— ............ - NtjTečji slovenski dnevnik v Združenih državah 8 Ve^ja za vse leto • • - { Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih delavce? T Ameriki. ........^ I TIm largest Slovenian Daily in fj the United States. a Issued every day except Sundays a I and legal Hofidays. 75,000 Readers. ntLKFON: OORTLAHDT 887« Cstered u Bscond Glass Watt«. tl, 19091 at tha Post Office st Wr» York. V T« Act of Oongrsss of War j 11879 TELEFON OORTLAHDT 1*1 * NO. 280. — ŠTEV. 280. NSW TORS, WEDNESDAY, NOVEMBER 30, 1927. — SREDA, 30. NOVEMBRA 1927. VOLUME XXXV - LETNIK Ull Zmeda v Evropi se veča. POOSTRITEV POLJSKO - LITV1NSKEGA SPORA Litvinska je pričeia dolžiti Poljsko zaroto, koje namen je baje strmoglaviti njeno vlado. — Vlade velikih evropskih sil so vznemirjene, ker se boje izbruha nove velike vojne. VARŠAVA, Poljska, 29. novembra. — Poljsk3 nima namena započeti kakih agresivnih korakov proti Litvinski, kot se glasi v nekem oficijelnem sporočilo, katero je objavila poljska brzojavna a-gentura v imenu vlade. Sporočilo pravi, da ne bo Poljska takoj odgovorila na poslanico, katero ji je poslala ruska sovjetska vlada. Psolanica izraža vznemirjenje vspričo napetosti med Poljsko iri Litvinsko. Poljska vlada stoji baje na stališču, da ima izključno le Liga narodov polnomoč uveljaviti spravo med dvema državama, ki sta članici Lige. — Rusko poslanico, — se glasi nadalje v izjavi, —smatrajo za poskus sovjetskih oblasti, da se odvrne pozornost ruskih mas od notranjih sporov v sovjetski Rusiji. Nadalje je baje to tudi poskus, da se izposluje pripust sovjetske vlade k razpravam glede polj sko-lit vinskih odnosa j ev, ki se bodo vi šile v Ženevi. LONDON, Anglija; 29. novembra. — Poljski poslanik v Angliji, Skirmunt, je izročil včeraj zunanjemu ministru Chamberlainu poslanico, v kateri opozarja na napetost med Poljsko in Litvinsko ter izjavlja, danima poljska vlada namena kršiti po-litične neodvisnosti in teritorijalne integritete Lit-vinske. SMRT DVEH ARMADN1H AVIJATIK0V Dva armadna letalca so našli mrtva na gori. — Skočila sta iz aeropla-na, ko je slednji zadel v megli v drevo. UNIOXTOWN, Pa., 29. nov. — V pozihi na Laurel Ridge so našle BRATIAN0V BRAT NOVI OBRAVNAVA PROTI MORILCEM VODITELJ ROMUNSKE ZDRAVNIKA LILLIENDAHLA Romunski liberalci so izbrali V. Bratianu kot svojega voditelja. — Duca je objel novega diktatorja, ko ga je proglasil naslednikom brata. — Kmetje so zavrnili urad. V Mays Landing, N. J. se je pričel morilni proces, proti ženi umorjenega zdravnika, dr. Lilien-dahla in njenemu domnevanemu ljubimcu Willi« Beachu. — Obtožitelj je rekel, da je Beach priznal umor. Ministrski predsednik Vintila» iskalne skupine trupli pilota E. A.'Bratianu, ki je bil včeraj zjutraj' Emery iz Newarka. Ohio in me-'izvoljfIl načelnikom liberal, stran-hanika Williama Zolmana iz Fre-,ke> bo skašaI jutri pregovoriti dr. derickstovn, Ohio, katera so po- Maniu a je fe ma,0 upanja ^ BUKAREŠTA, Romunska, 29. novembra. -r— Mrtvilo med vlado in narodno kmečko stranko, ki Pri otvorjenju Liliendahl morilnega procesa v je glavna opora romunske parlamentarne opozici j Mays Landing, N. J, se je uresničil rek o hitrem jef še vedno traja. Predlogi, katere je stavil včeraj j tempu justice v New Jersey. Porota petih žensk dr. Maniu, kmečkemu voditelji, zunanji minister in sedmih možkih je bila izbrana na otvorilni dan. i ltuiescu, so bili zavrnjeni, kajti dr. Maniu je še Navzoči so poslušali uvodne govore otožbe in o-naprej vztrajal pri razpustu parlamenta. j brambe, in pričelo se je tudi z zaslišanjem prič. V - svojem nagovoru na poroto je rekel pomožni držav | ni pravdnik Hinkle: grešali iz^a petka popedne. Izgubljen v megli, se je aero-plan O—2, v katerem sta se vozi speh. Titulescu je ponudil razpust la iz Washingtona v Columbus, 0.,'ParIamenta P° sprejemu narodne-zadel v drevo ter bil razbit na proračuna, a Maniu je to zavr-koščke. Parlament se bo sestal zopet Domnevajo, da sta avijatika dne 7 decembra, ter s-- pričakuje, skočila iz stroja, ko se je nahajal ,da bo dr- Man"* takrat napovedal slednji manj kot sto jardov nad vo3no kabinetu Bratiana. Seje par-zemljo. Padalno pripravo Zolma-,larueilta bodo najbrž trajale le en na, deloma odprto, so našli na ne-'^^11 in volitve se todo najbrž kem drevesu. Priprava Emerv-ja, vržile aprila meseca, še ne odp-ta, pa je ležala na tleh, j p0 nav.)dilu ,Sir Austen Cham. kakih dvesto čevljev od razvalin berlaina obiskil včeraj angle- aeroplana. !ški pnsianjk Titulesea. a ga našel Trupli sta bili razmesarjeni. še yedno v postelji Yskd tega ai POLICIST GRAHAM OBSOJEN — Nf «lan. ko je bila zapriseže- razprava od^odeua do dane*« zju-na moril lin obtožba, je priznal t raj. Pozno zvečer je bilo objav-Willis H ■ .cli nekemu prijatelju. Ijeno, da je bila Mrs. Carrie Cal-da je umoril tir. Lilliendalila. (kins, ena petih porotnic, izvoljena __] Beaeh. ]>o poklicu kokošjerejec, »Jik«"*'3"!porote. Ona je prva p i* • . p m m. in soglasno z obtožnico ljubimec ženska, ki načelujuje poroti v <•<•- V , , .r. am W ^rs. Lilliendahl. je poslušal po- " zgodovini pravosodja Združenih Yorka, ki je ustrelil pia- vsem mirno in nepremično senza- držav. čilnega mojstra Pratta, cij°nal° obtožbo. | - katerega bi moral varo-' Državno pravdništvo bo skuš!!-Nesreča tekom viharja v vati, je mirno poslušal, da sta Mi,. Marjet Chicagu. , . J . ^.J Lilhendalil m lllis Beaeh nmo-* Ko ga je sodnik obsodil rila dne 15. septembra tekočega na Smrt. leta na samotni cesti v bližini Lil---liendalilo'*ega doma v South Vine- CHICAGO, 111., 2f). novembra. Veliko št »vilo oseb je bilo ranjenih, številni med njimi usodepol- Policist Daniel Graham mlajši X J- postarnega moža prvo- no kn ^ jp r?eraj ^^ poru. je bil obsojen na smrt in" bo umrl imenovan p. : šila neka garaža tekom težkega Glava Emervja ie bila razklana , - ; ' a 7. V elektr*nem v Sing Singu Mrs. Lilliendahl je sedela po-'viharja. Dvanajst ranjenih >e je ■ " J J! b,la razMana dejanski nobene prilike, da bi se v tednu pričenši ? dnem 9. januar- nosno, ko je razpravljal pomožni do šestih zvečer prevedlo v bolni- ja. To obsodbo je izrekel včeraj pravdnik ITinkle o podrobnostih Co. Lahko lanjene pa se je spra-sodnik Koenig. Graham je bil njenih odnošajev z Beaehem. Po- vilo na njih domove. na pol in njegova leva noga je vi-nmunski zunanji miniJter udele sela le še na koščku kože. !žil ^ Li?e narodov v Žene- Poročnik Eugene Bayley. po- yi ^kom nasiwhljefra tedna. veljnik Burgess polja v bližini tu-j kajšnjega kraja, je zapazil razva-' Na vče-ajšnjem zborovanju li-linff včeraj zjutraj, ko je letel pre-.beralne st-anke je stavil M. Duca ko gorovja. Organiziral je iskalno predlog, naj se postavi Jon Bratia-skupino, 'n se je z avtomobili od- »u v Bukarešti spomenik z napi-peljala k vznožju jrore. nakar je nik z napisom: — Razdelitev vele-morala hoditi štiri milje skozi posestev ter splošna volilna pravi-gozd predno je našla razvaline na ca po celt Romunski i — Te dve nekem obronku, kjer tečeta dve stvari je izvedel mrtvi ministrski reki v Lick Run. j predsednik. Aacroplan je kazal vsa znaine- p^,^ je bi, soj:ia>no sprojet. nja, da ie pristal s strašno silo. J ivosi razbitega motorja so bili po-! sejani naokrog. Deli kril so viseli j « J_ ir i • na drevesih ali pa bili razpršeni Aleksandra Kolontaj med grmičevjem. V nekem poto-l ZOpet na starem mestu. 2ENEVA, Švica, 29. novembra. — Vedno bolj naraščajoča napetost med Poljsko in Litvinsko je razvidna iz dveh sporočil, katera je poslala včeraj litvinska vlada Ligi narodov. Ti dve sporočili vsebujeta izrezke i z poljskih listov, ki nudijo, po mnenju vlade v Kovnu, dokaz, da deluje Poljska za padec sedanjega režima. Litvinski ministrski predsednik Waldemaras je poslal najprej Sir Eric Drummondu brzojavko, ki ku. dvesto" čevljev od glavnega j je vsebovala izvlečke iz listov, ki po njegovem mne- (Wa razvalin a(™''lana' se na nju dokazujejo, da organizira Varšava vojaško o fenzivo, koje namen je baje strmoglaviti vlado v Kovnu. Medtem ko povzroča poljsko-litvinski spor diplomatom velikanske težave, je dala sovjetska delegacija včeraj razumeti, da ne bo dovolila, da bi se posvetovanja glede razoroženja omejilo na imeno- OSLO. Norveška. 29. novembra, šlo truplo Emervja. Petdeset cev- AJkesandra Kolontaj. ki se je vr-Ijev proč je bilo ono Zolmana. |njia kratkim v Moskvo, po- Tmpla obeh so odnesli na tem ko jt. zavzemala več krt eno nosilnicah po gori navzdol k ar- |eto mestl0 ruskepra poslanika v niadnemu trnku, ki jih je pripe- Mehiki, i.- prevzela včeraj zopet ljal Sem. svoje staro mesto kot ruski posla- Xa ducate ljudi jc opazilo stroj nJk Iia xorVeškem. v gorah v petek zjutraj in po pol-1 dne. Oba avijatika Sta bila OČijid- Kolontaj jo bila včeraj od goste megle potem^'zjutraj sprejeta od kralja Haa-ko i i . v . i no ovirana vanje posebnega komiteja za proučevanje medna-;ko sta dosp?la somerfied. Pa. Ob,™ rodne varnosti. BERLIN, Nemčija, 29. novembra. — Vsi višji častniki lit vinske armade so se zbrali včeraj v vojnem.uradu v navzočnosti predsednika Smetone ter izjavili, da se bodo s svojimi življenji zavzeli za neodvisnosti Litvinske, se glasi v ^olfovi brzojavki iz Kovna. Ob istem času pa so sporočili iz Varšave, da namerava poljski diktator maršal Pilsudski sam odpotovati v Ženevo, da apelira osebno na Ligo narodov z auravnavo polj sko-lit vinskega spora. > _ PARIZ, Francija, 29. novembra. — V francoskih krogih so mnenja, da bo večina članov Lige branila stališče Poljske v poljsko-litvinskem sporu. Tukaj namigujejo, da tiči Nemčija za sovjetsko poslanico, naslovljeno na Poljsko in Litvinsko. Ko istem čas;i sta sklenila obrniti se ruske revolucije ter poiskati zavetja na Burjress le- Moskvi. talnem polju. * j -<— Poroe. Bayley je rekel, da je o-j Deset.> obletni-o nevemberske je preživela v Demonstracije nezaposlenih v Avstraliji. 110-nezapo- l|- slenih je skušalo vJVraj vdreti v poslopje zakladniškega urada, da ostalo dovolj kosov aeroplana. da se določi, če je i>ovzročila kaka mehanična napaka padec aeroplana in nesrečo. Mnenja pa je. da sta se nahajala oba avijatika v Junker jevo letalo mora opustiti polet. spoznan krivim preteklo sredo, da leg nje. ki je nosila žalno obleko.( Požarna tramba je Iskala zve-je umoril Judson II. Prata, pla- je sedel njen sedemletni sinček Al- 1)1Pf\ r izvalinami. dn najde 1110-čilnega mojstra neke konstrukcij- fred. Semnatam je vrgla nanj kal: g0če smrtno ]>onesrečeue. ske družbe in mu ukradel $4700 boje." pogled, a v sploši.em je hlad- ^ Poslopj«. na vogalu 24. ceste in dne 20. gusta. Graham ni nu- no in mirno poslušala, kot da prre Pra.-rie Ave., je bilo sorazmerno dil nobene obrambe tekom proce- pri tem z., škandal, ki more le po- llovo. vihar je divjal nekako pol sa in porota ga je našla krivim po vršno zanimati damo iz dobre dru- nrp ter s? je pričel ob štirih po- razmišljanju. ki je trajalo trinajst ,žbe. poldne. ur Tzpovedi tarraerja John Kuther-'-- Graham j,- sprejel obsotll.o z forda. ki je govoril s kričečim, isto hladnostjo, katero je kazal kmečkim naglasom, so spravile v tekom eebga procesa, ho so pri|>o- razpravo tra-ikomicen element. __ vedovale priče, kako jr bil Pratt Rn t h erf oni. - katerega je ob-' VDEI MDE Avstralija ^ ustreljen, ko je sedel poleg Graha- tožena oSnbno poslniala. kot moža' vmbra _ Xekako tiso,"' ma v avtomobilu na »ztočni 32. iz drhali ki np mon. škcnlovati iztočni cesti. l?Iedu (ianie _ je bi, farmer ki j,. Po za ključen ju cerimonij. ki so ])0 Inorilwni (,,janjH prvi pritekel tara ,>rot .stirajo pri ministrsko,,, trajale k.maj petnajst minut, so na |K,m0, na nj,,0 kljro lla |>0. mlsedn(kll pMi(.jja Sf. jf4 J>0. «xlvedli Grahama nazaj v jeco. mn), ZHk,;(M,a j(l bližajf)(Vmn s0: ^^ ^ fc ev tpr j>(j_ Malo .asa fc^eje se je prteela Bi]a srm osramo.Vna in oropana! ,a demonstrant, iz poslopja. not v Sing Smg^— Ctraham je Dva -rnca sta sffiH|l fo, _ -------- bil priklenjen na nekega Thomas Hvlanda. ki je bil istega dne ob- sojen na ->mrt radi ro, arskega u- ter na5la truplo stare-a moža. mora nek-g* trgovca. Pozneje se, j C Rodman, voznik nekejr«, jO sporočillo iz Sing %.nga, da sta mMm„H voza kateit.j,a j,. Mrs. oba jetnika srečno dospela v smrt- Lj,liendahl poklicala, ko je ],risli. ao iz grmičevja tor mu rekla, naj alarmira okolico, je ^identificiral Odstop poslanika. si iko nek.» ennje. ki jo visela kot --morilni sijiial na nekem-stihu. j TOKIO. Japonsea. nov. — Tekom prve«ra dne obravnave Ivot je bilo danes objavljalo se je nastopilo še ve«" nadaljnih pri«", je umaknil grof Išii s svojega me- ki pa nis> prav nič pomagale o-sta kot poslanik v Franciji Xa- hrambi slednik bo kmalu imenovan. j Po zaslišanju teh jirič je bila sva naprej. — jo izpovedala priča. — par korakov ob poti naprej VELIKA FRATIKA ' s kosci in mlatiči CENA 25c 50 pntik . . $10. Z naročilom pošljite znamke ali moneyorder na — "GLAS NAROnA" 82 Cortlandt St. New York HORTA. Azori. 2H. novembra. Včeraj zjutraj ob štirih je zlomil nižji visim kot obieajno. ker st.i . J v .. Junkerjev aeroplan D—1230 svoj skušala najbrž v megli videti ze- 1 . -1 ^ . , , zadnji propeler pri poskusu, da se m jo. Pri tem pa sta se ocividno * 1 1 K J . , . , , .... napoti po zraku v Harbor Grace zaletela v goro ter skusala rešiti Fundlandiji. MoStvo je ^oje življenje s skokom. ^ definit5vno opustilo __ - svoj namen, da poleti preko Atlan- Naskok na 18. amend- |tika v ^^ flržave. ment. _ William Sta.vton. predsednik I zveze proti prohibicijskemu 18. General ChamolTO amendmentu. je predložil včeraj! ir Mim^I "načrt. roti prohibksiji. pričela Moskva razpošiljati note, v katerih v dvor-ljivi obliki namiguje, da bo nekdo udaril po Poljski, če bi se slednja dvignila proti Litvinski. vembra. — General Emilino Cha morro. predsedniški kandidat i konservativcev v Nicarajrvi. uživa Farmski delavec ^ obsojen na nirt-'«edaj v plavnem mestu Managua BtTPPALO. X T.. 29. nov. - ^ trimfatorja. čeprav je bil po- William Leroy Wagner, mlad ca- Eojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte nadski farmski dela/ec, je bn vče-s& Slepski Dom v Ljubljani! svarjen od Združenih držav, da bi ne bil persona jrrata v shjčaju raj tukaj obsojen na smrt radi u- fit\ e. mora nekefa člana državne poli-•• - V nedeljo se je pelo v katedrali njemu na čast tedeum. •. ■ iaifl: . -.....i: i • GLAS NARODA (BLOVMNM DAILY) DA, 30. NOV. 1927 Owned and PnbUeked by PLOYENIC PUBLISHING COM?AN% (A CorporationJ Frank Bafaer, president. Louis Benedik, (nonrir. Place of business of the corporation and addresses of above offieem; 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City« N. Y. "GLASNABODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_____________ Za pol leta .aHM.MHWM.MHMH^.0O Za četrt leta_____$1J0 Za New York ta celo leto~.$7.00 Za pol leta--------$3 JO Za inozemstvo ta celo leto -I7j00 Za vol leta____________%3JV Subscription Yearly $€.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikom. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in j o bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _ Telephone: Cortlandt 2876. < u n KONFERENCA ZA KONFERENCO Predsednik Harding je bil začel. Kdo ve iz katerega vzroka' Sklical je v Washington zastopnike vele sil, in začelo se jc baratanje glede razor oženj a. Vsi so se zgražali nad vojno, vsi so izražali strah pred bodočimi vojnimi strahotami in so prišli do zaključka, da ne gre drugače, kot da države prenehajo z nesmi selnim tekmovanjem v obroževanju. Tista wr.shiugtonska konferenca je mnogo obetala. Ko so slišali narodi njene sklepe, so se globoko oddahnili. Sklepi na papirju so bili mikavni, v praksi se pa niso obnesli. Velesile so nadaljevale z gradnjo bojnih ladij, aero planov, dalekosežnih topov itd. Vse velesile, brez izjeme, in vsledtega tudi niso mogle druga drugi ničesar očitati. Navada, da se zdajpazdaj vrši kaka razorožitvena konferenca, je pa ostala. Zborovališče so preselili iz Združenih držav v Evropo. Švica, posebno pa švicarsko mesto Ženeva se jim zdi najbolj pripravno za to. Tudi danes se je sestala v Ženevi mednarodna razorožitvena konferenca. Dosti opravka bo imela in dosti dela, če bo hotela delati, Evropa ni bila izza konca vojne še nikdar v tako ape tem stanju kot je danes. Vsepovsod so se pojavile resne spletke, k* ne ogrožajo samo evropskega miru, pač pa mir vsega sveta. Pred sestankom konference je izpregovorila sovjetska Rusija važno besedo. Poljski je poslala važno noto, ki se tiče razmerja med Poljsko, Litvinsko, baltiškimi deželami. Nemčijo ter Francijo in Anglijo, ki skušata kovati iz tega razmer i a svoj politični kapital. Vsepovsod se kuha — od poljsko-ruske meje pa do Tangerja v Afriki. Največja kalilka miru je zaenkrat Italija. Kakorliitro sta sklenili Jugoslavija in Francija pri jateljsko pogodbo, je bilo že brzojavljeno svetu besedilo nffve italijansko-albanske pogodbe, koje namen je sko vati tesan obroč krog Jugoslavije in jo zadušiti ob primernem času. Mussolini je javno izjavil, da jugoslovanska-franco ska pogodba ogroža italijanski vpliv ter da pod nobenim pogojeni ne bo trpel tega ogrožanja. ... * Francija je odvrnila, da se ne boji teh groženj. Obe državi sta začeli nato z mrzlično naglico oboro zevati. Take naglice in take temeljitosti v obroževanju ni bilo niti neposredno pred vojno. Pa tudi Anglija ne drži rok križem. Lloyd George, ki zadnje čase pridiguje svetu ideje miru in paeifizuia, je rekel te dni v svojem govoru: "Kar pretresa me, ko opazujem obroževanje Anglije. Kam bo dovedla ta gradnja bojnih in zračnih ladij, ta silna produkcija "strupenih pljnov?" In kar je Lloyd George rekel o Veliki Britaniji, velja v večji ali manjši meri tudi za vse druge države. Diplomatje bodo v Ženevi razpravljali o miru. Šarili bodo s hinavskimi frazami, sestavljali in podpisovali pogodbe, stavljali in odobravali predloge, toda vse skupaj bo ostalo le na papirju. V Ženevi so zbrani zastopniki imperijalizma. Imperializem je pa največje nasprotje svetovne.; i miru. • ^amen imperijalizma je osvajati nove trge, drža i i v suženjstvu kotlorujalne narode ter kupičiti kapital na stroške delovnega ljudstva. To pa ne gre drugače kot z orožjem. ovemje. Grozovita smrt med mlinririm ko- ter se je šele pred kratidm vrnil les jem. (iz zapora, kjer je odsedel svojo V vasici Repne pri Križah na zadnjo 8-mesečno kazen. Gorenjskem se je primerila stra«; Že drajri dan i»o vrnitvi Oaruge hovita nesreča, katere žrtev je po- iz Franci je sta se svaka sprla zastal tamošn j i mlinar I. Ribnikar, radi druž.nskih razmer Carnjra je po domače imenovan ,fKriselj". ket miroljuben mož odšel na svoj Krišelj je malo pred 15. uro dom ter se zaprl v sobo. aa ne bi imel opravka v svojem mlinu, kjer prišlo do najhujšega. Za njim ie je urejeval to in ono v obratu, prišel Piš?k in toliko časa razbi-Ker mu je nagajal glavni jermen, jai po vratih, dokler ni vdrl v soje skušal tudi tu nekaj urediti, bo. Vrgel se je s kuhinjskim no-kar pa je postalo zanj usodno. Pri ženi v roki na Čarugo. ki je v silo-tem poslu ga je naruiee nenado- branu pograbil za sekiro in za-ma pograbil glavni jermen za ro- mahnil p~oti Piska. Fri tem mu ko. Mlinar se je skušal iztrgati, je spodrsnilo, da je padel na tla. tedaj pa se je zapletel v jermenje a se je hitro dvignil in umaknil, se z obleko. Pišek pa je še huje pritiskal na V silovitem loku je Ivrišlja hip njega. V skrajni sili je Čaruga po-na to vrglo pod kolesje, ki ga je novno zamahnil s sekiro in vsekal zmlelo pod seboj. pjgka po glavi, da se je ta takoj Domači so čuli samo zamolkel zgrudil mrtev, krik in so v strašni .lutnji ne-sre-j p0 krvavem dogodku se je t"a-<~e takoj prihiteli na lice mesta, mga preoblekel in se odšel prija-Hiteli so takoj dvigati kolo in so vit na bližnjo orož. postajo. Ker ga končno šele po daljšem trudu je ravnal v najhujšem silobrann tudi ustavili. Tedaj se jim je nudil j„ j0 njegova dosedanja preteklost I groze vit prizor. brez madežev, doeim je o uhitom Nesrečni mlinar je ležal spodaj pjgku splošno zano. da je bil ve-z odtrganimi nogami in od telesa Hk nepridiprav in pretepač, sp je odločeno desno roko. nadejati, da mu stdišce ne bo od- Preden je bila drama končana, merilo, pr velike kazni, je moral mož silovito trpeti, kajti udare i nog so se poznali v cement- strahovit vihar v Celju in v oko-nem tlaka. Smrt je seveda mora-j ijci. la biti nagla, saj so domači poteg-j j)ne ]0. novembra je razsajal nili izpod kolesa samo brezoblično nad Celjem in okolico orkan, ka-maso... Glas o strahoviti nesreči kor 1jll(1je ],. redko pomnijo.j v mlinu ie je razuesel kmalu da- Po vseh s0 zabHele naenkrat: leč naokoli in vzbudil z nesrečno in iz najtrdnejšega spanja od} Tvrišljevo rodbino gloloko sočut-'si|nepa treska in vreščanja prebu K POLOŽAJU V MEHIKI ter Zgaga i ■ ir • i^HBMi Xa sliki vidite dva ti) ična mehiška zvezna vojaka na straži. NOVI TURŠKI POSLANIK V AMERIKI isaj ženskam ničesar ne očita mo. saj imamo ženske radi. Toda v-se. kar je prav. Iz Washington;! prihaja poročilo. da bo vršila tam velika konferenca, katero bodo »klicale zastopnice devetih velikih narodnih organizacij. Te orginizaeijo imajo vsega skupaj cL»set milijonov članic. Namen konference bo. pogrun-tati kak ačin. da bi na svetli za-jvleelal trajen mir. Ničesar ne rečem — namen je blag in plemenit. Toda. oprostite, prosim: deset milijonov žensk in mir... Ali na to nasprotje, da >i človek teb obdolžitev ter objavil pozneje'večjega misliti ne nore.' -voj odgovor nanje. 1 Dostavil je. da ;ra veseli, da je Vmeriko. i Prosperitela j- tista stvar, ka- HOHrr aiull. WMM. B C. prišel tero ustvarijo indn^trijalni de- Novi turški poslanik je vitek, žilav človek manj kot povprečne ,aVei* fannCrji in tr-0Vci" ^olitiki višine temno sivih las in brk iste. barve. '.e pa ponašajo z n.;o. WASHINGTON .D. ('.. *J«». nov. Napad James Gerarda. prejšnjega m^riškega poslanika v Nemčiji na bližajočo se izmenjavo poslanikov ned Združenimi država- Novi turški poslanik, Mukhtar be j, se je iz-k r c a 1 v New Yorku, močno zastražen od policijskega k or d on a. —■. T ... - ... . * # * mi m Tu*"ijo, je bil aeeraj zavr- Presenečen je bil vsled njen v državnem departmentu. obdolži te v Gerarda, k i kjer so> (1a je bilo po- I H l.JLl* kopanj, -ovsem postavno in da YraTkl1 v Ameriko je b,l deležen je rekel, da je bil sovde- 1 , • . ' . , . r-asti kot še nihče pred njim. I v . __ ho poslanik sprejet od predsedni- 1 J lezen pri umoru 30,000 j.., Oolid<»a I neustrašnega letalca je Armencev. Združen", države SO ze davno ,>il0 tnha odlikovati. Podeliti mu ^ .1, : j<' bilo tr-ba kako -aržo. Sarže so e je glasi- 'dandanašnji Š" vedno precej ob- Kf.-nira prihaja počasi na dan. Toda prihaja. Precej jf elol^o že tega. ko se je mlademu avijatiku Lindberghu pob»t iz Amerike v Francijo izborilo posrečil. Franco'.i so mu priredili velike Ahmed Muklita; :im Ztlružcne držav« jpriznale Turčija, bcj. ki je bil 1«). — in ta dežela ima pravico po- je, posebno ker se istotam pred jpno prebivalstvo je v največjem kratkim ponesrečil tiuli Krisljev strahu pr^akovalo. kaj še pride.'preel kratkim im. novan turškim.-lati semkaj poslanika. Edino ^jtaiie in so tudi razmeroma po-sin, ki mu je traosmisijski jermen Raz strpl, ki jih je ponedod veter poslaniko .. v Združenih elržavah 'vprašanje je. če je uradnik, izbran cenL odtrgal roko. jpapolnoma odkril, je frčala opeka, jo dospel v Ameriko s parnikom'za ta mesto. Per>ona grata pri' 1,1 tako s,> J> sf*t1aj lzvwJ<,° ,la Pokojni Ribnikar je bil star še- pcpilščai je omet na zidovju in Leviathan. V nje-ovi družbi se je'1 r.-I^dnikn. Mr. CooUdge pa je nekat"n VOihUu moz'° l>re,lla' i izjavil, dn j«' Mukhtar bej s]>re- •rali. naj Po okoliei orkan izruvai Strah prefl možno llemonstraciJ j(.mijiv in državni department je borJ-'h;1 73 generalnega majorja. , mnogo d-eves, podrl razne droge jo od strani Armencev, živečih v! prepričan, .bi j- poslala Turčija' Pml,°- 1,1 b,! kmahl ohvelial-Smrt dveh duhovnikov. Iter povzročil na stavbah precej-tem most.«, proti turškemu diplo- enega svojih najboljših diploma- Odločnoje na.protodval le neki Te dni je umrl v Višnji gori dr.'šnjo ško(lo. Po hišah na bolj ek-matu. radi obdolžitev. katere je tov. ker hoče na ta način počastiti stan ?enera!' *la -1*' •Taue Ev. Mauring. župnik v po-'sponivanih cestah so ljudje pre-dvignil proti njemu 1 rejšnji po-[Ameriko, ko ju. Služboval je kot kaplan v plaženi zapnščali svoje sobe ter slanik James W. Gerard, ki je spo-' Šmarju pri Ljubljani, v St. Vidu Se skrivali po varnih zavetiščih. O jjj njegova ime z masakrom 30 ti-pri Stičn:, v Kranju in kot žup- j^ragnem viharju in o veliki ško- soč kristijanov na Armenskem, je liik na Igu. |di se poroča tudi iz mnogih kra-'napotil državni department in — V ljubljanskem LeonišČu je jer gavinjske doline. Čez dan je krajevno policijo, da sta uveljavi-umrl prof. Josip Kržišnik. ki je orkan s;cor opustil, venda obeta la izvanr-.le varnostne odredbe, bil od leta 1907 profesor zgodovi-'vrcmenik še viharno vreme.! Ko Sl. j(1 novi pc,!arilk izkrca! Obljubljena dežela. ne iz zeml jepisja na škofovskih zavodih v Vidu pri Ljubljani. Smrtna nesreča pri prevažanju bogate bale. Iz Svetja pri Med vedah se po- ! major napravil v slučaju vojne I lahko kako veliko nruninost. Po dolgotrajnem prerekanju je generalova obveljala, in Lind- Alfredn Tuckerja. lezaposlene- bergh je bit imenovan -amo za ga zidarja in nj^srovo ženo. stara polkovniki. oba nad r»0 let. so našii včeraj mr-' II koncu še kratko opombo. , t, A ...... 11va v n jih stanovanju v Xewarku.' P»og ve. kaj bi počel dotičui pena Datterv. »e deževalo, m kro " 1 • , „. -f |X. J. Zastrupila ^ti, >e s plinom, nrral. <-e bi so naenkrat znašel sam omnna Kosa. iBargfre urada je stalo 24 um for- • ...... ' „ v . . ^ , • . ... . t L; Tvdte hranilne knjižice, le/.ere v zrakoplovu nad oceanom, ldko V Ljubljani je umr po kratki ni.ran,h pohc, domače Smočeva na Br- Koširjeva, soproga magistratnega odpelje 11a 1 eun^lvar.ui postajo. nigovo posestvo v Dravljah pri gt..0^«1«- jJe d dvi- j krivim treh roparskih napadov na, kom "brefpcstavna Amerika" zu padel Z voza in se znašel v»od» — t*mrl je v Ljubljani Ivan An-(gnilo proti meni. Jaz nisem bil verižne prodajalne, je bil včeraj, k*J take?a >0 liam kolesi. Težko naloženi voz mu je]^ lastnik v todcc*«*! va:si,elan administracij, v Turčiji ob, obsojen od sodnik;. Ha za rdi m sel preko trupla in Pa strašno po-| ~ v Trbovljah je umrla Leo- easu teffa domnevanja masakra.tndoset M je«re. A s, tr.je napadi v Amenk,. kupe kos, Mpoldina Klajnšek. W.000 Ar.ieneev. Ko bom prišel v no mu prinesli v oktobru tekočega,Jlh jwashinsTtv-n, sr or.m skrbno lotil leta manj kot $200. Žen dar obsojen na smrt. škodo val. Xe«irečuega moža so sicer kmalu prepeljali v ljubljansko boloiao, a je še iti dan izduhnil. Truplo so prepeljali v St. Vid. kjer se jo * -šil pogreb na farno 1 Vojaško sodišč? v Skopi ju je tc pokopališč?. dni zaradi štirih umorov obsodilo __ . '»a *mrt .^andarnu rijskega nared- Uboj v Slovenji vasi pri Ptuju. nika Bla^oia Stankcvi^. Xared. V Slovenji vasi pri Ptuju je de-|nik je bil zaročen s heerko vdove Jafec Štefan Čiruga v silobranu'Boene Xikolie D>no v Prokuplju. ubil s sekiro svojega svaka posest-^V zadnjem času se je Stankovie nika Piska. jpreprieal. da mu dekle ni zvesto Caruga se je en dan pml uho- in da ima za njegovim hrbtom ee-jem vrnil iz Francije, kjer je bil lo štiri ljubimce. V skrajni ljnbo-okoli pet let zapcslea Bil je na'umnosti je Stankovie zvečer vdrl jrlasu kot zelo marljiv in pošten v stanovanje svwje neveste, nbil česar se o Pisku ne more trditi, njo' in Ijiibimea. ki ga je našel v Bil je namreč že 2-4-krat kaznovan stanovanju, hitel potem v stano j vanje drugega njenega ljubimca M f\ fy i C j postamega vdovca ter ustrelil nje- K. ® 1 • :ga in njegovo hecrko. Xaslednje-'ga dne se je sam prijavil oblasti. Obsodbo na smrt je sprejel Xi- Vmtondale, Pa Priloženo dobite denar za celo-jkolie mirno in z nasmehom, letno naročnino. Delavske razme- re so bclj slabe. Tukaj je dosti ^^ linHlA majn, pa se dela samo po tri dni,"^^ 8WT1 ljuaje na teden. Slovencev je malo v tej i dobe I10V0 mOČ. okolici, samo dve družini in Stir-! » . . " I Tisofe bolnih in oalabelih mož in ien je samcL Jaz sem ze deset let na * ™t>ih» xu*a-Tone in *o se prepriea- farmi na itplam t>wli v mQ;t,n: S-'11 ° Cudovito Povrnjenem xdravju in iarmi. pa aeiam tum v majhni, ce moa Tudi vi lahko dož*te da bode- imam V-as. Po mojem mnenju je v W ln rnoin«J« 1» «x>«e ra»po- . , - ^ > .. ,. j V ♦ Joteni. a ko bodete rabiU X«ga-Tone le teh easih farma se najboljša. Clo- knitek e«s. Vpl. • _ J„.1„ 7- ( >»u*a-Ton* je "narodno zdravilo in ven ze vsaj za zivez pridela. Zi-' graditelj mofi,** k i trm je fudetno po- ma se bliža, prašiči so že debeli mitjonom Uudi v^h starosti v . , . teku 35 let. Vair. bltr.> uredi dobro i>rt» m treba se bo pripraviti na klo- bavo. »ia»t do jedi. odpravi i«-dvi;-ne in ij-o« j mthurne nerednovti. iiovrne mirno sjw- | nje in sploh moč in krepkost. Nuku- Pozdrav vsem Slovencem, po-'I?/"* p^J* • jamstvom, da »do- ,, ... .1 vri*f,» ako n<*> ** vam ^na«- povriie. Ku- aetmo m slovenskim farmarjem, pit* *e dane« t-no Steklenico v lekarni— Tony Belts Jto prl*tnl ^»»-Tone Adv't. Hudičeva noga. Ena najboljših povesti Conan Boyla, v kateri slavn detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj. To je kizmet. Naš rojak Frank Oklešen, ki se že par let mudi v San Salvadoru, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod. Nase stare korenine. V tem spisu nam je Matija Pogorele predstavil nekaj naših najstarejših priseljencev v Washingtonu in Minnesoti. To se nekatere izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: Slovensko Amerikanski Koledar - 1928 T„o to if» vrajr. U v se ljudje ni«-kaj prida ne mei.\:o zanje. V nfkera elankn sem čital. da %o |žen>ke v zadnjih dvajsetih I^tih najmanj za štirid-set let napredo-| vale. To j»> 1 poklon ženskemu spolu. Le /a!, da t»-L'a napredka no bo hotela nebena ženska priznati. Ameriški farmer nima nikdar j toliko prijateljev kot -5»red voli-j t vami. Pred volitvami so v*i j>oli-{tiki brez Izjeme zanj. Vsi <»a hvalijo. obožujejo, povzdigujejo ter j mu izkaz".jejo zaslužene in neza-služene east i. Farmer;! poslušajo te slavo.spe-ve in si mislijo svoje. Farmer ji namreč prokleto dobro vedo. Kaj se pravi mlatiti prazno slamo. * V Ameiko je dospel znani poljski umetnik Abel Varšavski .Prepotoval j9 skoro vso Ameriko, o-jrledal si je na tisoec ameriških žensk ter končno izrekel usodepol-ne besedi: * — Ameriške ženske izgmbljajo svojo lepoto. O. Abel Varšavski, ali veš. kako je Amerikankam nri ^ieu! Približno tako jim je kot je bilo Kajnu tedaj, ko se je odpravil s krepelje^m nad svojega brata. AH KADI J AVERČESKO: Mladi Koleskin je bil veseljak in j Koleskin ni dolgo premišljal, človek kakor treba. Lahko si ga't.n več je z elegantno kretnjo vtak- priuobil za vsako šalo. Nekega dne je mora! odpotovati j>o poslih v neko pokrajinsko mestece. Prispel je tja prerano, da bi mogel takoj iz-M>iti svoj p-^el, zato se je vsedel v koiodvonskc restavracijo, naročil tam jed in pijačo, prižgal hi jt cigareto ter se zagledal v mlado in ir po blondinko, ki je sedela sama za sosednjo mizo. Nenadoma ga je nekdo prijateljsko jwtapljal po rami in ga nagovoril z globokim glasom: — (i k-j, glej inžeujerja Zajce-va.... že dolgo vas nisem videl! Ka ko vam gre ? Koleskin se je obrnil in zagledal pred wboj malega, debelega in eno-stj.\n«ra človeka z rdee nabuhlim in modrim uofsom. Neznanec ga je prijel za roko. jo živahno stisnil in iV ja!: — Dober dan. dragi prijatelj! Kako se vam godi? Za vraga, je pomislil Koleskin, gotovo Sf>m se /. njim nekje sezna- nil denar v žep. — IIvala....! Da....! Kaj sem vini že hotel reči? Ali mi morete storiti prijateljsko uslugo? Posodite mi do po jutrišnjem petsto rnhljeV. Veste.... težki časi.... ljudje ne plačajo.... Denar vam pojutrišnjem vrnem — Seveda, zelo rad. prosim! Vr nili mi baste ob priliki v klubu. Da. zares! Kaj naj storim z deskami? Pisal sem vam že o njih. Nekaj moram storiti, ker bomo drugače plačali veliko ležarino zanje.... — Pustite prepeljati deske k sebi. saj lahko leže na vašem dvorišču. mu je odvrnil KoRskin. Debeluh ga je začudeno pogledal. — Menda se šalite, gospod inženjer.... Saj jih je vendar tri vagone! — Prosim, delajte, kakor sem vam dejal, je odgovoril Koleskin s čvrstim gladom. Sedaj pa mi dovolite. da se poslovim! Natakar, ra- ni'«, pa sem nanj pozabil. Um.... ne fun! Pozdravite svojo gaspo! morem reči, da ga ne poznam.... Zato mu je odvrnil: — Hvala za vprašanje, dobro; in kako živite vi ? Mali debeluhar se je glasno nasmejal : — Ila, ha, ha! Kako živimo mi ?! ... Ali so vaši doma zdravi ? — IIvala bogu. —so. — je odvrnil Koleskin smehljaje. Kje >te b'li tako dolgo? Zakaj se niste dali videti? — Jaz? je zapel debeluhar. Ha, ha! Morate vedeti, dragi moj.... Da, nekaj sem vam hotel povedati.... Meja žena je vprašala za va.s.... Vi ste me gotova pošteno obrekli. — Zakaj je odgovoril Koleskin z iskrenim glasom. Za obrekovanje ii'mui imel povoda, pa vas nisem oovekoval. Tako.' je odvrnil debeluhar lokavo mežikajc In tristo rubljev. ki >te mi jih posodili? Še isti večer m>;c jih zaigral! — Ali je mogoče.' je vprašal Koleskin sočutno. — Da, da....! Ali hočete, da vam vrnem dolg? — Prosim! Debeli človek je potegnil iz žepa debelo listnico in ponudil Koleskin u 300 rubljev. — Hvala, je odgovoril debeluh in mu zoptt živahno stisnil roko. Koleskin je vstal in s hitrom korakom odšel iz restavracije. — A tvoja sestra? dekle. — Vedela bo.... Skupaj bomo od-gajali in poučevali deeo.... Daj mi poljub! — Moj bog, zdi se mi, da sanjam. Danes si popolnoma drugačen. tudi govoriš nekako bolj čudno.... — Pusti to...., tako sem vesel.... Torej pojutrišnjem! Do svidenja, siee moje! Še enkrat jo je poljubil, zapustil park, 119jel avto in se odpeljal v najfinejšo restavracijo. — Gospod inženjer je že popolnoma pozabil na nas! mu je dejal pri vhodu v dvorano lastnik restavracije z globokim poklonom. Na odru je igral damski orkester moderne skladbe Mala basist in j a je bila tako dražestna, da se jc Koleskin odločil preživeti večer v njeni družbi— Natakarji so prinašali vino, sekt, likerje, sadje.... Razpoloženje je rastlo in presb v razposajenost. Koleskin je razbil veliko zrcalo, nato je splezal na mizo ler pričel na njej peti in plesati. Ou .sosednje mize se je začul glas, ki je zahteval mir, vendar pa se na Jo ni oziral. Gospoda od sosedne mize je energično zahtevala, naj preneha s kričanjem, in tako je najprej došlo do prekrekanja. potom pa do pretepa. Prišla je polici- Koleskin je blodil po ulicah, o-glcdoval si izložbe, izvršil svoj po , ... ,el in odšel v mestni park. Komaj ^ p0sreduje.^Napravill S0 Za; m> je vsedel na klop ž je pristopila k njemu elegantna dama in ga radostno nagovorila: — Vladimir! — Nisem te pri- pisnik, ki ga je Koleskin podpisal z imenom svojega dvojnika: inženjer Vladimir Zajcev. — Natkaar. plačat!.... Kolik je Čakovala danes....! Zadnja dva te- račun? 668 rubljev! Dobro, dobro, dna .si se zelo izpremenil. Zakaj si pošljite mi ga domov.... saj vest' za danes v cilindru ? Za boga, lepa je!.... Te ognjevi te oči!.... Plava bubi-frizura, — je 1 i slil Koleskin, moj dvojnik je srečen! — Hm.... zahotelo se mi je tako. ji je glasno odgovoril, naveličal sem se uniforme! — Razumel je ta'* o j položaj in veselo dodal: Tako, moj angel, sedaj 1110 poljubi! — Kako? se. je začudila plavo-laska. Zadnjič si mi dejal, da se morava ločiti in da mora biti konec najine ljubezni.... — Premislil sem se. je hitro odgovoril Koleskin, ti moraš pestati moja ženica, nihče.... Primakni .se biižje. daj, da te objamem! Dekle mu je ugajalo. — Veš kaj, dragica, ji jc dejal Koleskin po poljubu, pridi popolnoma k mnui! Dekle ga je začudeno pogledalo! — A žena — Katera žena ? — Tvoja vendar! — Nanjo misliš? Veš, saj ni moja žena. Ne čudi se preveč. To je skrivnost, ki ti jo borm šele pojutrišnjem razjasnil. Pravzaprav je 0-na moja sestra. — A vajinih dvoje otrok? — To sta otroka nekega pokojnega prijatelja. Mi smo jih adop-tirali. Z eno besedo, spravi svoje stvari skupaj in se preseli pojutrišnjem k meni. moj naslov: inženjer Vladimir Za j cev. Odšel jc iz restavracije, majajoč se. English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KERN GENA • poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke ^isgovarjavi angleških besed; vaje za ueenee angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: ~ ' "GLASNABODA" 82 CtaUaadtfltmt Ifew York, V. T. Naslednje jutro je vstal v najboljšem razpoloženju. Včerajšnje pustolovščina ga je veselila, razen tega pa je dobil tudi lepo svoto denarja. Vendar pa je bil mnenja, da bi nadaljnje bivanje v me.itu moglo postati zanj nevarno iu je zato sklenil, da odpluje s prvim \ lakom Ko je prišel %na peron :.n hotel stopiti v vagon, je pristopil k njemu eleganten gospod, ki se je ril kril in ga vprašal z vljudnim glasom: — Že dolgo časa vas čakam.... Ifi smo bili že nekoč skupaj.... Vi ste inženjer Zajcev? — Da! S čem vam marem posreči ? — Gospod inženjer. Vi ne oporekate, da ste pretekli teden, pri I vata evih' na čaju govorili o meni t — Ne! si je potom dobrote pridobila prvo mesto. Največje odobrenja, ki ga je dobila kaka cigareta, je dejstvo, da vladne statistike dokazujejo, da se Camels pokadi več kot kdaj prej. Odobrenje številnih, ne nekaterih. Če bi bile rje cigaretc tako dobre kot to Camel bi ne tliiali nirerar o posebnih zdravljenjih, da bi bile cigaretc dobre za grlo. ftič ne more undo mat iti izbranega tobaka. © 1327. E. X Reya«M* Tobsee* Cnmpuj, iriuton-Salna, N, C. w Čarovništvo v srednjem veku. Še danes je praznoverje globo-rvseli krajih svoje ogleduhe. Ne- ko ukore.minjeno ne le med preprostim ljudstvom na deželi, temveč tudi med tako zvano inteligenco v mestih. Vse hujše pa je bilo to v srednjem veku. Takrat so verovali v vse mogoče in nemogoče stvari. A najstrašnejšo in najža-lostnejikv sliko praznoverja nam nudi verovanje v čarovnice in njih delo. Prepričani o eksistenci čarovnic yo jim očitali, da so satanove ljubice, da z njegovo pomočjo lahko začarajo ljudi in živali, da povzr?jajo bolezni in nesreče, delajo točo, pripravljajo ljubezensko pijačo, sredstva za impotenco žene in moža — in še druge največje gluposti in sploh nemogoče stvari. Verovali so, da se lahko izpre menijo v mačko, volka, krastačo, Elegantni gospod ni rekel niti .krokarja, kozla, opico, svinjo ali besede več, temveč je samo dvi.nil roko in caz trenutek se je za-Cula inoč-ia zaušnica.... kako drugo živaL Bili so prepri- čani, da jahajo na metlah, vilah ali na loparjih visoko po zraku na — Gospod! je vzkiik :«1 Kole-jKlek. kjer se je vršilo vsako leto shiii, k; je odskočil. Zai j ste me,štirikrat glavno zborovanje vseh udarili ? - Rer ste trdili, da pri igri vai aru. Po teh besedah se je elegantni carovmc. Cerkev je prvolno z vso vehe-menco nastopila proti čarovniku. Ko pa je papež Inocenc VIIT. iz- lco .so jih privezali na natezalnico, co, z zadrgovanjem /. vezmi, koso! sramno ovaduštvo je cvetelo in za-strupljevalo poštenje ljudstva. Vsak čas so se p.i javili biriči in odvajali mater, ženo sestro ali hčerko .da jo mučijo z nesramnimi, odurnimi vprašanji in trpinčijo, dokler polblazna ni otopela in priznala, kakarkcli so od nje zahtevali, dasi tega ni nikoli zagrešila. Gorje mu, kdor ji je upal kritizirati nemoralno življenje in zlorabo tega ali onega mogotca, gorje mu, kdor je imel kakega sovražnika. gorje pa tudi pnemu, kdor bi se drznil nastopiti proti temu zločinskemu praznoverjuT i " i • ~ i * r . , J J ihovniki v. uspehom nastopili proti Ne samo javna obtožba, tudi ano- Mrlič v gnoju. V selu Krajkovcu v Srbiji je jih začeli mučiti s stiskanjem pal-1 seljak Mitar Milioljevič ubil ca. z zadrgovanje niz vezmi, ko so'.svojo sedemdeset no staro majih dvignili na jwsebno lestve, ko ter. Truplo je rarezal na kose ter so jim z žareč i ni i kleščami trgali, jih pokopal na domaČem gnojiš-meso z živega telesa, ko so jim s ču. Izvršil je zkjčin. da bi se pola-španskim čevljem zdrobili ko.sti >iil njem-a premožnja. Slučajno na nogah, ko so jih pokadili na že-'so groznemu zločinu prišli na sled. lezni čarovniški stol in z najhuj-' NeČlovešIu Mitar je že pod klpi-šim o rož j ;m — z ognjem hoteli čem. prisiliti k priznanju... In če so j"-—- ------- priznale. ;>o bile obsojene, t'ez ne-, kaj dni so zgorela na grmadi...! Skozi +.ri stoletja je divjalo to strašno praznoverje po deželah Evro]>c .Na milijone je bilo pre-j ganjanih in mučenih, na stotisoče jih je zgorelo na grmadi... j Sele v 18. stoletju so ugledni možje: jurist;, zdravniki in du Najboljša drsalka dal leta 1484 svojo slovito bulo, ki jo je dve leti pozneje formalno priznal tudi nemški cesar Maksimilijan, in ko je 1489. leta izšla v Kolnu krvava knjiga "Malleus i malef iciarum" (kladivo čarovnic), v katerem se trdi,.da zagre- gospod obrnil in odšel s perona. Zoleskin je hotel odaiteti za njim, da bi mu povedal, da ni in-tenjir. Bilo pa je že prepozne, lokomotiva je zažvižgala iu vlaka-»L-;ja zaklical: — \ stopite! Iši največje bogokletstvo oni, ki ne Koleskin je hitro skor! v vlak.jvernj<) v 5arovnice -m njih delo> Denar ga ni več veselil. Vendar jc . ^ do{,Uo ^ strašno praznoverje pt zabil na žalostni konec svoje pu-Jn4*ml nezji-^ imenovani komisarji so Sli v vidijivega položaja pravega in«- CTezi z ziilepljenimi fanatiki na nerja Zajceva in ko je pomislil ne aelo: Vsi čarovniki in čarovnice nerodnosti, ki ga čakajo nasled-^ morajo izslediti, brez usmilje-njega dne. njt kaznovati in z vsemi sredstvi mhmm ■ M|»wmn-ji se je avigai ogenj v ne-jbo. za njuni so se kopičile ožgane "OLA» IHOfil", »AJTHaptl&riik* kosti, za njimi se je raz-ttQVMB M»uMi v tna 1 legal jok in stok in obupne kletve ptoQOMjefiih Eivljenj, uničenih IIBU1AS. mmna ovadba je zadostovala, pa so prišli, ga odvedli v ječo, v mučilnico in od tam na grmado. In kakšne so bile te ječe? Temne mrzle, vlažne podzemeljske luknje, stari stolpi, skozi katerih debele stene ni nikoli prodrl solnč-ni žarek, in globoke kleti različnih samostanov z zatohlim in smndlivim zrakom, polne podgan, miši in druge golazni. Žrtve so privezali na lesene križe, stiskali roke in noge v pripravljeno tramov je in jih priklepali s težkimi verigami k steni in tako so morale preždeti ure, dneve in mesece, ako niso prej zblaznele. Zasramo-vane. ponižane in oskrunjene od pohotnih in brezsrčnih jetniških čuvajev ?o mnoge kmalu vse priznale, česar so jih dolzili, čeprav so bile nedolžne, kajti smrt jim je bila samo rešitev iz tega pekla! Tiste pa. ki niso hotele priznati, so morale pred sodnika. Ako so tudi vztrajale pri svoji trditvi, da so nedolžne, so jih vlekli v mučilnico. Kar so v mučilnicah, pretrpeli tisoei in tisoči nedolžnih ljn-di, tega ne more nihče popisati. Lahko si predstavljamo uboge žrtve — prepuščene nesramnim pogledom in umazanim rokam nečlo-ve&ih krvnikov in njih živalskih ki 90 t imenu zakona druifaL Breareneži ao organizirali j iskali na njih telesih znamenja čamniilu imfišea, Jd so mda t'hudičevega poljuba! In. potneje, V > . , J , . : tej zaslepljenosti in šele tedaj so( nekateri vladarji odpravili nečlo-j veško torturo. Ogromni napredek1 znanosti na vseh j>oljih je blago-j dejno posvetil v to srednjeveško temo in pregnal s sveta to največjo sramoto človeštva. Citajte detektivsko povest: "Hudičeva noga" v Slov.-Amer. Koledarju •»•m iiutu »UM. a. c v Nemčiji .ic Mrs. Ellen Urock-hoff, ki je -dobila lami pri vseh tekmah prvo nagrado. —L iztrriritL Sledili so strašni časi. Za [komisarji se Je dviga! ogenj v ne- Za Božič in Novo Leto bodete Vi tukaj najbolje postrežem, Vaši v domovini pa pravočasno razveseljeni, ako se obrnete'za denarna nakazila bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih na zavod, ki ima za to najboljše zveze in kojega mnogoletno poslovanje je priznano sirom Amerike. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 30. NOV. 1927 Grajska Gospodična' ROMAN. Z& Glas Naroda priredil G. P. MISS TONUKO MORIWAKE zmmmKifmtt 2- (Nadaljevanje.) Tuji gospod nič manj eleganten iu odličen kot dama, je obrnil proti gostilničarju svoj ostro izrezani, a nekoliko izžeti obraz ter rekel: — Ali imate sobe na razpoJago, gaspod? Midva namerava ostali tukaj par dni. Brzojavno bi se prijarvila, če bi mogla zagotovoj določiti najino odpotovanje. Ali nama hočete nakazati dve sobi, sa Ion in spalno sobo? Gospodu Sirael je obtičal odgovo od samega strahu v grlu. — Čestiti... je zajecal ter pričal zavijati svoje oči naokrog, proseč pomoči, dokler niso obtičale na postavi njegove žene. Brez sape je planil bližajoči se nasproti. — Marta ... poglej ti... S temi besedami je izginila njegova obalna postava za vrati, iz laterih je ravnokar stopila mirno in samozavestno gospa gostilni-črrka. Nosila je belo čepico na glavi, sneraiobel predpasnik preko sive obleke ter napravila pred tujcema priličen poklon. — Dobrodošla, gospoda, — je rekla dostojanstveno in kočijaž je zrl Tianjo kot na vizijo, ker se mu je zdelo, da je hišna grospodi-lija ]>opolnoma pozabila za svoje perilo, klobase, šunke in jabolka v boljših sobali. Tudi gos|>od je še enkrat naslovil svoje vprašanje na boljšo polovico izginolega gostilničarja in dočim sta stala kočijaž in služabnik kot »drevenela, je napravila gospa Simel še en poklon ter odgovorila : — Mi nismo šc pripravljeni na tako visok obisk, ker je treba par sob nanovo tapecirati ter je druge šele danes zjutraj zapustila gjspoda. Ce vam je všeč, vam za kratek čas ponudim priprosto, irajhno ;>obieo — iu v dveh urah bosta salon in spalnica na razpolago. — Izvrstno. — je prikimal gospod. — Tudi tebi je prav, kaj ne, draga Melanija? Njegova spremljevalka je odvrnila svoj pogled od gnezda štorklje na sosednji hiši. — Meni je vseeno, jaz sem zadovoljna, — je odvrnila z glasom, ki je zvenel kot polovični vzdih, nakar je položila svojo roko na rajno moža. ter odšla počasi in dostojanstveno po kamenitih stopnji-call navzgor. Pogledi vseh so ji sledili. Gospa Simel pa se je okrenila na levo ter zmagoslavno sledila svojim »oslom prvega razreda. Kočijaž je globoko vzdihnil in omnibus je zaropotal preko dvorišča. Gotlib pa je sledil migljaju svoje gospodinje ter spoznal poln presenečenja, da sc človek nikdar popolnoma ne izuči iu da je prisotnost duha kaj lepa stvar. Domneval je, da se bo pričela sedaj divja gonja, da se spravi v red sobi s perilom in klobasami, — a ne, prospa Simel je vzela ključ na desno stran veže, svetišče svoje hiše. veliko družinsko sobo. Tukaj, kjer se je drugače slavijo le družinska slavlja, kjer se je priredilo dvakrat v letu honoracijam popoldansko kavo, — je odprla gostilirifarka odločno okna, dala ukaz. naj se pomete in zakuri ter odšla nato v stransko sobo z dvema oknoma, kjer je stal biljard in -cjer so krasile stene slike davno zamrlih deželnih očetov in mater. - To sobo se je odprlo le pozimi, kadar je imelo veteransko društvo svoj redni ples ter so se hoteli starejši umakniti iz dvorane. Neumorne roke so kmalu izpremenile to sobo ve udobno spalnico in bs mu je večkrat prigovarjal. ju in ga hoteli pobi.v: na povrat- r,a>t s pestjo in jo začel suvati z no-!„ ku. Ivo .so se i»opold i" vračali, so Lt.mi< Xa ta način jo je prisilil, da P51*tlla-opazili v morju blizu obale Mat-,-1 SV(>j0 žrtev fepustila. | K°r.Je U \'iia Alluma, ki se je s tovariši kopal. Iskali so izgubljeno sidro prišlo na misel, da .morejo biti ta-' ko blizu obale morski volkovi. Prebivalci pristaniškega mesta so pa j vedeli, da se ob tem času morski volkovi zelo pogosto pojavljajo ui da so navadno zelo požrešni. Izletniki „so se približal skupini ko- Nekdo je potrkal na vrata sobe v prvem nadstropju. Tuji gospod se je takoj odzval s klicem: — Noter! — Na pragu sobe se je prikazal gostilničar in lastnik hotela Hamburg. Volneni jopič iu predpasnik pa sta izginila. Slovesna dolga saknja, ovratnik in kravata, — vse to je ka-alo, da je oče Simel ve-uel, kakšen rešpekt je dolžan gostom prvega razreda. Napravil je majhen poklon ter se cdkašljal. Tuji gospod je stal pri oknu ter zrl vprašaje na gostilničarja. Dama pa je ravno postavila na mizo steklenico parfuma, iz katere j2 prihajal duh po vijolicali ter omahnila v vogal starinske zofe. — Ali želite, kaj. gospod birt? — je r.kel tuji gospod skrajno pri jasno. — Jaz sem si... hotel dovoliti le skrajno ponižno vprašanje, če želi gospoda mogoče jesti in kaj naj se priredi, kot pravi moja — Saj res. sedaj je čas zajtrka. — je nrikimala dama z lahnimi vzdihom. | i — Zajtrka?'Saj je že ena popoldne, milostna gospa. — je vzkliknil gostilničar, ves iz sebe. Gospod pri oknu se je nasmehnil. — Je že prav in v Angerwies je to čas 7.a obed. Draga Melanija, prilagoditi se bo treba običajem dežele, kajli v resnici je edino pravilno in razumno, če zavžijejo ljudje svoje kosilo ob en. popoldne, kaj ne, guspod gostilničar! Gospod Simel je zardel od radosti, kajti vse je skuhala vaša žena za kosilo? Videl sem da je sedelo par gospodov spodaj v obedniei za pogrnjeno mizo in vsled tega morate im°ti skupen obeti, kot se lahko pričakuje od vašega znanega hotela. Gostilničar je zopet izgubil sapo, vspt-ieo tega novega laskanja;. — Preveč laskavo... preveč ... gospod .. - — Gospod grof. — je izpolnil tujec ter pokimal z glavo. Simel je skoro omahnil na kolena # — Gospod grof! Naš skupni obed pa je najbrž preveč enostaven za tako visoko gospodo.... — To je odvisno od številnih stvari. Kaj pa imate? — Ješprenček na juhi... Z zofe je bilo Čuti glas, a grof se je hitro obrnil in njegova že-j ra je zakašljala v robec. — Izvrstno, jaz cenim zelo to juho! — je rekel grof ter nada 5jeval: — Iu naprej ? — Kostrunove bržolce s fižolom v stroeju... / (Dalje prihodnjič.) ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE IN SENENE MRZLICE Brezplačna poskusna metoda, katere se lahko sleherni posluii udobno, brez izgube časa. Mi imamo metodo za kontrolo naduhe in ini hočemo, uis Balant in J. KumSe. Nile«. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Raehar. Yoongstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer, I>ouis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Iparec. Claridge, Fr. Tu«har. A. Jerina. Conemaugh, J. Brezovec, J. like, V. Rovan.šek. Crafton. Fr. Macbek. Export, (i. PreviC, Louis Supančlč, A. Skerlj. Forest City. Math. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Val. PeterneL Greensburg, Frank Novak. Homer City in okelieo, Frank Fare u c hack. Irwin, Mike Pausbek. Johnstown. John Poianc, Martin Ko. roshetz. Kraju, Ant Tau2elj. Luzerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. f>emshar. Meadow Lands, J. Koprlviek. Midway, John 2nst. , Moon Run, Fr. Podmiliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arb in U. Jakobicb, J. Germ, J. PogaCar. Presto, J. Demsbar. Reading, J. Peadirc, Steelton, A. Hren. Unity Sta. la ekolieo, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovsn. WDlock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren. Racine in okelieo, Frank Jelene. Sheboygan. John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Reck Springs, Louis Taucher. Diamoodville, A. Z. Arko. FRANK SAKSEI STATE BANK Vsak zastopnik izda potrdilo ca sto. to. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za -Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; za Štiri mesce |2.00; aa četrt leta $1.50. Naročnina aa Evropo Je »7. za eno leto. ADVERTISE in GLAS NARODA T