DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, tel*ion 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celfe, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neframkirana pisma s» ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Ja&>*lavito zaafe m—cčoo 10 Din, za inozemstvo m**ečno 15 Dam.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih o-glasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne frankirajo.
Štev. 91.	Sobota, 14. novembra 1931.	Leto VI.
Kaj u£i mednarodno delavsko gibanje.
V	razvoju mednarodnega delavskega gibanja smo v zadnjih letih doživljali vesele pa tudi neprijetne dogodke. Ob velikih zgodovinskih dogodkih se pojavlja marsikaj, kar tre-notno ne moremo umeti in si razlagamo vsak po svoje. Ob početku svetovne vojne proletariat ni bil edin in ni imel moči, da bi se bil uprl šovinistično imperialističnemu hujskanju ter zahteval, da ne sedejo oholi militaristi okoli mize haškega mednarodnega sodišča in poravnajo spore. S svojim orožjem so zasužnjili imperialisti ogromno večino narodov, dokler ni svetovno klanje končalo, kakor je moralo končati.
To je bila črna točka v mednarodnem delavskem gibanju, ki pa ni tičala v nezavesti, marveč le v premajhni psihiški moči mednarodnega proletarijata.
Po vojni je mednarodni proletari-jat temeljito ventiliral vsa ta vprašanja na svojih kongresih in konferencah. Zlasti pomembni so sklepi kongresa Socialistične delavske internacionale na Dunaju, ki se je vršil poleti. Ta kongres je ugotovil v glavnem dve stvari, ki morata biti merodajni za socialistično delavsko gibanje. Predvsem je poudaril potrebo propagande za mir, v drugi vrsti pa odločno zahteval disciplino v delavskem gibanju. Bolje je, če enotno gibanje napravi tudi velike taktične napake, pa ostane enotno, kakor pa če se zaradi taktičnih vprašanj z ozirom na manjše subjektivne vidike cepi in zavaja na stranpota.
Mednarodno delavsko gibanje ima svoj svetovni program. Temu programu, ki obsega socialno politične zahteve in ima svoj svetovni nazor, se podreja v splošnem vse socialistično mednarodno gibanje. Cilj gibanja je skupna zadeva, ki jo ima socialistično delavsko mednarodno gibanje vedno pred očmi. Zato tu ni postranske poti.
Mlacdonald, Mosley in skupina v nemškem parlamentu so kršili disciplino gibanja, ker so polagali večjo važnost na lokalna in osebnosebična YPrašanja in s tem utrdili pozicijo ljudem, ki imajo svoje protidelavske interese. Kršili so pa obenem emancipacijsko stremljenje delavskega razreda in s tem delavskim interesom in delavskemu gibanju škodovali na moči in ugledu. Angleška delavska stranka kakor tudi nemška s°cjaIdemakratična stranka sta te kršilce discipline izključili iz svoje srede ter s tem očuvali načelnost in enotnost delavskega gibanja.
Resnica je, da je potrebna po raznih deželah različna taktika, toda ta taktika mora biti enotna, se mora ozirati na položaj in višje interese moralne in materialne vrednosti cele dežele. Ce tu ni taktika enotna, če Se tu ravna taktika po lokalnih ali celo ožjih sebičnih interesih, tedaj ta taktika dela ogromno moralno škodo delavskemu gibanju, nudi pa moralno Podporo nasprotnikom. Tu ni boljšega in slabšega stališča, če se mora kršiti enotnost in disciplina. Edino stališče je disciplina. Samo takrat si »o delavsko gibanje pridobilo na moči in ugledu.
Take so bile smernice v splošnem, ki jih je poudarjal dunajski kongres Socialistične delavske internacionale.
Kakor smo že zgoraj omenjali, se socialistične delavske stranke najnaprednejših dežel ravnajo po teh načelih. Zato so kompaktne, imajo ugled in bodočnost.
Celi kupi dobrih svetov.
Gospodarska kriza postaja hujša zaradi kapitalističnih spekulacij. Toda ne toliko zaradi pritlikavskih kapitalistov v splošnem, ampak zaradi spekulacij in koncentracije mednarodnega svetovnega kapitalizma. Ni pričakovati, da se gospodarska kriza omili. Toda s kapitalistično krizo narašča tudi socialna kriza, beda delovnega človeštva. Ta kriza je posledica prve in medicina proti njej je le pozitivna gospodarska politika, ki načrtoma gradi in ustvarja.
Kapitalistični krogi in njih »strokovnjaki« so napisali že tisoče receptov, kako naj se omili socialna beda, nezaposlenost. Glavni recept, ki ga propagirajo že eno leto, je znižanje plač in štednja na račun delovnih slojev. Tega problema so se oprijele tudi skoro vse države, ki se nahajajo v finančnih krizah, dasi po gospodarski logiki nikdar ne more biti rešilna bilka iz današnje gospodarske in socialne bede. Kako smešno je ustavljati obrate, zniževati plače, obdavčevati konsumente. Z vsemi temi ukrepi se množi število nezaposlenih, ki morajo tudi živeti, se manj producira ter se zlasti zmanjšuje domači konsum. Kjer se torej reducira produkcija, veča število nezaposlenih in obremenjuje konsumente ter s tem uničuje konsumno silo naroda, tam gospodarska politika ni na pravi poti.
Prava gospodarska politika mora imeti namen, dvigniti produkcijo, če je potrebno, kar danes je, skrajšati delovni čas in lajšati eksistenco delovnih slojev s tem, da se njih kupna moč veča in podpira. Žal, da so vse države nasedle napačnemu tolmačenju gospodarske krize in s tem otopile svojo lastno iniciativo in iniciativo privatnega podjetništva.
Tudi o drugih receptih v gospodarstvu čitamo večkrat v raznih časopisih. O dvojnih in trojnih službah,
o	zaposlovanju vpokojencev z velikimi pokojninami, o zaposlenih omože-nih ženah itd. Nekaj je vsekakor na tej stvari. Toda, če pogledamo okoli sebe, opazimo takoj, da ravno tisti podjetniki in podjetja, ki o teh stvareh radi govore, najmanj spoštujejo ta recept. Prej ali slej se bo moralo tudi v tem pogledu kaj storiti. Navadno je tako, da iz delavskih vrst ni takih dvojnih in trojnih zaslužkarjev, pač pa so iz drugih krogov in jih podjetja in ustanove nameščajo v škodo drugih delovnih in potrebnih slojev.
Rekli smo že, da je to sicer del krivice. Glavna krivica ali pravzaprav napaka pa obstoja vedno le v tem, da se je po krivih naukih gospodarskih »strokovnjakov« in »filozofov« utihotapila napačna politika, ki ruši, namesto da bi gradila. To je glavni recept. Vse drugo je domala le — mazaštvo.
Vojna na vzhodu se nadaljuje.
Japonska namerava
V	Mukdenu so osnovali novo neodvisno vlado za Mandžurijo. Japonska je pripravljena kupiti Mandžurijo od Kitajske. Nadaljevanje vojne je skoro neizogibno, ker, če tudi Društvo narodov, ki' ima dne 16. t. m. svojo sejo, sklene mednarodni bojkot proti Japonski, se temu bojkotu naj-brže ne pridružijo ameriške Zedinjene države, ki bi v tem slučaju odrekle sodelovanje v Društvu narodov. Japonska je z ozirom na vojne priprave naročila ogromno vojnega in drugega blaga v Zedinjenih državah. Zato mislijo ameriški kapitalisti in vlada z njimi, da bi bilo škoda podreti tako dobro kupčijo.
Boji se vrše na vsem teritoriju v najrazličnejših oblikah. Japonska ne odstopi od svojih zahtev, Kitajska pa zahteva energične ukrepe Društva narodov.
Iz vojnega konflikta je jasno razvidno, kdo zahteva vojno in komu
kopiti Mandžurijo.
koristi. Tudi svetovno vojno je povzročil mednarodni imperialistični kapitalizem. Japonska sicer trdi, da ne zahteva takojšnje izvedbe svojih zahtev, pač pa, da Kitajska zahteve sprejme in se obveže, da jih sukce-sivno izpolni ter da izvršuje že prej sklenjene dogovore med Japonsko in Kitajsko. Za Kitajsko je silno neprijetno, da se širijo doma nemiri. V Pekingu je bilo razglašeno obsedno stanje.
40.000 sovjetskih Cel na man--diurski meji.
Ob 13. obletnici miru — vojna.
Ruski vojni komisar Vorošilov je izjavil: Nismo za vojno, toda pripravljeni smo. Začeli ne bomo, toda prejeli jo bomo z vsakim nasprotnikom.
Rusi imajo zbrane velike čete ob mandžurski meji in če bi Japonci prodirali proti Harbinu, začno ruske čete ofenzivo.
Vrhovni zakonodajni svet ukinjen.
Njegove agende prevzame parlament.
Na predlog ministra pravde je kralj izdal zakon, po katerem se ukinja vrhovni zakonodajni svet, ki je bil ustanovljen z zakonom z dne 31. januarja 1929. Vrhovni svet bo posloval še do 30. novembra ter bodo zakoni in zakonski načrti, ki ne bodo do takrat rešeni, vrnjeni ministrskemu predsedništvu, da pridejo menda pred novo narodno skupščino.
Obrtni zakon je stopil v veljavo.
Beograjske »Službene Novine« so v soboto objavile novi obrtni zakon Jugoslavije, ki s tem stopa v veljavo.
Zakon izide v slovenskem prevodu v posebni knjigi.
Monarhistična zarota v Španiji?
Sin Prima de Rivera v zaporu.
V	Španiji so odkrili obsežnejšo m.onarhistično zaroto. Zapleteni so v njo trije sinovi Prima de Rivera, mnogo častnikov in nekaj generalov. Sha-i ? so se zarotniki ponoči v madridski katedrali.
Delavska stranka o angleškem prestolnem govoru.
Niti besede za delavstvo.
Zastopnik delavske stranke Moc-ton je poudaril, da je prestolni govor prvi po desetih letih, ki o izboljšanju socialnega položaja nima niti besede. 1 a vlada dežele ne bo vodila iz krize, ampak v katastrofo.
Življenje delavskih družin.
V Ameriki, kjer je kapitalizem dosegel svoje najvišje oblike, se smatra zniževanje delavskih mezd za fa-lotstvo. Iz lastnega interesa in v interesu se smatrajo nizke mezde delavcev za samomor. Pri nas je medtem deviza za izboljšanje mezd in za višje mezde v vrstah delodajalcev španska vas. In vsled tega je pri nas kriza v poljedelstvu in v industriji tako strašno globoka, življenje naših delavcev tako mizerno, a naša industrija kot celota in kot posamezna stroka sploh nesposobna za konkurenco. Kupna moč našega delavstva, najvažnejšega pridobitnega faktorja v produkciji in v konzumu, je zmanjšana na nič. Cim bolj išče zaostala industrija rešitve v zniževanju delavskih mezd, vrši vedno večje samomore na samem sebi, kajti brez konzumne sposobnosti delavca gospodarstvo ne more živeti, a brez dobro hranjenih in zadovoljnih delavcev ni produkcije, s katero bi se lahko osvajali trgi.
Naj sledeči podatki o načinu življenja delavske družine pokažejo, kakšna je konzumna sposobnost naših delavcev in pod kakšnimi strašnimi razmerami in pritrgavanjem morajo živeti. Podatki so izdelani na podlagi točno pisanega dnevnika nekega kovinarskega delavca za leto dni. Ti podatki so daleč izpod povprečnega zaslužka naših delavcev, če se vzamejo kot celina. Vsi nekvalificirani delavci pa imajo še mnogo manjše mezde.
Preveč prostora bi zavzelo, če bi podali pregled življenja raznih delavskih družin. Vendar se ti točni podatki enega delavca ne razlikujejo od podatkov drugih delavskih družin, ker je življenja ene delavske družine enako življenju vseh delavskih družin.
Med najvažnejše izdatke spadajo izdatki za hrano.
Delavska družina, obstoječa iz očeta, matere in dveh otrok pod starostjo 9 let, izda od svojih skupnih dohodkov v znesku 8.640 Din:
za hrano........................Din	5.049.—
za stanovanj« s sobo in kuhinjo, ki so jo z drugimi delili Din 1.800,—
za razsvetljavo.................Din	144.—
za kurivo.......................Din	500 __
za iperilo, obleko, milo, zavarovanje, davek, kuluk itd. , Din 1.147.—
Skupaj Din 8.640.—
Največji izdatki so torej za hrano.
V	odstotkih znaša to 58.1%, a največji odstotek od tega gre zopet za suhi kruh.
Delavec z ženo in dvema otrokoma je v enem letu izdajal tako svoj zaslužek:
meso kruh mleko mast sir .	,
jajca .................
krompir................
zelenjava . , , .
sadje .................
sladkor................
moka, fižol itd. . . kava in čaj ... alkoholne pijače brezalkoholne pijače tobak ....
razno
Din	%
546.—	11.1
.267.—	25,3
547.—	10.8
252.—	5.0
20,—	0.4
40,—	0.8
86.—	1.7
121,—	2,4
35.—	0.7
144.—	2.S
232.—	4.6
61.—	1.2
936.—	18,5
50.—	0,1
662.—	13.4
60—	1.2
Skupaj 5.049,— 100.0
Zelo majhni so izdatki za mast, jajca in sladkor. Sorazmerno delavec malo popije in pokadi. Po teh skromnih številkah se lahko vidi, v kako skromnih mejah je pri nas takozvani
konzum luksuznih stvari. Ne sme se pozabiti, da je to plača kvalificiranega delavca iz velikega mesta in da je ta delavec delal celo leto.
Posebno veliki pomen kaže statistika v tem vprašanju glede izdatkov za življenske potrebščine. Na dan je torej porabila družina, obstoječa iz 4 oseb:
mesa .... kruha in moke . krompirja . . mleka ....
109 gramov . 1131 gramov 116 gramov 0.5 litra
Družina je potrošila na dan 33 gramov masti, 4 osebe so si delile pol litra mleka, vsaki deveti dan so pojedle eno jajce in si privoščile 33 gramov sladkorja.
Res je, da ti podatki niso pri vseh delavcih enaki. Oni se gibljejo po zaslužku, ali v veliki večini je to kolebanje tako neznatno, da se na to ne more računati. Zato ni potreben komentar k tem številkam, ki jasno govore, da naše delavstvo životari daleč pod fiziološkim minimumom. Navada je, da se za otroka pod 9 leti računa polovica izdatkov odraslega človeka, a prehrana otroka med 10. in 14. letom % prehrane odraslega človeka, prehrana žene pa devet desetin odsraslega človeka. Po tem izračunavanju porabi pri nas delavec dnevno 3.46 Din, a s pijačo in tobakom 7.82 Din na dan.
Nimamo pri nas točne statistike, da bi pokazali, kako se s pojačanjem blagostanja delavca veča njegova kupna moč, ker več porabi. Lahko pa postrežemo z nemško statistiko, in sicer znašajo mezde delavske družine po uradni statistiki v Nemčiji povprečno 3.325 mark, kar je po našem 43.225 dinarjev letno. Povprečno od te vsote porabi nemški delavec za življenske potrebščine 1.500 mark ali 19.000 dinarjev. Ako pogledamo,
Otvoritev angleškega parlamenta.
Naloge »nacijonalne« vlade konservativcev.
V	torek je bil otvorjen angleški parlament. Prestolni govor ni povedal nič novega, pač govori o indijski konferenci, o gospodarski krizi, o svetovnem miru itd.
Isti dan je govoril na banketu tudi Macdonald o nalogah svoje »nacionalne« vlade. Govoril je o sporazumu med državami, o gospodarskih državah, o valuti, o varstvenih cari-
za kakšne količine in kvaliteto živ-ljenskih potrebščin troši nemški delavec svoj zaslužek, vidimo velikanski razloček. Družina, obstoječa iz moža, žene in dveh otrok pod 9 let, izda:
Nemški del. Naš del.
Meso in mesni izdelki	60.0	kg	39.0	kg
kruh	209.0	kg	365.0	kg
mleko	169.0	litrov	182.0	litrov
sirovo maslo	10.1	kg	—
mast	11.2	kg	18.0	kg
jajc	227.0	kom.	40.0	kom.
zelenjave	48.6	kg	41.0	kg
krompir	150.0	kg	43.0	kg
sadje	51.6	kg	9.0	kg
sladkor	17.7	kg	12.0	kg
moka, riž, fižol itd. 24.6 kg	77.0	kg
kava, čaj, čokolada 7.9 kg	1.2	kg
pivo	53.3	litrov	21.0	litrov
vino	8.1	litrov	78.0	litrov
žganje	1,1	litrov	5.7	litrov
Nacionalno-ekonomski fakt je, da se, če so večji dohodki, kupujejo dražje življenske potrebščine. Ne samo, da se z večjimi dohodki delavca povečava industrijska delavnost, nego se tudi boljša rentabilnost poljedelstva lahko doseže z večjimi dohodki delavstva. Tu se opaža tudi važen fakt. Delavec z majhnimi dohodki ne samo, da sorazmerno več potroši za alkoholne pijače, nego za nje mnogo več izda in po količini več popije. Iz tega se vidi, da življenje in prehrana naših delavcev kot važnih faktorjev našega gospodarstva daleč ni taka, da bi jim zagotovila potrebne sposobnosti v duševnem in telesnem pogledu.
Naše delavstvo mora svoje organizacije strniti, jih povečati, da bo lahko zahtevalo večje mezde in da bo lahko s svojo mezdo vzdrževalo človeka dostojno sebe in svojo družino in s tem tudi odstranjevalo krizo. Delavstvo v državah, kjer ima močne in velike organizacije, je zelo dvignilo svoje mezde. Delavstvo pri nas jih tudi lahko, ako hoče.
nah (ki jih ne zagovarja) ter o težko* čah, ki bodo nastale 29. februarja 1932, ko poteče moratorij za Nemčijo. Mnenja je, da morajo tu sodelovati vse države ter da bo treba vprašanje reparacij in vojnih dolgov revidirati in omiliti.
Predsednik pruskega deželnega zbora umrl. Socialni demokrat Bar-tels, ki je bil predsednik pruskega deželnega zbora, je bolehal že dalje časa. Potrebna je bila operacija, katero pa ni prestal.
ZAKAJ HITIJO VSI V
? TEKMI BAZAR ?
Kako je sestavljena angleška vlada?
Število ministrov se veča.
Nova »nacionalna« angleška vlada šteje 32 članov. Od teh pripada 19 konservativcem, 5 Macdonaldovcem, 4 Simonovim liberalnim odpadnikom in 4 Samuelovim liberalnim odpadnikom. V sedanji vladi ni nobene žene.
Število članov vlade pove prav jasno, kdo bo vladal na Angleškem in kdo bo suženj velike angleške »nacionalne« misli.
Poštenost španskega parlamenta.
Španska ustavna skupščina je izključila iz skupščine tobačnega kralja Iuvana Marcha zaradi korupcije za časa kraljevine. Ta ima vpliv tudi pri od države podpirani paroplovni družbi in je hotel podkupiti poslanca Iglesiasa. Iz skupščine je bil izključen tudi Iglesias.
TVOR N ECA
CIKORIJE
J2
Naša prava Kolinska cikorija.
Doma in po svetu.
Ali človek ali suženj. Človek je najpopolnejše bitje na svetu, ki ima največ ustvarjajoče sile v sebi. Tak vtis imamo seveda mi vsi, toda prav v tej površni zavesti postajamo sužnji svoje ošabnosti. Po svoji naravi je človek sicer družabno bitje, ni pa suženjsko. »Jaz« je po naravi v človeku močan, toda tisočletna vzgoja je čut samozavesti v splošnem v človeku popolnoma zatrla. Vzgoja ^e kriva. Današnja kultura je kriva, kakor imenuje današnja civilizacija to vzgojo, ki uči, sklanjati glavo, poljubljati roke in slepo braniti interese terorističnih sebičnikov. Namesto prave kulture človeškega dostojanstva se goji duha ponižnosti in pokorščine, namesto uveljavljanja človeka kot člana človeške družbe, ki ima dolžnost sodelovati za skupne interese, se ubija detetu in doraslemu človeku v glavo, da je orodje, ki mora služiti nekim višjim »idealom«. Taka vzgoja je psihično in praktično slaba. To vzgojo pa pospešuje tudi socialna razrednost in premoč onih faktorjev, ki so »gospodarji« gospodarstva. Kruha ne boš imel, če boš človek; kruha ne dobiš, če nisi pristaš in podpornik moje moči. To je socialni pritisk, ki tudi vzgaja sužnje, namesto ljudi. Vsi ti pojavi so predhodniki demoralizacije in propadanja. — Krenimo na drugo pot. Vzgojimo človeka; suženj je nesreča zase in za človeštvo.
Na naslov inšpekcije dela. Sedaj ko je brezposelnost na vseh krajih, posebno pa še v kletarski stroki, čim dalje večja, se dogajajo slučaji, da morajo pomočniki delati pri raznih mojstrih po 12 do 14 ur na dan, va-
jenci enako, toda brez doplačila nadur. Seveda mora tak pomočnik biti tiho, ker mu sicer preti, da ga mojster vrže na cesto. Taki mojstri potem lahko konkurirajo drugim, ki svoje pomočnike plačujejo v redu in jih vzamejo rajši več, kot pa da bi delali nadure. Da ne govorimo o vajencih, ki so pri mojstrih-izkorišče-valcih popolni sužnji. Kako naj potem pošteni mojstri delajo in plačujejo pomočnike, ko pa nimajo dela, ker ga jim taki odjedajo. Poznam slučaje, ko zaposlujejo mojstri po več pomočnikov in vajencev, toda plačujejo jih pa tako mizerno, da ni vredno govoriti. Čudim se, da se inšpekcija dela ne interesira za take slučaje in tudi oblast bi morala pri oddaji raznih del gledati ne le na ceno, ampak tudi na delovne pogoje. Inšpekcija dela, zgani se, oglej si kleparske delavnice v naših mestih, če že ne na deželi in pošlji nekogar na inšpekcijo. — Kleparski mojster.
Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih, Tako je bilo tudi pri minulih volitvah. Mnogi srezki kandidati, ki niso imeli protikandidatov, so seveda lahko mirno pričakovali dneva volitev,
V	srezih pa, kjer je bilo postavljenih več kandidatov, so morali biti neka-
REVMATIKI,
kateri uporabljajo za pomirjenje bolečin Fel-lerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in. kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. — Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V, Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
Boris Lavrenjev — Iv. Vuk:
Enoinštirfideseti.
Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji.
13
Zakaj se vedno smehlja? Kakor da se pelje na zabavo ali pa domov? Vendar si mora biti na jasnem, kaj mu cvete. Pri štabu ga bodo zaslišali in nato postavili k steni. Neumnež! f Poročnik pa se je smehljal naprej in ni nič vedel o Marjutkinih skrbeh.
Marjutko je zapustila potrpežljivost.
— Kje si se učil ravnati s čolnom?
Zamišljeno je odgovoril Govoruha-Otrok:
— V Petrogradu ... Imel sem svojo jahto ... veliko .. . Vedno sem jadral po morju.
— Kakšno jahto?
— To je neke vrste ladja ... z jadrami.
— Glej ga no! Kakor da bi ne poznala jahte tako dobro kakor ti. Videla sem jih v Astrahanu pri buržujih v klubu. Tam jih je bil cel kup. Čisto bele in lepo oblikovane kakor labudi. Nisem o tem vprašala. Nego, kako ji je ime?
— Neli.
— Kakšno komično ime?
— Tako je ime moji sestri. Nji v čast smo krstili jahto za »Neli«.
— Takšnega krščanskega imena sploh ni.
  Neli je angleško ime. Po ruski je to He-
Marjutka je molčala in gledala v belo solnce, ki se je, kakor se je zdelo, razlivalo v mrzel, blesteč med in se dotikalo žametno sinje vode.
Začela je zopet.
— Ta voda! Kako je čista njena modrina. V Kaspiškem je zelenkasta, tukaj pa — glej — kako je modra!
Poročnik je odgovoril, kakor da govori sam s seboj:
— Po Forellovi skali se približuje malone številki tri.
Kaj? — je vprašala Marjutka in se nemirna ogledala.
— Povedal sem to tako sam za sebe. Mislil sem vodo. V hydrografiji sem se učil, da je v tem jezeru voda zelo svetlomodre barve. Učenjak Fo-rell je sestavil tabelo odtenkov morske vode. Najbolj modra je v Tihem oceanu. Voda tukaj pa se približuje, soglasno s tisto tabelo, številka tri.
Marjutka je zamižala, kakor da si hoče predstaviti vse odtenke modrine, ki jih zaznamuje Fo-rellova tabela.
— Krasna modrina — ne da se takorekoč primerjati. Morda kakor . . .
Odprla je oči in nenadoma uprla svoje mačje punčice v ultramarinske krogljice poročnikovih oči. Zdrznila se je, zadrhtela po vsem telesu, kakor da je odkrila nekaj posebno nenavadnega. Začudeno je odprla ustnice in šepetala:
— Strela z jasnega! Tvoje punčice so natančno tako modre kakor ta voda! Sedaj šele razumem, ribja kolera, zakaj so se mi zdele tako znane!
Poročnik molči...
Oranžev žar je pobarval obzorje. V daljavi se je voda lilasto barvala. Mrzel veter je zapihal po morju.
— Od vzhoda prihaja — je rekel Sjemjanij in se zavil v plaščeve cunje.
1	—	Samo da ne vzbesni morska burja — je
pripomnil Vjaharij.
— Eh kaj, še dve uri bomo pluli, potem bomo že videli Barso. Če izbruhne vihar, bpmo prenočili tam.
Molče... Čoln se je začel na potemnelih svinčenih hrbtih valov gugati sem in tja.
Na kakor prst rjavozamajanem nebu so vstajali dolgi, ozki trakovi oblakov.
— Rekel sem ... Vihar prihaja.
— Saj bomo kmalu zagledali Barso. Treba ravnati kurs nekoliko na levo. Proklet kraj je ta Barsa. Od vseh strani pesek in nič drugega. Samo vihar tuli. Dol z jadrom, mrcina, dol z jadrom. To niso nobene generalske epolete.
Poročnik ni mogel pravočasno sneti jadra. Čoln je zarezal s stranskim bokom vodo, da je pena zabrizgala vsem v obraz.
— Kaj morem za to? Marija Filatovna je pri krmilu zaspala.
— Kaj? Zaspala sem? Se ti meša, ribja kolera, kaj? Od svojega petega leta sedim pri krmilu.
Od zadaj so se podili valovi, visoki in črni in bili strašni kakor zmajevi grebeni ter se zaletavali s škripajočimi čeljusti v čoln.
— A — ah... Da bi brž prispeli v Barso. Prokleta tema — nič ni mogoče videti.
Vjaharij je gledal napeto na levo in veselo zarjovel:
— Tam, tam je zemlja!
teri seveda poraženi. V volilnem okraju Laško je bil poražen vodja nacionalnih socialistov Rudolf Juvan.
V	volilnem okraju Maribor, desni breg, pa je podlegel dr. Miloš Vauhnik proti ravnatelju tovarne za dušik v Rušah Krejčiju. Za izvolitev dr. Vauhnika se je posebno trudil predsednik mariborske podružnice jugoslovanskih nacionalnih železničarjev Rudolf Turnpej in pa dr. Šnuderl, ki sta imela v okolici Maribora mnogo volilnih sestankov. Vzrok, da dr. M. Vauhnik ni prodrl, leži med drugim tudi v tem, ker je dobil tretji kandidat, Špehar g. Kirbiš, izredno visoko število glasov zlasti v Studencih pri Mariboru. V črnomeljskem okraju je dalje propadel kandidat ravnatelj Lovšin iz Ljubljane in kandidat Rupnik iz slovenjgraškega okraja. Oba slednja kandidata pripadata nacionalnim sindikatom, ki niso dobili v Dravski banovini proti pričakovanju nobenega mandata. Značilno je, da so volilci raje volili kapitaliste, kakor pa zastopnike nacionalnih sindikatov.
Važno za davkoplačevalce. V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih se naznanja, da dospe v plačilo dne 1. novembra 1931 druga polovica zemljarine. Dne 15. novembra 1931 pa dospe v plačilo IV. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka. Uslužbenski davek se mora plačati najkasneje v roku, ki ga določa čl. 99 zakona o neposrednih davkih.
Prenaglil se je. Nek srezki kandidat, ki je kandidiral v Dravski banovini, je bil, kakor poročajo njegovi ožji tovariši, tako trdno prepričan, da bo izvoljen, da je šel že pred tedni v Beograd, kjer si je po trudapolnem iskanju našel primerno stanovanje in ga najel. Na dan volitev pa je siromak videl, da je delal račun brez krčmarja — hudomušni volilci so namreč glasovali za protikandidata. Škoda, ki je nastala, je dvojna: mandat je izgubljen, drago stanovanje pa mu je ostalo.
Na občutljivi koži se pojavijo lišaji in drugi nedostatki pri uporabi škodljivega mila. Zato se priporoča uporaba samo takih mil, ki sp medicinsko brezhibna, kak o r so to Felierjeva Elsa-mila lepote in zdravja, in sicer: liilijino mlečno milo, lilijine kreme, bo-raksovo, glicerinovo, katranovo, rumenjakovo in milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elz-atrg 383, Savska banovina.
$
Proslava premirja po svetovni vojni. Dne 11. novembra je poteklo trinajsto leto sklenjenega premirja po končani svetovni vojni. Dan je res spominske važnosti, opomin naj bi bil, kako grozovite žrtve zahteva vojna in opomin za bodočo razorožitveno konferenco. Običajen je ta dan dve-minutnega molka in miru. Evropa je bila sicer tepena, toda tudi zanjo bodi opomin. Dunajski fašisti so hoteli ta dogodek proslaviti s tem, da oboroženi manifestirajo in agitirajo za člane. To je zloraba spomina in vzbujanje krvoločnosti.
Suspenzijo parlamenta v Avstriji za dve leti zahtevajo bivši bojevniki, lako je izjavil vpokojeni stotnik Sei-terf. ?a dunajskem zborovanju. Avstrijci naj se čuvajo starih »cesarskih« militaristov.
Matuška je tožil danajsko »Ar-beiter-Zeitung«, ker je poročala, da je bil Matuška beli gardist, in ni ho-tela priobčiti njegovega popravka. V popravku je pa bila napaka in urednik »A.-Z.«-e je bil oproščen, ker zakonito ni bil primoran objaviti popravka.
Konferenca o reparacijah. Kakor
poročajo nemški listi, se v Nemčiji pričakuje, da bo v najkrajšem času sklicana konferenca, ki se bo pečala z vprašanji reparacijskih plačil.
Znak časa. V Berlinu so otvorili v soboto svobodno umetniško razstavo. To je osma razstava te vrste. O položaju umetnikov, ki razstavljajo na tej razstavi svoje umetnine, slike kipe itd., nas pouči oklic vodstva razstave, ki pravi: »Z rdečo znamko opremljena dela se zamenjajo tudi za živila ali obleko.« Najbolj značilno pa je, da so vsa dela, ki so razstavljena, opremljena z rdečo znamko.
Hindenburg — šef ogrskega regimenta. V Berlin pride v nedeljo ogrska deputacija, da prosi Hinden-
burga, naj državni predsednik sprejme naslov šefa 3. infanterijskega polka. Doslej imata samo dva regjjnenta častne šefe, eden Horthya in eden italijanskega kralja. Delajo kakor pred vojno.
Anglija in Francija za Japonsko v kitajskem sporu. V japonsko-kitaj-skem sporu je posredovanje jako počasno. Francosko in angleško časopisje odsvetuje vmešavanje v spor, češ, da ni interesa braniti mandžur-ske mogotce. Tako pišejo, pravi vzrok pa je preteča intervencija Rusije in tedaj dasta obe podporo Japoncem.
Tudi v Franciji hočejo znižavati plače. V Franciji se je razpasla epidemija zniževanja plač nekoliko kasneje kakor drugod. Seveda francoski bankirji in kapitalisti niso iz drugačne krvi in drugačnega mesa, kakor drugod, zato so se oprijeli te do-bičkanosne ideje. Splošna francoska zveza strokovnih organizacij je objavila proti tej akciji podjetnikov oklic proti vsakršnemu zniževanju mezd.
V	oklicu se zavzema za štirideseturni delovni teden, za mednarodno sodelovanje in za razorožitev. Po oklicu je v Franciji že danes okoli 500.000 nezaposlenih delavcev in število delavcev, ki delajo samo polovico časa, doseza tudi pol milijona. Produkcija je v zadnjih osmih letih narasla za 125 odstotkov, čisti dobiček industrijskih podjetij pa za 226 odstotkov. — Ta oklic podaja sliko francoskih razmer; dobički ogromno rasejo, delavci pa imajo vedno manj zaslužka.
Gandhi odpoklican. Izvršni odbor indijske kongresne stranke je poslal Gandhiju telegram, da naj se vrne domov, ker ni več potreben pri konferenci okrogle mize v Londonu. Svetuje mu, da naj ne potuje preko Evrope. V Indiji postaja položaj resnejši v Bengaliji in v severozahodnih provincah. Njegov povratek je z ozirom na položaj potreben.
Španski desničarji se gibljejo. Španskemu klerikalizmu nova španska ustava ni všeč. Priredili so v Valenciji, Burgosu in drugod velike protestne manifestacije, kjer je prišlo do pretepov in streljanja. Manife-stanti so s kamenjem napadli policijo in vojaštvo, ki je streljalo. Nekaj oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih.
Umestna naredba sovjetov. Chi-caška »Prosveta« poroča: Sovjetska vlada je začela učiti ljudi na nov način adresirati pisma oz. pošto sploh. Po novem načinu se zapiše namembni kraj naslovnika na čelo, ime se pa napiše na konec. Na ta način gre delo na pošti hitreje izpod rok. Nova oblika naslova je n. pr. sledeča: Moskva, Mali Palaševskij Perevlok 15, Soba št. 4, Ivan Mihajlov.
Atentat na italijanski konzulat v Serauthu. Dne 11. t. m. je bil, kakor poročajo časopisi, v Serauthu v Zedinjenih državah izvršen atentat na italijansko konzularno poslopje. Bomba je baje razdejala poslopje; konzul in njegova žena, kakor tudi več uslužbencev je težko ranjenih.
Grozodejstvo odpuščenega kaznjenca. Na Balkanu je osveta še precej udomačena. Zato tam osveta ni senzacija, če je še tako kruta. Tako grozovito osveto je izvršil te dni v sofijski okolici v Bolgariji odpuščeni kaznjenec, ki je presedel več let zaradi zločina v ječi. Ko je prišel v svobodo po prestani kazni*, si je nabavil dva revolverja in velik nož, da pomori vse, ki so pričali proti njemu. Najprej je šel k županu v Lumanici, ga ustrelil in mu odrezal glavo ter jo vzel s seboj. Nato je odšel na žan-darmerijo, kjer je ustrelil žendarme-rijskega vodjo in mu enako odrezal glavo in jo vzel s seboj. Noseč obe krvavi glavi po cesti je napadel še nadaljnje tri osebe, nekega trgovca in šestletno dekletce ter ju ranil. Končno je zagnal glavi na cesto in pobegnil. Kaznilnica torej jetnika ni vzgojila, ker je bila to balkan. jetnišnica.
Velikanska neurja in poplave so divjale te dni v Angliji, na morfu in v Ameriki. Mnogo obrežnih krajev je bilo poplavljenih. Ladje na morju so klicale na pomoč. V srednji Ameriki so bili taki nalivi, da je zemlja in blato napravilo panamski kanal neraben. Ladje na poti bodo morale okoli cele južne Amerike, ali pa čakati en do dva meseca, da kanat zopet očistijo.
Maribor.
Kako skrbi mariborska mestna plinarna za zdravje svojih delavcev in tudi mariborskega prebivalstva?
Ne vemo, koliko je nadzorni oblasti znano, da ima plinski vod v Mariboru v celem samo dve varnostni zaklopki, in sicer eno v plinarni sami, drugo pa pri državnem mostu, kjer pelje v magdalensko predmestje. Ko polaga mestna plinarna nove plinske vode, pa postopa tako-le: Stari plinski vod je zamašen z lesenim zamaškom. Ko hočejo k staremu vodu priključiti novo cev, mu odstranijo leseni zamašek, pritaknejo na tem koncu novo cev, nakar izvrše delo za izoliranje plina in zacinijo cevi. Nova cev je seveda na prostem koncu zaprta z lesenim zamaškom. Med montiranjem cevi, ki imajo premer 5 do 10 cm, pa seveda uhaja plin, in sicer v velikih množinah. Delavci, ki so zaposleni pri montiranju novih vodov, so tako izpostavljeni nevarnosti zastruplje-nja. Seveda jim da vodstvo plinarne na razpolago plinske maske, toda teh pri tem delu ne morejo rabiti, ker bi sicer ne mogli dovolj hitro zadelati razpore med cevmi, in bi bila pri uporabljanju mask ogrožena vsa okolica radi uhajajočega plina. Tako pa imajo nastavljenega ob montažah vedno enega delavca samo za to, da pazi, ako kak delavec, ki je zaposlen v jami pri montaži, omedli. Tega tedaj hitro izvlečejo iz jame in ga po-lože na zračen prostor, na njegovo mesto pa vskoči nov, dokler tudi ta ne omedli itd. Kje so ti ljudje videli, da se tako vrši montaža plina, nam ni znano. Vemo, da ima ljubljanska plinarna pri svojih plinovodih varnostne zaklopke na vsakih 100 ali 200 metrov, tako da ob vsakem popravilu ali novi montaži lahko lokalno zapro plin, kar je tudi edino pravilno. Tako je tudi povsod drugje. Samo mariborska mestna uprava tako v mišljenju kakor tudi znanju zaostaja za ostalim svetom za 1000 let. Bilo bi pa odpustljivo, ako bi bil pomanjkljiv le stari plinski vod in bi nove vode izvršili z novimi tehničnimi sredstvi in znanjem. Toda tudi vsi novi vodi so enako malomarno in brezvestno napravljeni. Tako ima sedaj vodstvo plinarne na vesti zdravje enega svojih uslužbencev, ki je vsled zastrupljenja s plinom izgubil vid in sploh telesno propada. Opozarjamo na to nadzorno oblast, to je Inšpekcijo dela, ki mora v bodoče tako početje preprečiti in predpisati mestni plinarni, kako mora graditi svoje plinske vode. Tudi bi bilo potrebno, da se za te razmere zanima delavsko zastopstvo v občinski upravi in odločno zahteva temeljite izpremem-be.
Tudi ranjki sodrug Ozmec bi bil kmalu volil, Pri volitvah, ki so se vršile minulo nedeljo, se je na 10. volišču pojavil nek moški, ki je hotel voliti za umrlega sodruga J. Ozmeca, kateri je pred dvema mesecema umrl. Član volilne komisije, ki je s. Ozmeca dobro poznal, je zahteval, da policijski organ volilca, ki se je izdal za Ozmeca, legitimira, nakar se je izkazalo, da je bil to strojevodja Ludovik Bizjak, stanujoč na Betnavski c. 18, iz hiše, kjer je stanoval s. Ozmec. Bizjak se je pri zasliševanju izgovarjal, da ga je poslala na volišče soproga s. Ozmeca. Poslednje seveda ni res. S tem dejanjem se je strojevodja Bizjak pregrešil po volilnem zakonu in bo nedvomno za to strogo kaznovan.
Kazensko postopanje proti kaplanu M. Krajncu, ki je bil, kakor znano, pred volitvami aretiran, je sedaj državno sodišče ustavilo. Obtoženi kaplan Krajnc je bil takoj izpuščen na svobodo.
L. 1927 in 1931. Pod tem naslovom prinaša »Večernik« z dne 12. t. m. volilne rezultate posameznih strank iz leta 1927 in jih končno primerja s skupnim številom z pri zadnjih volitvah oddanimi glasovi na levem bregu. Statistika ni popolna, ker je pri tem izpustil vse glasove, ki so bili oddani za socialistično stranko Jugoslavije in teh glasov ni bilo malo.
Preselitev dela svobodnih strokovnih organizacij v novo zgradbo OUZD. Strokovna komisija in del njej priključenih organizacij se preseli dne 15- nov. t. 1. v nove prostore v palači Okrožnega urada za za-
PreUo^
T*?- ^
Ueva\c'	se	prc
\mena' • m \sp'^te 3 \oUuiervl f)\ane.^a'
WUe Loc-redov^o \vrat,P^dnoS odporno Povečava^0J~0
Cena:	Majhne steklenice Din 10.—,
srednje steklenice Din 26.—, velike steklenica Din 52.—. Dobiva se povsod.
varovanje delavcev v Mariboru, Sodna ulica, II. nadstropje. Pri tej priliki se vrši ta dan skromna otvoritvena slavnost v novih prostorih. Začetek ob pol 10. uri. Spored: 1. Izročitev prostorov od strani zastopnika Delavske zbornice Strokovni komisiji v Mariboru. 2. Nastop pevskega odseka pekovskih delavcev. 3. Nagovor zastopnika Strokovne komisije. 4. Pozdravni govori zastopnikov drugih delavskih svobodnih organizacij.
Delavska zbornica, ekspozitura v Mariboru, se bo te dni preselila v nove prostore okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, Sodna ulica, I. nadstropje. Redno uradovanje v novih prostorih prične v pondeljek, dne 16. novembra 1931 ob običajnih urah.
Knjižnica Delavske zbornice se preseli ravnotako v nove prostore OUZD, Sodna ulica, I. nadstropje. Redno uradovanje prične v torek, dne 17. novembra. Uradne ure: dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne od 16. do 20, ure.
Pevski odsek »Svobode« priredi dne 12. decembra t. 1. svoj prvi veliki koncert. Na ta koncert opozarjamo sodruge in prijatelje delavske pesmi že sedaj. Vstopnice se dobe pri funkcionarjih društva.
Pevci »Svobode«! Radi predvidenega koncerta se vrše pevske vaje dvakrat tedensko ob znanih urah v društvenem lokalu. Dolžnost vsakega pevca je, da se vaj točno udeležuje.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek, dne 13. novembra: zaprto. Sobota, drne 14. novembra ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«, premijera. Nedelja, dne 15. novembra ob 15. uri: »Cirkuška princesa«; ob 20. uri »Mayerling«. Znižane cene.
Naslednja dramska premijera na mariborskem odni bo Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«, eno izmed onih Cankarjevih del, ki so rodila ob svojem nastanku najhujši odpor, a so spoznali njeno pravo jedro in globoko etično prednost šele mnogo kasneje, Na pristni Cankarjev način biča pesnik tu takratno slovensko politiko, filistrstvo in brutalno samosilstvo. Cankarjeve drame pomenijo za slovenske odre zmeraj praznik in se zato pričakuje tudi za to premijero, ki bo v soboto, dne 14. novembra, veliko zanimanje občinstva.
Nezgodi. Minulo sredo je bil po nesrečnem naključju povožen na Tržaški cesti Mirko Maček. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč, nato pa je bil oddan v domačo oskrbo. — Na dravskem mostu se je vsled oslabelosti zgrudil v sredo popoldne delavec Adolf Lipič. Rešilni oddelek ga je odpremil v splošno bolnico.
Mila Favai, Glavni trg 11 (preje Badl) se priporoča z veliko zalogo dežnikov, drobnarije, aktovk, nahrbtnikov, kovčegov, kozmetike. Najnižje cene!
Manufaktura, kožuhovina, tren-škoti, Hubertus-plašči, usnjene suknje, pletenine L. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. Plačilne olajšave.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgo št. 6.
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Opozorilo staršem! Ko« pujte za svojo deco sedaj za Solo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
^— Pazite na gornjo ceno
Posolila dajemo po ugodnih pogojih!
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg Stev. 6.
Celje.
Smrt Josipa Strmška.
Menda ni v Celju organizacijskega funkcionarja ali zaupnika, ki bi ne poznal tega odličnega, vestnega, a obenem nadvse objektivnega uradnika pri predstojništvu mestne policije. Njegov izredno mirni in ljubeznivi nastop je vzbudil v slehernem zaupanje, da ima opravka s človekom, ki dela sicer svojo težko službo, ki bo pa na vsak način rešil zadevo, v kateri si imel pri njem opravka, objektivno in koncilijantno. To ga je napravilo splošno priljubljenega ne samo pri njegovih tovariših, temveč pri vseh, zlasti pri predstavnikih delavskih organizacij, ki so imeli z njim opravka, ker je bila pokojniku poverjena služba registracije raznih organizacij. — Strmšek je bil rojen leta 1879 v graški okolici. Služil je več let pri žan-darmeriji v Dubrovniku, nakar je bil prestavljen k policiji v Maribor in slednjič v Celje. V najkrajšem času bi
imel oditi v pokoj, a nenadna smrt mu ni dala starostnega pokoja. Zapušča bolehno ženo in tri sinove, od katerih sta dva še dijaka. Mi ohranimo Josipa Strmška v častnem spominu!
Uspelo skioptično predavanje se je vršilo preteklo sredo v Delavski zbornici. V navzočnosti kakih 100 poslušalcev je otvoril predavanje s. Fr, Svetek, ki je omenil, da so se letošnja predavanja začela nekoliko kasneie radi volitev. Sedaj pa, ko so volitve končane, pa prihaja čas, ko bo moralo delavstvo posvetiti mnogo več pozornosti, kakor jo je dosedaj, socialnim in gospodarskim vprašanjem. Če hoče delavstvo ta vprašanja pravilno zasledovati in pravilno oceniti, mora ostriti meč svojega duha in mora predvsem skrbeti za svojo naobrazbo, ki dviguje samozavest in jači pogum. Napovedana predavanja se bodo vršila vsako sredo ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. — Po tem uvodnem govoru je predaval predsednik »Svobode« s. Ciril Štukelj o »Špa-
S9R livar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočaj e nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah /
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
Din 240-— do 750*—; Din 200*— do 330*—;
ZA DEČKE:......................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:.............................
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.....................
Din 130*— do 150’—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................
Din 110*— do 270-—;
RAGLAN:..............................................
Din 650*—;
HLAČE:...............................................
Din 90*— do 180'—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
irt Veletrgovina
H. I. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete itverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se ored ponaredbami!
niji«. Krasne slike, ki nam jih je kazal o tej značilni deželi, so še bolj oživele predavanje, ki ga je s. Štukelj podal z živahnostjo in temperamentom. Prihodnje predavanje se bo vršilo v sredo, dne 18. t. m. o temi: Odkritje Amerike. Predaval bo s skiop-tičnimi slikami s. Fr. Svetek.
Radio-koncerti se vrše vsako soboto po 8. uri v jedilnici Delavske zbornice- Delavce, delavke in nameščence vabimo, da se teh radio-veče-rov polnoštevilno udeleže. Radio je sedaj popravljen in prenovljen, tako da nudi še tako razvajenemu poslušalcu lep godbeni užitek in razvedrilo, da vsaj za nekaj časa pozabi na dnevne skrbi in težave in da se vsaj za kratko dobo zveže z velikim svetom in spremlja njegove dogodke.
V palaži Pokojninskega zavoda bodo dela v kratkem končana. Stranice se bodo vselile lahko že januarja ali februarja.
Podivjan bik. T. Ratova, hčerka posestnika iz Lož pri Marijagradcu, je gnala bika domov. Nenadoma je začel divjati ter zabodel Ratovo v stegno. Pomoč ji je nudila celjska bolnica.
Požar. V sredo je bila alarmirana celjska požarna bramba v Skalno Met. V Kirbiševi hiši je radi prevroče peči izbruhnil ogenj. Na srečo je bil ogenj kmalu udušen brez večjih posledic.
Sloviti goslar Barjakterovič ije posetil tudi Celje. Učencem je na;prvo razložil ustroj gosli, nato jim je pa zaigral. Zvečer je nastopil v Celjskem domu z zelo pestrim sporedom. Zlasti je ugajala pesem »Smrt majke Jugoviča«.
Trbovlje.
Oklic trboveljske premogokopne družbe na delavstvo. Pretekli teden se je pojavil na oglasnih deskah TPD v našem revirju sledeči oklic:
Vsemu pri nas zaposlenemu delavstvu.
Razumljivo je, da se naše podjetje lahko razvija in napreduje ter more nuditi zaslužek svojim delavcem samo tedaj, ako sta v državi zasigurana red in mir.
Ker bi neudeležba pri volitvah v narodno skupščino imela nedosledne posledice, vsled katerih bi bil lahko ogrožen red in mir v naši državi, zato poživljam vse delavstvo in svoje osobje, da se dhe 8. novembra kot volilec brez izjeme udeležite volitev v narodno skupščino.
D=JAN JURO
advokat v Mariboru,
je preselil svojo pisarno v
novo palačo OUZD nasproti sodnije
Sodna ulica št. 9
Kdor ne gre volit, ta ni zvest svojemu kralju, svoji državi, in tudi ni zvest svojemu delodajalcu, in mora računati s tem, da ni zanj mesta v našem podjetju.
Naše podjetje bo vodilo o udeležbi na volitvah od strani tukaj šnega delavstva in ostalega osobja točno evidenco.
Namesto nezvestih delavcev se bodo na novo sprejeli na delo le samo oni možje, kateri se bodo izkazali s potrdilom svoje občine, da so dne 8. nov. volili v narodno skupščino.
Kdor je torej sam sebi in svoji družini, kralju in domovini ter svojemu delodajalcu zvest, ta bo 8. novembra izvršil svojo volilno dolžnost.
Trboveljska premogokopna družba Rudnik Trbovlje. Inž. Pauer.
Nekateri rudniški pazniki so ta oklic prečitali še posebej v čakalnici zbranemu delavstvu. — Sličen oklic na delavstvo je izdala tudi hrast-niška steklarna in kemična tovarna.
Studenci pri Mariboru
Dramatični odsek Svobode otvar-ja letošnjo gledališko sezono dne 15. nov. t. 1. ob pol 8. uri zv. v telovadnici Svobode v Studencih, s Kose-movo dramo »Morje«. Igra godba žel. del. in uslužbencev. Predprodaja kart pri članih in na dan predstave. Za obilen obisk prosi — Odbor.
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
ODPRODAJA
3.000 PLOŠČ
30°|o—40°|o
CENEJŠE
Din 35'—
COLUMBIA POLYDOR BRUNSWICK HIS MASTERS VOIC
(mesto Din 60’-1-) do Din 60-—
MEINEL & HEPOLD
„ MARIBOR, TRG SVOBODE 6
»
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNISKA ZADRUGA
DELAVSKI DOM"
V TRBOVLJAH r. z. z O. z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Senovem pri Rajhenburgu. — Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 Din, vpisnina 2‘50 Dim
NAČELSTVO.
miraraBrairaraHSSHBHSHIBSl
za
kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!] Joilp OJlak v Mariboru. - Za konzorcij Izdala In nrejnje Viktor F.ržen v Maribom