Foto LucaS
CENA 100 SIT
SLOVENIJA, SREDA, 10. FEBRUAR 1993
ŠT. 6, LETO XXVII
ZARADI ŽENE ME PREGANJAJO KOT STEKLEGA PSA
GOLFI
IZGINJAJO KOT KAFRA
DRNOVŠEK NAS JE PUSTIL NA CEDILU
DELAVCI ČAKAJO NA MAREC
PASJA MAST ZA LJUDI
V ZAPORU MOJE ŽIVLJENJE NE BI BILO VREDNO POČENEGA GROŠA
...bemti, državo, če tepe tiste, ki delajo
*	■ X
Slovenija v Gospodarski skupnosti z bivšimi republikami SFRJ?
Ekonomska
nesuverenost
Poleti bomo nazdravili drugi obletnici samostojne Slovenije. Pirovanje pa najbrž ne bo najbolj veselo, saj odcepitev od SFRJ mnogim slovenskim državljanom, posebej brezposelnim, ni izpolnila želja. Opevana politična suverenost deželici na sončni strani Alp ni prinesla niti ekonomske samostojnosti. Zakaj?
Celotno slovensko „ social is tično“ gospodarstvo je bilo trdno, da ne rečemo neločljivo povezano z ekonomijo SFRJ. Pri tem je šlo za oblikovanje specifičnega samozadostnega proizvodnega in tržnega programa. Slovenija je tako v Jugi dobila nalogo razvijati določene veje industrij, ki bi se jih sama najbrž nikoli ne lotevala, saj za njih ni imela niti nima surovinske baze. Primer za to so megalomanske železarne, stalna cokla slovenskega gospodarstva. Seveda je bila slovenskim Janezom zaupana tudi industrija, ki potrebuje malce več možganskih vijug zaposlenih. Tako je slovenska ekonomija postala le delček globalnejše, jugoslovanske.
Z odhodom iz SFRJ se je v Sloveniji pojavilo ogromno, iz starih ekonomskih vezi izvirajočih gospodarskih problemov. Večina slovenskih podjetij je izgubilo znaten delež tržišča in „izvoznihu ugodnosti. Dejstvo je, da je Slovenija bila v Jugoslaviji bolj izvoznik kakor uvoznik. Tržišča zahodnih držav pa razumljivo niso zainteresirana za ne posebno kvalitetne, s častnimi' izjemami seveda, izdelke iz nove državice.
Se pa zahodnim od ekonomistov vzpodbujenim politikom mota po glavi nekaj drugega, za Slovenijo nesprejemljivega in nevarnega. Možje londonske konference o bivši Jugoslaviji vidijo Slovenijo vendarle še vedno v sklopu krize na Balkanu, čeprav trdi Kučan nasprotno. Le zakaj je potem prišel gospod predsednik iz Ženeve, kjer se je 26. januarja pogovarjal z Davidom Ownom in Cyrusom Vanceom, pravijo, ves poklapan. Najbrž zato, ker je moral gospodi, ki želi v okviru konference pripraviti tudi sestanek o vnovični navezavi gospodarskih odnosov med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, pojasnjevati, da obnavljanje gospodarske skupnosti ni mogoče. Nesprejemljivo v toliko, ker bi že zdaj nesamostojna (beri: slabo stoječa) slovenska ekonomija, v povezavi s prav tako polovičarskimi ekonomijami jugodržav, za sabo avtomatično potegnila tudi politično odvisnost. Konec koncev je politično vedno izviralo iz ekonomskega.
Zahodnjaki pa si vendarle želijo nekakšno ekonomsko zvezo, ki bi vključevala države nekdanje SFRJ. Zato tudi niso zainteresirani za sprejem Slovenije v svojo ekonomsko asociacijo. Najbrž si ne bodo tako hitro premislili, glede na izkušnjo o priznavanju naše države, smo vendarle lahko optimisti. Do takrat pa je Slovencem boljše zategovati pasove, kakor vstopati z južnjaki v kakršnekoli uradne ekonomske povezave. Sodelovanje na prostem tržišču mednje seveda ne spada. Saj, dokler neka država ne doseže ekonomske samostojnosti, ne more biti niti politično suverena.
Evropski dvanajsterici in ZDA je očitno žal zaradi priznajta novih jugodržav. Z mislijo, da so se po tem diplomatskem dejanju še bolj poklale. Najbrž vidijo svetovni žandarji edino rešitev pred prelivanjem krvi preko nekdanje meje SFRJ v njenem vnovičnem zabetoniranju. Z eno vojsko, eno policijo, eno carino in enim tržiščem. S Slovenijo vred.
tbanc Furland
Bog je najprej sebi...
K temu prispevku mer je napeljalo razmišlanje naših gospodov poslancev v državnem zboru (Podobnika, Jelinčiča, Pavlice) in še posebej novinarjev dela 23. januarja, pa tudi odmev na članek z gornjim naslovom od bivšega poslanca in pred tem samostojnega obrtnika Antona Tomažiča - na računa plač, tako sedanjih kot bivših poslancev in funkcionarjev naše mlade države Slovenije, ki so jih ti uzakonili v zakonu o poslancih.
Nobena skrivnost ni, da je bil prvi direktor podjetja Slovenija, kot ga je sam poimenoval, Lojze Peterle; prav tako ni nobena skrivnost, da je to podjetje šlo v stečaj, za kar ima največ zaslug prav imenovani, saj je bil vodja njegovega kolegijskega poslovodnega organa. Kot rezultat prisilne poravnave podjetja Slovenija v stečaju so izšli trije najpomembnejši produkti (po s.):
-	število nezaposlenih, v avgustu 1992 že 103.522 prijavljenih brezposelnih (vir GV - 15. 1. 1992);
-	sklenitev 2. kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, kjer je znašala izhodiščna plača za oktober 1992 bruto 22.66 SIT (vir UL RS št. 53/92 - 6. 11. 1992);
-	sprejetje zakona o poslancih, na sejah vseh treh zborov skupščine Republike
Slovenije (vir UL rs št. 48/92 - 3. 10. 1992).
Najpomembnejši parametri pod prvo in drugo točko so bili nakazani, ostane nam še situacija pod tretjo, ki nam bo dala odgovor na naslov.
V navedenem zakonu so opredeljeni tudi materialni in drugi pogoji za delo poslancev - po teh in po kolektivnih pogodbah v Republiki Sloveniji je stanje v tabeli:
Iz podatkov sledi, da bo
podjetje Državni zbor v primeru maksimalnih plač poslancev in funkcionarjev, upoštevajoč 88 članov kot poslance, 49 bivših poslancev ter 2 sedanja in 4 bivše funkcionarje, porabilo za januar 1993 samo za golo bruto plače, brez drugih osebnih prejemkov in povračil, ki niso majhna (prevoz, regres za prehrano in dopust, nadomestila za ločeno življenje ...), v primeru, če imajo povprečno 20 let delovne dobe, kar 52.649.597,00 SIT.
bruto OD - plota v SIT brez delovnelO let delov-25 let delov-kolitnik
januar '93 vrsta OD - plače	dobe	ne dobe V"	ne dobev razmerju s postavko 6	
1 minimalna plača poslanca	160.615	168.645	180.691	5,65
2 maksimalna plača poslanca	321.230	337.291	361.383	11,30
3 maksimalna plača funkcion.	642.460	674.583	722.767	22,59
4 izhodišč. OD za negosp. 1. sk.	23.848	25.041	26.830	0,84
5 izhodiič. OD za negosp. IX. (dr. znanosti)	72.023	75.625	81.026	2,53
6 izhodiSČ. OD za gosp. 1. skup. mr	28.438	29.859	31.992	1,00
7 izhodiSČ. OD za gosp. IX. skup. (dr. znan. 80%)	85.303	89.568	95.965	3,00
* Stanje je Se slabSe, saj nekatera podjetja ne dosegajo niti 80% OD po kolektivni pogodbi!
V	informacijo oziroma primerjavo, kaj to pomeni glede reda velikosti, naslednji podatek: podjetje kovinske in elektroindustrije v Sloveniji, ki zaposluje skupno 1057 zaposlenih (od tega jih je 314 opredeljenih za trajni presežek) je decembra 1992 izplačalo zaposlenim bruto OD v višini 52.429.000,00 SIT.
V	drugem členu Ustave Republike Slovenije smo zapisali: “Slovenija je pravna in socialna država!,, Če hočemo to v praksi uveljaviti, potem to ne velja samo za tiste, ki pridobivajo dohodke, ampak za vse, ki si ga kakorkoli delijo - še posebej mora to veljati za poslance in funkcionarje Republike Slovenije.
Vsem nam, državljanom Slovenije, največ povedo številke; proklamirana zmanjšanja, ki jih predlagajo nekateri poslanci (za 10 ali 20 odstotkov manj), so še vedno kaplja v morje nasproti razmerjem do gospodarstva in negospodarstva, ki so v nebo vpijoča, gospodje poslanci v SKD, LDS, ZL, SDSS ...
Plače v najdražjem podjetju v Republiki Sloveniji bodo vsekakor osnova tako pri pogajanjih za spremembo in dopolnitev kakor tudi izvajanje splošnih kolektivnih pogodb, prav posebej pa še, ko bo šlo za sklenitev socialnega pakta.
VIKTOR MARKOVIČ, Hajdina
Bo država največji vinski trgovec
Kratka za vinogradnike
Nerodnosti v vinogradništvu (nepovratna sredstva za obnovo), v vinarstvu z uvozom vina ob polnih kleteh in gostinstvu in trgovini z vinom zaradi neurejene vinske inšpekcije so tolikšne, da že vrabci čivkajo, o njih pa se je nedavno razpisal tudi mag. Jože Šavor, Republiški kmetijski inšpektor.
Vinogradniki - še posebej zasebniki -, ki nas je gospod Šavor posebej pohvalil zaradi doseženih uspehov na tržišču in napredka v stroki, se strinjamo z njegovimi ugotovitvami. Mislimo, da jih je potrebno podpreti in morda z naše strani dopolniti s konkretnimi primeri. Kajti, če kaj, potem vinogradništvo -zaradi dosedanjega odrivanja na stranski tir - potrebuje dolgoročne stabilne pogoje gospodarjenja.
Tega ne more zagotoviti
stroka in to je ključni problem. V strokovnih krogih so nekateri mnenja, naj stvari pustimo, kakor so se „odvijale“ in naj se posvetimo prihodnosti. Težko je razumeti, kako se usmeriti v prihodnost in izboljšati razvoj vinogradništva in vinarstva, ne da bi temeljito spoznali v preteklosti narejene napake?
Mnenja in stališča nekaterih izražajo nemoč ali nesposobnost stroke svoje napredne izsledke — zaradi dosedanjih navad - vnesti v pra-
kso. Stroka se dobro zaveda, da jo vinarji, vinogradniki in oblast potrebujemo, zato bo tudi v prihodnje igrala vidno vlogo. Vezi, ki bi nas zbliževale zaradi globokih razprtij in preteklosti nismo sposobni splesti.
Razumljivo, da v taki igri potegnemo kratko vinogradniki, ker smo neenotni in zato lahek plen širših „družbenih“ interesov. Uvoz tolikšnih količin vina, kot o njih slišimo, pomeni nož v hrbet predvsem vinogradnikom, ki nam je to glavni vir dohodka, na sicer za druge kulture manj uporabni kmetijski zemlji. Večina manjših vinogradnikov je sposobna preživeti še hujše udarce. Ne smemo pa pozabiti, da množica manjših pridelkov da veliko količino vina in intenzivno lahko zaposli veliko ljudi. Zato bo omenjeno preživetje malih vinogradnikov tudi v škodo slovenskega vinograništva kot celote!
Briški „punt“ je povrhu razkril neorganiziranost državne uprave in njeno davčno politiko, ki gre še posebej na roke našim vinskim trgovcem. Ob tem se nikomur ni nič zgodilo, le pridelovalci dobivamo položnice kot ponavadi. Če bo šlo tako naprej, bo davčna uprava postala največji podpornik trgovcem z vinom, ki bodo nekontrolirano bogateli in končno oskubili tudi davčno blagajno!
Rana, ki je nastala med vinogradniki in vinarji je globoka in tudi pravega
zdravila zanjo se ne trudimo poiskati. Tako se prepiramo in si očitamo, kako zasebni vinogradniki ne plačujemo vseh dajatev, mi pa vinarjem, da so imeli roko v državni blagajni, da gospodarijo na ukradeni zemlji, da so imeli v rokah stroko, imajo trgovino, uvoz in izvoz itd. Drži trditev kako v zasebnih gostilnah točijo oporečna vina iz zasebnih kleti. Toda še pred šestimi leti je bilo prepovedano dejanje - organizirati kletarski tečaj za zasebne vinogradnike!
Za reševanje takšnih zadev ni dovolj prepisati avstrijski zakon o vinu, saj tam niso imeli in nimajo takšnega vinarskega monopola, kot jih je pri nas več. Razen tega imajo preveč vina in ga celo zunanji minister prodaja s pomočjo državnih dotacij na tuje. Se je pri nas že rodil takšen minister?
Slovenci se radi pohvalimo z dobrimi vini, ko pa je potrebno kaj storiti za prihodnost - zamižimo!
In kaj potrebujemo vinogradniki v taki brezpravni črnoprivatizacijski državi? Potrebujemo močno stanovsko in poslovno organizacijo, ki bo imela odgovore na vse špekulacije, črne privatizacije, čezmerno prisvajanje truda našega dela in se temu odločno zoperstavila!
Zaradi samoljubja in kratkovidnosti tega nismo sposobni narediti, čeprav bo to škodovalo še naslednjim generacijam.
Marjan Kelhar
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Bober
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
{
Pogovor z Milanom Utrošo, članom Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Socialno
partnerstvo
Ob vsesplošnem padu življenjske ravni zaposlenih, da o brezposelnih sploh ne govorimo, in ob vladnih neuspelih poskusih zaustavljanja dogoreva-nja slovenske socialne bombe, so Svobodni sindikati Slovenije pripravili projekt socialnega partnerstva na državni ravni. Vlada najbrž z odporom gleda na idejo stalnega tripartitnega organa socialnega partnerstva na podlagi zakona. Pa ji ne bi bilo treba. Je sindikat partner ali sovražnik države, je bilo prvo vprašanje namenjeno Milanu Utroši, članu predsedstva ZSSS in avtorju spornega projekta.
na skrajna dejanja. Zbornica in vlada nenehno zatrjujeta, da so delavci plačani preveč in da je treba plače znižati, če je to cilj nasprotne strani pri sklepanju tarifnega dela pogodbe, se bo ponovil lanski marec, vendar v hujši obliki. “
Je to razumeti kot pre-tnjo ali kot opozorilo?
„Sindikat kot predstavnik delavcev naj bi bil v prvi vrsti partner državi in delojemalcem. Kako lahko svoje partnerstvo uveljavi, pa je odvisno od odnosov, ki jih imata do njega ostala dva partnerja. Če je ta odnos sovražen, je lahko sindikat včasih tudi sovražnik.
V	Sloveniji danes ne moremo govoriti o normalnih partnerskih odnosih. Nasprotna stran z dejanji dokazuje, da sindikata kot partnerja ne priznava. Vsi govorimo o veliki Evropi in o vstopu vanjo, nekateri pa mislijo, da bomo samo z nekaterimi segmenti države tja tudi prišli. Pozabljajo, da to zahteva tudi vzpostavitev nekih normalnih socialnih partnerskih odnosov, se pravi vzpostavitev normalnih relacij med delom in kapitalom."
V	Evropo naj bi odšli samo s slovenskimi delavci. Pri nas pa je okrog 180.000 prebivalcev tujih narodnosti, ki bi jih nekateri radi čimprej spravili za mejo. Brani sindikat tudi njih?
„Sindikat brani vse svoje, člane. Zadnje čase se; srečujemo z nekaterimi vprašanji kot na primer, če je lahko nekdo, ki ni slovenski, državljan, v podjetju predsednik sindikata. To so čudna vprašanja tistih, ki si po svoje razlagajo ali nočejo razumeti nekaterih stvari, ki so se zgodile v Sloveniji. Član sindikata je lahko vsak, ki je v Sloveniji v delovnem razmerju. Pri članstvu nas državljanstvo sploh ne zanima. Nenazadnje so tisoči naših delavcev v Nemčiji člani njenih sindikatov, pa jih nihče ne vpraša, kakšno državljanstvo imajo."
Mnogo delavcev se vozi na delo iz Hrvaške. Nekateri v Sloveniji hočejo to preprečiti.
„Pod enakimi pogoji na podlagi zakona bo prišlo tega, da bo določen del hrvaških delavcev, ki dnevno migrirajo v Slovenijo, ostal brez zaposlitve. Dolgoročno bi bilo ob pomanjkanju ustreznega kadra odpuščati delavce iz Hrvaške zgrešeno. Potrebno bo gledati od primera do primera."
Hrvaška oblast in politika, predvsem pa sredstva obveščanja trdijo, da se Slovenija želi rešiti hrvaških delavcev.
„Hrvaški odgovarja, da najde za razmere, ki so pri njih, krivce izven države. Marsikaj neodgovornega pa je bilo povedanega tudi na
naši strani. Grosove, ki
„To je opozorilo na podlagi dejstev. V zadnjem
vidi Slovenijo do Karlovca, času je moderno govoriti, da in Starmanove izjave so že sindikati nimamo mere, kar
takšne, ki lahko pridejo prav marsikomu na Hrvaškem."
V Sloveniji predstavljajo lačni delavci nevarno socialno bombo. Ljudje hodijo pred skupščino. Zakaj ne pridejo „predu sindikat?
„Zato, ker vedo, kje so krivci za težke razmere. Glavni val socialnih napetostih se bo zgodil v naslednjih mesecih. Doslej so delavci s stavkami v glavnem zahtevali samo tisto, kar jim je bilo ha osnovi veljavnih aktov že dano. Absurd je, da dobi sindikat tožbo na ustavnem sodišču glede izvajanja zakona, ki ga je ta ista ali prejšnja vlada predlagala, parlament sprejel in ga nato ne izvajala. Za realizacijo sodbe pa mora sindikat razglasiti stavko, da pride do tistega, kar mu je dano po zakonu. To je najbolj realen odraz funkcioniranja 'pravne države’.
Zato ni čudno, da hodijo delavci pred skupščino in pred vlado in ne pred sindikat, ki je za njihove interese na tem področju svoje naredil. Oblast prisiljuje
odločno zanikam. Dobro poznamo zgornjo in spodnje mejo vzdržljivosti. Tudi pri pogajanjih o novi kolektivni pogodbi nastopamo s strokovnimi argumenti. Če ne bomo prišli do nekega razumnega rezultata, se bo dvignil drugi del nezadovoljnih. Razen redkih primerov se do sedaj srečujemo s stavkami večjih razsežnosti predvsem na področju negospodarske sfere. Gospodarska šele pride na vrsto."
Je moralno napovedovati in pretiti s stavkami v negospodarski sferi, kjer so znatno višji osebni dohodki kot pri delavcih v gospodarstvu? Delavci v tovarnah niso bili preveč solidarni z učitelji. . .
„0 vprašanju morale v tem primeru ne moremo govoriti. Ni problem v prevelikih učiteljskih plačah, temveč o premajhnih osebnih dohodkih v gospodarstvu. Učitelji in sindikat državnih upravnih organov pred mesecem dni so se dejansko borili samo za tisto, kar jim je oblast z zakoni in s kolektivnimi pogodbami že dala. Pri tem
ne gre enačiti negospodarske kolektivne pogodbe, kije bila v lanski jeseni s strani vlade odpovedana, korigirana navzdol, z gospodarsko. Tolmačenja, da je pogodba prenapihnjena in ni odraz realne gospodarske moči, ne držijo. Izhodiščna plača 23.000 bruto tolarjev ni takšna, da bi lahko kdorkoli nekoga v tej državi prepričal, da je previsoka. Izhodiščna plača pa je tista, ki naj bi omogočala vsaj enostavno reprodukcijo delovne sile.
Zaposleni v negospodarski sferi se najbrž nekoliko lažje in tudi prej odločajo za skrajne poteze, stavke, kot delavci v gospodarstvu, saj je varnost delovnega mesta varnejša v negospodarstvu, če stavka učitelj, vemo, da bo jutri nekdo moral vstopiti v razred. Delavec pa nikoli ne ve, če bo še imel delo v podjetju."
Dagmar Šuster in Herman Rigelnik dokazujeta, da kolektivna pogodba ne vzdrži in da je cela država v nevarnosti zaradi sindikata . . .
„Zanimivo je, kakšne termine uporabljata. Govori se o previsoki ceni dela, ki je nekaj drugega, kakor neto plača , ki jo dobi delavec. Osnovni problem je v obremenitvah. Slovenija je po tem na vrhu v Evropi. Država je predraga, nihče pa ne more dokazati, da so previsoke plače."
Kaže, da se bolj splača biti v delovnem odnosu v državnem podjetju, kakor v podjetništvu . . .
„Prej ali slej bo država ugotovila, da samo s svojimi delavci, za katere boljše poskrbi, ne more obstati. Bati se je, da bo nekdo to ugotovil prepozno. Če nekdo govori o slovenski uspešni zgodbi, se slednja ne more končati uspešno, če ne bo imel v njej enakopravne vloge tudi delavec v gospodarstvu.
J. S. in F. F. Slika LucaS
VULKANIZACIJA
In
AVTOPRALNICA
Rosando
PREVOLNIK
nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji
Teharje,
tel.: (063) 32-900
Zakaj je Drnovšek "zbolel"?
šolniki ne veliko žalost učencev tokrat ne bodo stavkali. Za to tudi nimajo več prav nobenega razloga, (če so sploh kdaj imeli kakšnega res utemeljenega in ne nazadnje tudi moralno upravičenega), saj je vlada izpolnila skoraj vse njihove zahteve in jih poleg tega še lepo prosila, naj je vendar ne tožijo še za obresti od poračuna, do katerih naj bi bili šolniki po vseh „božjih in človeških postavah" seveda popolnoma upravičeni.
Odločitev vlade lahko povsem upravičeno označimo za kapitulacijo na vsej „fronti" družbenih dejavnosti. Tako so šolnike izenačili z delavci v državnih organih, kar so ti vseskozi zahtevali. Seveda se ni nihče spomnil, da bi to lahko storili tudi tako, da bi državno upravo izenačili s položajem šolstva oziroma Ji temu ustrezno zmanjšali plače. Zaman so bila vsa opozorila ekonomistov, zaman pridige Gospodarske zbornice, da tako velike javne porabe Slovenija ne zmore več servisirati, in da takšno ravnanje pokopava celotno gospodarstvo. Vlada je tudi tokrat, kot po čudežu potegnila iz rokava asa v obliki petih milijard tolarjev, ki bodo šle za poračun plač v družbenih dejavnostih. Seveda pa po besedah ministrice za delo Jožice Puhar tudi ta zgrešena odločitev niti slučajno ne bo povečala inflacije. No ja, tistemu, ki to verjame, pač ni pomoči.
Mirno lahko zapišemo, da s tem Drnovšek samo | ponavlja napako, ki jo storil na začetku svojega prvega mandata z nenormalno visokim povečanjem plač državni upravi, kar je povleklo za sabo, povsem razumljivo, tudi zahteve vseh ostalih.
Kapitulacija vlade na tako občutljivem področju, kot so plače in to na samem začetku njenega delovanja za prihodnost ne obeta nič dobrega. Na laž postavlja tudi vse Drnovškove izjave o vladini nepopustljivosti pri pogajanjih s sindikati. V parlamentarnih demokracijah je že dolgo znano, da je najugodnejši čas za reševanje takšnih problemov ravno prvo obdobje po volitvah, saj so ponavadi do naslednjih volitev rezultati nepriljubljenih, a nujnih ukrepov že vidni in lahko dokazljivi. Vlada bi si tokrat mirno lahko privoščila konfrontacijo z učitelji, (posebej še glede na dvotretjinsko podporo v parlamentu in na verjetno podporo javnosti, ki bi jo kaj lahko ustvarili njej naklonjeni mediji), ki nikakor niso imeli tako slabih plač, kot nam skušajo na vsak način dopovedati. Nekje bo potrebno ustaviti vse večje apetite učiteljev, uradnikov, policajev, carinikov ■. .in tokrat je bila za to dobra, žal zapravljena priložnost.
In kaj, če bi učitelji res stavkali - gotovo se zato ta država ne bi podrla. V zahodnoevropskih državah smo vsakodnevno priča ogorčenim bojem med vladami in sindikati, le s to razliko, da tam vlada ne popušča na vsakem koraku, saj se za razliko od naše zaveda, da je njena prva naloga skrbeti za blaginjo vseh svojih državljanov, ne le določenih slojev ali poklicev. Le spomnimo se protestov italijanskih carinikov ali francoskih šoferjev. Pri nas pa se zdi, kot da še vedno živino v socializmu, saj si na veliko delimo tisto, česar nikjer ni!
Ob vsem tem so izjave, s katerimi nam s televizijskih ekranov vladini ..eksperti" vsakodnevno polnijo ušesa in solijo pamet, predvsem tiste o previsokih povprečnih plačah 600 mark, zgolj hinavsko sprenevedanje in zdi se, da so vse bolj brezpravni delavci v tovarnah in delavnicah, ki se morajo velikokrat zadovoljiti z absurdno nizkimi plačami, ki so daleč pod 600 markami, ali pa še tistih ne dobe in brezposelni, edini, ki plačujejo ceno za celotno zavoženo gospodarsko situacijo. Te delavce, ki so sedaj brez dvoma najbolj izkoriščan del slovenskega naroda, brez slehernega moralnega zadržka najbolj izkorišča lastna nesposobna in neodgovorna birokracija, tako v podjetjih kot v večini omenjenih družbenih dejavnosti, kjer se za veliko preveliko število zaposlenih še vedno cedita med in mleko.
Na cesti se tako ali tako ponavadi znajdejo zgolj brezpravni delavci in s tem smo se že vsi sprijaznili, tako da to nikogar niti ne moti kaj preveč - je pač treba prestrukturirati gospodarstvo - resje, a le zakaj za vraga nikomur ne pade na misel, da je ravno tako potrebno prestruktui-rati tudi državno upravo in cel kup drugih dejavnosti, kjer birokrati (dostikrat brez ustrezne izobrazbe) še vedno brez koristi za kogarkoli, razen zase, sedijo na udobnih stolčkih in ustvarjajo ogromno luknjo v državnem proračunu, ki ga v veliki meri polnijo delavci, ki se zaradi svoje resnične eksistenčne stiske vedno pogosteje poslužujejo celo gladovnih stavk, pa jim tudi to ne pomaga.
Zato ni čudno, da Je Drnovšek „zbolel“ in, da Je v imenu vlade podpisal kapitualcijo pred sindikatom delavcev vzgoje in izobraževanja podpredsednik Lojze Peterle, ki je za takšne zadeve res kar uporaben.	Janez Vodnar
NOW190BA
W ; -
10. februarja
STRAN 4
Republikanska zveza Slovenije hrani dokumente o Janšinem črnoborzijanstvu z orožjem
Štorman se boji
za življenje
Darko Zupan in Franc Oblišar, podpredsednik in izvršilni tajnik Republikanske zveze Slovenije, napovedujeta, da se bo stranka borila zoper izročitev njenega predsednika Adolfa Štormana, ki so ga na osnovi Interpolove tiralice pred dnevi aretirali v Špitalu, ko je nameraval obiskati bolno hčer. V prehodnem zaporu v Celovcu Adolf Štorman čaka na odločitev avstrijskih oblasti.
V zaporu se brusi nož za Štormana
Kakršnakoli bo že poteza sodstva naše severne sosede, ne bo, sodeč po dosedanjih izkušnjah, izvedena prej kot v mesecu dni. To je dovolj dolg rok, da Adolfovi strankarski somišljeniki in prijatelji naredijo vse in preprečijo vrnitev njihovega šefa v Slovenijo, kjer ga čaka zaporna kazen v KPD Dob. Bojijo se namreč za njegovo življenje. Res ne bi bilo nič čudnega, če bi človeka, ki je trn v očesu mnogim (ali vsem) ,južnjakom“ iz zapora, kjer med „stanovalci“ naštejemo kar trideset odstotkov kaznjencev iz južnih republik, prinesli v krsti. Kaj pa ima za izgubiti are-stant, ki bi si privoščil uda-, rec z nožem v Štormanov hrbet? Lahko pridobi samo doživljenjski zapor (20 let) in, kar je pomembnejše, večno slavo med brati, ki bi inspirairala tudi kakšno narodno pesmico, pogodno za spremljavo blagozvočnih gusel.
Janšina glava za Štor-manovo!
Zaradi resnosti situacije so pripravljeni republikanci iti do kraja. Na njihovo srečo hranijo dokumente, vezane za nakup orožja, ki bi ob objavljanju v javnosti lahko stali kariere mnogih slovenskih politikov in gospodarstvenikov. Janša, velik politik in še večji trgovec z orožjem, ki je po trditvah „ogroženih“ precej visokih provizij spravil v žep svojega kockastega suknjiča, je že eden izmed njih. Drugi je minister bivše vlade, zaenkrat še skrivnost - zadnji adut republikancev v boju za svojega predsednika.
V „povojni“ Sloveniji se je takšna in drugačna trgovina z orožjem sila razmahnila. V njej so sodelovali (in sodelujejo) tudi slovenska podjetja, posamezni pooblaščenci južnih držav, kriminalci in seveda Janšino ministrstvo. Tako so se križale tudi Štormanove in Janšine poti - v tujini. Konkretneje na Češkoslovaškem,
kjer je šlo za nakup večje količine orožja.
„ Janša je podpisnik dokumenta, katerega zaenkrat še nočem izdati, ker mislim, da Štormanu in meni ščiti življenje še za nekaj časa. Ob prvi priliki, ko bo Štormananovo ali moje
življenje ogroženo, sem ga pripravljen pokazati. trdi Darko Zupan.
Slovenci Hrvatom orožje
t. i. vojno v Sloveniji za svoje denarje (vsak za 6000 DEM) nakupila orožja, s katerim sta se borila na strani Teritorialne obrambe, nadaljevala s tovrstno trgovino. Pa ne v boju za zaslužkom, temveč v okviru pomoči njegove stranke južnim sosedom. Rečeno je namreč bilo, da samo močno oborožena Hrvaška zaščiti Slovenijo.
Za nabavo orožja je bilo potrebno določeno pooblastilo ene od občin na Hrvaškem. S Štormanom sva ga dobila v Slavonskem Brodu od predsednika Joža Metra, ki naju je pooblaščal, da lahko za potrebe tega mesta nabavljava orožje. Povezala sva se z „Orbisom“, kjer sva orožje nemoteno kupovala. V tem velenjskem podjetju sva kupila 110 pištol „Makarov“, kar je bilo povsem legalno. 11. novembra sva jih dvignila v Kranju, kjer nama je bilo s strani Draušbaherja in Lavbiča, Orbisovih generalnega direktorja in pomočnika, zagotovljeno, da jih lahko neovirano prevažava čez celo Slovenijo.
Štorman orožje na o-gled postavi
56 pištol sva spravila do Slavonskega Broda brez tolarja zaslužka. Preostanek
Štorman in Zupan sta po tistem, ko sta si že med
Wi©M, 19, 1 'J . 1 b S 1
$*hr geehrter Horr Direktor Defbachor,
ehrter Herr Direktorstc'^vertreter Leublt !
W.r offeriorc' freibloit end und vorbehalt'« Ich Vorkeuf:
Wie uns Merr Darco Zupan mitteilto eind eie nun nur an 1000
ak 4? mit Munim .n i nteress i er t, Obvtoh* uneer Kunde bal •<>
klel nen MenQen keine ProienachiBeae gewahrt konnten wir fOr
Sie dennoch eme Reduktion auf^^^JJM/StUclt erreichan.	j] A*/
A n© Preie* ab Lager B at i al ava> In USD S :
Warrior: ex work USD 19500.--
mlt Infrarotsicht bis 800m, UCD 37700.--bis Ende Jttnner 30 StOck liaferoar Mu: USD 200/StUck
SMG Modeli 60 Kal 7,62 Nato
Neu: 300 Stlick bis Ende J«nner ieferbar, USD 3965.—
Gebraucht m gutem Zustand: 500 Stuck binnon elnem Honat lieferbar. USD 2600,—
Mu: USD 208/1000 Stlick
ffa2uka RPG 75, USD 123,5 aofort lieferbar, 6 StUck/Kiete
Schwure Kanone Kal i22mm auf Fahrgeetell Tetra 813
Gebraucht: USD 195000.--
Keu :-286000.—, je 10 sofort lieferbar
Mu. 30000St(Jck sofort lieferbar, USD 851.6
Handgranate uRG 86, USD 20,8/StObk. 10000 sofort lieferbar
Kugelbuchse neu Modeli ZKK 601, Kal. 308 Wln, USD 338.--
Pištole CZ 75 oder 06, neu, USD 327.—
Mu: USD 143/100 StUCk
Tolokommunicationeauerlletung flir Mili tir elneehl 1eBl ich Kommandoetinde geloltot mit Reohner auf Anfraga.
orožja, ki ga ni bilo mogoče spraviti več v Brod, je stal od 11. novembra do 20. januarja v Sloveniji. Poskušala sva dobiti kontakt z drugimi hrvaškimi občinami. Pojavil se je interesent iz Daru-varja. Dogovorili smo se, da mu bova v Tivoliju orožje pokazala, in če bo imel papirje urejene, tudi predala. Na sestanku pa so se po tem, ko sva Hrvatu dovolila ogled blaga, iz nekega parkiranega avtomobila vsuli policaji, ki so naju po pretepu aretirali,,, se spominja Darko Zupan.
Še do danes ni bila sprožena preiskava. Zupan se je ne boji, saj ima vse potrebne dokumente s podpisi. Boji pa se je očitno nekdo drug. Mogoče eden tistih, ki so Štormana in Zupana dobesedno prosili, naj kupujeta orožje pri njih, kar sta kupca prav rada storila.
V vsakem primeru je Štorman v Sloveniji za mnoge zelo nevaren. Pa ne samo kot vodja neke marginalne stranke, temveč kot človek, ki se je gibal tudi v podzemlju preprodaje orožja. Tam pa so bili (in so še) tudi mnogi pokončni Slovenci.
F. F.
Nova dolomitska pogodba
Ivo Žajdela
25. januarja je Državni zbor (kot se po novem imenuje slovenski parlament) izglasoval novo slovensko vlado. Od 86 poslancev (vseh je 90) je zanjo glasovalo 60; 25 pa jih je bilo proti. Gre za vlado dr. Janeza Drnovška, predsednika Liberalno demokratske stranke.
Že takoj po volitvah (6. decembra 1992) se je začelo govoriti o tako imenovani veliki koaliciji, ki se je mesec in pol kasneje tudi zgodila.	Nova vlada je ve-
lik triumf levice, saj je z veliko koalicijo prišlo do sodelovanja Liberalno demokratske stranke (razvila se je iz ZSMS), Združene liste (SDP oz. bivši komunisti in tri manjše, nepomembne stranke) in Slovenskih krščanskih demokratov.
Poglejmo, kako je do tega prišlo. Protikomunistična koalicija Demos je razpadla leta 1991. Razbila jo je Demokratska stranka (Spomenka Hribar, Rupel, Bavčar, Bučar), formalno pa jo je konec decembra 1991 razpustil dr. Jože Pučnik (predsednik Socialdemokratske stranke), ki ji je predsedoval, čeprav mu tega ne bi bilo treba narediti.
Demos je potem na državni ravni nekaj mesecev še vegetiral. Ključno pa je bilo to, da se je SKD od Demosa vedno bolj oddaljevala in šla na pot lastne politike.
Z razpadom Demosa so se porušila tudi razmerja v skupščini, kjer je imel od volitev spomladi 19990 Demos rahlo večino. Dvanajst poslancev DS pa tudi večina Zelenih in SDSS so v skupščini glasovali proti zakonom Peterletove vlade. 12. februarja 1992 je levica prvikrat skušala spodnesti Peterleta, ko je z Markom Voljčem vložila predlog za izglasovanje konstruktivne nezaupnice Peterletovi vladi. 19. fe-
bruarja je dobil Voljč od potrebnih 125 glasov „le“ 115. Peterle se je začel pogajati z LDS in Socialistično stranko, da bi vstopili v vlado, s čimer bi okrepil koalicijo. 8. aprila je hotel na Peterletovo mesto priti Igor Bavčar (od 203 glasovnic je dobil „le“ 98 glasov podpore). V tretje, čez 14 dni (22. aprila) je Peterletova vlada padla. Dr. Janez Drnovšek je dobil potrebnih 126 glasov. S tem je bila po dveh letih protikomunistična desnica poražena, levica pa je spet dobila v roke vlado in parlament; to, kar je Demosu leta 1990 edino uspelo odvzeti komunistov. Ti so namreč pod Peterletovo vlado povsem neokrnjeno zadržali v svojih rokah vse inštitucije. Naj naštejem le nekatere najpomembnejše: Banka Slovenije, vse ostale banke, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavarovalnice, loterija, Univerza, zgodovinske in arhivske inštitucije
Leta 1990 so komunisti spretno vrgli v javnost besedo REVANŠIZEM, ki je zaradi polstoletne indoktrinacije takoj padla na plodna tla. Lojze Peterle se je začel povsem brez potrebe braniti, da ni re-vanšist. Tako na primer nikoli nismo mogli izvedeti, kakšne pokojnine imajo komunistični prvaki, narodni heroji in prvoborci, kaj šele, da bi se njihov privilegirani položaj kakorkoli spremenil. Treba je povedati, da je šla SKD v politiko z zelo slabimi kadri. Ministrstvo za šolstvo je vodil Peter Vencelj (SKD), vendar še danes nimamo v osnovnih šolah nobenega učbenika zgodovine („stari“ učbenik zgodovine je namreč ena sama komunistična propaganda). Ministrstvo za kulturo je vodil dr. Andrej Capuder (SKD). To ministrstvo je tisto, ki večinsko financira nacionalni projekt Enciklopedijo Slovenije. Pri
pisanju ES se iz komunističnih časov ni skoraj nič spremenilo: še naprej so vsi narodni heroji deležni opisa in tudi slike. Da pa bi bila objavljena slika kakšnega protikomunista, seveda ni govora. Za primerjavo: v začetku lanskega decembra je izšel 6. zvezek ES. Na strani 8 je geslo Franc Krener, poveljnik organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva in od 3. 5. 1945 (kot general) poveljnik celotne Slovenske narodne vojske. O njegovi sliki ni ne duha ne sluha, čeprav je za to dovolj praznega prostora (na isti strani pa je npr. slika narodnega heroja Franca Kreseta-Čobana; v celotni knjigi pa še 11 slik drugih narodnih herojev).
Nekaj mesecev po formiranju Peterletove vlade je bila v slovenski skupščini ustanovljena komisija za raziskavo povojnih (le povojnih!) pobojev. Njen predsednik je postal Nace Polajner (SKD). V dveh letih in pol svojega dela ni odkrila nobenih novih dejstev, ki bi komunistično revolucijo bolj osvetlila. Ker mediji niso več pisali o komunističnih zločinih, so se oči oziroma upanje zainteresirane javnosti uprle na to komisijo. V novem državnem zboru sedaj nobenemu niti na kraj pameti ne pade, da bi ustanovil podobno komisijo. Glede na rezultate Polajnarjeve komisije je to seveda dobro, če pa pomislimo na žrtve komunizma, pa smo tam,kot smo bili pred letom 1990. Drugih kadrov SDK niti ne bom omenjal, ker ni vredno.
Naj za boljše razumevanje navedem, kako je sploh prišlo do ustanovitve SKD. Leta 1989, ko so se na Slovenskem oblikovale prve stranke, se je iz Društva 2000 (gojilo je Kocbekov kultur, vodil ga je Kocbekov častilec Peter Kovačič-Peršin) razvilo slovensko krščansko socialno gibanje, ki je ob takratni dilemi, kako iti v politiko, raz-
padlo na desni in levi del. Desnega je obvladoval Lojze Peterle, ki je bil pred tem vrsto let član te Kocbekove združbe (resnici na ljubo je treba zapisati, da pod komunizmom to ni bilo nekaj slabega; drugo pa je, koliko se je človek z demokracijo sposoben politično razviti), iz njega pa se je izoblikovala stranka Slovenski krščanski demokrati. Od ustanovitve do danes se je SKD vztrajno držal duh tako imenovane kocbe-kovske politike, za katero so značilni slabo razsojanje političnih situacij, neodločnost, defenzivnost, večni občutek krivde (zgodba o revanšizmu), kompromisi najslabše vrste, paktiranje z levico (v primerih, ko to sploh ni potrebno) ... V pomembnem delu javnosti (kristjani, Cerkev, emigracija) pa je Peterletova SKD dobila avreolo prave, nove, demokratične stranke, ki bo garant poprave krivic komunizma in urejevale (sanator) slovenskega političnega prizorišča.
Povrnimo se v leto 1992. Po razpadu Demosa in padcu Peterletove vlade se je Demos obdržal le v nekaterih občinah (ohranili so ga entuziasti), vendar se je povsod poznal odhod DS, zelenih in socialdemokratov na levico. Desne stranke so tako ostale: SKD, SLS, NDS (narodni demokrati) in LS (Grosova Liberalna stranka). Lahko bi rekli, da se je slovenski politični prostor ..razčistil" šele leta 1992, vendar bi bilo to preveč poenostavljeno. Razni levičarji in udbovci, ki so bili vrinjeni v nove demokratične stranke, so svoje delo opravili.
Tu pridemo do bistvene točke. Nikakor ni (bilo) nujno, da je leta 1992 zmagala levica in da je desnica poraženec. Kaj se je dogajalo?
(Se nadaljuje)

Trbovlje: Bankrotirana občina - policaji z zajamčenimi plačami
"Drnovšek nas je pustil na cedilu"
Glede na to, da imajo v bankrotirani trboveljski občini poleg Občinarjev tudi policaji le zajamčene plače, bi si verjetno še v marsikateri slovenski občini kakšen občan zaželel podobno situacijo. Vendar pa na zadevo le ne smemo gledati zgolj s te plati, saj je trboveljska občina trenutno najbolj zadolžena občina v Sloveniji in zaenkrat edina, ki je tudi uradno bankrotirala.
O sedanjih razmerah v občini in posledicah bankrota smo se pogovarjali s predsednikom IS Francem Beravsom.
Izdaja občinskih obveznic je bila očitno prehud zalogaj za vašo občino. Kaj je pripeljalo do tako napačne ocene finančnih zmogljivosti občine?
»Decembra 1990 smo v skupščini sprejeli odlok o izdaji obveznic za namene prestrukturiranja gospodarstva, ki je bilo v hudih težavah. Rudniki so zmanjševali obseg proizvodnje in s tem zaposlenosti, Strojna tovarna in pa takratna Iskra toplovodi sta bili v izredno težavni situaciji, saj sta bili obe zelo zadolženi in jima je grozil stečaj. Takrat smo še imeli kompetence za reševanje gospodarskih vprašanj in smo se odločili za ta ukrep delno tudi na sugestijo takratnega ministrstva za industrijo. To je v omenjeni podjetji že vložilo precej svojega denarja in je zato smatralo, da je smiselno ta kapital ohranjati, ustanoviti novo firmo, d... Prenesti ta kapital republike in vložke občine, kot delnice v nove firme. Zato je bil izveden programiran stečaj, ki se je pri Strojni tovarni dokaj dobro iztekel, podobnega načrtujemo tudi glede Iskre. V začetku 91 smo v ti dve firmi vložili skupaj 6.5 milijona mark, dva meseca pozneje smo s 600.000 markami intervenirali tudi v tovarni IPOS, ki je bila v hudi krizi zaradi iz-
gube jugoslovanskega trga.
Pri izdaji obveznic je bilo tudi 400.000 mark stroškov, ker je banka prevzela komisijski posel, tako da smo v prestrukturiranje vložili 74 odstotkov emisije teh obveznic.
Ko smo pripravljali amortizacijski načrt, smo videli, da bi se pri takratnem gibanju proračuna dale obveznice servisirati, kajti v času sprejemanja tega odloka je bil naš proračun težak 24 milijonov mark. Vendar se je leta 91 in 92 obseg javne porabe po občinah zmanjševad skoraj za 30 odstotkov na leto in zato smo lani zaključili proračun v višini komaj osmih milijonov mark.
Zaradi tega sedaj zadolžitev presega vse razumne meje. Vse minulo leto smo seznanjali vlado, da bo pri takšnem realnem zmanjševanju obsega proračunskega denarja ta obremenitev presegala naše zmožnosti. Pričakovali smo, da bo vlada to našo intervencijo v gospodarstvo poizkušala servisirati, saj smo v bistvu opravili delo, ki ga je pri marsikaterem podjetju opravila vlada, zato smo tudi računali na njeno podporo. Tudi poslanci, ki smo jih tu izvolili so nam to obljubljali. S tem je bil seznanjen tudi Janez Drnovšek, ki je pred volitvami izjavil, da je to pač položaj, s katerim se bo vlada morala ukvarjati in ga rešiti. Vendar je namesto tega sedaj skupščina sprejela za-
kon, ki omejuje občine pri zadolževanju."
Poslanci občinske skupščine so vam očitali, da z obveznicami niste reševali omenjenih podjetij, pač pa predvsem zasavsko banko.
„Z našimi obveznicami so se poravnale kratkoročne terjatve banke do teh kolektivov, saj sta bila oba zelo zadolžena pri zasavski banki. Banka, ki se je ta-
je tudi, da ima banka v teh podjetjih plasiranih približno 350 milijonov tolarjev, s čimer financira njuno poslovanje. Prišlo je do delitve obremenitev med banko in občina in zato si nekateri razlagajo, da je šlo izključno za sanacijo banke."
Vodstvu občine so poslanci očitali ignoranco, sprenevedanje in nevednost pri pojasnjevanju razmer.
»Tudi tu so nejasnosti. Jaz zgolj operiram z informacijami, ki so mi jih dali poslanci, sedaj čakamo na operativna navodila. Tako sedaj še ne vem, ali tega upravitelja določi vlada ali skupščina občine."
Država sedaj zagotavlja denar za plače v vrtcih, za materialne stroške v šolah, za socialno varstvo, ter za plače v medobčinskem
krat vključevala v sanacijo podjetij in ustanavljanje novih delniških družb, je vztrajala, da občina z obveznicami delno poravna njihove kratkoročne terjatve. To se je tudi zgodilo, banka pa je potem ta dva kolektiva normalno servisirala pri rednem poslovanju, predvsem pri zagotavljanju obratnih sredstev, financiranju proizvodnje za izvoz itd. Res ni šlo za svež denar, ki bi ga vložili v ta dva kolektiva, pač pa za poplačilo terjatev, res pa
»Takrat, ko smo imeli zasedanje skupščine, nismo imeli še nobenega uradnega dokumenta, imeli smo zgolj informacije iz medijev. Zato nihče od nas ni bil sposoben pojasniti, kaj bo s plačami. Smatram, da se poslanci zavedajo, da so z glasovanjem za ukrepe, ki smo jih takrat predlagali, postali zanje tudi soodgovorni, saj so jih izglasovali."
Dobili boste začasnega upravitelja proračuna, ki ga bo postavila vlada.
inšpektoratu in za sodnika za prekrške. Kaj pa vse ostalo?
»Posebej težaven je položaj delavcev v upravi, ki jih doleti zajamčeni osebni dohodek, medtem ko drugi, kot so inšpekcijski delavci, ki so zame tudi upravni delavci, ne zapadejo pod zajamčene plače. Tu gre za nesprejemljivo določbo zakona, ker diskriminira enega in drugega upravnega delavca. Naši upravni delavci niso sokrivi za nastalo sta-
nje, saj opravljajo delo, ki jim ga nalaga država, zato bi morali biti izvzeti iz določila o zajamčenih dohodkih. Oddelek za notranje zadeve ali za obrambo bi moral normalno delati dalje. Menim, da lahko zajamčeni dohodki doletijo voljene funkcionarje, ki smo udeleženi pri vodenju in kreiranju politike, vsekakor pa ne more delavcev v upravi."
Ste pomislili na svoj odstop, saj ste v precejšnji meri odgovorni za težave, v katerih seje znašla občina?
»Vsekakor se kot predsednik IS čutim odgovornega za to stanje in za odločitve, ki smo jih predlagali skupščini, ki pa je vendarle sprejemala končne odločitve. če se bo pokazalo, da smo delali napak, sem seveda takoj pripravljen odstopiti, če bomo s tem problem rešili. Vendar smo ugotovili, da so bile naše odločitve pravilne in bi se morda danes ponovno odločili za isto, saj je bilo gospodarsko stanje v Trbovljah izredno kritična. Danes imamo v občini 1500 brezposelnih, to je 18 odstotkov, in če tega ukrepa ne bi storili, bi bilo dodatnih 1300 delavcev na cesti. To pa bi povzročilo hude socialne nemire. Zato je bilo zadolževanje občine nujno in še danes smatramo, da smo takrat ravnali pravilno, vendar tedaj, ko smo se "dločali, nihče ni mogel pred., : e vati, da se bo razmerje emisije proti proračunom tako drastično spremenilo."
Kako zdaj naprej?
»Sedaj čakamo operativna navodila z ministrstva za finance, kako poslovati naprej. Ponudili bomo delnice v teh kolektivih kot naše premoženje, ki bi se lahko vnovčilo, seveda bomo morali najti zanje kupce. Premoženje, ki ga ima občina, je tudi eden od potencialov, vendar je to premoženje predvsem v zgradbah in zemljiščih in ne predstavlja nekega atraktivnega premoženja, ki bi se ga dalo hitro vnovčiti."
Kaj pa ukrepi vlade?
»Teh zaenkrat ni. Po mojih informacijah se s strani vlade pripravlja skupina ljudi, ki bo prišla pregledati naše poslovanje, nato pa se bomo dogovorili, kako bo potekalo nadaljnje financiranje javne porabe v občini."
Janez Vodnar
A vstrijci so zagnali vik in krik
Pasja mast za ljudi
Dvainsedemdesetletni upokojeni notar iz Šmarjete pri Pliberku Pavle Thaler je pred kratkim postavil na noge vso Avstrijo. Ukvarja se z dokaj nenavadno ^kmetijsko" dejavnostjo - vzrejo psov za zakol. Iz „opitanih“ kosmatincev pridobiva mast, ki jo prodaja ceneje, kot to čudežno zdravilo stane v lekarnah.
Pasja mast naj bi pomagala tudi takrat, ko odpove visoka medicina. Pa-vleju je pomagala, ko so mu zdravniki pred leti prerokovali konec življenja. Sicer pa pasja mast, ki jo Pavle »prideluje" zato, da bi pomagal ljudem, ne da bi služil, menda zelo pomaga pri tuber-
kolozi, revmi, astmi, zmrzlinah in drugih obolenjih sklepov in kože.
Časopisi so bili pred kratkim polni prispevkov o Pavlokovem Pavleju iz Šmarjete, ki je bil tarča napadov varovalcev živali, ki Pavleju očitajo, da redi pse pod nesprejemljivimi pogoji. Da „dela“legalno, pa so potrdili tudi na žandarmeriji v Pliberku. Pridelovalec pasje masti namreč pokončuje svoje pitance po običajno dovoljeni metodi - s strelom v glavo. Ker tudi državni tožilec ni našel razloga, da bi ukrepal proti Thalerju, poskušajo v deželni vladi poiskati nove pasti. Pliberčani pa Pavleja podpirajo in nimajo zanj ene slabe besede.
»Ljudje želijo prihraniti 500 šilingov, ki bi jih morali plačati živinozdravniku za pokončanje psa. Ne drži, da psi pri meni živijo v nevzdržnih pogojih. Vsi so debeli, saj bi drugače ne dali dovolj masti," pripoveduje Pavle Thaler.
K Pavleju, ki prodaja pasjo mast po 500 šilingov za četrt litra, prihajajo ljudje iz vse Koroške. Danes ima le še enega psa, vse druge so mu varovalci živali odkupili za 1000 šilingov. Na sploh pa trgovanje s psi ni donosno. Pred kratkim je dobil psa, ki ga je dal najprej preiskati pri živinozdravniku zaradi stekline, kar gaje stalo 300 šilingov. Pes pa mu je potem dal le eno žlico masti ...
Kraja avtomobilov v Sloveniji, kot je še ni bilo
Golfi izginjajo kot kafra
Ko je Nataša zjutraj stopila na dvorišče, je ostala kot. pribita. Avtomobila, s katerim se je urico prej pripeljal iz nočne službe njen soprog Matej, ni bilo nikjer. Celjanka je namesto v službo lahko z možem odpešačila samo na policijsko postajo., kjer sta prijavila krajo avtomobila. To pa ni nič pomagalo, saj se je za belim golfom izgubila vsaka sled. Rutiniranemu kradljivcu avtomobilov je bilo dovolj par sekund, da je odklenil vrata, povezal kable za vžig in se za vedno odpeljal.
so cene ukradenih vozil dosti manjše od običajnih.
Če kradeš golfe, jih kradi organizirano!
Preiskovalna sodnica Jasna Podergajs zaenkrat v interesu preiskave ne dovoli pogovora z zaprtima. Pove pa, da gre za Branka Bu-zino in Italijana Federica
liji, je še na begu, najbrž v Sloveniji. Za njim je razpisana tiralica. V tej skupini je v igri tudi hrvaški državljan Vlado Malogorski, ki je „urejal“ hrvaške dokumente.
Letos se je trend kraje golfov še povečal. Na Celjskem so samo v januarju izhlapeli štirje. Dva sta bila najdena, eden na Hrvaškem. Sploh vodijo poti ukradenih avtomobilov pretežno proti Hrvaški. V sosednji državi je baje na občini zelo enostavno dobiti prazne formularje s pečati, v katere je potrebno samo vpisati nove „popravljene“ številke šasije in motorja avtomobila ter registracije. Povsem normalno se na listini znajde tudi ime srečnega kupca.
Če kradeš organizirano, prodajaj na Hrvaško!
Policija je poostrila nadzor
Če kradeš, kradi avtomobile!
Slovenija se ob slinjenju proti Zahodu sooča tudi z njegovimi problemi. Kraja in preprodaja avtomobilov je ena osnovnih dejavnosti kriminalcev in nenazadnje mafije. Ukrasti avto, ga predelati in prodati je mnogo manj nevarno, da ne rečemo: kaznivo, kakor oropati banko ali trgovino. Zaslužek tatu za nekaj trenutkov strahu, ko vlamlja v vozilo in spaja kable, je več kot dober, saj se predelani avtomobili prodajajo za med. če pa je nesreča opoteča in ljubitelja tujih avtomobilov dobijo pri „delu“, za volanom avta, ki ni njegov, se lahko le-ta še vedno izgovarja, da si ga je samo izposodil, da mu ne bi bilo treba pešačiti po cigarete.
In sodne oblasti ga ne morejo obtožiti kraje. Vlomi v banke in trgovine so drugovrstna kazniva početja, pri katerih ni mogoče iskati nobenega opravičila.
Če kradeš avtomobile v Sloveniji, kradi golfe!
„V celjski regiji je bilo lani ukradenih skupaj 56 avtomobilov, od katerih je bila tretjina golfov. Doslej se je našlo samo pet ukradenih vozil. Našli smo tudi cel kup avtomobilov, ki so bili ukradeni na Zahodu in pripeljani v Slovenijo. Dejstvo je, da so najbolj na udaru golfi in Audijev program. Pred kratkim smo v Krškem prijeli skupino, ki se je organizirano ukvarjala s krajo in preprodajo avtomobilov, predvsem golfov. V Celju imamo v zaporu dva iz druge skupine, ki sta osumljena kraje vozila,“ izjavljata Cveto Seničar in Martin Prodnik, kriminalistična inšpektorja UNZ Celje.
Zakaj so se dolgoprstneži lotili ravno golfov? Najbrž zato, ker jih je mogoče hitro odkleniti in povezati ustrezne kable. So pa tovrstni avtomobili dovolj kvalitetni in dostopni žepom povprečnih državljanov. Seveda, ker
Torchio. Slednji, mladoletnik L. S. in Simonovič naj bi v Velenju ukradli golfa in ga s posredstvom Bu-zine prodali v Zreče. Novi „nedolžni“ lastnik pa ga je prodal na Hrvaško, kjer se je za njim izgubila vsaka sled. Simonovič, bivši policaj iz Primorske, ki ima na vesti tudi preprodajo mamil v Ita-
Pred kratkim je med moškima v Varaždinu in Slovenski Bistrici potekal naslednji telefonski razgovor: „Halo, Lojze, imaš na razpolagi kakšnega golfa?“ „Nimam, lahko pa ga dobite jutri. Kje bo predaja?"
Naročilo po telefonu. Izročitev blaga znanemu kupcu v kratkem času. Kot da bi šlo za poslovni razgovor, ne pa za organizirani kriminal
Tatinsko orodje, ki omogoča bliskovite akcije
kraje avtomobilov. Lojze in njegov pajdaš Rudolf trenutno ne moreta več sprejemati telefonskih naročil, saj v varaždinskem preiskovalnem zaporu nimajo prostih telefonov.
Če prodajaš na Hrvaško, se boj policije!
Po skrbno pripravljeni akciji so hrvaški policaji sredi prejšnjega meseca aretirali slovenska državljana Alojza Žgavca, dvaintridesetletnega
bila. Pozneje se je izkazalo, da je bil modri golfi ukraden na Ptuju iste noči in da je rumeni na popisu ukradenih avtomobilov več kot leto dni. Osumljenemu paru je mogoče pripisati še najmanj krajo treh osebnih avtomobilov.
Če se bojiš policije, se obremenjuješ po nepotrebnem!
Hrvaški policaji se hvalijo, da s slovenskimi odlično so-
avtoličarja iz Slovenske Bistrice, in leto mlajšega Rudolfa Šegulo, „delavca brez zaposlitve" iz Ptuja - stara znanca naše policije, z ožjo specialnostjo kraje koles in mopedov. Zdaj imata odprt dosje tudi pri hrvaški policiji, saj sta bila v zgodnjih jutranjih urah prijeta na dvorišču nekega varaždinskega podjetja, kjer sta poskušala izročiti nočni ulov - modri golf. Namesto kupca so ju v nedeljo 17. januarja pričakali na določenem mestu predaje inšpektorji varaždinske policijske uprave.
Medtem ko je bil krasni modri Golf JX letnik 1987 očitno namenjen preprodaji, je rumeni avtomobil iste znamke služil za nočne > operacije. V njem so namreč našli škatlo s posebej prilagojenimi orodji za odpiranje vrat, odklepanje volana in vžiganje avtomo-
delujejo. Drži, da je sodelovanje med obmejnimi policaji dobro, v globalu pa povsem odpove. V Sloveniji ukradeni avtomobil, kije zašel v notranjost Hrvaške, ali bog ne daj v Bosno ali Srbijo, je izgubljen za vse večne čase. Strokovnost „predelovalcev“ avtomobilov je na tako visokem nivoju, da je odkrivanje prvotne identitete sumljivega avtomobila skrajno težka.
Zato se je lastnikom avtomobilov najbolj smiselno obnašati samozaščitno. Na tržišču se nahaja bogata paleta alarmnih naprav, ki javljajo, kdaj se nepovabljeni gost smuka okrog avtomobila ali vanj vlamlja. Nadalje je dobro vedeti, koliko goriva je v rezervoarju, saj. bo moral tat nekje dotočiti. Najboljše pa je sploh ne imeti avta. Bog ne daj golfa!
Franc Furland
Umag:
Oropani vikendi v Materadi
V minulem letu so na območju Umaga in Poreča zabeležili številne vandalizme, ki so jih sejali „uvoženi“ ekstremisti oziroma ljudje, ki so prišli v Istro iz raznih hrvaških krajev. Vpadi v stanovanja tujih državljaov, zažiganje avtomobilov, pod-stavljanje bom, eksplozije v gostilnah so stara praksa neznanih skrajnežev.
Po mirnih poletju in jeseni, ko so že mnogi mislili, da so grenke izkušnje preteklost, se je pred koncem zime zopet našel nekdo, ki je na območje Umaga vnesel nemir. Pred kratkim so namreč v Novigradu slišali streljanje, počitniška stanovanja tujcev pa so znova tarča roparjev.
Izgnanci iz TN Mate-rade
Če bi vas pot po naključju pripeljala v TN Materado,
ki se nahaja med Umagom in Novigradom, bi lahko na številnih počitniških stanovanjih opazili napise, kot so „tukaj je Hrvaška", „CRO“ in različne otroške risbe s hrvaškimi simboli. Tako so po novem „označili“ stanovanja v sklopu TN Ma-tedare. V te objekte so naselili pregnance brez soglasja lastnikov, ki živijo na Hrvaškem.
In ne samo to. Neznani storilci so na silo vdrli v ne-
katera stanovanja in odnesli vse, kar je bilo kaj vredno, od strojev do pregrinjal. Želeli smo se prepričati na lastne oči. Počitniško stanovanje v velikosti 43 kvadratnih metrov, last D. P., nekdanjega nogometaša NK Olimpije in nogometnega trenerja, smo našli prazno. Na vratih so bile vidne sledi nasilnega vdiranja v stanovanje, ki je bilo nekoč zelo lepo urejeno in opremljeno. Na hodniku so bili lonci z barvo in pribor za beljenje. Očitno se bodo brez vednosti lastnika v stanovanje kmalu vselili novi stanovalci.
Ti očitno zelo dobro vedo, katero stanovanje naj izberejo.
Streljanje v Novigradu
Lani je bilo precej vznemirljivo tudi v sicer mirnem istrskem mestecu Novi-grad. Tam so pred kratkim spet slišali streljanje. V zgodnjih jutranjih urah je prišlo pred disko klubom Sperone do neprijetnega incidenta, a
k sreči brez tragičnih posledic.
Po doslej zbranih podatkih sta Mirko Čonjar (37) iz Slunja in Dean Matijašič (23) iz Kaštela (Bujel iz neznanih razlogov streljala iz avtomatske puške in pištole, s čimer sta se pregrešila
zoper varnost ljudi. Oba so aretirali in prijavili preiskovalnemu sodniku v Puli. Policijski viri navajajo, da je omenjena dvojka začela okoli 5. ure zjutraj streljati na osebni avtomobil zastava 126.
Katy Mavrič
PETROL
z vami na poti
NOV^OBA
7?.__
Do zob oboroženi celjski policaji so kot v kriminalki lovili bosonogega Albanca
Izgine naj, pes!
Tragedija Isufa Gashija - Indijanca, mladega Albanca, se nadaljuje. Nerazumljivi napori celjske policije, da bi se za vsako ceno dokopala do begunca, ki je povrhu vsega pod zaščito Visokega kome-sariata Združenih narodov za begunce, ni razumljiv. Razen, da gre v resnici za vpliv premožne družine, ki je užaljena, ker se je njihova članica „spečala s Šiptarjem“.
temveč so ga nemudoma prepeljali na Brnik in ga strpali v letalo. K sreči ne za Tirano, odkoder se brez dokumentov ne bi mogel vrniti, temveč so ga na državne stroške prepeljali v Skopje
U
Že na Brnikih je Jusuf skušal pobegniti, vendar je med pobegom tako nesrečno padel, da si je poškodoval oba gležnja in so ga v letalo morali - odnesti. Po skoraj treh mesecih se je mladi Albanec spet pojavil v Celju, čeprav s poškodovanima no-
Ijala v Ljubljano, ker tokrat ni bilo prevoza niti za Tirano in ne za Skopje. Vtaknili so ga v taborišče na Celovški, odkoder pa je Jusuf skupaj s še nekim enakim nesrečnikom iz Maribora, ki ima celo s Slovenko že dva otroka, spet pobegnil.
Policija udari v prazno
Kako se počuti žival, ko se lovci razporedijo v fronto proti njej, ne vem. Vem
Izgon za vsako ceno
Pred tremi tedni smo pisali o nerazumnem obnašanje organov pregona in sodnika za prekrške v Celju, ki je na osnovi policijske navedbe preskočil našo pozitivno zakonodajo in za dve leti odredil izgon za 25-letnega Isufa Gashija, kije že od 1986. leta živel in delal v Sloveniji in si pred tremi leti našel stalno zaposlitev pri Zdenki Koštomaj v Vojniku. Vse kaže, da je bilo za mladega Albanca, ki ga med prijatelji kličejo »Indijanec", usodno to, da se je med njim in delodajalko delovno razmerje spremenilo v ljubezensko .. .
»Gre za grdo hudobijo in maščevanje mojega moža ter njegove družine, da se znašajo nad Jusufom samo za to, ker živiva v izvenza-konski skupnosti," ponavlja 42-letna Zdenka Koštomaj.
»Vsi, ki so poznali razmere v najinem zakonu s Koštomajem, kot tudi oba otroka, me razumejo in vspodbujajo, naj ne omagam v tem boju zoper oblast in policijo, ki Jusufu dela tolikšno krivico. Jusufa so obtožili klateštva, čeprav je znano, da je bil najbolj modno oblečen Albanec v Celju, izkoristili so najin spor in ga obtožili brezdelništva, čeprav je zaposlen pri meni in ko ga je policija pripeljala pred sodnika za prekrške, je ta nemudoma izrekel sodbo:
NATIONS DNI E S HAUT COMMISSARIAT POUA LES RtFUGlES
UNITED NATIONS NICK COMMISSIONER F 0 R R E F U E E E S
The UNHCR Chargt de Minlcin in Ljubljana Tivo'»ka 50 61000 Ljubljana
Tel.: 061 310 230
131	214
132	033 Far 061 319 091
LJUBLJANA.05.02.1993
V VEDNOST
S tem pismom potrjucmo naslednje :
Gospod ISUF GASH1A,rojen 10.06.1967 ,Joshonice.SO KIina,Kosovo, z bivališčem na naslovu :
Vojnik,Celjska cesta 16
se nahaja pod zaščito VISOKEGA KOMISARIATA ZDRUŽENIH NARODOV ZA BEGUNCE.
Michele Voycr Vodja pisarne
Faksimile dokumenta, ki bi naj končno pred izgonom zaščitil nesrečnega mladeniča
gama in brez vseh dokumen- pa, kako se počuti človek, tov mu je uspelo obiti Sr- ko ga preganjajo. Razu-bijo, kjer ga čaka JLA kot mljivo je, da mladi Alba-nekdanjega dezerterja, in se nec in njegova nesojena žena preko treh držav prebiti do več ne zaupata ne državi slovenske meje, ki jo je ile- in še manj policiji. Prav
i
Jusuf Gashi pri odvetniku Iztoku Dolinšku in Maji Katarini Tratar, predstavnici Visokega komisiariata Združenih narodov za begunce
izgon iz države za dve leti!	galno prestopil in se na skri-	tako je razumljivo, da Jusuf
Niso mu dovolili poiskati	vaj vrnil. Toda snidenje in	nima kod, razen po pomoč
pomoči odvetnika, niti da	radost nista trajala dolgo.	k svoji izvoljenki. In tu ga
bi po telefonu poklical mene	»Dober prijatelj" je obve-	je čakala policija. Ko je na-
v tujino, kjer sem bila na	stil policijo in ta ga je ne-	mreč Koštomajeva nesla v
sejmu. Niso mu omogočili,	mudoma aretirala ter po hi-	Ljubljano najosnovnejše hi-
da bi se pritožil na razsodbo,	trem postopku spet prepe-	gienske potrebščine, perilo
in zdravila, so ji v begunskem taborišču povedali le, da Jusufa tam - ni.
»Najprej sem pomislila na najhujše, da so ga enostavno spravili vstran in da mi nočejo povedati. Zato sem tekla kar na ministrstvo, vendar je bil praznik in mi dežurni ni znal nič povedati. čez čas sem še spomnila profesorja Bavcona in njegove komisije, zatem pa komisije pri združenih narodih. Medtem sem iskala odvetnika, ki bi bil pripravljen in si upal poseči vmes, se zoperstaviti nezakonitosti in krivici, ki jo zganja policija v Celju. Ko se mi je Jusuf končno oglasil, sem mu svetovala, naj se pri milem bogu ne preda in skuša prikriti, dokler ne uspem dokazati, da se mu godi krivica in ga tako zaščititi," pripoveduje Koštomajeva, ki ves ta čas porabi samo za pomoč Jusufu.
Policija je seštela dva in dva in prišla do iste ugotovitve, da se bo Jusuf prej ali slej pojavil pri svoji ljubezni v Vojniku, zato se ne splača prenapenjati. Toda minil je teden, minila sta dva, policiji pa še vedno ni uspelo izbezati begunca. Prejšnji teden pa bi naj baje občan videl, da je šel Jusuf v lokal Koštomajeve in baje ne-, mudoma poklical policijo.
Verjeli ali ne, pred butik Bina na začetku osrednjega trga v Vojniku je sredi sončnega dopoldneva pridrvelo kar troje policijskih vozil. Do zob oboroženi policaji so se z vodjem na čelu zmedli le pred - zaprtimi vrati. Vlomiti ali ne vlomiti, je bilo baje vprašanje. Vojnik je v hipu oživel, kajti takšne scene ne vidiš vsak dan niti na televiziji. Na obeh straneh ulice, zaradi oborožene policije je bilo pričakovati, da gre za spopad z najmanj ducatom težko oboroženih teroristov, se je v začetku nabralo na desetine občinstva, ki pa je, ko je izvedelo, zakaj gre, v zgražanju zapustilo prizorišče. Kajti scena za scenarij slabe kriminalke je med ljudmi sprožila zgražanje in revolt, kako policija zapravlja denar ...
Ali so tudi novinarji policaji?
»če oni ne upajo notri, naj meni rečejo," je bilo vse pogosteje slišati med ljudmi.
»Jaz sem prav takrat po mestu iskala odvetnika in me ni bilo. Moja pomočnica pa nima ključa, tako da jim tudi ona ni mogla odpreti. Pozneje so mi povedali, da baje niso imeli naloga za preiskavo, temveč neki nalog za privedbo, ker je bil baje Jusuf nekoč pri sodniku za prekrške obsojen na denarno kazen zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in se mu je denarna kazen spremenila v zaporno. Bolj verjeti, zakaj niso vdrli v lokal, pa je, da niso bili prepričani, če jim je špicelj posredoval točno informacijo.
Mene pa zdaj zanima še nekaj. Ljudje so mi povedali, da je bila v policijskem avtomobilu prikrita tudi neka novinarka Novega tednika. Ali so tudi novi-narji policaji?
Sedimo v kuhinji, Jusuf Gashi - Indijanec, pristavlja kavo. Še vedno je bosonog, lase ima spete na vratu, ob vsakem ropotu na ulici se zdrzne.
»Jaz vsega tega enostavno ne razumem! Nikomur nisem storil nič žalega, preganjajo pa me kot steklega psa. Verjetno se strinjate, da si enostavno ne upam več na ulico."
Ali ste bili ob prihodu policije v resnici v lokedu ?
»Kje pa, saj pravim, da si več ne upam na ulico. Tu sem bil, kot sem zdaj. V mesto sem šel samo zadnjič, ko je prišla gospa z Visokega komesariata. To pa tako veste. Zanimivo je, kar je seveda v neki meri tudi razumljivo, da so mi obrnili hrbet tudi nekdanji prijatelji. Vse kaže, da jih je strah ..."
česa?
»Policije, kaj jaz vem."
Ko smo se v Vojniku pogovarjali z ljudmi, obsojajo tako policijo kot vse, ki bi naj bili vpleteni v to zadevo, čeprav vas vsi ne poznajo. Moram pa priznati, da se je eden prid ušal v gostišču in rekel, da „izgine
naj pes“, vendar so ga pivci tako ozmerjali, da je nemudoma zapustil lokal.
»Jaz razumem ljudi, ki ob vseh teh razmerah in stiskah za lastni obstoj vidijo rešitev v izgonu tujcev. Tudi Jelinčič je prišel v skupščino s to foro. Toda jaz ne ogrožam nikogar, zaposlen sem pri Zdenki, ves čas sem delal, nikomur nisem storil žalega. Rekli so, da sem begosumen. Povejte mi, kam naj bežim? Na Kosovo? Dokumente so mi pobrali v Armadi in na Kosovem, celjska policija mi je zapravila še osebno ... Zdaj sem samo še razočaran ... Razočaran nad vsem, nad prijatelji, nad vašo in mojo novo državo, nad demokracijo ..."
Zdaj imate zaščito Visokega komesariata Združenih narodov .. .
»Tudi to je sramota, da se ta mlada država zaradi nekega ljubosumnega moža daje v zobe," izbruhne iz Zdenke. »Moža, ki to ni nikoli bil in se vlači po sodišču, namesto da bi se kot mož, če ga je kaj v hlačah, že zaradi otrok dostojno skidal iz stanovanja in mojega življenja
U
In kako naprej?
»Sami ste videli, da mu je gospa Tratarjeva izdala dokument Združenih narodov, ki je bil posredovan tako odvetniku kot policiji v Celju in ministrstvu za notranje zadeve. Zdaj so prazniki, v torek bom šla na policijo in sodišče, da vidimo, kako in kaj. Vložila bom tudi tožbo, ker mi policija krni ugled s takšnimi scenami. Policijski avto pred lokalom vsekakor ni najboljša reklama. Zmotili so se, če so mislili, da se jih bom ustrašila in da lahko delajo vse, kar si zamislijo. Jaz ponavljam, da je osnovni razlog za vse, kar se zdaj dogaja, v mojem možu in policistu, s katerim nisem hotela v posteljo. Toda vse ima svoje meje
U
Jani Sova Slike: LucaS
10. februarja
STRAN 8	17. STRAN
10. februarja
RES JE...
-	da Slovenija niti ni niti ne bo tako kmalu v NATO paktu - dokler bo Janez Janša obrambni minister. Se pravi nikoli.
-	da bo prostovoljno zdravstveno zavarovalce zmanjšalo administriranje. In šop denarja v denarnicah koristnikov lete „ugodnosti“.
-	da je letošnji kulturni praznik posebej svečan. Najbrž zato, ker so 8. februarja ukinjeni vizumi med barbarsko Slovenijo in kulturno Francijo.
-	da je novi slovenski notranji minister leto dni mlajši od prejšnjega, izgleda pa deset let starejši.
-	da se lahko bojimo eksplozije krške jedrske elektrarne. Še huje bo, ko bo eksplodirala slovenska socialna bomba - brezposelni.
-	da nima Ivan Bizjak nič proti šalam na njegov račun. Če ga plačajo drugi.
-	da je Hrvaška zadovoljna s slovensko vlado. Niso pa Slovenci.
-	da je mali predsednik male države Milan Kučan izjavil, da tako visoke plače, kot mu jo namenjajo po novem zakonu, ne namerava vzeti in sicer predvsem iz moralnih razlogov. No ja, si bo vsaj republiški proračun malo opomogel.
-	da so pred parkiriščem srednje ekonomske šole v Celju postavili zapornico na daljinsko vodenje. Res pa je tudi, da morajo učenci na tej šoli prispevati za drobne materialne stroške in celo za toaletni papir, saj šola za takšne malenkosti nima denarja.

slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO
Slavko Mahne - Shyama, bioenergetik in voditelj joga tečajev: Obstajam v neosebnem stanju, v harmoničnem zlitju z naravo in z ljudmi
Prehiti čas, ki ga daje eno življenje
V številu bioenergetikov, ki so preplavili majhno Slovenijo, vzroke za njihovo pretirano pojavljanje lahko navsezadnje iščemo v težnji ljudi, ki jih je zaznamovala civilizacijska kriza in si jo želijo ublažiti z vsem, kar nosi predznak bio, je Slavko Mahne gotovo pravi - ljudje, ki so njegovi najvernejši sodniki, ga spoštujejo. V Sloveniji je prvi začel z vodenjem tovrstnih tečajev in vsem, ki so pokazali zanimanje, skušal približati duhovno življenje. In če si dovolimo še majhen nasvet: ne zavračajmo, kar nam zveni tuje in za naše razumevanje nesmiselno ...
Slavko Mahne - Shyama, od kod vaSe zadnje ime in kaj pomeni?
„Nekaj časa sem bil v stiku z neko indijsko organizacijo, katere člani so hodili k meni vsak mesec in mi dali to spiritualno ime, gre za eno od imen indijskega preroka Krišne, s katerim se danes duhovno predstavljam."
živite in delate v Avstriji, v Gradcu. Kaj ste po poklicu ?
„Ljudje radi skozi poklic odkrivajo osebnost, dostikrat Je tako, da se človek s svojim poklicem identificira in skozi to se potem v neki meri odkrije značaj. Moj značaj ni vezan na poklic, ki ga opravljam. Če bi smel analizirati svoj značaj, bi rekel, da sem voditelj tečajev za jogo, bioenergetik, sicer pa sem delal kot izolater toplotnih izolacij. Ko sem bil v Sloveniji, sem bil obrtnik, zdaj pa sem zaposlen v avstrijskem podjetju, še vedno na tem področju.”
Od kdaj zdravite? Ste se odkrili sami ali so vas odkrili drugi?
„Nisem se odkril sam niti so me odkrili drugi, ker se nisem predstavljal za bioenergetika, ampak za učitelja duhovnega razvoja in voditelja tečajev za to področje. Do stanja, v katerem sem, pa sem prišel z načrtnim duhovnim razvojem, na katerem delam že sedemnajst let. Moj poklic je torej ta, ki sem ga študiral, prebral sem ogromno literature in obiskal veliko tečajev, ker drugačna izobrazba v tej smeri ni bila dana, a nabral sem si veliko praktičnih izkušenj in teoretične podlage. S tega vidika znam vse dobro razumeti."
Poudarjate pomen duhovnega razvoja. Kaj Je cilj in smisel duhovnega treninga, tudi vaSega navsezadnje, na katerem delate sedemnajst let, kaj želite doseči?
..človeštvo je v nekem procesu napredka, ki pa je v veliki meri zmoten za večino ljudi, za glavno mišljenje. Obstaja sedem nivojev univerzuma, vsak višji nivo predstavlja višjo evolucijsko stopnjo. Z neke določene stopnje, na kateri se človek v svojem evolucijskem razvoju nahaja, lahko deluje samo navzdol, na nižjo stopnjo od tiste, na kateri je, navzgor ni možno. Po teh stopnjah pa se lahko človek dviga skozi duhovni razvoj, tudi skozi vesten in pošten odnos do življenja in do dela, je pa težja pot, če človek zavestno ne uporabi svojega uma v smeri napredovanja."
Na katerem nivoju se nahaja Človeštvo v povprečju?
..človeštvo je sedaj med prvo in drugo stopnjo. Prva stopnja predstavlja trdo materijo, druga stopnja element vode, torej so ljudje pretirano ujeti v zanko materije. Duhovni razvoj omogoča, da se ta proces pospeši, da se lahko v enem samem življenju pride do končne stopnje — sedme, ki omogoča, da človek s tega nivoja deluje s svojo voljo na vse nižje nivoje oziroma lahko deluje na celoten univerzum.
Primer nam lahko ponazori Nikola Tesla: radieste-zijske meritve nam pokažejo, da je bil v starosti petindvajsetih let na drugi stopnji, pri petinštiridesetih letih pa Je bil na šesti stopnji, znano je, da je v duhovnem razvoju deloval načrtno, poznana je njegova izjava, da bo človeštvo, ko bo priznalo ezoterično, duhovno področje in ga začelo načrtno proučevati, v desetih letih doseglo toliko napredka, kot ga Je prej v vsej svoji evoluciji. Podobno velja za Einsteina, pri petinpetdesetih letih Je bil med šesto in sedmo stopnjo, pri petindvajsetih pa je imel porušeno psihično ravnovesje, bil Je zelo nestabilna oseba. Vsi ljudje, ki so v življenju uspeli, kar jim je zgodovina tudi priznala, so uspeli v glavnem na osnovi tega, da so pospešili svoj evolucijski razvoj, prehiteli so naravno dani čas človeškega razvoja. Meritve za zgodovinsko negativno zapisane osebnosti pokažejo nasprotno, Hitler na primer, Je bil še pod nivojem prve stopnje, tudi nekateri še živeči, iraški predsednik in še nekaj jih je, ki so pod prvo stopnjo - v temi."
Kaj je torej namen duhovnega razvoja?
..Smisel Je v tem, da človek prehiti tisti spontani čas, po katerem potuje, zato je razumljivo, da se mora marsičemu odreči in premagati negativno sugestijo, ki ga navaja v to, da bi stopal v pov-
Slavko Mahne: ..Pozitivne misli in dejanja nam omogočajo srečo in nas duhovno osvobajajo."
prečje. Meni je bilo omogočeno, da sem dosegel tudi to končno fazo, šesto in sedmo stopnjo."
Kaj predvidevate, v kakSni smeri se bo gibal duhovni razvoj Človeštva, kaj nam pripisujete v prihodnosti?
..Mogoče je zanimivo vedeti naslednje:	po mo-
jih meritvah je bila človeška rasa deset tisoč let nazaj na šesti stopnji duhovnega razvoja, od takrat je začela evolucija padati navzdol, to obdobje, ki smo ga sedaj prešli, je bilo po indijski filozofiji obdobje kalijuge, kar je najnižja stopnja v razvoju človeštva, tudi astrološko gledano. In sedaj se ponovno dvigamo navzgor, da bi dosegli višje duhovne stopnje in v tem lahko vidimo tudi razlog za množična duhovna gibanja, ki spet skušajo odkrivati pozabljeno in neznano."
Kako bi rekli, kaj Je v življenju najvrednejše, najpomembnejše?
..Najpomembnejše je, da znamo spoznati, kaj je pojem pozitivne energije, da pa to spoznamo, moramo odkriti skrivnosti svojega duha. Vse težave, ki obstajajo kjerkoli, nastanejo zato, ker je na teh področjih prisotna negativna energija. To sem sam dokazal velikokrat, vedno, kadar se mi je zgodilo kaj slabega, sem imel znake negativne energije. Naučil sem se živeti tako, da vedno vzpostavljam stanje duha, da deluje v stanju popolne pozitivne energije, kolikor je to možno, in takrat se absolutno ne bojim življenja, ker vem, da se mi ne more popolnoma nič slabega zgoditi in se mi tudi ne, dokler sem v stanju pozitivne energije. Res pa je, da pri biotera-pijah od ljudi občasno kaj sprejmem, vendar uspevam to prečistiti."
Od kod Črpate energijo, s katero zdravite, lahko pojasnite proces vaSega zdravljenja in s kakSno energijo delujete?
„Ko se človek nahaja na sedmi stopnji evolucijskega razvoja, takrat pojem energije ni več v akumulaciji, torej energije ne črpa od kjerkoli, ampak energijo sproti proizvaja. V tem stanju je zakon delovanja tak, da pritegneš vase neke surove oblike energije, jih v svojem duhu skozi določen proces transformiraš v pozitivne energije in jih vrneš nazaj kot pozitivne. Druga oblika je, da človek, če deluje na sedmi stopnji, deluje v drugačnem stanju zakonitosti, kajti evolucijski napredek vodi v to, da se vzpostavlja vedno večje stanje enosti z živimi bitji in višje si, z več bitji sl v harmonični povezavi, si v stanju enosti z bitji univerzuma, ki so tudi na tej stopnji, pa tudi z drugimi živimi bitji.
Ko zdravim, uporabljam samo svoj um, energija pa Je skupna, iz vsega univerzuma. Poznamo pa več nivojev energije, ta energija iz samega centra Je le ena od oblik. Ce zdravim človeka, se pro-Jeciram vanj s svojo duševnostjo, s svojim duhovnim telesom v njegovo telo, ki ga aktiviram, da sprejme od mene vse hranljive snovi, katere potre-
buje, ne zdravim samo z energijo, ampak tudi s svojim telesom. Ko zdravim, vračam hranljive snovi, če je premalo insulina, se ta normalizira, normalizira se kalcij, vitamini, kri, živci - vse se pozdravi, čeprav tega nisem zdravil. Ko neham s terapijo, meni vse to manjka, a zelo hitro manjkajoče obnovim in lahko sprejmem novega pacienta. To mi uspe ravno zaradi dosežene duhovne stopnje, ker obstajam v glavnem v neosebnem stanju, v odnosu do narave, do drugih ljudi, živali, do življenja."
Lahko pojasnite pojem bivanja v neosebnem stanju?
„Sem v harmoničnem zlitju z okoljem, ne obstajam samo na nivoju mojega telesa, ampak obstajam povsod okrog v naravi, v ljudeh. Ko nekoga zdravim, v telesu sicer porabim hranljive snovi, ampak ves moj ostali potencial, ki je razlit čez naravo, čez svet, se v izredno kratkem času povrne, in sicer tako, da se nekaterim, ki imajo preveč, odvzame, meni se potem izpolni. V času svojega razvoja sem razvil absolutni program pozitivnosti, ki tudi brez moje volje deluje pozitivno in stvari postavlja na pravo mesto."
Kako postavite diagnozo, koliko ste lahko natančni?
..Običajno že, ko človeka gledam, lahko povem, kaj je narobe, v katerem delu telesa je napaka, z nihalom pa izmerim samo točne odstotke, kolikšna je obolelost ali določeno sevanje v telesu."
Ste pri diagnosticiranju zmotljivi?
„če imam možnost, da izmerim, se ne zmotim. V primeru, da je okoli mene veliko umskega pritiska, takrat je mogoča napaka, ki pa lahko nastopi tudi takrat, če je človek umsko zelo zablokiran in ima izredno močno prepričanje o nečem, kar njemu v resnici ni, tako me lahko trenutno zablokira, da z nihalom ujamem njegovo prepričanje. Ampak če bom Sel tega človeka zdravit, bom razbil to njegovo iluzijo - takrat vstopim v človeka in popolnoma jasno vidim napake v telesu. Napake ne vidim le, če je umska iluzija tako močna, da me skuša preslepiti."
Trdite, da zdravite aids ...
»Razlaga je zelo enostavna. Ljudje, ki bi dosegli končno stopnjo evolucije, bi bili imuni na vse bolezni. Dosegel sem tako stopnjo, na kateri je moja možganska razvitost dokončna, enako tudi stopnja razvoja. Razlog za imunost na bolezni je telesna vibracija. Vsaka bolezen vsebuje svojo lastno stopnjo vibracije, vsak virus, rakasta obolenja, bacili: če s svojim telesom presežem vibracijo, telo funkcionira s tako hitrostjo, da v tej hitrosti gibanja vseh sestavin telesa virus ne more obstajati, ker je to gibanje od virusa hitrejše. če je vibracija mojega telesa hitrejša od vibracije virusa, takrat vibracija avtomatsko izloči virus iz telesa. Aids in nahod imata najvišjo stopnjo vibracije, osemdesetodstotno, povprečje telesne vibracije pri ljudeh pa je samo dvanajstodsto-tno. Moja telesna vibracija je devetdeset, včasih stoodstotna in isto vibracijo aktiviram pri pacientu, kar je tudi razlog ozdravitve, čeprav jaz direktno s svo-
PoložAji glavnih čaker v človeškem telesu
jim umom izničim viruse v telesu. Razlaga je relativno enostavna zato, ker je v mojem razumevanju ta virus enak drugim, ki imajo le nižio vibracijo.
Okoli leta 2000 naj bi se pojavil še en virus z močnejšo, približno triinosemdesetodstotno vibracijo, ki bo spet predstavljal medicini veliko oviro, ker ga bo skušala reševati z ustaljenimi metodami."
Kaj ste zdravili, virus HlV-a ali že obolenje?
»Obolenje je znak, da je telo že toliko poškodovano, da je bolezen jasno vidna, virus pa Je prisoten v enaki obliki kot na začetku, le da je zasvojil telo."
In koliko obolelim za aidsom ste že skuSali pomagati?
»Mislim, da jih je bilo do sedaj šest. Ko sem jim povedal, da imajo aids, so bili vsi šokirani, a hkrati sem Jim povedal, da jih lahko pozdravim."
So ti ljudje, ki ste jim rekli, da imajo aids, poiskali pomoC tudi pri uradni medicini, so se odločili za preiskave?
»Ljudi sem poslal na pregled, ko so bili popolnoma jasni znaki, da imajo virus, in niso dobili.pozitiv-nega izvida - a na zdravljenje so vendarle prišli. Zakaj? Sele kasneje sem izvedel, da morajo ostati rezultati pozitivne preiskave v popolni tajnosti, zaradi tega menim, da so zanikali pozitivne teste. Imel sem tudi primer fanta, bilo je Jasno, da ima virus, zdravniki so mu rekli, da ga nima, in nazaj na zdravljenje ga ni bilo, kar je zame katastrofa. Vprašanje je, kaj so mu sploh povedali."
Katerih bolezni ne zdravite?
»Vsako bolezen lahko pozdravim na principu vibracij, po vsaki terapiji vzdržuje človek vibracijo še deset dni in v tem času se običajno telo v celoti obnovi. Imel pa sem primere, kjer nisem dosegel rezultata, ko je bilo telo na osnovi aidsa tako visoko poškodovano, da nisem mogel več obnoviti telesa - četudi izločim vse napake iz telesa,, mora telo samo dobiti moč, da se obnovi. če pa je tako daleč, da telo ne vzpostavi svoje lastne aktivnosti, potem ne uspem pomagati. Trenutno zdravim težkega bolnika, za katerega nisem prepričan, da mi ga bo uspelo vrniti nazaj."
Na teCajih, ki jih organizirate po Sloveniji, seznanjate ljudi z osnovami zdravljenja z bioenergijo, prvimi koraki joge in tudi duhovnega življenja.
»V štirih stopnjah tečajev zajemam filozofijo, kar je je prišlo na evropsko področje iz Indije, Kitajske, Južne Amerike, starega Egipta, v osnovi tečaji omogočajo ravno to, da se evolucijska stopnja pospešeno dviga navzgor. Vaje omogočajo prečiščevanje telesa zaradi sevanj in nepravilne prehrane, vzporedno s tem pa teče duhovni proces."
Bi lahko pokomentirali vaSo izjavo, da ste z moCjo svojega duha in s pomočjo vrhovnega boga ustavili vojno v Sloveniji?
»Ko človek doseže takšno stopnjo duhovnega razvoja, da izniči stanje lastne individualnosti, ko je v neosebnem stanju razširjen čez vse človeštvo in univerzum, takrat deluje v drugem stanju zakonitosti.
Bil sem pobudnik tega, zavestno sem usmeril svojo voljo in um v vzdrževanje pozitivnega energetskega stanja na področju Slovenije v tem času. Energija, ki sem jo uporabil, ni bila le moja, čeprav sem bil takrat le na pol živ, takšne neprekinjene koncentracije še nisem delal. Vrhovni bog ni oseba, tvorijo ga vsa bitja univerzuma, ki so dosegla ustrezno visoko stopnjo in v neki meri so tudi vsi ljudje del vrhovnega boga, vsi skupaj sestavljamo to skupno energijo. Meni Je dana le sposobnost, da skupno energijo usmerim v pravilen tok delovanja, v pozitivno energijo, in če se ta na nekem področju aktivira, se postavljajo stvari na pravo mesto. Sovraštvo in podobne brutalnosti, ki se lahko razvijejo v vojno, ne morejo zaživeti.
Slovenci so takrat začeli sami proizvajati negativno energijo zaradi ošabnosti nad nasprotnikom in takrat sem čutil, da ne smem več delati, delal sem torej v skladu z univerzalno kozmično zakonitostjo, ki ima svoja pravila, čakal sem, da bi se stanje spremenilo, kar pa se ni zgodilo. Napisal sem članek, ki so ga izredno hitro razširili med politiki ter v javnosti In v dveh urah sem čutil, da se je vrViilo ugodno stanje, v katerem lahko delam z vso močjo. Zanimivo Je, da so nekateri v trenutku, ko sem uveljavil vso svojo moč, čeprav so takrat tekli še najhujši boji, čutili, da bo stvar urejena. Ljudi nisem delil na dve strani, deloval sem na vse."
Zakaj ne delujete na Bosno?
NI RES...
-	daje Janez Drnovšek nepopustljiv predsednik vlade - plače je dvignil še vsem, predvsem v državni upravi in šolstvu, ki so bili dovolj trmasti in niso popustili. Verjetno se drži stare modrosti, ki pravi, da pametnejši popusti - le da tokrat navkljub takšnim razlagam ni bil pametnejši.
-	da sta si Jelinčič in Heider politično podobna. Zmago je od Avstrijca tudi fizično za glavo krajši. Ima pa isto konfekcijsko številko kot Adolf Hitler.
-	da so Celjani že slišali za Prešerna. Sicer bi na slovesni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku zapeli kakšno njegovo pesem ali vsaj obesili njegovo podobo.
-	da posiljujejo samo Srbi, temveč tudi Hrvatje in Muslimani. Slovencem ni treba, ker se vsaka vda prostovoljno.
-	da ni France Tomšič nič storil za delavce. Še več pa je za sebe.
-	da je slovenski les boljši od tistega, ki raste na Hrvaškem. Je pa borovina kvalitetnejša od smrekovine.
-	da je Adolf Štorman naredil prav, ker je bežal na sever. Na jugu bi bil še vedno svoboden. Če bi bil živ.
Božo Bork
FOTO ATELJE

63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889
POL
KILOGRAMA
ZLATA
Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE!
NOVA DOBA osvešča, obvešča In nagrajuje!
»Na področju Bosne je stanje dokaj zapleteno, bi delal, ampak impulza v tej smeri ne dobim. Za vse, kar delam, moram dobiti nekakšno duhovno sporočilo. Delal bi, če bi me kdo angažiral, moral bi dobiti pristanek predstavnika naroda, ker sicer je to vsiljeno poseganje."
Kaj odreja vaSe delovanje?
»Kot sem že rekel, nimam utrjenega individualnega stanja, človek z visokim duhovnim razvojem deluje neosebno, kot tisti, ki posreduje zakone univerzuma nekemu okolju, nima pa svoje lastne zakonitosti, lahko sicer izbira, katere vrsto zakonitosti bo na nekem področju sprožil, mora pa delovati v skladu z zakonitostmi univerzuma. Da lahko slišim stvari, moram negirati svojo individualnost. Pustiti moramo, da stvari tečejo skozi nas, mi smo le opazovalci. Lahko smo tudi kreatorji, a le v skladu z naravnim tokom."
Je torej Človekova prva in edina naloga duhovno poslanstvo?
»Vsak človek je duhovni poslanec, vsakomur Je namenjena nekakšna naloga, ni treba posegati po velikih ciljih, vloga se kaže v trenutni situaciji, v kateri se nahaja - moramo jo temeljito, vestno in pošteno razrešiti, in ko je to opravljeno, se bo pokazala nova stvar, večja in zahtevnejša, ki bo istočasno omogočila večjo duhovno svobodo. Bolj ko gremo naprej v razvoju, večja je naša svoboda, v večji meri sami kreiramo in odločamo."
Ksenija Lekič
ERIKA ELENIAK je zvezda nanizanke Baywatch (Obalna straža). Ima plave lase, nebesno modre oči in predstavlja dober razlog, da se predvsem moški množično utapljajo. Toda, žal, seje že zaročila z Billijem VVarlockom. Kot igralka ima predvsem nekaj vmes pri E. T. filmu. Kariero je začela kot fotomodel, našli so jo agenti in zdaj jo imamo na malih zaslonih.
IV PfiOGftiM
LESTVICE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
HOROSKOP
	
TA TEDEN NA TV	ČETRTEK, 11. FEBRUARJA
Petek, 12. 2. 1993 TVS 1
NA ROBU ZAKONA, francoski barvni film, 1983, režija Jacques Deray, igrajo Jean-Paul Belmondo, Henry Silva, Carlos Sotto Mayor, Pierre Vernier
Jacques Deray se je posvetil komercialnim filmom, ki so skoraj praviloma postali uspešnice. Držal se je recepta, da prikaže zgodbe polne akcije in angažira zvezdniške igralce, najraje Lina Ven-turo, Alaina Delona in Jeana-Paula Bel-monda. Slednja je tudi nadvse uspešno združil v obeh Borsalinih.
Junak filma Na robu zakona je Jean-Paul Belmondo. Igra šaljivega policaja, ki sicer svojo nalogo jemlje čisto zares, a se pri svojem delu požvižga na zakon in na pravila, ki jih od njega zahteva policija.
Inšpektorja Jordana, ki ga igra Belmondo, pošljejo v Marseille, da bi zasegel večjo količino mamil. Prav hitro spozna, da francoske oblasti lopovom niso kos in začne delati na lastno pest. Dokončno se zgodba odvije v Parizu. Jean-Paul Belmondo, ki je se-, veda osrednja privlačnost filma, opravlja nevarne podvige na helikopterju, bije se v blindiranih avtomobilih, pri vsem pa je tako kot vedno tudi tokrat odklonil dvojnika in kaskaderje.
TVS 2
BARVE NASILJA, ameriški barvni film, 1988, režija Dannis Hopper, igrajo Sean Penn, Robert Duvall, Maria Con-chita Alonso, Randy Brooks, Grand Bush
Dennis Hopper je vsestranski filmski ustvarjalec, ki se po dolgih letih igranja ni lotil režije le zato, da bi predstavil zgolj akcijsko kriminalko z dvema policistoma. Dennis Hopper je želel s filmom pokazati barve velemesta Los Angelesa, njegovo večplastnost, kjer je nasilje sicer dominantno, ni pa edino.
Izhodišče za film predstavljajo dokumentirani podatki o tolpah različnih etničnih skupin, ki se borijo med seboj, policija pa jih skuša z več ali manj uspeha zaustaviti. Ker gre za precej verističen film, ta nima neke trdne dramaturške zgradbe, je pa zato izredno prepričljiv v svojem kritičnem odnosu do življenja.
Slovenija 1
01.50	Morioka: Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), posnetek, veleslalom (Ž), prenos
10.30	Zgodbe iz školjke
11.20	Tedenski izbor, Film tedna: Živeti v temi, ameriški film
13.00	Poročila
14.05	Filmsko popoldne, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Želite, milord, angleška nanizanka, Beach Boys - Poletne sanje, ameriški film
17.00	Dnevnik
17.15	Otroški program, živ žav
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	16 črk, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka
21.30	Tednik
22.15	Dnevnik
22.55	Panel (pogovori, omizja), košarka
Slovenija 2
10.20	Tedenski izbor, Turizem, svetovalno namenski program, Slovenija - Umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta
11.55	Borovec: Svetovno prvenstvo v biatlonu, 20 KM (M), posamezno, prenos
15.25	Akcent, ponovitev
16.25	Svet poroča, ponovitev
17.00	Morioka; Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, veleslalom (Z), posnetek
18.00	Videošpon
18.45	Že veste, svetovalno namenski program
19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30	Dnevnik
20.05	Umetniški večer, Igor Ozim, Karol Szymanovski
21.35	Letni koncert Big Benda RTV, 1. del
22.30	Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, Želite, milord, angleška nanizanka
23.45	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Pustite jih živeti, dokumentarna serija
14.20	Stekleno srce, nemški barvni film, 1976
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program
17.00	Bersaglio - v studiu Tatiana Jura-tovec, ponovitev
17.40	Arhitektovi nasveti
18.00	Primorski forum
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Meridiani, aktualna tema
21.20	Dolgo iskanje, ameriška dokumentarna serija
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Juke box, glasbena oddaja v živo
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 Tv šola 11.30 Ljubezenske zgodbe, oddaja za mladino T2.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Far Pavillions, nadaljevanka
15.40	The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila
18.05	Znanost in mi 18.35 Santa Barbara 19.18 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 20.50 Me je kdo iskal? 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini '23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.00	TV koledar 17.10 Carstvo senc, angleški film 18.40 Morioka: Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž), posnetek 19.30 Dnevnik 20.05 Bruklinski most, humoristična serija 20.35 Far Pavillions, serijski film 21.30 Moč in slava, športni dokumentarec 22.00 Metal-manija 23.00 Horoskop
NEDELJA, 14. FEBRUARJA	PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA
Slovenija 1
8.35	Otroški program, Živ žav, ponovitev, Ljubim, ljubiš, predstava KUD Griže, Silas, ponovitev nemške nadaljevanke
10.40	VVerner Fend:	Moja knjiga o
džungli, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije
11.00	Od Kolpe do Rabe, AFS France Marolt
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Videomeh
13.00	Poročila
14.30	Filmsko popoldne, Znaki zodiaka, nemška nanizanka, Vlak otroštva in upanja, češka nadaljevanka, Sofija in Constanca, angleška nadalje-
17.00	Dnevnik
17.10	Unconquered, ameriški film
19.17 Slovenski loto
19.30	Dnevnik
20.05	Zrcalo tedna
20.30	Nedeljskih 60
21.35	Lifesense, angleška serija
22.15	Dnevnik
22.40	Športni pregled
23.10	Video strani
Slovenija 2
9.00	Tedenski izbor, Poglej in zadeni, Šampanjski Charlie, ameriška nadaljevanka, Alpe - Donava - Jadran
11.15	Nicholas Nichleby, angleški film ^ (ČB)
11.55	Športna nedelja, Borovec: Svetovno prvenstvo v biatlonu, namizni tenis, posnetek slaloma (M), hokej, 2. tekma končnine DP
19.30	Dnevnik
20.00	Angel za mojo mizo, novozelandski film
22.40	Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, čas za ples, angleška nadaljevanka, Bouvard in Pecuchet, francoska nadaljevanka
00.35 Video strani
TV KOPER
13.00	Horoskop
13.10	Mannix, ameriška nanizanka
14.00	Pustite jih živeti, dokumentarna se-rija
14.25	Caseyeva senca, ameriška komedija, 1978
15.55	Čarobna svetilka, otroški program
16.25	Vohuna, ameriška nanizanka
17.15	Stanje stvari
18.15	Istrska paberkovanja
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Katera bo prava, ameriški komedija, 1982
22.05	Žrebanje lota
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.20	Slovenski magazin
22.50	Vohuna, ameriška nanizanka
23.40	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
HTV 1
8.30	Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji, nadaljevanka 10.00 Poročila
10.05	Hišni ljubljenci 10.35 Ulica Sezam 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Have You Ever Been Ashamed of Your Pa-rents, ameriški film za otroke 14.40 Risanke 15.00 Opera box 15.30 Poročila
15.35	Družinski zabavnik 17.20 After-math, ameriški film 18.50 Bubimir, nadaljevanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Ludwig, serijski film 21.05 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
Morioka:	Svetovno prvenstvo v
alpskem smučanju, slalom (M), posnetek
19.30	Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Spet se bomo srečali, serijski film 22.00 Ciklus filmov J. P. Belmonda 23.35 Šport 23.50 Jazz 00.20 Horoskop
Slovenija 1
10.30	Tedenski izbor, Forum, TV mernik, Bajke na Slovenskem: Z ognjem in temo, Nedeljskih 60, Videomeh
13.00	Poročila
13.05	Rojstvo Evrope, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
14.15	Filmsko popoldne, Družina Addams, ameriška nanizanka, Vlak otroštva in upanja, češka nadaljevanka, Striček Vanja, 2. del ruskega filma
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Radovedni Taček, Pet prijateljev, angleška nanizanka
18.00	Regionalni studio - Maribor
18.50	Pet v vrsto, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Sedma steza
20.30	Gore in ljudje
21.30	Dokumentarec meseca, Krakovo
22.15	Dnevnik
22.45	Gospodarska oddaja, Evropa 2000
23.15	Video strani
Slovenija 2
11.30	Tedenski izbor, Znanje za znanje, učite se z nami, Od Kolpe do Rabe, Euroritem, Športni pregled
13.00	Poročila
15.00	Intervju, ponovitev
16.00	Utrip, ponovitev
16.15	Zrcalo tedna, ponovitev
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Ljudje in zemlja, ponovitev
17.30	Obzorja duha, ponovitev
18.00	Orion
18.50	Podjetniški klub, svetovalno namenski program
19.30	Dnevnik
20.05	Izziv morja, dokumentarna oddaja
20.35	Znanost
21.05	Andrejeva mati, ameriška drama
21.55	Glasbeni utrinek, R. Strauss: Koncert za oboo
22.25	Sova, Korak za korakom, ameriška nanizanka, čas za ples, angleška na-
daljevanka, Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna oddaja
00.30 Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Katera bo prava, ameriška komedija, 1982
15.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Konj imenovan Jester, angleški mladinski televizijski film, 1979
17.00	Slovenski magazin
17.30	N. Y. P. D., serijski film
18.00	Studio 2, šport
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Ponedeljkov športni pregled
21.20	N. Y. P. D., serijski film
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Glasba
22.25	Blodnje, italijanski film, 1953
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli - Valentinovo 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Spet se bomo srečali, nadaljevanka 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje
18.00	Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Noč ima oči, angleški film 22.15 Dopolnitev
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
NOVC^OBA
PETEK, 12. FEBRUARJA
SOBOTA, 13. FEBRUARJA
zanka, čas za ples, angleška nada-lipvanka. Deianie, ameriški film
Slovenija 1
01.25	Morioka
04.55	Morioka
10.45	Tedenski izbor, Videošpon, Umetniški večer
13.00	Poročila
14.45	Filmsko popoldne, Dragi John, a-meriška nanizanka, Želite, milord, angleška nanizanka, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Otroški program, Silas, nemška nadaljevanka, Prvi uspehi:	Eva So-
telšek
18.00	Regionalni studio - Koper
18.50	16 črk, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Forum
20.25	Na robu zakona, francoski film
22.10	Dnevnik
22.40	Intervju: Tatjana Ličen
Slovenija 2
10.05	Tedenski izbor, Že veste, svetovalno namenski program, Gospodarska oddaja: 10.000 obratov, Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka
13.00	Poročila
15.15	Osmi dan, ponovitev
16.15	Alpe - Donava - Jadran
16.45	Morioka: Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, veleslalom (M), posnetek
18.00	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	Znanje za znanje, Učite se z nami
19.00	Euroritem
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos
22.00	Studio City
22.35	Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Želite, milord, angleška nanizanka, Barve nasilja, ameriški film
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Juke box, glasbena oddaja, ponovitev
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Vohuna, ameriška nanizanka
17.20	Meridiani, aktualna tema, ponovitev
18.00	Stuio 2, pogovor z gosti
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Koncert, Irena Grafenauer (flavta),
Maria Graf (harfa)
21.25	Kvartet Tartini
21.55	Vsedanes - TV dnevnik
22.05	Globus
22.35	Krvava prisega, nemška kriminalka, 1961
HTV 1
7.50	Tv koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarossa, serija za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50	Far Pavilions, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Morje 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.25 Inner-space, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini
23.50	Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
16.20	TV koledar 16.30 Morioka: Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, slalom (Ž), posnetek 17.30 Parlaonica, nadaljevanka 18.30 Oskar med detektivi 19.30 Dnevnik 20.05 Hiša naprodaj, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.35 Cro - pop - rock 22.25 Nočna izmena, Ha-ggard, humoristična serija, Magija, nadaljevanka, Amityville IV, ameriški film 03.00 Horoskop
Slovenija 1
9.25	Tedenski izbor, Radovedni Taček, Zaljubljeni zmaj, Brvar-Pediček: Domača naloga za profesorja A. K.
10.05	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
10.50	Na robu zakona, francoski film
12.30	Slovenci v zamejstvu, ponovitev
13.00	Poročila
13.05	Tednik, ponovitev
14.10	Filmsko popoldne, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Želite, milord, angleška nanizanka, Žgoče poletje, češki film
17.00	Dnevnik
17.10	Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija
18.00	RPL
18.45	TV mernik
19.12 Žrebanje 3 krat 3
19.30	Dnevnik
20.05	Utrip
20.25	Križ kraž
21.30	Šampanjski Charlie, ameriška nadaljevanka
22.20	Dnevnik
23.05	Sobotna noč, Nočni videomeh,
Marvin Hamlisch:	Mojo pesem
igrajo
01.20	Video strani
Slovenija 2
10.05	Tedenski izbor, Jakec in čarobna lučka, Denver, poslednji dinozaver, Klub klobuk, ponovitev kontaktne oddaje za otroke, Zgodbe iz školjke,ponovitev
13.00	Poročila
13.05	Operne zgodbe: Netopir
14.20	Športna sobota, Svetovno prvenstvo v biatlonu, 10 km (M), NBA liga, posnetek slaloma (Ž) iz Mori-oke
19.00	Werner Fend:	Moja knjiga o
džungli, nemška poljudnoznanstven: serija
19.30	Dnevnik
20.05	Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija
21.05	Homo turisticus
21.30	Poglej in zadeni
22.35	Sova, Znaki zodiaka, nemška nani-
01.30	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Krvava prisega, nemška kriminalka,
1961
15.20	N. Y. P. D., serijski film
15.45	Čarobna svetilka, otroški program, Daffy Duck, risanke, Pustite jih živeti, dokumentarna serija
16.45	Koncert (Irena Grafenauer, Maria Graf)
17.30	Kvartet Tartini
18.00	Globus
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Mannix, ameriška nanizanka
20.30	Caseyeva senca, ameriška komedija, 1978
22.00	Vsedanes - TV dnevnik
22.10	Stanje stvari, vodi Nataša Melon
23.10	Vohuna, ameriška nanizanka 00.00 Horoskop
HTV 1
8.05	TV koledar 8.15 Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška
10.30	Edukon, šolski kontaktni program 11.30 Magija, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev
12.35	Haggard, ponovitev 13.05 Me je kdo iskal? 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills, a-meriška nanizanka 15.30 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 16.00 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Tendre po-ulet, francoski film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko
23.45	Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
Morioka:	Svetovno prvenstvo v
alpskem smučanju, slalom (Ž), posnetek
19.30	Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Črno-belo v barvi: V avtobusu, humoristična serija, film 00.00 HIT-DEPO 02.30 Horoskop
TOREK, 16. FEBRUARJA	___ SREDA, 17. FEBRUARJA
Slovenija 1
9.55	Tedenski izbor, Orion, Homo turi-sticus, Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija, Izziv morja, dokumentarna oddaja, Znanost
13.00	Poročila
13.05	Dokumentarec meseca, Krakovo, ponovitev
14.40	Filmsko popoldne, Korak za korakom, ameriška nanizanka, Vlak otroštva in 'upanja, češka nadaljevanka, Hollywood se jih spominja, ameriški dokumentarni film
17.00	Dnevnik
17.15	Otroški program, Brvar-Padiček: Mala odiseja, Zaljubljeni zmaj
18.00	Regionalni studio - Koper
18.45	4 v vrsto, TV igrica *
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.40	Glasba, Show in cirkus, Lepi trenutki v cirkusu, 1. del
21.45	Telesni slogi: Golo, angleška dokumentarna serija
22.15	Dnevnik
22.55	Omizje
Slovenija 2
10.05	Tedenski izbor, Podjetniški klub, svetovalno namenski program, Sedma steza, Andrejeva mati, ameriška drama, Gore in ljudje
13.00	Poročila
15.45	Sobotna noč, ponovitev, Nočni videomeh, Marvin Hamlisch: Mojo pesem igrajo
18.00	Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev
18.30	Preludij in fuga na ime Bach, izvaja Corrado Rojac
18.45	Iz življenja za življenje, zdravo ležišče, nevarni predmeti za otroka, otroška prehrana
19.30	Dnevnik
20.05	Milena, koprodukcijska nadaljevanka
20.55	Osmi dan
21.55	Svet poroča
22.35	Sova, V avtobusu, ameriška nanizanka, Načrti in želje, angleška nadaljevanka, Ciklus filmov J. L. Godarda:	Le petit soldat, francoski
film
01.20	Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Zidovi Malapage, francoski film, 1949
15.15	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.00	Oresedici - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Pustite jih živeti, dokumentarna serija, Oscar Junior: Čudoviti konec tedna
17.00	Vohuna, ameriška nanizanka
18.00	Studio 2, magazin
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Krvavi obroč, angleška kriminalka,
1968
22.10	Severovzhod, TV magazin
23.10	Vohuna, ameriška nanizanka
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11,30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mono-fon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko
14.50	It, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Misionarji, britanska dokumentarna serija 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
Slovenija 1
10.25	Tedenski izbor, Sprehodi po stari Ljubljani, Preludij in fuga na ime Bach, Milena, koprodukcijska nadaljevanka, Osmi dan
13.00	Poročila
13.15	Lifesense, ponovitev angleške serije
14.00	Filmsko popoldne, V avtobusu, a-meriška nanizanka, Vlak otroštva in
Le pe-
17.00	Dnevnik - Slovenska kronika
17.15	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
18.50	4 v vrsto, TV igrica
19.30	Dnevnik
20.05	Žarišče
20.30	Film tedna, Ruby in Rata, novozelandski film
22.15	Dnevnik
22.45	Oči kritike
upanja, češka nadaljevanka, tit soldat. francoski film
Slovenija 2
10.00
13.00
16.00 18.00
18.50
19.05
19.30
20.05
22.15
22.35
23.50
Tedenski izbor, Iz življenja za življenje, Glasbeni večer o Mozartu, Telesni slogi, Glasba, Show in cir-
kus
Poročila
Omizje, ponovitev Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke
Turizem, svetovalno namenski program
Slovenija - Umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, Mariborsko območje, ponovitev Dnevnik Športna sreda
Glasbeni utrinek, Bizet: Arležanka Sova, Buntz z Beverly Hillsa, ameriška nanizanka, Načrti in želje, angleška nadaljevanka Video strani
TV KOPER
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Istrska paberkovanja
14.35	Pustite jih živeti, dokumentarna serija
15.00	Nočni sodnih, ameriška nanizanka
15.30	Glasba
16.00	Oresedici
16.05	Čarobna svetilka, otroški program
17.00	Bersaglio - V studiu Tatiana Jura-tovec
17.40	Arhitektovi nasveti, ponovitev
18.00	Primorski forum
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Meridiani, aktualna tema
21.50	Dolgo iskanje, ameriška dokumentarna serija
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Juke box, glasbena oddaja v živo
HTV 1
7.50	Tv koleflar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ma-rianne, risana serija 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 It, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje
18.00	Poročila 18.05 W. Fend:	Moja
knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara
19.30	Dnevnik 20.05 Smrtonosna ljubezen, nemški film 21.45 Dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko
23.45	Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.30	TV koledar 17.40 Alžir, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci, humoristična serija 20.40 Skušnjave življenja, dokumentarna serija 21.35 It, serijski film 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop
NOV/1 j DOBA
____________
Sharon Stone
Zvezda je rojena
»Imeti vagino in lastno mišljenje je samomorilska kombinacija," je izjavila ameriška igralka Sharon Stone potem, ko je film »Basic Instinct" razburil puritanske duhove, najprej v Ameriki, ki je doživela premiero, potem še v Evropi. S filmom so ustoličili novi seks simbol, čeprav Sharon ni začetnica, ji je manjkal le še veliki met, da bi ji brez zadržkov rekli - zvezda.
Tridesetletna Sharon Stone igra v filmu »Basic Instinct" spletkarsko, biseksualno novelistko Cathe-rine, katere fiktivni umori postajajo na nek način resničnost. Pridruži seji Michael Douglas v vlogi detektiva, ki raziskuje umor nekdanje rock zvezde in na njegovem seznamu osumljenih se znajde tudi Cathe-rine, njenim čarom se ne more upreti, z njo se poda v divje in nevarno ljubezensko razmerje.
Michael Douglas in Sharon Stone: Ognjeviti prizori iz filma »Basic Instinct" so razburili puritanske duhove
Izzivalna Sharon se provokativnih ljubezenskih scen ni ustrašila, tudi ljubljenju svoje filmske prijateljice pred kamerami se ni upirala. Medtem ko je bila Douglasovi pogodbi dodana in posebej poudarjena klavzula, da režiser od njega ne bo zahteval, da pokaže golo telo od spredaj, ni Sharon Stone postavljala nobenih pogojev, ki bi ji prihranili nekoliko slačenja. Vlogo si je preveč želela, da bi bila že na samem začetku omahljiva. Ko se Je začelo govoriti o snemanju Verhoevenovega filma in treh milijonih dolarjih, so mnogim igralkam zrastli apetiti po glavni ženski vlogi. Režiser Verhoeven je preizkusil okoli petdeset igralk, med katerimi so bile tudi zvezde, kot so Michelle Pfeiffer, Greena Da-
vis, Elen Barkin, Mariel Hemingway in Kirn Basin-ger. Nekatere so zaradi preštevilnih golih scen takoj same odnehale, nekatere pa je zavrnil režiser. Paul Verhoeven se je moral dobro potruditi, da je prepričal studio »Carolco", da je Sharon Stone dorasla soigralka dvakratnemu dobitniku oskarja Douglasu. A že po prvih zmontiranih kadrih je bilo povsem jasno, da je nova zvezda ustoličena, da bo Sharon Stone zasenčila že nekoliko iztrošeno Kirn Basin-ger.
Sharon Stone je že od najstniških let z odporom sprejemala provincialno okolje, v katerem je bila tudi rojena, a vedno prepričana, da ji bo lepota omogočila dvig iz povprečnosti. Sistematično se je pojavljala na lokalnih izborih za najlepše in vedno je zmagovala, vzporedno s tem pa ni zanemarjala šolanja in maturirala je v umetnostni zgodovini in pisanju. Na enem od izborov so jo odkrili agenti Eileen Ford in jo s seboj odpeljali v New York, kjer je zanje podpisala pogodbo, kmalu po-
Nova ljubezen in novo vznemirjerUe v Holly-vvoodu: razlika v letih med Sharon in Chrisom Pe-tersom je šestnajst let
stala ena njihovih najuspešnejših modelov in prepotovala skoraj ves svet. Kot številni drugi fotomodeli je tudi Sharon razmišljala o igralstvu, zato je v prostem času obiskovala učne ure igranja, na prvo priložnost je želela biti pripravljena.
Za njeno prvo vlogo je zadoščala že lepota, angažiral jo Je Woody Allen v filmu »Stardust Memories", a šele v naslednjem »Irreconciable Differe-ncies" so jo opazili. Sledili so še številni filmi, vloge v televizijskih serijah. Hollywood je opozorila nase, a še ne dovolj, odločila se je za poziranje v Playboyu in iztržila pet milijonov dolarjev, pojavila se Je gola na desetih straneh. Ob njeno ime so vedno pogosteje postavljali titulo seks simbola, »Basic Instinct" je mišljenje le še utrdil.
Film ji Je prinesel veliko slave pa tudi nekaj težav, njenim staršem na primer se hčerkina podoba ni zdela najbolj primerna, ne glede na pojasnjevanje, da je vse skupaj le del igralskega poklica. Dwi-ght Voakam, do tedaj njen prijatelj, jo je po filmu zapustil in pojasnil, da je tudi glede na njegov liberalni okus - šla predaleč. Pojavljale so se tudi govorice, da sta Sharon in Douglas na snemanjih dejansko uživala, da sta se zapletla v ljubezensko razmerje. Z Voakamom je bilo torej definitivno konec in Sharon si je izbrala novega prijatelja, devetnajstletnega Chrisa Petersa, sina producenta Jona in igralke Lesley Ann VVarenn. Seveda sojo v hollywood-skih opravljivih kronikah spet napadli, odločili so se obsoditi preveliko razliko v letih. Sharon Stone pa govorice ne ganejo, trenutno se ukvarja z novima filmoma »Hit Man" in „Year of the Gun", ki bi morala potrditi njene že dokaj močne pozicije v Holly-vvoodu.
Ego in zavist
Princesa Diana bi želela kupiti bišo, katere lastnik je nibče drug kot pop zvezdnik Brian Ferry. 0 princesinih nagibih, zakaj si je izbrala ravno to hišo, še ugibajo, nekateri so prepričani, daje njen namen le eden: prizadeti ego princa Charlesa. Diana je zelo ponosna na svoj dober okus in poznavanje arhitekture, Ferry-jeva hiša v Sussexu pa je ravno pravšnja za izzivanje zavisti, zgrajena v viktorijanskem slogu leta 1920, s petimi spalnicami, najeli so jo celo za snemanje televizijske serije „The Prisoner“. Ferry in njegova žena sta najbolj ponosna na prekrasen, velik vrt, ki mu pripisujejo nenavadno visoko vrednost. Ampak, če bosta hišo Diani le prodala in za kakšno ceno, o tem se še nista izjasnila.
Costner ne miruje
Keuin Costner bo odigral glauno ulogo u jUnvu o življenju legendarnega vestern heroja Wyatta Earpa, režiral bo Lamrence Kasdan, „Warner Bros" pa bo poskrbel za distribucijo te, zagotovo nove filmske uspešnice, ki jo bodo začeli snemati že v marcu. Kevin Costner je trenutno najdonosnejši hollguioodski igralec in kar sedemkratni dobitnik oskarja, tako da je skoraj vsakemu filmu, v katerem se pojavi, zajamčen dober uspeh. Podobno se je godilo njegovemu zadnjemu filmu „Bodyguard“, v katerem je zaigral skupaj z Whitnep Houston, za scenarij pa je poskrbel Kasdan.
Supertankerji ogrožajo morja
10. februarja
Rak iz tele fonske slušalke
Črna kuga
Medtem ko je supertanker „Braer“ležal na Čereh južnega vrha največjega šetlanskega otoka, je iz njegovih ran nezadržno iztekalo 84.500 ton nafte. „Crna kuga" se je Sirila s hitrostjo desetih kilometrov na dan in onesnaževala morje severno od brodoloma, eno redkih zadnjih ekoloških oaz severnega Atlantika.
Govorica, da brezžični telefoni povzročajo karcinogene poškodbe glave, je bila dovolj, da je v Ameriki padla cena in prodaja tovrstnih komunikacijskih naprav.
čeprav so posledice ..Braerjevega" brodoloma težje od zadnjih dveh velikih tankerskih nesreC - 1,Exxon Valdeza" pred Štirimi leti na Aljaski in ..Aegean Sea", ki je predlanskem zgorel pred Špansko La Corune, ni to po ničemer najtežja ali izjemna tankerska nesreča v zadnjih petnajstih letih. Pravzaprav je ..Braerjeva" usoda tipičen primer nevarnosti, ki nam grozi od 4400 ladij svetovne tankerske flote, ki letno prepelje milijardo in pol ton nafte in naftnih derivatov.
Norveški sindikat pomorcev trdi, da so trije od Štirih supertankerjev, ki danes plujejo po svetovnih morjih, zagotovo starejši od petnajstih let. Strokovnjaki dokazujejo, da Je vsak, Se tako dobro vzdrževan supertanker, po dvanajstih letih primeren le Se za na odpad. Na žalost „Braer“ in njegovi tankerski bratje niso samo prestari za vse izzive oceanov, z njimi se niso mogli kosati niti v svojih najlepSih dneh. Grajeni so bili namreč kot jajčna lupina, brez dvojne stene, njihova zunanja dva centimetra debela lupina je hkrati tudi zid naftnega rezervoarja. Brez enakomerno razporejenega tovora in balasta zaradi prevelikega pritiska tovrstni supertankerji sploh ne morejo pluti!
Neposreden povod za sprejemanje predsedniškega ukaza je bila odločitev peterburSkega tožilstva, ki je zavrnilo kazensko prijavo zoper Jurija Be-lajeva, predsednika maloštevilne Narodne socialne stranke Rusije, ki je v preteklih mesecih napotil v Bosno sto do-brovoljcev, da bi se borili na srbski strani. „Na5 kazenski zakonik ne določa novačenja in pošiljanja prostovoljcev kot nedovoljeno," je objasnilo svoj postopek peterburSko tožilstvo. Zaradi novačenja in pošiljanja prostovoljcev v BiH pa je bil Belajev koncem lanskega leta odpuščen iz službe inšpektorja mestne policije.
Različne ruske nacionalistične in ekstremne stranke novačijo prostovoljce in plačance, ne samo za vojno v BiH, temveč tudi za vojaške spopade v Gruziji ter Azerbajdžanu in Armeniji. Nacionalistična Liberalna demokratska stranka Vladimirja Zivinovskega je javno objavila, da bo v Irak napotila 15 svojih prostovoljcev, ki se bodo borili proti ameriški agresiji na strani Saddama Huseina.
Ruski mediji spremljajo z veliko publiciteto tudi najnovejSa dogajanja na področju bivSe Jugoslavije, medtem pa službenega komentarja Kremlja okrog
Od letošnjega leta naprej bodo lahko gradili samo tankerje z dvojno steno. To pa Se zdaleč ne pomeni, da bodo svetovna morja zaradi tega bolj zaščitena. Plovbo „do zadnjega diha" nalaga tudi računica predelovalcev nafte, za katere je transport po kopnem praviloma predrag. Gradnja supertankerja stane povprečno 125 milijonov dolarjev, kar pomeni, da morajo ladjarji, ki hočejo zaslužiti, za dan prevoza dobiti vsaj 60.000 dolarjev. 'Trenutno pa dnevno iztržijo samo 15.000 dolarjev, kar Je vzrok, da varčujejo, kjer je mogoče. Izbirajo krajSe, toda nevarnejše morske poti, slabe, vendar poceni posadke in podobno.
Spektakularne tankerske nesreče so samo del vsakodnevnega onesnaževanja morja z nafto, povezanega z ladjami. Po običaju pomorci Se naprej na odprtem morju čistijo ladijske rezervoarje z morsko vodo - umazanijo prepuščajo valovom. Ladjarji za pogon velikih tankerjev kupujejo poceni nafto, ki jo obdelujejo na morju, nečistočo pa izlivajo v vodo.VVilfried Gunkel, voditelj biološke postaje Helgoland, trdi, da se v svetovna morja vsakoletno Izlije 3,2 milijone ton nafte, kar je 38-krat več od količine, ki je iztekla iz ..Braerjevih" rezervoarjev.
obnavljanja oboroženih spopadov na HrvaSkem Se ni. To pa ne pomeni, da ruski diplomati, po svojih kanalih in s telefonskimi razgovori ne izvajajo določenih korakov, usmerjenih na vzpostavljanje premirja.
Predsednikova pobuda bi lahko znotraj kongresa izzvala ostre spopade. Clintonova zagovornica Dee Dee Myers je izjavila, da se bo predsednik sestal tudi s prvaki demokratske in republikanske stranke. Predstavnik Bele hiSe George Stephanopoulus Je opisal Clintonov sestanek s Skupnim poveljstvom kot "odprt in poln spoštovanja,,, s čimer Je, zdi se, označil nestrinjanje visokih častnikov z novim vrhovnim poveljnikom. "Skupno povelj-
David Reynard je na CNN trdil, da je njegova Zena umrla od raka na možganih, ker Je opravljala dolge razgovore preko brezžičnega telefona. Tumor se ji je razvil ob desnem uSesu, ob katerem je vedno držala telefonsko sluSalko. V tem položaju je bila glede na njene telefonske račune, ki so bili dvakrat večji od povprečnih ameriških, precej časa. Vdovec, ki je tožil ameriško podružnico japonske firme NEC, trdi, da se ljudje ne zavedajo, do kakSne mere je lahko telo izpostavljeno dodatnemu električnemu pritisku aparata tega tipa.
Že pred "odkritjem,, Davida Re-
Po četrt stoletja skupnih raziskovanj so tri ekipe iz Manchestra, Bri-stola in Birminghama izjavile, da so pripravljene na preizkus novega cepiva proti virusu EBV, povezanega z dvema skrujno razširjenima oblikama raka: z rakom limfe (Burkitt), ki povzroča rak čeljusti in prizadeva tisoče otrok srednje Afrike, in z rakom nosnih kanalov, ki povzroča smrt več kot 50.000 ljudi v jugovzhodni Aziji, posebej na Kitajskem. Raziskovalci upajo, da bodo lahko cepivo uporabili tudi za zdravljenje Hod-gkinove bolezni, ki napada limfni sistem, in za katero zboli samo v Veliki Britaniji vsako leto 1.200 oseb. Prvi testi se bodo začeli do konca 1993. leta na skupini tridesetih prostovoljcev. V najboljšem primeru bo cepivo dosto-
stvo Je izrazilo zaskrbljenost in težave, ki bodo nastale zaradi predsednikovih obljub, istočasno pa je poudarilo spoštovanje njegove pravice, da sprejema odločitve,,, Je povedal Stephanopoulus.
Clintonovi pomočniki so izjavili, da pričakujejo Skorajšnji predsednikov razglas, ki bo končal z izpraševanji re-grutov o njihovih seksualnih navadah in odpuščanju homoseksualcev. Strokovnjaki trdijo, da se v vojski, ki da-
ynarda sta dva direktorja velikih firm, ki sta uporabljala brezžični telefon, zbolela za zahrbtno boleznijo. Prvi je že umrl zaradi raka na možganih, drugi, ki je povedal, da boluje za isto boleznijo, pa je Se vedno na delovnem mestu.
Od tisoč zdravniških raziskav tega pojava ni niti ena dokazala nevarnosti, ki naj bi se skrivala v brezžičnem telefonu. Vse razprave izhajajo iz dejstva, da te naprave delajo na relativno visokih frekvencah od 800 do 900 megahercev, znatno višjih od tistih, ki jih sproSčajo videoterminali.
pno na tržišču Sele koncem tega desetletja.
Znanstveniki smatrajo, da je 20 odstotkov primerov raka v svetu povezanih z virusi, katere je mogoče premagati tudi s cepivi. »Tudi drugi vzročnikl so v igri, če pa bi lahko odstranili virusno infekcijo, bi lahko rak izkoreninili. V primeru, da bodo poskusi na ljudeh potrdili rezultate iz laboratorijev, mislimo, da bo cepivo zaščitilo milijone ljudi od zagotove smrti od raka, povezanega z EBV.
nes Šteje 1,8 milijona ljudi, nahaja na tisoče homoseksualcev, ki jim ob odkritju preti odpust. Predsednik Clinton smatra, da Je izključitev iz vojske sinonim za diskriminacijo, vojaški poveljniki pa trdijo, da je to edini način, da ohranijo disciplino.
Vodja republikancev Robert Dole je ižiavil, da Je Clintonova odločitev naletela v Kongresu na velik odpor. “Zelo težko bo sprejeti zakon, ki bo današnjo politiko spremenil danes, Jutri ali čez Sest mesecev,,, Je povedal Dole. Raziskave ameriškega Javnega mnenja so pokazale, da so Amerikanci glede tega problema razdeljeni,- 48 odstotkov vprašanih je proti ukinitvi zakona, ki omogoča izobčenje homoseksualcev.
Jelcin proti plačancem
Predsednik Jelcin je podpisal ukaz, na temelju katerega bodo v Rusiji kazensko preganjali novačenje prostovoljcev in pošiljanje plačancev v države, kjer potekajo vojne.
Homoseksualci v vojski
Ameriški predsednik Bill Clinton se navkljub glasnim protestom vojaških funkcionarjev in republikancev ne namerava izneveriti predvolilnim obljubam, da bodo lahko v ameriških oboroženih silah služili tudi homoseksualci. Prejšnji teden se Je sestal s pomembnimi kongresniki, s katerimi je razpravljal o svojem načrtu prepovedi sprejemanja homoseksualcev v vojaško službo.
Cepivo proti
malignim
tvorom
Britanski raziskovalci bodo prvi na svetu na ljudeh testirali cepivo proti nekaterim vrstam raka, od katerih vsako leto umre nekaj deset tisoč prebivalcev Evrope, jugovzhodne AzUe in Afrike.
NOVfi90BA
.m
MUZIKA JE BIZNIS
O domačih časopisih, ki zadevajo rock in popularno glasbo se je že na veliko pisalo. Tudi na tej strani. Toda ves trud in prelito črnilo sta kaj malo pomagala k izboljšanju žalostnega stanja. Stanja, ki nam v številkah pove, da v Sloveniji praktično ne obstaja niti en samcat glasbeni časopis. Veliko jih je sicer že poizkusilo, toda majhen trg in vse kar je ostalega, govori proti ekonomski uspešnosti takšnega podjetja. Zato ni prav nič čudno, da se s tovrstno dejavnostjo noče nihče več ukvarjati. Seveda, še. na večjih trgih je glasbeni časopis ali magazin zelo tvegana naložba. Toda mamljiva naložba. Kot primer lahko navedemo beograjski Kitam, ki je v drugi polovici osemdesetih odigral pomembno vlogo na celotnem glasbeno-založniškem Jugo trgu. Kitam je bil edini dostojni naslednik nikdar preseženega Džuboksa, poleg tega pa je verno predstavljal duh tistega časa in prostora. Kljub temu pa je kar nekajkrat zašel v finančne težave, tako da so ga morali vsakič na novo dvigniti iz pepela. Entuzijazmu in trmi uredniškega jedra gre zahvala, da so ga ohranili do danes. Današnji Kitam je sicer kvalitetno na nižjem nivoju kot je bil nekoč, država v kateri izhaja se namreč nahaja v osvajalski vojni ki žre ogromne denarje, toda osnovna ideja ostaja ista: vzpostavljati kontinuiteto informiranja na določen področju popularne kulture, v tem primeru rock kulture. Kar ni do zdaj uspelo nobenemu slovenskemu časopisu ali magazinu. Nič čudnega torej, če tistih nekaj primerkov, ki priromajo do sem, slovenski kupci razgrabijo v nekaj dneh. Vendar to ni le posledica odsotnosti konkurence. Kitam je dober časopis, kar je tudi zmeraj bil ter skromnejši podobi in vsebini navkljub še zmeraj drži dobršen del svojega starega občinstva. Če le uspe prispeti do njega.
NOVICE
CONSOLIDATED so izdali remix sin-gla z naslovom „You Suck“. Če lahko
sklepamo po dosedanji orientacije tega benda in naslovu singla, gre za feministično rap zaušnico seksistom. Remix je zakrivil Jack Dangers iz Meat Seat Manifeste, na B strani pa se nahaja pesem „črackhouse“, pri kateri je sodeloval zasvojeni Crack MC.
THE THE, ki so pred nedavnim izdali album „Dusk“ in z njega singl „Dogs Of Lust“, ne mirujejo. Izdali bodo še dva „tribute“ EP-ja, ki bosta posvečena dvema glasbenikoma: velikanu countrya, Hanku Williamsu in legendarnemu blueserju Robertu Johnsonu.
DOUG WIMBISH, eden izmed najboljših basistov v popularni glasbi, sicer bivši član Tackhead zadnje čase tesno sodeluje z Living Colour, hkrati pa je zanikal govorice, ki so namigovale da bo v Roling Stones zamenjal Billa Wymana.
SHANE McGOVVAN namerava pod-pistai pogodbo z založbo ZTT. Kljub temu, da se zdi, da je McGowan vsled akutnega alkoholizma že v začetni fazi razpadanja, pa so na ZTT njegove demo posnetke pospremili z navdušenimi komentarji. Šlo naj bi za material, dostojen najbolj svetlih trenutkov v njegovi karieri.
VIDENO
KREATOR, 3. 2. 1993, Mala dvorana Hale Tivoli
Pri metalnih koncertih je večidel tako, da vam je bend všeč in se na koncertu urnebesno zdivjate, ali pa vam godba ni najbolj pri srcu in vam tista dobra urica pomeni kristusovo trpljenje in neopisljiv dolgčas. Ne vem natanko zakaj, toda koncert trasherjev iz Essna nikakor ne sodi v ta vzorec. Krea-tor so kot legenda evropskega trasha privabili dobršen del občinstva že zaradi firbca, kako zvenijo danes. In kar je najbolj presenetljivo: bilo je kaj slišati. Od golobradih šestnajstletnikov do zrelih inštrumentalistov in pozitivistov so Kreator prehodili, to drži, precej povprečno pot rock skupine. Prvi štirje albumi so bili in še danes ostali zapisani v katekizem trash metala, po-
Shane McGowan: pogodba z ZTT
tem je sledilo potepanje po Ameriki, pojavil se je nov trend v metalu, de-ath, in Kreator so postali del zgodovine. Zadnji album, Renewal, pomeni odmik od klasičnega Kreator zvoka, fantje pa so se, kot sami pravijo, spremenili tudi idejno, kot ljudje. Jasno, danes jih imajo preko petindvajset, zato ni preveč čudno če je Mille Petrozza mlajšim poslušalcem pojasnil, da jih s pesmimimi kot so „Pleasure To Kill“ ali „Extreme Aggression“ nikakor ne nagovarjajo k ubijanju ali čemu podobnem. Da ne bi prišlo morda do kakšne pomote. Opravičevanje? Morda, toda to sodi k odraščanju in hkratnemu spre-minjaju identitete nekega benda. Vsekakor pa je najbolj očiten znak razvoja opozorilo pred eskalacijo nacizma v novi Evropi, ki so ga Kreator podkrepili z zgovornim diasom. Na morebitne obtožbe, da ge za naivni idealizem, lahko rečem le eno:	tako je
večina ljudi po svetu govorila tudi leta 1933, 1936, pa poglejte kaj vse se je potem zgodilo. Sicer pa so Kreator odšponali koncert s tolikšno profesionalnostjo, ki jo je redko moč videti. Dinamiko so vzdrževali s spretno dozirano količino starih pesmi, tako da smo bržkone vsi prišli na svoj račun.Koncert seje v srednjem delu malce predolgo vlekel, toda dozdeva se mi, da je to slabost vseh metalnih koncertov, ki jo je pač treba vzeti v zakup. V zakup pa bo treba vzeti tudi, da bo vsakič, ko se bo v Hali Tivoli igralo na RTV-jevo ozvočenje, zvok na ekološko decibelnem nivoju. Pomankanje decibelčkov je tokrat sicer odtehtal popoln (!) zvok, a vendar. Sicer pa se utegne zgoditi, da koncertov sploh ne bo več, saj postaja vse bolj očitno, da so lastniki Hale
Tivoli pripravljeni celo na podlo post-festum zviševanje najemnine. In kot da to ne bi bilo dovolj, so si od organizatorja zaželeli še sto (100!) gra-tis vstopnic. Le zakaj? Če gre za mafijo, potem razumem zakaj. Velika, italijanska družina, pač. Morda pa sta si tudi babica in dedek želela pogledati koncert? Nič takega, kot se je kasneje izkazalo. Tistih štirideset gra-tis vstopnic, ki so jih na koncu izdrli od AFK-jevcev, je šlo v promet na črnem trgu neposredno pred koncertom. Se vam sploh zdi čudno, da v tej državi skoraj ni več večjih koncertov? Kapo dol vsem neodvisnim promo-terjem, ki si danes še sploh upajo kaj organizirati.
MARAFEST, 7. 2., ŠTUK Maribor
Veselica na ŠTUK-u, ki jo je v čast tretje obletnice delovanja radia MARŠ organizirala promocijska agencija MARA, je definitivno uspela. Skoraj petsto pretežno mladih grl seje ob godbi Psihopatov, V okovih, Lube, Baby zdravo in Overflovv kar dobro nadivjalo, na svoje pa je prišel tudi legendarni PTD, ki si je ob pomoči svojih prijateljev ogledal še spodnjo stran mize. Vsekakor zelo dobrodošla prireditev, ki dokazuje staro dejstvo, da Maribor ima rock občinstvo, ki se zna zabavati tudi kadar ne igrajo Lačni Franz. Vse najboljše za tretji rojstni dan, MARŠ!
TREND
Smučanje na travi in pijančevanje v smučarskih letoviščih.
Consolidated: Suck Now You Tipical Male!
Velika Britanija (NME) - albumi
1.	V/A - The Bodyguard Soundtrack
2.	GENESIS - Live
3.	CHER - Greatest Hits
4.	THE SHAMEN - Boss Drum
5.	TAKE THAT - Take That & Party
6.	REM - Automatic For The peo-ple
7.	STEREO MC’s - Connected
8.	ERASURE - Pop
9.	SIMPLE MINDS - Glittering Prize
10.	GLORIA ESTEFAN - Greatest Hits
Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi
1.	SUGAR- Copper Blue
2.	PAVEMENT - Slanted ic Enchan-ted
3.	THE SHAMEN - Boss Drum
4.	THE APHEX TWIN - Selected Am-bient Works
5.	ERASURE - Pop
6.	COME - ElevemEleven
7.	MERCURY REV - Verself Is Steam
8.	THE LEVELLERS - VVeapon Cal-led The Word
9.	DENIM - Back In Denim
10.	CODEINE - Barely Real
Velika Britanija (NME) - TDK Campus
1.	THE SHAMEN - Phorever People
2.	LEMONHEADS - Mrs. Robinson
3.	ARESTED DEVELOPMENT - Mr Wendal/Revolution
4.	PAVEMENT - Watery Domestic
5.	SUGAR - A Good Idea
6.	JESUS JONES - The Devil You Know
7.	HUGGY BEAR - Kiss Curl For The Kid’s
8.	THERAPY? - Teethgrinder
9.	THE FRANK & VVALTERS - Af-ter AH
10.	FAITH NO MORE - Pm Easy
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	OVERFOVV - Dorothy
2.	FAITH NO MORE - Be Aggres-sive
3.	MUDHONEY - No End Insight
4.	THE THE - Dogs Of Lust
5.	EINSTURZENDE NEUEBAUTEN - Die interin Silbenden
6.	RAMONES - Cabbies On Crack
7.	JESUS JONES - The Devil You Know
8.	LEMONHEADS - Confetti
9.	STEREO MC’s - Ground Level
10.	PHILLIP BOA k THE VOODOO CLUB - Love On Šale
NOVCi 90BA
____" ~
PJSMA-^
NACIONALNI NARCIZEM SLOVENCEV
Na katere strune pravzaprav igra Zmago Jelinčič pri Slovencih, ko tako suverene in brez sramu zatrjuje:	„Nasa stranka
samo pove naglas, to, kar večina Slovencev misli!" To vprašanje je sedaj PO VOLITVAH (za SNS uspešnih) še bolj vsiljivo in pereče. Katere so tiste sile, ki so povzročile, da se je za to stranko odločilo kar deset odstotkov vseh volilnih upravičencev v Sloveniji?
Med volilno kampanjo je ta stranka (tako kot vse druge) dajala bolj ali manj nerealne obljube za prihodnost slovenske države. Njene obljube so v nasprotju z drugimi temeljile predvsem na enem izstopajočem argumentu, ki izhaja iz predsodka, da so priseljenci iz bivše Jugoslavije glavni razlog vseh slovenskih težav. Jasno je, da je imela (in ima) ta stranka za svoj glavni cilj razpihovati sovraštvo do tujcev in da so vsi ostali cilji temu podrejeni (tudi gospodarski). Dejstvo je, da v Jelinčičevih izjavah ni bilo ničesar, kar bi slonelo na trdnih razumskih argumentih, čeprav je z različnimi statističnimi podatki in številnimi prikazi želel dajati (in mnogi so nasedli) popolnoma drugačen videz.
Vsi t. i. „dokazi" so predvsem pesek v oči in prilivanje olja na ogenj neracionalnih (nezavednih) sil, ki najdejo plodna tla v čisto določenem sloju slovenske družbe, torej tistih, katerih materialni obstoj je ogrožen.
Kakor koli že, SNS je dobila svoje mesto « parlamentu (in to z močno zasedbo) na t. i. prvih resničnih demokratičnih volitvah v Sloveniji.
Če želimo stvari pogledati pod socialnopsihološko lupo, se je najbolje obrniti na Ericha Fromma, prodornega poznavalca nezavednih mehanizmov, ki sprožijo v človeku željo po moči, po podrejenosti „močnemu“ (in fanatičnemu) vodji in dovolijo, da se razbohoti sovraštvo do vseh, ki so drugačni od mene, moje družine, mojega klana, naroda, rase ali religije. Takole pravi: „Družba, ki nima dovolj sredstev, da bi ustrezno skrbela za večino svojih članov, mora te člane, če želi, da med njimi ne bi izbruhnilo nezadovoljstvo, oskrbeti z narcističnim zadovoljstvom malignega tipa. Za tiste, ki so reveži v ekonomskem in kulturnem smislu, je narcistični ponos o pripadnosti skupini edini (a zelo močan) vir zadovoljstva. Dober zgled za ta pojav je bil rasistični narcizem v Hitlerjevi Nemčiji. V tem in drugih primerih je jedro občutka rasne večvrednosti obstajalo in obstaja v spodnjem sloju srednjega razreda. Ta nazadnjaški razred, ki je ekonomsko in kulturno oropan, ima eno samo zadovoljstvo: napihnjeno podobo samega sebe kot najbolj občudovanja vredne skupine na svetu ..." (E. From, Človekovo srce, str. 68)
Narcizem, ki se hrani sam s sabo, nujno vodi v propad. Narcistični vodja, ki spodbuja narcizem množic, potegne v propad smrti (Miloševič, Hitler ...) tudi mnoga življenja nedolžnih, a lahkovernih ljudi.
Po Frommu obstajata dve največji zli, ki ju povzroča skupinski narcizem malignega tipa. Prvo je pomanjkanje trezne presoje, torej odpove razum in drugo zlo je nesposobnost ljubezni, ki se kaže v zaničevanju tujcev, drugačnih in tistih, ki jih imajo za manjvredne. Razvoj človečnosti je povezan z večjo sposobnostjo ljubezni do tujca, do drugačnega (od mene), kot pravi Fromm: „Tujec je prav fiata oseba, ki ni del mojega klana, moje družine, mojega ljudstva, ni del skupine, na katero sem narcistično vezan. Tujec ni nič drugega kot človek. To pomeni ljubiti drugo človeško bitje takšno, kakršno je, ljubiti njegovo drugačnost, ne pa ga ljubiti zaradi podobnosti meni." (E. Fromm, Človekovo srce, str. 78).
Demokratična družba omogoča, da so ti pojavi nacionalizma odkriti in legalni, kar lahko destruktivno energijo, ki jo nosijo t/ sebi skupine te vrste, celo transformira in usmeri v pozitivne namene. Vendar mora imeti nacionalizem (kot narcistična samozagledanost naroda) vedno zelo majhen delež ti političnem življenju in mu ostale demokratične in pozitivne sile ne smejo dovoliti, da se preveč razbohoti.
Mislim, da Slovenija u danih družbenih ekonomskih razmerah celo potrebuje takšne pojave. Dobršen del obubožanih in eksistenčno ogroženih in eksistenčno ogroženih ljudi, ki nimajo možnosti potrjevanja lastne človeške vrednosti skozi ustvarjalno dejavnost, lahko doživlja svojo, čeprav iluzorno
pomembnost skozi narcistično samozagledanost („jaz, Slovenec"). Tako se usmerja močna energija nezadovoljnih množic, ki so našle skupnega zunanjega sovražnika (t. i. „primitivne južnjaške horde", ki so krive za vse).
Prepričan sem, da velika večina Slovencev vendarle ne misli (po tihem) tega, kar SNS na glas pove. Prepričan sem, da je mnogim ljudem bližje univerzalnem, podiranje togih meja med ljudmi (narodi in rasami) in iskanje tistega, kar je vsem ljudem skupno.
Slovencem zamerim samo to, da jih je tako malo, ki bi večkrat dvignili glas in zavpili: „Dajte že mir s svojim nacionalizmom in šovinizmom. Slovenci smo kot vsak drug narod. Nič boljši in nič slabši!"
P. S. Z. Jelinčič je v razgovoru, ki ga je imel z J. Zlobcem na TV v oddaji Žarišče, sam omenil t. i. materinsko ljubezen kot analogen odnos med materjo in sinom ter pripadnikom naroda in narodom, čeprav ni študiral družboslovja, mu bistrost omogoča, da se tega (sicer nejasno) zaveda. Škoda, da je Zlobec spregledal, da je ravno v tem Jelinčičev največji kiks - navezanost na mater (incestna fikcija po Frommu), ki se kaže v navezanosti na svoj narod kot simbol matere, če je odrasel posameznik navezan (fiksiran) na mater, sta mu s tem onemogočena svoboden razvoj in neodvisnost.
ZVONE KRUŠIČ, Ljubljana
JELINČIČ -NA CIONALKOMUNIST
Da Slovenska nacionalna stranka (SNS) razpada oz. se deli na dva pola, je zdaj že popolnoma jasno. Vzrok za to je predvsem Jelinčičeva-pomoč levici pri poskusu rušenja g. Janše.
Ljubljanskim članom stranke je zavrelo še ob enem stališču vodstva SNS. Šlo je za sestanek (sklican po telefonu, kar govori o nujnosti zadeve), ki je bil na dan poskusa rušenja Janše, zato smo vsi pričakovali obravnavo tega vprašanja; tudi udeležba je bila temu primerna oz. velika, vendar smo se krepko ušteli. Edini namen sestanka je bil, kako naslednji dan rušiti vodstvo Šlovenskega svetovnega kongresa (SSK). V ta namen naj bi se čim več udeležencev včlanilo v SSK, pri tem pa jim je bilo naročeno, katere številke na volilnem lističu za volitve v vodstvo SSK ne smejo obkrožiti, češ da gre za same klerikalce, župnike, domobrance in podobne sovražnike naroda (za prepovedanimi številkami so bili člani SKD). Udeleženci sestanka, kolikor jih je sploh še ostalo, so zahtevali pojasnila glede vprašanja, od kdaj je SNS skrajno levičarska stranka, vendar brez uspeha. Prav tako smo ostali brez odgovora na vprašanje, ali je tudi za tem, tako kot pri Janši, dogovor Jelinčič - Kučan.
Volivci SNS so nad političnim sprenevedanjem g. Jelinčiča izredno razočarani, kar bo ta občutil na naslednjih volitvah. Člani stranke pa zahtevamo izreden sklic kongresa SNS, na katerem naj se zadeve razčistijo.
BOJAN ŠKOF, Ljubljana
SLOVENIJA JE POLNA PROTISLOVIJ
Pisal se je 26. januar 93 - tega dne ne bo lahko pozabiti. Med tem, ko so se poslanci državnega zbora pogajali o mastnih honorarjih ustavnih sodnikov, političnih funkcionarjev in njih samih, je po ljubljanskih ulicah tavala množica obupanih delavcev Slavnika, ki jih je slovenska politika spravila na rob, tako kot še mnoge stavkajoče, ki se v brezizhodnosti zatekajo še h gladovnim stavkam, pa mnoge, ki jim bo že jutri ogrožena življenjska eksistenca. Mislim, da ni treba omenjati vseh tistih več kot sto dvajset tisoč, ki so brez dela in kruha.
Dobivam ganljive prispodobe, te iz nekega ruskega filma, ki kaže v mnogihm scenah rusko aristokracijo, ki se masti v zimski palači ali dvoru Petersburga - zunaj pa tava siva množica prestradanih, pre-mraženih ruskih mužikov.
Ni težko dobiti takih prispodob. Medtem ko se slovenski, polrdeči in zelenkasto obarvani baroni pogajajo, kako bodo sebi pripravili ugodno življenje - zunaj pa tava, da, zunaj parlamentarne palače, množica, ki ne ve več kam z obupom.
Ministri, ki so ob svojem ustoličenju prisegli in pri tem omenjali skrb za blaginjo slovenskega naroda, so to skrčili na nekaj sto izbrancev tega naroda.
Govoriti danes o nekem zgodovinskem kompromisu pri sestavi vlade, na katerega se sklicujejo predvsem krščanski demokrati, kot da bi hoteli s tem oprati svoj greh,
je smešno. Govoriti je bolje o zgodovinski zmoti slovenskega naroda v časih volitev. V državni zbor, državni svet so prišli razmeroma mladi življenjski neizkušenci, ki se košatijo z različnim akademskim okrasjem, vedo pa kaj malo o stiskah in težavah slovenskega delavca - ali pa so na to pozabili.
Žalostno je, da tako radi pozabljamo na svojo preteklost. Narod, ki se noče spominjati preteklosti, pa naj bo še tako bridka, zla ali krepostna, ta narod ostaja slep za prihodnost, postaja neobčutljiv za tragiko, ki se širom Slovenije dogaja vsak dan in vse huje.
Politične stranke, ki so toliko govorile o socialnih pravicah malih ljudi, so te pridržale za svoje veljake. Krščanski demokrati, ki bi jim moral biti edino vodilo Kristusov socialni nauk, pa izgubljajo tla pod nogami. Njihov prvak leti, še predno je ogrel ministrski stol in preden bi se sploh pomudil ob slovenskih notranjih predvsem pa zunanjih političnih problemih, z nekim Kučanovim zlatim odličjem v Vatikan, menda ne že tudi po odpustke. Krščanski demokrati bi morali vedeti, da sta Bog in Kristus z njegovim socialnim naukom mnogo večja od tako imenovane svete katoliške cerkve, ki ne dopušča nobenega liberalizma in ne ponuja nobene alternative za komaj znosno gotovost v prihodnosti.
Ob koncu naj omenim še kratek intervju gospoda Jaše Zlobca, ki je nadvse odkrit. Nujno je, pravi gospod Zlobec, da je treba kontrolirati premoženjsko stanje poslancev in politikov, ker so si mnogi poslanci prejšnje garniture pripravili precej razkošja. Dodelitev zdaj visokih honorarjev naj bi bila le preventiva proti bolezenskim manifestacijam že okuženih poslancev z mafijsko-korupcijskim virusom. Moj Bog pomagaj, kaj smo izvolili. Prav nasprotno pa je te visoke honorarje zagovarjal gospod Anderlič tudi na TV, tako, kot da se je šele včeraj naučil slovenskega jezika.
Gospod Kučan, ki je predsednik vseh Slovencev, tudi tistih, ki ga ne marajo, odleti kot ponižni sluga na poziv gospoda Van-cea in Ouiena v Ženevo, kot da bi ta dva uradnika ne mogla v Ljubljano, saj iščeta občasno celo Izetbegoviča v nevarnem porušenem Sarajevu.
Ob tolikih slovenskih protislovjih nam krvavi že srce.
DR. FRAN NOSE
JELINČIČ PRIDOBIVA UGLED PRI BORCIH
Po medijskih prerokovanjih naj bi ugled Jelinčiča in njegove stranke upadel. Menim, da to ne bo držalo, kajti predsednik SNŠ pridobiva ugled pri borcih, katerih pa ni malo. Gospod Jelinčič je edini strankarski predsednik, ki se javno zavzema za pravice (ne privilegije) borcev NOV. In to, kar trdi, je čista resnica.
Mnogo oficirjev JA, ki so sodelovali v vojni proti Šloveniji ali pa se niso pravočasno umaknili iz tega brloga, imajo danes precej visoke pokojnine, ki bi jim jih pravzaprav moral dati Beograd, saj ti oficirji niso služili Sloveniji, ampak skorumpirani JA. Pa da ne boste mislili, da smo bili borci NOV v prejšnjem sistemu kaj na boljšem! Tu mislim na tiste borce, ki so bili v operativnih enotah, neprestano v borbah, večkrat lačni kot siti in venomer pod milim nebom, ne glede na vreme. Po koncu vojne leta 1945 so morali vsi ti borci ostati v tako imenovani JLA. Le tedki so bili demobilizirani za razne specialne službe, drugače so celotne brigade morale v Srbijo, civilno oblast pa so prevzeli bivši terenci okrajev, rajonov in VDV enot itd. Ti že med vojno niso marali borcev iz operativnih enot, po njej pa še manj. Velikokrat so metali polena pod noge tistim, ki smo se kasneje demobilizirali in smo prosjačili za štipendije, službe itd. Če bi povedal samo svojo zgodbo, bi bila predloga za objavo. Med vojno smo jih morali zalagati s pištolami, ki smo jih jemali borcem, ki so si jih priborili. Ne gre mi pa v račun predsednik SLS Podobnik, ki se ni niti enkrat zavzel za borce-kmete, ki jih ni malo v njegovih vrstah.
GRAŠIČ SREČKO,Radeče
KMETJE - DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI
V petek, 29. januarja, se je po radiu novinarka Vesna Burnik pogovarjala s predsednikom državnega zbora Hermanom Rigelnikom in prebrala izjavo anonimne gospe. Na to izjavo ji je gospod Rigelnik pošteno in dobro odgovoril. Pritoževala se je, da gospod Oman ne spada med poslance, ker je kmet. Lepo se ji zahvalju-
jemo vsi kmetje, ki nas ima za drugorazredne državljane.
Anonimna gospa, od kod pa ste, ali ne veste, kdo hrano prideluje? Tudi če je iz uvoza, je delo in trud kmetov, bodisi francoskih, holandskih. Hrana ne zraste o tovarnah, samo predelujejo jo tam.
Gospod Oman je ob štrajku brezplačno delil ljudem mleko, in ga ni uničeval kot francoski kmetje. Ali ste pozabili koliko je gospod Oman naredil za slovenski narod?! Drugič se zamislite, potem govorite. Slabo vest imate, zato ste anonimni. Hvala vam za vaše „prepametne“ izjave.
MARIJA HORVAT, Kamnik
KDAJ BO RESNICA O SKAKALNICI ZAGLEDALA LUC SVETA!
Povsem upravičeno se občani naše doline sprašujejo, zakaj se do sedaj ni rešil problem razvpite skakalnice v Velenju. Res je, da je dokumentacija, ki je na zatožni klopi, tako obsežna, da jo je težko strokovno obdelati, saj obsega 2170 strani. Po ugotovitvah je do sedaj ta spis najobsežnejši v vsej zgodovini območnega sodstva.
Po mojem prepričanju in tudi po izjavah članov DS je bila zadeva dobro pripravljena in zrežirana v korist posameznikov, ki so se panično zbali za soj položaj. Zaradi tega so v pomanjkanju časa obravnavali moj suspenz po pravilniku o delovnem razmerju TOZD KLASIRNICA. Praviloma bi morali obravnavati gradivo po pravilniku DSSS RLV. Pozneje sem od delegatov, ki so bili prisotni na DS, izvedel, kakšne zakulisne igrice so uporabljali pri izreku suspenza. Delegati, ki so dvigovali roke, sploh niso imeli v rokah pravih argumentov, na podlagi katerih bi se pravilno odločali.
Pri pripravi materiala za skakalnico v Velenju sem se moral držati navodil nabavne službe in vodij raznih tozdov DO RLV. Po izbruhu odnosno odkritju afere sem bil ravno od vodij Komercialnega in nabavnega sektorja deležen ostrih kritik, češ, da to sploh ni bilo moje področje delovanja. Zaradi močnega vpliva in povzpetniškega obnašanja, ki ga je izvajal vodja Komercialnega sektorja, so se dela in dolžnosti izvajali v njegovi prisotnosti. Po vsem tem zakulisnem delovanju bi moral vodja nabavne in komercialne službe dostojno zapustiti svoj položaj. Namesto tega pa še nadalje lepo streže ciljem brezbožnega komunizma.
Kakšen vpliv pri izgradnji skakalnice, če se omejim samo na to, je imel takratni direktor Rudnika in poznejši minister za energetiko, pa prepuščam presoji delavcev.
Zelo čudno je, zakaj so vso dokumentacijo poslali v Zagreb na Inštitut za sodno izvedenstvo. Celi dve leti so premetavali dokumentacijo, da so končno približno podali izvedensko mnenje. Celotna škoda, ki naj bi bila storjena, vključno z izgradnjo skakalnice, znaša okoli I.4OO DEM. Obstaja seveda pravno vprašanje, če je sploh možno upoštevati izvedensko mnenje, ki ga je izdelal inštitut neke druge države - Hrvaške.
Po nepotrjenih govoricah naj bi „Skakal-niška afera" prišla celo v poslanske klopi parlamenta, saj se tudi Zeleni Slovenije zavzemajo za razrešitev tega problema, pa čeprav z druge plati.
Vsekakor ni videti konca, da bi rešili v doglednem času to afero, saj se v 4 letih ni uspelo rešiti ničesar. Po vsem tem se delavci DO Rudnika lignita Velenje in tudi jaz osebno opravičeno sprašujemo, ali za vsem tem ne stoji mogočni režiser, ki deluje v zakulisju.
ADI PIRTOVŠEK, Velenje
ELLA compuiER shop
ZIDANŠKOVA 7 CELJE TEL&FAK: 441-640 int.4
Prodaja PC konfiguracij, dolov bi pribora po ugodnih conah.
Tiskalniki EPSON. HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25” HD 130 SIT
KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir,telefax papir
Garancija in servis zagotovljena.
HVALA ZA OBISK i
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
Je Pavarotti falsifikator ?
Luciano Pavarotti preživlja težke Čase. Po tistem, ko so ga izžvižgali razočarani poslušalci, so ga obtožili še tatvine. Kaj naj bi ukradel? Slikarsko tehniko in motiv. Slavni italijanski tenor naj bi na takšen naCin okradel Mary Hicks, avtorico knjige “Moje pustolovščine v Evropi,,, iz katere je prekopiral tri slike in jih prodal kot svoje avtorsko delo.
Veliki Pavarotti slika iz hobija
Pavarottiju je slikanje menda 5e bolj pri srcu kot petje. "Ko sem bil majhen, nisem sanjal, da bi postal operni pevec, temveč slikar. Velik slikar,,, pravi tenorist. Po njegovem priznanju pa je bila to le neuslišana želja, saj mu je dal bog zlate glasilke. ni pa mu podaril smisla za slikanje. Pred desetimi leti je pevec neke nespečne noči dobil močno željo za slikanjem. Zgrabil je barve in paleto, dar nekega oboževalca in naslikal prvi pejsaž. Odkril je, kakor pravi sam, fantastičen hobi, ki mu prinaSa tudi znatno korist. Nič čudnega, saj je njegovo ime zelo cenjeno in ga želijo oboževalci slik videti tudi na svojih platnih. Zaradi tega so njegove slikarske "mojstrovine,, dosegle povsem solidno ceno. Serijske reprodukcije njego-
vih risb se prodajajo tudi za 2500 dolarjev.
Gospa Mary Hicks, osemdesetletna upokojenka iz Colorada, ki je celo delovno dobo preživela v trgovini s slikarskimi potrebščinami, je knjigo, ki jo je napisala po potovanju v Evropo, opremila s svojimi slikami, izdelanimi po fotografijah. Med temi se nahajajo tudi “Venecija,,, "Razcvetela hiša,, in "Pariz,,, ki jih je, kot trdi Hick-sova, Pavarotti enostavno falsificiral. "Vem, da se slike iz knjig lahko kopirajo. Ne sme pa se Jim pripisovati novo avtorstvo, kar je storil gospod Pavarotti. Za to je dobil tudi denar,,, Je ogorčena ameriška upokojenka, ki pravi, da je pevec bil tako dober falsifikator, da je ponovil tudi njene napake.
Mali Luciano je sargal, da bo postal slikar
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Prebogatega družabnega življe-Btauji nja ste se že nekoliko zasitili, zato bo vaš vsakdanjik zajel mirnejši tok. V ljubezni bo še zmeraj dinamično, ker vas trenutno zanimajo predvsem kratke dogodivščine, ne pa trajnejša razmerja. Poskusite živeti bolj umirjeno, poiščite stike z družino, ki vas pogreša. Srečne številke: 2, 5, 9, 13, 25.
Bik 21. 4.-20. 5.
^^^Trenutno se ukvarjate pred-blMavsem z zdravjem in delovnimi obveznostmi, zdi se, da se je marsikaj zarotilo proti vam. A brez panike, stvari se bodo začele umirjati in tudi vi boste dojemali življenje z lepše in skupaj s tem, srečnejše plati. Varujte se ljubosumja in vmešavanja tretje osebe. Srečne številke: 1, 5, 7, 14, 24.
nost in razumevanje. Srečne številke: 3, 5, 8, 14, 29.
Rak 22. 6.-22. 7.
H Vaše življenje bodo zajele ostre-|jše dimenzije, odnosi na delovnem mestu bodo napeti in komaj boste ohranili mirne živce. Dobre volje kljub temu ne izgubite, ne dovolite, da bi drugi odrejali vašo srečo. Zaupajte najprej sebi, potem šele ostalim. Finančno stanje se bo začelo izboljševati. Srečne številke: 2, 6, 9, 18, 21.
na-
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
KSjPred vami je obdobje, ugo-EASAadno predvsem za poslovne akcije, izkoristite ga s premislekom in ne držite se slepo vaših načrtov, ki imajo določene pomanjkljivosti. Tudi čustveno boste bolj stabilni, s partnerjem se bosta dobro ujela, a le zato, ker mu boste pokazali naklonje-
Lev 23. 7.-23. 8.
IMe zastavljajte si prevelikih LAllN Črtov, velikopoteznosti se raje izognite, ker se sicer lahko opečete, bodite zadovoljni z manjšimi rezultati, ki prav tako lahko prinesejo bistvene premike na bolje. Skušajte se izogniti vmešavanju tretjih v vaše življenje, odslovite jih brez sentimentalnosti. Srečne številke: 2, 6, 9, 10, 22.
Devica 24. 8.-23. 9.
K* ^ J Pred vami je nevtralno obdo-iuflbje, dobro pa bo za razmišljanje in pripravljanje terena, predvsem na poslovnem področju. Važnejše načrte ste do sedaj že morali iz-
peljati, sicer se vam ne piše dobro. Pomembnim prekretnicam se v bližajočem času raje izognite. Bolj pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 5, 8, 16, 27.
Tehtnica 24. 9.-23. 10. n^MflV času, ki je pred vami, vam LXJbo manjkalo sproščenosti, postali boste preveč razdražljivi, na delovnem mestu veliko preobčutljivi, vsi vam pač nočejo nagajati. Vaša samozavest bo bistveno trpela, kar pa lahko spremenite s pozitivnim odnosom do svojih dejanj in načrtov. Do ljudi pokažite več zaupanja. Srečne številke: 3, 6, 7, 12, 26.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Skušajte zmanjšati tempo živ-■UlBljenja, prehitro živite, naloge, ki si jih nalagate in želite temeljito opraviti, so tudi za vas preveč, čuvajte zdravje in živce, ne obremenjujte se, nič vam ne bo ušlo. Posvetite se svojemu partnerju in najmanj,'kar naj sledi, je romantičen večer v dvoje. Srečne številke: 1, 5, 9, 12, 24.
Strelec 23. 11.-21. 12.
| Pred vami je teden,
ra
uUi
ki vam
prinaša lepa doživetja, čeprav se ne bo zgodilo nič fatalnega. Dovolj pa bo, da se boste dobro sprostili, uživali vsak dan zase, srečevali zanimive ljudi in se družili s prijatelji. Tudi s partnerjem bosta uspela
užiti kar nekaj lepih trenutkov in dobre volje. Srečne številke: 4, 5, 9, 18, 29.
Kozo,-og 22. 12.—20. 1.
V vaše ljubezensko življenje bo Bill zašla zmeda, zato ne pričakujte preveč, zgodilo pa se bo tisto, za kar si boste prizadevali, glejte, da dovolj. Finančno stanje bo zadovoljivo, večjih načrtov pa se ne lotevajte, ker boste preobremenjeni z osebnimi problemi. Skušajte ubrati srednjo pot. Srečne številke: 3, 7, 8, 11, 22.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
IPolne roke dela imate, poza-Ibljate na lastno zadovoljstvo, da bi ugodili drugim. Tega vam ni treba početi, ker se boste kmalu zazrli nazaj in zagledali premalo hvaležnosti. Ljubezen bo tista, ki vam bo prinesla drobne trenutke sreče, partnerjeva prizadevanja boste znali sprejeti in vrniti. Srečne številke: 4, 8, 9, 15, 23.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Čutili boste, da ste zašli v “»“past, a izhod je dobro viden, le pozorni morate biti. Ne nasedajte občutku, da vam stvari ne gredo od rok, uredilo se bo stanje v službi, pa tudi v zasebnem življenju vam ne kaže slabo. Skušajte biti zadovoljni v družinskem krogu, tudi prijatelji so z vami. Srečne številke: 2, 5, 6, 14. 28.
Prešernova odličja
Prešernovi nagradi
Milena Zupančič
ZA VLOGE, ODIGRANE V SLOVENSKIH GLEDALIŠČIH IN FILMIH
:‘V
Gospa Milena Zupančič združuje žlahtno igralsko umetnost z občutljivostjo sodobnika.
Njen igralski razpon je osupljiv: enako vplivna in prepričevalna je, ko izreka krhko hrepenenje po neizrekljivem, ko z vso notranjo silovitostjo izpoveduje krutost bivanja v svetu telesnega in duševnega nasilja, ko posega v nedoumno tragične razsežnosti nezadoščenosti in tesnobe ter katastrofičnosti sveta, ko odkriva svet prvinske čutnosti ter mraz in jalovost mo-
derne civilizacije in ko oblikuje pretresljive lirizime nežnosti in mehkobe in trpko ljubezensko resignacijo.
Z vsem omenjenim se bojuje za polnost življenja in smisel bivanja. Vse to uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago.
Drago Jančar
ZA PRIPOVEDNA, DRAMSKA IN ESEJISTIČNA DELA

Gospod Drago Jančar ustvarja že od leta 1971: piše črtice, novele, romane, drame, eseje, filmske scenarije.
Zanj ima literatura smisel le, kadar pripoveduje o temeljnih človekovih vprašanjih, predvsem o spopadu med vladajočo družbeno-zgo-dovinskomočjo in posameznikom, ki nosi svojo trmasto individualno voljo in misel in ki ne more, noče ali ne sme pristati na totalizacijo ali omejitev, čeprav se zaveda, da so njegove možnosti skromne ali omejene. Ustvaril je zbirko človekovih tragičnih spopadov z neznanskim in temnim, ki leži prav na dnu zavesti kot nekakšen »matafizični« presežek njegove zgodovine, a tudi njegove individualne pameti ali norosti.
Njegova s slogovno briljanco in izvirnim zanosom pisana esejistka je odigrala važno vlogo v osvobodilnih dogajanjih Slovenije zadnjega pol desetletja. O literarni izjemnosti njegovega pisanja priča dejstvo, da je naš najboljši prevajani avtor.
Nagrade
Prešernovega
sklada
Edi Berk
ZA OBLIKOVANJE VIDNIH SPOROČIL
Gospod Edi Berk sodi v mlajši rod oblikovalcev vidnih sporočil. Ustvaril je celostne
podobe za vrsto podjetij in ustanov: za Lek in Smelt, za Mestno gledališče ljubljansko, za Državno založbo Slovenije, za Koledar slovenskih železarn, za knjigo Industrial De-sign Education in the World, ki je po mnenju tujih strokovnjakov dosegla mednarodno raven.
V svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kakovostno fotografijo in lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter živahno, zanesljivo obvladano barvno sestavo. Edi Berk je svojevrstna ustvarjalna osebnost z vso predanostjo vsestranski kakovosti izdelka.
Zorko Simčič
ZA ROMAN ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE
Gospod Zorko Simič, »umetniško najpomembnejši« (dr. Janko Kos) pisatelj med slovensko politično emigracijo, je svoj roman Človek na obeh straneh stene objavil v Buenos Airesu že 1957, a je pri nas izšel šele 1991 in bil razglašen (v Delu) za »roman leta«. Domobranec, junak romana, je pretresljiv ne zaradi svoje vojaške in begunske zgodovine, ampai; zaradi človeške razsežnosti svoje usode. Delo ni ideološko, ampak izrazito psihološko-ek-sistencialno.
Njegovo dramo Zgodaj ^do-polnjena mladost dr. Taras Ke-ramauner ocenjuje kot najvišji dosežek sodobne slovenske dramatike. Pesnik Tone Pavček meni, da »nagrada Prešernovega sklada pomeni vsaj majhno oddolžitev pisatelju, ki je slo-
Hamlet za praznik
Na dan slovenskega kulturnega praznika so v Drami SNG Maribor slovesno uprizorili petdeseto predstavo Hamleta VVilliama Shakespeareja, ki ga je zrežiral Tomaž Pandur. Ansambel z njo že dve leti gostuje doma in na tujem in je deležen raznovrstnih kritik, največkrat občudovanja in pohval. Naslovno vlogo je ob visokem jubileju zaigral Branko Šturbej
Nov slovenski film
Ko zaprem oči
V začetku marca bo prišel na slovenska filmska platna končno tudi nov slovenski film - filmska noviteta Francija Slaka z naslovom Ko zaprem oči.
Slovenski režiser Franci Slak, ki zna izzvati, -presenetiti, je doslej napravil za slovenske razmere lepo število filmov, kdo ne pozna Butnskale, ki je nastala po razvpiti humoristični se-rialki Marka Derganca in Emila Filipčiča, pa njegovih Hudodelcev po romanu Marjana Rožanca ter Eve in Kriznega obdobja.
Anina zgodba novega Slakovega celovečerca se začenja v kruti preteklosti, ko je bila Ana še otrok in je videla očeta mrtvega. Politični zločin? Ana odraste, dela na pošti, doživi nenavaden rop, zatem ropa tudi sama in se pri tem v roparja zaljubi. Znajde se v
primežu policijske preiskave	bežni? Film Ko zaprem oči	tra Govc, ob njem pa so za-
in seveda v vrtincu denarja	je ljubezenski film, film o lju-	igrali še Mira Sardoč, Pa-
in ljubezni. Sledi nasilna	bežni med dvema zločinoma.	vie Ravnohrib Mario Selih
smrt. Je Ana streljala iz lju- Lik Ane je upodobila Pe- jn drugi.
venski književnosti prispeval nemajhen delež«.
Evald Flisar
ZA DELA POPOTNIK
V	KRALJESTVU SENC, KAJ PA LEONARDO?,
JUTRI BO LEPŠE
Gospod Evald Flisar je v preteklem letu objavil tri knjige: potopis Popotnik v kraljestvu senc in dve tragikomediji Kaj pa Leonardo? in Jutri bo lepše.
Obe igri domiselno in z učinkovito metaforiko odpirata globlja bivanjska vprašanja sodobnega človeka, ki je v nasprotju z družbo in s samim seboj. Njegova dela so tematsko izvirna, spretno, elegantno napisana, slogovno dognana, kompozicijsko sklenjena. Nosijo pečat žlahtne, predvsem pa samosvoje literature.
Janez Pipan
ZA PREDSTAVE
ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI, STELLA, DOMAČI UČITELJ, GLORIJA
Igre Marivauxa, Goetheja, Lenza in Marinkoviča, ki jih je zadnje čase v različnih igralskih skupnostih režiral gospod Janez Pipan, so plod izredne razčlembe ter izostrenega posluha za estetske in miselne izzive, ki vselej vodijo v dvogovor s sodobnim občinstvom.
V	gledališču, o katerem lahko rečemo, da je njegovo, učinkovito uveljavlja govorico gledaliških znamenj, natančno vodi igralce in kot eden redkih režiserjev gradi iz neokrnjenega besedila.
Andraž Šalamun
ZA RAZSTAVO V OBALNIH GALERIJAH
koli ni pripadal neki šoli in nikoli prevzemal že izoblikovanih likovnih načel. Uveljavil se je že konec šestdesetih let, sredi sedemdesetih seje začel posvečati pastelom in velikim platnom, 1982, je nastopil na Beneškem bienalu, v začetku devetdesetih pa njegovo slikarstvo doživi kakovostni vrh s ciklusom Sonc, ki jih razstavi v Obalnih galerijah v Kopru.
Predstavil se je tudi v Nevv Yorku, Miinchnu, Parizu, Gra-zu in Sao Paolu.
Petar Ugrin
ZA SOLISTIČNE NASTOPE DOMA IN V TUJINI
Slog jazzovskega trobentača gospoda Petra Ugrina in njegova sprotna igralna odzivnos) rasteta iz prvinskega čuta za glasbo, iz temeljite klasične glasbene izobrazbe in iz izrazite poustvarjalne in ustvarjalne moči. Svoje zrelo delo je 1992 predstavil na CD plošči z ljubljansko jazzovsko selekcijo ter z vrsto samostojnih nastopov doma in v tujini — na jazzovskih festivalih v Estoniji, na Madžarskem in v Avstriji. Posnel je tudi vrsto nadvse kakovostnih posnetkov za RTV Slovenija.
POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH VRST USNJENIH IZDELKOV
EVA CESTNIK
Zidanškova 2 tel. 063/27 884 63000 CEUE
RADIO ALFA d. o. o.
Cankarjeva 1, 62380 Slovenj Gradec,
Tel. 0602 41-630 FAK 0602 41-244
PRVA PROPAGANDNA AGENCIJA NA KOROŠKEM IN RADIO BREZ STALNE FREKVENCE
Smo producenti
PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE
Prisluhnite nam vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 24. ure na frekvencah 88,9 in 97,2 Mhz.
Polemika
Svetovni s/o venski kongres -nov izziv
Spomenika Hribar se je razpisala o svojem videnju SSK, Konference za Slovenijo. O nekaterih pomembnih stvareh je natrosila na hitro nekaj svojih ugotovitev. To, kar želi Hribarjeva, ni sporno. Ne sme pa pozabiti, da se teh usmeritev ni v celoti držala, ko je bila na čelu Konference za Slovenijo. Kar zadeva Celje, smo predvsem opozarjali na cilje kongresa (v statutu) po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije. Poudarjali smo zlasti gospodarski interes združevanja Slovencev po svetu. Nismo se strinjali, da je sprava trajna naloga t> statutu kongresa, če n» jasno, da bo kongres deloval tako, da bo zgled za različno misleče, in bo naredil vse, da ne bo prišlo do razmer, ki bodo znova tragično razdelile Slovence.
Večstrankarsko demokracijo in priznanje s članstvom Slovenije v OZN smo dobili dokaj hitro. S tem sta bila dva največja cilja SSK uresničena. Kar zadeva gospodarsko povezovanje, je nastalo v Avstriji Združenje poslovnih partnerjev Slovenije. Ideja je bila, da bi bila to sekcija SSK. Zdaj še ni jasno, kakšno bo razmerje med obema samostojnima organizacijama. Vsekakor gre spet za delitev, ki ni v prid slovenske povezanosti.
Ko se je rojeval SSK, je bilo razumljivo, da so govorili o sedežu zunaj Jugoslavije, torej tudi zunaj Slovenije. Takrat tak sedež v Sloveniji ne bi bil mogoč, saj bi najbrž tedanja oblast SSK proglasila za nelegalnega. Zdaj je drugače »n nobene ovire ne bi smelo biti, da se Slovenci doma in po svetu dogovorimo, da bo sedež SSK v matični domovini, kar pa ne pomeni, da bo nujno v Ljubljani.
Spomenika Hribar ne pove, da se je premalo prizadevala, da bi se razčistili nekateri odnosi. Na primer med SSK in državo (imeli smo posebno ministrstvo, skupščinsko komisijo), med SSK in Slovensko izseljensko matico, med Srečanji v moji deželi in SSK. Ni odgovora, če res rabimo Rodno grudo in Slovenski svet, torej dve reviji za Slovence po svetu.
O Slovencih na tujem in državljanstvu Slovenije je še veliko nejasnosti. Predvsem ni jasno, kakšne so pravice in tudi dolžnosti Slovencev, ki so tudi - ali zgolj • tuji državljani. Zamisel o zastopstvu Slovencev po svetu v Državnem zboru v SSK, Konferenci za Slovenijo, ni dobila podpore. Peterle najavlja urad za Slovence pri svojem ministrstvu, prav pa bi bilo, da bi bil pri vladi RS.
SSK se šele zadnje čase zanima za Slovence v bivši Jugoslaviji, še zdaj pa se premalo briga za Slovence na Madžarskem (Porablje). Spomenka Hribar ve, da je bil že proti koncu zime 1991 sprejet dogovor, da se organizirajo Slovenci v Srbiji (gospod Jazbec naj bi bil nosilec). Zdaj je seveda težje, čeprav bi Miloševič najbrž pristal, da se Slovenci povezujejo tudi v Srbiji, saj bi na ta način dobil pomembne točke v svetu. (V skrajnem primeru naj se Slovenci, na primer v Srbiji, povežejo ilegalno.)
Glede sprave je premalo naredila država, premalo zgodovinska stroka. Problem je sicer izrazito lociran v ljubljansko škofijo v času druge svetovne vojne in torej ni slovenski problem. Drugo so povojni poboji. če hi se v SSK še naprej ukvarjali s tem, naj to dela skupina strokovnjakov, SSK pa mora najti moči, da deluje, kot da je sprava dosežena.
Ko Spomenka Hribar piše o „tolarju‘‘, pozablja, da je bila na ustanovnem občnem zboru celjske podružnice SSK. Pri tem ni šlo za užaljenost Zlatarne Celje kot monopolista, šlo je preprosto za to, da zlatnik izde-
lamo v Sloveniji. Hribarjeva pozablja, da je o tem, da bodo zlatnik naredili v Avstriji, odločila najprej sama, brez kakšnega organa, in to v času, ko ni bila niti predsednica SSK. Res je, da je bilo precej pojasnil. Tudi tisto, da je 200 tolarjev kupil Petrol in jih podaril SSK. Ni pa pojasnila, kje je prav tako 200 tolarjev, ki jih je s pogodbo (skupaj z odstotkom od prodaje) dal SSK tisti, ki je tolarje naredil in prodajal. Nasploh velja, da pravega poročila o denarnem poslovanju, šlo je pa v letu in pol za okoli 1,5 milijona DEM (kar navaja Hribarjeva sama), ni. Znano je, da na minulem zasedanju SSK o tem ni bilo moč razpravljati, saj nadzorni odbor SSK, ki je sicer razpadel, ni pripravil poročila. Vsi, ki so bili odgovorni za poslovanje, pa so bili razrešeni.
Poslovanje je nasploh problem SSK (Hribarjeva reče temu krancljanje z drugimi očitki). V začetku leta 1991 v SSK ni bilo v navadi, da bi organi SSK, Konference za Slovenijo, razpravljali o sklepih - kako so uresničeni - svojih sej, niti ni bilo o vseh sejah zapisnikov. Precej poslov je bilo sklenjenih napol privatno, šlo pa je za velike denarje.
Strinjam se, da se SSK čedalje bolj privatizira. Posebej pade v oči dejstvo, da so nekateri, ki so na zadnjih volitvah resno kandidirali, zdaj pa se pojavljajo u SSK (Malenšek, Starman). Kar zadeva bodočega predsednika, je napredek vsaj ta, da ne bo mogel biti funkcionar kakšne stranke ali član organov republiške izvršne ali pravosodne oblasti. Da bi to veljalo za celoten svet SSK, delegati niso sprejeli.
Kakorkoli že, prav bi bilo, če bi se SSK obrnil naprej, da bi znal združevati. Izziv sedanjega časa je zagotovo enako velik kot takrat, ko so pionirji začeli osmišljati idejo o kongresu. Žal dogajanja, tudi v zvezi z zadnjim zasedanjem Konference SSK za Slovenijo, ne zbujajo upanja. Posebej velja omeniti, da zasedanje tudi ni bilo niti približno dobro pripravljeno. Pri tem mislim na gradiva za zasedanje, ki ga do zadnjega dne pravzaprav ni bilo. Ne gre za birokratizacijo. Preprosto se namreč ne da demo-, kratično delati, če o predlogih ni moč predhodno razpravljati.
Kot je znano, zdaj Konferenca ugotavlja, koliko ima članov, čeprav je na zasedanju bilo določeno, kolikšen je kvorum za odločanje prav na osnovi števila članov. Kaj če se bo zgodilo, da je članov v Sloveniji več kot 700?
Kar zadeva Slovenijo, je Konferenca u bistvu centralizirana. To pa pomeni, da bodo organizacije SSK v občinah in pokrajinah precej nepomembne. Matična dežela tako ne bo imela dovolj razvejane organizacije SSK. (Za boljšo organiziranost SSK v Sloveniji po osamosvojitvi Slovenije ni bilo veliko narejenega.) No, takšna je pač odločitev, da nižje organizacije SSK v Sloveniji niso pravne osebe. čas bo pokazal, če je takšna odločitev res pravilna.
Spomenka Hribar se je iz SSK v bistvu „izpisala", ostala bo le članica. To je njena odločitev. Po mojem je sporna, saj tisti, ki želimo tvorno prispevati, pač moramo ostati „zraven“. Brez takšnih, kot je Spomenka Hribar, ki ima zagotovo vso pravico misliti s svojo glavo, je možnost, da se bo ideja SSK „zapacala“, veliko bolj verjetna. Preveč preprosto je namreč vreči puško v koruzo in reči:	Sami ste sku-
hali, zdaj pa to tudi pojejte. Da smo, kjer smo, ima namreč „zasluge“ tudi gospa Spomenka.
PETER KAVALAR, Celje
DEL DIDACTE 1991 DUESSELDORF BO REŠEVALO TEMELJNO SODISCE MARIBOR
Pred nekaj tedni sem poslal javni poziv celjski UNZ, celjskemu tožilstvu in c. sodišču, da odgovorijo na nekaj vprašanj! Ali ne prebirajo Nove dobe ali pa je kaj drugega vmes - odgovora (javnega) ni bilo!
1.	10. (desetega) 12. 1992 zaseda senat Vrhovnega sodišča Slovenije in se odloči, da bo del Didacte, ki bi jo naj na celjskem sodišču razrešila sodnica Marjetica Nosan, reševalo MB sodišče!
2.	Zakaj?
Zato, ker me je c. sodišče ovadilo tožilstvu (sam sem že zdavnaj ovadil tožilca): „Žali sodnico in še druge sodnike, s predsednico Mileno Moškon vred. “
3.	Bralec si mora OBVEZNO zapomniti datum 10. 12. 92, ko zaseda vrhovno sodišče.
Zapomniti tudi, da sodnica Nosanova rešuje tisti del Didacte, kjer me obrtnica Klemenova iz Laškega toži za 60.OH DEM iz naslova opravil, ki jih po zakonu ne sme opravljati (je pač le obrtnica in ne podjetnica). Ta zadeva se imenuje P • 1068/91.
a) Septembra se sodnici sporoči, da lahko izstavi sodbo Klemenovi v prid, če upa!? b) Ni upala! c) Oktobra se zahteva njena izločitev, ker navija zame:	pomeni, da
noče Klemenovi odobriti 60.074 DEM! č) Kmalu senat c. sodišča izda sklep, da ne bo izločitve, ker sodnica Nosanova v redu dela! d) Kmalu nato sodnica sama odstopi spis sodišču z željo, da se najde neko drugo sodišče!
Sam Klemenovo preganjam kot zasebni tožilec še za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Zahtevam preiskavo!
11. 12. 92 sedi v senatu sodnica Nosanova in preiskave NE BO!
Se razumemo, bralci?
10.	12. 92 Vrhovno sodišče odloča o preselitvi v Maribor (zaradi sodnice Nosanove),
11.	12. 92 (dan kasneje) spet ta sodnica nekaj odloča v zvezi z Didacto!
Elegantno se je sodnica Nosanova izognila odgovornosti. A, ker po mojem slabo dela, krši zakone (zavestno), pomaga pri utaji davkov obrtnice, je že sama ovadena tožilstvu!
Tako imamo situacijo, ko mora ovadeni tožilec delati: - proti ovadeni sodnici - proti meni, ki ga je ovadila sodnica - proti ovadenemu meni s strani samega tožilca - morda?
Morda bi sodnica Nosanova javnosti pojasnila svoje delo pri Didacti 91. Podjetje Makarenko p. o. Celje ji plača 2 strani v Novi dobi in jih lahko izkoristi sebi v prid!
Začela bo s pojasnilom, zakaj kot PRAVDNA sodnica sprejema vloge, ki so označene s kazensko zadevo!
In prosim jo, da ne omeni pokvarjenega računalnika!
Apeliram na vsakogar, ki je kdaj izgubil kakšno pravno!
če je bila posredi sodnica Nosanova, naj zahteva revizijo!
Morda kdaj doživimo zakon:	oseba, v
službi pravice, izgubi pokojnino za čas, ko se ji dokaže: prejemala je plačo, delala lopovom v prid.
Saj zato gre: plačujemo pravico, da ta nekaj po svoje!
PETER ZALOKAR, Vransko
PLAČE POSLANCEV
Uresničuje se tisto, česar so se pošteni in delovni Slovenci najbolj bali. Z denarjem, ki je do nedavna odtekal iz Slovenije po Savi v Beograd, se zdaj razmetava tu v „demokratični“ Sloveniji. Za to so doslej dodobra in ekspertno poskrbela posamezna ministrstva. Še najbolj pa poslanci sami, bolj prejšnji kot sedanji, ki so si proti volji naroda vzeli plače in bonitete, katere so v posmeh vsem tistim, ki se zavedajo, kakšno katastrofalno doto nam je zapustil veliki brat. Kot da jim ni mar za lačne, brezposelne in brezpravne delavce in mladino, ki trumoma izgubljajo upanje, delo, eksistenco. In namesto, da bi najprej racionalizirali in poevropili državno upravo ter na ta način poskušali razbremeniti gospodarstvo, se ta še krepi in draži. Birokracija je bila in žal ostaja rak rana Slovenije. Pa menda ne zaman, predvsem, da pokorno služi in skrbi za kontinuiteto prete-
NOVfiSOBA
v
t.
ki ega sistema. In to vsaj tako dolgo, da se patentirani menedžerji dokončno polastijo vsega vrednega družbenega premoženja. Doslej jim je oblast omogočala ideološka pripadnost enoumju, odslej pa „priborjeni“ (beri pokradeni) kapital.
Strah vzbujajoč je cinizem poslanske klime, ki si ob tem, ko narod dobesedno gla-duje, jemlje pravico do povprečne evropske parlamentarne plače. Pri tem predstavlja predlog o 20 odstotnem znižanju osnove in zamolčanih ostalih bonitetah, le del premetene in preverjene taktike. Kakšna škoda, da so tisti redki posamezniki, ki so se upirali takšnim zlim zakonom, morali oditi iz politične scene. Tudi to je dokaz, kako naivno še Slovenci nasedajo leporečju komunističnih spreobrnjencev. Dokler bo tako, ne more biti bolje. H kakovosti življenja se lahko napotimo le, če enkrat za vselej odpišemo navade, ki jih je ponujala dosedanja politika: nadutost, ošabnost, samozadostnost, egoizem, absolutizem vladajočih struktur in njihov cinizem ter namesto tega prikličemo vrednote, ki so bile našim dedkom in babicam še dobro poznane: prijaznost, gostoljubnost, skromnost, občutek za bližnjega, kolegialnost, pripravljenost za pogovor in sodelovanje, spoštovanje besede in ljudi, zavzetost in ponos nad lastnim delom ter domovino. Slednje je bilo in ostaja naša prednost, ne pa brezglavo hitenje in nekritično posnemanje Evrope, kot da ne znamo ničesar sami in kot da ne bi bili v ničemer boljši. Za vse tiste, ki cenijo bolj tuje kot domače znanje in ustvarjanje, ne bi smelo biti delovnih mest v vladi, njenih ministrstev ozir. državni upravi. Se manj pa za vse tiste, ki mislijo, da so ministrstva novi centri absolutne moči in ne zgolj uslužni servisi ljudstvu. Zdaj na začetku poti je pravi čas, da se razčisti, kdo komu služi. Parlament in ministrstva narodu ali narod državni birokraciji?
In da se povrnem k zakonodaji, ki jo je lanska Drnovškova vlada sprejela tik pred zdajci in to na najbolj „demokratičen“ način in jo kot dragoceno doto obesila na ramena vseh državljanov Slovenije. V bran poštenega dela in v protest ponorčevanju vseh tistih poslancev, ki se tako visoko cenijo, in ki tako nizkotno vrednotijo delo drugih, zahtevam v imenu drugih somišljenikov, da državni svet uveljavi vse možne poti, da se zakon o plačah in vseh bonitetah poslancev in vlade, nemudoma razveljavi ter odpravi vsa nerazumna sorazmerja in vse privilegije glede uveljavljanja pokojninske dobe ter višine pokojnine. Menim, da takšnih poslancev oz. ministrov, ki niso zadovoljni z neto prejemki od 100 do 150.000 SIT, v teh časih ta narod ne potrebuje in naj zato prepustijo mesto drugim. Takšnim, ki so pošteni in imajo še vsaj kanček vesti ter znajo živeti skladno z možnostmi naroda. če pri tem ne bo šlo drugače, se naj prepusti odločitev državljanom. Do takrat pa se naj njihove plače in pravice zamrzne na nivoju, kije veljal do sprejetja zakona o poslanskih plačah.
Kar se tiče primerjav z Evropo pa za božjo voljo začnite politiki najprej tam, kjer je najpomembnejše t. j. pri plačah delavcev v gospodarstvu. In vse dotlej, dokler ne bodo tekstilna delavka, livar, mehanik, strugar, medicinska sestra, učitelj in drugi delavci v prosveti, kulturi, zdravstvu prejeli približno toliko kot sovrstniki v Evropi, Vas vse skupaj lepo prosim, da prenehate s temi neokusnimi in ponižujočimi primerjavami.
FRANCI GROBELŠEK, Ljubljana
ELLA compuiER shop
ZIDANŠKOVA. 7 CELJE TELAFAK: 441-640 int.4
Prodala PC konfiguracij, dolov in prtura po ugodnti conah.
Tiskalniki EPSON. HP
Trakovi za tiskalnike
Diskete 5.25" HD 130 SIT
KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni papir,telefax papir
Garancija in servis zagotovljena.
HVALA ZA OBISK t
Je v trgovino z orožjem vpletena hrvaška vlada
V Trstu obsojena tihotapca orožja
Dinka Tančeva in Fuada Geriča so pred dnevi na tržaškem sodišču zaradi nedovoljenega vnosa orožja obsodili na po dve leti in štiri mesece zapora.
Pri Fuadu Geriču, častniki hrvaške vojske, po rodu je bosanski musliman, so policisti našli pomembno „naro-čilo“ oziroma seznam vojaš-
kega orožja, od raket zemlja-zrak do težkih mitraljezov. V zadevo naj bi bila vpletena hrvaška vlada, ki je hotela obiti embargo in spra-
viti orožje najprej v Dalmacijo in od tam v Bosno.
Pred nekaj dnevi sta se na tržaškem sodišču pojavila 39-letni Dinko Tončev in 37-letni Fuad Gerič, ki so ju sredi januarja aretirali v bližini italijansko-slovenske meje, ko so v njunem avtomobilu naleteli na dva
puškomitraljeza Škorpijon 7,65. Odmerjena kazen dve leti in štiri mesece zapora je precej mila, saj bi ju lahko spravili za rešetke tudi do šest let.
Dinko Tončev je izjavil, da z orožjem ni imel ničesar. Spremljal je Geriča, ki je kupoval rezervne dele za avtomobil, ker je poznal jezik in mesto.
Fuad Gerič je pet mesecev preživel na bosanskem bojišču, kjer je skrbel za človekoljubno pomoč namenjeno muslimanskim beguncem. Ko so ga finančni stražniki aretirali, je imel pri sebi nekakšen seznam vojne opreme in sicer po naročilu. Odprto ostaja vprašanje, čigavo je bilo naročilo.
Gerič je razložil, da gre za vojno opremo, ki so jo morali preseliti iz Hrvaške na bosansko bojišče. Vendar ni mogel pojasniti, zakaj je nedvomno sumljiv sveženj aktiv vzel s seboj, ko je prišel v Italijo in odkod sta mitraljeza v njegovem avtomo-bilu.
Tončeva in Geriča so ustavili blizu mejnega prehoda Škofije, slabo uro zatem, ko sta prestopila državno mejo. Ugotovili so, da sta Škorpijona uvožena in najverjetneje sta ju kupila v Trstu ter nameravala peljati na Hrvaško.
Nek italijanski dnevnik navaja, da to zagotovo ni prvi primer, ko se vlada Republike Hrvaške neposredno ukvarja z nakupom orožja na črnem tržišču. Julija leta 1991 so bili finančni stražarji z brzojavko obveščeni, da namerava hrvaška vlada prodati zaplenjena mamila, da bi financirala nabavo orožja za svoje vojaške sile. „Če se je to res zgodilo, potem je jasno, da hrvaška vlada ne izbira sredstev v svoji preskrbi z oborožitvijo," navaja italijanski časnik.
M. R.
Havel ni bil v
češkem Vojniku!
Znanega češkega disidenta in bivšega predsednika Češko-slovaške republike Vaclava Havela so pred kratkim znova izbrali za predsednika Češke Republike. Kandidiral je kot predstavnik koalicije in pobral večino glasov.
Le nekaj dni pred volitvami pa je moral Havel dokazovati javnosti, da ni kronični alkoholik, za kar ga je javno označil poslanec Jaroslav Novak. V ČeSkem dnevniku Je pisalo, da se je sedanji predsednik v preteklosti zdravil v specializirani ustanovi za boj proti alkoholizmu v Zelivi. Okrožno sodiSCe v čeSkih Budejovi-cah (poznanih iz knjige o dobrem vojaku Švejku), je sprejelo odločitev v Ha-velovo korist, saj v evidenci psihiatrične bolnice v Havličkovu Brodu, katere depandansa je Želiva, ni podatkov o Vaclavu Havelu kot pacientu. Zaradi žalitve Vaclava Havela bo mo-
ral Jaroslav Novak v roku štirinajstih dni napisati češki tiskovni agenciji priporočeno pismo, v katerem bo podal službeno opravičilo za neresnične klevete.
Zdi se, da so posamezniki hoteli porušiti Havelov ugled v času volitev. Nekateri češki komentatorji so ob Have-lovi novi kandidaturi zapisali, da upajo, da tokrat ne bo prišel na Hrad s skupino svojih prijateljev, nekdanjih disidentov, ki so se v njegovem prvem mandatu izkazali za neuspešne svetovalce. Dogajalo se je, da je bil Vaclav Havel njihov najboljši svetovalec, namesto, da bi to bili oni njemu.
Uredba za neodgovorno
ubijanje
Ali še velja „UREDBA O VOJNIM BUDOVIMA" „doneta 24. maja 1944. godine", ki jo je podpisal „VRHOVNI KOMANDANT NOV I POJ, Maršal Jugoslavije, J. B. Tito, o.r.“, sama po sebi kot celota in po posamerznih določilih pa je zelo skregana z obče veljavnimi pravnimi načeli?
Kakršnakoli njena uporabnost v današnjem času je vprašljiva že po svojem izvoru:	vojaška	komanda
ne more izdajati uredb, ki imajo značaj zakona.
Uredba ima organizacijske določbe glede ureditve vojaških, poleg formalno pravnih pa vsebuje tudi materialno pravna določila. Tako npr. po Čl. 16 Uredbe »vojaška sodišča lahko izrekajo kazni in varnostne ukrepe kot: al strogi ukor, b) premoženjsko kazen (denarno, v naravi, v delu), c) izgon s kraja bivanja, d) odvzem čina ali naziva, e) odstranitev s položaja, f) prisilno delo s trajanjem od enega meseca do dveh let, g) težko prisilno delo (ro-bija) od meseca dni do dveh ali več let in h) smrtno kazen.
Ob teh kaznih sodišče lahko izreče izgubo vojaških časti in izgubo državljanskih časti - za določen čas ali za večno in izreče zaplembo premoženja.
Po svojem namenu je Uredba omogočala ustanavljanje revolucionarnih sodišč ( člen 2 "... proti pridobitvam in interesom te borbe..). Nagla sodišča (člen 4....kjer se sodba naglega sodišča izkaže za potrebno..). člen 14. med drugim določa, daje sodišče pristojno za sojenje...,,vsem odpadnikom ljudske oblasti in delajo proti njej.." Zanimivo je določilo člena 11....vojaški senat ima sekretarja. ( V bistvu politkomisarja, „ki ga imenuje iz vrst oseb, ki so preverjene v osvobodilni borbi..)- (ima v senatu svetovalni glas..). Ta določila izražajo nedoločnost kaznivega dejanja in seveda z veljavnostjo za nazaj!
27. člen sodišču omogoča popolno samovoljnost pri ugotavljanju krivde obtoženca, ko v 1. odstavku navaja: “Kod ustanovljenih istina o
delu i krvnji optuženog, sud nije formalno vezan ni za ka-kva dokazna sredstva, več donosi svoju odluku po slo-bodnoj oceni.,, Takšne narave dela sodišča pri iskanju resnice in krivde obdolženca pa niti ne spreminja določba 3. odstavka, 20. člena te UREDBE.
Po UREDBI so se dejansko ustanavljala enostopenjska sodišča. To potrjuje dejstvo, da po UREDBI ni bila mogoča pritožba zoper odločbe sodišč, ki so bile dokončne in pravnomočne ter izvršljive.
Določila 29. člena ne spreminjajo enostopnosti, saj je obveznost pošiljanja spisov višjemu sodišču omogočala teu sodišču le spremembo sodbe brez pritožbe in ta možnost le stopnjuje SA-MOVOLJNOST. Tembolj, ker isti člen to sdamovoljo o-pravičuje oziroma omogoča “U izuzetnim slučajevima,,
, ko npr. ni zveze z višjim vojaškim sodiščem., “sme senat vojaškega sodišča pri štabu korpusa pri korpu-sni vojni oblasti zapovedati izvršitev smrtne kazni ne čakajoč na odobritev Višjega vojaškega sodišča.
Po členu 31. uredbe obsojenec spolh nima pravice, da bi lahkop zaprosil za amnestijo, pač pa to lahko stori le višje sodišče po lastni presoji.
Zanimivo je, da je ta UREDBA od 25. maja 1944, preživela vse „demokratično“ izvoljene vlade zvezne DFJ, ZFRJ in njihove ustave vse do današnjih dni!
Še večji paradoks je, da ta UREDBA še vedno ni odpravljena niti v Samostojni Republiki Sloveniji) in da se morajo na takšen predpis sklicevati nekdanji obsojenci ali njihovi nasledniki v sedanjem času, ko bi takšna uredba morala biti že zdavnaj razveljavljnena.
Štefan Kuhar
MALI OGLAS ZASTONJ Kyp0N
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
i—Mpm^oBir
-a
NAROČILNICA
Ime................................priimek
naslov..................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
NOVf 190BA
Capvvellovi se poslavljajo z ameriških ekranov po devetih letih
Santa Barbara
Ena najuspešnejših ameriških nadaljevank, ki je osvojila številne gledalce, pravilneje gledalke, se bo po devetih letih in 2137 nadaljevanjih poslovila - vsaj v Ameriki, da ne bo panike po nepotrebnem. Kot kaže, bomo Santa Barbaro pri nas na zagrebški televiziji še lep čas lahko spremljali.
15. januarja so na televizijski mreži NBC prikazali zadnje nadaljevanje in tako je saga o Capvvello-vih in Lockridgih, polna neverjetnih zapletov, razpletov in spletk, ki jih je spremljalo več sto milijonov gledalcev širom sveta, doživela svoj konec. NBC-jeva tovarna „Santa Barbara" je zaposlila okoli dva tisoč film-
skih delavcev, seveda se je v devetih letih sestava ekipe spreminjala, ostal pa je neutrudljivi' scenaristični par, kajti Bridget in Jerome Dobson sta se dokazala kot neusahljivi vrelec idej za prikazovanje novih zapletov od prvega do zadnjega nadaljevanja. Če je kdo od igralcev zbolel ali serijo zapustil, sta ta-
koj našla zvito rešitev v nepričakovanih razpletih. Ko pa sta odšla glavna junaka Eden in Cruz, je to pomenilo začetek konca Santa Barbare, čeprav so producenti najprej mislili, da jim bo uspelo tudi brez ključnih oseb. Marcy Walker, igralka, ki je upodobila Eden, je serijo zapustila že lansko leto, Cruz pa v nadaljevanju z oznako 2050. Zaradi tega je serija na ameriškem kontinentu izgubila veliko število gledalcev, Evropejci pa so jo odkupili kasneje, tako da v osiromašeni podobi do njih še ni prispela.
Naši gledalci bodo z majhno potrpežljivostjo nadaljevanko še spremljali, nekoliko razvlečena in ravno prav napeta bo še naprej popestrila marsikateri večer. Eden bo shodila in pobegnila iz planinske koče, Gini bo Ke-itha Timmonsa končno uspelo prepričati, daje ženska njegovega življenja, s katero se lahko še samo poroči, Ted Capvvell in Hayley svojega zakona ne bosta rešila, Augusta Lockridge se bo nenadoma vrnila v Santa Barbaro, Sophia in C. C. pa bosta proti pričakovanjem ostala srečno poročena, tudi Mason in Julija se bosta v veselje družine poročila. Torej poroke in še marsikakšno presenečenje.
Recesija je zajela tudi močno televizijsko mrežo NBC, ki je bila prisiljena dobro preceniti in pregledati proračun, namenjen tovrstnim zabavnim zadevam in tako so poleg „Santa Barbare" ukinili še „Cosby Show“.

Ir ^
'V'


MALI OGLASI
PRENOSNI RAČUNALNIK 386SX, z baterijo, polnilcem, torbico, z možnostjo vseh potrebnih priključkov, prodam. Tel.: 063/ 28-010
BUKOVA DRVA poceni prodam. Oglasite se. Tel.: 063/ 26-666 - Obrez
DELO NA DOMU,
150 DEM na dan. Delo je nezahtevno, pošljite kratek življenjepis. Sašo Voh, Studence 57, 63310 Žalec KOMPLETNA TEHNOLOGIJA donosnega posla, kjer lahko zaslužite 3000 SIT dnevno, honorarno ali redno na svojem domu. IDEJA, p. p. 41, 62105 Ma-
ribor
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO Bucher, pšenico in koruzo v zrnju ali storžih, prodam. Jože Šarlah, Platinovec 12, 63231 Grobelno, tel.: 063/ 744-137
PEAVEV OZVOČENJE 2 x 200 W, 5-kanalno (Milan), prodam. Tel.: 063/
814-761
KUNCE, pasme novo-zel. in kalifor., prodajamo. Naročila na tel.: 063/ 772-548
DIPL. GEODET (zemljemerec) s 40-letno prakso vam izvrši kontrolne meritve. Pojasnila in ponudbe na tel.: 061/ 324-939 in 061/ 825-468
£
ELEKTROTEHNA
ELEX International trade
Ljubljana
UVOZNIK IN GENERALNI DISTRIBUTER
ZEROVVATT
PRALNI STROJI IN MIKROVALOVNE PEČICE
TELEVIZORJI
Pralni stroj MILE Pralni stroj 258 Mikrovalovne pečice MW 75 MW 65 MW 60
76.330 SIT 72.780 SIT
52.584 SIT 37.174 SIT 35.720 SIT
TV 2044 (51 cm)	43.980 SIT
TV 2141 (55 cm)	48.980 SIT
(v ceno je vštet prometni davek)
(v ceno je vštet prometni davek)
PRODAJA V TRGOVINAH ELEKTROTEHNA SET
Zračni kirurgi
V Somaliji so Američani demonstrirali tudi moč sofisticiranih helikopterskih enot, ki so opremljene z merilnimi napravami za odkrivanje in označevanje ciljev s televizijskim sestavom, infrardečimi napravami za opazovanje, z optičnimi napravami za neposredno merjenje, laserskim označevalcem ciljev in z napravami za spremljanje. Velik del te opreme je vgrajen v čelada pilotov in kopilotov. Njihove čelade pa so opremljene tudi z napravami za upravljanje s topovskim in mitralješkim ognjem ter za lansiranje raket.
Preden so krenili v Somalijo, so Američani vedeli, da bodo svojo humanitarno operacijo znatno olajšali, če z bombniki razrušijo ali pa s pehoto zavzamejo največje somalsko vojaSko Skladišče. To so s pomočjo helikopterskih enot opravili v pičle pol ure. Tako je visoka tehnologija porazila eno od frakcij somalskih upornikov. Ameriški borbeni helikopterji so dobesedno obkolili veliko skladišče orodja, razne opreme in streliva v MogadeSu, ki so ga general Farah Aidida in njegovi pristaSi spremenili v neosvojljivo trdnjavo. Šest helikopterjev vrste "beli AH-1W Super Cobra,, in “AH-IT Sea Cobra,, je lebdelo v zraku 30 do 50 metrov oddaljeni drug od drugega. Svoje orožje so namerili v zgradbo obdano z bodečo žico, minskimi polji in vrečami peska, ki so bile na vsakem oknu, mnoga pa so bila zaščitena tudi z jeklenimi ploSčami. Še Sest "Super Cobra,, in "Sea Cobra,, se je približalo zadnji strani masivne stolpnice (boke in vse dohode do objekta so zavzeli ameriški marinci ob pomoči super tankov "M-1A1 Albrams,,).
Štirje helikopterji “beli OH- 58D Ki-owa MArrior,, so preletavali obkoljeni kompleks. Na zgornjem nosilcu imajo ti helikopterji merilec v obliko žoge s teleskopsko TV kamero in laserskim da-Ijinomerom, ki omogoča pilotu in kopilotu upravljanje z 11 različnimi orožji, ki jih nosi "Kiovva Warrior„.
V istem trenutku so vsi helikopterji
odvrgli infrardeče vabe, ki so popolnoma nevtralizirale somalske ročne protiletalske lanserje, katerih rakete imajo infrardečo bojno glavo. Potem pa se
je pričela helikoptrska kanonada. Vsak helikopter je lebdeč na mestu izstrelil vse, kar ima. "Kiovva Wariori„ so z večcevnimi rotirajočimi strojnicami kalibra 7.62 in 12.7 reSetali notranjo stran utrdbe (minirano dvorišče, prostore med barakami in parkiriščem: Težke "Cobre,, so najprej lansirale vo-
dene rakete “hellfire,,, ki so prebile jeklene ploSče na oknih, nato pa so skozi napravljene odprtine usekali z rotirajočimi avtomatskimi topovi kalibra 20 mm, 25 mm in 30 mm.
Po tej "taktiki hitrega ognja,, je vsak helikopter z istega položaja izstrelil po ducat 70 mm raketnih zrn. V svojih do zob oboroženih letečih strojih so ameriški piloti in kopiloti rutinsko opravljali delo, za katerega so se že izkuSeni profesionalci Se tri leta dodatno pripravljali, prvič pa ga izvedli v praksi v “puSčavskem viharju,, 1991. Kopilot se je ves čas akcije ukvarjal s sistemom za odkrivanje in označevanje ciljev (NOOC), ki zajema televizijski sestav, infrardečo napravo za opazovanje sprednje polsfere, laserski označevalec ciljev in lasersko napravo za spremljanje. NOOC je montiran v nosu helikopterja, kjer so nameščeni tudi senzorji za nočni let SNLP in za delovanje v slabih vremenskih pogojih. Ti so preko optičnega periskopskega sistema povezani z delovnim mestom pilota, pilot pa ima v svoji čeladi montiran sistem za koordinacijo in prikazovalec podatkov o cilju, ki se proje-cira na vizirju čelade.
Ravno tako so čelade pilotov in kopilotov povezane z računalnikom, ki upravlja z ognjem (ogenj s topov in strojnic, lansiranje raket, izstreljevanje toplotnih in dipolskih vab). Kopilot je povezan tudi z monitorjem za opazovanje spodnje polsfere. Podatki o cilju se mu projicirajo preko monokla vgrajenega \r čelado, tako da ima skupaj s pilotom popoln pregled in kontrolo nad situacijo okoli sebe. Pri nočnih letih naprava za nočno opazovanje SNLP pilotu na prozornem vizirju čelade v simbolih in številkah prikazuje, v katero smer je obrnjen trup helikopterja, če
on obrne glavo, da bi opazoval pokrajino, nad katero leti. Simboli in številke na vizirju mu povedo tudi višino, hitrost in pospeške helikopterja.
Somalci niso imeli nobenih možnosti za umik. Ameriški piloti in kopiloti so na svojih monitorjih sprejemali jasne povečane slike. Niti en metek, granata ali raketa niso šli v prazno - zadeli so vseh 250 z jeklenimi ploščami zaščitenih oken. Pešadijski ogenj s tal ni mogel škoditi oklepnim jurišnim helikopterjem in ti so streljali, vse dokler niso porabili streliva. Takrat jih je zamenjala nova helikoptrska eskadrilja. Ko je ta drugi val zračnih „Cober“ ustavil ogenj, so iz goreče zgradbe z dvignjenimi rokami stekli zaprepadeni somal-ski vojaki, na mnogih oknih pa so se pojavile bele zastave. Ostale žepe upora v. nizkih bunkerjih je zlomil juriš marincev in nekaj tankovskih stelov. Vendar pa je bila celotna zmaga pripisana mornariškim heklikoptrskim pilotom, kijih na letalonosilkah, kjer so sta-cionirani, povsem upravičeno imenujejo -„zračni kirurgi*'.
Kathmandu
Mesto na
Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odšla v Nep^l, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali bolje izgovorov za to potovanje je bilo več. Toda, so sploh važni? človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva jih imela kar nekaj na zalogi, počasi sva jim začenjala celo verjeti, vendar je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ...
Ko se Soldim rahlo opit poslovi, se prikaže mali Bishnu, s Tomijem mu najameva kolo in že se peljemo ven iz mesta obiskat Opičji tempelj, znan po tem, da v njegovi okolici živi na tisoče opic. Spotoma se ustavimo v delavnicah, kjer izdelujejo nakit in z občudovanjem spremljamo spretne gibe rok, ki iz razbeljene žice z neverjetnim mirom in natančnostjo pletejo kito, Jo nato kujejo, brusijo in polirajo. Rezultat je krasna zapestnica zlato-rdeče barve, za katero bi se dala marsikatera neo-hipijevka pri nas je-bat, tam pa je stvar naprodaj za sedem rupij (slabih štirinajst dolarjev), če jo kupiš neposredno od proizvajalca.
Končno prikolesarimo do hriba, na vrhu katerega se ponosno šopiri Opičji tempelj s svojo zlato streho, z naslikanimi Budinimi očmi, obdan s številnimi stupami in čorteni (budističnimi kapelicami). Veličastno! Do vrha hriba vodi vsaj tristo stopnic, po katerih posedajo berači, menihi, opice in turisti. S Tomijem pobesnelo fotografirava, saj so prizori res enkratni:	beračica s pov-
sem belimi lasmi, stara kot svet, ki pobira miloščino s tolikšnim dostojan-
stvom in notranjim mirom, da me spreleti srh; mlad menih, zatopljen v meditacijo, bedasti Američani, ki se delajo, da jim je vse jasno in se obnašajo, kot da so povsod gospodarji, vendar njihov blef razumejo celo tamkajšnje opice, skratka, padamo iz scene v sceno. Ambient je totalno odštekan, v vetru plapola na tisoče molilnih zastavic, slišijo se udarci gonga, diši po kadilu in opičjih drekcih ...
Za templjem naletiva na domačina s kitaro, ki nespretno, vendar s čudovito nežnostjo in predanostjo spremlja lokalnega poeta in njegovo prepevanje. S Tomijem in Bishnujem prisedemo, ponudijo mi kitaro in žeje tu pravi koncert za občinstvo, sestavljeno iz domačinov, opic, menihov in turistov. Zapojem jim Denverjevo Annie’s Song, nadaljujem s Country Roads, najbolj pa jih povozi Dylanova Knockin’ on Heavens Door; ko pa jim zaigram še tradicionalno The House of Rising Sun, je mera polna in še opice začno poskakovati od silnega doživetja. Pravi Zur.
Nato odidemo počasi proti poslopju templja, zdi se mi, da gre za nekakšen samostan in na stopnicah naletimo na tri ali štiri menihe, ki v ve-
robu sanj
likih vrčih prenašajo bogve kaj, vendar teži niso povsem kos. S Tomijem jim ponudiva pomoč, ki jo začudeni sprejmejo. Vrči niso pretežki in, ko za šalo mečem vrč z eno roko v zrak, se mi začno zapeljivo smehljati. Moj Bog, so pedri? Ko pogledam bolje, vidim, da so pravzaprav prikupna de-
kleta, kar na prvi pogled ni opazno zaradi kratkih las in debelih meniških ogrinjal. Seveda se skupaj fotografiramo, si mežikamo in smehljamo, za kaj drugega pa bo najbrž bolje počakati do druge reinkarnacije. Nune so končno le nune.
(Se nadaUuie)	Danijel Bedrač
NOVC^OBA
■M
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Pri predstavitvi aktivnosti in storitev Gospodarske zbornice Slovenije smo že predstavili Službo za konjukturo in ekonomsko politiko. V nadaljevanju predstavljamo Službo za ekonomske odnose s tujino, storitve Službe za območje bivše Jugoslavije in Službe za razvoj.
Tekst o storitvah Službe za ekonomske odnose s tujino ste že prejeli v prejšnji pošiljki na disketi !!!)
SLUŽBA ZA OBMOČJE BIVŠE JUGOSLAVIJE
Vodja službe: Branko Tramšek
Naslov:	Slovenska c.' 41, 61000 Lju-
bljana Telefon: h.c. 061/150-122, 061/ 215-615 Telefax: 061/ 219-536
1.	POSLOVNE INFORMACIJE
1.1.	Nudimo poslovne informacije o:
-	specifičnih pogojih poslovanja v posameznih republikah bivše Jugoslavije - dvostranskih sporazumih o gospodarskem sodelovanju - pogojih pridobivanja in oblikovanja lastnine v posameznih republikah -povpraševanju in ponudbi s tržišč drugih republik - poslovni praksi v drugih republikah
1.2.	Zbiramo in evidentiramo programe, investicijske namere in potrebe ter svetujemo pri zapiranju finančnih konstruk-
cij
1.3.	Povezujemo slovenska podjeta s podjetji drugih republik v višjih in trajnejših oblikah
1.4.	Nudimo osnovne podatke o gospodarskem okolju in o gospodarskih predpisih v nekdanjih republikah, zlasti carinskih predpisih, uvoznih carinskih stopnjah itd.
Kontaktni osebi: Branko Tramšek, Miha Bedina
2.	REGISTRI, PREGLEDI, BLAGOVNI TOKOVI
2.1.	Nudimo registre podjetij po posamezni republiki
2.2.	Izdelujemo preglede o blagovni menjavi z drugimi republikami, spremljamo in analiziramo blagovne in storitvene tokove
Kontaktna oseba: Nataša Zebec
3.	PROMOCIJA
3.1.	Seznanjamo javnost o ponudbah in povpraševanju slovenskega gospodarstva in gospodarstva v posameznih republikah
3.2.	Organiziramo in nudimo pomoč podjetjem pri nastopu na tržiščih posameznih republik:
-	nastop slovenskih podjetij na sejemskih prireditvah na področju bivše Jugoslavije - promocijske aktivnosti preko poslovnih konferenc, seminarjev itd.
Kontaktni osebi: Branko Tramšek, Miha Bedina
4.	SKUPNE GOSPODARSKE ZBORNICE
4.1.	Izvajamo strokovne naloge za delo GZS, njenih združenj in območnih zbornic v skupnih gospodarskih zbornicah
Kontaktne osebe: Branko Tramšek, Miha Bedina
SLUŽBA ZA RAZVOJ
Vodja službe: mag. Peter Suvorov
Naslov: Slovenska c. 41, 61000 LJUBLJANA Telefon:	061/150-122 Telefax:
061/219-536
1.	STRATEGIJA RAZVOJA
1.1.	Svetujemo glede razvojnih oz. razvojno-sanacijskih programov
1.2.	Svetujemo glede razvojnih izhodišč panoge in sektorskih razvojnih strategij
1.3.	Svetujemo glede podjetniških programov prestrukturiranja oz. prenove
Kontaktna oseba: mag. Peter Suvorov
2.	INVESTICIJSKI PROCES
2.1.	Pomagamo v oceni predinvesti-cijske in investicijske študije ter poslovnih načrtov in v njihovi pripravi
2.2.	Informiramo o upravnih postopkih, zlasti glede urejanja prostora, lokacijskega in gradbenega dovoljenja
2.3.	Informiramo o razvojnih spodbudah države po ministrstvih, oz. razvojno intervencijskih namenih iz proračunskih sredstev
2.4.	Zbiramo, obdelujemo in posredujemo projektne predloge za naložbe (Project Proposal for Foreign Investment)
Kontaktna oseba: Julija Čarman
2.5.	Vzdržujemo promocijski katalog „Foreign Investment Proposals“
Kontaktna oseba: Darinka Robič
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM SLOVENSKA 41, LJUBLJANA
Ljubljana, 4.2.1993
ZA OBJAVO V NOVI DOBI
AKTIVNOSTI IN STORITVE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE NJENIM ČLANICAM
V nadaljevanju predstavljanja storitev Gospodarske zbornice Slovenije navajamo storitve Pravne službe in Službe za napredek poslovanja.
PRAVNA SLUŽBA
Vodja službe: mag. Drago Mežnar Namestnik: Bojan Pečenko
Naslov: Slovenska c. 41, 61000 LJUBLJANA Telefon: h.c. 061/150-122, 061/ 215-619 Telefax: 061/219-536
1.	STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE PRI USTANAVLJANJU PODJETIJ IN NJIHOVA NOTRANJA ORGANIZIRANOST
1.1.	Svetujemo o statusnih problemih podjetij in drugih organizacijskih oblik
1.2.	Svetujemo s področja pravnih vprašanj pri poslovanju podjetij in obrti
1.3.	Pripravljamo in izdelujemo pregled družabniških pogodb in drugih ustanovitvenih aktov ter nudimo pomoč pri registrskih opravilih
Kontaktna oseba: Majda Kocmur
2.	SVETOVANJE GLEDE PRESTRUKTURIRANJA IN PRIVATIZACIJE PODJETJA, VKLJUČNO S STATUSNIMI SPREMEMBAMI TER OBLIKAMI POVEZOVANJA PODJETIJ
2.1.	Svetujemo glede pravnih problemov prestrukturiranja in privatizacije podjetij, vključno s pripravo dokumentov in drugih aktov
2.2.	Svetujemo pri urejanju premoženjski; vprašanj podjetij
Kontaktna oseba: Bojan Pečenko
3.	STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE NA JPODROČJU SANACIJE IN STEČAJNEGA PRAVA
3.1.	Informiramo o pravni ureditvi in praksi ukrepanja v primeru plačilne nesposobnosti
3.2.	Svetujemo o vprašanjih stečajnega prava ter analiziramo odprta vprašanja stečajnega prava
3.3.	Sodelujemo pri oblikovanju načrta reorganizacije v okviru prisilne poravnave
3.4.	Svetujemo o vprašanjih poslovanja s podjetji v težavah
Kontaktna oseba: Renata Jakopa-nec
5.	STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE PRI PRIPRAVI IN SKLEPANJU POGODB
5.1.	Strokovno pomagamo in svetujemo v zvezi s sklepanjem in izvrševanjem pogodb oz. ravnanjem pogodbenih strank v pogodbenih razmerjih
5.2.	Pregledujemo in izdelujemo osnutke pogodb v domačih in mednarodnih gospodarskih poslih
5.3.	Strokovno pomagamo in sodelujemo na sestankih in pogajanjih
Kontaktna oseba: Bojan Pečenko
6.	STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE O VPRAŠANJIH GOSPODARSKEGA PRAVA S TUJIM ELEMENTOM
6.1.	Svetujemo o pravnih problemih zasnove, sklepanja in izvrševanja pogodb s področja gospodarskega prava, s področja višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino in skupnih naložb
6.2.	Sodelujemo pri pogajanjih na področju sklepanja zunanjetrgovinskih pogodb
6.3.	Svetujemo, s področja pravnih vprašanj izvajanja zunanjetrgovinskih poslov (uvoza in izvoza)
6.4.	Pravno svetujemo o administrativnih prepovedih v zvezi z možnostmi opravljanja zunanjetrgovinskega prometa
6.5.	Nudimo osnovne informacije pri ustanavljanju in prenehanju podjetij v tujini in predstavništev tujih oseb v Slove-niji
Kontaktna oseba: Selma Kržišnik
7.	SVETOVANJE NA PODROČJU PRAVNE UREDITVE
TRGA
7.1.	Pravno svetujemo o varstvu konkurence pri izvrševanju domačih in mednarodnih pogodb
7.2.	Pravno svetujemo in pomagamo pri uveljavljanju zahtevkov zaradi nelojalne konkurence in monopolnega delovanja ter špekulacije
7.3.	Pravno svetujemo in pomagamo pri splošnih vprašanjih konkurenčnega prava in uveljavljanju podjetij na trgu
7.4.	Svetujemo pri oblikovanju dogovorov o arbitražnem reševanju sporov
Kontaktna oseba: Mirjana Bekeš
8.	INFORMACIJE O PRAVU EGS
8.1.	Splošno informiramo glede pravne ureditve v Evropski skupnosti
8.2.	Iščemo podatke o predpisih Evropske skupnosti po bankah podatkov ČELEN IN SCAD
8.3.	Pravno obdelujemo informacije oz. podatke, pridobljene v bankah podatkov
Kontaktna oseba:	Renata Jakopa-
nec
9.	SVETOVANJE S PODROČJA IZOBRAŽEVANJA IN MALEGA GOSPODARSTVA
9.1.	Svetujemo s področja pravnih vprašanj pri organiziranju in izvajanju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja
9.2.	Svetujemo s področja malega gospodarstva (zasebniki in mala podjetja)
Kontaktna oseba: Vilma Režek
SLUŽBA ZA NAPREDEK POSLOVANJA
Vodja službe: mag. Ivan Grebenc
Naslov: Dimičeva 9, 61000 LJUBLJANA Telefon: h.c. 061/301-133, 061/342-366 Te-lefax: 061/218-380
4.	STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE PRI UREJANJU DELOVNIH RAZMERIJ
4.1.	Svetujemo s področja delovnega
prava
4.2.	Svetujemo s področja izvajanja podjetniške kolektivne pogodbe
4.3.	Svetujemo pri razreševanju presežkov delavcev
4.4.	Pripravljamo splošne akte s področja delovnega prava
4.5.	Pripravljamo dokumente v zvezi z reševanjem presežnih delavcev
Kontaktna oseba: Peter Pregl
1. KAKOVOST
1.1.	Pripravljamo programe za izboljšanje kakovosti
1.2.	Pomagamo pri izdelavi pravilnikov za kakovost
1.3.	Posredujemo informacije in svetujemo podjetjem za priprave za pridobitev certifikata o kakovosti, v skladu s standardi ISO 9000
1.4.	Svetujemo podjetjem za ustrezno prilagajanje merilnih in testnih laboratorijev zahtevam mednarodnih standardov ter za pridobitev ustreznih verifikacij
1.5.	Povezujemo interese podjetij za sku-
pno reševanje problemov preizkušanja, atestiranja oziroma certificiranja proizvodov
1.6.	Pomagamo in svetujemo za hitrejše in učinkovitejše uvajanje standardizacije (različnih nivojev v podjetju)
1.7.	Pomagamo in svetujemo pri iskanju povezav s strokovnjaki na področjih standardizacije, metrologije, zagotavljanja kakovosti
1.8.	Pomagamo in svetujemo pri pripravah in izvedbi strokovnega izobraževanja za izboljšanje kakovosti
1.9.	Pomagamo in svetujemo pri pridobivanju in uvajanju znakov ustreznosti standardom
1.10.	Pomagamo in svetujemo pri uvajanju črtne kode
Kontaktna oseba: Franc Kogovšek
2.	INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE
2.1.	Posredujemo informacije o dosežkih, kadrih, možnostih prikaza dosežkov na raznih razstavah in o ostalih dogajanjih na področju industrijskega oblikovanja
2.2.	Pomagamo in svetujemo, vključno s posredovanjem ekspertnih uslug priznanih strokovnjakov, za uveljavljanje oblikovanja v podjetju
2.3.	Organiziramo razstave za prikaz najboljših domačih dosežkov v industrijskem oblikovanju
2.4.	Pomagamo pri pripravah in vključevanju dosežkov v oblikovanju v mednarodne razstave oziroma v prikaze na tujem
2.5.	Organiziramo strokovna srečanja in razstave
2.6.	Nudimo možnost uporabe strokovne periodike
2.7.	Izdajamo revijo za industrijsko in grafično oblikovanje FORMART
Kontaktni osebi: Maja Kržišnik in Vesna Teržan Naslov: Igriška 5, 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/214-132 Tele-fax: 061-224-706
3.	NAPREDEK DELA
3.1.	Pomagamo podjetjem pri uveljavljanju ter pri izboljšavah v pristopu in organiziranosti inovativne dejavnosti
3.2.	Posredujemo informacije v zvezi s slovensko podjetniško in inovacijsko mrežo
3.3.	Pomagamo, svetujemo in po potrebi posredujemo sodelovanje strokovnjakov - ekspertov pri vprašanjih industrijske lastnine (uvajanje blagovnih znamk, patentna zaščita, poreklo blaga, ugotavljanje geografskega porekla blaga, ipd.)
3.4.	Pomagamo in svetujemo podjetjem pri izdelavi programov racionalizacije rabe energije
3.5.	Pomagamo podjetjem pri iskanju strokovnih sodelavcev - ekspertov za razne naloge (racionalizacije z uvanjanjem sodobnih principov organizacije in dela v proizvodnji, šolanje REFA)
3.6.	Sodelujemo pri pripravah izobraževalnih programov za razne oblike racionalizacije v podjetju
3.7.	Organiziramo sejme in razstave
Kontaktna oseba: Janko Jerman
4.	VARSTVO OKOLJA
4.1.	Posredujemo povpraševanje - ponudbe odpadkov in raznih ostankov, ki imajo uporabno vrednost, v obliki borze odpadkov
4.2.	Svetujemo podjetjem pri izvajanju sanacij, uvajanju tehnoloških sprememb in novih programov. Svetujemo s področja ravnanja z odpadki, obdelave odpadne vode, varstva zraka, nevarnih snovi itd. - svetujemo s področja zakonodaje Evropske skupnosti
4.3.	Interesno se povezujemo pri reševanji podobnih problemov s področja varstva okolja (npr. posebni odpadki, izvajanje Montrealskega protokola)
4.4.	Pomagamo in svetujemo podjetjem pri problematiki sekundarnih surovin (vprašanja zbiranja, ponudbe - prodaje, združevanje interesov večjih podjetij, uvajanja novih postopkov)
4.5.	Svetujemo o možnostih, postopkih
in pogojih za pridobitev znaka „okolju prijaznejši proizvod", „eco-label“ ali „modri angel"	-
4.6.	Pomagamo pri uporabi informacijskega sistema NETT
Kontaktni osebi: Janja Leban, Andreja Jerina
NOVfiDOBA
_ _____
Tri dni čakanja na prestop meje
Dolga vas tovornjakov
Znova se je izkazalo, da meja ni le namišljena črta, temveč pravzaprav ovira, čeprav smo si jih ljudje menda izmislili v bran. Dokaj verjetno je, da je v konkretnem primeru Madžarom že vrh glave zaradi vojne vsiljenega tranzita, ki jih je gotovo obremenil najbolj, saj večina suhoze-mnih poti vodi preko njihove države, dobršen del pa prihaja tudi iz Slovenije. Dolga vas je, čeprav edini prehod za tovornjake na meji med Slovenijo in Madžarsko, v takšnih primerih prekratka. Razen biznisa pa trpijo po svoje tovornjakarji, ki so tudi na kulturni dan potrebo opravili verjetno kar v bližnjem jarku, saj ni poskrbljeno niti za stranišče.
LucaS