TRST, sobota 19. februarja 1955 Leto XI. - Št. 42 (2971) PRIMGASKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 REDNISTVO; dl, MONTECCH! št. 6, lil. nad. — TELEFON »4N IN S4-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — TU. NAROČNINA: mesečna 359, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat, ljudska republika jugos.avija: Izvod 10, mesečno 210 d.n. unra ~~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za v.sak mm višine v širini l stolpca; trgovski 60» finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zajozoa g» • j-, vni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Peliico i-Il.» Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 — Izdaja Založnis vo tržaškega ti.ska d. T..' Oster protest občinskega sveta proti dodelitvi proge za Kongo Genovi „Saturnie“ in „Vulcanie“ Neaplju ^iaški občinski svet ponovno poudarja, da je treba ugoditi zahte-v*to njegove resolucije od 3. decembra 1954, kijih v Rimu sploh no-eJ° upoštevati, temveč celo kršijo s podpisom sprejete obveznosti Seji (o kaieri ni) • 0 obširneje na 2. stra- občinski svet ctjo sPjejel ostro resolu- n«om 2 nepobitnun dej-Itflivi’ rimska vlada ne->kn,ščZapostavlia tržaško pri-UeiJ.e tn n)egovo pomorsko '» OlaZVanje' ki >e bil° v*d' skea na osnova gospodar-nišega‘n^r^dlasno zahteval, ta nK. n’so poskrbeli niti 'thod ^lt0v Un’le za Daljni k Trsta n mnlnrnima v Skla Bari in Brin-občinski svet po- V^^tPan, kovit^6 Čimprei 'n čim bolj a in občinski od- ^k( u° 2 fse 2avzameta, skup-, štlova^,: 1 .2ainteresiranuni ,Re žim z&vzameta Je vam- da . - . . "l dosi. b°u° ze vec-0 in v V.lene zahteve hi-oeloti zadovoljene«. * =9 Ut Večino tržaških predvojnih prog je dobila Genova, ki je pobrala Trstu tudi najnovejše in najmodernejše ladje zgrajene v Trstu za tržaško pomorsko trgovino. Zato je nujno, da tržaški pomorski krogi in vsi organi oblasti zahtevajo spoštovanje zakona, ki dodeljuje Trstu številne pomorske proge, ki imajo sedaj izhodišča v Genovi ali Neaplju. Sedaj pa smo zvedeli, da zakon od 1937. leta zapade letos in da ga bodo morali šele obnoviti Z obnovo zakona oziroma sporazuma med vlado in družbami PIN bodo preuredili tudi razdelitev pomorskih prog. Ge ne bodo Trstu vrnili prog do nove preureditve, jih tudi potem ne bo več dobil, ker se bodo verjetno izgovarjali, da jih- sploh ne potrebuje, in da je treba te proge dati drugim italijanskim pristaniščem. Hkrati pa se govori, da bo vlada v kratkem prenehala s finansiranjem gradnje novih ladij za državne družbe PIN. Ge se bo to zgodilo, bo tržaško pristanišče še nadalje o-stalo brez ladij in pomorskih prog, ker bi morali v nasprotnem primeru zahtevati vrnitev ladij, ki so sedaj v Genovi in Neaplju. Ti dve mesti pa o tem nočeta ničesar slišati. Ob predložitvi včerajšnje resolucije v tržaškem občinskem svetu se je razvila obširna razprava. Govorili so predstavniki raznih strank, ki so si bili vsi složni v zahtevi po vrnitvi ladij in prog. Naj o-menimo samo, kaj je povedal liberalni svetovalec dr. Mor-purgo. Dejal je. da je pred mesecem dni kot predstavnik neke organizacije sprejel v Trstu neko delegacijo iz Italije. Ko jih je spremljal po mestu, so bili člani delegacije zelo zadovoljni in se o našem mestu pohvalno izražali. Nato jih je spremil na grad. Ko so pogledali proti pristanišču. so gostje ostali brez besede Dr. Morpurgo je ostal V zadregi misleč, da je zagrešil kakšno nerodnost in da so gostje iz Italije zaradi tega užaljeni. Ko pa je vprašal vodjo delegacije, zakaj so umolknili, mu je ta pokazal na pristanišče in dejal: «Saj to je vendar pokopališče!« «V pristanišču ni bilo niti ene ladjice«, je dejal dr. Morpurgo. «Zato, je poudaril liberalni svetovalec, je nujno, da se storijo bolj odločni koraki za priznanje naših pravic. V Rimue se niti ne zmenijo za naše resolucije in proteste. Občinska uprava bi morala na svoje stroške natiskati na tisoče lepakov, na katerih naj bi bila slika praznega tržaškega pristanišča. Pod to sliko pa slike raznih italijanskih pristanišč, ki so polne ladij. Te lepake bi morali nalepiti ne samo v Trstu ampak tudi v raznih italijanskih mestih.« Drugi svetovalci so opozorili na vrste blaga v tržaškem pristanišču, ki je do 80 odstotkov težko, manjvredno (rude, nafta itd.). Pred vojno pa je šlo skozi Trst 80 ostot-kov dragocenega dobrega blaga in le 20 odstotkov masovnega. Poleg vprašanja ladij in pomorskih prog pa obstaja še eno, zelo važno vprašanje; dogovor z zalednimi državami za prevoz blaga skozi Trst-Tega vprašanja se je dotaknil samo svetovalec dr. Agne-letto. Italijanska vlada se mora prepričati, da ne bo nikoli rešila vprašanje tržaškega pristaniškega prometa, če ne bo upoštevala želja in zahtev zalednih klientov. Zdi pa se, da se Rim otepa kakršnega koli sporazuma, ki bi dal zalednim državam določene pravice v pristanišču in s tem takšne olajšave pri izvozu in uvozu blaga, ki bi lahko konkurirale severnim pristaniščem. Izjave namestnika ministra za zunanje zadeve, podtajnika BenvenuUja, da je notranji režim tržaškega pristanišča samo vprašanje Italije, je zelo značilna in dokazuje, da v Rimu nimajo namena odstopiti od sedanjega pristaniškega režima v Trstu. Posledica takega stališča bo, da se bodo Avstrija, ki je največji kiieni tržaškega pristanišča, in druge zaledne države tudi v bodoče posluževale drugih pristanišč. Zato je nujno, da rimska vlada čimprej skliče konferenco o tržaškem pristanišču in skuša ugoditi zahtevam zalednih držav. Trst pričakuje torej konkretnih dejanj, kajti obljub se je naveličal. Ogorčen pa je predvsem, ker rimska vlada krši celo že prevzete obveze in sporazume. S. S. lVOT PREDLOG S/, n tornioškem vprašanju Vsebina predloga, la°rabo motornin , i itnata L “Vulcanian, PROp a Sed" v Trstu; feKRlK0^A Trst _ juzNA 4i|tndiin0 Z "dno mesečno nJovorm^*0 s slirira‘ b>- ^R°GA TPc'5dlami: tfjdOD z AJRST — DALJNI 'ih' štirimi hi- OjShl z?"'"1', tovornimi titt °dt in , .dnimi mesečnimi ti« v Inn;,Vmesni S AKJ^Oga vzhoda: tr, K'Ka - trst - južna z n«,— * JUŽNA oajmanj tremi hi- NITI PINEAU prodreti s svojim programom (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Jutri popoldne bc iscelba z Martinom odpotoval iz Londona. V ponedeljek bo spet začel z rednim delom, ki se ga je v razmeroma krat-’ kem času njegove odsotnosti nabralo precej. Zemljiške pogodbe, o katerih je Scelba verjetno upal, da jih je spravil z dnevnega reda s kompromisom v ministrskem svetu, doseženim tik pred njegovim odhodom, pozvročajo še vedno hudo kri in resna nesoglasja v vladnih strankah, zlasti med demokristjani. Na pustni torek se bo sestalo vodstvo PLl in pripravijo. sejo glavnega odbora stranke, na kateri se bo odločila usoda liberalnega sodelovanja v vladi, obenem z usodo sedanjega tajništva stranke, ki namerava po Malagodijevih napovedih odstopiti, ker so liberalni ministri v nasprotju z njegovimi navodili pristali na vladni kompromis. Resnejši pa se zdi položai v demokristjanski stranki; saj razpolagajo liberalci končno s samo 14 parlamentarci. Dosedanji potek diskusije o zemljiških pogodbah v kmetijski Komisiji poslanske zbornice — nadaljevanje diskusije je bilo previdno preloženo na torek, na čas po Scelbovem povratku — je pokazal neenotnost med demokristjanskimi poslanci. Bonomijevo združenje neposrednih proizvajalcev, ki je glede na volitve odho-rov kmečkih vzajemnih bolniških blagajn obsodilo vladni kompromis, ima na Monteci-toriu 40 poslancev. Vendar je Bonomi izjavil, da združenje ne bo škodovalo obstoju vladne koalicije. Se resnejši je položaj v sindikatih CISL in v delavski organizaciji ACLI. Vodstvo CISL Narodna skupščina mu je odklonila zaupnico in s tem še bolj zaostrila je sicer s pridržki pristalo na krizo - Proti zaupnici je glasovalo 312 poslancev, za zaupnico pa 268 vilni krajevni voditelji so "na- SPLIT, 18. — V splitski ladjedelnici bodo v kratkem končana dela za izgradnjo najmodernejše in najhitrejše jugoslovanske potniške ladje «Proleterka». Ladja bo opremljena z najmodernejšimi navigacijskimi sredstvi in z vsem udobjem za potnike. Na dveh poskusnih vožnjah je ladja pokazala izvrstne kvalitete. Prva vožnja bo opravljena na liniji Benetke-Pirej s skupino švicarskih turistov. IS 'SiVil v za- Nt(^asne ln jnVL'bfrt^ ki ►) panL odgovarjajo tli Ev'pop TRST — SEVER-#iLnjth A s Podvoljitvito »»; prog družbe tiTirre- flN^pf^NJEpn°GE 7K novima MORJK z O Po 3onn a n'°,torm"» lad-"jo 't *a sUrina.3?«00 ton nosi|- R) pTfsta; aj nevno voz' 'u^^^hodne jA- Dro^0 Za hi a n , z me*ano ottiet,a blagovni m potniški S Sfe,2A„»L'agov- W*a SreHnm^,1 PRomeT iz Df, ,Qrske rij Evropo in pre-hani«e iJ * su0zi trzaško ) a,'janske Zl b ?Eo iz in Oku Rhotiu pokraitne; t‘lNV ® PREDSTAVNI. ter 'b Pomorskih družb *'it?,lic na D«n* i RaRlanskih '•tn n° služhri aJ“ za inlor- H« Pfipadaio , b.omb prog, CjlšiUn,10 tržaškemu prt K. l9'J7, ko ?ovL ,zakon« iz med vi a dosežen Umnimi d d Jlado Podr-reba in en i j a m 1 pIN t. j. TržalkjntTe|rete naz’^ vi t t,ca in T Ll0yd' Italia, banskim BEOGRAD, 18. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo jugoslovansko delegacijo na konferenci zunanjih ministrov balkanske zveze v Ankari vodil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. V delegaciji bodo še državni svet nik Josip Djerdja, veleposla nik Ljubomir Radovanovič in jugoslovanski poslanik v Ankari Miša Pavičevič. PARIZ, 19. — Francoska skupščina je odrekla zaupnico novi vladi, ki jo je sestavil socialist Christian Pineau. Proti zaupnici je glasovalo 312 poslancev, za zaupnico pa 268. skupščini načrt, ki bo določal potrebne spremembe. O Severni Afriki je Pineau t ’kc'le obrazložit svoj program: V Tuniziji se bo vlada držala izjave od 31. julija 1954 (notranja avtonomija m novi sporazumi). V Maroku se bo nadaljevala ((protiteroristična akcija«, toda izvedle se bodo tudi obljubljene reforme. V Alžiru bo Francija ščitila red in varnost, toda izogibala se bo sleherni zatiralni metodi, ki ni v skladu z zakonom, ter se bo trudila, da odpravi revščino in brezposelnost v treh alžirskih departmajih. Poudaril je nato, da bo njegova vlada uporabljala metode za uvedbo reform in samovlade v vseh kolonialnih o-zemljih Severne Afrike, ter je zatem na dolgo govoril o notranjih vprašanjih (gospodarskih in socialnih) v Franciji. Izjavil je, da bo vlada skušala izpolniti načrt za zidavo 250.000 novih stanovanj na leto. Dal se bo večji zalet zidanju novih šol, obnovila se bo oprema industrije, uvedel se bo reden izvoz kmetijskih pridelkov, načelo se bo vprašanje polne zaposlitve, zlasti v korist mladine. Poudaril je tudi potrebo povečanja proizvodnosti in je nato obrazložil razne načrte ter med drugim sporočil, da namerava zahtevati od skupščine, naj se podaljšajo za tri mesece posebna pooblastila na davčnem in socialnem področju, ki so bila dana prejšnji vladi. Ko je Pineau končal svoj govor, so mu ploskali socialistični, radikalni in demokristjanski poslanci. Bivši go-listi, neodvisni in kominfor-misti pa so bili tihi. Za vladnim predsednikom so govorili številni drugi po slanci, ki so v glavnem obravnavali kmetijsko politiko, ki jo je obrazložil Pineau. V svojem govoru, ki ga je Pineau imel popoldne pred narodno skupščino, je poudaril. da je treba računati tis posledice, ki bi jih utegnilo imeti ponovno obotavljanje francoske skupščine v zvezi z ratifikacijo pariških sporazumov Dodal je, da se bo vlada trudila, da v čim krajšem času doseže dokončno ratifikacijo teh sporazumov, in je izrazil željo, naj bi se ti sporazumi spopolnili z ustanovitvijo organizma za sKupno oboroževanje držav podpisnic, h kateremu mora pristopiti tudi Velika Britanija. V tem smislu bo nova vlada nadaljevala pogajanja, ki jih je začela prejšnja vlada. Pineau je nadaljeval; »Toda francoska vlada se ne bo zadovoljila samo z izpolnitvijo zahtev svoje varnosti. Skušala bo hkrati iskati vse oblike pogajanj med Vzhodom in Zahodom, ki bi lahko privedla do omilitve mednarodne napetosti in do ureditve nerešenih vprašanj. Pogajati se, zopet pogajati se, vedno pogajati se; to moia biti geslo vlade, ki želi, da bi se njena država in svet izognila uničenju«. Vlada se bo tudi trudila povečati trgovinsko izmenjavo med Zahodno in Vzhodno Evropo, ker se zaveda, da je gospodarsko sodelovanje eno najučinkovitejših sredstev za zbližanje med narodi. Glede Indokinc je Pineau izjavil da namerava njegova vlada spoštovati ženevske sporazume in na splošno prispevati za ohranitev miru v Aziji. Francoski ekspedicijski zbor v Indokini se bo zmanjšal na potrebno višino. Dodal je tudi, da bo konec vojne v Indokini omogočil reorganizacijo francoske vojske po načelih moderne strategije V ta namen bo predložen NOV SOVJETSKI PREDLOG za splošno razorožitev Sovjetska vlada predlaga začasno ohranitev oboroženih sil in vojaških kreditov na ravni od 1. januarja 1955, sklicanje konference za razorožitev in uničenje vseh obstoječih zalog atomskega crožja - Komentarji tiska o angleški vodikovi bombi Bivši vladni predsednik Paul Reynaud pa je izjavil, da se bo s programom, ki ga je napovedal Pineau, zlasti pa s povečanimi investicijami, primanjkljaj proračuna povečal. Izrazil je tudi bojazen, da bo napov.-.hma politika povzročila inflacijo in dviganje cen. Prvi del debate se je zaključil z izjavami golista Le-gendre, ki je izjavil, da njegova skupina ne more drugače nego obsojati politiko, ki io nova vlada misli voditi v Severni Afriki, ker je enaka Kakor politika Mendes-Francea. Razprava se je nadaljevala ob 21. uri, ko je več poslancev, ki nasprotujejo napovedanemu programu, zahtevalo neva pojasnila zlasti glede notranje politike. Ob ?3. uri je Pineau ponovno govoril m je zlasti podrobno govoril o kmetijski politiki. Zatem je odgovoril še na kritiko bivšega vladnega predsednika Key-nauda in ob 23-45 je bila seja zopet prekinjena, nakar so pri nadaljevanju voditelji posameznih skupin podali izjave o glasovanju, ki se je začelo ob 1,30 in se zaključilo z zavrnitvijo zaupnice. in francoskimi tovarnarji o-rožja. Znano je. da tudi v nemški vladni koaliciji ni enotnosti glede francosko-nemškega sporazuma o Posarju. MOSKVA, 18. — Moskovski radio je sporočil, da sovjetska vlada predlaga u-ničenje vseh obstoječih zalog atomskega in vodikovega orožja. Radio je zvečer oddajal besedilo izjave sovjetske vlade, ki vsebuje tudi ta predlog in ki je v zvezi z bližnjim sestankom podkomisije OZN za razorožitev. Podkomisija se bo sestala 25. februarja v Londonu. Izjava sovjetske vlade nadaljuje. da predlaga ZSSR, naj ostanejo oborožene sile in krediti v vojaške namene na ravni od I. januarja 1955, to leto Pa naj bi se sklicala nova konferenca za znižanje oborožitve in za prepoved atomskega orožja. LONDON, 18. — Današnji ahgle5ki tisk komentira vče-rajšnjo Belo knjigo britanske “lade o narodni obrambi. «T kritosrčno opisana« nevarnost | ljen vojni nevarnosti tisti, ki atomskega orožja. Vojna z je- «- nvs.ni. ta—n—>-; drskim bombardiranjem — nadaljuje list — bi bila «naj-mračnejša oblika boja za obstanek, in sredstva, da se temu postavimo po robu, so prav tako mračna. Edini način, da se odstrani ta nevarnost, je odvzeti pogum napadalcu«. List nadaljuje s trditvijo, da je samo «s pripravljenostjo in odločnostjo mogoče izogniti se grozotam atomske vojne in pustiti odprto pot za preudarno diplomacijo in za ohranitev miru z odločnostjo, politično in gospodarsko enotnostjo in fizično silo svobodnega sveta«. Liberalni «News Chronide« poudarja, da je glavna dolžnost britanske vlade, da se pride do svetovne razorožitve, dodaja pa, da v tem času «ni mogoče postaviti nobenega ve je šibkejši«. Desničarski «Daily Express« poudarja, da vodikova bomba v angleških rokah ne pomeni nevarnosti za Rusijo in zatrjuje, da Velika Britanija «nikoli ne bo začela vojne v kateri bi lahko vse izgubila«, dodaja pa, da ((mora biti Velika Britanija dovolj močna, da bi bil vsajj napad nanjo nekoristem, če hoče uporabiti svoj vpliv v prid miru v tem blaznem svetu«. Laburistični «Daily Herald« piše, ne da bi napadal proizvodnjo vodikove bombe v Angliji: «Vlada trdi, da je njen namen v zunanji politiki ta, da se prepreči uporaba, posest in proizvodnja vsega jedrskega orožja in vsega ostalega orožja za množično uničevanje. Prej ko bo to s strastno prizadetostjo doseženo, bo ljavnega argumenta proti Ije bo za varnost naše dežele ln*es» pravi, da je v njej «od-1 mnenju, da je bolj izpostav-J in vsega človeštva«. Švedsko posredovanje v nemškem vprašanju? BONN, 18. — V bonnskih političnih krogih zatrjujejo, da je švedski zunanji minister Unden pred dnevi predlagal za rešitev nemškega vprašanja poskus posredovanja Združenih narodov. Uradni predstavnik bonnske vlade je danes o tem izjavil, da se zdi »izvedba predloga švedskega zunanjega ministra težavna«. Predstavnik je izjavil; «Predvsem bonnska republika ni članica OZN. Na drugi strani bi bila nevarnost, da bi se nemško vprašanje po mešalo z vprašanji vse drugačne narave«. Isti predstavnik je opozoril na zamisel kanclerja Adenauerja, da bi se po ratifikaciji pariških sporazumov sklicala konferenca petih s sodelovanjem Nemčije. »Navzočnost predstavnika vlade sovjetske cene na takšni konferenci bi b*a mogoča«, je dodal isti predstavnik «s pogojem, da ta korak ne bi bil smatran kot priznanje vlade vzhodne cone bodisi s strani Bonna dobisi s strani zahodnih velesila. Socialdemokratski voditelj Erich Ollenhauer pa je danes na tiskovni konferenci v Ber linu še enkrat obžaloval, da zahodnonemška zvezna vlade ni resno poskušala doseči od zahodnih zaveznikov pristanek na konferenco štirih pred ratifikacijo pariških sporazumov. Ollenhauer je na drugi strani poudaril, da bo njegova stranka proučila, ali je mogoče pristati na ((pogojno ratifikacijo« pariških sporazumov med bližnjo debato v Bundestagu. V borbo proti ratifikaciji pariških sporazumov je posegel tudi generalni sekretar KP Francije Jacques Duclos ki prav zdaj potuje po Nemčiji. Duclos je imel danes v Bonnu tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da je Posarje nemško o-zemlje in da mora ostati nemško. Dodal je, da so poskusi vključevanja Posarja v francoski politični sistem nesmisel Dodal je. da so pariški sporazumi dejansko mešetar-ski sporazum med nemškimi Senator Morse prestopil k demokratom SALEM, 18. — Senator Way-ne Morse je sporočil, da se namerava vpisati v demokratsko stranko. Leta 1960 je bil izvoljen kot republikanec, a je leta 1962 postal »neodvisen«; toda od tedaj je stalno glasoval z demokrati. Izjavil je, da je sklenil menjati stranko, ker je mnenja, da bo na ta način lahko »bolje služil liberalizmu«. Predsednik Bajar v Pakistanu KARAČI, 18. — Predsednik turške republike Bajar je danes prišel v Karači v spremstvu nekaterih ministrov svoje vlade in turških funkcionarjev, ki bodo prisostvovali razgovorom s predstavniki pakistanske vlade. Bajar bo o-stal v Karačiju dva dni in bo nato odpotoval v Peševar in Lahore. stopili proti njemu. Na zasedanju glavnega odbora ACLI, ki se je začelo danes v Rimu, je njegov predsednik Penazza-to ostro kritiziral vladni sporazum in dejal, da se ACLI »ne morejo odpovedati osnovnim načelom, ki so doslej navdihovala njihovo akcijo«. | Čeprav je obenem «priznal, da posebna politična konjunktura vsiljuje na vladnem in parlamentarnem področju rešitev, ki ne bo razbila demokratične fronte«. Zasedanje se je nadaljevalo z diskusijo, ki je bila mnogokrat »e precej ostrejša. Zasedanje se nadaljuje jutri. V socialdemokratskih vrstah, kjer vladni dompromis ni bil z navdušenjem sprejet, se nezadovoljstvo povečuje zaradi nepokoravan.ia nekaterih de-mokristjanskih poslancev u-radnj liniji. Socialni demokrati se pritožujejo, da se je že večkrat zgodilo, da so zaradi »ohranitve demokratične koalicije« pristali na nesimpatične ukrepe in jih v parlamentu tudi lojalno podprli, medtem ko so mnogi demokristjani ravnali po svoji glavi, tako da se je končno zdelo, da so socialni demokrati bolj papeški kot papež. Zaradi včerajšnjega glasovanja v kmetijski komisiji pa se pritožujejo tudi liberalci, ker po krivdi demo-kristjanske neenotnosti ni prodrlo določilo vladnega kompromisa o trajanju kolonatske pogodbe. Nekateri viri zatrjujejo, da proučuje Fanfani možnost, da b; se pri razpravljanju o zemljiških pogodbah na plenarnih sejah zatekli k čl. 85 pravilnika, ki omogoča posebno- proceduro, po kateri bi zbornica odobrila samo «osnovne smernice« zakona o zemljiških pogodbah. K temu namenu sili baje demokristjansko vodstvo negotov položaj v lastnih vrstah. V kmetijskih krajih je bilo rned.terp še več manifestacij proti vladnemu kompromisu. V mnogih so s KPI in PSI potegnili tudi krajevni zastopniki PSDI. A. P. Po vsej Evropi sneg in mraz Ze 24 ur sneži na področju Dolomitov, prav tako že od včeraj zjutraj sneži na vsem področju Lago Maggiore. O novih snežnih zametih in o mrazu pa poročajo iz vse Evrope. V Angliji je včeraj m vso preteklo noč močno snežilo. V Londonu je bila danes močna snežna nevitha. Na Škotskem je bil na več krajih cestni promet prekinjen. Helikopterji vojne mornarice so pripravljeni, da v primeru potrebe odletijo na pomoč bolj oddaljenim krajem. Snežne nevihte divjajo tudi nad Severno Irsko. Na Norveškem je vse zame-teno. V Kirknessu ob rusko-norveški meji kaže termometer 43 stopin) pod ničlo. Močno je snežilo včeraj tudi na Nizozemskem in na Danskem. V Belgiji pa je pritisnil hud mraz. Močni snežni zameti so tudi v Avstriji in Švici. V goratih predelih je nastala nevarnost plazov. Švicarski odgovor romunski vladi BERN, 18. — Švicarska vla* da je danes izročila romunskemu poslaništvu odgovor na drugo romunsko noto v zvezi z incidentom v romunskem poslaništvu v Bernu. V noti zavrača švicarska vlada vsako odgovornost za incident« in izjavlja, da ne more sprejeti zahteve za ekstrad»ci;> napadalcev. Švicarski zvezni svet zavrača predvsem »prenagljene ii» neutemeljene obtožbe«, ki jih je romunska vlada ponovila v drugi noti, ter izjavlja, da j« zvezna policija ravnala vestno in je uspela aretirati napadalce ter vrniti poslopja romunskemu odpravniku poslov. Zaradi tega ne more zvezni sče1 sprejeti nobene odgovornosti za zločine, ki »o jih napravili romunski državljani. Kar se tiče zahteve za izročitev napadalcev, izjavlja zvezni svet, da med Švico trt Romunijo ni nobene pogodbe s tem v zvezi in zaradi tega ne more švicarska vlada pristati na romunsko zahtevo. Sicer pa švicarska zakonodaja ne dovoljuje ekstra-dseije za zločine, izvršene na švicarskem ozemlju. Zatem zagotavlja švicarska vlada, da se bodo strogo izvajali švicarski zakoni in da bodo napadalci kaznovani. Končno izraža švicarska vlada zeljo, naj bi v tej neprijetni zadevi romunska vlada odslej pokazala večjo objektivnost in naj bi se ne posluževala dejanj, ki bi lahko samo še bolj otežkočila ureditev zadeve. V zvezi s preiskavo, ki jo vodi zvezna policija, se te zvedelo, da bodo imena napadalcev na romunsko poslaništvo objavljena šele čez nekaj dni. Zaključno poročilo o Scelbovih razgovorih Poročilo govori o dobrih odnosih mod Anglijo in Italijo, o zvoslobi atlantskemu paktu in ZhiZ in o pntrebi nemško oborožitve, izogiba su pa konkretnim angleško-italijanskiin vprašanjem LONDON, 18. — Foreign Office in italijansko veleposlaništvo v Londonu sta izdala danes skupno uradno poročilo o obisku ministrskega predsednika Scelbe in zunanjega ministra Martina v Londonu. Poročilo pravi med drugim, da sta «nadavni razvoj itali-jansko-angleških odnosov in skupna diplomatska akcija obeh vlad v zadnjih mesecih omogočila še tesnejše in pri-srčnejše sodelovanje« med o-bema državama in da so zaradi tega v londonskih razgovorih lahko »obširno in izčrpno izmenjali mnenja o svetovnem položaju in o vseh aspektih italijansko-angleških odnosov«. V teh razgovorih, pravi poročilo, «se je pokazalo popolno sporazumevanje med obema vladama«, ministri pa t VllIUtd.l.ŠMi; DRflSKOBIČElH TISK0VMK KIl^FERKMCK V Ankari bo podpisan statut balkanske posvetovalne skupščine Jugoslovanska vlada upa da spremembe v ZSSR ne bodo vplivale na zaostritev položaja v svetu • Datum in kraj konference o tržaškem pristanišču še nista znana (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 18. — Na današnji tiskovni konferenci je Branko Praškovič, predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve, izjavil, da dnevni red konferece treh zunanjih ministrov v Ankari še ni določen. Pričakuje pa se, da bodo ministri na konferenci sprejeli in podpisali statut o ustanovitvi balkanske posvetovalne skupščine in razpravljali o mednarodnem položaju in o ukrepih za napredek trojnega sodelovanja. Grška vlada je že poslala jugoslovanski vladi svoj načrt statuta balkanske posvetovalne skupščine. Pričakuje se, da bo v kratkem to storila tudi Turčija. Na vprašanje, kako ocenjuje spremembo v sovjetski vladi, je Branko Draškovič odgovoril, da posveča jugoslovanska vlada tem spremembam odgovarjajočo pozornost v upanju, da te spremembe ne bodo povzročile nadaljnje zaostritve položaja v svetu. V istem duhu ocenjuje Jugoslovanska vlada tudi nedavno izjavo sovjetskega zunanjega ministra Molotova o odnosih z Jugoslavijo. V zvezi z nedavno objavljeno knjigo v Bolgariji, v kateri se na tendenciozen način opisuje borba makedonskega ljudstva za osvoboditev, in s članki, ki se pojavljajo v poljskem časopisju, v katerih se na napačen način tolmači normalizacija odnosov Jugoslavije z vzhodnoevropskimi državami, je predstavnik dr- žavnega tajništva za zunanje , sanje ne prispeva k normali- 'Zaključeni razgovori zaciji odnosov med državami- \ J II A Predlog vrhovnega sovjeta 1 HlcO Z3SlODniKI IlLA o izmenjavi parlamentarnih delegacij jugoslovanska vlada proučuje in meni, da je vsaka razširitev odnosov med državami koristna. Branko Draškovič je nadalje izjavil, da so netočne trditve, da je predsednik republike maršal Tito ponudil Naseru posredovanje v sporu med Izraelom in Egiptom. Prav tako so netočne vesti, da je Jugoslavija izrazila pripravljenost posredovati v sporu Branko Draškovič je nato prikazal nekaj podatkov o pomoči, ki jo dobiva Jugoslavija od vlad ZDA, Velike Britanije in Francije, in ugotovil, da nedavne note treh vlad jugoslovanski vladi vsebujejo samo načelen sklep o-menjenih treh vlad o gospodarski pomoči. Višina pomoči in njen namen pa bosta predmet razgovorov jugoslovanske vlade z vsako vlado posebej. Na vprašanje, ali je Jugoslavija dobila vabilo na konferenco o tržaškem pristanišču, je Branko Draškovič odgovoril, da Jugoslaviji ni potrebno povabilo, ker ima po londonskem sporazumu pravico udeležiti se konference. Dodal Je, da Jugoslovanska vlada doslej še ni obveščena o kraju in času konference o tržaškem pristanišču. B. B, in grške armade SKOPJE, 18, — Danes so se v Skopju končali razgovori med zastopniki jugoslovanske in grške armade. Uradno sporočilo ugotavlja, da so razgovori poveljnikov jugoslovanske in grške armade, ki so se sestali na osnovi sklepa obeh generalnih štabov, da bi razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo vsKladitve skupnih obrambnih naporov, potekali v duhu popolnega razumevanja, prisrčnosti in zavezništva. Ilos n talHt sfadenlske Merice BEOGRAD. 18. — Na konferenci nacionalnih študentskih organizacij Grčije, Turčije in Jugoslavije, ki bo 26. in 27. februarja v Carigradu, bodo zastopniki jugoslovanskih študentov predlagali ustanovitev balkanske študentske konference, ki bi reševala vprašanja medsebojnega sodelovanja treh nacionalnih organizacij. Obenem bodo jugoslovanski študentje predlagali organizacijo študentskega kulturno-športnega festivala februarja oziroma marca prihodnjega leta v. Jugoslaviji. so sklenili, da bodo »v stalnem posvetovanju med seboj in z ostalimi zavezniškimi in, prijateljskimi deželami storili vse, da se ohrani mir, da se okrepi varnost svobodnega in demokratičnega sveta in obvaruje zapuščina evropske civilizacije«. Ministri so «potrdili svojo popolno podporo atlantskemu zavezništvu in ostalim mednarodnim organizacijam, v katerih sta obe deželi včlanjeni* in «soglašali, da je treba storiti vse, da bi Zahodnoevropska zveza čimprej postala stvarnost«. Ministri so tudi »soglašali, da je skorajšnje sodelovanje nemške zvezne republike pri tem svobodnem združenju bistveno važno za enotnost in obrambo zahodne skupnosti«. Poročilo nadaljuje: «Ministri s i tudi skupno proučili diskusije v delovni skupini ZEZ za proizvodnjo in standardizira-nje oborožitve. .Potrdili so skupno željo svojih vlad, da bi te diskusije morale pripeljati do praktičnih in konstruktivnih sporazumov in da lahko Italija in Združena kraljestvo. enako kot ostale članice ZEZ, pri njihovem izvajanju v celoti pomagata. Ministri so imeli zelo koristno izmenjavo mnenj o odnosih med Vzhodom in Zahodom v luči nedavnih važnih dogodkov v mednarodnem merilu. Prav tako so pregledali položaj na raznih področjih sveta, ki zanimajo obe državi, zlasti Sredozemlju. Kar se tič* odnosov, ki se neposredno tičejo Italije in Velike Britanije, so razgovori v veliko zadovoljstvo obeh strani potrdili, da ni več nobenega resnega nerešenega vprašanja med obema deželama in da se njuni splošni interesi v celoti skladajo«. Končno pravi poročilo, da je «zelo prisrčni značaj razgovorov pokazal, da so se odnosi med Združenim kraljestvom in Italijo srečno vrnili k staremu prijateljstvu« in da se bo odslej treba posvetiti nadaljnjemu razvoju teh odnosov. Uradno poročilo je bilo objavljeno šele danes zvečer, s 24-urno zamudo po prvotno določenem programu. Martino ie zaradi poročila predpolne še enkrat obiskal Foreign Office. Kot je videti, se poroči o izogiba vsem konkretnim vprašanjem, pa tudi izjave samih ministrov in diplomatskih osebnosti se omejujejo na prijateljske fraze. Martino je danes govoril tudi po angleškem radiu in med drugim dejal, da so perspektive za skorajšnjo ratifikacijo pariških sporazumov v italijanskem parlamentu ugodne. Omenil je tudi balkanski pakt in menil, da je koristen prispevek k obrambi Sredozemlja, da pa bi moral biti na kakršen koli način povezan z NATO, če naj bi bil zares u-č mkov it. SFOMUlukl l»!»KVI Na današnji dan se je leta 1944 pričelo I. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v Črnomlju. "1 Danes, SOBOTA 19. februarji Konrad. Miloslav Sonce vzide ob 7.03 in zatone 17.36. Dolžina dneva 10.33. n™ vzide ob 5.35 in zatone ob na* Jutri, NEDELJA 20. februarja Elevterij, Gojslav ^ TisKoviM i{ii\H’iu;\r.i \i,ii)\r.(iA gemkraltoa komisarja palam/me Conski proračun za !• polletje ostal bistveno neizprenienjen V proračun niso vključena sredstva iz posebne vladne pomoči - Rahlo povečanje izdatkov za javna dela, prispevkov občinam in provinci - Znižanje izdatkov za SELAD in 1 milijarda manj za gradnjo ladij Obstoj conskega proračuna v prihodnosti negotov Včeraj ob 6. uri zvečer je v vladni palači generalni vladni komisar dr. Palamara obrazložil prisotnim predstavnikom tržaškega tiska osnovne značilnosti conskega proračuna za prvo polletje 1955. Vivodoma je generalni komisar podčrtal, da so bile vse bojazni in skrbi glede ukinitve proračuna odveč in da predstavljajo vsote vključene v program izredne pomoči Trstu izredno postavko, ki zaradi tega ni vključena v proračun. Vendar pa je precejšnje začudenje vzbudil odgovor na vprašanje predstavnika lista «11 Piccolo«, kako bo s proračunom v prihodnjem polletju, odnosno če je to zadnji conski proračun Trsta. Generalni komisar je namreč odgovoril, da bo lahko dal točen odgovor šele čez kak mesec, ker do sedaj v tej zvezi še ni nič določenega. Klasični «no com-ment», ki v- praksi pomeni, da so bojazni o Usodi conskega proračuna še vedno uteme-ljene! Letošnji proračun predvideva deficit 5.676 milijonov lir in je torej za 585 milijonov manjši, kot je bil v prvem polletju 1954. Kot običajno je tudi tokrat deficitna postavka nastala zaradi vključitve v proračun famozne postavke «neto razlika med dohodki pobranimi v coni in pobranimi v Italiji*, ki se že vrsto polletij suče okrog 4,7 milijard lir, . Vendar pa je generalni ko: misar posebej poudaril, da bi moral biti realni deficit mnoge večji, ker v tekočem polletju izplačujejo uslužbencem javnih ustanov posebne nagrade, ki bodo skupno dosegle 2 milijardi 70 milijonov lir. Občutno so se povečali izdatki zaradi predvidenih zvišanj plač javnim uslužbencem in deloma tudi zaradi nekaterih povečanih izdatkov za javna dela. Po drugi strani pa so se prav tako povečali dohodki in to iz dveh bistveno različnih razlogov. Tako je povišanje cen tobaka prineslo v državno blagajno okrog .190 milijonov lir, znatno višje vsote pa novi davki, kateri' so raztegnjeni tudi na Tržaško o-zemlje. Po drugi strani pa se je povečala postavka »gibanje kapitalovii za okrog milijardo in pol lir, ker so v njo vključili tudi povračilni fond bivših posojil ERP, ki do sedaj ni bil vključen v tržaški proračun. Podrobnosti proračunskih izdatkov in glavnih postavk so sledeče- tržaška občina bo dobila dotacijo 1,672 milijonov (lani v prvem polletju 1954 1.150 milijonovl, povečanje gre v korist ACEGAT. Provinca bo dobila 305 milijonov (lani 236). Za javna dela bodo uporabili 4117,8 milijonov (lani 4054). Socialna pomoč 1-818 milijonov (lani 1.944 milijonov). Posamezne najvažnejše postavke za javna dela pa so takale: gradnja hiš 462 milijonov (vključenih 300 milijonov za stanovanjske hiše po načrtu Aldisio), javno zdravstvo 56 milijonov, šole 568 milijonov, upravne zgradbe 66 milijonov, pomorska dela" 207 milijonov, ceste, železnice in pristanišča 255 milijonov. SELAD 935 milijonov Po izjavi generalnega komisarja so ostale vse postavke za javna dela. skrbstvo, občino itd. bistveno neizpremenje-ne, odnosno so se celo rahlo dvignile. Edino izjemo predstavljajo izdatki za SELAD in preusmerjevalne tečaje, ki so znašali lani 1.092 milijonov in ki bodo znašali letos 935 milijonov. V tej zvezi je generalni komisar poudaril, da ostala mesta v republiki nimajo tako visokih postavk za ta namen ih da bo počasi treba priti do normalnega položaja. Prispevki za kritje proračunov okoliških občin so se povečali v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, razen za. zgoniško občino, ki bo dobila nekaj manj. Za gradnjo ladij je lanskoletni proračun predvideval prispevek 1-651 milijonov lir, letošnji pa 667 milijonov lir. Znižanje je občutno, ker čakajo oblasti na pričetek izvr-Sevanja zakona Tambroni, ki je že raztegnjen na Trst. Poleg tega bodo porabili za gradnjo ladij tudi 980 milijonov lir iz povračilnega fonda. Povračilni fond je predstavljal na tiskovni konferenci predmet živahnejše polemike, v kateri je generalni komisar zagotovil, da bodo ta sredstva ostala v Trstu in da jih bodo verjetno upravljale iste institucije, kot so jih do sedaj. Zakon o tem fondu je že pripravljen in bo v kratkem predložen parlamentu. Sredstva posebne vladne pomoči Trstu, glede katere so bili parlamentu predloženi že štirje zakonski načrti, niso u-poštevana v conskem proračunu in jih bodo torej nakazala ministrstva neposredno. Vladni komisar je poudaril skrb, da bi ta sredstva ne zakasnila in da bo tako na primer, še pred izglasovanjem zakona, čez nekaj dni dodeljeno naročilo za gradnjo nove avtojno-bilske ceste v skupni vrednosti ene milijarde lir- Qb koncu tiskovne konference »o prisotni novinarji postavili tudi več vprašanj, ki nimajo neposredne 2Veze * proračunom. Tako je bilo mnogo govora o stanovanjskem naselju v okviru zavelj-skega industrijskega pristanišča. ki je bilo pred letom dni PRORAČUN. CONE 1.1.-30.6.1954 ' 1,7.-31.12.1954 1.1.-30.6.1955 A) Izdatki: 1. Redni izdatki i , , » > • 16.072.644.000 16.558.575.000 18.655.478.000 2. Izredni izdatki . . . 5.190.149.000 4.690.087.000 4.488.108.000 Skupaj izdatki 21.262.793.000 21.248.662.000 23.143.586.000 3. Gibanje kapitalov . . . . 1.060.000.000 1.645.000.000 1.784.000.000 22.322.793.000 22.893.662.000 24.927.586.000 B) Dohodki: 1. Redni dohodki t > . 1 • 15.723.297.000 15.630.567.000 16.387.209.000 2. Izredni dohodki . . . 201.090.000 215.220.000 1.224.210.000 Skupaj dohodki . 15.924.387.000 15.845.787.000 17.611.419.000 3. Gibanje kapitalov . . . . 136.500.000 265.100.000 1.639.500.000 ■ 16.060.887.000 16.110.887.000 19.250.919.000 C. Deficit: . 6.261.906.000 6.782.775.000 5.676.667.000 . 22.322.793.000 22.893.662.000 24.927.586.000 že predmet ostre polemike, saj gre za ponovno razlastitev obsežnega dela zemlje slovem skih kmetovalcev. Generalni komisar je zagotovil, da se vztrajno dela na tem načrtu in da so glavni tehnični načrti že končani ter da se upa, da bodo načrt v kratkem pričeli izvrševati. Temu odgovoru je sledila vrsta vprašanj, na katera pa novinarji niso dobili odgovora. Najvažnejša vprašanja so bila naslednja-. Vpr.: «Predvideva proračun prispevek za tržaški velesejem? Odg.: Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker bi v takem primeru lahko prišlo do neljube polemike med predstavniki raznih ustanov. Vpr.: Danes je minister Tambroni odgovoril županu o progi New York—Trst. Po zagotovilih neapeljskih krogov pa sledi, da bosta ostala «Sa-turnia« in «Vulcania» v Neaplju. Kaj ve generalni komisariat v tej zvezi. Odg-: Komisariat ne ve nič! Sicer pa se obisk ministra Tambronija ne bo mogel več zakasniti in bodo novinarji takrat lahko dobili vsa pojasnila. Vpr.: Na zadnji tiskovni konferenci je dr. Sartori zagotovil, da bo Trst glavno pristanišče fa motorni ladji «Pia-ve» in «Aquileia»,sedaj pa se je izvedelo, da obstaja pogodba. da odplujeta obe ladji v Genovo, ki bo njih matično pristanišče. Kako je s to pogodbo? Odg.; Ne vem, kako je s pogodbo. Vpr-: Na dunajskem velesejmu sodelujejo vsi najvažnejši konkurenti od Rotterdama do Reke. Enotni odbor za propagando Trsta pa je (menda iz finančnih razlogov) razdrl že sklenjeno pogodbo o udeležbi Trsta na tem važnem velesejmu. Kje tiči vzrok za tržaško neudeležbo? Odg.; Cital sem o tem danes zjutraj v tisku in ne poznam vprašanja. Vpr.; Mnogo se govori o vprašanju INAM in sporazumu z zdravniki, ki se sedaj izvaja v Italiji. Kako je s stvarjo v Trstu? Odg : Ne poznam vprašanja. Vpr.: Kdaj bo sklicana mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču? Odg.: To vprašanje spada v kompetenco ministrstva za zunanje zadeve in zato ne morem odgovoriti. Poleg tega bi bilo naoačno, da rečem sedaj neki datum, kateri morda iz tehničnih razlogov ne bo ve- ljal. Vpr.; Smatrate, za koristno ustanovitev enotnega odbora za obrambo pristanišča, kot to napovedujejo jutranji listi? Odg.: Vprašanje bi se moralo glasiti: Je protizakonita ustanovitev takega odbora? Na to lahko odgovorim, da ustanovitev ne krši zakona. Vpr.; Sedaj se razpravlja v Rimu o pogodbi o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Istočasno se bodo postavile tudi osnove za sklepanje regionalnih trgovskih sporazumov med zborni- cami ali drugimi lokalnimi institucijami. So že sedaj v teku priprave za sklepanje teh sporazumov? Odg.: To zanima neposredno obe zainteresirani vladi in ne morem odgovoriti. Ti lakonski odgovori upravičeno vzbujajo resno zaskrbljenost, saj se zgoraj citirana vprašanja tržaških dopisnikov nanašajo na vrsto najvažnejših gospodarskih vprašanj, od katerih rešitve je odvisna v veliki meri usoda Trsta. Na vsa Izjava dr. J. Dekleve o deželni av Izjavo je podal na obeh tržaških radijskih postajah Dr. Jože Dekleva, predstavnik Šlovensko-itaiijanske ljudske fronte v občinskem svetu, je včeraj podal v tržaškem radiu v odgovor na vprašanje glede svojega stališča o avtonomiji sledečo izjavo: eVpraš anje avtonomije u-pravnih organov katere koli stopnje, vključno seveda deželne, je tesno povezano z demokratičnimi načeli. To se pravi: kolikor širša je avtonomija upravnih organov toliko večji in bolj konkreten je izraz krajevnih interesov prebivalstva, njegove volje in njegovih zahtev. Naše politično gibanje se je dosledno borilo za široko in učinkovito avtonomijo deželnih in krajevnih uprav. Posebna avtonomija kot jo predvideva italijanska ustava spada med najvažnejše pridobitve ljudstva v dolgi borbi za demokratizacijo uprave v Italiji. Tudi zaradi tega sem mnenja, da morajo biti čimprej uresničene določbe ustave, ki predvidevajo posebno deželno avtonomijo. Dežela Furlanijn-Julijska krajina bi morala obsegati pokrajine Gorica, Videm in Trst z ozemljem. Avtonomija te dežele bi morala biti razčlenjena na posamezne pokrajine, ki bi morale biti zaradi tega v največji meri avtonomne pri zakonodajnih in izvršnih vprašanjih, tako da bodo vsa specifična vprašanja pokrajin spadala tudi v njih pristojnost, medtem ko bi morala biti prepuščena deželni ustanovi vprašanja splošne koristi z vseh pokrajin, ki sestavljajo deželo. Tako izvedena deželna avtonomija bi upoštevala posebno gospodarsko in socialno strukturo raznih ozemelj in bi bila istočasno učinkovito sred- ta vprašanja pa generalni komisar odgovarja: «Ne vem#, j stvo za koristno sodelovanje ali «Ni moja kompetenca«. ‘in mirno sožitje med različ- nimi etničnimi skupinami, živečimi na ozemlju dežele. Stavka v CRDA Delavska zbornica je napovedala za danes 24-urno stavko v vseh obratih CRDA. Pozvala je vse svoje člane in nameščence ter tudi delavce, ki niso sindikalno organizirani, naj se udeležijo stavke. Stavka je izključno ekonomskega značaja in se nanaša na zahtevo po preureditvi akordov in proizvodnih nagrad. Stavki se ni pridružila Delavska zveza, kar pač pomeni, da ne bo mogla imeti posebnega uspeha, ker je Delavska zbornica v ladjedelnicah v manjšini. Dvig tržaškega prometa v preteklem mesecu Po prvih podatkih se je tržaški pomorski in železniški promet v januarju občutno dvignil. Po morju so tako prepeljali v primerjavi z istim mesecem preteklega leto 40 odst. blaga več, po železnici pa 5.0,70 odstotkov. V primerjavi z decembrom pa se je pomorski promet zvišal za 13,0, železniški pa za 4,5 odst. Skupno so prepeljali po morju 307,675 ton in odpeljali 71.729 ton. Po železnici pa so pripeljali 59.781 ton in odpeljali 224,353. Nesrečen padec kurjača Zaradi večkratnih zlomov reber so včeraj pridržali na I. kirurškem oddelku 35-Iet-nega kurjača Celestina Coda-rina iz Ul. Bonomea, ki se je ponesrečil med delom v otroški kliniki v Ul. Manzoni, in memorandum? Izvedeli smo za primer, ki zasluži vso našo pozornost. Poštna uprava je namreč v teh dneh premestila iz Trsta na pošto v Firence uradnico Danico Piščančevo, ki je v pričakovanju premesti-tvenega dekreta bila začasno dodeljena poštnemu uradu na Opčinah. Primer ., padeva .u Jitio izmed osnovnih nujnosti, ki jih narekujejo posebne prilike in zahteve pri nas. Omenjena uradnica je namreč domačinka in obvlada poleg italijanščine tudi slovenščino, kar je neobhodno potrebno za koristno opravljanje službe na našem narodnostno mešanem področju, na katerem ni samo po človeških pravicah ampak tudi po londonskem memoranduma!, ki ga je sopodpisala italijanska vlada, predvidena dvojezičnost v vseh državnih, občinskih in drugih javnih uradih. Ali se poštna uprava tega ni zavedala, ko se je odločila za premestitev name-ščenke, ki je ena izmed redkih na poštnih uradih imela potrebno kvalifikacijo za službovanje v skladu z navedenim? Ali poštna uprava ne misli, da je njena dolžnost, kot tudi vseh ostalih državnih, občinskih in drugih jaunih uradov, ravno obratna: namreč ne odpuščanje in premeščanje, pač pa nastavljanje ljudi, ki lahko poslujejo tudi v slovenščini? To vprašanje postavljamo tudi dr. Palamajri, ki izjavlja. da se memorandum v Trstu že izvaja in ki je odgovoren za to, kar se pod njegovo komisarsko upravo dogaja. Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zahteva po predstavništvu prebivalstva pri generalnem vladnem komisariatu Svetovalke Gruber-Benco je odločno protestirala zaradi nedemokratičnega postopka proti dr. loaldu. ki je «kriv> le, ker je postavil slovenski napis - Diskusija o pokojninah in vrsti drugih upravnih vprašanj Na dnevnem redu včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta so bila samo vprašanja in interpelacije. Dr. Agnelet-to (SDZ) je zahteval odstranitev smeti ob cesti, ki pelje iz Lonjerja na Katinaro, gradnjo javne pralnice pri napajališču v Lonjerju in gradnjo male čakalnice s higienskimi pritiklinami pri avtobusni postaji v isti vasi. Hkrati je priporočil občinskemu odboru naj odstopi ali proda bazov-skemu pogrebnemu društvu 110 kv. metrov občinskega zemljišča za gradnjo prostora za shrambo pogrebnega voza. Odgovorili so mu, da bodo skušali izvesti postavljene zahteve. Neodvisna socialdemokratska svetovalka Gruber-Benco je predložila občinskemu odboru dve resoluciji, V prvi odločno protestira proti nedemokratičnemu postopku proti ravnatelju INAM v Trstu dr. Toaldu (ki je še vedno ravnatelj, čeprav že več mesecev ne izvaja svoje funkcije), ki so ga na osnovi pritožb skupinice mladih izziva-čev krivično odstranili s tako odgovornega mesta, čeprav je znano, da ga je vestno upravljal. Izrazila je ogorčenje nad načinom preiskave, katero je izvedlo ravnatelj- PO OBISKU AMERIŠKE KOMISIJE V ESSO STANDARD Veliko razburjenje med delavci zaradi glasov o zaprtju rafinerije Delavci bodo strnjeno in enotno branili svojo pravico do dela, oblasti pa naj ne dopustijo nadaljnjega krčenja obratov V rafineriji Esso Standard pri Sv. Soboti se širijo vznemirjajoče vesti, po katerih naj bi bili delavci v nevarnosti, da izgubijo zaposlitev. Vznemirjenost delavstva narašča, ker so ukinili oddelek za Izdelovanje mazil, ki jih sedaj izdelujejo v Genovi-Rivarolu. Ta oddelek je deloval nad 30 let in je bil velikega pomena za rafinerijo. Ravnateljstvo rafinerije že od leta 195i krči tržaške obrate in je s svojim ravnanjem dovedlo mnogo delavcev, da so se raje prej odpovedali službi v strahu, da jo kasneje izgubijo. Zato je prihod komisije ameriških strokovnjakov, ki so se mudili v ra-rineriji 4 dni še bolj vznemiril delavstvo, Zlonamerno se širijo glasovi o odpustih ter da bodo rafinerijo zaprli in Jo spremenili v skladišče. Delavci so prepričani, da gre za nekakšno sondiranje ravnateljstva. da bi videlo, kako bodo delavci na take vesti reagirali. Pri tem se opažajo tudi politične špekulacij«. Nekateri uslužbenci ne kažejo ob teh vesteh zaskrbljenosti, ker mislijo, da so na »varnem«, češ da spadajo v veliko družino »svobodnega sveta«, ker je seveda nele žalostno marveč tudi smešno sej je eneno, da nimajo delodajalci nobenega obzira ter da branijo samo svoje interese. Ce bi torej prišlo do odpustov, je prav gotovo, da ne bodo prav nič razlikovali in da bo vse delavce ne glede na sindikalno in politično pripadnost doletela enaka usoda. Velika večina delavstva rafinerije se seveda zaveda svojih dolžnosti ter je pripravljena odločno braniti svoje pravice. Po drugi strani pa je treba preprečiti špekulacije s širjenjem vznemarlji-vih vesti, tako da ne bodo delavci vedno v strahu, da izgubijo delo in kruh. Za prenehanje obratovanja Standard namreč ni nobenih ekonomskih razlogov. Proizvodnja v podjetju je močno narastla in se je v primeri s predvojnimi leti potrojila. V rafineriji uporabljajo za razna pomožna dela tudi zunanja podjetja. čeprav so v preteklosti opravljali ta dela delavci rafinerije. Poslabšala pa se je tovorna prevozna služba in zdi se, da namerava izročiti podjetje prevoz osebja v zasebni zakup. Podjetje se je večkrat obrnilo na delavce, naj razumejo resni finančni položaj, ki zahteva krčenje izdatkov. Toda »razumevanje« delavcev je pomenilo doslej vedno le ve- like žrtve. Doslej je bilo namreč odpuščenih okoli 80 delavcev, niso pa najeli nobenih novih mladih delovnih sil, niti se niso poslužili ugodnosti za najemanje vajencev. Cernu takšno ravnanje? Zdi se, da bi nekateri funkcionarji podjetja radi prepričali delavce, da se «primanjikljaj» odpravlja z odpusti. Ali je res mogoče, da tako veliko podjetje, kot je Standard, ne more obnoviti naprav, ko pa se tudi v raznih revijah vidijo ogromne naprave tega podjetja v New Jerseyu? Delavci morajo zaradi tega še bolj strniti svoje vrste in podpreti svoj tovarniški odbor v borbi, da se prepreči nadaljnje krčenje obratov. Predvsem od enotnega nastopa vseh delavcev in nameščencev je odvisna njihova bodočnost. Razen tega pa morajo tudi oblasti odločno braniti obstoj rafinerije, ki ima važno vlogo v tržaškem gospodarstvu, katero je že tako hudo prizadeto. Delavci se bodo vsekakor odločno in strnjeno borili, da bo rafinerija Standard zopet pridobila v tržaškem gospodarstvu tisto važno mesto, ki ji pritiče, kar je v interesu vsega tega gospodarstva in kar lahko mnogo prispeva k njegovi obnovi in izboljšanju. stvo INAM iz Rima, ministrstvo za delo in socialno zavarovanje ter oddelek za socialno skrbstvo v Trstu. Dr. Toaldo je bil obtožen najrazličnejših prekrškov samo zato, ker je dal postaviti v mladinskem hotelu v Skorklji med druge tudi slovenski napis. Zato je zahtevala, da občinski odbor posreduje, da ustanove, ki so izvedle preiskavo, objavijo njen izid, da bo javnost vedela, kako se krivično ravna proti poštenemu demokratu in fukcionarju. V zvezi s prihodom Italije v Trst je svetovalka Gruber-Benco predložila resolucijo o demokratizaciji civilne uprave v kateri predlaga, naj tržaški občinski svet zahteva ustanovitev konzulte v kateri mora biti zastopano vse prebivalstvo. Ta konzulta bi morala delovati ob strani generalnega vladnega komisarja v vseh vprašanjih mestnega gospodarstva in imeti posvetovalno vlogo pri reševanju vseh ustavnih vprašanj na našem področju. Na obe resoluciji je odgovoril župan, ki je dejal, da glede dr. Toalda občinska u-prava ne more ničesar napraviti, medtem ko bodo o resoluciji glede ustanovitve konzulte razpravljali na seji občinskega odbora. Svetovalec Teiner je zahteval posredovanje občinske u-prave za ureditev položaja tovarne Kozmann. Svetovalec Novelli pa je sporočil, da je bil obveščen, da je rimsko notranje ministrstvo pismeno pooblastilo tržaško prefekturo, naj odlok predsednika republike o povišanju plač državnim uslužbencem uveljavi tudi za uslužbence javnih ustanov v Trstu. Odbornik Cumbat je odgovoril, da ima že pripravljen sklep, ki je bil nato soglasno sprejet od občinskega sveta. Svetovalec Novelli je tudi povedal, da je dr. Palamara spremenil sklep občinskega sveta glede pravilnika za dopolnilo pokojnin občinskih uslužbencev, ki jih morajo vskladiti s pokojninami državnih uslužbencev. Dr. Palamara pa je po besedah svetovalca Novel-lija pristal samo na začasno dopolnilo za eno leto in proti temu stališču dr. Palamare odločno protestiral. Odbornik Cumbat je izjavil, da mu je to že znano in da je pokrajinski odbor uslužbencev javnih ustanov že zagrozil s stavko, če ne bo generalni komisar potrdil sklepa občinskega odbora. O tem vprašanju bo posredoval tudi občinski odbor. Svetovalec Franzil je opozoril na izjavo župana Barto-lija o deželni avtonomiji, ki nasprotuje izjavi furlanskega demokrščanskega senatorja Tessitorija, ki pravi, da je vključitev tržaškega področja v avtonomno deželo Julijska krajina—B’urlanija odvisna od izrednega juridičnega položaja Trsta. Zupan Bartoli pa trdi, da je bil Trst z razpravo o avtonomni deželi Julijska krajina—Furlanija v senatu vključen v to avtonomijo. Zupan je odgovoril, da si ne more misliti, da bi mogli ve-1 ljati za Trst, sedaj ko je pod Italijo, različni zakoni kot za ostale italijanske pokrajine. Zato smatra Trst vključen v omenjeno deželno avtonomijo. Resolucijo in razpravo o pomorskem vprašanju objavljamo na prvi strani lista. Po trčenju na cesti pešec m vespista v bolnico Medtem ko sta se 18-letni Sergio Criso iz Reške ceste in njegov 24-letni bratranec Vini-cio Criso iz iste ulice peljala z vespo po Carduccijevj ulici proti Portici di Chiozza, sta se v bližini pokritega trga zaletela v 46-letnega uslužbenca ACEGAT Duilia Langeja iz Pončane, ki je tedaj hotel prekoračiti cesto, a se je nato premislil in se hotel vrniti tja, odkoder je prišel. Vsi trije so padli na tla m se nato odpravili v bolnišnico, kjer so jih po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Medtem ko bo Sergio Criso okreval v dveh dneh, bosta morala ostala dva počivati 6 oziroma 7 dni. Nesreča na delu Pri vkrvacanju blaga na parnik, ki je zasidran na pomolu lesnega pristanišča je 29-letnemu težaku Vittoriju Tad-deu iz Ul. Zorutti priletel na nogo težak zavoj stisnjenega papirja. Taddeo se je takoj nato zatekel v bolnišnico in ker so mu ugotovili zlom gležnja leve noge, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. škodljive posledice eksplozije steklenice Zaradi poškodb n« dihalnih organih in to kot posledica vdihavanja bromovih, hlapov, so sprejeli na dermatološkem oddelku 23-letnega kemika Ita-la Giacca iz Zgornje Carbole. k. je pojasnil, da mu je n ed delom v kemičnem laboratoriju v ILVA eksplodirala v roki majhna steklenica z bromovo sestavino. on vceral oo danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 15 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: tapetnik Antonio Vardabasso in gospodinja Jolanda Villanovich, čevljar Giovanni Rinaldj in gospodinja Regina Paoluzzi. delavec Nino Fonda in uradnica Rosa Blanca CJulnto, mehanik Marccllo Colle in prodajalka Marta Stopar, u-pokojenec Giovanni Probi in go-spodijna Anna Maria Sata, delavec Claudio Masuttl ln frizerka Maria Radovanovich, prodajalec rib Eliano Benvenuti in gospodinja Caterina Delise. UMRLI SO: 55-tetna Glocon- da Purln por. Polli, 81-letpa Viola Cab.-in, 69-letna Mareherita Cmet por, Pastjualimi. 63-let.na Anna Bevilacqua, 82.1etna Teodora Chalupa vd. Steiner. 75-let-ni Giovanni Battlsta Verzegnas-si, 70-letna Anna Teresa Haring, 49-letni Mario Bembič, 46-letna Ida Steiner por. Buiese, 53-letni Ludovico Surian, 89-letna Ivanka Marc, 47-Ietn« Pietro Novello, 87-letr.a Marija Biščak vd. Kariš, 62-letna Emma Kenda por. Dlmi-tri, 92-letna Giovanna de Petris .vd. Radoilo vich. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 20. februarja 1955 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU «3 + ena» komedija v treh dejanjih Spisal: Ferdinand Roger Režiser: Nada Gabrijelčičeva Poslovenila: N. G. Scenograf: Jože Cesar Zadnjič v Trstu ! Jutri 20. februarja 1955 ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU «VOLPONE» neblaga komedija v treh dejanjih (6 slik) Spisal: Ben Jonson Režiser: Slavko Jan k. g. Po predelavi: Stefana Zvveiga, poslovenil: Fran Albrecht Scenograf: Marjan Priberšek k. g. Kostumi: Mija Jarčeva Za mladino izpod 16 let neprimerno Zadnjič v Trstu ! Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11, danes od 11. do 13. in od 17, do 19. ure, jutri od 11. do 13. in od 15. do 20. ure. TRŽAŠKO PROSVETNO DRUŠTVO PUSTNE ZABAVE V UL. ROMA 13 Danes 19. februarja 1955 ob 21. uri V torek, 22. febr. 1955 ob 21. uri Otroško pustno rajanje jutri 20. februarja 1955 ob 15. uri. Vabila so na razpolago članom v društvenih prostorih dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob pričetku prireditev vabil ne bo na razpolago PD „ (t ANDREJ COK » NA OPČINAH vabi vse svoje člane in prijatelje na družabni večer ki bo danes 19. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih. Ljudska prosveta P. D. « Ivan Cankar ». — Kakor že javljeno, bo šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankar« začelo prirejati interne dramske večere s sodelovanjem članov SNG. Naprošervi so clam društva in tudi drugi prijatelji dramske umetnosti, da se čimprej oglasijo za informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-IV. Pojasnila se dajejo vsak večer od 20. do 22. ure. Društvena knjižnica PD »Ivan Cankar« bo redno poslovala vsak četrtek od 20. do 21. ure ter v nedeljah od 10.30 do 11.30 v društvenih prostorih. Prosvetni društvi «Rojan» in «Simon Gregorčič« iz Skorklje u-stanavljata pevski zbor. Vabita vse ljubitelje petja, zlasti mladino, da javijo svoj pristop. Prvi sestanek vseh pevcev bo v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. Igralska skupina iz Zgonika priredi jutri 20. t. m. ob 16. uri v kino dvorani v Nabrežini veselo pustovanje s predvajanjem veseloiger: «Hlače», «K,ie je meja« iri drugo. Vljudno vabljeni vsi, ki si želijo prijetnega razvedrila. Razna obvestita AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11 do 12. ure v Ul. Ruggero Manna 29. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri. 20. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9 do 12. ure. Slovenski filatelisti. ki želijo pristopiti kot člani, se lahko javijo na vsakem sestanku. OBČNI ZBOR Pogrebno društvo v Barkovljah vabi vse člane na 83. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 20. februarja 1955 ob 14. uri v Barkovljah v gostilni Sajmer. Odbor izleti A. K. Jadran priredi v nedeljo 27. februarja smučarski izlet v Ravascleito. Vpisovanje bo v klubskih prostorih v Ulici Machiavelli 13-11, danes 19. t. m. od 18 do 20. ure, v nedeljo 20 t. m. od 10. do 12. ure in v ponedeljek 21. t. m. od 20. do 21. ure. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13, najnižja 7.6, ob 17. uri 11.5, zračni tlak 989.5, veter 6 km zahodnik, vlaga 75 odst., padavine 14.4 nun, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.9. ŠENTJAKOBSKO PL) »IVAN CANKAR* vabi članstvo in prijatelje društva na predpustni ples ki bo danes 19. t. m. od 21. do 2. ure; na družabni večer ki bo jutri 20. t. m. od 20.30 do 23.30 in na pustno rajanje ki bo v torek 22. t. m. od 21.30 dalje. Vstop samo z vabili. Za najmlajše bo jutri 20. t. m. od 15. do 18. ure otroško pustno rajanje Plesi bodo v društveni dvorani v Ul. Montecchi štev. 6/IV, kjer so na razpolago vabila dnevno od 19. do 20. ure. VSI, MLADI IN STARI so vabljeni na VESELO PUSTOVANJE S PLESOM ki bo danes 19., jutri 20., v ponedeljek 21. in v torek 22. februarja od 20.30 do jutranjih ur v škadenjski kino dvorani Igral bo prvovrstni orkester «Trieste mia» Dirigiral bo Carletto s svojo «Super-fizaelektrično» Za prvovrstno pijačo in dober prigrizek bo skrbel dobro založen bar - bife Vabljeni vsi, ki si želijo veselega razvedrila Jutri 20. februarja od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje z obdarovanjem najlepših mask. Ob vhodu bo košarica za prostovoljne prispevke. Po potrebi bo v dvorani zakurjeno. PD »IGO GRUDEN» “ 'V NABREŽINI vabi vse mlade in stare na predpustni ples ki bo jutri 20. t. m. in na pustno rajanje ki bo v torek 22. t. m. od 20. ure dalje v društveni dvorani. Igra domači jazz orkester Preskrbljeno za pijačo in prigrizek DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na pustno rajanje ki bo danes 19. t. m. s pričetkom ob 20.30 uri v Ul. R. Manna 29. Igra jazz orkester Šaljive točke. — Dobro založen bife Vstop samo z vabili, ki se dobe v Ul. Roma 15/11 do 19. ure zvečer. Ob Iiričetku prireditve vabila ne bodo na razpolago. Zaželjene maske ! ( oledahšča ) VERDI Danes: ob 20.30 zadnjič «Sam-son in Daliia» za reda C in A. TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri ((Premetena žena», C. Goldoni. Rossetti, 16.30: «Teodora», G. M. Canaie. G. Marchal. Kxcelsior. 15 30: »Rapsodija«. E Isylor, V. Gassman. Fentce. 15.00: »Jetniki neba« J. Wayne, C. Trevor. Nazlonale, 16.00: »Videla sem te ubijati«, g. Sanders, G Mer-ryll. Filodramamtlco 16.00: «Moderna devica«, V. De Sica. G. Fer. zetli. Supercinema. 15.30: »Okrvavlje- na strelica«. C. Heston, J. Pa-lance Arcobalenu. 16.00: »Egipčan Si-nuhe«. Astra Rojan. 16.00: »Mala svetnica«, v. Lisi. R. Borelli, Capitol. 16.00: «Rojena za ljubezen«. T. Martin. Cristallo. 16.00: «Teodora». Grattacielo. 16.00: «Egipč>n nuhe«. Alabarda. 15.30: «Sladka gr® J. Wyman. » Ariston. 16.00: ((Rimske P®-ce«. G. Pečk, A. HepMrS Armonia. 15.00: ((Srebrn bic», Robertson. . Aurora. 16.00: »Oddaljeni J. Stevvart. .. )ih j. Garibaldi. 16.00: «Ujem«e J" ve ali mrtve« R. M®,,,' J Ideale. 16.00: «Yar,kee Pasw Chandler. -^n, Impero. 16.00: «KončnO V C. Dapporto ltaha. 16.00: «Ljubezen ° ^ ri sem vedno sanjala«, A Douglas. Mladoletnim ** vedano S. Marco. 16.00: «MaU Kino ob Morju. 16.00: «V8»" ghese«, V. De Sica. Moderno. 16.00: «Julij 1 M. Brando. Savona. 15.30: »Velika kara« V. Ralston. Viaie. 16.00: «Napolita.nS» smo», G. Roodinella. „ Vittorio Veneto. 16.00: •S noč«, A. Quinn. Mladim 16 let prepovedano. >. Azzurro. 16.00: «Zgodba ” ljubeznih«, P. Angeli. i Belvedere. 16.00: «Srebrn[ le«, E. 0’Brien._ ._ R Ji' Marconi, 16.00: «Dež» worth Massimo. 16.00: «Otroci D. Martin. „..,.,11 Novo Cine. 16.00: «P1J1>' Čaral. Odeon. 16.00: «Meč m v" Rad io™^ 6.00: «Sombrer0'1 Motitalban. r d Secolo. 16.30: «Nevihta», '■ bin. . Venezia. 15.30: «LuisianSK' lovec«, T. Povver ,f*i); Kino na Opčinah. 18.00. r:i je zora«. C. Gable, O, It*1 SOBOTA, 19. februarja 4’ UH T * '• |jj! 11.30 Lahke melodije: .rf; Kramljanje o krajih »n 12.10 Za vsakogar nekaj. ,jj. Pestra operetna glasba, j# Slovenski motivi: 14.00 S si BjoerMnig; 14.15 Kulto* zornik; 14.25 Zabavna 5 V 14.45 Škerjanc: Koncert vir in orkester; 15.00 •" j(i> iz revii: 15.30 Pogovor . «■ 16.00 Slovenski zbori; i»; g# ke melodije; 17.00 Mirk- jgt-nična suita: 17.36 Ple9na jjf 18.10 Ritmične popevke; » perni dueti in zbori; lkJ-j d, glasba; 20.00 Šport; . kovstci: «Hrestac»; 21.w pg' šalo — malo zares; nini: Koncert št. 1 v ^ 22.22 Samospevi; 22.45 ples. t it s r •- _ jih 11.30 Simfonična j' I. Pizzetti: «Joriova_ h«r, d4.. pera v 3 dej.; 20.00 haJj I pesmi; 22.10 Orkester Prg# stvorn G. Cergolija in r-k o r K R 254,6 m ali 1178 f.» Slovenska poročila: ’ . 13.30. 14.30, 19.30 in 20.3u-,jn r Hrvaška poročila: vsak 20.00. cl5 F Italijanska poročila: «■*' , 17.00. 19.00 in 23.00. K Iz naših listov v sI dan (razen nedelje in " ( kal ob 14.36. .../.: Iz naših listov v '‘IjitO* dan (razen nedelje in ” ka) ob 17.06. «oD V(j 8.40 Jutranja glasba! -jj;.'ji ledar - vremenska napadli. Jutranja glasba; 7.30 b , v fKj gospodinje; ll.oo Iz oper*,, u ro; 12.00 Ritmi in pek1'. V. Aktualna vprašanja; lJUjjea ka glasba; 14.00 Oa K melodije; 14.40 Narod«« « poje vokalni kvartet ra« I« ljana; 15.00 Zena in d« Za narodno pesmijo P/. 1L 16.00 Morja široka res . jjr Zabavni orkestri in so*1 h| . mm‘gwaya: «Komu zvoi ^»..1 L van Beethoven: «Ueon. n. vertura št. 3. op. K Šport/ 20.15 Vaš sobot" pA za ljubitelje narodni1" (p)-, 21.00 Radijska igra ' vi «Sve.ik»; 22.00 Zanles"?” za ■'i seltrr. ritmu; 23.10 Gla-" ko noč , * I. » V K A * •’ * o 327,1 m, 202.1 m, 2jj> Poročila ob 5.00. 6.00. 1- ' . 15.00. 17.00 in 22.00. . K\ 11.30 Radijski koltdfS']#> Glasbena medigra; U-1n If1, 1 orkestralna glasba, . Štirje flosarji pojdu ’zi ,• Stane; 13.00 Predor s*l0 (JJi višjo goro v Evropi: .. Vj.i danski koncert: 15' «>© glaba; 15.40 Hrvatsk* iffljb glasba; 16.00 Glasbena L) 16.10 Utrinki iz literatur'^ cel Avme: Poldevska 16.30 Želeli ste —■ 17.10 Glasbene ugank«, peAt zikovni pogovori; 18.19 naše male: 18.40 Igr3.n 5r STANISLAV ■ Tiska Tiskatski zavod “ ADRIA EX TU ST , Ul. Cicerone št. * tel. 29243 (avl «Adria-Express>> \fV seznam prihodnji tov za Jugoslavijo- j pB^ 5.-6. marca J .jd<;, Opatija - HcKa. ščina - Vipava, hj* Branik - Zali hrib ^ Gorica - Kanal * _ jpt na Soci - TolnH" barid- ^ Vpisovanje samo se 19.-20. marca Opatija - tlekp0Stdi!1i ščina - Vipava, P®*. BK Ljubljana, Stanj«1 NoU nik - Zali hr|b,_ ug Gorica - Kanal K ( na Soci - Tolni'" ric» bar*KnezakK- *#»* Vpisovanje «Adria-Express» Pju n* v najkrajšem ,n6 | vadne in turi*>_ulp*. / tranzitne vlZU NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilioo 36 (Sv. Ivan); Aha Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Li-bertž 6; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli y Skednju. Včeraj nas je po dolgi in mučni bole21’1 vedno zapustil naš dragi ALI),IX (UlŠTIH star 72 let. Žalujoča žena Marija, hči Slava, sln , ,0rodstV zet Ludvik ter ostalo 50 Sežana - Trst, 19. februarja 1955. Duš*1’ primorski dnevnik 3 — KAJ JE SOCIALIZEM IN KAKO SE GRADI Ocena dvojne prakse in zapiranje oči pred stvarnostjo Nadaljevanje diskusije z „Delomi6 1,3 zadnji članek je naj-'l0 az' da vam ni do Po 0 vPrašanju, ki je Bašem je mnenju najvažnej 8lede? *• presojo in orientacijo ].v f dosedanjih izkušenj de^ Soci»pE,a - razreda pri graditvi f 'alisticne družbe. In vprav bi Cm konkretnem primeru Dipri a, Prjmerjava »pogovora (a Slušei# veljala prej za bil;' kakor za nas. Mi nismo a; 3l0li Sluhi za vpraša-misiir Postavljate in smo i... ■ da vam mora biti pač j da razlika med vami nav»aamiu n‘ Slede stališča v da .aemh vprašanjih, ampak nam-6 raz'‘ka med vami' in tu aj.v tem, (ja vi ne more- da je tudi imperialističnim i nje socializma; mi pa, obrat-krogom vedno teže uresniče-1 no, trdimo, da je taka faza ke na no<:ete upoštevati ne-določene konkretne socia-ne prakse, mi pa stoji- cene konkretne socia- ttto ne "a stal*šču, da marksist ti 30re 'n ne sme zapiralna Cl, Pred stvarnostjo sa-prifcfto ker ie od nekod tadr- ,• z’ da se je treba tlašen -Jalt0- V nadaljevanju krmv.clanka vam bomo še tner ^tneie pokazali (s pri- ko tč'* lz yašega članka) ka-keja .v* 4e vedno žrtev ta- tanja nemarksističnega zadr- nje^al, Pa k vašim vpraša- gibanje, u,,;.' Na ta vprašanja odgo- vati cilje poJjarmljanja tujih narodov. Tudi vam ni neznano, da je ta uradna ameriška pomoč Jugoslaviji predmet ostrih nesoglasi, in napadov nanjo med tako imeno-vanimi imperialističnimi krogi ne Samo v Ameriki (Mc Carthv, Knovvland itd), am-pak tudi drugod po svetu, in tudi med italijanskimi konservativnimi in reakcionarnimi krogi, ki mislijo, da je mogoče izkoristiti potrebo Jugoslavije po pomoči, za izvaja-r,je pritiska na njeno neodvisno zunanjo politiko in notranji družbeni razvoj. Mi bi vam pri tem raje zastavili neko drugo vprašanje: kako je bilo mogoče, da je neka socialistična dežela napadla neko drugo socialistično deželo in izvajala proti njej blokado in vojaški pritisk? Na prvi pogled se zdi to vprašanje prav tako absurdno kakor vaše vprašanje in dejstva, ki so v njem vsebovana; zgodovina poslednjih sedem let pa nam je dokazala, da je to bilo mogoče, kar predstavlja yaž-no izkušnjo, za socialistično Na Kitajskem V • • živi četrtina vsega človeštva Nekaj podatkov o držaVi, ki je Velika En poslanec na 800.000 prebivalcev - kmetov je dobilo zemljo - Najstarejša civilizacija sVeta Varisrv, vprašan trali' j .ne zato- ker bi sma-Dot 'da je to (med marksisti) bi s ?• ampak le zato, da Vam jasno, i vam, i razlik' cdateljem pokazali, da gleč S met^ vam' >n nami ni teh vprašanj, ampak .Prvo vprašanje: «Ali je družbjf ,ustvariti socialistično drugje. Na Jofloče tQriat° brez diktature prole-n„ IJ1 uničenja buržouzne-tuvar^m’160" avaratai> — od- Pombo* a ni m°g°če’ s pn' ktariai se diktatura pro- različnlr30re iavliatl v naL jenih i zgodovinsko pogo- Na a 1*' »od? arug° vprašanje: «Ali tika la^demokratska poli-re/0r?0spodarskih in socialnih star„ 11 istočasni ohranitvi ^urion davnega aparata ter karod/”6 kolonialne in rned->. -o e Politike v socializem» Za ooft°Vaiiarno: Ne! (ker gre Na t° Protislovje). Je bii etJe vprašanje: «Ali Uuecthi o soujetski zvezi po razred at ur e delavskega t!alslCiha ,?l odpravi izkonšče social,- . .Tazredov ustvarjena vatjarf.ICTla družba» — odgo- bo, nio da Pritrdilno, s pripom- Z-d rfri Kre V Sovjetski zvezi »la r državnega socializ-tiiip . centraliziranim državnim ?a.ratom in centralizira-e°sDod- avnim upravljanjem 4t«.V,.arue dejavnosti - - in ,8»Voi’ kar zavira nadaljnji p0n9vliSOcializma in ustvarja tih an)e nevarnih družbe- Hfti.,*1 ________ doiočun i P° I i t i č n i h nasprotij, v ičtio ' trenutkih resno po- in^ib ■»»iiki nevarnost. Najnovejši 'eSa ’ -Pa kažejo, da so se S°vjett, eU zavedati tudi v Nj s?> zvez! sami. Podpor, to vprašanje: «Ali '‘trodo zatiranju kolonialnih [fcncoskS struu* nekaterih Ke ltrtiJ angleške, belgij-5(r#n, •k' socialdemokratskih čloUej( P°sPešuje ali ovira pol fiovarj “ v socializem» — od-»otnbo S; da ovira, s pri-ako smo naleteli na vie. vrsti 10 oportunizma, opra- {udi oj! s taktičnimi razlogi H?, 1 vodstvu italijanske teči, Ha ki pri tem mogli reči, ' ftrank, ?enturaa je,.'talijanska KE a-tizma r-ttalijanskegu imperia. • • "av tako da ne moremo socialdemokratske dialnii)au P'rajo zatiranje ko dar »a - narod°v — tudi ka tim ?v°i'm oportunistič-Piraj0 «“eem dejansko pod- stranke V1*3 fire pl’ tem za ttse l. zagovarjajo mte- norba ri4Cevaiskiti razredov. strank vZu vpliv delavskih StSa k-1uJavnem življenju po-tddi’ D 0I' vemo iz prakse, skih -1,• takih kompromisar-v° nis,! .ki prav goto- 5'baniu' o korist delavskeuiu Pas In tako smo prišli do Jugoslavije. Kaj pravite danes o te) deželi,, Vi pravite: nKar se tiče Jugoslavije, je treba ugotoviti, da je prišlo v zadnjih letih do delnega umika s pozicij, začrtanih v prvi ustavi, vsaj kar se tiče zadnjih dveh točk)). (Gre, namreč, za točke, ki jib na-ajajo zgora) glede Sovjetske zveze: 1. delavski razred je skupno z ostalim delovnim ljudstvom v revoluciji strmoglavil buržoažijo; 2. razrušil prejšnji državni aparat; 3 se pclastil vseh proizvajalnih sredstev ter 4. likvidiral izkoriščevalske razrede: op. ur.). J>o znani nacionalizaciji trgovskih in obrtniških obratov leta 1947. so bili v kasnejših letih mnogi zasebni obrati obnovljeni; zasebni, predvsem inozemski kapital je začel izkoriščati nekatera, po izstavi nacionalizirana proizvodna sredstva (industrijo rudna bogastva itd.); z uredbo osrednje vlade je bila kolektivizacija ne le ustavljena, marveč so bili v velikem delu uničeni dotedanji uspehi na tem področju. Kot posledica teh ukrepov so se o-krepili kapitalistični elementi mesta in vusi. Bodočnost pa bo pokazala v koliko bo v tem pogledu popravila to stanje uvedba komun in drugih rejorm.» '. Tako pisanje o Jugoslaviji predstavlja danes za vas Atipičen primer «normalizacije», to je polovičarske normalizacije, ki dopušča Jugoslaviji zgoraj omenjene tri točke, go-gori pa še o «delnem umiku« glede zadnjih dveh. Nekdanja zatrjevana vojaška oporišča ZDA v Jugoslaviji so sicer izginila, imamo pa še inozemski kapital, ki izkorišča »industrijo, rudna bogastva itd.i) Kar se tiče zasebnih kapitalističnih obratov in udeležbe inozemskega kapitala v jugoslovanski industriji in rudnikih, je ta vaša trditev prav toliko resnična, kot nekdanja kleveta o ameriških vojaških oporiščih. Znano je, da so v Jugoslaviji dovoljeni le mah zasebni obrtni obrati, ki ne zaposlujejo več kot pet delav- tKKar se tiče agrarne politike Jugoslaviji, moramo pripomniti, da se je .opustilo forsiranje ustanavljanja obd -lovalnih zadrug in pristopilo - lrm^nnih za- le več ali manj zgodovinsko pogojena, vsekakor pa le začetna faza socializma, faza, ki mora čimprej preiti k sprostitvi proizvajalnih sil v obliki delavskega upravljanja s proizvajalnimi sredstvi. In tu ne gre le za «doktrinarske» razlike med vami in nami, ampak najmanj za oceno dvojne prakse, one v Sovjetski zvezi (ki je za vas edino merilo socializma) in one v Jugoslaviji (ki predstavlja, po našem mnenju, korak naprej v primerjavi s sovjetskim centralizmom). Kar zadeva delavske svete v Jugoslaviji pa ne drži, da le-ti »ne predstavljajo vseh delavcev, največkrat le njihovo manjšino«, ker delavske svete volijo tisi delavci v tovarni ali obratu; niti ne drži, da so ti sveti «v praksi zelo omejeni«, kajti le-ti odločajo o vseh vprašanjih, ki se tičejo proizvodnje: dela norm, namestitev, odpustov, dopustov, plač, investicij, itd., skratka delavski sveti upravljajo proizvodnjo. (Glede pomanjkljivosti delavskih svetov v Jugoslaviji je mogoče diskutirati, nikakor pa ni mogoče trditi — kakor poskušate — da imajo delavci v Sovjetski zvezi prav tako pravico soodločati pri upravljanju gospodarstva, ko pa je splošno znano, da sovjetski sistem delavskega samoupravljanja ne pozna.) Tako bi, tudi po našem mnenju, našo diskusijo mogli zaključiti, ker se vi v to bistveno vprašanje gradnje socializma ne marate ali ne morete spustiti, ker verjetno želite počakati, kaj bi, glede tega vprašanja, prinesel bližnji ali daljni razvoj v Sovjetski zvezi. Zato predlagamo, da se diskusija prenese na vprašanja tržaškega delavskega gibanja, kar tudi vi predlagate, in kar smo mi predlagali že na začetku. Današnja Kitajska je velika kot vsa Evropa in obsega petino azijske celine. Hkrati ima s 600 milijoni prebivalcev četrtino celotnega človeštva. Zaradi velikanskega obsega se krajevni čas na Kitajskem od Vzhoda proti Zahodu spremeni za štiri ure. V času, ko prebivalci Sinkian-ga zajtrkujejo, prebivalci Hailungkianga mislijo že na obed. Medtem ko je v marcu pokrajina Hailungkianga še vedno pokrita z_ ledom in snegom, so področja južno od reke Jangce prekrita s cvetjem in zelenjem. Poleg raznih žitaric, ki vzdržijo tudi sušo in riža, ki zahteva veliko vlago, so_ kitajski osnovni pridelki čaj, bombaž, svila in tobak. Kitajska je dežela velikanskih gorovij z večnim snegom, dežela neskončnih step z najrazličnejšim živalstvom, dežela izredno dolgih in širokih rek s plodnimi dolinami, ki poleg življenja pogosto nosijo tudi smrt. V Severni Kitajski imamo sibirsko rastlinstvo z velikanskimi gozdovi, ki predstavljajo veliko bogastvo. Dolina Biserne reke na jugu pa omogoča Kitajski, da prideluje tudi tropske pridelke, zelo znano sadje ter po dve ali celo tri žetve riža na leto. Nekje v sredini med tema dvema skrajnostima Pa se razprostirajo zelo plodne doline ob Rumeni reki in Jang-cekiangu. Ze ob prvih znanih začetkih zgodovine je na teh velikanskih ozemljih živelo kitajsko ljudstvo. Tu so si Kitajci že pred 4.000 leti ustvarili veliko in najstarejšo civilizacijo sveta s svojo pisano zgodovino, ki je stara že več kot tri tisoč let. Poleg pisave je ta civilizacija dala še industrije svile in tkalsko industrijo nasploh, nadalje je dala lesorez, porcelan, papir, tisk, smodnik, kompas, barve, liti bron, taljenje železa, razvito Harbin Urumtn o Kojgan jorkeng Mukdzn Ctngjeh Peking ^-Va v ti o Sn LončotP ~Cincju*nQ nirwi oSming * Ttinatao H vaja n* HanČung. Nonkmgo Cun4kin$(;anjM» 0U*o&>n4£vy Kvenjang0 ^ t i <£.FuČQu Kve/ik KukongA kun k in 8 0 ® r Svafi _ onkongrtP HK HAJNAN arhitekturo. namakalne naprave v velikem obsegu itd. Slovstvo je bilo na zelo visoki ravni že tedaj hkrati je bila zelo razvita tudi filozofija s znanim Konfucijem. Nancijem in drugimi filozofi, katerih nazori imajo še danes svoj vpliv v psihologiji kitajskega ljudstva. Zaradi svoje velike kulture in civilizacije se je Kitajska uspešno upirala vsem navalom in vo-1 plačilno sredstvo zamenjali z|, posrednimi volitva.m izvo- .........•---=»---------- v tako imenova-1 ljenih 122»> poslancev. jNa ‘ ' vsakih 800.000 prebivalcev je bil izvoljen po en poslanec. jaškim osvajalcem, ki jih je opijumom kmalu asimilirala. Enemu o- nih opijumskih vojnah, ki so svaialcu pa je vendarle pod- jih vodili Angleži in rran- svajalcu pa je vendarle pod legla. Bil je to kapital, ki je z novim načinom osvajanja v začetku 19. stoletja prodrl na Kitajsko. Trgovci z Zahoda so prinesli tja srebro in ga dajali za čaj. svilo in drugo blago. Deset let pozneje pa so srebro kot 5e 'n socializmu: a to Ije uine uPravičuje za trpa-. stj- ,8'banju ''Ka r? •'•“fctuiui iduui. o« s. “i1?*1"'1.1 socialistov je ank v delavskemu °ga rf"....ina.s,n'ollu tabor. Nase Brc>misnr. . “knn gnilim kom "attip „ , bore povsod, kjei stične a!et\jo (tudj komuni-'idelj Partije — kakor smo hjih) IUso vedno brez tU(jnQ,-.Pe';o vprašanje: *St r,ški *ai,iišljult, da bi ame-krooi 1,1 Ugi imperialistični sttank„ P°dTali države al Coni, i 0 katerih so prepri ^kori i, so odločene uničiti *tvQri i?eVals!Ce razrede m u D. socialistično družbon S?Vorit‘n°Ilmt' Prav tako od [■Otrehn. nslavijyi '0«ialp*Ba zat°. ker %a'TVIJ0’ *)rav gotovo n a tega PO VRNITVI MARŠALA TITA IZ INDIJE IN BURME Ugled Jugoslavije sloni na iskrenosti in doslednosti njene zunanje politike Mnogi diplomati in inozemski novinarji, ki tega ne upoštevajo prihajajo često do popolnoma napačnih napovedi in ugibanj in s tem dokazujejo, da slabo poznajo današnjo Jugoslavijo pospeševanju vmesnih za- ' vvmiic4 ’ ključu li:no deželo, ampak iz-b>'atn ° Zrt!°’ ker Jugoslavija ker SVo'cl neodvisnost, in Urari,,e °č>tno. da se tudi ta fa .an»eriska politika ra«-Posti,, ’J,aznJži s to neodvis-iHist ,, , , borba za neodvis-'b na . ^ v .današnjem sve- tp, n ',0 veli)( odmev v sv,._ demokratični iavnesti. ŠD milijiM »in ttl»si?e>Em uh ~ Posebne ko-vršni ’svJi imenoval iz- da P r in ra v, ° 11e z nalogo, fvt Pr«vauJ u PersPektivni na-bodo u in; ‘lprskega okraja. Perspekhvni korM5a e z delom Petleim načrt ho zaiel okraja NaaPrV,°l fiospodarstva Pr«dvideva? Her T'* dr«««» ceste t lzeradnjo moder » Slovemu, bo3e"ala ^prsko *>acrt , Ve,Z1?1 družbeni pobril Vin m ? a' za ‘e10* Pule» . a). mihjonov dinarjev °kraj s ta'c«a,'ma koprski m sniiČ0Vel3sk,m P tem o- družnih oblik, tako da bo razvoj tehnične baze v P°lJe‘ delstvu in industriji vodil po gospodarskih zakonih, v pogojih socializirane industrije, do Višjih kolektivnih oblik ,oljedelske proizvodnje. (Tudi ,a Poljskem. Madžarskem itd. , opustili forsiranje obdelovalnih zadrug.) V koliko pa je uredba o kmečkih zadrugah okrepila »kapitalistične e-iemente mesta in vasi«, pa naj nam služi okoliščina, da je v Jugoslaviji dopuščen le maksimum 10 do 15 ha zemlje, medtem ko imamo na primer na Madžarskem zasebno zemljiško posest do 100 ha, na Poljskem pa celo do 150 ha. Se nekaj besed o centralizaciji državne oblasti in jiroiz-vajalnih sredstev. Citat iz »Komunističnega manifesta« ne ustreza naši diskusiji, ker gre za formulacijo iz leta 1848, formulacijo, ki jo je Marx sam dopolnil na podlagi izkušenj Pariške komune iz leta 1871 še posebej pa obdelal Lenin v znani razpravi »Država in revolucija«, Spomnimo se tudi Engelsa: »Erpo dejanje ki z njim država v resnim nastopi kot predstavnik vse dražbe — to je, /co se polasti proizvajalnih sredstev v imenu družbe - le hkrati njeno zadnje samostojno de-n ie kot driave» (Engels. Anti-Duehring. stran 324-325, C/, 1B48). , ri . Ne gre, torej, za to. Po tem smo ttrteli oktobrsko revolucijo in izkušnje izgradnje socializma v Sovjetski zvezi. In za te izkušnje gre sedaj. Leta 1848 je Mark govoril c centralizaciji, ko delavsko gibanje še ni imelo nobenih praktičnih izkušenj v gradnji socialistične družbe; tu je slo za načelno formulacijo »prvega dejanja države.« Po izkušnjah Pariške komune pa je Marx mogel Že konkretneje govoriti o vlogi države tn pokazati na nevarnosti drzavne-aparata in birokracije (za kaj bi drugače podčrtal prakso Pariška komune, da pla ča državnih uradnikov ne sme biti večja od plače povprečnega delavca ). In tako smo prišli na zaključno točko naŠP diskusije. Vi vztrajate še vedno na prepričanju da je faza državnega centralizma v gospodarstvu, edipo pravilna oblika grad- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, februarja — Čeprav je težko trenutno dokončno utrditi pomen obiska predsednika Tita v Indiji in Burmi, lahko ugotovimo da je obisk presegel okvire odnosov med Jugoslavijo, Indijo in Burmo, da so njegovi rezultati mednarodnega pomena. V dobi povečane mednarodne napetosti, ki trenutno ogroža mir na Daljnem izhodu, so tri države zoperstavile politiki blokov, politiko koeksistence, politiko mirnega sožitja med narodi. Predsednik Tito in premier Nehru sta v kritičnem trenutku opozorila svet, da je politika blokov, ki jo spremlja tekmovanje v atomski m oborožitvi, pripeljala svet na razpotje, 0d koder sta samo uve poti: v medsebojni spopad dveh blokov, v atomsko vojno, v uničenje človeštva ali pa v mirno sožitie in napredek človeštva. Jugoslavija lntPja in Burma so javno proglasile, da je politika aktivne koeksistence edino mogoča konstruktivna politiku v današnjem mednarodnem položaju. Ednio politika mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja med državami in narodi, nevmešava n,a v notranje zadeve dru lih aktivnega medsebojnega sodelovanja in sporazumnega reševanj a spornih vprašanj na miren način lahko 'ohrani m ir v svetu in omogoči nadaljnji razvoj m ob-sloj človeštva. Ni ga problema v svetu, ki zasluži novo prelivanje krvi, je izjavil predsednik Tito po vrnitvi v Beograd In ugotovil, da je z dobro voljo mogoče rešiti vse probleme in preprečiti novo vojno. Besede maršala Tita niso prazna Iraza. Jugoslavija je z dejanji dokazala privrženost politiki koeksistence. Izvajanje tega načela v zunanji politiki je rodilo bogate sadove in dokazalo njegovo realnost m konstruktivnost. Rezultati te politike so balkanska zveza, sporazum, o Trstu, normalizacija odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami, dobri odnosi z vsemi sosedi, povečanje ugleda in vloge Jugoslavije v mednarodni areni. Uresničenje balkanske zve-ki je prvi rezultat politike koeksistence, dokazuje, da so med državami z različnimi notranjimi sistemi mogoči ne le normalni odnosi, temveč celo zavezniško sodelovanje na političnem in vojaškem področju. Razvoj odnosov med balkanskimi državami — Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo — ki je pripeljal do sklenitve najprej ankarskega zatem blejskega sporazuma, je pokazal, da je za sklenitev trdne zveze potrebna določena razvojna pot, medsebojno sodelovanje, zbližan je, razumevanje in popolno spoštovanje načela koeksistence v medsebojnih odnosih. Podobna razvojna pot je potrebna tudi v primeru razširitve zveze, pristopa novih držav k balkanski zvezi, da bi se ohranila njena trdnost, monolitnost. Zato so trenutno preuranjene, neaktualne in neutemeljene vse kombinacije in napovedi o razširitvi balkanske zveze. Dosledna politiki koeksistence je Jugoslavija pripomogla k rešitvi tržaškega vprašanja, kar je ustvarilo pogoje za tesnejše, prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Se več. Jugoslavija je pristala na hude žrtve in z dejanji dokazala privrženost politiki, ki jo propagira, da se z dobro voljo lahko z miroljubnimi sredstvi rešijo mednarodna vprašanja in odstranijo vzroki mednarodne napetosti. Stališče, ki ga je zavzela in dosledno branila Jugoslavija, zvesta osnovnim načelom svoje politike, v položaju, ki je nastal po resoluciji Injormbiroja, je prisililo Sovjetsko zvezo in ostale vzhodnoevropske države na spremembo njiheve zunanje politike v odnosu do Jugoslavije. Borba, ki jo je vodila Jugoslavija skoraj 6 let za obrambo neodvisnosti svoje notranje in zunanje politike, 2a spoštovanje načela koeksistence, je pokazala, da so ob enotnosti ljudstva in nc-omahljivosti državnega vodstva obsojeni na neuspeh vsi poskusi rušenja te politike. Prav ta borba je še bolj utrdila neodvisnost Jugoslavije v zunanji politiki in povečala njen ugled v svetu »Mt smo neodvisna država in vsak poskus vmešavanja v notranje zadeve, oziroma pritisk, da bi spremenili svojo orientacijo, je odveč, Naši narodi so dokazal: ne samo, da so zreli, da se sami upravljajo, temveč da soaelujejo pri dogodkih v mednarodni areni in da se tudi tu sliši njihov glasi) je poudaril ob vrnitvi v Beograd, s potovanja v Indijo, maršal Tito. To je stališče Jugoslavije, odkar je postala socialistična država. O-hrambi tega stališča in privrženosti politiki miru, politiki koeksistence, sc ima Jugoslavija zahvaliti za u-gled, ki ga uživa danes v svetu. Obisk predsednika republike v Indiji in Burmi in povabila vlad mnogih držav, naj obišče njihove dežele, potrjujejo našo ugotovitev• Zaradi doslednosti in iskrenosti svoje zunanje politike ugled Jugoslavije stalno rase. Doslednost in iskrenost sta zelo redki vrlini v zunanji politiki. Tako redki, da mnogi diplomati in inozemski novinarji, ki tega niso vajeni, prihajajo često do popolnoma napačnih napovedi in ugibanj v zvezi z jugoslovansko zunanjo politiko. S tem pa indirektne odkrivajo, da sodijo bodisi po sebi, oziroma, da zelo slabo poznajo Jugoslavijo Od tod nepotreben strah, da bo Jugoslavija, ker je pristala na normalizacijo odnosov s Sovjet sko zvezo, pristopila k sovjetskemu bloku in izdala načela zunanje politike. Prav zaradi svojega načelnega stališča, zaradi ohranitve miru in mirne koeksistence, je ugo- tovil predsednik republike, se Jugoslavija trudi normalizirati odnose z vsemi državami, želi dobre odnose z vsemi državami, zahodnimi in vzhodnimi, ki to iskreno žele. Za uspeh politike miru v svetovnem merilu pa je potrebno vrniti v medsebojne odnose doslednost in iskrenost. Samo z doslednostjo in iskrenostjo se bo, če ne popolnoma likvidiralo, vsaj zmanjšalo nezaupanje, ki vlu-da zlasti med velikimi državami kot posledica pomanjkanja doslednosti in iskrenosti v njihovih dosedanjih odnosih. To je imperativ, kajti nezaupanje poraja sum-nje, podtikanja, tekmovanje V oboroževanju, napetost, z eno besedo ustvarja pogoje, ki vodijo v konflikte in oborožene spopade. Na to je mislil tudi Tito, ko je v svojem zadnjem govoru ugotovil: uNapačno je danes, a to je pravilo v današnji zunanji politiki mnogih držav, gledati v miroljubnih potezah ene države izraz njene slabosti in zatem še bolj ostriti odnose... Treba je sprejeti vsak glas, ki se sliši v smeri pomiritve, računati z njim in ga ceniti in ne videti v vsaki stvari manevre.« Itožn Bužlč cozi v obdobju od leta 1842 do 1858 so tujci dobili velike gospodarske in s tem tudi politične privilegije na Kitajskem. Britansko bombažno blago je zavilo izvoz kitajskih volnenih izdelkov. Ob koncu 19. stoletja so vsi komandni položaji na Kitajskem prešli v roke zahodnih imperialistov. STOLETNA REVOLUCIJA Z opijumsko vojno se je začela tudi kitajska revolucija pod geslom borbe proti fevdalizmu in imperializmu, ki se je končala šele z ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra leta 194». Katera so glavna obeležja te revolucije? Nekoč so kitajski komunisti govorili, da so ta obeležjaJ sledeča: Maoce tungova teorija in politika se nanašajo' na kitajsko zgodovino, kitajsko družbo in kitajsko revolucijo in to je u-vedba marksizma na Kitajskem. Zamisel Maocetunga. je govoril Liu.šaoči, predstavljajo nadaljnji razvoj marksizma nacionalni, polkolonialni in polfevdalni državi. To so zamisli, ki so se razvile ne samo v teku revolucionarnih berb proti domačim in tujim sovražnikom, ampak tudi v teku borbe proti raznim oportunističnim glediščem, je re kel organizacijski sekretar ko. .uunisucne partije na zadnjem kongresu leta 1945. NOVA DEMOKRACIJA Posebno gledišče na revolu cijo je privedlo do ustvaritve teorije o »novi demokraciji« k. je v praksi prišla do iz raza v prvih porevolucijskih letih. Po tem gledišču je na Kitajskem uvedena nova de mokracija. Kitajska je ljud sko-demokratska država, k ima do bodoče, še daljne so cialistične razvojne etape za glavni cilj borbo proti imperializmu in fevdalizmu ter hoče iztrgati državo iz zaostalosti ob sodelovanju vseh razredov in patriotičnih sil ter seveda ob istočasni pomoči socialističnih in kapitalističnih metod proizvodnje. Poleg vodstva delavskega razreda, je zveza delavcev in kmetov jamstvo, da država ne bc šla po kapitalistični poti. V organizaciji države in v notranji politiki je v letih 1953 in 1954 prišlo do velikih sprememb. Septembra lani je bilo prvo zasedanje kitajskega parlamenta (kongresa), v katerega je bilo V industrijskih meslih pa, k majo nad pol milijona prebivalcev, so izvolili po ene ga poslanca na 100.000 prebi valcev. Kitajska vojska je po1 slala v parlament oziroma kongres svojih 60 poslancev 30 poslancev pa predstavlja kitajsko gospodarsko emigra cijo. Nacionalne manjšine so zastopane v parlamentu s 150 poslanci. Generalni sekretar komuni stične partije Kitajske Liit .šauči je podal referat o usta vi. ki temelji na sledečih u gotovitvah; 1. Kitajsko ljudstvo si je priborilo popolno zmago v ze lo dolgih revolucionarnih bor bali proti imperializmu, fev dalizmu in birokratskemu ka pitalu; 2. djudskevdemokratski drža-1 vi, ki jo vodi delavski raz- red in ki temelji na zavezništvu delavcev in kmetov, so bili postavljeni trdni temelji; 3. socialistični sektor kitaj-kega gospodarstva je prevzel cdilno vlogo; 4. Kitajska se je napotila po poti socialistične preosnove in postopno gradi socialistično ružbeno ureditev. Zanimivo je, da je uvedba nove ustave in popolne centi alizacije povzročila velike napade proti ljudski demokraciji. ki je bila ustvarjena v revoluciji. Za predsednika republike je bil izvoljen Maocetung, za podpredsednika pa vrhovni poveljnik armade Cudek. Liu-šaoči je bil izvoljen za predsednika stalnega komiteja parlamenta, Cuenlaj pa za predsednika državnega sveta in ministra za zunanje zadeve. VAZNI USPEHI Tudi najosnovnejša slika o današnji Kitajski bi ne bila popolna, če si ne bi ogledali nekih osnovnih sprememb r življenju te države. Pred-/sem si je Kitajska priborila popolno neodvisnost, pa četudi je naletela na razne ovire v mednarodni politiki kot neodvisna sila. Med dokaj velike uspehe Kitajske pri ze-dinjevanju svoje države in pri krepitvi njene neodvisnosti, spada tudi vrnitev Cingčun-ske železnice in velikega pristanišča v Port Arturju, ki ju je Sovjetska zveza vrnila Kitajski. Kot največjo spremembo n« Kitajskem pa moramo smatrati rešitev agrarnega vprašanja. Agrarno vprašanje je bilo prav gotovo osnovni problem kitajske revolucije. Več kot 300 milijonov kitajskih kmetov, ki so iz generacije generacijo upogibali hrbet pred svojimi gospodarji veleposestniki, je dobilo 47 milijonov hektarov zemlje. S tem j» bila odstranjena glavna o-vira za gospodarski, politični in kulturni razvoj ljudstva. Za poznavalce razmer v stari Kitajski, v državi, kjer je kraljevala korupcija in večni kaos, predstavlja veliko spremembo tudi red in mir ter opora v ljudstvu, ki jo ima vlada tako. da je ta lahko korenito zadušila razne protirevolucionarne poizkuse. Z eno besedo, kmet se je sprostil in osvobodil fevdalca, otrok očeta, žena moža. In tako so se sprostile vse duhovne sile na Kitajskem. Premagane so konfucijevske tradicije, premagana so tisočletja. V. T. NEKAJ ŠTEVILK O SVETOVNEM TISKU Največ utajo Angleži FRANCIJA BREZ FRANCE A Ir Tako ie karikaturist beograjskega dnevnika »Politike« Djumhur označil francosko vladno krizo, ki jo je končno po dvanajstih dneh rešil Pineau s sestavo nove vlade Po podatkih mednarodne kulturne organizacije UNESCO iz leta 1952 izhaja na svetu okoli 750 dnevnikov s skupno naklado 217 milijonov izvodov na cian. Po teh računih bi prišlo v svetovnem povprečju 88 izvodov na 1000 prebivalcev. V tem tisku prednjači seveda Evropa, ki brez Sovjetske zveze šteje 400 milijonov prebivalcev in ima naklado 92 milijonov izvodov časopisov na dan. Na zadnjem mestu pa je Afrika z 200 milijoni prebivelcev in 2,200.000 izvodov na dan. Kar se pa tiče posameznih držav, je razdelitev naslednja: prvo me- sto imajo ZDA, njim sledi Ve-:ka Britanija, nato pa Japonka in dnevniki, ki izhajajo - teh treh državah, predstavljajo 52 odstotkov celotne svetovne naklade. Azijske države imajo sorazmerno mnogo časopisja. V Pa-kistanu imajo 60 dnevnikov, Indoneziji okrog 100. v Indiji P« kar 560. Kljub temu pa je celotna naklada nizka, kakor so nizke povprečne naklade nasploh in na 1000 prebivalcev Azije pride komaj 5 izvodov časopisa. Na Angleškem, ki ima okrog 46 milijonov prebivalcev, je 122 dnevnikov, kar ni mnogo, pač pa je njihova naklada zelo velika. Celotna naklada angleškega dnevnega tiska je 31 milijonov izvodov na dan, kar pomeni, da pride na 1000 Angležev kar 610 časopisov na dan. To je največje povprečje na svetu. Kar se pa odobritev občinskemu svetu sklep za izplačilo zaostankov ibčinskim uslužbencem, kakor ie bilo to določeno za držav-ae uradnike. V okviru javnih tel je odbor začel proučevati načrt za vzdrževanje cest v tekočem letu. Glede načrta občinskih nodjetij za ojače-nje javne razsvetljave v me- stu, je odbor imel nekaj pomislekov in sklenil to zadevo odložiti za prihodnjo sejo. O-dobrena pa je bila nabava 15 novih vozičkov, trikolesa in 100 kovinskih zabojev za potrebe mestnega čiščenja. Po razpravljanju o ukrepih upravnega značaja je bila seja prekinjena. Občinski odbor se je ponovno sestal včeraj ob 18. uri. DAROVI ZA PODPORNO DRUŠTVO N. N. iz Gorice 20.982 lir. Marija Marušič iz Doberdoba 200 lir. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Goriči obvešča, da priredi prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba v nedeljo dne 27. februarja v Doberdobu ob 16. uri z ' gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne "DRAGA Ml UT v dveh dejanjih. Odhod iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmo pri mostu, Podgoro, Štand-rež, Sovodnje, Gabrije itd. Za Steverjance se organizira avtobus, ako ga napolnijo (prednost imajo Števerjanci). Vpisovanje pri ZSPD v Gorici. Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuž. Opozarja se, da je rok za vpisovanja vključno do srede 23. t. m. Cena: vožnja in vstopnina 400 lir. Za Števerjan vožnja in vstopn. 450 lir. IZPRED GORIŠKEGA OKROŽNEGA SODiSCA Orožnik se je z avtom zaletel v pešca ki je zaradi poškodb na mestu umrl Menijo, do je ponesrečenec pred nesrečo obiskal nekaj gostiln Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj sodna razprava zaradi nenamernega umora 52-letnega Giuseppa Stocce iz Ronk. Zagovarjati se je moral 26-letni Francesco Palmisano iz Brindisi, ki je o-rožnik v Gorici. Palmisano se je 19. aprila 1954 peljal skupaj z dvema orožnikoma, in sicer Francom Panaritom Iz Sovodenj in Antoniom Malagninom iz Gorice po državni cesti iz Ronk proti Redipulji. Kakor pravi poročilo, so vozili približno 40 km na uro in po predpisih na desni strani ceste. Ko so se bližali Redipuiji, so videli pred seboj moškega, ki je hodil peš n peljal poleg sebe kolo. Ko so se mu približali na nekaj desetin metrov, je pešec, pokojni Giuseppe Stocca, nenadoma zavil proti levi na sredo ceste. Palmisano je naprav« vse, da bi preprečil trčenje. Nesreča pa je hotela* da je kljub temu s precejšnjo silo udaril z levim sprednjim delom sposojenega avtomobila Fiat 1.100». GO 6536 o Stocco in ga podrl. Potniki so takoj pohiteli ponesrečencu na pomoč. vendar je bil že mrtev za-adr udarca, ki mu je prebil lobanjo. Čeprav niso mogli natančneje ugotoviti, če je bil pokojni Stocca pijan, so policijski organi vendarle izvedeli, da je Stocca tisto popoldne obiskal več gostiln, v katerih je popil nekaj kozarcev vina. Obtoženi orožnik Palmisano I pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. krmljenje in molžo goveje živine. Tečaj lahko obiskujejo vsi kmetovalci nad 15 let stari. Pričetek ob 9. uri. Pripominjamo, da bi kmetijske oblasti zaradi popolnoma slovenskega značaja kraja, kjer se tečaj prireja, ki ga bodo obiskovali samo slovenski živinorejci, morale končno enkrat pričeti upoštevati to dejstvo in uvesti učni pouk v slovenščini, da bodo uspehi boljši. % II Preskrbite si vabila za planinski ples Danes 19. februarja bo v Gorici v dvorani Zlati pajek | planinski ples, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo |v Gorici za člane in prijatelje. Vabila se dobijo pri urar-| ju Darku Šuligoju v Gosposki ulici, Cermeljevi trgovini na I Kornu in v Bratuzevi kavarni. I Ker vlada za ples veliko zani-jmanje, priporočamo vsem. da | si vabila pravočasno preskr-! bijo. Za člane kluba «Simon ! Gregorčič imajo vabila pri urarju Šuligoju v Carducci-1 jevi ulici. J3vni obrati za pustni čas Goriški kvestor je za pust odredil, da lahko kavarne, bari, restavracije, gostilne in prodajalne nealkoholičnih pijač zaprejo lokale 19., 20., 21., in 22. februarja ob poljubni uri. To velja za Gorico, Tržič in Gradež. Po vseh ostalih občinah pa se zgoraj navedenim javnim lokalom dovoljuje, da podaljšajo obratovalni čas za tri ure. Nesreča podqorskega delavca v livarni SAFOG 2rtev nesreče na delu je v četrtek popoldne postal 27-let-ni Renato Mullon iz Podgore, Ul. Monte Calvario 8. Mullon, ki je zaposlen v mizarskem oddelku livarne SAFOG v Stražicah, je delal pri električni stružnici, ki mu je po nesreči porezala prste desne roke. Na pomoč mu je takoj prišel rešini avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Tečaj na Oslavju za krmljenje in molžo V prostorih Jožefa Klanjščka štev. 11 se bo začel v ponedeljek 21. februarja tečaj za KINO CORSO. 16: «Divizija Folgo-re», L. Padovani in doku-mentar: Incomscope. VERDI. 17: «Sčepec norosti« Dane Kay. CENTRALE. 17: ((Ognjena stolica«, Rondo Scot in Vaine Moris. VITTOHIA. 17: «Cigan», Dono Concora in V. Bong. MODERNO. 17: «Javni sovražnik štev. 1», Fernandel in Zsa Zsa Gabor. " n ! ... Bi Jlli HSiagH&fg!! IH " * : r SgSSliiiaisS KONČANO SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU Zmagoslavje angiezev v drsanju na leou Naslov prvaka sta ohranila Demmy in Westwood, ki jima slede še trije angleški pari DUNAJ, 18. — Po dveh zaporednih dneh uspehov ZDA je na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju danes na vrsti Anglija, da se veseli dosežene zmage. Prva tri mesta v plesanju na drsalkah so zasedli angleški pari, ki jim slede trije ameriški pari. To ie bila zadnja tekma v vsem tekmovanju za svetovno prvenstvo in na tribunah majhnega stadiona se je tlačilo vec kot 6000 oseb, ki so navdušeno pozdravljale zmagovalce in njih glavne tekmece. Končni rezultati: 1. Jean Westvvood - Lavvrence Demmy (Angl.) 154.6 točk; 2. Pamela Weight - Paul Thomas (Angl.) 151.9; 3. Barbara Radford - Ravmond Lockvvood (Angl.) 145.9; 4. Carmel Bodel - Ed-ward Bodel (ZDA) 142.9; 5. Joan Zamboni - Roland Junso (ZDA) 141.9. 6. Phyllis For-ne - Vartin Forney (ZDA) 139.4; 7. Fanny Besson - Jean Paul Guhel (Fr.) 135.6; 8. Siegfried Knake - Guenther Koch (Nemč.) 130.2. VELIKA ZIMSKOŠPORTNA PRIREDITEV V MOSKVI Danes začetek prvenstva v hitrostnem drsanju Favorit ie Šved Sige E-riKson, Ki mu bodo Rusi najbujši nasprotniKi Američani zadt vo’jni v Moskvi MOSKVA, 18.\— Trener a-meriškega moštva hitrostnih drsalcev, ki bodo sodelovali na tekmovanju za svetovno prvenstvo, Sherman, je izjavil, an je v Moskvi najbo'jse drsališče, na katerem so kda> njegovi dečki drsali. Prerokuje da bodo na tem tekmovanju borbe, kakor jih še ni bilo nikoli videti. * * * ZUERICH, 18. — Občinstvo je danes burno protestiralo proti slabi igri švicarske reprezentance. ki so jo ZDA pre-magaie z 10:0 (6:0, 2:0, 2:0). TAKO MISLIMO MI: Atalanta - Milan 1 X Fiorentina - Lazio 1 Inter - Torino 1 Juventus • Novara 1 Napoli - Bologna 1 X Roma - Pro Patria 1 Sampdoria - Triestina t X Spal - Genoa i Udinese - ('atama l Brescia-Lanerossi Vic. 2 X Pavia - Como 1 Cremonese-Sanrem. X 1 Lecco - Empoli 1 X Monza - Palermo I X Piacenza-Samben. 1 Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju, v katerem se letos bije hud boj med ruskimi in norveškimi drsalci, bo od 19. do 20. februarja v Moskvi. Tekmovanje bo na stadionu Dinama, ki lahko sprejme do 100.000 gledalcev. V soboto bodo tekmovali na progi 500 m in 5000 m. v nedeljo pa na 1500 m in 10.000 m. Vsega skupaj se bo udeležilo tekmovanja 44 drsalcev iz 14 držav. Rusija in Norveška se bosta udeležili tega prvenstva vsaka s po šest drsalci, švedska s 5. Finska in Japonska s 4. Avstrija. Madžarska. Nizozemska, ZDA in CSR s 3, Anglija. Nemčija in Švica z 2 in Avstralija z 1 drsalcem. Največje zanimanje vlada za nastop Šveda Eriksona. ki je pred tednom dni premagal ruske drsalce na evropskem prvenstvu in za nastop bivšega svetovnega prvaka Norvežana Hialmarja Andersena, ki je napovedal zmago nad ruskimi šampioni Silkovom (lanskoletni svetovni prvak). Gončaren-kom (svetovni prvak 1953) in drugimi. Moštva so večinoma že prispela v Moskvo in trenirajo na odkritih drsališčih Moskve, štirje Madžari pa so trenirali tri tedne v Almi Ati. čudoviti kuhinji svetovnih rekordov. Zanimiva je tudi prisotnost Avstralcev, čeprav med SZ in Avstralijo ni diplomatskih odnosov. Mislijo, da bi moglo biti to dobro znamenje za udeležbo Rusov na olimpiadi 1956 v Melbournu, čeprav do tedaj ne bi bili obnovljeni diplomatski odnosi med obema državama. Organizatorji prvenstva zelo skrbijo za drsališče. Led je stalno debel 30 cm. Vsako jutro ga polijejo s toplo vodo. da tako zadelajo vsako najmanjšo razpoko' in s posebnimi stroji gladijo površino, da ie kakor ogledalo. Rusi brez Šilkova? MOSKVA. 18. — Hud udarec je zadel sovjetsko reprezentanco pred jutrišnjim začetkom svetovnega prvenstva v hitrostnem drsanju: Boris Silkov ie v postelji z 39 stopinjami vročine zaradi nenadnega napada influence. Zdravniki bodo jutri odločili, ali naj mu pustijo nastopiti ali ne. Na vsak način pa so njegove zmožnosti zaradi vročine oslabljene. Razburjenost in pomirjenje Kanadčanov Velik hrup je dvignil protest predsednika kanadskega hokejskega moštva «Penticton V«, ki bo nastopilo na svetovnem prvenstvu v hokeju kot kanadska reprezentanca. Kanadčan so se silno razburjali za radi mnogih pomanjkljivosti v oskrbi, zlasti pa se jim je zdelo za malo. da bi moralo zadostovati 12 mark na dan (na otebo) za prehrano. Zdelo se je ze, da nameravajo odpovedati udeležbo na svetovnem prvenstvu, kar bi pomenilo za organizatorje strasen finančni udarec, saj so prav za nastope Kanadčanov ze razprodane vstopnice. Seveda Nemška hokejska zveza, ki svetovno prvenstv^ organizira, le ni mogla mirnu prenesti vseh očitkov Kanadčanov. Povedala je. da so kanadski igralci dobro nastanjeni v berlinskem hotelu Sachsenhof, kjer imajo sobe s kopalnica mi. Za zajtrk dobe vsak po dve jajct s slanino, prepreče-nec in mleko, «kar bi moralo biti dovolj, da ublaži apetit tudi kaicega igralca hokeja«. Tudi . kosilo je dovolj obilno, toda po mnenju voditeljev kanadskega moštva je tako kosilo «v nasportju z njihovimi demokratičnimi načeli«. Kanad čani, pravi Nemška hokejska zveza, menijo, da ima vsakdo pravico jesti, kar mu prija in ne po nekem določenem jedilniku. Zato naročajo jedila «a la earle* in jim potem seveda 12 mark ne zadostuje. BERLIN, 18. — Predsednik moštva «Penticton V« ie izjavil, da je njegovo moštvo prebrodilo težave s prehrano in treningi in da odpotuie jutri z letalom v Prago, kjer bo odigralo dve trening tekmi. Danes zvečer pa bodo Kanadčani odigrali v Berlinu svoio drugo trening-tekmo; mislijo, da bodo tej tekmi prisostvovali ruski vodje in igralci. BERLIN, 18. — S 16:1 (3:1, 6:0. 7:0) so danes Kanadčani premagali berlinsko moštvo, s katerim so igrali trening-tekmo. TROLLTIAETTAN (Švedska). 18. — Švedska (juniorji) - Norveška (juniorji) 8:0 (3:0, 2:0, 3:0). BOKS Zmaga Jugoslavije nad Egiptom Jugoslavija 6 — Egipt 4 zmage TEKMOVANJE ZA KURIKKALOV POKAL Popoln uspeh Alorvežanov ALEKSANDRIJA, 18. — V j . uradnem dvoboju boksarskih! Dva Francoza pred De HoTidnom in drugimi Italiji moštev Egipta in Jugoslavije COURMAYEUR, 18. — V lepem vremenu je bila danes na sporedu prva tekma za Kurikkalov pokal, tek na 15 km. Do 8. ure je snežilo, ob 9. je začelo sijati sonce in ob 9.30 se je tekma pričela ob krasnem vremenu po svežem snegu. Tekmovalci so prevozili dva kroga po 7.5 km. Po prvem krogu je bil vrstni red (E) po | tak: 1. Lykkya (Norv.) 31’33”; Hamaki 2. Saksvik (Norv.) 32’20”; 3. Benoit Carrara (Fr.) 32’45"; 4. Mermet (Fr.) 32’54”; 5. Oest-vang (Norv.) 32'56”; 6. De Plo- je zmagala Jugoslavija. V desetih dvobojih so si Jugoslovani priborili šest, Egipčani pa štiri zmage. Rezutlati: Mušja kategorija: Farag (E) je premagal Boroviča (J) po točkah: bantam: Yoannou (E) p. Ambroviniča (J) po točkah; peresna: Lazerevič (J) p. Ab-basa (E) po točkah: lahka: Lukič (J) p. Nessima točkah; lahki welter: (E) p. Tkalčiča (J) po točkah: težki welter: Trajkovič (J) p. Abdelrahmana (E) po točkah; srednje - lahka: Dartvish (E) j rian (It.) 33'06"; 7. C-hatrian p. Jakovljeviča (J) s tehnič-I (It.) 33’48”: 8. Mandrillon (Fr,) nim k. o.: srednja: Popovič ! 34’07”; 9. Rafreider (Avstrija) (J) p. Guelidija (E) po točkah; I 34T4”; 10. Franco Vuerich (It ' srednjetežka: Banda (J) p. 34T9”. Lykkya je ohranil prvo Abdeivahaba (E) po točkah; | mesto tudi na koncu. Prese-težka: Krizmanič (J) p. Ben-1 neča. da sta kar dva Francoza hatvija (E) po točkah. . j prehitela De Floriana in druge Povratni neuradni dvoboj bo Italijane. (It.) 1.09 54”: 11. Prucker (!*■)• 12. Madrillon (Fr.): 13. FattM (It.); 14. Sigfrid Weiss (Ne®; čija); 15. Karl Rafreider (Av-| 16. Delladio (It.); 17. Žano« (It.); 18. Della Sega (It-)’- **' Schneeberger (Av.); 20. H>2» (Nemč.). DANES ZVEČER V NEW YOHKU Zopet troboj na 1 ml Nielsen Santee-Dwye’ Danes zvečer jutri zvečer v Kairu. Gary Morris. 17-letni plavalec. je postavil nov drz. rekord ZDA na 220 y prosto v 20-vardnem bazenu s časom 2:05.7. Prejšnji rekord je imel Mcke-vit z univerze iz Iotve. Morrisov rekord je zelo blizu svetovnemu rekordu 2:04.7, ki ga ie postavil pred letom Ford Konno v 25-yardnem bazenu. Jutri bodo tekmovale ženske v teku na 10 km. Rezuitatt teka na 15 km* 1. Lykkya (Norv.) 1.05’06”; 2. Saksvik (Norv.) 1.06’42”; 3. Oestvang (Norv.) 1.06'56”; 4. Mermet (Fr.) 1:07’22”; 5. Benoit Carrara (Fr.) 1:07’37”; 6. De Ilorian (It.) 1.08T0”; 7. Catrian (It.) 1.09T2"; 8. Mich (It.) t.09’37”; 9. Franco Vuerich (It.) 1.09’42”; 10, Mosele b0 V Yorku zopet velika lahkoatT ska prireditev, namreč tek®( vanje za državno prvenstvo lahkt atletiki zveze Ama,a“' Athletic Union. Od 12 prv3*13 jih bo navzočih 10. Manjš3 bosta samo Luksembuh ^ Barthel, ki je lani zmag8* teku na l miljo in Južnoš čan Priče, ki si je lani oS!a, prvo mesto v skoku v dali1. Lani sta bila oba v A®**’ zaradi študija, pozneje Pa se vrnila domov. Na sporedu bo zopet borba za prvenstvo v teku 1 miljo, kjer se bodo zopet * stali «stari znanci« N'e* (Danska). Santee in Ni mogoče reči, da je ta j( oni favorit, kajti doslej 50 , vsi trije zmagali drug 11 ŠE ŠTlRI PARTIJE DO KONCA V NOVEM SADU ' drugitm' v ,eku "a l0r0v°enT5t!» -------------------------------------------------------------------------------------i verjetno pripadlo prve»a kakemu atletu iz Evropa ^ bodo namreč nastopili (Norv.), Demynck (Belg) Delaney (Irska). Favorit ^ Boysen. Od Američanov Je ,j tej disciplini najboljši So s pittsburške univerze. ^ Za skok s palico, kjer )e veda favorit Bob Richards. vpišbna Šveda Landstroro ku e3 stoPa Za Gligoriča največ verjetnosti da postane državni prvak t LRJ Slovenija je na tem turnirju zelo slabo zastopana kar ga bo takoj vrglo za kako Adi K* VU IdKUJ VIgJU . ,r mesto naprej. Sicer pa se ča-1 Lmidberg m drugi V tež« kajo Segija igre z Miličem. Gligoričem. Matulovičem in Janoševičem. torej z močnejšimi nasprotniki. DOSEDANJI POTEK MLADINSKEGA TURNIRJA V VIAREGGIU First Vienna 0 Atalanta 3 Partizan 2 Udinese 1 Genoa 1 Triestina 0 Bayern 0 Lanerossi I Austria 1 Bologna 10 Hajduk 0 Sampdoria 3 Chiasso 0 Milan 8 Viareggio 0 Fiorentina 1 Atalanta 3 Partizan 1 Genoa 0 Lanerossi 3 Bologna 1 Sampdoria 4 Milan 0 Fiorentina 3 Atalanta Lanerossi Sampdoria Fiorentina Turnir se bo danes popoldne nadaljeval a tekmama Atalanta . Lanerossi in Sampdoria - Fiorentina. Finalni tekmi »a 1. in 2. ter za 3. in 4. mesto pa bosta v ponedeljek. NOVI SAD, 18. — XIII. kolo šahovskega prvenstva Jugoslavije se je končalo z naslednjimi rezultati: Karaklajič-Bogdanovič prek.; Vospernik - Udovčič 1:0; ,Ma-tanovič Segi prek. v boljši poziciji 2a belega; Milič - Dju-raševič remi: Gligorič - Puc 1:0; Matulovič - Smederevac kolu z Gligoričem. Ima torej prek.: Janoševič - Bertok 0:1; j še tri težke in eno lahko par-Rabar - Trajkovič remi; Iv- tijo. Gligorič ima vsekakor kov - Lukič 1:0. | vsaj na videz lažje stališče; Stanje: Gligorič 9; Rabar *; 1 njegovi nasprotniki do konca Karaklajič 7.5 (2); Milic Traj- “ ' 3000 čez zapreke bo naj olimpijski prvak Asi shefel^ razen njega pa bodo na P .rit** ditvi še drugi olimpijski P fV3' Karaklajič bo pa se moral: k*: _Rermgin° 000 m Sta"' (110 igrati z Vospernikom, Matano- j £ie,d (2®° ^zoijO O1*1 vičem. Miličem in v zadnjem zapreke), Whitfield ( Richards (palica) in ra kovic 7.5; -Matanovič 7 (1); Iv-kov, Bertok. Djuraševič 7; Segi 6.5 (3); Matulovič 6.5 (1); Janoševič 6.5; Bogdanovič 6; Udovčič 5 (1); Puc 4.5; Vospernik 3.5, Smederevac 3 (D; Lukič 3. Gligorič je še precej krepko v vodstvu s točko razlike pred Rabarjem. Ni pa še rečeno, da ga ne bi mogel Karaklajič dohiteti, če bi iz dveh prekinjenih partij izbil poldrugo točko. Vendar se lahko vprašamo, kdo ima več izgledov na končni uspeh. Trenutno ima Karaklajič prekinjeni partiji s Segijem in Bogdanovičem, torej z nasprotnikoma, o katerih ni mogoče reči, da mu bosta zelo lahko pustila točko ali pa tudi samo pol točke. Segi je doslej izgubi eno samo partijo. Ta mladi šahist je sploh nekaj posebnega. Se pred kratkim je v šahovskih vrstah veljalo za skrajno nemogočo igro. če so rekli: igraš kot Segi. Pred začetkom turnirja je pa Segi celo z majhno primesjo ošabnosti izjavil, da se nikogar ne boji in da namerava postati mojster. Doslej res ni pokazal posebnega strahu in mu je edini Ivkov odvzel točko. Proii slabšim na tem turnirju (žal moramo sem šteti to pot tudi Puca) pa je kar uspel in zmagal; poleg Puca je premagal se drugega Slovenca Vospernika ter Smederevca in Lukiča. Remiziral je s štirimi, ki so za sedaj pred njim in z enim, ki je za njim. Pri treh prekinjenih igrah pa lahko še vedno jačuna na nekaj izkupička, Brien (krogla). V Rotach-Egernu na Ba' :var' skem bodo od 25. do 27. tekme v smuku za «Zlati * Doslej so se prijavili valci iz Avstrije. CSR i” ' turnirja so: Djuraševič. Segi, Udovčič in Karaklajič. Mogoče bo prav ta medsebojna igra v zadnjem kolu odločila o prvem j ce. Zlasti bo številčno in mestu. Vendar vse kaze, da bo j litetno močna avstrijska odločitev padla že prej in da j ska ekipa, v kateri bodo Karaklajič ne bo vzdržal tek- i Hochleitner. Lotte Blattl. . fe V. t #<*• je«' TL«a me z Gligoričem do konca tur. j ka Jarc. Putz.i Frandl, Fe^,. nirja. Sicer pa bo zanj že zelo ' Schoepf in Hilde Hofherr. velik uspeh, če bi do osvojil I čunajo tudi na udeležbo drugo mesto. j dov in Norvežanov, predvaja DANES 19. L m, z začetkom ob 18. uri Igralci: CLARK GABLE in GENE TYRNER Izreden filmski par v izrednem filmu, t/ub®’ zenska zgodbe, v kateri sta Clark Gable Gene lyrr*er našla vlogi, ki sta še poveča« njuno slav o med Ijubitei/i filma Dokumentarni film v clnemascoPl* eSS5£ Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR 4VLJIC IN ČAROVNIJE 33, —— Drugo poglavje: NA1S T AREJŽI SPOMINI Kar tiče stare cerkvice same, piše Godina Verdelski o njej svoji avtobiografiji