodam po delih. Ferlič, Nad mlini 18, Novo mesto.
ZASTAVO 101 comfort, karambo-lirano, -letnik 1981, prodam. Anton Tomažin, Gmajna 37, Raka.
FIAT 750 luxe, letnik 1972, prodam. Udir, Mestne njive 8, Novo mesto.	r
FIAT 126 P, letnik julij 1980, v odličnem stanju, prodam. Telefon (068) 71-066.
|| Kmetijski stroji ji
SNOPOV EZ ALKO BCS prodam. Anton Janežič, Hrastovlje 1, 68275 Škocjan.
KOSILNICO Minipedani prodam. Jože Gerdenc, Gor. Karteljcvo 14, Mirna peč.
PRODAM odlično ohranjeno kosilnico BCS (9 KS), 127 cm, z obračalnikom SIP Šempeter. Cena 52.000 din. Mirko Rožman, Pesje 9, Krško. *
BCS 127 ugodno prodam. Alojz Petje, Zabukovje 34, Mirna. PRODAM dobro ohranjen obračalnik grablje „Maraton 140 B” za kosilnico. Jože Kerin, Brezje (Dolenje) 25, Leskovec.
MOTORNO KOSILNICO BCS v dobrem stanju prodam. Milan Smolič, Dobrnič 31.
FREZO za traktor Paskvali prodam. Kremen 20, Krško.
TRAKTOR goseničar (55 KM), opremljen za delo v gozdu s planirano desko, in tovorni avto HENSCHF.L kiper (7 t) prodam. Pijavice 11, 68295 Tržišče.
SAMONAKLADALKO FAHR (22 nt3), ohranjeno, v delovnem stanju, prodam Pokličete me lahko po telefonu 69-796 (Tone) vsak dan, razen nedelje, od 9.30 do 14.30.
TRAKTOR URSUS 355 prodam. Franc Krhin, Ostrog 34, Šentjer-
nej.
TRAKTOR Univerzal 445, letnik 1976, prodam Drobež, Go‘r. Vrhpolje 84, Šentjernej.
TRAKTOR Hanomag (12 KS) s koso prodam. Drago Brezovar, Gotna vas 44 a, Novo mesto, telefon 23 665.
KOSILNICO BCS prodam Martin Lenart, Smolenja vas 21, Novo mesto.
MLATILNICO, nemško, super moderno, ozko, na zobe, s popolnim čiščenjem, odlično ohranjeno, prodam Stane Jurčič, Svetje 47, 61215 Medvode.
TRAKTOR Ferguson (35 KM) prodam J uršič, Dolšce 1, Kostanje-
PRODAM
Trebnje, telefon 44-670. MLADICE dalmatince z rodovni-
KOMPLET ..Italijanščina 2000 S’\ nerabljen, prodam Informacije vsak dan od 19. ure dalje. Cesta herojev 60/stanovanjc 14, Novo mesto.
TOVORNO PRIKOLICO za večji osebni avto (mere: 145 cm x 180 cm) prodam. Špolar, Mirna 242.
VITLO, primerno ža dvigalo in šeping skobelnik prodam. Telefon 21 -575 po 18. uri.
PRODAM dva kombinezona za motoriste, mini šotor in dele za MINIJA. Prodam tudi parcelo v Brusnicah številka 487/19. Oglasite se v četrtek od 15. ure dalje na naslov: Pavla Modic, Šmihel 53, Novo mesto, telefon 21 425.
PRODAM kompleten fasadni oder (grušt) s plohi. Boričevo 9, Novo mesto.
120-basno harmoniko in bas ojačevalec (100 W) Elka prodam Telefon (068) 25 -354.
GUMI VOZ (nov), 16-eolski, prodam. Cena po dogovoru. Brulc, Vinja vas 13, Stopiče.
KONJA, starega 6 let, prodam. Anton Travnik, Žužemberk 148.
BARVNI TELEVIZOR SHARP, ekran 48, prodam Telefon 22- 349.
KUHINJSKE ELEMENTE prodam. Pavle Zupančič, Dol. Ponikve 34,
ZMRZOVA1.NO SKRINJO (380 I) prodam Urek, Cesta herojev 60, Novo mesto.
PSA brak-jazbečarja, starega eno leto, prodam Nardin, Meniška vas 60, Dolenjske Toplice.
OJAČEVALEC (100 W) za kitaro in gorenjsko nošo prodam Kličite na telefon 62 -648.
OTROŠKI VOZIČEK, kombinirani (globok, športni in avtosedež), prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
PRODAM 7-delno omaro (regal) za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku (2322/82) ali popoldne na telefon 23 005.
PRODAM čistokrvnega škotskega ovčarja (Lassicja), starega eno leto. Telefon (061) 852 -384 od 8. do 20. ure.
PRIKOLICO brako prodam Lampret, Lobetova 31, Žabja vas, . Novo mesto.
UGODNO PRODAM več parov zlatih fazanov. Ante Pavlovič, Tribuče 58, 68340 Črnomelj.
HRASTOVO KAD (novo) prodam. Gor. Brezovica 2, Šentjernej.
PRODAM 6 tednov stare srebrne kodre (pudlje). Cena po dogovoru. Informacije na telefon (068) 21-381.
ČREDO OVAC v odličnem stanju prodam. Informacije na telefon (068) 58-623 vsak delavnik dp-poldnc.'
PROJEKTOR za diapozitive LIESEGANG A 30 z daljinskim upravljanjem prodam. Telefon (068) 71- 066.
TOČILNI PULT LTH in ekspres aparat za kavo prodam. Telefon (068) 75 -768.
RADIO Iskra III -I I (2 x 50 W) z zvočniki prodam. Telefon 24-432, interna 14 (dopoldne).
TV GRUNDING (nov), barvni ekran 36, Drodam za 3 M. Telefon (068) 71-066.
GRUNDING RPC 3000 stereo (nov), radio, kasetofon, gramofon (2 x 75) z zvočniki prodam za 5, 5.M. Telefon (068) 71 066.
kupim
KUPIM originalno prikolico s pogonom za frez.o - mačka Akme. Telefon 71-280 (dopoldne).
OPEKO KIKINDA (300 kom), format 272, kupim Danica Henigman, Dolenjske Toplice 118.
POSLOVNO STAVBO, primerno za obrt, za skladišča s hladilnim prostorom ali za proizvodnjo, prodam Pavel Bobič, 68275 Škocjan 52.
PARCELO (1600 m2), primerno za vikend ali vinograd, v bližini Novega mesta, prodam. Informacije na tel. 24 033.
HIŠO in vinograd v bližini Krškega prodam. Podrobnejše informacije dobite po telefonu (061) 454-379.
SADOVNJAK (30 arov) v okolici Brežic ugodno prodam. Možna je gradnja vikenda. Vse informacije dobite po telefonu (068) 75 649 od 15. ure dalje.
RAZNO
STARO POSLOPJE z vrtom v smeri od Novega mesta do Dolenjskih Toplic vzamem v najem. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: ,,SONČNO”.
FRANC DRENŠEK, Dolnji kot 13, Dvor, prepovedujem Johanu Senici iz Dolnjega kota vožnjo z-vsakršnim vozilom ali kosilnico po travniku pri studencu v Dolnjem kotu. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
kom prodam. Informacije po telefonu 22-187.
OJAČEVALEC Dvnakord (200 W) ugodno prodam Avguštin, Kočevske Poljane 15, Dolenjske T oplice.
BOBNE tipa TROVA, ozvočenje (150 W), tri mikrofone, komplet stojala in diatonično harmoniko zrramke Bradeško prodam. Martin Longar, Srednji Lipovec 23, Dvor.
PR!KOLI(X) za osebni avto (1500 x 1800), primerno tudi za traktor prodam Rudi Lindič, Ulica Mirana Jarca 38, Novo mesto.
ANTON BOVHAN, Gornja stara vas 7, Tržišče, opozarjam Janeza Štrbcnea, Gor. Stara vas 8, da prepovedujem pašo kokoši po moji zemlji. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANDREJ TANKO, Nemška vas 19, 61310 Ribnica, preklicujem neutemeljeno izjavo zoper ANDREJA ARKO, Nemška vas n. h., ki sem jo dal 15. marca 1982 pred sodelavci DO ITPP Ribnica.
mmssm
Dragi mami in stari mami ANTONIJI PAVLIČ vse najboljše za 81.
rojstni dan. Kličemo ji še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta. Anica z družino, mali Jožko, ki ji pošilja koš poljubčkov.
Dragemu očetu, dedku in pradedku MARTINU JORDANU iz Koprivnika pri Kostanjevici ob visokem življenjskem jubileju, 80 letnici življenja, vse lepo želijo sinova in hčerke z družinami, mami pa lep pozdrav.
Ozalj. Za montažo hladilnih naprav tudi dlje. Priporoča se Anton VRŠCAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 51-073!
^OBVESTILA j
GRADITELJI! Nudimo vam kvalitetno in hitr<y izdelavo kompletnih načrtov za vse vrste gradenj. Cena ugodna. Telefon (061) 322-502.
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bomo prodajali dva meseca stare rjave jarkice 17. in 18. junija od 17. ure dalje. Prosimo, da' se pravočasno naročite! Se priporoča Mijo GUNJILAC, Valilnica na Senovem, telefon (068) 79-375.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo vulkanizacijska delavnica v Šcflt-jerneju zaprta od 10. do 30. uinija 1982. Priporoča se Jože JUDEŽ.
VODOVODNO INŠTALACIJO napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom. Priporoča se Drago V IRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje.
AKUMULATORSKA DELAVNICA Blažo TASEV, Partizanska 11, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo od 1. junija dalje delavnica odprta Vsak dan od 6. do 15. ure.
OBVEŠČAMO cenjene goste, da smo se preselili iz. Stopič na Ruperč vrh v bife kmetijske zadruge. Lokal je začel obratovati s 1. junijem 1982. Priporočamo se za obisk!
NA SERVISU LTH v Črnomlju popravljamo vse vrste hladilnih aparatov za gostinstvo, industrijo in gospodinjstvo. Izvajamo tudi montažo hladilnih naprav drugih proizvajalcev z garancijo. Za LTH aparate opravljamo usluge v garantnem roku. Območje servisiranja: Mozelj, Trebnje, Krško, Kostanjevica na Krki, Metlika,
V času od 14. do 20. maja so \ brežiški porodnišnici rodile: Dragic« Mirt iz Brestanice - Andrejo, Mile na Jakuš-Mejarec iz Vel. Obreža -Sebastijana, Milka Jaranovič iz Bre žic Bobo, Radmila Petrovič is Brežic Sandro, Anica Škoberne b Reštanja Bojana, Milena Slemen šek iz Sevnice Klemena, Katarini Tkalec iz Sevnice - Alena, Marinki Fabrični iz Čemehovca - Anteja Ljiljana Oštir iz Vel. Malenc -Barbaro, Andreja Kladošek s Seno vega — Urško, Anica Horvat i/ Gradne - deklico, Vesna Vugrin b Zdencev - Katarino, Jadranka Jak šič iz Farkaševca - Sladano, Biserki Franja iz Samobora - Ivana, Olgi Nikoiič-Poglajcn iz Ljubljane -Niko, Zdenka Jamnikar iz Krškr vasi - Natašo, Majda Drečnik b Gor. Pirošice - dečka in Slobodan-ka Mitrovič iz Stare vasi - Majo. Čestitamo!
V času od 20. do 26. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Hribar iz Bele cerkve - Jasmino. Zorka Kobetič iz Malega Nerajca ~ Marjano, Vesna Boni z Jablana " Majo, Valerija Marčen s Senovega ' Metko, Ana Drmaž iz Dolenje Prekope - Matejo, Leposava Sirovica M Trebnjega - Senada, Marta Novak z Dvora - Gregorja, Silva Barborič iz Žabje vasi - Janeza, Ankica Kirin-čič iz Metlike - Igotja, Nevenka Hočevar iz Mokronoga - Denisa, Ana Povhe iz Račjega sela - Marka, Milena Košiček iz Žužemberka -r Jožico, Alojzija Sušnik iz Ivanje vasi
- Korano, Zdenka Bregar iz Šentjerneja - Aleša, Marica Drčar z Mirne
- deklico, Marija Šketa iz Podgrada
- dečka in Ana Kambič sTrebncga vrha - deklico.
Čestitamo!
ZAHVALA
Ob boleči. izgubi našega nepozabnega moža, očeta in deda
SLAVKA GRUMA
z Dvora
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. poklonili cvetje, nam izrazili sožalje ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Vsem še enkrat najlepša hvala. V naših srcih bo vedno z nami!
Žalujoči: žena Pepca, otroci Peter, Mimica, Zinka, Jožica ^ in Slavka z družinami
Dvor, 31. maja 1982
Prišla bo pomlad in z njo tudi cvetje, ki si ga tako ljubila, a ti si tiho odšla od nas,
ne da bi se poslovila.
V SPOMIN
30. maja je preteklo dolgih 9 let, odkar to je tujec iztrgal iz naših rok in nam vzel drago ženo in mamico
CECILIJO VOVK
rojeno Benčina
Žalujoči: mož Izidor, hčerka Mira z družino, Dore, Vinko in Peter
Novo mesto, 30. maja 1982
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najinega dragega moža in atka
*
MIODRAGA KOLAKOVlCA
podpolkovnika v pokoju
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nama ob težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojnemu pa podarili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Hvala osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za izkazano požrtvovalnost. Hvala družbenopolitičnim organizacijam ZKS, ZZB, ZRVS občine Metlika, kolektivu Novoteks Metlika in pripadnikom JLA garnizije Novo mesto. Iskrena hvala tudi godbi in govornikom dipl. inž. Janezu Gačniku, Antonu Zuniču, Vekoslavu Prevalšku za ganljive poslovilne besede. Posebna hvala njegovim tovarišem iz JLA.
Žalujoči: žena Martina, hčerka Smiljka
ZAHVALA
Ho kratki in težki bolezni je v 74. letu starosti prenehalo biti zlato srce naše ljubljene mame, tašče, stare mame, sestre, tete in svakinje
JOŽEFE AVSEC
rej. Štrasberger iz Hrastulj 19 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni poklonili toliko vencev in cvetja ter drago mamo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni osebju bolnišnice Novo mesto - kirurškemu oddelku, osebju zdravstvene postaje Škocjan in Šentjernej, sestram usmiljenkam in sosedom. Zahvaljujemo se župniku in kaplanu za lep pogrebni obred ter škocjanskim pevcem za zapete žalostinke. Enako zahvalo smo dolžni za podatjene vence DO Novoteks Novo mesto, Novost Ljubljana, Iskra Šentjernej tozd Hipot in Upori, Strešnik Dobruška vas ter Društvu inženirjev in tehnikov tekstilcev Dolenjske. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu nas je 28. aprila 1982 za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, ded, praded in stric
IVAN KRŠAK
iz Zakota 48 v Brežicah
Iskreno se zahvaljujemo vsenr -sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem , ki so v teh težkih in žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala pevcem in duhovnikom za opravljeni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Ana, otroci Edo, Olga, Vera, Elza, Vilko ■n Hilda z družinami, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
*
V sončno majsko jutro je odšla naša draga
ROZALIJA VLAŠIČ
, iz Jankovičev pri Adlešičih
Vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, ji poklonili cvetje, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo tov. Cvitkoviču za poslovilne besede, pevkam, župniku, patrom frančiškanom in sestram FMM, podjetjem Belt Črnomelj, Inkop, Itas in Tekstilana Kočevje ter Avto-prevozu Ivančna gorica pri PM Grosuplje.
Ob bolečem slovesu žalujejo: mama, hčerke in sinovi z družinami, sestre, brat in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
MARIJE KOLAR
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo Ined dolgo boleznijo obiskovali in bodrili. Posebno se želimo zahvaliti dr. Kranjcu in Ojsterškovi teti za pozornost in nego v času bolezni. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ko smo obnemeli ob bolečini zaradi prerane izgube našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCIJA ZAJCA
avtoprevoznika iz Novega mesta, Šolska 2
nam je bilo v veliko uteho, da ste mu ob slovesu izkazali toliko pozornosti. Nam, ki smo ostali poslej sami s kruto resnico v srcu, da ga nikoli več ne bo med nami, so bila izrečena sožalja, njemu poklonjeno cvetje, spremstvo do groba, občutene pesmi, poslovilne besede in cerkveni obred dokaz, kako ste ga spoštovali in imeli radi. Posebno zahvalo izrekamo dr. Starcu in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za zdravljenje in Prizadevnost, dr. Vodniku za plemenito pomoč pri lajšanju bolečin na domu, župniku frančiškanskega samostana za lep nagovor ob grobu, vsem sosedom, prijateljem, znancem ter kolektivom Krke, Kovinarja, IMV Šmarjeta, trgovskemu podjetju Zarja Jesenice, VVZ Prule Ljubljana. Vsem skupaj naša globoka zahvala.
Žalujoči: žena, hčerka z družino in vsi njegovi
Tako rad je jadral pod oblaki,
toda kruta usoda ga je v
njegovi 26. pomladi iztrgala izpod neba.
Za vedno nas je zapustil naš
SREČKO kotnik
iz Novega mesta
Neutolažljivi: oči, Anica, ljubljeni bratec Gorazd, njegova Mija, Gazvodovi in ostalo
sorodstvo
Novo mesto, Brusnice, Trebelno, Ljubljana, Nova Gorica, Zuerich, Hamilton
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica
ANA
DRGANC
rojena Pezdirc
Iskreno se zahvaljujemo Domu počitka Metlika za veliko skrb in nego, duhovniku iz Podzemlja za opravljeni obred 'n vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Vsi njeni Rijeka, Mirna, Cikava
V SPOMIN na
ANTONA in JOŽEFO MILER
23. maja je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri oče, dedek in pradedek. Oče, v vašem prostoru ostaja večna praznina in spomin na vas. Ob tej priliki se spomnimo tudi naše drage mame, babice in prababice, ki se je od nas poslovila že pred sedmimi , leti. Vsem, ki se ju spominjate, prisrčna hvala!
Žalujoči: sin Tone z ženo, Darko in Tonči ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
MIRKA KOBALA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga bodrili med boleznijo, sočustvovali z nami ob boleči izgubi in pokojniku poklonili cvetje. Hvala tudi pevcem, godbi, odboru ZZB NOB Kočevje in zdravstvenemu osebju.
Žalujoči: žena Francka in hčerka Jelka z družino
Kočevje, 21. maja 1982
	
i^-ŽaiFi MyginiirtliEl=3B	
' s
^ JANKO	G
Zamejska žalost je najgloblja
Mladi gledališčniki iz Boljunca pri Trstu nastopili v pobratenem Kočevju
Sedanji predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Janko Gladek je pravi, trdni Belokranjec, privržen tej pokrajini in Črnomlju, v katerem živi tako rekoč že vse svoje življenje. 'Pa vendar ni, strogo gledano, v njem niti kaplje belokranjske krvi. Očeta, Gorenjca, so kma-^ lu po vojni kot strojevodjo premestili v Novo mesto, družina pa je dobila stanovanje v Črnomlju, kjer še danes živijo štirje od petih članov te družine. Po takratni nižji gimnaziji se je Janko šel učit za avtomehanika k mojstru Jožetu Vrščaju, ki ga ima še danes tako po strokovni kot človeški plati za enega najboljših in za njegovo nadaljnje življenje najvplivnejših ljudi. „ Vse, ki smo se kdaj pri njem učili, je vzgajal v tem duhu, da je treba vsako delo dobro in vestno opraviti, se kar naprej učiti in izpopolnjevati in s svojim ustvarjalnim delom prispevati svoj delež naši družbi,“ se danes svojega prvega mojstra spominja Gladek.
Večina Gladkove življenjske poti pa je tesno povezana s črnomaljskim Beltom, kjer je najprej delal kot avtomehanik, potem tehnični risar v konstrukcijskem oddelku, postal tam samostojni konstruktor in nazadnje direktor tozda Mehanska obdelava. Od tam ga je pot za krajši čas vodila v Novo mesto, kjer je bil sekretar Medobčinske gospodarske zbornice, dokler ni postal
predsednik črnomaljskega J izvršnega sveta. Seveda ni f vse te poti prehodil kot J
avtomehanik. Tako rekoč ves čas na vseh delovnih mestih se je Gladek šolal ob delu: najprej je končal srednjo strojno tehniško šolo, nato višjo strojno, letos spomladi pa je diplomiral na visoki ekonomski šoli v Mariboru na tehnično-ekonomski smeri. ,,Ne upoštevaje vajensko šolo sem ob delu opravil 96 izpitov. ’’ Zgovo- ¥ ren podatek.
Marsikdo ne samo da ne % bi zmogel tega, kaj šele, da- ^
bi mu ob rednem delu in študiju ostalo še kaj časa za druge stvari! Gladek pa se je zavzeto ukvarjal z glasbo in igral saksofon v takrat zelo popularnem črnomaljskem ansamblu Šest črnih, štiri leta je igral nogomet pri Beli krajini. „Oboje, glasba in šport, me še danes privlači.
V veseli družbi rad zapojem ob kitari, za rekreacijo pa redno igram nogomet, rad tudi smučam, “ pravi Gladek.
„ Vse to sem lahko dosegel tudi zaradi velikega razumevanja v svoji družini.
Ves čas sem imel splanirano J|
..Najgloblja žalost je zamejska žalost”, zamejci so kot ,,zajci, dušeni na rimski način”. Take in še bolj trpke resnice o zamejstvu in slovenstvu nasploh smo slišali na kočevskem odru na dan mladosti, 25. maja, ko so v Kočevju gostovali člani kulturnega društva „France Prešeren” iz Boljunca, iz slovenske občine Dolina pri Trstu, ki je že dobrih 10 let pobratena z občino Kočevje,
Mladinska gledališka skupina iz Boljunca se je predstavila z gledališko lepljenko ,,S kakšno pravico ti rečem dober dan? ”, ki sojo pripravili po motivih iz pesniške zbirke ■ Marka Kravosa ,,Tretje oko”. Za to
ŠMIHELČANI
NAJBOLJŠI
Odred gorjanskih tabornikovje 7. maja preverjal znanje, ki gaje pridobil v tem letu. V skupni uvrstitvi so zmagali šmihelski taborniki, ki se bodo pomerili na občinskem tekmovanju 15. maja v Šentjerneju: mlajše čebelice so bile tretje, mlajši medvedki drugi, prav tako starejši medvedki, mlajši taborniki pa so zasedli prvo mesto ter si zagotovili nastop na področnem mnogoboju. Kot zanimivost naj omenim, da je pri izračunavanju tekmovalnih podatkov tabornikom pomagal posebej za' taborniški mnogoboj programiran računalnik šentjernejske Iskre Hevlett-Packard 9835 A. Tako so bili še isti dan zbrani vsi rezultati.
D.SAJE
svojo zbirko je Marko Kravos prejel Tani, nagrado Prešernovega sklada.
MLADI ZAMEJCI NAVDUŠILI — Mladinska gledališka skupina iz Boljunca je z gledališko lepljenko „S kakšno pravico ti rečem dober dan” navdušila mlade gledalce v Kočevju.
Boljučani so predstavo naštudirali že lani. Prvič so nastopili z njo maja lani, ko so praznovali 80-letnieo svojega kulturnega društva. Skupno so z njo nastopili do gostovanja v Kočevju že 12-krat, med drugim v Bohinjski Bistrici in Sežani, in povsod poželi velik aplavz. Snemali sojo tudi za radio.
Skupno nastopa v igri 25 amaterskih igralcev. To so vaški mladinci in mladinke, stari od 14 do 18 let, ki pa so svojo nalogo kljub mladosti zelo uspešno opravili. Za svoj nastop so poželi velik aplavz tudi v Kočevju, kjer so 25. maja nastopili dvakrat.
Z nastopom gledališke skupine iz Boljunca se nadaljuje sodelovanje prebivalcev obeh pobratenih občin, Doline in Kočevja, ki stopa v drugo desetletje. Pred kratkim so gostovali v Dolini kočevski športniki (odbojkarice in nogometaši), jeseni pa bodo člani MKUD „Matej Bor" iz kočevske gimnazije gostovali v Dolini z Marinčevo igro ,,Muza na mansardi”.	J.	PRIMC
Zmaga za polkilskega lipana
S tekmovanja v muharjenju ribičev sekcije Vas—Fara
Lep dan, po dolgih letih spet očiščeno nekdanje kopališče v Fari in bistra Kolpa - vse to je nudilo dober občutek ribičem, njihovim domačim ter gostom, ki so se zbrali v nedeljo, 23. maja, na družabno srečanje in tekmovanje v muharje-
tako rekoč vsako uro in zares prostih dni nisem imel. Sedaj, ko so vse te šole za mano, mi pa kar nekaj manjka in ni rečeno, da ne bom še kaj začel. ” Sicer pa je Gladek najbolj navezan na, kot sam pravi, združeno delo. „Za predsednika izvršnega sveta so me izbrali; to delo, ki je družbi potrebno, skušam čim bolje opravljati, potem pa se bom, upam, vrnil v združeno delo. ”
Kot predsednik izvršnega sveta se Gladek, ki v vseh letih svojega službovanja ni niti enkrat zamudil na delo, najbolje počuti takrat, ko se izkaže, da je vsak naredil vse, za kar so se skupaj dogovorili. „Zame sta največji vrednosti delo in znanje. ”
A. BARTELJ
S kruhom prodana še miš
Iz trebanjske pekarne prišel hlebec ajdovega kruha z zapečeno mišjo pod skorjo — Kaj je pokazal pregled
Ce ste pri kosilu ali pri večerji in če imate na mizi hlebec ajdovega kruha, potem raje odložite časopis in v miru pospravite obrok pred seboj. Kajti to, kar je napisano v obtožnem predlogu zoper Štefana Radakoviča, vodjo obrata pekarne, v Trebnjem Živilskega kombinata Žito, tozda Pekarna in slaščičarna Dolenjska, resnično ni za vsak želodec.
Mercatorjeva prodajalna v Trebnjem je nekega lanskega november-skega dne dobila iz trebanjske pekarne pošiljko kruha, v kateri je bilo tudi pet ajdovih kilogramskih hlebcev. Le kdo bi si mislil, daje v enem od njih prava pravcata zapečena miš! Usoda je hotela tako, da sta si tega hlebca poželeli dve stranki, vsaka po pol kilograma. Ni minilo veliko časa, ko sta se obe stranki vrnili vprodajalno. Bilo je pač tako, da je prodajalka, ko je rezala hlebec na polovico, razpolovila tudi miš in jo v kruhu prodala kupcema. Dodatek pod skorjo je bil več kot očiten.
V potrdilo -ugotovitvi pa so inšpektorji kruh poslali še na pregled v Zavod za socialno medicino in higieno dela v Novo mesto. Od tam je prišel takšen odgovor:
..Predmet v kruhu je ostanek glo-dalca, na katerem je mogoče opaziti glavo z očmi, gobec z značilnima sekalcema, pa tudi uho.”
Kaj bo o glodalcu v kruhu reklo novomeško sodišče, bomo videli že kmalu, vsekakor pa bo hotelo izvedeti kaj več o higienskih razmerah v trebanjski pekarni.
B.B.
nju, ki ga je organiziralo športno ribiško društvo „Goran”, sekcija Vas-Fara.
Sekcija šteje 95 članov in 11 pionirjev, deluje pa že nekaj let v okviru društva ,.Goran” z Broda na Kolpi. V njej so ribiči s slovenske strani Kolpe, in to domačini in posamezniki, ki so se pred leti odselili v druga mesta, kot ribiči pa občasno prihajajo v domači kraj: ribarijo, skrbijo za čisto Kolpo, osvežujejo stara in sklepajo nova prijateljstva.
Prvo mesto in zlato ribiško odličje sije ulovil IvanGrgorič z 0,55 kg težkim lipanom, drugo mesto Stane Kraševec, tretje pa Jože Štimec. Za okrepčilo je bil kotlet ..ribičija” in pijača. Na ogled je bila še kolekcija suhih muh.
Med gosti so bili predstavniki SRD „Goran” - Brod na Kolpi, Ribiške družine Kočevje, Lovske družine Banjaloka in Krajevne skupnosti Kostel. Svoje priznanje delu in prizadevanju ribičev ob Kolpi je izkazal s svojo udeležbo na srečanju tudi domačin, doma in v tujini, znani ribiški strokovnjak inž. Slavko Volk.
TINE SELAN
Ubrane gasilske godbe v Sevnici
Sedem orkestrov je v nedeljo nastopilo na 4. srečanju gasilskih godb Slovenije
Pred tremi leti so bili Sevničani pobudniki srečanja gasijskih godb Slovenije. Od takrat se dobivajo vsako zadnjo nedeljo v maju. Pokrovitelj tokratne revije je bila Industri-a otroške konfekcije Jutranjka.
m Očitno se bo poslej ustalilo tudi prizorišče, prostrani park sevniškega gradu. Med gosti so bili Stane Urbančič, tajnik Gasilske zveze Slovenije, Ervin Hartman iz združenja pihalnih orkestrov Slovenije. V imenu predsedstva Gasilske zveze je srečanje pozdravil Lojze Ljubič.
Nastope sedmerice godb - izostala je godba iz Ceršaka — so Sevničani tokrat razvrstili po starosti ansamblov. Zato je kot prvi zaigral novomeški gasilski pihalni orkester pod vodstvom Antona Čeha. Godba je naslednik mestne godbe iz leta 1849. Z zavidljivim stažem, 132 Jeti, torej le letom manj kot novomeška, je kot druga zaigrala kapel-
ska godba. Kar 48 let jo že vodi neutrudni Jože Stanič. Kot tretji so nastopili godbeniki iz Spodnje Polskave, ustanovljene 1907. Godba iz Loč pri Dobovi je bila ustanovljena v zimi 1920, sedaj jih vodi Štefan Obrubič. Tretjič na sevniškem srečanju je igrala gasilska godba na pihala iz Maribora, ustanovljena 1947. H mlajšim godbenim kolektivom je mogoče prištevati stiško in sevniško gasilsko godbo. Stiška godba je pred mesecem dni slavila petletnico, Sevničani pa igrajo pod taktirko Bogomirja Hrovatiča ponovno od 1978, po 23-letni preki-' nitvi pihalnih godb v tem posavskem kraju.
Godbe so na sevniškem srečanju izvajale zahtevne skladbe, med njimi tudi novejše skladbe. Nekateri igrajo / tudi lastne skladbe svojih kapelnikov. Taka je bila Neuvlrtova Gasilska paradna koračnica v izvedbi Mariborčanov. Sevniškim priredi-
teljem se naposled tudi ni treba več bati za občinstvo. Grajski park je bil prepoln. Vmes so nastopila tudi dekleta iz Florjanske ulice, ki so pred mesecem dni ustanovile ritmično sekcijo. Pred domačo sevniško godbo nastopa tudi skupina mažuretk.
A. ŽELEZNIK
>1
S
SPRETNE ŽENSKE ROKE -polja je na drugi preizkušnji v navez in zank s hitrostjo in moško ekipo. (Foto: B. Budja)
S solidarnostjo do večjega doma na Kredarici
Triglavski dom na Kredarici obnovljen le s pomočjo širše družbene skupnosti in posameznikov
Triglavski dom na Kredarici že 86 let kljubuje vetrovom, pod svojo streho pa je sprejel že milijon gostov. Njegove zmogljivosti so že dolgo premajhne, zato naj bi se ob 90-letnici ustanovitve slovenskega planinskega društva, ki bo prihodnje leto, povečal na 180 ležišč in sedežev.
Gradbeni odbor, ki posodablja dom, ki ga je leta 1896 na 2.515 metrih postavil Jakob Aljaž, se pospešeno pripravlja na gradnjo novega doma, ki se bo začela 1. julija. Gradnja bo stala 48 milijonov dinarjev, doslej pa so s prispevki zbrali 17 milijonov dinarjev. Zato je skupščina Planinske zveze Slovenije predlagala široko akcijo zbiranja sredstev; v obliki obveznic, denarnih prispevkov, izdelkov in storitev, z dodatnimi planinskimi znamkicami, doplačilnimi znamkami, kot z namensko denarno loterijo, s posebnimi nalepkami, našitki in spominki.
ŠRAUFCIGER VLEČE
Vinko Šimek oz. Jaka Šraufciget. Ljubiša Samardič (Šurda v TV seriji „Vroči veter”), Miša Molk, Tatjana Dremelj in ansambel Posod n11 jurja” so v dvorani športnega centta v Ribnici minuli teden zabavali >n nasmejali Ribničane. Prireditev ]e prišlo gledat kar okoli 2.000 Pie~ bivalcev iz vse občine.
DVAJSET LET
SEVNIŠKE ZVEZDE
V ponedeljek so s kulturnim pt°' gramom in s podelitvijo dvajsetih priznanj mentorjem in najboljšim športnikom, v torek pa še z velikim športnim nastopom počastili na sevniški osnovni šoli Savo Kladnik 20-letnico šolskega športnega društva Zvezda.
Gasilski raMy
70 sodelujočih ekip, 700 gasilcev — Naveličani sodniki
Rekordnih 70 ekip iz domala vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev novomeškega območja - od tega jih je bilo kar 1 ženskih - se je v nedeljo udeležil0 11. tradicionalnega gasilskega avto rallyja med Otočcem in Grm°v ljami.	,
Nastopajoče je na progi me. Otočcem in Grmovljami čakalo se preizkušenj. V skupnem seštevku Je med moškimi prostovoljnimi društvi zmagalo GD Laknice, pri ženska desetina iz Mirne peči, med ind strijskimi gasilskimi društvi pa obeh kategorijah tekmovalci iz 10 varne zdravil Krka. Podelitev Pr^ znanj najboljšim bo 20. junifa Mirni peči. Za konec še zapišimo.
20. junija
e zapišimo, so štiri ekipe, ki bi morale startati_
Ženska gasilska desetina Mokrega Kronovetn med vezanjem reševalnih spretnostjo prekosila marsikatero
večernih urah, ostale brez uvrstit^ • Enostavno zato, ker sojo sodniki startu predčasno mahnili domov-sicer odlični organizaciji tekmova nja, ki ga je pripravila novomes^. občinska gasilska zveza, napaka, meče senco na uspešnost prireditv •
t
*•
* A1 i
Al
rw
j. ,-; * -j: O ^
KI ZA KOLO, NAJ GRE Z NAMI V KOLO - V soboto in nedeljo bo v Črnomlju ena največjih slovenskih folklornih prireditev, tradicionalno juijevanje, ki bo letos že dvajsetič po vrsti. Nastopile bodo vse belokranjske folklorne skupine in folklorna skupina iz Beltincev. V soboto zvečer bo kresovanje, v nedeljo ob 9.30 pa juijevanje. Več o juijevanju v današnji Prilogi.
Srebrni krški zvoki
Ob srebrnem jubileju, 25-letnici pihalcev v Krškem nastopilo še 7 drugih orkestrov — Priznanja
Ne zgodi se ravno pogosto, vsaj v Krškem ne, da bi nastop amaterske kulturne skupine spremljala polna dvorana obiskovalcev. In vendar se je to primerilo pihalnemu orkestru Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj; prejšnji petek v delavskem domu Edvarda Kardelja je občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem izsililo celo dodatke in tega gotovo niso storili zato, da bi se jubilantu (oddolžili ob orkesto-vem srebrnem jubileju, marveč za kakovostno izvedbo.
Slavnostni koncert pa je bil priložnost, da so podelili devetim godbenikom bronaste Gallusove značke, srebrhe so dobili Prago Letnar, Boris Glas, Ivan Levičar in Jože Šeško, zlato značko pa je prejel Franc Ban, ki je kot Rudi Dimc zapisan godbi že od njene ustanovitve.
Nedeljski promenadni koncert orkestrov pa je pred delavskim domom Edvarda Kardelja na najlepši način sklenil jubilantov pfaz-nik, tako da so združeni godbeniki
zaigrali tri skladbe. Med dopoldanskimi obiski po krajevnih skup-
nostih so imeli največ okoli 300 poslušalcev Senovčani na Raki, najmanj prijetno je bilo organizatorjem in godbenikom Kapel v Velikem Podlogu. Dobra je bila odzivnost Brestaničanov, ki so se tako razveselili godbe iz Vevč, da so spontano naročali pijačo za
žejne godce, ki so se kar s težkim srcem poslovili od prijetnega okolja na Ribniku. Na Velikem Trnu so igrali Radečani, v Koprivnici orkester Alplesa iz Železnikov, v Podbočju so bili v gosteh Prevalj-čani in na Zdolah Metličani. p
MOGOČNO JE IZZVENEL SKUPNI NASTOP — Dirigentu domačega orkestra — jubilanta prof. Dragu Gradišku je pripadla čast, da ob zaključku promenadnega koncerta pred delavskim domom Edvarda Kardelja v Krškem vodi in poenoti nastop okoli 300 godbenikov. Na sliki: del nastopajočih, godbeniki iz Radeč. (Foto: P. Perc)
Iz sklada so bili nabavljeni še drugi aparati, med njimi tudi plinski sterilizator za sterilizacijo nekaterih naprav iz umetnih mas. S takim postopkom jih lahko večkrat uporabljamo. Bolnica zanj še do danes nima uporabnega dovoljenja, ker inšpekcije najdejo vedno kaj novega. Priprave morajo pošiljati na sterilizacijo v Ljubljano, kar povečuje stroške, domači aparat pa brez koristi zastareva.
Na carini so zdaj trije aparati, še trije so naročeni, eden tudi že plačan. Poleg aparatov za oddelek za bolezni nosa, ušes in grla in za ginekologijo bomo dobili tudi gastroskop za optično opazovanje želodčne sluznice ter stroj za pomivanje steklenine.
Omenili smo že, da lahko poteče od naročila do prevzema medicinskega aparata več let, saj so vsi uvoženi in kupljeni za devize. Jugoslovanski trg je namreč premajhen, da bi se splačalo razvijati lastno proizvodnjo s tako drago tehnologijo. Posamezni aparati stanejo več milijonov dinarjev, npr. ultra zvok za trebušne preiskave.
Začeti moramo razmišljati tudi o nabavi tomografa, novejšega dosežka v sodobni medicini, ki je kombinacija rentgenske tehnike z
računalniško. Izumiteljema so za to podelili celo Nobelovi nagradi.
Tkivo različnih delov telesa vsrkava rentgenske žarke, ki izhajajo iz rentgenske cevi v različne smeri. Nastale razlike v vsrkavanju zaznajo posebni detektorji na drugi strani tomo-grafiranega telesa. K temu se navezujejo še aparati za zajemanje in predvajanje slik. Bolnikom so sedaj prihranjene mučne in nevarne preiskave za odkrivanje možganskih novotvorb, morebitnih strdkov, starostnih sprememb ter prirojenih defektov v glavi. S tomografijo ločujejo tudi možgansko kap, povzročeno s krvavitvijo ali trombozo. Ti kažeta sicer enake znake obolenja, način zdravljenja pa je različen.
Tomograf z vsemi aparati je sila draga naprava, vendar je že eno samo rešeno človeško življenje neprecenljive vrednosti. Resnica je tudi, da danes bolniki vse predolgo odlašajo z obiskom pri zdravnikih. Boje se dolgega čakanja in bolečih preiskav. Včasih morajo celo v Ljubljano — po več mesečnem čakanju na vrsto. Vse to zelo podraži zdravljenje, ga zavleče v nedogled ali celo do končnega: prepozno!
MARICA DRNOVSEK-TRELC
Sodobne medicinske naprave so izredno °rage, nam pa zaradi pomanjkanja deviz in večletne procedure od naročila do nabave iz tujine težko dostopne. Zgradili smo nove tovarna. bolnišnice in zdravstvene domove, premalo uenarja pa namenili za sodobno medicinsko opremo. Vendar bi se 'nam te investicije bogato obrestovale.	Vsi želimo,	da	bi pri nas živeli
krePki, zdravi ljudje, zato	bi	nam morala biti
ohranitev zdravja važna prav toliko kot uspehi v proizvodnji, ki je ni moč doseči brez zdravih ljudi. Veliko denarja porabimo za bolniške,
1	dolgotrajne	boleče preiskave	in operacije po
1	dosedanjem	načinu. Ko bi	ta	sredstva porabili
,	Za sodoben način zdravljenja, nam ne bi bilo
j	treba poslušati tolikokrat ponavljane diagnoze:
,	-.Vsaj pred letom ali pol leta bi morali pričeti
zdravljenje. Sedaj je prepozno . * . !"
Leta 1976 je bil pri Občinskem odboru I	Rdečega križa Novo mesto ustanovljen Sklad za
Nabavo dragih medicinskih instrumentov. V ’	Pravilniku piše, da so sredstva sklada namenjena
*a aparate, katerih ni moč nabaviti iz rednih sredstev zdravstvenih zavodov. Po vsej dolenjski re9*ji, ožji in širši, so začeli zbirati denar in
obveznice cestnega posojila. Ljudje nakazujejo denar na tekoči račun Občinskega odbora RK Novo mesto številka 52100—678—80144 z navedbo „za sklad" ali pa ga prinašajo osebno : v spomin umrlim svojcem namesto cvetja, ob raznih jubilejih, za novoletne čestitke in podobnih prilikah. Do sedaj je bilo iz sklada porabljenih že 1.367.000 dinarjev, na razpolago imamo zopet 1.850.000 din z obveznicami. Zdravstvene ustanove so sklenile, da bodo vsi letos nabavljeni aparati dani v uporabo Splošni bolni ci v Novem mestu, kjer bodo najbolj koristili bolnikom vse Dolenjske.
V preteklih letih je bilo nabavljenih osem aparatov, od katerih jih sedem že dalj časa uspešno deluje. Laborantke v bolnici so z veseljem pravile, kako danes z lahkoto in mimogrede s coulter counterjem preštevajo krvna telesca. Prej so jih ob mikroskopih močno bolele oči. Za preiskavo glave pri poškodbah in tumorjih imamo echo encefalo-• graf, na oddelku za dializo ledvic dve posteljni tehtnici, na ginekologiji kardiotokograf in baby-derm posteljico. Z njeno uporabo so rešili že mnogo novorojenčkov.
VOJAŠKI
KONEC VELIKIH LADIJ?
Potopitev britanskega rušilca „Sheffield" pri Falklandskih otokih je v ZDA sprožila razprave o prihodnosti velikih ladij. Predvsem poudarjajo, da pri protiladijskih raketah ne gre za nekaj, česar ne bi poznali. Nevarnost raket, namenjenih ladjam, je praktično znana od leta 1967, ko je egiptovski raketni čoln z raketo sovjetske proizvodnje potopil izraelski rušilec „Ejlat". Raketo, ki leti z nadzvočno hitrostjo pol metra nad gladino morja, je izredno težko odkriti. Obstoj teh raket je že sam po sebi nevarna grožnja. Število teh raket po svetu je veliko, taka raketa da borbenemu čolnu moč bojne ladje. Ravno to omogoča majhnim priobalnim državam obrambo pred velikimi mornaricami.
Zdaj ni važno, ali je bila argentinska potopitev ..Sheffielda" naključje ali ne, ostaja namreč
 !-----------------------------
dejstvo, da je rušilec mogoče potopiti z eno samo raketo. ..Sheffield" sam je bil popolnoma nemočen, britanski rušilec namreč ni bil oborožen s protiraketnim orožjem. Druge britanske ladje tako orožje imajo. Poleg tega je britanska flota navajena na sistem zgodnjega opozarjanja na nevarnost pred letali. Letala za zgodnje opozarjanje pa na južni Atlantik niso mogla.
Poduk je torej, da mora imeti vsaka ladja tudi protiraketni sistem, o čemer je bil govor že pred
Falklandi. Raketo, kakršna je potopila britanski rušilec, je mogoče sestreliti ali pa speljati stran.
Načeloma je z njo lažje obračunati kot pa na primer z bombo, torpedom ali granato, pri katerih so edina obramba manever, oklep ali pravilo ..Streljaj prvi". Tudi pri samem uničevanju rakete sta dve možnosti:	lahko uničite
platformo, na kateri je raketa, torej ladjo, podmornico ali letalo, ali pa raketo med letom.
Raketo je mogoče tudi preslepiti, da napade lažen cilj. Kot vsako orožje ima torej tudi protiladijska raketa protiorožje. Samo imeti ga morate.
Vsekakor pa je primer„Sheffield" pokazal, kako težko seje ubraniti raketnega napada. Ta ladja Njenega veličanstva je bila najmodernejše vojno plovilo odlične konstrukcije in sposobnosti. In vendar ga je uničila ena sama samcata raketa, ki jo je izstrelilo eno samo samcato letalo.
Je torej velikim ladjam odzvonilo? Če je ena od osnovnih smeri v vojnem ladjedelstvu graditev ladij, ki so sposobne vzdržati raketni napad ali pa ga preživeti s čim manj poškodbami, se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo pametneje namesto ene velike vojne ladje zgraditi več manjših, cenejših; če računamo, da jih bo nekaj sicer šlo na dno, je še vedno bolje, kot če bi sovražnik potopil neznansko drago veliko ladjo-Američani na primer načrtujejo graditev dveh superletalonosilk, od katerih bo vsaka vejala blizu 4,5 milijarde dolarjev. Če investiraš tako goro denarja v eno samo ladjo, boš vražje dobro razmislil, ali jo boš v tveganem položaju tudi uporabil. Če pa jo že boš, je treba za samo zaščito take superladje uporabiti tako neznanske sile, da se osnovna naloga kar izgubi. Čep3 ima poveljnik ladje ali flote proste roke, če lahko računa tudi z izgubo ladje, bo vsekakor pokazal več pobude. Z izgubo ladje laže računaš, če jih imaš več.
So tudi analitiki, ki primer ..Sheffield" izkoriščajo za podporo pristašev graditve velikih ladij. Trdijo namreč, da britanski rušilec nebi bil potopljen, če bi Otočani na prizorišču spopada imeli veliko in ne majhno letalonosilko. Mogoče je to celo res, vendar je na temeljo tega napačno zidati tezo o premoči superletalonosilk.
Ladji, ki ju je naročil ameriški predsednik« bodo splovili čez 10 let, če bo vse po sreči, bosta ti letalonosilki v oborožitvi vse do l®ta 2020. Kako je mogoče vrednost nečesa, kar bo na voljo v tako oddaljeni bodočnosti, določat' na temelju dejstva, da bi taka stvar pač pomag3-la v nekem prepiru na južnem Atlantiku? v zgodovini kar mrgoli vojnih načrtovalcev, ki se pripravljali za včerajšnje bitke.
Verjetno je torej, da bodo zgodovinarji nekoč zapisali, da je ..Sheffield" sprožil razmišljanje o vse večji ranljivosti ladij, o tem, oj* ladjam prihodnosti ni potrebna velikost, amp3* učinkovitost.
 s
razkošje v travi
Viseči ležalnik ni nova iznajdba; -pač pa ga pri nas še malo uporabljamo in premalo poznamo. Niso udobni le iz mreže pleteni ležalniki in kupljeni v trgovini. Sami ga lahko naredite iz kosa trdnejšega platna, ki mu na konceh všijete primerni palici (lahko odsluženo držalo metle), na katere pričvrstite tudi vrv. Taka naprava je kaj pripravna za izlete v naravo, za bivanje v kampih, seveda pa odleže tudi pred domačo hišo.
dodamo še sesekljan feferon. Maslo penasto mešamo in mu primešamo sesekljane kapre. Dobljeni namaz namažemo za prst debelo na krožnik, postavimo v hladilnik, da se strdi, nato pa <p narežemo na 24 kock. Kocke zamrznemo.
Žemlji namočimo, ožmemo, nato pa zmešamo z zmletim mesorrv jajci, drobno sesekljano čebulo in gorčico, soljo in poprom. Zgnetemo v gladko testo, iz katerega oblikujemo 12 okroglih zrezkov. V sredino vsakega zrezka potlačimo zamrznjeno kocko masla. Pazimo, da meso z vseh strani prekriva maslo, da med peko mašč oba ne bo stekla na žerjavica Zrezke premažemo z oljem in pečemo pri srednji vročini 20 do 30 minut. Preden jih ponudimo, položimo na vsak zrezek kocko masla, nekaj kaper in list peteršilja. Zeliščno maslo pa seveda pripravimo že dan ali dva pred piknikom, da si olajšamo delo.
GOVEJI ZREZKI IZ KVASE
Za 8 porcij potrebujemo: 8 debelejših, mehkih govejih zrekov, 3 čebule, 3 stroke česna, 250 g paradižnikov, 6 žlic vinskega kisa, osminko litra rdečega vina, 2 žlici kaper, 6 žlic olivnega olja, timijan, 1 lovorov list.
Čebulo olupimo in narežemo na rezine. Česen sesekljamo. Paradižnike prelijemo z vrelo vodo, jih olupimo, razpolovimo in odstranimo seme. V skledo nalijemo kis, vino, dodamo kapre, na kose narezane paradižnike in olivno olje. V mešalcu vse skupaj premešamo, nato damo nazaj v skledo in dodamo čebulo, česen, timijan in lovor. Tako je napravljena kvaša, v katero položimo goveje zrezke. V pokriti posodi naj se IT kvaši namakajo najmanj 24 ur. Vmes jih večkrat obrnemo in kvašo premešamo. Preden zrezke spečemo, jih očedimo. Bolj ko so zrezki debeli, počasneje jih pečemo. Med peko jih mažemo s kvašo, da so sočnejši.
ZVITKI IZ PURANOVEGA MESA
Za 8 porcij potrebujemo: 8 tankih zrekov iz belega puranovega prsnega kosa, 8 rezin prekajene slanine, 500 g šampinjonov
ali drugih svežih gob, 2 čebuli-20 g masla, 3 šopke peteršilja, sol, poper.
Go be očistimo in narežemo n* tanke lističe. Čebulo olupimo i° drobno sesekljamo ter jo prepražimo na maslu, da postekleni. Dodamo gobe in pražimo tolik0 časa, da povre vsa tekočina Peteršilj sesekljamo in ga zamešamo med gobe. Gobov nade* začinimo s soljo in poprom Razgrnemo puranove zrezke, lil1 solimo, popramo in namažemo i nadevom. Nato zrezke zvijemo v zvitke, vsak zvitek ovijemo * slanino in spnemo z zobotrebcem Puranove zvitke pečemo na ne premočni žerjavici 25 do 3® minut in jih med peko večkrai obrnemo.
ZELENJAVA V FOLIJI
Za 8 porcij potrebujemo: 750S bučk, 750 g paradižnikov, 500! čebule, sol, poper, tri šopk* bazilike, 3 žlice olja, dvojno plasI fol ijp.
Paradižnike in bučke operem0 in narežemo na rezine. Čebul0 olupimo in tanko narežemo. Razgrnemo dvojno plast folije nanjo zlagamo plasti zelenjave-Vsako plast solimo, popramo, potresemo z baziliko in pokapam0 z oljem Folijo zvijemo v trdn° zaprt zvitek. Zelenjavo položim«^ na žar in pečemo pri sredni1 vročini 25 do 30 minut. nudimo jo za prilogo k mesu al1 kot prigrizek s kruhom, medte"1 ko čakamo na mesni obrok.
K mesu ponudimo različ"* omake. Poskrbimo za več različnih okusov, ki se prilegajo k pečenj u na žaru.
BAZ ILI KOVA OMAKA
Potrebujemo: 250 g paradiž"1' kov, 3 šopke bazilike, 1 lonč** jogurta, 1 lonček majonez0-osmino litra sladke smeta"0' poper.
Paradižnike prelijemo z vrel° vodo, nato jih olupimo. Odstre"1' mo seme, paradižnike pa drob"0 sesekljamo in pretlačimo. Bazilik0 operemo, odcedimo in drob"0 sesekljamo. Jogurt zmešamo ! smetano in majonezo, dodam0 paradižnike in baziliko, solimo 10 popramo. Ponudimo k mesu.
kakšne
kopalke?
Tudi letos kopalna moda močno propagira enodelne kopalne obleke, ki imajo bodisi to lastnost, da so za okras nabrane na eni strani, da so nad prsmi revne, s tankimi naramnicami ali brez njih
ali pa so črtaste in v nedrčku rezane na krog. Seveda bodo bikinke še vedno prevladovale na plažah, saj se jim zaradi telesnega ugodja marsikatera noče odpovedati.
Lepo vreme kar kliče v naravo. Zakaj ne bi prijetnega izleta združili s kosilom na prostem? Zakurimo žar, in ko je žerjavica primerno močna, rešetke razbeljene in sestavine pripravljene, se začne prijetni obred pečenja. Nič ni tako težkega, da priprave pravcate pojedine ne bi zmogli tudi manj izkušeni kuharski mojstri Pa sploh ne mislimo samo na čevapčiče.
PLESKAVICE S KAPRAMI
Za 12 porcij potrebujemo: šopek peteršilja, 50 g kaper, 200 g masla, 2 stari žemlji, poper, 1 kg mešanega zmletega mesa, 2 jajci, 2 čebuli, 1 žlico gorčice, sol, malo olja za mazanje, 2 do 3 žlice kaper in peteršilj za okras.
Peteršilj in kapre drobno sesekljamo in zmešamo z malo sveže zmletega popra Po želji lahko
Kuha: Pater Bevc
žar spet tli
Aprila so delegati v zveznem zboru s sprejetjem zakona o temeljnih pravicah Pokojninskega in invalidskega zavarovanja končno zaključili sedčmletno obdobje pri-Prav, razprav in številnih predlogov. Zakon pa dejansko daje precej manj, kot so ljudje od niega pričakovali. Pokojnine so v njem sicer dobile mesto med pravicami iz minulega dela, bistveno dlje pa zakon ni prišel. Pripravljalcem je očitno zmanjkalo sape, združenemu delu pa Manjka sredstev, s katerimi naj bi pokrilo
spremembe.
Novi zakon sicer prinaša vrsto novosti, ki so za upokojence dokaj ugodne. Že v času razprav sta v javnosti zbudili največ pozornosti dve, ki sta z zakonom tudi sprejeti. Kot prvo novost novi zakon določa, da se pri določanju pokojninske osnove osebni dohodki iz preteklih let valorizirajo na zadnje leto zavarovanja pred upokojitvijo. Doslej so delavcu, ki je uveljavljal pravico do starostne pokojnine, odmerjali pokojninsko osnovo po osebnih dohodkih iz preteklih let valoriziranih na predzadnje leto zavarovanja. Nadnje leto dela pa na odmerjanje višine Pokojnine ni vplivalo. Delavec, ki odhaja v pokoj, si bo
poslej lahko tudi sam izbral dohodkovno najugodnejše desetletje svojega dela, kar bo prav tako ugodno vplivalo na višino pokojninske psnove. To bo predvsem pomembno za tiste b°doče upokojence, ki zaradi narave in zahtevnosti bela dosegajo v zadnjih letih dela pred upokojitvijo nižji osebni dohodek. Da ponazo-prrio: zavarovanec, ki bo šel letos v pokoj in si bo a* za odmero pokojninske osnove osebne °hodke npr. iz desetletja 1969 do 1978, mu b°do vrednost teh osebnih dohodkov valorizirali Pa vrednost v letu 1981, ki je njegovo poslednje ■«o dela.
DOLOČILO JE, DENARJA NI
sprememba pomeni skoraj 15-odstotno Povprečno povečanje pokojnin. Obenem pomeni 'skupaj z odpravo neskladij, ki bi nastala med Pokojninami zaradi prehoda) 13,86-odstotno j a^anje sredstev skupnosti pokojninskega in Pvatibskega zavarovanja v vsej "državi. Teh ®dstev pa združeno delo danes nima. Zato bo [P^alo novo določilo še lep čas čakati na .J^ničitev. Pravzaprav je „zamrznjeno'' do leta čeprav začne novi zakon veljati s Pfihodnjim letom. Pa celo za leto 1986 je veliko ^Pfašanje, ali bo združeno delo imelo dovolj redstev za izvajanje te novosti. Vsekakor imajo acrtovalci nalogo, da ob sestavi prihodnjega petnega plana ugotove, kako bo z denarjem.
7e. bo, se bodo pokojninske osnove z letom 1986 kov°^a,e na osnov' valoriziranih osebnih dohod-
£0|očale  ______________________
na zadnje leto zavarovanja, do takrat pa bo lOSIon~—■-
> Po starem sistemu.
ZAMRZNJENA TUDI DRUGA NOVOST
požuga pomembna novost je določilo, da se nal • n*ne °bvezno usklajujejo z gibanjem nomi-I osebnih dohodkov vseh zaposlenih že med 0L0rr\ brez kasnitve za leto dni. S tem naj bi ^rani|j realno vrednost pokojnin, ki smo jih prslei usklajevali z rastjo osebnih dohodkov v et®klem letu. Po novem zakonu Se torej
pokojnine povečujejo skladno z nominalnim povečanjem osebnih dohodkov že med letom, dokončno pa ob koncu leta za nazaj. Za nazaj -ko bo na razpolago dovolj sredstev. Tudi to novost je bilo namreč treba . zamrzniti" do 1986 zaradi pomanjkanja sredstev. Zakon pa dovoljuje skupnostim, ki sredstva imajo, da lahko že v tem petletju povečujejo pokojnine za nazaj.
Obeti za izvajanje najpomembnejših določil novega zakona o pokojninah dejansko niso posebno veliki, če naše gospodarstvo ne bo doživelo razcveta ali celo ekonomskega čudeža (kar pa ni velike verjetnosti).
Že s prihodnjim letom pa bodo zavarovanci lahko uveljavili nekaj novosti, ki ne zahtevajo tolikšnih sredstev, da jih združeno delo ne bi zmoglo. Pri tem gre za odpravo gostote zavarovalne dobe, kar bo ,,stalo" vsega dodatnih 750 milijonov dinarjev. Odpravljena je namreč zahteva, da mora zavarovanec delati nepretrgoma najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih desetih letih dela, da si pridobi pravico do pokojnine. Še skromnejše povečanje sredstev zahteva novost, da družinska pokojnina ne sme biti manjša od 40 odstotkov pokojninske osnove umrlega zavarovanca, če jo uživajo najmanj trije družinski člani.
Če že omenjamo, koliko nas bi kaj ,,stalo' , poglejmo še natančnejše in celovitejše podatke o novih pravicah (sicer le popravljenih starih napakah v delitvenih razmerjih med dejavnimi in upokojenimi delavci), preračunane v dinarje. Občutno izboljšanje materialnega položaja in standarda upokojencev brez nadaljnjega namreč pomeni večje izločanje sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preračunano ma leto 1980, bi samo za uveljavitev prve novosti (odmera pokojninske osnove po osebnih dohodkih, valoriziranih na zadnje leto zavarovanja) skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi potrebovale okrog 13,4 milijarde več oz. 8,6 odstotkov več kot doslej. Novih 12,6 milijarde dinarjev pa bi stala druga novost (usklajevanje pokojnin z rastjo osebnih dohodkov med letom). Po prvih računih bi razširitve pokojninskih pravic (če spremembe sploh smemo tako imenovati), preračunane na leto 1980, zahtevale dodatnih 32 milijard novih dinarjev.
NE VARCUJMO NA RAČUN UPOKOJENCEV
Izhod je seveda le v povečanju dajatev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, česar združeno delo v tem trenutku ne bi preneslo. Zato tudi zamrznitev posameznih določil zakona. Neugodna ekonomska gibanja in težak položaj gospodarstva omejujejo vse naše želje, čeprav je povsem jasno, da si varčevanja na račun upokojencev ne moremo privoščiti. A kakorkoli že obračamo, nekaj drži: v letu 1986, ko naj bi vse novosti dejansko zaživele, bi potrebovali samo za pokritje sprememb 140 milijard dinarjev! V celotni skupni porabi pokojninsko in invalidsko zavarovanje že sedaj znese 36 odstotkov, enako, kot porabimo skupaj za izobraževanje, otroško in socialno varstvo, kulturo, znanost in vse druge skupne potrebe, razen zdravstvenega varstva.
Druga plat medalje pa še vedno ostaja: vse prej kot zavidanja vreden položaj naših upokojencev. Polna starostna pokojnina po sedanjem sistemu znaša 85 odstotkov pokojninske osnove, kar je dejansko 70 odstotkov zadnjega osebnega dohodka delavca pred upokojitvijo. Po prvem usklaje-
vanju z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v preteklem letu je to le še 58,3 odstotka zadnjega osebnega dohodka (če se osebni dohodki enakomerno povečujejo po 20-odstotni letni stopnji). Pri hitrejši rasti osebnih dohodkov je razkorak med pokojnino in zadnjim osebnim dohodkom upokojenca vse večji. Zaradi hitrejše rasti življenjskih stroškov od osebnih dohodkov tudi realni pokojninski prejemki vse bolj upadajo. To se dogaja v zadnjih dveh letih. Leta 1980 so se pokojnine realno znižale za 8, leta 1981 pa za 12 odstotkov.
1,2 milijona upokojencev v Ju goslaviji (70 odstotkov) je v letu 1981 prejemalo manj kot 6.000 dinarjev pokojnine, 26 odstotkov od 6.000 do 10.000, 4 odstotki pa nad 10.000 dinarjev pokojnine. Povprečna pokojnina je znašala 56,5 odstotka povprečnega osebnega dohodka. Komentar k temu verjetno ni potreben. Poleg tega je zaradi razmeroma ostrih kriterijev varstveni dodatek k pokojnini v letu 1981 dobivalo vsega 210 tisoč upokojencev (vsak šesti od tistih, ki imajo pokojnino pod 6.000).
NAJVEČ UPOKOJENCEV V CRNI GORI
Take razmere lahko delno povežemo in pojasnimo tudi z dejstvom, da število upokojencev v zadnjih 20 letih pri nas narašča hitreje od števila aktivnih zavarovancev. Tako smo imeli leta 1965 200 upokojencev na tisoč aktivnih zavarovancev, leta 1973 že 241 in leta 1977 256 upokojencev na tisoč zavarovancev. Število upokojencev je najhitreje raslo v Srbiji, Makedoniji in BiH. Danes je največ upokojencev na tisoč zavarovancev v Črni gori — 310, v Vojvodini 298, Hrvatski 291, Sloveniji 275, na Kosovem 201 itd. Skupno je bilo konec leta 1980 v Jugoslaviji' 1,635 milijona upokojencev, lani pa 1,71 milijona. Računati moramo, da se bo število upokojencev še naprej povečevalo vsaj tako kot doslej, saj vse demografske statistike potrjujejo staranje našega prebivalstva. Tako naj bi imeli leta 1985 že preko 2 milijona upokojencev.
Zelo malo nade, da se bo situacija izboljšala, dajejo še druga dejstva. Podatki pravijo, da se starostna pokojnina pri nas povprečno uporablja 15 let, invalidska pa 18 let. Poleg tega odhajamo v pokoj z razmeroma kratko delovno dobo. Povprečna delovna doba starostnih upokojencev je bila v začetku leta 1981 med 31 in 35 leti, ženske pa se upokojujejo s še manj delovne dobe. V letu 1980 smo imeli v Jugoslaviji 37,9 odst. starostnih, 27,7 odst. družinskih in 34,4 odst. invalidskih pokojnin. Povprečna delovna doba invalidskih upokojencev se je gibala med 19 in 23 leti po posameznih republikah in pokrajinah. Glede na to, da je bila invalidska pokojnina za enako delovno dobo večja od starostne, se j€ velik del zavarovancev trudil pridobiti prvo.
Sedaj je poglavje o invalidskem varstvu v novem zveznem zakonu zares novo, še posebno del, ki nalaga delovnim organizacijam, da same nosijo rizik invalidnosti in jih s tem brez dvoma spodbuja k večjemu zagotavljanju preventive pred invalidnostjo.
Povrnimo se k še nekaterim spremembam pokojninskega zakona in zapletom ob usklajevanju predlogov iz posameznih republik pred njegovim sprejetjem. Slovenski delegati so npr. predlagali, naj bi pokojnin ne usklajevali le z osebnimi dohodki, temveč tudi z gibanjem družbene produktivnosti dela in dohodka, ki ni povsod in v celoti zaobsežena v nominalni rasti osebnih dohodkov. Delegati iz drugih republik in
pokrajin so odklonili to možnost, češ da ima povečevanje osebnih dohodkov v sedanjih nestanovitnih gospodarskih razmerah večjo garancijo kot kaj drugega, na kar naj bi navezali usklajevanje pokojnin.
KAJ JE S PREDČASNO UPOKOJITVIJO
Velike pozornosti republik in pokrajin, ki v svojih zakonih še niso uvedle pravice predčasnega upokojevanja, je bila deležna ureditev tega vprašanja v zveznem zakonu. Sprejeta rešitev je pravzaprav polovična. Zakon namreč prepušča republikam in pokrajinam odločitev, ali bodo to možnost uresničile ali ne. Hkrati nalaga tistim, ki -jo bodo uresničile, obveznost, da se predčasna pokojnina zmanjšuje samo za čas, dokler upokojenec ne dopolni starosti, ki je sicer potrebna za pridobitev pravice do starostne pokojnine (upokojenec 60 in upokojenka 55 let).
S tem dopolnilom so očitno računali na možnost hitrejšega zaposlovanja mladih, predčasna upokojitev pa izgublja svoj posebni značaj in je nekakšna četrta vrsta starostne pokojnine*
Po prvi pridobita pravico do starostne pokojnine ne glede na starost zavarovanec s 40 in zavarovanka s 35 leti delovne dobe. Po drugi pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let, zavarovanka pa 55 let in pokojninsko dobo 20 let. Po tretji pridobita pravico do starostne pokdjnine zavarovanec pri 65 in zavarovanka pri 55 letih, če imata vsaj 15 let delovne dobe. Za posebej opredeljeno možnost predčasne upokojitve pa zakon določa, da lahko pridobita zavarovanca pravico do pokojnine tudi 5 let prej: moški, ko dopolni 55 let in ima 35 let delovne dobe ter ženska s 50 leti in 30 leti delovne dobe. Zaradi zgodnejšega odhoda v pokoj se pokojnina sicer ustrezno zmanjša, a po zakonu le v letih predčasne upokojitve, potem pa tega odbitka ne sme biti več. Slovenski delegati so sicer vztrajali, naj bi odločanje o „odbitku" prepustili republikam in pokrajinam, a so s predlogom ..pogoreli". Predlog novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji pa že predvideva možnost predčasnega upokojevanja.
ZENSKE LAHKO DELAJO TAKO DOLGO KOT MOŠKI
Vefike pozornosti je bilo ob pripravah novega temeljnega pokojninskega zakona deležno tudi vprašanje pravice žensk, da uveljavijo starostno pokojnino ob enakih pogojih kot moški. Medtem ko so se za možnost predčasnega upokojevanja zavzemale delavke, ki opravljajo pretežno fizična dela, so intelektualke uveljavile (doslej v delovni zakonodaji) pravico žensk, da na lastno željo delajo enako dolgo kot moški. Slovenski delegati te slednje pravice žensk niso uspeli vključiti v zvezni zakon, saj sc drugi menili, da je dovolj, če to ureja delovna zakonodaja, kot je na primer v Sloveniji, kjer se ženska lahko upokoji pod enakimi pogoji kot moški, če ji je do tega.
V Sloveniji je razburila .duhove" tudi nameravana sprememba v republiškem pokojninskem zakonu, po kateri naj bi se pokojnine novim upokojencem izplačevale za nazaj. Piko na i je sedaj postavil zvezni zakon in z začetkom prihodnjega leta se bodo pokojnine po vsej državi izplačevale za nazaj, vendar le upokojencem, ki bodo uveljavili pravico do pokojnine po novem zakonu.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAS
SLIKAR
PROSI ZA SLUŽBO
POLJSKEGA
ČUVAJA
Vsak čas ima svoje posebneže, to je ljudi, ki se nekako iztirijo iz kolesnic, po katerih je vpeto življenje velike večine zemljanov. Ti posebneži so včasih geniji, še večkrat pa čisto navadni ljudje, ki jim življenje ni dalo tistega, kar jim je sprva obljubljajo, ampak jih je odrinilo na stran ali celo povozilo.
Taka nemirna, odrinjena pota je vse od rojstva 3. maja 1858 pa do svoje smrti ubiral nesojeni slikarski umetnik Metličan Gustav Štupar.
V Metliki je v grajski malinici ob Obrhu privekal na svet. Prva mladostna leta se je preganjal z otroki po srašnih dvoriščih, lovil v potoku ribe in stikal za ptičjimi gnezdi na Mestnem bregu. Potem je nosil v grajsko kuhinjo mlade golobe, ki so se legli na malin-skem podstrešju. Prišel je v stik z otrokoma graščaka Savinška — pet let mlajšim Gustavom in r.jegovo sestro Ido, s katerima ga je zvezalo tesno prijateljstvo.
Mladi Štupar je že v osnovni šoli kazal veliko zanimanje za risanie in je po cele ure presedel s svinčnikom in risalnim papirjem oziroma skicirko na kolesih. Risal je po mestu, najlepši svet pa se mu je odkrival ob potoku Obrhu, ki je izviral pod metliškim gradom.
Ko je metliški graščak dr. Josip Savinšek videl risarsko vnemo mladega Štuparja, ki je v Ljubljani opravil tudi nekaj razredov realke, mu je skušal utreti pot do te umetnosti. Naj si fant primerno znanje poišče še na Dunaju! Tam je namreč živel Savinškov tast, guverner državne dunajske banke dr. Josip Pipitz, in tjakaj sta k starim staršem večkrat potovala tudi Savinškova otroka.
Take je neke leseni z njima odšel na uunaj tudi Gustav Štupai. Tu se je vpisal na risarsko šolo, vendar je
ni dokončal. Vrnil se je v domovino, zagrenjen in razočaran, saj so Savinškovi nasprotovali njegovi ljubezni do mlade Ide. Preprost in nepostaven fant vendar ne sodi v graščakovo družino) Tako so se poti mladega Štuparja in Savinškove Ide razšle in sta jo potem vsak po svoje nesrečno ubirala skozi življenje.
Gustav Štupar se je sicer skušal postaviti na svoje noge, vendar je bil preveč nemiren in bohemski, da bi se ustalil in morda tudi ustvaril družino. Tako se je pričelo njegovo romanje od ene do druge službe, od ene do druge prigodne zaposlitve. Sicer je sprva sedem let še zdržal kot dnevničar (diurnist) pri cesarsko-kraljevskem okrajnem sodišču v Metliki, nato pa se je 27-leten preselil v pisarno notarja Franca Štajerja. Že po dobrem letu pa je službo pustil, se potem udinjal še tu in tam, dokler ni leta 1894 znova kot dnevničar poskusil svojo srečo pri avstrijski državni železnici v Ljubljani. Že po devetih mesecih pa je službo pustil, se vrnil v Metliko, od koder ga je čez dobii dve leti zaneslo v Radovljico, kjer se je pri tamkajšnjem okrajnem sodišču zaposlit kot pomožni pisar.
Ne vemo, če je službo pustil sam ali so ga odslovili, kajti že naslednje leto dela v pisarni metliškega zemljemerca Antona Berneta. Kmalu pa ga spet najdemo kot pisarja pri domačem okrajnem sodišču, nato v letih 1906 do 1909 kot pomožnega učitelja v Kalu pri Boštanju, pa znova na metliškem sodišču. Kmalu potem se zaposli kot pomožni učitelj v belokranjskem Štreklje-vcu, nakar nekaj mesecev spet dela v domačem mestu kot občinski tajnik.
Ko pred 1. svetovno vojno gradijo belokranjsko železnico od Novega mesta do Metlike/ dobi službo pomožnega risarja pri stavbnem podjetniku Josipu Lončariču, hkrati pa mu justično ministrstvo na Dunaju odobri 120 kron letne podpore. Vendar je to za življenje premalo, zato Štuparju v rodnem mestu spregledajo njegove nerednosti in ga med vojno znova zaposlijo kot občinskega tajnika. Ko zgubi to službo, ga leta 1918 sprejme za risarja metliški stavbenik Jakob Franz.
Po prvi svetovni vojni šestdesetleni Štupar je še našel prigodno zaposlitev tu in tam, vendar je s svojim neurejenim življenjem vedno bolj drsel, navzdol. V domačem mestu so ga vpisali med občinske reveže, ubčina pa rnu je priskrbela skromno bivališče in plačevala zanj hrano v gostilni, sprva pri Mežnaršiču in
nato pri Kambiču. Sam je čutil, da je mnogim v nadlego, pa si je še vedno skušal dobiti kako priložnostno zaposlitev. Leta 1916 je v prošnji zapisal, da bi sprejel tudi službo poljskega čuvaja ali kako drugo, samo de ne bi postopal brez dela in bil breme mestni občini.
Takšno je bilo življenje nemirnega Gustava Štuparja. ki pa ga je hkrati preganjal tudi notranji velelnik — želja, da bi se posvetil slikanju in postal vsaj skromen umetnik-Menda se je sam zavedal, da prav velikih slikarski!1 možnosti v njem ni, vendar se je z znanjem, ki ga j® premogel, lotil prav vsega. Največkrat pač zato, da i® prišel do skromnega zaslužka. Tako je slikal panjska končnice, odrske kulise, gostilniške in trgovske napisna deske in izveske-, risal in koloriral je diplome in se lotil S® tega in onega. Na žalost je vse to njegovo delo propadla in zadnjih 15 panjskih končnic je zgorelo hkrati * čebelnjakom med zadnjo vojno, ko so ustaši metal' zažigalne bombe s hrvaške strani Kolpe.
Ohranilo pa se je nekaj njegovih risb in akvarelom.
večinoma metliških vedut. Njegovo delo je verjetno tud*
večja oljna podoba Spodnjega trga v Metliki, ki pa jo j* izdelal po fotografiji domačega fotografa Antona Muc he. Sliko je neka Metličanka za doto odnesla t* Štajersko, danes pa je podoba v Belokranjskem muzej**-Kakega posebnega daru in iznajdljivosti na Štupar)®'' vih slikah ni opaziti. Bil je zmeren realist, včasih me’® trd in okoren, čeprav si je prizadeval, da bi ®i® mehkobo ljudi in pokrajine.
Tudi v stari Jugoslaviji, ko je Štupar dosegel že l®P° starost, njegovo življenje ni bilo nič kaj rožnato. Če si I® kaj zaslužil, je v gostilni hitro pretopil v pijačo. pot*®* pa ni čudno, če je prosil občinski odbor, naj mu znesek za prehrano, češ da že nekaj časa dobiva gostilni par čevljev in toplo odejo, ker ga sicer pono zebe. Prosil je tudi, če si sme dati popraviti stare čevl)®-pa boljšo ogrevano sobo bi potreboval, in tako naprej-Končno je Gustav Štupar v visoki starosti pristal metliški komandi - domu onemoglih. Zgubil je*P0,t’l!!j zmedeno je govoril in 18. marca 1947 so ga p3 . obešenega na podstrešnem tramu, potem ko je dop°,n skoraj 89 let.	.
Tako se je nesrečno končalo življenje tega nesojen®^* umetnika in nemirnega metliškega ..strica Dolef® Droben spomin nanj in na njegovo delo pa je le ostal
JOŽE DULA*
ALI KOLONIJE RES KOLONIZIRAJO SLIKARJE
Da se vse stvaritve, ki kaj veljajo na tehtnici izvirnosti in kakovosti, rojevajo v samoti — marsikdo bo dodal, da tudi v blaženi spojitvi duha s tišino — je prastaro spoznanje, nedvomno potrjeno že z nastankom prvih jamskih poslikav fired tisočletji. Z njim se ustvarjalci, ki so to po notranjem klicu, nenehno soočajo, tudi dandanašnji. Seveda ta bolj, oni manj, kar je pač odvisno od tega, s čim se kot posameznik ukvarja. To pa še ne pomeni, da hoče vsak ostati bolj ali manj osamljen potohodec. Slej. ko prej si bo že zavoljo samopotrditve ali iz kakih drugih razlogov poiskal sorodno umetniško duša
Zapisano je, da so se slovenski slikarji tako ali drugače združevali že pred nastopom impresionistov, vendar so prvič šli skupaj slikat krajinske motive šele pred kakimi sedemdesetimi leti. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja dr. Mirka Juterška smemo ta pojav skupinskega slikanja šteti za izviren zametek likovnih kolonij, kakršne poznamo danes, čeprav je, kot ugotavljajo, nastal zaradi nekakšnega uporništva proti ateijejstvu, torej iz čistih umetniških pobud.
Po podatkih Društva slovenskih likovnih umetnikov je v naši republiki ustanovljenih kakih petindvajset likovnih kolonij, ki se med seboj razlikujejo po načinu in namenu delovanja. To so profesionalne, ljubiteljske, izobraževalne, tematske, otroške, centralne, lokalne in druge kolonija če pustimo ob strani nadaljnje razčlenjevanja pa lahko še ugotovimo, da je z likovnimi kolonijami tako rekoč pokrita vsa Slovenija. To je prav gotovo spodbudno dejstvo, ki tudi širšemu svetu pre-
pričljivo dokazuje, da nismo likovno tako nerazvita dežela.
Seveda fja so te kolonije vse kaj drugega, kadar so na kritiškem situ strokovnjakov in sploh pod drobnogledom. Tedaj se pokažejo mnoge mogoče in nemogoče reči, čednosti in nečednosti, zavoljo katerih so kolonije doživljate vzpone in padce, krize pa tudi konec. Med njimi so bile take, ki niso bile v čast prirediteljem, pa tudi take, ki so vrgle čudno luč na same udeležence. Na blišč in bedo kolonij, -če smemo tako zapisati, so ofjozorili tudi na nedavni problemski konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani. Navzoči akademski in ljubiteljski slikarji so skupaj s kritiki, umetnostnimi zgodovinarji, predstavniki ZKOS in prireditelji oziroma meceni ob primerih dobrih in slabih zgledov poskusili
odgovoriti na vprašanje, zakaj nekatere kolonije gredo in zakaj druge ne, ter poiskati pot za v bodoče.
Za primer vsestransko dobre kolonije navajajo tisto, ki jo Zasavci organizirajo v Izlakah. Po mnenju samih prirediteljev je ta kolonija lahko za zgled drugim, ker dela fjo naslednjih načelih: slikarjem ne predpisuje tem, obenem pa jim omogoča, da osnovna dela tudi končajo; vsakokrat vključuje mlajše, manj uveljavljene likovnike, ki jim prireditelji tudi omogočajo samostojne razstave; kolonija sama po sebi jjomeni kulturni dogodek za okolje, v katerega je tudi vraščena.
Nespodbuden zgled predstavlja v likovnih krogih kolonija v Bovcu, kjer zahtevajo od udeležencev neprimerno več, kot so sami pripravljeni dati. ..Zahtevati pet ali šest del v koliniji, ki traja nekaj dni, in to celo z
grožnjo sodišča, to res ne gre, to je kolonizatorski odnos do slikarjev, ne izraz enakopravnega partnerstva,'/ je v pismu žolčno zapisal znan slovenski slikar in karikaturist.
Ker je pismo, ki so ga prebrali tudi na omenjetji problemski konferenci, zanimivo, ne pa tudi v celoti sprejemljivo, naj navedemo le še nekatere opazke iz njega. Prizadetemu slikarju se zdi do neba vpijoče, kar da se dogaja s slikami, ki jih avtorji pustijo v kolonijah. ..Slike ležijo v kakšnem kotu in čakajo na snujoče se galerije, ker pa galerij ni tako hitro, propadajo, ne da bi jih kdo videl," ugotavlja. Istemu slikarju se zdi skrajno nerazumljivo, zdaj si ponekod izmišljajo visoko zveneča imena za kolonija ki se v ničemer ne razlikujejo od drugih. Navaja, da so tako ravnali v novomeški tovarni Krka, ko so si brez pravega razloga umislili svobodno slikarsko akademijo.
Številni nesporazumi, očitki in celo žolčni izpadi bi odpadli, če bi bile pravice in dolžnosti v koloniji natančno opredeljene v samoupravnih aktih za obe strani: za prireditelje in slikarja Zgolj ti akti (nekateri pravijo, da gre za statute) pa še ne bodo zagotovili tistega, kar v posameznih krajih pričakujejo od likovnih kolonij.
Predsednik republiške ZKO Jože Osterman je na problemski konferenci fjodčrtal, da je nevključenost kolonij v kuiturno življenje krajev, kjer pač so, in v dane sisteme odločanja (v okviru kulturnih skupnosti) kaj slab obet in znamenje za obstoj take likovne kolonija „Kolonija mora postati dogodek za kraj in za samega ustvarjalca," je dejal. „Kraj in odzivnost prebivalcev na ta dogodek lahko v slikarju vzbudi nove, zahtevnejše ideje Res je, da bo najbrž treba razmisliti o tem, ali lahko kolonija večno živi s krajinarstvom. Po mojem ima krajinarstvo prekratke noge, da bi moglo kam daleč naprej."
Mnoge izkušnje kažejo, da se kolonija, ki se hoče ..preživljati" s takim ali drugačnim krajinarstvom ali celo s ponavljanjem tematike, slej ko prej utrudi. Oa slabokrvnost ne daje pravega življenja, je bilo že večkrat dokazano. Ali ni za tem dokončno zboiehala tudi Novoteksova Dolenjska slikarska kolonija? Če ni, zakaj je propadla skup>aj s svojim jubilejem — desetletnico?
I. ZORAN
V KRALJESTVU DOMIŠLJIJE
Za učiteljico gospodinjstva in biologije- Marijo Hra vatovo iž Brežic je izdelovanje otroških igrač, ženskih ročnih del in okrasnih predmetov vseh vrst konjiček, ki ji že sedem let zapolnjuje ves prosti čas.
Šele v sobi, ki jo je v stanovanju preuredila v delavnico in svoje lastno razstavišč e, zaprto nepoklicanim očem, se z užitkom predaja domišljiji pri izbiri materialov, ki neobdelani nič ne pomenijo in jih v vsakdanjem življenju jx>gosto zavržemo.
Hrovatova na svojski način obuja obdobje punčk in medvedkov iz cunj, s katerimi so naše babice - in prababice razveseljevale svoje otroke, dokler izdelkov njihovih rok niso zamenjale bleščeče industrijske igrače, lepe na pogled, vendar marsikdaj brez duš:. z zapletenimi mehanizmi, ki jih otroci ne razumejo in ki zaradi tega ne spodbujajo njihove vedoželjnosti in ustvarjalnosti.
Ta zagnana učiteljica razmišlja predvsem o igralnih pripomočkih za otroške vrtce in uživa v tem, da pod njenimi rokami nastaja vedno kaj novega, domiselnega, vendar dostopnega otroški želji po spoznanju sveta okoli sebe. Zaradi tega nobene stvari ne izdeluje serijsko, za prodajo. O tem bo razmišljala laozneje, ko se ji bodo iztekla službena leta, za zdaj pa jo veseli najbolj to, če izdelke na steni njene domače delavnice obogati spet nov predmet.
Javnost je za to Marijino ustvarjalnost med štirimi stenami domače delovne sobe zvedela šele potem, ko je začela poučevati v šoli za varuhinje in jihvpeijavatt-v praktično izdelovanje učnih pripomočkov, v svet ročnih
del in predmetov za priložnostno krasitev igralnih prostorov, za pričaranje novoletnega vzdušja, pomladnega prebujanja narave ali razkošja jesenskih barv in bogastva, ki ga tedaj ponujajo gozdovi, vinogradi in polja
V varuhinjah je Hrovatova našla zavzete poslušalke in odlične sodelavke, pripravljene, da bi zajemale znanje z veliko žlico, da bi čimprej obvladale vsak postopek, ki ga je njihova učiteljica in mentorica ža preskusila na svojih modelih. Izredna odzivnost žensk, ki se bodo poslej jx>klicno posvečale najmlajšemu rodu v Posavju, je tovarišico Marijo spodbudila, da ni skoparila z razlagami, da ni zadržala zase nobenih skrivnosti. Pokazala je precej več, kot je bila njena dolžnost in kot določa program.
Zadovoljstvo je bilo obojestransko, največ pa vsem udeleženkam pomeni priznanje občinstva za izdelke, ki so jih letos pokazale na razstavi v Domu JLA v Brežicah.
Uprava Doma jih je celo nagradila z brezplačnim izletom.
Obiskovalci razstave so občudovali predvsem veliko iznajdljivost varuhinj pri uporabi odpadnega materiala, saj so s tem dokazale, da ni treba vedno kupovati dragih igračk, ročnih del, slik in okraskov v trgovini. Domiselnost lahko prihrani družbi in posameznikom velike izdatka Papir, lepenko, gumbe, volno, vato, zamaške, steklenice, prazne jogurtove kozarce, kartonske škatlice, vrtne in gozdne sadeže, vse to lahko koristno uporabimo. Varuhinjam so tokrat priskočili na p>omoč tudi delovni kolektivi in obrtniki. Za učne pripomočke so jim poklonili odpadni les, ostanke usnja, tkanin, žice, linoleja, barv in še kaj.
Vzgojnovarstvene ustanove v posavskih občinah so vesele varuhinj, ki so pripravljene vložiti v delo z otroki toliko lastne ustvarjalnosti. Oddelek poklicne šole pri Delavski univerzi v Brežicah je bil že večkrat deležen
pohval pedagoške službe in matične šole v Celju. Dober glas si zdai še utrjuje.
Slušatelj ice ne nameravajo ostati pri tem, kar so dosegla Tehnični del obvladajo, zato bodo poslej preizkusile svoje lastne zamisli ter obogatile igralnice najmiajših z novimi idejami. Marsikaj bodo napravile tudi zase, za svoje družine, za prikupnejšo podobo otroških sob in igralnih kotičkov. Zavedajo se tudi t8ga. da jim bo prišlo še kako prav, če bodo svoje znanje lahko poglabljale. Še bodo potrebovale mentorje, dobronamerne svetovalce, da bodo sčasoma izločile vse kičaste igračke in okrasne izdelke, se otresle kopiranje slabih predlog ter izdelovale samo najboljše, kar znajo-
Za otroke so gotovo najprivlačnejši izdelki, Pr* katerih nastajanju sami sodelujejo. Storže, korenja ličkanje, slamo, semena, kamenčke, koruzno zrnja vžigalice, volno in ostanke blaga bodo radi prinesli s seboj in jih nato skupaj z varuhinjami oživili v domišljijske ali pravljične figure.	JOŽICA	TEPPE^
Dinamičen razvoj tudi
Dograjena in obnovljena osnovna šola v Kostanjevici
. junija 1982
Nova>osnovna šola v Podbočju
DOLENJSKI UST
v prihodnosti
Tovarna celuloze in papirja - v ospredju gradnja novih čistilnih naprav
7. junij - praznik in pomnik
7. JUNIJ - DAN SLOVENSKIH IZGNANCEV PRAZNUJE OBČINA KRŠKO TUDI KOT SVOJ PRAZNIK
V spomin na izselitev pretežnega dela občanov v nemška taborišča, na izgon mnogih naprednih družin v Srbijo in na Hrvaško, na številne deportacije
v koncentracijska taborišča ter v spomin na prve krške borce, ki so padli kot žrtve izdaje pod streli okupatorja. Praznik posvečamo tudi spominu na vse padle iz občine Krško v na-rodno-osvobodilnem boju ter vse žrtve vojne in fašističnega nasilja.
Tako je praznik občine Krško posvečen spominu na tragedijo njenih občanov in velik prispevek v narodno-osvobo-dilnem boju slovenskega naro-tk- Spomin na vse to, kar se že neizprosno odmika v zgodovino, ostaja kot pričevanje, da so ti dogodki in ta leta vtisnili neizbrisni pečat občini Krško k°t temeljni družbeno—politični skupnosti. Gradila in razvi-jala se je v socialistični samoupravni skupnosti ob velikih Sporih in ustvarjalnosti njenih delovnih ljudi. Izgrajevala se je na temeljih socialistične revolu-c,ie in na samoupravnih osnovah ter s povezovanjem v slovenskem in jugoslovanskem Prostoru.
Zato je občinski praznik tudi priložnost, da objektivno ocenimo prehojeno pot in analiziramo dosežene uspehe in smo kritični do vseh slabosti in pomanjkljivosti, ki so nas ovirale pri uresničevanju dogovorjenih nalog in ciljev. Čeprav je enoletno obdobje v tako dinamičnem družbenem razvoju prekratko za objektivno oceno doseženega, vendarle lahko ugotovimo, da so bili tudi od zadnjega praznika do danes doseženi mnogi pozitivni rezultati. Zaostreni pogoji gospodarjenja so sicer zaustavili dosedanjo dokaj visoko stopnjo rasti družbenega proizvoda, hkrati pa so vzpodbudili večja prizadevanja zlasti v združenem delu za učinkovito obvladovanje nastalih težav in problemov ter prilagajanje novim ekonomskim razmeram. V tem se potrjuje tudi pravilnost mnogih prejšnjih odločitev v načrtovanju družbenega razvoja v občini Krško.
Vse to pa nas hkrati usmerja v bodočnost, na naloge, ki so neposredno pred nami, zlasti pa na pravilnost in objektivno stvarnost o odločitvah za bodoče. Nesporno je, da je ena najtežjih in najbolj zahtevnih nalog, pred katero smo postavljeni, sprememba družbenega plana razvoja 1981 — 1985. Samo s kritično in objektivno analizo pogojev in možnosti bomo lahko začrtali konkretne
naloge razvoja do leta 1985 tako na področju gospodarstva, kakor tudi vseh oblik porabe ter v vzpostavljanju realnih razmerij med njimi. Sedanje stanje pa bolj kot kdaj koli prej narekuje tudi doslednejše uveljavljanje temeljnih samoupravnih odnosov in uresničevanje skupščinskega sistema na delegatskih osnovah. Narekuje tudi dosledno izpolnjevanje dogovorjenega in maksimalno angažiranost vseh družbenih subjektov. Zavedamo se, da leta, ki so pred nami, niso in ne bodo lahka, toda pogled na doslej prehojeno pot, na rezultate dosedanjega dela, ko smo začeli skoraj iz nič, nam je lahko v vzpodbudo tudi pri našem nadaljnjem delu. Tudi zato je občinski praznik priložnost in mejnik, ob katerem se za hip ustavimo, da se ozremo nazaj in smeleje svoj pogled usmerimo naprej, k novim nalogam naproti.
Zato naj bo praznik občine Krško resnično praznik vseh delovnih ljudi in občanov naše občine, praznik pripadnikov teritorialne obrambe in javne varnosti, praznik našega mladega rodu, praznik in pomnik hkrati. S tem napotilom je združena tudi naša skupna čestitka in želja, da bi začrtano pot nadaljevali smelo in odločno.
Občinska skupščina in vodstva DPO občine Krško
Značilnost zadnjega obdobja občine Krško je hiter, dinamičen in ekstenziven razvoj gospodarstva.
Izgradnja in odpiranje novih kapacitet je pospeševala predvsem razvoj industrije, medtem ko so ostale spremljajoče dejavnosti kot so gostinstvo, trgovina in drobno gospodarstvo s svojim razvojem zaostajale. Prav tako ni bil zadovoljiv razvoj kmetijstva, predvsem ob upoštevanju ugodne lege in drugih danosti za to proizvodnjo v občini.
Ob hitrejšem razvoju se je vrednost družbenega proizvoda podvojila. Na tej osnovi smo hitreje uresničevali naloge s področja razvoja družbenega in osebnega standarda.
Vidni rezultati so bili doseženi pri zagotovitvi pogojev za razvijanje in posodabljanje osnovnega šolstva, zdravstva, otroškega ■ varstva, kulture, telesne kulture, 'zgradnje stanovanj, komunalne infra-
/ <
strukture in drugih področij. Pri tem je delež delovnih ljudi in občanov izjemnega pomena, tako pri solidarnostnem združevanju sredstev za izgradnjo objektov in razvoj dejavnosti, pomembnih za celotno območje občine, kot pri materialnih vlaganjih za izgradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih.
Osnovno smer nadaljnjega razvoja občine Krško smo sprejeli z družbenim planom občine za obdobje 1981 — 1985, in je ne spreminjamo tudi v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah.
Spreminjanje in dopolnjevanje planskih aktov v občini temelji na konkretizaciji planskih obveznosti in uresničevanju nalog za obvladovanje zaostrenih gospodarskih razmer. Pri tem pa bomo morali doseči, da bodo plani medsebojno usklajeni in natančneje opredeljene dogovorjene obveznosti.
Vključevanje gospodarstva občine v mednarodno menjavo dela izpostavljamo kot prednostno nalogo. Že-
limo doseči hitrejše preusmerjanje obstoječe proizvodnje blaga in storitev v racionalen	izvoz, s prilagajanjem	strukture pro-
izvodnje, investicij in potrebnega uvoza novim pogojem ter ustvariti trajnejše osnove za menjavo s tujino.
Težišče v razvoju dajemo kmetijstvu in proizvodnji hrane.	Aktivnosti so
usmerjene	na produktiv-
nejše delo v kmetijstvu in na zagotavljanje pogojev za večanje kmetijske proizvodnje.
Z izvajanjem zastavljenih nalog na področju kmetijstva bomo morali doseči hitrejši razvoj kmetijstva že v tem srednjeročnem obdobju.
Pospeševali bomo razvoj tudi vseh ostalih dejavnosti, predvsem tistih, ki so do sedaj z razvojem zaostajale.
Z učinkovitejšo izrabo kadrovskih, naravnih in drugih možnosti bomo vzpodbujali dinamičnejšo gospodarsko rast in ustvarjali pogoje za dolgoročnejšo utrditev gospodarstva.
Nasadi jabolk Agrokombinata v Brestanici
TO/D IE
PRAZNIK OBČINE KRŠKO PRAZNIK OBČINE KRŠKO
Deset let Metalne na Senovem
c
metalna
Pred dobrimi desetimi leti je Dolenjski list poročal:
,.Izdelali so prvi žerjav. Senovo: nekdanji rudarji, zdaj kovinarji, so ponosni na uspeh. V kovinskem obratu rudnika na Senovem so izdelali prvi žerjav, ki že sodi v proizvodni načrt Metalne iz Maribora. Gradbene žerjave bodo pozneje izdelovali v novem obratu Metalne. Temelje za kovinsko konstrukcijo bodoče tovarniške hale so zastavili že jeseni. Novi obrat bo zaposloval okoli 400 delavcev . .
Pred dobrimi 12 leti se je pojavilo vprašanje nadaljnjega obratovanja rudnika na Senovem, zato so takratni družbeni dejavniki odločili, da v prvi fazi opuščanja rudnika preusmerijo d el rudarjev v kovinsko industrijo. Tako je v tem rudarskem kraju zrasla nova tovarna — Kovinski obrat Metalne, danes Tovarna gradbene opreme. Obrat se je priključil Metalni 1.
marca 1972, redna proizvodnja pa je stekla v maju. Težkega podzemnega dela vajeni rudarji so v kratkem času postali varilci, ključavničarji in strugarji in že prvo leto dosegli dobre rezultate.
TOZD TGO je tako -kmalu postala ena od treh največjih in najvplivnejših delovnih organizacij na Senovem, poleg Lisce in Rudnika. Delovni ljud-
je TGO se vsestransko vključujejo v družbeno politični in kulturni razvoj krajevne skupnosti Senovo.
V desetih letih so s številnimi akcijami dokazali svojo pripadnost, izkazali solidarnost ter zavestno sprejemali odločitve, ki pospešujejo razvoj ter ekonomski, socialni in kulturni položaj delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Investicije v 10 letih obstoja so obogatile TGO za 2640-kvadratnih metrov novih proizvodnih površin, zgrajen je bil tudi aneks za elektromontažo in pripravo dela, dva nova mostna žerjava v proizvodni dvorani in skladiščni stolpni žerjav s portalom, razvodna plinska postaja za CO2, načrtujejo pa ureditev sodobne antikorozijske zaščite izdelkov. Ob splošno znanem zmanjšanju investicijskih gradenj je posredno upadlo tudi povpraševanje po gradbenih žerjavih, zato delavci Metalne TGO že pripravljajo dopolnitev proizvodnega programa z izdelavo posebnih žarilnih peči za steklene izdelke, intenzivno pa se pripravljajo tudi na osvojitev drugih dodatnih proizvodnih programov.
METALNA TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo je letos ob 10-letnici obstoja prejela občinsko priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda s srebrnim znakom za uspešno samoupravno in proizvodno delo ter 'prispevke pri gospodarskem in družbenem razvoju občine Krško, zlasti še krajevne skupnosti Senovo.
«*.-»«712» Jitinijal
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
PROIZVODNI PROGRAM:
— svetlobni regulatorji — zatemnilniki	^
— regulatorji motorjev manjših moči
— vžigalniki plina za vgradnjo
— žični upori
— avtomobilski priključki
— razni elektronski podsklopi
— tiskana vezja.
KOLEKTIV ISKRE - TOZD INDUSTRIJSKA ELEK TRONIKA, KOSTANJEVICA NA KRKI, ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE KRŠKO!
Rezultat nenehne skrbi za usposabljanje novih strokovnih kadrov v Metalni Tozd TGO je tudi prostorsko razširjena proizvodnja v obratu lahkih izdelkov, v katerem se učenci usmerjenega izobraževanja aktivno vključujejo v proizvodno deloir1
TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica na Krki
Čiščenje odpadnih voda po sistemu Handte
	
	
Odpraševanje v lesni industriji po sistemu Moldovv
Lakirnica za avtomobile — lastne konstrukcije SOP
Lakirnica za pohištveno industrijo — lastne konstrukcije SOP
Odpraševanje po sistemu Moldovv
SOP KRŠKO
SOP
speci alizi rano podjetje za industrijsko OPREMO krško
Organizacijo združenega dela SOP Krško sestavljajo štiri temeljne °r9anizacije združenega dela. Vsaka od njih si po svoje prizadeva s svojimi kvalitetnimi izdelki k ra-^1 podjetja in za bla-9'njo celotne družbene skupnosti:
|KON Kostanjevica na Krki
OPREMA Krško STORITVE Krško in KLEPAR Krško
PROIZVODNI PROGRAM TOZD IKON
Program IKONA obsega odpraševanje s pomočjo suhih in mokrih filtrov za kovinsko, lesno in tekstilno industrijo ter opremo za galvansko zaščito in izdelavo čistilnih naprav za čiščenje industrijskih odplak.
TOZD OPREMA TOZD OPREMA izdeluje opremo za površinsko obdelavo lesa, opremo za kovinskopredelo--valno industrijo, lakirne komore za avtobuse.
kontejnerje in avtomobilske prikolice ter traktorje. Izdelki so v glavnem narejeni po individualnih projektih, razen nekaterih manjših sklopov.
TOZD STORITVE Dejavnost TOZD STORITVE obsega steklarstvo in slikopleskarstvo s poudarkom na fasader-stvu in izdelavi termoizolacijskih fasad po sistemu TIM. Drugi program obsega izdelavo steklenih cevnih rekupe-ratorjev za tehnološke postopke, kjer je prisoten onesnažen topel zrak, plin ali voda, uporaba le-teh pa omogoča velike prihranke energije.
TOZD KLEPAR Proizvodni program TOZD KLEPAR obsega filtre za odsesavanje v lesni industriji, v tobačni in pa tekstilni industriji. Izdelujejo tudi kabine za dušenje hrupa in toplotne izmenjevalce, ki prenašajo toploto s toplega izhodnega na hladni vstopni zrak, pri čemer ie spet predvsem pomemben prihranek energije-
Kolektiv Specializiranega podjetja za industrijsko opremo „SOP" Krško čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za praznik občine.
airless 2000
0	~~
»HES23SBS| 1
BfceSBiaSMJUilittHSSS ■ l^I^BeKHfc23Hiifee;a«£l!a3
' "	'J'1--  ."""’	.-1-— ^
«■ £7 SSSEBSŠBSSZiiM ■:
HUPI 5aHQ3»Bss*jssa3522a
W»5	_:3S^5r-“	s-^ss	j
■I SSžSiSiSSSS^SISSS
E BDHHliP^SSaaaHB^aPJŠ
novoles
ZD „SIGMAT” Brestanica
SIGMAT PROIZVODNI PROGRAM:
- BETONSKI MEŠALCI 300 in 150 LITROV
- INDUSTRIJSKA NIHALNA VRATA z različnimi načini odpiranja
- AIRLESS APARATI ZA NANOS BARV IN LAKOV
- KOVINSKI ODPRESKI
- USLUGE PO NAROČILU
- POLIESTRSKI SIDERNI TRAKOVI
- POLIESTRSKA PODNOŽJA ZA SVETLOBNE KUPOLE
- CVETLIČNIKI ZA ZUNANJO UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV
- STRESNI ELEMENTI (POLIESTER, POLIURETAN)
- ODTOCNIKI ZA RAVNE STREHE
- ČOLNI (KANU, SANDOLIN) IZ POLIESTRA
novoles
novoles
TOZD „B0R” Krški
PROIZVODNI PROGRAM STAVBNO POHIŠTVO IN NOTRANJA OPRE^
novoles
TOZD „UPA” Kostanjevica
PROIZVODNI PR°u^A
\OG^i
STAVBNO POHIŠTVO IN NOTRANJA OPR
DELOVNI KOLEKTIVI NOVOLESOVIH TEMELJNIH ORGANlZAjL ZDRU2ENEGA DELA V KRŠKI OBČINI: TOZD SIGMAT IZ BRESTANl^V TOZD LIPA IZ KOSTANJEVICE NA KRKI IN TOZD BOR IZ KRŠKEM ČESTITAJO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE!
PRAZNIK OBČINE KRŠKO PRAZNIK OBČINE KRŠKO
IGM „SAVA” KRŠKO
Tovarna celuloze in papirja
djuro
šolaj
Ostala dejavnost:
popravila vseh vrst akustike
montaža avtomobilskih radio sprejemnikov
montaža hišnih anten
V"»
ar
Na zalogi imamo katodne cevi za barvne ty sprejemnike Gorenje.
Ir
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM l“ STRANKAM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO!	^
IVI
iMercator
atesta krških žrtev 59
JRško
! ROlZVAJA za gradbeništvo:
Pažrto betonske plošče ,,Omnia" za strope vseh dimenzij in koristne obtežbe po frojektu; betonske zidake modularnih dimenzij debeline 7, 20, 25 in 30 cm; betonske ^ “nike za cestogradnjo in vrtove; razne tlakovalne in travne plošče ter mejnike; opažno jonske plohe za ročno montažo stropov; razne betonske elemente po posebnih r°čilih; prane gramozne frakcije, oesek za malto in omete, kamen.
^ Roizvaja za elektrogospodarstvo:
^tonske podstavke „Univerza!" za sanacijo in novogradnjo lesenih daljnovodov; betonske ntažne trafopostaje za „Rade Končar" in „1MP"; betonske ozemljitvene jaške, itd.
pRojektira:
^elava vseh vrst urbanistične in investicijsko tehnične dokumentacije. r*dbeni nadzor.
PROIZVAJA za komunalno ureditev:
f>^J*filabre ir armiranega poliestra ,,Arposa" za javno razsvetljavo.
tSTlTAMO ZA PRAZNIK OBČINE1
KOLEKTIV TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO čestita vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za praznik
občine!
RTV SERVIS
ŠEPETAVC ZLATKO
KRŠKO
KRŠKO, CKZ 11
SERVIS ZA RADIO IN TV APARATE ELEKTRONSKE INDUSTRIJE NIS
v garancijskem roku
KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE „KO-STAK" Krško sestavljajo štiri delovne enote:
— KOMUNALA vzdržuje vodovodna omrežja, kanalizacijo, gradi komunalne objekte, opravlja smetarsko službo ter ostale komunalne dejavnosti, ki se razvijajo sorazmerno z rastjo in potrebami občine,
- GRADBENIŠTVO IN OBRT ima na skrbi vzdrževanje in revitalizacijo stanovanjskega fonda ter gradnjo manjših stanovanjskih in poslovnih objektov,
Gradnja stanovanjskega objekta P plus 3 za 42 stanovanj na Senovem
- SKUPNE SLUŽBE pa opravljajo administrativna in tehnična opravila.
Agrokombinat Krško
r°*2vodnja, trgovina in storitve n. sub. o.
4A
Kolektiv Agrokombinata Krško čestita vsem poslovnim prijateljem, kooperan-in kupcem za občinski praznik in se priporoča!
CESTE vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje cest v občini ter dela po pogodbah s krajevnimi skupnostmi in po individualnih naročilih občanov.
KOLEKTIV KOMUNALNO STAVBENEGA PODJETJA „KOSTAK" KRŠKO ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE!
PRAZNIK OBČINE KRŠKO PRAZNIK OBČINE KRŠKO
NjfcV
TOZD Tovarna gradbenih elementov
TOZD Gradbeni sektor Krško
Gradnja čistilnih naprav za zajetje luga — pralnica II.
SGP ..Pionir" iz Novega mesta je ena izmed največjih gradbe-n o-industrijskih delovnih organizacij v Sloveniji, ki se je s svojimi hitrimi in solidnimi uslugami uveljavila ne le v Sloveniji, ampak tudi na ostalih področjih v domovini, uspešno pa nastopa tudi na tujem tržišču. Njena TOZD gradbeni sektor Krško je druga po številu zaposlenih in po številu zgrajenih objektov v tej delovni organizaciji. Občani krške občine pa srečujejo delavce v ru-meno-modrih uniformah s Pionirjevim znakom v vseh večjih krajih po občini in verjetno res ni kraja, kjer ne bi Pionirjev krški sektor zgradil vsaj kakšnega manjšega objekta.
Nastala gospodarska situacija se pozna tudi v gradbeništvu, saj je število gradenj v zadnjem času močno skrčeno. Zato so tudi delavci iz krškega sektorja Pionirja bili prisiljeni poiskati delo zunaj občine Krško. Tako imajo trenutno skoraj polovico svojih kapacitet ob morju (Cres, Rab, Črna gora), mnogo jih je tudi v Sarajevu na gradnji stanovanjske soseske Dobrinja, nekaj del pa so pridobili tudi bliže in sicer v Brežicah in sosednjih obmejnih občinah na Hrvaškem.
Stanovanjska gradnja
V Krškem in ostalih večjih krajih je verjetno le malo večjih stanovanjskih objektov, ki nimajo ob vhodu vzidane ploščice z napisom ,,Pionir" in letnico izgradnje. V preteklem letu je bila zaključena izgradnja preostalih treh stolpičev P+4 v stanovanjski soseski Spodnji Grič v Krškem, v kateri je sedaj skupaj 247 stanovanj. Ob hotelu Sremič (v kareju C) se trenutno gradi prva izmed dveh stanovanjskih stolpnic, ki bosta skupaj šteli 40 stanovanj, prav tako pa poteka gradnja stanovanjskih prostorov skupaj s poslovnimi tudi v Brestanici.
NOVO MESTO
Gospodarski objekti
SGP ,,Pionir" se je uveljavil tudi z gradnjo težjih gradbenih objektov kot so gospodarski objekti, pa naj bodo to industrijske hale, tovarniški ali proizvodni prostori, skladišča in podobno. Tako je logično, da gradi Pionir, po celi vrsti objektov v sklopu tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj, tudi prepotrebne čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod. Tako bo reka Sava z izgradnjo objekta za zajetje kuhalnega luga, ki vsebuje veliko organskih substanc, raznih vlaken, pepela in drugih nečistoč, ter nev-
sko fetei °oln
Sam
'»on
S)
'»ati
pj
tralizacijo le tega, mnogo rrw >n,0| onesnažena, saj se sedaj zlije *	,.t
40 ton raztopljenih organski ^ substanc na dan v Savo.
Kemično — mehanska čist'iln J**« naprava bo prečiščevala vodo. ^ tislcarskimi in drugimi pa(*rnl ^ mi nečistočami, ki jih je dne'' „0 no od 7 do 10 ton, ooleg te?T »k0 pa tudi 150 kubi kov raznj odpadnih vod, ki vsebuj?}^ jj
rej res prepotreben objekt tak^a^ za prebivalce krške občine ko> ^ za širšo družbeno skupnost-prav v tem je tudi najvel j pomeri Pionirja — graditi boljši jutri.
Objekti družbenega standarda
Gradnja kemično — mehanske čistilne naprave v tovarni celuloze
Gradnja objektov družbenega standarda bo v bodoče še bolj omejena kot doslej, čeprav bodo ti objekti vedno potrebni, zato se bo gradnja le teh vedno vršila. Osnovna šola v Podbočju bo prav kmalu sprejela učence v novih sodobnih prostorih in z naj novejšo opremo za pouk. V Kostanjevici na Krki je bila izvršena razširitev osnovnošolskega poslopja pred kratkim, letos pa so prebivalci Dolenjskih Benetk dobili še novp zdravstveno postajo in lekarno, ki so jo poimenovali po rojaku dr. Ivanu Ivaniševiču, ki bo izboljšala zdravstvene storitve za krajane in ostale prebivalce iz okoliških krajev.
N ova zdravstvena postaja z lekarno v Kostanjevici
40
DOLENJSKI LIST
Št. 22 (171
Kadar enkrat letno zborujejo sevniški mučeniki in salamarji v znani Vrtovškovi gostilni, mora biti na mizi domači kruh. Podobno je med gosti pri Osovnikarju ali na gradu. Malokdo ve, da je ta zlatorumeni, lepo zapečeni in hrustavi kruh zamesila in spekla ženska z že dobrimi sedmimi križi za seboj, Tončka Šteblaj iz Šmarja.
Tod, ob rokavu Sevnične, občasno klokoče eden izmed dveh še delujočih mlinov od nekdanje šestnajsterice v dolini. „Ata je bil kupil ta mlin na tri tečaje od Sevničana Smrekarja," pripoveduje Tončka. Tisti trije tečaji seveda pomenijo troje parov mlinskih kamnov.- V času obvezne oddaje so mlinarje tako privili, da so enega teh tečajev podrli. Vdova Tončka je v življenju vedno imela to smolo, da je morala poprijeti za najtežje delo. V mlinu ni manjkalo dvigovanja težkih bremen, vreč.
kamnov in škafov. „Nak, da bi zase moko kupovali," je negodovala nad tisto oddajo, in mlin so zmanjšali.
Pred osmimi leti so obnovili mlinski kolesi. Popravili, pravzaprav prestavili, so tudi 52 let staro krušno peč. Kakšno moko mora vzeti za kruh, ji kot mlinarki ni skrivnost. ,,Saj ni slaba tudi tista trgovinska, vendar so že mama rekli, da je tista izpod kamna boljša od tiste izpod električnih valjev," pravi. Mlin so namreč imeli tudi doma v Koluderjih pri Šentjanžu.
Razlikuje se kajpak tudi pšenica od pšenice. Na nekatere, sicer donosne nove sorte ne da dosti. Pšenico za moko, iz katere sama peče kruh, kupuje zato od dobro Znanih kmetov v okolici Brežic. Nekdaj je je bilo dovolj okrog Žurkovega dola, Vranja, Dobja in drugod v sevniški občini. Upa, da je bo letos kaj več, saj so kmetje sejali več ozimne pšenice ob znani setveni akciji.
Preden Tončka lahko zamesi, mora biti seveda tudi dober ogenj v peči. Tega pa ni brez suhih bukovih drv. Tončka pri nalaganju zelo ceni butarice. Kljub letom jih še vedno sama poveže v gozdu iz tankih vejic. ,,Ljudem že še ne more iti tako slabo, ko v gozdu marsikje zgnije takšna dobra kurjava. Mi smo vajeni že od nekdaj, da znosimo domov sleherno iver in jo tudi pokurimo," pravi o tem nič kaj lahkem opravilu. Peč pogoltne tudi prenekateri panj od nekdaj posekanjh dreves. Domače kurjave torej marsikdo še ne zna prav ceniti.
Če nad čim, se mora Tončka dostikrat jeziti na dandanašnji kvas. Pravi, da je pravzaprav presenetljivo, da včasih noče in noče vzhajati, kot bi bilo treba, čeprav je za to pravzaprav vse postorjeno. ,,Kvas je videti nov, vendar vem iz izkušnje, da je ponavadi prav sitno, če je rahlo bolj črnkast. Pred prvim majem sem spet dobila tak kvas. Čakala sem že debele tri ure, pa nič. V peči se je takrat že ohladilo, zakuriti sem morala na novo," pripoveduje o tej sitnosti.
Tončka pravi, da sedaj ne peče več toliko, saj je mesenje testa naporno. Tudi po moževi smrti skrbi za dvoje krav in štiri prašiče. „Če bi bila še enkrat mlada, ne bi nikoli več mlela, zaslužek je preslab," sodi o svojem življenju. Še vnučku se je smilila, ko je opazoval prenašanje škafov izpod mlina ponovno nad kamne. Preveč dobesedno teh besed vseeno ni jemati. Krušna peč in mlinski kamni so postali del njenega življenja.
A. ŽELEZNIK
Človek uživa v starosti sadove svojega življenja in dela. T0 prav gotovo velja za Jožeta Tomca, upokojenca iz Metlike, ki lahko šele sedaj reče, da mirno uživa na zemlji, ki jo je leta in leta sam nanašal na kamnita tla. Devet let se je boril zanjo, a ostal je trden in prav tej svoji volji in trmi se mora zahvaliti, da je ostal njegov vrt eden najlepših in najbogatejših ne le v Beli krajini, ampak celo v Sloveniji.
Jože Tomc se je rodil leta 1900 v Geršičih. Pred drugo svetovno vojno je bil žandarmerijski narednik, po osvoboditvi pa ga je pot pripeljala v Metliko, kjer je bil ■pet let poslovodja obnovitvene zadruge, nato parkovni vrtnar, letos pa mineva že 22 let,odkar je v pokoja
1946 je kupil ob poti, ki vodi na Grabrovec, od trefi gospodarjev kamnit, z grmovjem in trnjem zaraščen svet, ki ni bil prida, a ga je Tomc želel spremeniti. Vedel je, da mu bo to uspelo le s trdno voljo in trdim delom, zato se je njegov delovni dan začenjal že ob 4. uri zjutraj. Pred odhodom na delo je razstreljeval skale, odvažal kamenje ter dovažal zemlja V nekaj letih je odpeljal 500 prostorninskih metrov kamenja, za njegovo razstrelitev pa je porabil 80 kilogramov razstreliva Zemlja, ki jo je pripeljal, je bila najboljša V dogovoru s cestarji jo je izboljševal celo z naplavinami iz obcestnih jarkov. Njegov vrt je nastajal počasi; vsako leto je bil bogatejši za 17 kubikov rodovitne prsti.
Tako se je začel stric Tomc, kakor so ga klicali sosedovi otroci, počasi zavedati, da se mu bo končno le uresničila želja, ki jo je nosil v sebi že od malih nog — da bo lahko na svoji zemlji postal vrtnar. Ne vrtičkar, ampak vrtnar. Ker je želel pridobiti čim več znanja, je poprosil za pomoč pedagoge vrtnarske srednje šole iz Medloga pri Celju. Ti so mu dali na voljo vso literaturo, ki so jo uporabljali redni učenci te šole. Poglobil se je vanjo in 1948 maturiral z odliko. Postal je parkovni in zelenjavni vrtnar.
Tomc si je vedno prizadeval, da bi postala Metlika lepo, čisto mesto, predvsem pa, da bi bilo povsod dovolj zelenja. Bil je pobudnik metliškega hortikulturnega društva, ki ga danes žal ni več. Uredil je vse parke v Metliki. „Takrat je bilo to mesto ob Ko;o> najiepše po vojni," se spominja. Da ne gre le za hvalo, potrjuje
podatek, da je bila tedaj Metlika drugo najlepše urejeno mesto v Sloveniji.
„Oanes me boli srce, ko hodim mimo nekdanjega šolskega vrta sredi mesta, ki je že nekaj let razrit in zaraščen s plevelom. Tudi nekateri parki precej uničeni. To nam prav gotovo ni v ponos," je potožil.
Prav bi bilo, da začnejo Metličani končno reševati te ..lepotne napake" kraja, a ne le na papirju in z besedami, temveč z rokami. Za zgled naj vzamejo Tomčev vrt, iz katerega je na 30 arih površine ustvaril pravi gaj.
Poleg sadja in zelenjave posveča posebno pozornost okrasnemu rastlinja Pri njem je mogoče najti skoraj vse vrste grmovja, ki uspeva v naših krajih. Uspelo mu je vzgojiti tulipanovec. Pred nekaj leti sta bila v vsej Beli krajini samo dva, hoji pa se, da je njegov sedaj edini. Rastline, s katerimi se lahko ponaša le malokdo v Sloveniji, a so našle zavetišče na Tomčevem vrtu, so tudi koloradska jelka, rdečelistna bukev, japonska okrasna češnja, kitajska mahonija, Tomc pravkar lazmnožuje japonski javor. Ponaša se tudi z najvišjo brinjo v Sloveniji, ki bi jo morali zares obirati z lestvijo, saj je zrasla kar sedem metrov visoko. Vsako leto proda tudi okrog 400 do 500 krizantem.
To mc svoje znanje še vedno neprestano izpopolnjuje, čeprav danes za to ni toliko možnosti, kot jih je bilo nekdaj. Še pred leti je izhajala vrtnarska revija Naš vrt, ki je tako začetnikom kot vpeljanim vrtnarjem dala veliko koristnih nasvetov. Žal se je Naš vrt združil z Mojim malim svetorrt ki je še nekaj Časa namenjal prostor tudi vrtnarstvu, danes pa takšnih nasvetov tako rekoč ni moč zaslediti.
Jože Tomc si je pridobil veliko izkušenj v sodelovanju z znanimi in priznanimi slovenskimi vrtnarskimi strokovnjaki. Vsi ti so vedeli za njegov trud, zato so cenili njegovo delo. A moral je spoznati, da vsi ljudje le ne mislijo tako. Grozilo mu je, da bo izgubil svojo ljubljeno zemjjo. Za njegova pravice se je boril tudi Zavod za varstvo okolja Slovenije, katerega poglavitna naloga je ohraniti-čim več plodne zemlje. Danes, ko je našel svoj prav, ko ve, da mu zemlje, ki jo je sam ustvaril, ne more vzeti nihče, je stric Tomc miren.
M. KRUMPAčhllK
moram živeti slabo, je bolje da slabo živim doma, in se je odpravil nazaj na Hrib.
..Delal sem doma na posestvu in prijel za vsako delo, da sem zaslužil kakšen dinar, v hosti, pri zidarjih, nalagal sem vagone." Poročen ni bil Janez nikoli. „Kaj bi se ženil, samo še več revežev bi nas bilo!" In tako je zadnji prebivalec Hriba še danes fant.
Po italijanski kapitulaciji je takrat 43-letni Janez odšel v partizane, po vojni pa nazaj na Hrib, kjer sta nekaj let živela sama s sestro.
„Po sestrini smrti sem na Hribu ostal sam. Čeprav je življenje v tem odročnem zaselku že samo po sebi trdo in neveselo, bi še danes živel tam. če mi ne bi pogorelo. Pa me je bilo včasih hudo strah, nekakšna tesnoba se poloti človeka. Saj ni čudno, kolikokrat sem na vrtu tik hiše videl jelene pa tudi medveda, da o drugi divjadi sploh ne govorim. Zvečer je še bila lepa njiva koruze, pa so prišli jeleni ali divji prašiči in zjutraj ni od vsega nič
ostalo. Ja, ja, ampak razgleda pa ni daleč naokoli takega, kakršen se ti odpre iz naše vasi. Jaz bi z veseljem odstopil nekaj svoje zemlje, če bi le kdo hotel tam zgraditi kakšen hotel ali kaj jaz vem, kaj. da bi še drugi ljudje lahko uživali v tem lepem razgledu in tamkajšnjem miru!"
S hotelom gotovo ne bo nič, komur je res do lepega razgleda in miru, bo tudi na ta odročni košček našel pot, pa čeprav bo treba do tja peš. Povsem izumrl Hrib pa tudi danes ni, neki Novomeščan ima tam kar precej ovac, nekaj zemlje ima v najemu tudi od Derganca.
Zemlje pa Janez noče prodati. Človek se z leti nanjo močno naveže. In tudi ko mu ne daje več hrane, je ne more zavreči kot brezkoristno stvar in jo zamenjati za denar. Janezov sporgin se za denar ne zmeni, k zemlji pa se vrača vedno znova.
A. BARTEU
SPOMIN
JE SLAJŠI
kot
pričakovanje
bolj 3r°r se rada ozira nazaj, v minulost, ki jo vedno prj{a?re*8ria hlaga luč spomina. Spomin ji je slajši kot °Van*8' ln staref5i ko je človek, lepše sveti spomin.
*3 Derganca v samotnih dneh in tihih večerih v .ln naivečkrat pripelje na Hrib nad Rožnim dolom, vte™ x mu izpolnjujejo želje in spet živi v rojstni hiši hiše'T' °?maknjenem zaselku, ki ni nikoli imel več kot tri šdin'” ,e danas opuščen, 82-letni Janez je bil dolga leta u ' Pfebivalec na Hribu. Odkar mu je pred leti strela Voz 6'*a VS8 'metie; hišo, hlev, gospodarsko poslopje, ibrat °r0d'e- tud' obleka mu je zgorela — od takrat živi v . °vi hiši v Gabru nad Semičem.
'ako ° ** t'ste9a dne treščila strela, me ni bilo na Hribu, late *	^® »isto, kar bi lahko rešil, zgorelo. Leto
TJ® umrl še brat, njegova žena pa je mrtvoudna v ^a<T»,C'' ko 5em i®z ostai sam v tej hiši in na posestvu.
si kuham, delam na zemlji in v vinogradu, kolikor ij ®m-" s'cer je Janez navajen samote in se na bolj t>ež>n0 °koli® ne hi mogel privaditi. Na Hribu, kjer je ■ hilo'hT* VB*ino svojega dolgega življenja, pač nikoli ni (i^. učno, tam se je navadil na mir in zbranost pa tudi )f iv,,ost 'n odpovedovanje.
h )r^~ir'es *ivim bolje kot takrat, ko sem bil mlad," Dergančev Janez, ..dobim starostno kmečko ,3	in	priznavalnino, okoli 5.700 dinarjev na
5	' °h tega dam po 1.000 dinarjev vsak mesec za
j. * 2a zemljo — na Hribu imam še 22 hektarjev uDi Va~~ 2 ostalim pa' živim. Celo mesa si včasih V kakšne pol kile. Res je treba vsak dinar obrniti. f iil<0|tu?i "e hodim z upokojenci na izlete, vendar si ih B nJ..n'sem mislil, da bom na starost tako živel. Kdo je jo ni staršem kaj dal? "
'0-uii,”62 se je kot avstro-ogrski vojak med prvo vojno :0 e^. v_Italiji. Vojne je bilo konec, Avstfija je razpadla, jt	a ie jugoslovanska država, na Hribu nad Rožnim
dolom pa se ni prav nič spremenilo. Revščina je hudo trdovratna stvar. In ta revščina je tako v stari Avstriji kot v kraljevini Jugoslaviji mlade s Hriba poganjala v svet, v Ameriko. „V naši vasi se je res zmeraj slabo živelo in skoraj vsi ml^di so šli v Ameriko. Pri naši hiši je bilo pet otrok in dva brata in sestra so bili v Ameriki. Starejši brat je šel čez lužo že s šestnajstimi leti, s 27 leti sem mu sledil še jaz." Vendar se Janezu tudi v Ameriki oziroma Kanadi ni nasmehnila sreča, prišel je ravno v času velike krize: dela ni bilo, če ga je žo dobil, je bilo težko in slabo plačano. ..Delal sem pri neki veliki kompaniji kot gozdni delavec v Kanadi; kakšnih 2.000 delavcev nas je bilo, Slovenci, Nemci, Italijani. Rusi, Poljaki, Kitajci, cel svet. Leta 1929 je bila izredno huda zima in spominjam se, da smo večkrat delali pri mrnus 48 stopinjah Celzija. Le če je bilo minus 50, je šef rekel to cold, premrzlo," živo pripoveduje kleni, tršati možak. In ko je življenje v Ameriki postajalo vse težje, si je Janez mislil: Če že
\
i
• 1L
t "■
% m st
reaasN*
»JURIJ JABUKA, JURIJ DEVOJKA
Rod Slcvenov, ki se je naselil na ozemlju današnje Bele krajine, je prinesel iz prvotne domovine tudi svoja obredja in običaje. Najpomembnejša obredja so Sloveni, ker so bili pastirsko-poljedelsko ljudstvo, praznovali v kresni dobi, ki se je pričela s praznikom prve setve in zaključila z žetvenim obredom. Oba obredna mejnika sta bila posvečena vstajenju in smrti božanstva plodorodnosti, vrhovnega priprošnika in zaščitnika pastirsko-poljedelskega življenja. Njegovo ime in vse, kar je bilo z njim v zvezi pomembnega, se v prvih dobah ni bistveno razlikovalo od tistega, kar se je v pradomovini pristneje in trajneje ohranilo med Belorusi in Malorusi. Pozneje pa se je tudi to obredje spremenilo pod vplivom obredij plemen, na katera so Sloveni ob naselitvi naleteti na ozemlju današnje Bele krajine, predvsem plemen ilirskih Japodov. Belorusi in Malorusi so poznali božanstvo imenovano Jarila, ki je bil genij radosti in oživljajoče se pomladi. Pomen Jarila združuje po ruskih pojmih predstave pomladne svetlobe in toplote, mladostnega zanosa, plodorodnosti. Vsi ti pojmi so povezani s pomladjo in njenimi pojavi. Ni mogoče ugotoviti, kakšne obrede domačinov, to je ilirskih Japodov, so posnemali Sloveni na današnjem ozemlju Bele krajine. Dejstvo je, da so se njihovi obredni običaji, čeprav spremenjeni in od katerih je bilo jurjevsko obredje najvažnejše, ohranili še dolgo, vse do današnjih dni. Jurjevska obredja so podobna čaščenjem tračan-skega Sabosa, helenskega Bakha in arpatskega Hermesa,
še najbolj pa i čaščenjem beloruskega in malocuskega i Jarila. Ker se je predvsem ohranilo jurjevanje, lahko sklepamo, da je bilo jurjevanje poleg kresovanja starim Stovenom—Slovencem—Belokranjcem eno poglavitnih obredij.
V Beli krajini je ohranjenih več jurjevskih obredij. Značilni sta dve, in sicer pastirsko jurjevanje in jurjevanje, ki se je ohranilo v Črnomlju.
Pastirsko jurjevanje je najmlajša varianta jurjevskih obredij. Na Jurjevo so se zbrali pastirji, po navadi do pet pastirjev, ki so enega od njih na skrivnem kraju odeli v brezovo zelenje in ga povezali z zelenimi trticami, od katerih so dve pustili tako, da so ga lahko pozneje držali. Na glavo so mu posadili posebno za to pripravljeno kapo iz zelene trave, ki je morala biti vsaj za pedenj dolga, in rdečo svatovsko rožo. Dva fanta sta ga vsak na eni strani vodila, četrti je piskal na piščal, peti tulil na tršljikovo ali kostanjevo trobento (tul—rog) ter nosil košaro za darove. Pred hišnimi vrati so se ustavili, zapeli jurjevsko pesem in pobrali darove. Ko so odpeli pred hišami v vasi, so Jurija slekli in si razdeliii darove.
Drugi tip jurjevanja nam pojasnjuje inačica, ki je ohranjena v Črnomlju. V obrednem sprevodu so. po vrstnem redu -naslednji: piskači in trobentači, drevo zelena breza, okrašena s cvetpimi venci in pisanimi trakovi in robačami, nadalje fant, zastrt v brezovo
zelenje—zeleni Jurij, ki ga spremljajo fantje in ženski zbor. Vsak del tega spremstva je imel svojski pomen. Piskači in trobentači, ki so glasno piskali in trobili, so predstavljali obrambo pred sovražnimi silami, fant, odet v brezovo zelenje—zeleni Jurij in zelena breza predstavljata drevesnega genija in kažeta na proslavljanje pomladi; ženski zbor, in sicer dva ženska zbora, predstavljata s priložnostno pesmijo, ki jo pojeta, pobožno 'priprošnjo. Vsi sodelujoči so oblečeni v narodno nošo. Ko je veselje jurijašev prekipelo do viška, so prislonili brezo ob bližnjo hišo, dekleta pa so jo z okna osmukala in -pobrala z nje trakove, •Vobce in robače. Med tem so jurijaši polili zelenega Jurija s škafom vode, da bi izprosili rodoviten dež. Pesem, ki jo pojeta oba ženska zbora, je zgrajena iz obrednega uvoda, ki se nato veže s svatovskim motivom, ki doseže višek v vrstici „Jurij jabuka, Jurij devojka . ..", kar spominja na običaj zaroke, ko je dekle v znak privoljenja podarila ženinu rdeče (zlato)' jabolko. Ta svatski motiv preide potem v obredni sklep, ki se brez naštevanja darov (kot imamo to v pastirskem jurjevanju) konča s kratko zahvalo za prejete darove. Zelo značilni sta prvi dve vrstici, v katerih je poudarjeno obredno čaščenje drevesa, ki je z zelenim Jurijem v tesni zvezi. Značilna je tudi vrstica „Kukuvačica zakukovala . . ki spominja na narodno vero: če zakuka kukavica pred Jurjevim, prerokujejo draginjo in zlo, če pa zakuka po Jurjevem, oznani blaginjo in srečo.
Ta inačica je vsekakor starejša od ..pastirske!)8 jurjevanja' . To je izrazit kolektivni moment obred)8; Starost te inačice priča tudi stalni pripev , kirales , izhaja iz staroslovanskega bogoslužja, iz staroslovanski obrednih spevov iz dobe, ko je ljudstvo v zbo odgovarjalo svečeniku. Beseda „kirales“ je grške? izvora in pomeni: gospod, usmili se.	,
Prva inačica pomeni čaščenje pastirskega praznik8" kajti Jurjevo je najvažnejši pastirski praznik. Teip dne po starem ljudskem običaju gospodarji obdarovali SV°J pastirje z jajci in mastjo. Če pa jih je kdo odpravil V darov, so pastirji vrgli njegovi živini jajčne iiP' ' darovalčevo živino pa so okrasili z zelenimi venci-zvezi z Jurjevim je še več navad in običajev; če udari mokro brezo najprej svojo kravo po vimenu, potem sosedovo, prevzameš sosedovi kravi mleko, na J en®'"' pred sončnim vzhodom zajeta studenčnica je baj voda; vedeževalci in coprnice zbirajo rra Jurjevo Pr sončnim vzhodom zdravilna zelišča, dokler še Ib*1 ni ih rosa itd.
V soboto, 5. junija, zvečer bo v Črnon kresovanje oziroma prikaz kresnih običajev, & pozneje pa jurjevanje. Imate torej priložnost, si ogledate nekaj najstarejših slovenskih ljudski običajev in ste deležni belokranjske gostom1 nosti.
J.
1
SEM
SLOVENSKA
DEKLICA
..Mihelca mi je ime. Laske imam rumene, kitke lepo spletene. Sem slovenska deklica," tako nekako prične pesmico triinpolletna Mihaela Jošt. Naučila jo je mamica, doma s Planine pri Sevnici. Razveseljivo je, da starša prikupne Mihaele tudi na začasnem domu v Nuernbergu ne pozabljata na siovensko besedo. „Mihel-ca obiskuje nemški vrtec, in ko bo morala v šolo, se bomo zanesljivo vrnili domov," pripoveduje Avgust Jošt, ki je pričel v Nemčiji kot mesar, zdaj pa se je prekvalificiral in dela v Nuernbergu kot strugar. 13 let že služi kruh v tujini, a misli mu pogosto beže domov, še zlasti se rad spomni uspešnih nastopov celjskih judoistov, ki jih je on vadil.
Joštovi so, podobno kot številni drugi Slovenci, ki so na začasnem delu v milijonskem Nuernbergu, drugem največjem mestu na Bavarskem, našli nekakšno zatočišče med prostim časom v slovenskem športnem in kulturnem društvu Simon Jenko. Število članov društva je od ustanovitve — 13. oktobra 1979 naraslo od 104 na 163 članov. Slovencev, združenih v tem društvu, je po vsaki prireditvi več. „Društvo Simon Jenko smo ustanovili, da bi povezali Slovence v Nuernbergu in okolici in da bi ohranjali kar se da tesne stike z domovino. Naposled gre tudi za to, da kljub zemljepisni
oddaljenosti na tujem gojimo slovensko besedo in kulturo. Tako je bilo društvo pobudnik in idejni vodja ustanovitve slovenske dopolnilne šole, ki jo obiskuje okrog 40 otrok. Skrbimo tudi za rekreacijo naših rojakov, saj v okviru društva deluje kegljaška sekcija, ki uspešno nastopa v Jugo ligi," je povedal ob otvoritvi novih prostorov društva predsednik Karl Topolnik.
Člani so poprej našli vedno odprta vrata v restavraciji družine Polanec, a gostilna je le gostilna. Zato so urno zavihali rokave, ko so sklenili, da najamejo prostore na Diebacherstrasse 11. Iz zanemarjenega skladišča so si z udarniškim delom uredili dva prostora. Med najprizadev-nejŠimi, tistimi, ki so opravili za prenovo okrog 650 prostovoljnih ur, je bil tudi društveni podpredsednik 34-letni mesar Franc Glavač, sicer doma v Andražu nad Polzelo. Ne le da mu člani priznavajo, da ima „zlate“ roke, da mu uspe, česarkoli se že loti, marveč zatrjujejo tudi, da z neutrudnim delom ob raznih prireditvah prihrani marsikakšen izdatek društveni blagajni. Še več: Glavačeve dobrote, predvsem kranjske kolobase, na veselicah vržejo precej mark. Seveda bi lahko pohvalili še koga, a Franc Oavač se tako odlikuje s svojim marljivim delom, da zasluži pohvalo.
„Ne pričakujem, da bom imel kaj od tega, ker delam v društvu, ko se bom vrnil domov. Zelo sem zadovoljen s
*
svojim poklicem in prepričan sem, da mesarju tudi doma ni težko najti dela," odvrne Glavač na rahlo zbadljivo vprašanje, češ. ali gre pri njem za nekakšno prirojeno pridnost ali pa so v ozadju kakšni dolgoročnejši cilji. Pri koordinacijskih odborih za zdomce v domovini bi morali res nekaj storiti za take delavce povratnike, ki se morda ne znajdejo, ko pridejo spet domov. A velikokrat ne po svoji krivdi morajo požreti besedo ..jugošvaba", „auslen-der" in podobne.
..Marsikaj tega sem skusil že večkrat, ko sem prišel domov, celo tam, kjer kaj takega sploh nisem pričakoval. Iz ust uradne osebe pa res ne bi smele vreti žaljivke na nas, ko delamo na tujerpl Zelo si želim domov, saj semv Nemčiji že 12 let, a se najbolj bojim prav takih zmerjanj. Toda doma je le doma in z družino se bomo vrnili najpozneje čez tri leta," pripoveduje Ivan Zelenko, sicer doma v bližini Maribora.
V ličnih prostorih, ki so jih odprli sredi maja, bodo člani slovenskega Športnega in kulturnega društva Simon Jenko lahko igrali namizni tenis, šahirali, pri oživitvi folklorne sekcije pa pričakujejo tudi pomoč učiteljice Manice Šerbinek.
„Radi bi s slovensko pesmijo bodrili narodno zavest, zato bomo ustanovili pevski zbor, naše ljudi moramo zbezati z zapečka, da se ne bodo zapirali samo v štiri stene domačega stanovanja," razmišlja kulturni referent
Alojz Tement iz Rošnje, ki dela v Nemčiji že kar Zdaj je zaposlen pri Gorenju v Fuerthu, kjer im3 ^ tovarna osrednje skladišče in servisno delavnic Nemčijo. Ker je v Gorenju največ naših delavcev.
prizadevna društvena tajnica Majda Podlesnik iz ^gio
imajo v vodstvu podružnice precej posluha za fe(T1i društva. Izdatna je bila pomoč Gorenja tudi Pr' op
□rušiva, izaama je ona pumot uuioiija wu> r■ novih prostorov. Tovarna iz Titovega Velenja že s . j imenom vzpostavlja miselni most naših domovino, a to je vendarle preslaba tolažba za „Simon Jenko", ki že od vsega začetka ram8 pokrovitelja.
„Na otvoritev društvenih prostorov ni prišla °®. f0vi' iz Kopra, kar bi simbolično označilo pričetek P
V:
teljstva. Tega si želimo predvsem zaradi na trliki 1 Naši bi izmenjevali obiske in počitnice z vrs g^r domovine. Radi bi več informacij, časopisov• a nije. Cbma nam vse obljubijo, potem pa ni nit j«
Tako kot sedaj s pokroviteljstvom Kopra ^o počutimo opeharjene! Kakor da jim je vseen . ^ delamo in živimo," prizadeto potoži Stane Jv■ >	&
podpredsednik, ki ga v nenehnih prizadev ^ ^0\\ pridobitev pokrovitelja marsikje očitno niso vz* resno. Čeprav gre pri vsem tem tudi ža Mihelco slovenske otroke.	el	P^
prebrali smo
prispevek
janka
jarca
V Claricijevi ..Knjigi moje Radosti", ki je izšla pri: Slovenci matici in ki je bila že ocenje-v Prilogi Dolenjskega lista, ima posebno težo in pomen tudi Jarčev dodatek „Novo niesto v obdobju 1850-1900". a obsega v drobnejšem tisku in 2 opombami vred 70 strani, kar Podstavlja kar obsežno samostojno publikacijo.
Res je bilo doslej o deset-Jftjih, ki so sledila pomladi naro-ov v letu 1848, napisanega o olenjski ža marsikaj, bodisi v rhovčevi zgodovini, Šukljeto-v,lV Steklasovih, Hribarjevih, Beštrovih 'rdine
začne pod županovanjem dr. Albina Poznika tudi gospodarski prerod, ko zgradijo v mestu vrsto novih poslopij in popravljajo stare (okrajno glavarstvo, pošta, davkarija, okrožno sodišče, javna bolnišnica, vodovod, kanalizacija, priprave za železnico itd.). Mesto pričenja dobivati tudi estetsko podobo, za kar skrbi predvsem olepševalno društvo.
Tako zraste v Jarčevem prikazu pred nami živa, plastična podoba Novega mesta v drugi polovici minulega stoletja, ko se iz zakotnega podeželskega mesteca vedno bolj spreminja v veljavno metropolo Dolenjske, v kateri poleg razgibanega trgovskega in obrtnega življenja zacvete tudi umetnost in kulturno ljubiteljstvo. Skozi vse to pa nas s posebno prizadevnostjo vodi spretno piščevo pero.
Tako je razprava Janka Jarca pomembno dopolnilo k spominom Karla Claricija, katerega lep del mladosti se odvija prav v tem mestu ob Krki in njegovi okolici, bodisi v gradu Brajte-nav (Zalog), v gradu Luknja, na
ko je v polnem razmahu javna razprava o izhodiščih za novi slovenski pravopis. Gradišnik namreč kaže, v katero smer velja napeti sile za izboljšanje govorjenja in pisanja v slovenščini.
Težišče pričujoče knjige predstavljajo po abecedi urejena „težavna mesta" današnje slovenščine. Opirajoč se na lastne izkušnje, pisec razčlenjuje rabo posameznih besed; ustavlja se
spominih, zapisih
ko«'p Pid9aSa in TS|:	Trški gori in drugod.
*°9a. Prav zato pa je toliko bolj	M	M
*?nimiva in vredna Jarčeva po-
°ba tega obdobja, ki je k vsem
tem
virom pritegnil še druge.
Predvsem številne izvlečke iz hkratnega časopisja.
Yse to je avtorju omogočilo, a ie pred nami razgrnil široko P°i'tično, gospodarsko, kultur-j'0 in družabno panoramo Novega mesta in njegove okoli-Ce in z njemu lastno pronicljivostjo marsikaj dvignil iz poza-e- Tako bo bralec, ki ga zani-1113 preteklost mesta, spoznal takratno politično življenje, ki S3 ie krojilo naduto cesarsko— kraljevo uradništvo, boj dolenj'-Cih narodnjakov z nemškutarji na deželnih in državnozboskih v°litvah, pa končno zmago prodne stranke, ko pride leta °R2 domača občina dokonč-n° v slovenske roke.
Skratka: knjiga je vrčdna, da Dolenjci, ki jim je predvsem namenjena, čimprej sežejo po nji.
J. D.
.	političnim
,°iem gre narodnoprebudno
, Vzporedno Sen
j|e'° z ustanovitvijo čitalnice, p?njo narodnega doma, ošno-Sem tiskarne, izdajo Dolenj-novic itd. Po letu 1882 se
se
znamo
slovensko?
,,Še znamo slovensko?" Tako je Janez Gradišnik, znani prevajalec in temeljit poznava-vec (zakaj še zmeraj vztraja pri pisavi na — vec, dokaj neprepričljivo pojasnjuje v uvodu) slovenščine, naslovil svojo tretjo knjigo, posvečeno materinščini. Delo je izšlo v redni knjižni zbirki celjske Mohorjeve družbe, spričo velike naklade je izredno poceni (65 dinarjev) in tako dostopno mnogim, dobrodošla pa je ta ‘knjiga prav zdaj.
zlasti pri tistih, „ob katerih marsikdo dvomi, omahuje ali celo išče drugačnih rešitev," sam predlaga sprejemljivejše, veljavni jezikovni normi prilegajoče se načine izražanja.
Nič manj ko ta svojevrstni slovarski del knjige niso zanimiva poglavja, v katerih Gradišnik govori o tem, da slovenščina ni nič težja od drugih jezikov, pravilno obvladati pa je kajpak ni mogoče brez učenja, pojasnjuje ,,jezikovne kuge", ki zaradi neznanja prevajalcev ali drugih okoliščin vdirajo v slovenščino, razmejuje bistvene značilnosti pogledov na jezik, kakršne imajo na eni strani jezikoslovci, na drugi pa t. i. gojitelji jezika, piše o tujkah — proti njim in v njihovo obrambo, ne nazadnje pa se velja zamisliti tudi nad Gradišnikovimi ugotovitvami, kako izgubljamo lepe slovenske besede in jih nekritično zamenjujemo z izposojenkami, še slabše pa je to, da pogosto ne znamo več pravilno uporabljati posameznih besed (kot tipičen primer za tovrstno svi-njanje po slovenščini Gradišnik navaja nepravo rabo besed razmere, možnosti in pogoji).
iz izložbe
Knjiga Janeza Bogata , Mlinarji in žagarj| v dolini zgornje Krke", ki je pred kratkim izšla v založbi tozda Časopis Dolenjski list, ima korenine v letu 1971, ko so slikarji v 1. Dolenjski slikarski koloniji upodobili mline in žage na Krki ter s svojimi umetniškimi pričevanji opozorili na hudo propadanje teh objektov. Na pobudo Dolenjskega muzeja je študijska skupina študentov etnologije začela dokumentirati vse žage in mline. Delo na terenu je teklo vse do leta 1977, ko so opravili še zadnje pogovore z mlinarji. Med najbolj zavzetimi raziskovalci je bil Janez Bogataj, ki je zbrano gradivo in ugotovitve strnil v magistrski nalogi, prirejeno besedilo te naloge pa ponudil javnosti v že omenjeni knjigi. Po mnenju recenzentov S. Kremenška, V. Novaka in N. Šumija je Bogatajevo delo pomembna novost v naši etnološki literaturi, saj nimamo razen pohorskega žagarstva tako vsestransko obdelane nobene podobne skupnosti.
Janez Bogataj je prikaz mlinarstva in žagarstva na zaokroženem območju zgornje Krke časovno omejil v okvir, ki sega od preloma stoletja do leta 1975. Gre za dvoje značilnih obdobij: v prvem se je ta predel Dolenjske s propadom fužinarstva agrariziral, število prebivalstva pa se je zaradi izseljevanja občutno zmanjšalo, v drugem, povojnem obdobju pa steče proces deagrarizacije in urbanizacije. Te temeljne spremembe so odločilno vplivale na razvoj in propad mlinarstva in žagarstva oziroma na način življenja in življenjske razmere te skupnosti. Avtor izrisuje podobo z zanimivimi zapisi o prehrani, oblačenju, bivalnem okolju, porokah, spolnem življenju, boleznih ipd., obdela vrste del in delitev dela v tipičnih mlinarskih skupnostih, oriše delovni dan na mlinu in na žagi, se pomudi pri vzdrževanju mlina in žage ter v tem okviru začrta tehnično znanje mlinarjev in žagarjev, ki so se raznih
del od popravila jezu, mlinskih koles in notranjih delov mlina lotevali sami. Po poglavjih, v katerih Bogataj opisuje mesto mlina in žage v gospodarstvu, razišče strokovna združenja in se podrobneje ozre v življenje
mlinarjev in žagarjev med vojno in v prvem povojnem obdobju izgradnje ter osvetli še posebno mesto, ki so ga mlinarji in žagarji imeli v vaški skupnosti; preseneča namreč negativni odnos do mlinarjev, ki izvira iz mlinarjevega malce nadrejenega družbenega položaja in načina pridobivanja dohodka.
Besedilo ves čas spremljajo številni grafikoni, tabele, skice in zelo bogato fotografsko gradivo. Knjiga je kljub strokovnosti berljiva.
MiM
vc
Še znamo slovensko? Preberimo tako naslovljeno knjigo in si odaovorimo jx) resnici!
D. R.
kondorjevih
dvesto
knjig
Če bi prišteli 21 knjig, ki so po nepotrebnem izšle v Sivem kondorju, saj v vseh ozirih sodijo med ..izbrana dela iz domače in svetovne književnosti", kakor je podnaslovljena zbirka, ki pri Mladinski knjigi izhaja z znakom kondorja, potem bi Kondor prinesel dvestoto in še katero knjigo povrh že pred dvema letoma alk kaj. Tako pa se je to izjemno založniško de-
janje (gledano v luči slovenskih knjigotrških razmer) dogodilo šele pred kratkim. Seznama vseh dozdajšnjih knjig iz Kondorja (najdemo ga v 200. knjigi - v ..Markacijah" Karla Destov^
i
!«<
t»
i*
d'
10
n'
llf
fiC
4
za pesem živi cela vas
Srečanje obkolpskih pevskih zborov v Gribljah je ena večjih vsakoletnih kulturnih prireditev v Beli krajini. Letos ^3. julija bodo prizadevni Gribeljci prijavili to pevsko srečanje že petič *apored. Res je treba reči Gribeljci, kajti za to prireditev dela in živi tako r®koč cela vas in vaščani vedno znova
poskrbe, da vse goste prisrčno sprejmejo in v skladu z znano belokranjsko gostoljubnostjo pogostijo, skratka naredijo vse, da prireditev čimbolje uspe.
Seveda ni pobuda za gribeljsko srečanje pevskih zborov prišla kar tako, marveč je imela trdno podlago v domačem mešanem pevskem zboru, ki deluje v okviru kulturnoumetniškega društva Niko Zupanič. „Naš zbor šteje sedaj 30 pevk in pevcev, deluje pa od leta 1946, ko je pod vodstvom ustanovitelja Janeza Tottra starejšega prvič nastopil na proslavi za dan žena," je povedal predsednik društva Jože Štrucelj, sicer vzdrževalec v metliški Beti in tudi sam član zbora. Za Štrucljevo družino nasploh velja, da jim petje veliko pomeni, saj v zboru pojejo štirje bratje, tri njihove žene in en tast.
„Vadimo dvakrat na teden po tri ure, in čeprav so med pevci v glavnem kmetje in polkmetje, ki jim časa za delo na zemlji vedno raje primanjkuje kot ne, tudi sedaj, ko je na polju največ dela, prihajajo redno na vaje. V zboru — zadnja leta ga zelo uspešno, strokovno in na naše veliko zadovoljstvo vodi Tatjana Mihelčič — poje precej mladih, in to tudi iz sosednjih vasi. Še vedno je v zboru šest pevcev, ki pojejo že od začetka, se pravi celih 36 let. Več pevcev je za dolgoletno sodelovanje v zboru prejelo Gallusove značke," pravi Štrucelj, ..dvakrat pa je naš zbor sodeloval tudi na pevskem taboru v Šentvidu."
Seveda organizacija take prireditve, kot je srečanje obkolpskih pevskih zbo-
rov, zahteva ne samo precej organizacijske spretnosti in volje, ampak tudi denarja. ,. Na srečanje pride več kot 350 pevcev, od črnomaljske Zveze kulturnih organizacij pa dobimo 30 tisočakov, zato pripravimo veselico in denar gre za pripravo pevskega srečanja pa še ostane nam; s tem smo do sedaj kupili obleke za pevce, vsako leto gre zbor na en izlet, prihranili smo tudi za nakup tamburic, ki jih pričakujemo te dni. Tako bomo poslej imeli poleg zbora še tamburaško skupino. Navezali smo prijateljske stike s kulturnim društvom Vesna iz Križa pri Trstu in se obiskujemo."
Da so Gribeljci res dobri in sposobni organizatorji Velikih prireditev, se je pokazalo tudi pri glasbeno-zabavni prireditvi Noč na Kolpi, ki privabi več tisoč ljudi iz Bele krajine, pridejo pa tudi iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške. Dobiček s te prireditve namenjajo za napredek Gribelj. Sedaj je v- tem ,. skladu" 300 tisočakov.
Pri vsej tej kulturni dejavnosti pa v Gribljah nimajo primernega prostora, zato so se pred časom odločili, da bodo začeli graditi kulturni dom, ki pa bi seveda služil tudi za druge namene in dejavnosti. „ Izbrano imamo lokacijo, narejen je tudi že idejni načrt, pomoč sta nam obljubili republiška in občinska kulturna skupnost, vendar so sedanji strogi ukrepi odložili začetek gradnje, nikakor pa se domu nismo odpovedali," pravi Štrucelj. Tako kot pri drugih zadevah, bodo tudi pri gradnji največji delež prevzeli sami vaščani.
A. BARTELJ
nika—Kajuha) ni mogoče spregledati, pač pa se ob njem z občudovanjem zazremo v literarne, deloma celo zgodovinske in filozofske širjave, ki jih je preletel knjižni Kondor.
Kajuha kot ..pesnika za vse čase" z izbranimi pesmimi in pismi kaže Denis Poniž (njegova je tudi spremna beseda z opombami). Izbor je opravljen tako, da je skozi pesmi, zbrane v pet posebej naslovljenih ciklov, po^ vsem razvidno tisto dvoje, kar je „imel v sebi ta zgodaj zreli in odrasli mladenič". To sta na eni strani „volja in vera v svet, ki bo boljši in lepši, ko bo izšel iz ognja in krvi revolucije", na drugi pa slutnja smrti. Kajuhove pesmi, opremljene z naslovom, kakršnega si. je pesnik zamislil za zbirko, ki naj bi (a ni) izšla 1942 v okupirani Ljubljani,,so ko nalašč za počastitev že omenjenega Kondorjevega jubileja.
Sicer |aa so v zbirki hkrati s Kajuhom izšle še tri knjige. V prvi, „Osla jahaš, osla iščeš", gre za dokaj obsežen izbpr makedonskih ljudskih pripovedk; Dragi Štefanija, prevajalec in pisec spremne besede o tovrstnem ljudskem blagu Makedoncev, si je prizadeval, da je z živalskimi, fantastičnimi, realističnimi in šaljivimi pripovedkami pa ukanami, legendami in izročili spravil skupaj čim bolj nazorno ..besedno podobo narodovega življenja", kakor se to odslikava v pripovedkah.
Francoski romantik Alfred de Musset in njegovo dramsko besedilo ,,Lorenzaccio" na Slovenskem nista neznana, pa vendar smo slednje šele v Kondorju dobili prepesnjeno kolikor mogoče pristno, zlasti pa neokrnjeno; slovenjenje je opravil Aleš Berger, razprava o književniku in drami pa je delo Andre-
ja Inkreta. „Lorenzaccia" niso brez razlogov primerjali s ..Hamletom", govori (na zgodovinskem ozadju florentinske republike v času vladavine Medičejcev) o_ bivanjskih stiskah |DOsameznika, soočenega z absolutno oblastjo. S takim povednim izročilom je bila drama v nasprotju z diktatorskimi početji Napoleona III., pozneje s postavkami družbenega reda, t. i. tretje republike, zato je (zahtevna tudi po uprizoritveni plati) doživela krstno izvedbo šele ob koncu prejšnjega stoletja.
„Obrat vijaka" je že šesta v slovenščino prevedena knjiga Henryja Jamesa, ameriškega pisatelja iz druge polovice 19. in z začetka tega stoletja. Za svet literature nič nenavadnega: Ja mes je umrl domala neznan, neskladje med majhno slavo in nesporno vrednostjo njegovih del pa je zabrisal šele čas. Zdaj je pred nami najbolj znana pisa teljeva povest, ki jo poznavale na kratko označujejo kot bese dilo o psihologiji prividov. Nč znanstvenofantastičen na^čin jt
prikazan spopad med dobrim ir zlim v človeku, glavna junaki sta otroka, „zla" zato, ker hočeta ostati otroka, „dobra' pa je vzgojiteljica, ki si prizade va iz njiju napraviti odrasli družbeni bitji. Prevod in spre mno besedo je prispeval Srečke Fišer.
D. R
popravek
Ob manj pomembne tiskarske napake, ki so bile na tej strani v zadnji Prilogi, se ne kaže obre-gati, s pravilnostjo pa moramo uskladiti naslednja dva podatka i; zapisa ..Opravlja koristno delo". Semičanka, ki se prizadevno ukvarja s folkloro, se piše Martina Jakša (in ne Jakše), od konca zadnje vojne dalje pa je živela s folkloro do leta 1948 (in ne od leta 1948). Upamo, da čez dva tedna ne bo spet potreben takle okvirček s popravkom.
IH
Soparen pomladni dan je kot velika kuhinja: v novonabreklem listju, v zorečih travah kipi od skrivnostnega delovanja, snovanja, presnavljanja in ustvarjanja. V tej velikanski kuhinji narave nastajajo strupeni zvarki, zlovešči napitki smrti in teme, in nastajajo blagodejni sokovi življenja, napitki zdravja, lepote, moči. Vse se staplja v čudovitem skladju, v sožitju protislovij. Le eno bitje je bilo rojeno, da bi to skladnost razumelo — človek. In le eno bitje je bilo rojeno, da bi jo porušilo — človek.
Take misli te obhajajo, ko stojiš sredi doline, nedaleč od mestnega hrupa, in se nenadoma zaveš, da si prišel v dolino miru, da se s tabo pogovarja le potok v dolini in ptičji zbor v gozdu in ne veš, ali je bradati starec s košem na hrbtu in koso ter grabljami na rami, ki stopa po srebrni jutranji rosi, prikazen iz domišljije ali oseba iz mesa in krvi. Jože Kovačič, ki je na poti, da bi nakosil koš sveže krme za svojih dvoje živinčet, pa je kljub dvainosemdesetim letom še kako živ. Brez težav si oprta težki nahrbtnik in vidi se, da je vajen težkih tovorov. Jože je namreč mlinarski sin. Doma je iz mlina v vasi Hrib pri Orehku. Pri Lajbku je bilo domače ime za njihov mlin. Poleg mlina so imeli še žago, in njega dni, ko je mlinarski in žagarski posel še cvetel, so morali Jomači s/novi kar pošteno prijeti za delo, da so zmogli posel v mlinu in na žagi pa še na kmetiji seveda, saj je bila kmetija tudi samoumeven del take močne ekonomske enote.
Ko je prva svetovna vojna potegnila fante in može v svoj brezumni ples, je bilo Jožku štirinajst let. Takrat se je končala njegova mladost. Medtem ko so starejši bratje krvaveli v strelskih jarkih, je moral Jožek delati namesto njih. Ob koncu vojne pa je tudi nanj prišla vrsta, da je prijel za puško. Vendar ne za dolgo. Zato pa je dve leti služil v starojugoslovanski vojski in nič mu ni žal za to. Namesto da bi se v vojski učil morije, se je učil zdraviti živali. Bil je eden
redkih, ki je opravil tudi težko preizkušnjo znanja. Ko se je 1923 vrnil iz velike vojaške veterinarske bolnice v Nišu med svoje Podgorce, Jože ni bil več tisti stari mlinarjev sin. Bil je uk veščin, ki so bile slehernemu podgorskemu kmetu zelo pomembne. Znal je pomagati, ko se je poškodovala ali zastrupila živina, ko se je zapletlo pri telitvi ali je bilo zaradi te ali one bolezni kaj narobe z živalmi, od katerih so bili revni podgorski kmetje skoraj življenjsko odvisni. Če je družini s krpico zemlje poginila edina krava, je bila to tragedija, da bi si hujšo težko zamislili. Bili so ob vsakdanji vir hrane, ob vlečno moč in ob tisto zlato rezervo, ki bi jo, če bi prišla res najhujša sita, lahko prodali.
Jože Kovačič je rad pomagal, ker je videl, kako trpijo ljudje, ki si sami ne vedo pomagati, in kako trpijo živali, ki so nemo prenašale svojo bolečino. Marsikaj se je od vaških samoukov tudi naučil, saj so se tudi v dolenjskih vaseh ohranile veščine, kako pri živini ozdraviti to ali ono stvar ali kako zvariti zdravilni napitek ali obkladek.
Te veščine so prišle Jožetu še najbolj prav med narodnoosvobodilno vojno, ko ni bilo veterinarjev ne zdravil. Bil je edini up za prebivalce daleč naokoli. Pa tudi živina je bila tedaj še bolj dragocena. Ob vsaki dnevni uri, ob vsakem vremenu se je podajal stari Lajbek, kakor so mu pravili, na negotovo pot, če So ga le poklicali. Spominja se besed partizanskega komandirja, ki mu je, ko se je iz zasedenega mesta pretihotapil v vas, kjer so bili partizani, dejal: „Le pomagaj ljudem! S tem pomagaš njim, sebi in naši borbi!"
Starih veščin stari Lajbek še ni pozabil. Verjame v zdravila, ki jih je pripravila narava, verjame v zelišča in v strokovno delo, verjame tudi v zdravilno moč zavesti in zaupanja, kaj malo pa mu je mar za vraže in druge prazne marnje, ki jih človek še danes kje sreča med preprostimi in manj preprostimi ljudmi. Se najbolj pa verjame v delo, katero ga je, po lastnih izkušnjah, edino ohranilo pri tako dobrem zdravju. V svojem življenju še ni kadil, pil je malo žganega in kave, zato pa je veliko hodil in še danes se ne boji hoje do Podgorja in nazaj, če bi bilo treba.
Na svoji kmetijici v Smolenji vasi, kamor se je pred sedeminštiridesetimi leti priženil, ima priložnost premišljati v miru, saj je umaknjena v zavetje gozda in v dolino potoka in sem le poredko kdo zaide, pot do kmetije pa je prevozna le v sušnih poletnih mesecih. Tako je, nekaj kilometrov od mesta, povsem umaknjen od civilizacije. V tišini posluša, kako se pomladni sokovi pretakajo po dolini, kako kipi življenje, in ko njegova nabruše-na kosa švistne po rosni travi, je to le opomin, da je smrt prav tako del tega kipečega življenja.
TONE JAKŠE
h
Čeprav sev krški tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" pri gradnji čistilnih naprav, kakršnih ni daleč naokoli, nenehno spopadajo z raznimi težavami, kot so pomanjkanje nerjaveče pločevine na domačem trgu, težave z uvoznimi dovoljenji, zamude pri gradnji in dobavah opreme ter podražitve, so prepričani, da je graditev še vedno možno končati v roku, to je do konca novembra letos, kar je navsezadnje tudi obveznost do sofinancerjev: Zveze vodnih skupnosti Slovenije in območne vodne skupnosti Dolenjske, jedrske elektrarne v Krškem in tudi do republiških upravnih organov.
Od 4. maja lani, ko so delavci Pionirja pričeli gradbena dela za čistilne naprave, ki bodo veljale 720 milijonov dinarjev, so zrasli na teh koncih tovarne tik ob obvoznici nad pobrežjem Save številni objekti, predvsem ogromne betonske odkrite posode in večje ali 'manjše zgradbe, v katerih bo nameščena dragocena oprema. Gradbena dela na treh čistilnih napravah bodo v kratkem sklenjena, približno petino preostalih obrtniških del pa bodo opravili po montaži. Pravkar so končali rušitvena dela na parnem kotlu 3, in že pripravljajo temelje za elektrofilter, ki ga bodo namestili pri kotlu še v poletnih mesecih. Podobna dela jih čakajo jeseni pri parnem kotlu 4. Pri prvi čistilni napravi gre za zajetje luga sterilizacije vlaknin v tozdu Celuloza, pri drugi za nevtralizacijo in izločevanje blata, ki vključuje kemične odpadke tozda Celuloza, in odstranjevanje tiskarske barve - tozda Papir ter akcelatorsko blato tozda Energija. To je gošča, sesedek, ki nastaja pri čiščenju savske vode. Pri tej in tretji kemijskomehanski čistilni napravi za skupne kanalske vode tozda Papir so že začeli vgrajevati opremo. Prva čistilna naprava naj bi začela poskusno obratovati v juliju, zadnja pa do oktobra.
„Do konca tega leta bi morale že vse naprave normalno obratovati," zatrjuje magister Vinko Šušterič, vodja razvojne službe, medtem ko prijazno razkazuje in poenostavljeno razlaga pomen te ali one naprave, ki si jih moremo med hitro hojo v slabe pol ure komajda bežno ogledati.
Več kot polovico uvozne opreme pričakujejo iz Finske, precej je je iz Avstrije in Švedske, manj pa iz zahodne Nemčije. Dobili so že za kislino odporno pločevino za rezervoarje pri zajetju luga, ploščni filter ter pretežni del opreme za nevtralizacijo in izločanje blata in kemijsko mehansko čistilno napravo papirniških odplak. V tovarni je že precej domače opreme, med dobavitelji pa so tudi Kovinarska Krško, Hidromontaža Mari-
bor, Elektronabava Novo mesto, Hidrometai Mengeš, Mostovna Ljubljana in Jastrebac. Delajo tudi sami.
„Čistilne naprave prve faze. so zasnovane tako, da se povsod, kjer je možno, najprej s tehnološkimi posegi v proizvodnji — s takoimenovanim predčiščevanjem, voda razbremeni, zajete snovi pa vračajo v proizvodnjo kot sekundarne surovine. Tak značaj ima zajetje luga. Na kemijsko-mehanski čistilni napravi izločeno papirno blato se bo vračalo k papirnemu stroju 4 za proizvodnjo ovojnega — šrenc papirja. Tudi del prečiščene vode se bo vračal k papirnim strojem za nadomestitev sveže vode. Zato pričakujemo od čistilnih naprav tudi določene gospodarske učinke, pojasnjuje Kristina Mahne, ki je pripravila tudi pregledno tabelo zmanjševanja onesnaževanja vode. Še leta 1978 je , Djuro Salaj" spustil v Savo 113 ton anorganskih netopnih snovi na dan, po izgradnji čistilnih naprav pa le še eno tono, kar bo 99-odstoten učinek!
Nove čistilne naprave bodo nedvomno izdatno pomagale, da bo v zraku in Savi manj premogovega pepela, vlaken, odpadnega _ku halnega luga, tiskarskih barv, saj in Pra*nl delcev, pozneje pa bo treba še dokončn očistiti vse odpadne vode. Z vgraditvi)^ elektrofiltrov pri obeh parnih kotlih n premog bo dosežen kar 99,75-odsto učenek, tako da bo dim na vrhu dimni stežka opaziti. V tozdu Celuloza ne bodo v spuščali v zrak plinov iz blovv tanka, t° J zbirne posode za celulozno maso. V oko ■ bo precej boljši zrak. Se bodo Krčani okoličani znebili značilnega vonja po 3
(škoda, da ne po pravi!), ki nastaja
zaradi
procesa pri proizvodnji celuloze, ko v kuhanju lesa prihaja do njegovega razkl°p a. V jedrski elektrarni se tudi veselijo napredo nja del pri čistilnih napravah, saj tako m°c onesnažena Sava ne bi dovoljevala nem~^rU proizvodnje električne energije. V ,.DJ . Salaju" bodo skušali do konca leta v upari . luga, kjer je že danes ozko grlo proizvo celuloze, vgraditi dodatne zmogljivosti. *	■
bodo učinki čistilnih naprav v polm ^ Uresničeni. Razveseljivo je, da se v b največjem posavskem kolektivu nav JQt. težavnemu gospodarskemu položaju in njam pri preskrbi s surovinami, kar zmanjšuje dohodek, zavedajo, da 9re gradnji čistilnih naprav predvsem za zrnaeZ-vanje onesnaženja okolja in hkrati za o ^ nost tovarne še iz prejšnjih naložb. Bre ^-ne — najnovejše je res ogromno; zaradi 3	0.
naložbe marsikje v svetu raje zaprejo tov ^