&VENEC
OKTOBER 1943
26
TOREK
Fortdauer der erbitterten Kampfe im Osten
Westlich Smolensk Durchbruchsversuche der Sowjets gesehei-tert — Erfolgreicher deutscher Gegenangriff — 282 Sowjet-panzer abgeschossen — Feindlicher Zerstorer im ostlichen Mittelmeer versenkt — Einzelziele in London bombardiert
Aus dem Ftihrerhauptquartler, 25. Okt. DNB. Das Ohcrkoiumando der Wcliriuacht glbt bekannt:
An den Schwerpunkten der grossen Ab-wehrschlacht tn S U d - und M I 11 e t a h -s e h n 111 der Ostfront kam es gestern zu besonders erbitterten Klimpfen. Mekrcre siidlich Meti topol und sildtistllch Saporoschje au schmaler Front angrelfende Sow.|ets-Dlvlslonen wurden unter hoheu Vcr-lusten abgeschlagen, elnlge Elnbrilche ab-gcrlcgelt
Beldersclts Dnjepropetrovsk ge-lang es felndllchen KrKfteu unter dem Schutz dtehten Nebels auf dcui weslllclien Dnjeprufer Brilchenkdpfe zu bllden.
Im Elnbruchsraum stidtistllih K r c -mentsehug wecliselten starke feindliche Angriffe gegen unsere Abrlegelungs-fronten mit elgenen Gegenangriffen. Die SowJets verstarkten ihre Anstrengungen auf KrIwol Rog durchzuhrechen. Die schwe-ren Ab«clirkiimpfo dauern unvermlndert an.
Zu harten KSmpfen kam es auch west-llch Smolensk. Starke Durchbruchsan-grlffe der Sovrjets scheiterten dort an dem zahen Wlderstand unserer Truppen, die lni Gegenangriff voriibcrgchend verloren gc-gangenes OclHnde zurUckerohcrten und da-hcl elne schwSchcre feindliche (Jruppe ver-nlchteten.
Von der Ubrlgen Ostfront sind nur Brtll-che Kampfe aus den Abschnltten nttrdllch
KIcw, beldersetts der Ssosto-Mtln-d u n g, sticlnestllch Vellkije Luki und siidlich des Ladogasees zu meldeu.
In den schveren KSmpfen der leuten belden Tage wurdcn 282 Sowjetpanzer, da-von die melstcn au der Front tnlsclien Asonsilieni Mcer und Krementachug abgeschossen.
An der stidltaltenlschen Front fandeu gestern kelne nennenswerten Kaiupf-liandlungen statt.
Starke deutsche KampffllegerverbKnde grlffeu erneut mit guteni Krfolg den felndllchen VersorBungsstiltEpunkt N e a p e 1 an.
Nach Inzvrlsclien elngegangenen Meldun-gen versenkte dio Luftwaffe ln der Nacht zum 22. Okt. Im Ostlichen Mittelmeer elnen felndllchen Zerstttrer und be-schadlgte elnen zivelten durch Boinben-treffer.
Cber den besetzten W c s t g o h 1 e -t en nurden gestern 11 feindliche Flugzeuge, davon S durch Flakartlllerle der Luft-waffe, abgeschossen.
Nordanierlkanlsche Bomber »berflogen bel dlehter Wolkendccke und Regennetter SUdostdeutschland und vrarfen planlos und welt zerstreut Bomben auf elnlge Orte.
In der vergangenen Nacht fanden Eln-zelangrlffe durch feindliche Stdrflugzcuge auf Wcstdeutsehland statt.
Deutsche Kampfriugzeuge hombardlerten Elnzelilele Im Stadtgebiet von London.
Continuano accaniti combattimenti sul fronte orientale
Del Quarlier generale del Fiihrer, 25. otto-bre. DiNB. II Comando Supremo germanico comunica:
Nei pnnti di pravita della grande batagiia difcasiva nel settore meridionale e centrale del fronte alPcht ieri si sano svoltl combattimcati di eccezionalc nccanimcnlo. Parccchie divisioni socictiche laaciate.si in altacco a sud di Meli-lopol cd a sudest di Saporoscic in slrctlo fronte sono state ricacciale subendo alte perdite. Alcnnc brcccc furono asserogiinlc.
Su ambo i lati del Dajepcr lc forze ne-ir'rlic protelte da un ncbbionc sono riusrilc a costituire testo di ponlc sulla aponda occidcn-lalc del Dnjeper.
Kctlo spazio di pcnetrazlone a suilcst di Krcmcnciug torti attacchi nemiri contro il nostro fronte di sbarromcnto si cambivano con propri contrattacchl. I socictici hanno rlnlor-zato i loro sforzi di penetrare n Krivoj Rog. I pravi combatlimcnti difensivi perdurano con iadiminuita violenza.
Aspri combatlimcnti si ebbero altresi od ovest di Smolensk. Poderosi attacchi sovietici oeirintento di siondarc il fronlc vi sono falliti davonti alla tenace resistenza dalle nostre truppe le quali in contrattaci-o avevano riconqui-stato lerreno temporancamente perrtuto annicn-tando in pari tempo un grupo piii debole del nemico.
Dal resto del fronte nll'est si annunciano solamente scontri locali nei scttoii a nord di
Kiev, su ambo i lati della foce di Sosch, a sudove.st di Vclikije Luki nunehč a sud del lago di Ladoga.
Nella grave lotta degli altimi ilae giorni sono stati distrutti 2H2 carri armati soviclici dni qu«li la maggiornnza parlc al Iroale tra il Mar d'Asov c Krcmcnciug.
Al fronte meridionale italiaao Ieri non si ebbero niioni coinbaltivc degue di rilievo. Forli formazioDi di aerei da combuUiueuto tedesehi ripclutamcntc haano atlaccato con buon successo la base di rllorniincnto nemica Napoli. Sccondo quan!o rUulta dullc notlzle giuatc fra-tnnto la Luflualle nella noltc del 22 otobre nel Mediterraneo orientale hn affondato un cac-ciatorpedinicre nemico c daancggialo un altro con colpi di bombe.
Sui tcrritori oecidcotali oecupati ieri sono stati abbattuti 11 aeroplani nemici di cui t ad opera del artiglierie antiaerca. Bombardicri ume-riconi durante il giorno approlittando di copcr-ta dl nnvole e dl tempo piovoso hanno sor-volato ia Germania sudoricalalc a gettalo bombe n caseccio c dispcr.se a largo su alcune localita.
La notte seorsa da aerel nemici in volo di ilisturbo sono stati efletfaatl tingoli attacchi alta Germania accidenfnlc.
Aerel dn rombattimcnto tedesehi hombarda-vano singoli abicttivj aci pressi della citta di Londra.
Boji med Azovskim morjem in Zaporožjem
Berlin, 25. okt. DNB. Polnih osem dni so potrebovali boljševiki vkljub svoji obilici moštva in orožja, da so si v izredno izgub polnih bojih ustvarili na področju med Kremenčugom in Dnjepro-petrovskim oporišče za svoj veliki napad, ki so ga pričeli 23. oktobra. Sovražnik je v zadnjih dneh z neštetimi pehotnimi in tankovskimi sunki pritiskal na naše zaporne črte, a nikakor ni mogel doseči na boje vplivajoče razširitve svojega vdornega področja. Da bi izločili nevarne nemške protisunke, ki bi iz jugozahoda ogrožali nadaljevanje njihovega vdora, so Sovjeti skušali razširiti črto na obe stran«, zlasti pa še na jug, tja do krajev severno od Zaporožja. Čeprav je široko napredujoč sovražnik z množično uporabo neštetih pehotnih in oklepnih divizij ter močnih topniških in letalskih oddelkov pridobil nekaj ozemlja, so vendar nemške čete v težkih in junaških bojih pre-stregle sovražne napade in odrezale mnoge sovjetske kline. Tako so onemogočile nameravani prodor, ki bi bil izenačil s svojim pomenom težke boljševiške izgube. Letalstvo je tudi tega dne lajšalo trdoto obrambnih bojev s strnjenimi napadi na napadajoče tankovske kline, zbirališča čet, na baterije v pohodih ter na rezerve, oskrbovalne kolone in mostove preko Dnjepra. Samo zaradi bomb naših bojnih in strmoglavih letal je izgubil sovražnik 37 tankov, od katerih je bilo 30 popolnoma razbitih, ostali pa so bili težko poškodovani. Tudi med Zaporožjem in Azovskim morjem so nadaljevali boljševiki s svojimi brezupnimi vdornimi poskusi. Ves dan so napadali z izredno močjo. Napadi pa so se izjalovili vsled zagrizenega odpora naših čet.
Južno od Zaporožja je tretja planinska divizija iz Vzhodne Marke iztrgala sovražniku nek« naselje, ki ga je bil začasno zavzel in zelo drago plačal, dočim so na obeh straneh Melitopola spodnje-•aški in bavarski gr<snadirji zagrizeno držali svoje postojanke v stepi in jih branili pred sovražnim pritiskom. Čeprav so boljševiki podpirali svoje pehotne in oklepne oddeike s številnim topništvom
in z mnogimi bojnimi letali, so vkljub se-demnajskralnim napadom v dveh dneh bili vendar vsakokrat odbiti, bilo že v obrambnem ognju ali pa v protisunkih. Brezobzirno v boj gnane sovjetske čete so imele znova visoke krvav« izgube, zlasti ko so hotele prodreti skozi naš dobro merjeni zaporni ogenj na zahodu Melitopola.
Vsled težkih bojev na jugu izgubljajo svojo važnost boji med Čerkasijem in izlivom Soša. Tu so se zrušili na dosedanjih težiščih vsi ponovni sovjetski napadi ob uničenju 15 sovjetskih tankov, dočim je bil severno od Kijeva pri nadaljevanju lastnih protinapadov nadalje skrčen nek starejši sovražni vdor.
Na področju severno od Goraela je še nadalje vladal mir. Sovražnik si že ni opomogel od hudih udarcev, ki mu jih ie zadala rensko-westfalska 253. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Beckerja v bojih za prekoračenje Soša in in mogel nadomestiti pri tem uničenih ali težko zbitih treh strelskih divizij.
Pač pa so znova napadli boljševiki zahodno od Smolenska na obeh straneh avtomobilske ceste in pri tem močno ojačili že sedaj številne čete. Že tri dni vztrajajo tu naše sijajno se boreče čete in uničujejo z izredno težkim topniškim ognjem podprle boljševiške napade. S tem nadaljujejo z obrambnimi uspehi, ki si jih je v času od 12. do 17. oktobra pridobi! deveti oklepniški zbor generala Martineka, ki je krvavo odbil s topništvom, tanki in bojnimi letali podprte dnevne in nočne napade štirih sovražnih armadnih zborov, obsegajočih 18 strelskih divizij, 1 oklepni zbor in 1 mehanizirani zbor, ter s svojim junaštvom, vztrajnostjo in sijajnim vodstvom vedno znova nadvladal sovražnika.
Ogorčeni boji na vzhodu še trajajo
Zapadno od Smolenska izjalovljeni sovjetski prodorni poskusi Uspešen nemški protinapad — 282 sovjetskih oklepnikov uničenih — Sovražni rušilec potopljen v vzhod. Sredozemskem morju — Posamezni cilji v Londonu bombardirani
Filhrorjev glavni stan, 25. oktobra. DNU. Vrhovno poveljstvo oboroženih ali javlja:
Na težiičth velike obrambno bitke na južnem ln srednjem odseku vzhodnega bojišča je prlSlo včeraj do posebno ogorčenih bojev. Večje Mevllo sovjetskih dlvlilj. napadajočlh južno od M e 11 t o . pola ln jugovzhodno od Zaporožja na ozki črti. Je hllo s hudimi Izgubami odbitih, nekateri vdori pu zajezeni.
Na obeh straneh Dnjepropetrov-ska Je uspelo sovražnim silam postaviti pod varstvom goste megle mostišča na zahodni obali Dnjepra.
Na vdornem področju jugozahodno od Kremenčuga sose menjali močni sovražni napadi proti nailm zapornim črtam i našimi protinapadi. — Sovjetske četo so ojačtle svoje napore, dn prodrejo na Krivi K o g. Težki obrambni boji trajajo z nezmanjšano silovitostjo.
Tudi zahodno od Smolenska je prlSlo do hudih bojev. Močni sovjetski napadi prodora so se Izjalovili na žilavem odporu naših Jot. kl so si a protinapadom zopet osvojile mimogrede Izgubljeno ozemlje ln pri tem uničile slabšo sovražno skupino.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnih liojlh na odsekih severno od Kijeva, ob obeh straneh Izliva
Soša, Jugozahodno od Velikih Luko v ln južno od L a d o š k i< g a j r z e r a.
V	zadnjih dveh dneh Je bilo r težkih bojih uničenih 282 sovjetskih oklepnikov, od tega večji del na boJUču med Aiov. sklm morjem In K r c in e n č u g o m.
Na J n ž n o 11 a I IJ a n s k e m boJUču nI hllo včeraj nobenih omembe vrednih bojev.
Močne Jate nemških bojnih letal ao ponovno napadle s dolirlm uspehom sovražno oskrbovalno oporišče N e a p e 1 J.
Po dosedaj sprejetih testeh Je letalstvo potopilo v noči na 22. oktober v vzhodnem Sredozemskem morju en sovražni ruftllee In poškodovalo drugega z bombnim zadetkom.
Nad zasedenim zahodnim oiem-1 j e m je bilo včeraj sestreljenih 11 sovražnih letal, od trga Jih Je devet sestre, lilo protiletalsko topništvo.
Pod zaščito gostih oblakov In deževnega vremena so preleteli ameriški bombniki Južnovzhodno Nemčijo In metali brez cilja ln daleč razstreseno bombe na nekatere kraje.
V	pretekli noči so sovražna nadlegoval, na letata livcdla posamične napad« na zahodno Nemčijo.
Nentfka bojna letala so bombardirala posamezne cilje na mestnem področju L o n. d o n a.
Navodila za uporabo delovnih sil
Dunaj, 25. okt. DNB. V soboto se je s pomembno slavnostjo zaključilo dunajsko zborovanje državne uprave za delo, na katerem so obravnavali vsa vprašanja, ki so v zvezi z uporabo delovne sile v vojni in z delovanjem državne uprave za delo. Zaključne sejo so se udeležili tudi glavni opolnomočenec za delo okrožni vodja Sauckel, državni vodja von Schi-rach ter mnoge vodilne strankine, politične in vojaške osebnosti.
Po končanih poročibh o osebnih vprašanjih, notranjih zadevah uprave ter o nalogah inšpekcije dela za uporabo delovne sile in urada za zaščito dela jc govoril državni opolnomočenec Sauckel, ki je naznačil vodjem in sodelavcem delavskih oblastev osnovne smernice, po katerih naj vodijo in ščitijo delovne množice v domovini. Izrazil je svoje prepri-
čanje, da bo nemška uprava za delo, ki črpa svoje smernice iz narodnosociali-stičnega pokreta in ki sc ravna po njegovih načelih, najboljša delavska in socialna ustanova na svetu sploh.
Na tem zborovanju so bila določena osnovna načela nemške in evropske delovne zaposlitve, sistema plač, vprašanja čim večje delovne storitve, zaposlitve vseh sil ter organizacijskega ustroja. Po skrbnem pretehtanju in praktičnih preizkušnjah «o bila ta načela sprejeta s splošnim odobravanjem, ker so koristna in ustrezajo duhu narodnega socializma. Sauckel je naročil vsem prisotnim, naj so po njih ravnajo in zaključil zborovanje z obljubo, da bo državna uprava za delo vedno in povsod izpolnjevala svoje težke naloge.
Lep uspeh v Rokavskem prelivu
Sovražna križarka razletela na dvoje.
Berlin, 25. okt. DNB. Kot je bilo že javljeno v vojnem poročilu, so dosegle lahke nemške pomorske enote s potopitvijo sovražne križarke v Rokavskem prelivu upoštevanja vreden uspeh, ki so ga izvojevale v soboto zvčer proti močnejši in z rušilci zavarovani skupini angleških križark.
Že v prvem navalu britanskih čolnov je dobila križarka 2 torpedna zadetka, in v nekaj minutah še tretjega, verjetno pa tudi četrtega. Zato se je vnela ter je ogenj zajel tudi municijsko skladišče. Močna eksplozija je raztrgala ladjo na dvoje. Preden se je potopila, so jo še videli, kako leži na stran nagnjena in s prednjim delom v vodi.
Med bojem sta poskušala dva rušilca, ki sta bila v bliižni križarke, ovirati
nemške pomorske enote pri njihovem napadu. Izstrelila sta mnog osalv, ki pa niso zadele nobene nemške ladje. Poč pa so bili rušilci ponovno torpedirani ter so pričeli goreti. Vsled tega je jasno, da sta oba rušilca težko poškodovana. Njihove potopitve pa v nadaljnjem poteku bojev ni bilo mogoče opaziti. Zjutraj so priletela nad kraj potopitve britanska letala in iskala preživele mornarje.
Boji so se vršili v bližini otokov Les Sept Iles, zapadno od nekdanjih britanskih rokavskih otokov in nedaleč od vhoda v zaliv St. Malo. Pričeli so se ob dveh po polnoči in trajali le nekaj minut. Nemške enote, ki so s svojim bliskovitim udarcem ian odločniem posegom sovražnika brez dvoma tudi moralno zadele, niso pri tem smelem nastopu utrpele nikakih poškodb, niti izgub.
Angleški bmunisti o moskovskih zahtevah
-kg- Stockholm, 25. okt. Čepri. t angleškemu tisku ni znan program moskovske konference, vendar mnogo ugiba o njeni vsebini in namenu. Čeprav glavna poročila o tem, kakšna naročila sta dobila Eden in Hull in kakšno stališče morata zagovarjati, niso enotna, in čeprav londonski krogi nočejo vedeti, da sta oba ministra dobila od svojih predsednikov navodilo, naj na vsak način izpolnita želje Kremlja, vendar ne more biti najmanjšega dvoma o boljševiških težnjah. Te težnje je angleški javnosti ponovno prikazal komunistični list »Daily Vorker«, v katerem je glavni tajnik komunistične stranke v Angliji, Harry Pollitt, jasno formuliral sovjetske zahteve.
Glavna kremeljska zahteva je takojšnji začetek vojaških nastopov proti zahodni Evropi. Moskva bi rada neposred-
no nadzirala vse nastope in načrte bogataških držav in je v ta namen zahtevala udeležbo v vseh zavezniških vojaških odborih. Pollitt je šel za korak naprej in je zahteval, da mora biti dosedanja »ločena strategija« zamenjana z »enotno strategijo« po pravilu: »Enaka odgovornost, enake žrtve, enake naloge za Angleže, Amerikance in Sovjete«.
Nič ni čudno, če londonski tisk, ki tako rad poroča o vsakem hrkanju sovjetskih oblastnikov, o Pollittovih izjavah nejevoljno molči, Stalinov agitator v Angliji pa je šel še naprej in jc brez vseh obzirov zahteva., naj se Anglija popolnoma podredi poveljem Moskve. Zahteval namreč ni le »močne naslonitve zaveznikov na Sovjete«, marveč »okrepitev« Churchillove vlade s pritegnitvijo komunistov v vlado.
— II —
Milan, 25. okt. DNB. V nekem tajnem določilu premirja sta pristala Badoglio in bivši italijanski kralj na to, da bo po vojni Sicilija odcepljena od domovine ter da bo imela poseben »samoupravni statut«.
»Vse ceste v Rim minirane«
Ženeva, 25. okt. DNB. V nedeljo je pred zastopniki tiska izjavil general Aleksander, poveljnik 8. britanske armade, »da boji v Italiji le počasi napredujejo. Prišli nismo tako hitro naprej, kot smo si želeli. Sicer pravi progovor, da peljejo vse ceste v Rim, a kaj, ko so danes vse minirane.«
Anglija se bori proti močnim nasprotnikom
Žcueva, 2-1. okt. DNB. Parlamentarni podtajnik angleškega ministrstva za prehrano Charles Poat je imel po poročilu lista »Yorkshire Post« v Sarligtonu govor, kjer je dejal, da se Anglija v vojni
proti Nemčiji in Japonski bori z močnimi in dobro oboroženimi sovražniki. Nadalje je ugotovil, da ima vojna tudi v angleškem življenju mnogo slabih posledic. Življenje se je n. pr. zrahljalo in brezsrčnost se je razpnela po vsej deželi kot bolezen. Ker je treba na vsak način preprečiti, da ne bi Anglija izšla iz te vojne tudi s težkimi moralni mi žrtvami, bo treba po Peatovem mnenju takoj pričeti z nekako duševno vojno po vseh cestah in hišah.
Roosevelt zbolel
Amsterdam, 24. okt. DNB. Predsednik Roosevelt je po poročilih britanske poročevalske službe iz Washingtona zbolel na influenci. Vsi sprejemi pri predsedniku so bili odpovedani.
Fiihrer čestita! romunskemu kralju
Fiibrerjev glavni stan, 2"i. okt. DNU. Fiihrer je NJ. Vel. iomunskomu kralju |K>slal iskrene brzojavne čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu.
Svobodna Indija napovedala vojno Angliji in USA
Tokio, 25. okt. DNB. (Vzhodno-azij-sku služba) Subhae Chandiu Bose je v nekem intervjuju, ki ga jo v soboto dovolil časnikarjem, i>o Domejevem p«i»-J čilu izjavil, da indijska narodna vojaku že koraka na bojišče. Morala čet je izvrstna. Vojna napoved bo prepričala vse one, ki so v Indiji »li pa izven nje zaenkrat šo proti začasni vladi, da gre sedaj zares. V nasprotju s sovražnikom, ki samo govori, da se bori za svobodo, so ravnali Japonci. Oni eo svojo besedo tudi držali. Dasi so neodvisnost lUirmi in Filipinom in sedaj ustanovili tudi začasno \lado Azad llinda (Svobodne Indije).
Bose je tudi izjavil, da je burmanska vlada v nedeljo dopoldne brzojavno priznala začasno indijsko vlado.
Tokio, 25. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Domei poroča iz Šonanu, d.i je vlada svohodne Indije pod predsedstvom Subhasa Chandra Bosa sklenila napovedati vojno Angliji in Združenim državam.
Angloameriški piloti ubiti italijanskega škofa
Rim. 24. okt. Anglo-amcriški letalci so z liombami skoraj popolnoma |>oru-šili visoko v Apeninih ležeče Cutnpo-liasso, glavno mesto Melise. Velik del prebivalstva je bil pokopan j>od ruševinami. Ko je nadškof daroval mašo zn-dušnico za žrtve tejju terorističnega napada, h kateri se je zbralo prebivalstvo li a odprtem polju, ker Je bila stolnica z vsemi drugimi cerkvami Campobns-a porušena, so se nenadoma pojavila »n-glo-ameriška letala in znova bombardirala ruševine, iz katerih se je še od prejšnjega dne kadilo. Anglo-ameriškl piloti so streljali na množico, ki je bi'a zbrana pri nadškofovi maši. pri čemer je bil poleg velikega števila žen in otrok ubil tudi pri oltarju stoječi nadškof.
Letalski napad na Great Yarmouth
Berlin. 25. oktobra. DNB. V noči rta 24. okt. so napadla težka nemška bojna letala tnalo po 23. uri britansko luko Cireat Varmouth. Ker je bil razgled dober. so bili vsi cilji, vklji.b močnemu udejstvovanju nočnih lovcev in hudemu ognju protiletalske ohriimbe, načrtno iti z uspehom bombardirani. Nemški 'elalci so opazili pri odhodu kakih 10 požarov, ki so se hitro širili. Istočasno so bili napadeni tudi posamezni cilji v južni Angliji. S teh uspelih nastopov se nit a vrnili dve letali.
Kratke vesti
Milan, 25. okt. DNB. Angleško vojno sodišče je obsodilo na smrt 32 Italijanov iz Kalabrije, med njimi več žen, ker naj bi bili »ogrožali« nek vojaški transport.
-kg- Sovražni padalci šele v »poskusnem stanju«. »Times«-ov letalski dopisnik poroča, da so mnenja o protiosnih padalcih deljena. Treba si je biti na jasnem, da jc njihova dosedanja taktika šele v »poskusnem stanju«.
-kg- Nič »senzacionalnih uspehov«. — Knkor poročajo iz Londona, smatra vojaški sodelavec lista »Times« za preura-njeno že zdaj govoriti o kaki »bitki za Rim«. Pred tem bodo morale angloameriške čete premagati še celo vrsto velikanskih zaprek. Zaenkrat se šc ne sme računati z »nikakimi senzacionalnimi uspehi«.
kg Storža h» delal na laslno pest. Po poročilih španskih časopisnih agencij se je izvedelo iz dobro poučenih v\a-shingtonskih krogov, da sta se sestala Badoglio in grof Sforza. Rndoglio je ponudil Sforzi, naj bi postal »sopredsednik Badoglieve vladec, toda Sforza jo ponudbo odklonil ter dejal, da namerava ustanoviti lastno stranko, ki bi združila vse »liberalne sile.
Atene. 25.okl. DNB. Nekdanji vrhovni ^ poveljnik grške armade in kasnejši državni predsednik general Pantalos je nedavno v atenskem radiu grajal grško emigrantsko kliko, zlasti bivšega kralja Jurija, ki je izdal svojo deželo, ukradel grško državno premoženje ter ga naložil na svoj račun v kleleh angleških bank.
Stockolm, 25. okt. DNB. Ameriški admiral Barbey, ki poveljuje četam pri zalivu Finsh, jc izjavil zastopnikom tiska, da se ameriške države zavedajo, da jih čaka na Tihem morju še dolga in draga vojna. »Sovražnika nismo doslej niti popraskali«. je rekel, »čim bolj pa se mu bližamo, tem bolj žilav postaja njegov odpor.«
Vichy, 25. okt. DNB. Francoska policija ie v zadnjih tednih izvedla več uspešnih nastopov proti zločincem iz navade, ki so terorizirali prebivalstvo. Dvesto teroristov je bilo aretiranih, poleg teh pa še 157 oseb zaradi protidržavnega delovanja in 512 zaradi različnih prestopkov kot n. pr. tatvine in ropanja.
Sofija, 25. okt. DNB. Z ukazom kraljevih namestnikov je bilo sklicano sobranje ne svojo peto redno sejo, ki bo 28. t. m.
Dva veličastna pogreba z žal
Pogreb Cilke Krekove
Ta nedelja, zadnja prod praznikom mrtvih, pred Vsemi sveti, jo bila izredno lopa. Na ta dan se je zbralo nn Zalnh izredno veliko občinstvn, knkor samo pri najveličastnejših pogrebih. Ta je tudi Cilka Krekova zaslužila, da so od njo poslovi na zadnji poti v grob vsa Ljubljana, knjtl bila jo najzvostejša čuvariea načel svojega velikega brata, ki slovenskomu narodu še vedno pomoni najvišji vzpon dela za narod. Ljudjo so ves dan kropili njene zomske ostanke v lepi kapelici na Žalah, ki so ob uri njenega pogreba bile napolnjene no samo z žonstvom, temveč z najodličnejšimi predstavniki slovenskega javnega življenja, tuko častilci njenega brata kakor tudi njenega obilnega dola v javnem življenju. Pogreb je vodil šempetrski župnik g. Koš-merlj ob asistenci dveh gospodov. Ob krsti na Žalah ae je poslovila v imenu slovenskega katoliškega ženstvo, katerega voditeljica je bila pokojna Cilka, gospa Sailarje-va, ki jo z jasnimi besedami označevala njeno delo ter se ji zahvaljevala v itnonu vsega naroda za njeno skrb bratu, pa šo bolj za njene osebne vrlino, ki jih jo bila polna. Biln jo velika altrulstinja, ki jo z dobroto srca hotela objeti vse, nojhednej-šega najbolj. Bila je prav med prvimi, kadar je narod zahteval nesebičnih delavk, njena ognjevita beseda je bodrila in navduševala zn delo vso okolico. Spominjala so je jo govornica kot ustanoviteljico Slovensko krščanske žensko zveze, Krščnnskega društva, katerega častnn predsednica jo bi-lu do smrti, nato kot Orlico, prodvsom pn kot odbornico Seinpotrsko Elizabetne konference, katero najdolavncjSn članica jo bila do smrti. Nad 40 let jo delovala pri Ljudski kuhinji, kateri je bila tudi načelnica, pri Prosvetni zvezi. Strokovni zvezi. Kolodvorskem misl.ionu, Društvu zn varstvo deklet itd. Bila jo povsod, kjer so potrebovali njenega dela ki ga nI štodila. Spomnilo se jo majsko deklaracije in njenega tedanjo-ga zgodovinskega dejanja ter njenega dela sploh tor zaključila svojo besede z željo o večnem miru In večnem plnčllu. Nato je pevski zhor »Ljubljano« zapel lopo žalostin-ko, nakar 6e jo razvil mogočen sprovod k
Sv. Križu. NI mogočo naštovati posameznih spremljevalcev, bili so tu vsi, ki so ljubili Kroka ln njegovo soatro Cilko. Pri odprtem grobu pa so je poslovila od nje njena dolgoletna sotrudnica in prijateljica gospu Itemčova v imenu Ellzabetne konferonoe šempetrske fare. Zahvalila so jo njenemu zlatemu srcu, po katerem jo postala prava mati ubožcev svoje fare. V srcih revežev si jo postavil« spomenik, ki bo v obliki molitev hvaležnih srn kipol v nebo In jI pri dobrom Sodniku Izprosil plačilo. Dobra dela bodo šla zu njo, ln teh je pri Cilki brez števila. V karitotivnein delovanju po naših furah bo ostala sodelavkam in potomstvu svetol zgled nesebičnogn delovn-nja za bližnjega v potrebi. Poslovila se je od njo z njenim tnko dragim pozdravom: »Bog Te živi, Cilka!« Nato so so povei poslovili od nje z lopo poemijo, nakar so pogrobci začeli zasipati grob, ki loži nasproti grobu njenega brata, ob grobu onega njegovih največjih učencev, pokojnega urednika Mihe Moškcrca, ter ga obdali z venci.
Pogreb ravnatelja Doklerja
Dobro uro pozneje je bil 7. Zal pogreb pokojnega ravnatelja učiteljišča Antona Doklerja. zadnji čas knjižničarja Ljudske knjižnico Prosvetno zveze. Večinoma isti ljudjo, ki so spremljali Cilko Krekovo, so pospremili do groba tudi pokojnega rav-nnteljn Doklorja, kl jo hll markantnn po-slava v slovenskem kulturnom življenju. Učiteljiščnice in učltoljlščnikl so šil pred krsto ter nosili venoo, zn njo pa poleg sorodnikov predstavniki nnših kulturnih organizacij, zlneti polnoštevllno ljubljanski profesorji in učitelji, ki so izkazali zadnjo čast svoiomu dolgoletnemu učitelju in to-vnrišu. Izredno mnogo odličnih moških jo stopalo v sprevodu, prav na novo pokopališče, kjer jo pokojnega pokopal šompeter-skl župnik g. Košmerlj z asistenco. Pevski zbor učiteljev pa je žo prej na Žalah in potom v cerkvi tor ob grobu zapel lepo slovenske žalostinke tor poslovilno pesmi, s katoriml so so njegovi znanci in prijatelji poslovili od groba dobrega ln marljivega gospoda ravnatelja in knjižničarja. Nnj počiva v miru!
bil prepeljan v splošno bolnišnico. — Akademik 21 leten Silvester Martin se je pri cepljenju drv usekal v levo roko. — 9 letna posestnikova hčerka Frančiška Kopačeva je padla s stola In al zlomila desno roko.
— Izpred okrožnega sodišča. Zaradi prestopka po čl. 7. uredbe o cenah z dne 15. marca 1941 je bila obsojena na 10 dni zapora ln 100 lir denarno kazni, pogojno za 1 leto. trgovčova žena Viktorija Cojvano-vn, kl jo 21. majn 1941 prodal« Pavi) Sla-mičovl 200 jajo po 2.10 din, ko je bila takrat maksimalna cona zn jajca 1.75—2 din komud. Zadeva je bila sodaj prod sodiščem končana. — Zaradi tatvino 5 piščuncev in 1 kokoši na škodo Antona Podborškn jo bil 28 letni pekovski pomočnik Ivan Brczar ob-obsojen na 1 mesec zapora. Brczar je znan kot prekupčovaloo in vorlžnik. Prodajal jo zlasti sveže meso po črnoborzi.isnskih cenah.
Le do I. novembra t. I.
bomo sprejemali naročnike na poljudnoznanstveno zbirko knjig
»SVET«
Zbirko naročite v Ljudski knjigarni ali pa pri upravi zbirke Kopitarjeva (, Ljubljana.
Koledar
Torek, 24. vinotoka: Evarlst, papež in mučenec: Demeter Sremski, škof in mučenec: Fulk, škof.
Sreda, 27. vinotoka: Frumencij, škof; Sabina, mučenica; Antonija, dovlca.
Zgodovinski paberki
25. vinotoka:
I. 1787. so je rodil v Tršičn v Todrinju Vuk Stefanovlč Karadžlč. Udeležil se jo srbsko vstaje 1. 1804. In šel nato študirat v Sremske Knrlovce. bil pisar pri valjuvskem vojvodi Jakobu Nenndovlču in zatem pri praviteljstvujuščera sovjetu. V Beogradu je bil eden prvih dijakov na Dositejovi visoki šoli. Pred svojim odhodom v Avstrijo jo bil carinik in sodnik v Brzi Paianki. Na Dttn.iju je prišel v stik 7. Jernejem Kopitarjem. ki ga jo uvedel v književno delo. Odsloi je živel na Dunnju. večkrat potoval mpd Srbe ln nabiral narodno blago. Dva-kViit je skušal dobiti službo v domovini, n brez uspeha. Tudi študirnnjo medicine v Nemčiji je moral znradi gmotnih težav opustiti. Umrl je 1. 18ii4. na Dunaju. Vuk jo pomemben kot nabiralec narodnega blaga, reformator književnega jezika ter pravopisa. pisec slovarja in slovnice. Pesmi je zapisoval deloma po lastnem spominu, doloma pa iz ust narodnih povcev, objavljal je tudi pripovedko in nnrodno pregovore. Namesto (Iotednnjcga cerkvenega jezika je uvedel Vuk v književnost živi narodni jezik; lz črkopisa je zmetal \ sa nepotrebna znamenja po načelu: »Piši. knkor govoriš ln govori. kakor pišcšl« Vukove reforme, ki so
KUPITE TAKOJ
eno najlepSih knjig letošnjega leta svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman
»IVAMNGE«
ki ga je založilo In Izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
ustvarilo temelj dnnašnji srbski knjigi, so naletele na hud odpor, za kljub temu prodrle.
K. vinotoka:
i. 1578. jo umrl JurIJ Jurlšlč. eden Izmed soilolnvcev Primoža Trubnrjn —
!. 1850. so je rodil slovenski slikar Janez Sublc.
Novi grobovi
t V LJubljani jo umrla gdč. Helena Stcniplliar. Pogreb bo v torek, 25. oktobra, oh pol treh popoldne iz kapele sv. Krištofa nn Žalah k Sv. Križu.
t V Mariboru se jo preselil v večnost g. Mihael Lenčo, trgovec. Pokopnli so ga v Mariboru. Zapušča sina unlv. asistenta dr. med. Petra ln hčerki Mihaclo in Lineto. Naj jima sveti večna luči Žalujočim
svojcem naše iskreno sožsljo!
*
—	Prijava stanovanjskih prostorov. —
Mostni stanovanjski urad obvešča hišno posestnike. naj počakajo b prijavami stanovanjskih prostorov, ker bo urad založil posebne tiskovine, ki jih bodo v smislu odredbo predsednika pokrajinske uprave moral! izpolniti hišni lastniki. T0 obvestilo lio seveda objavljeno v listih.
—	Mohorjeve knjige bodo kmalu Izšle Za udo stanejo 20 lir. v nadrobni prodnji l>odo dražje. Lotos bodo dobili udje štiri knjige, in sicer: Sionkiewicz, CJuo vadiš, II. dol; Slovensko večernico z zanimivim bra njem; Pod vernim krovom, zbirko sloven škili cerkvenih običajev, in Koledar za lc-.to 1944. Pohitite z naročili. Priglasite so v
Mohorjevi knjigarni nn Miklošičevi c. 19.
—	Gospodje liatchetl ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol se vabijo na letno konferenco, ki bo prihodnjo sredo. 27. t. iu., ob 4 v katobetskl sobi. — Nadzornik.
—	Se vedno sončno ln toplo vreme. Zadnja oktobrska nedelja jo bila dopoldne nekoliko meglena in čemerna, popoldne pa sončnn. topla in prijetna. 2ivo srebro v toplomeru se jo spet dvignilo nnd 20 stopinj ter je bil dosežen teinpcrnturni maksimum +21.4 stopinje Celzija. V ponedeljek zjutraj megleno in nekoliko hlndno. Jutranja najnižja temperatura +0.2 stopinje. Barometer jo v ponedoljek padel na 762.2 mili.
—	Tramvajska nesreča. V nedeljo okoli 17."0 se jo pri trimostju pripetila tramvajska nesreča. Pod tramvajski voz jo prišel nezaposleni delavec Ivnn Bondarjev. ruski državljan, rojen leln 1870 v Novi Ceškaji, stanujoč v Flori.innski ulici 13. Dobil je poškodbo po glavi in životu. Nezavesten je
—	Dijaki srednjih, meščanskih in ljudskih šol. kt potrebujejo uspešno pomoč pri učenju, naj se vpišejo k nam! Važno za one, kl nimajo rednega pouka ln prlvatlste! Vsakega posamoznega poučujomo po učnem načrtu. ki ga je Izdala oblast Vpisovanje dnevno od 9—12 in od 14—16. Učni zavod Korcpetltorii Mestni trg 17-1.
—	Vaš radio aparat prodasto najhitreje in najboljše, uko ga izročite v komisijsko prodajo tvrdki EVEItEST. Prešernova 44.
—	Za stare onemogle Ljubljančane v mostnem zavetišču v Japljevi ulici jc podarila gn. Ivana Majcen 200 lir namesto venca pok. g. Josipu Mariuku. — Mostno županstvo izreka dobrotnloi najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranili.
—	Namesto venca na grob blngopokoj-noga g. Josipa Marinko je darovala družina Prcsene 200 lir, nameščenci tvrdke Marinko pa 500 lir za Eliznhotno konforeneo pri Sv. Petru. Bog tisočero povrni!
—■ Priročnik slovensko-4talljanslCo-ncm-ško-angleškega jezlkn jo nnjcenejši in najhitrejši inštruktor za jezike. Dobi so po trafikah, knjigarnah in pri založbi Novi trg 5.
—	Pouk tujih jezikov (nemščine, italijanščine. francoščine, angleščine) bo pričel konec meseca. Prav tnko se bodo pričeli posebni Jezikovni tečaji za srednješolce, nredvsom nemščina, grščina !n latinščina. Vpisovanje dnevno od 9—12 ln od 14—16 — Učni zavod KorenetltnrlJ Mestni tre 17.1.
—	CenJ. Btnršl! Pomoč pri učenju nudimo dijakom (-!n.1am) gimnazij in prlva-tlstom 2 uri dnevno. Dopoldanski in popoldanski pouk. — Inštrukcije lz posameznih predmetov. — Posebni tečaji za učenca ljudskih šol. Pohitite z vpisom. Vpisovnnjo so vrši dnevno dopoldne in popoldne. Vodstvo nčnlh točnjev — Llclitenturnnv zavod. -- Pouk se vrši v prostorih P. D. Z. Miklošičeva cesta 22a I. nadstr. desno (Delavska zbornica).
—	Jezikovni tečaji vseh modernih jezikov po hitri, uspešni ln praktični metodi za vse poklice. Konverzncijo. Začetni in nadaljevalni težnji. Pouk se vrši dopoldne ln popoldne. Učnina nizka. Tečaji prlenn takoj. Informacijo in vpis dnevno v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavska zbornica), Miklošičeva e. 22 a. I., desno.
—	Lekarne. Nočno službo Imnjo lekarne: r. Siišnik. Mnriiin trg 5: mr. Deu- Klnni-
šček, Cestn Arielle Ree 4. in mr. Bohinc ded.. Cesta 29. oktobru 31.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Onerai
Torek. K. oktobra ob 16: »Orfel In Evrldl-
ka«. Red Prvi. Prvič v sezoni. Sreda. !7. oktobra ob 16: »Thels«. Red Sreda.
Četrtek, 18. oktobra ob 16: »OrfeJ ln Evri-
dlka«. Red A. Petek. 29. oktobra: Zaprlo.
Drama:
Torek, H. oktobra oh 16: »Kovarstvo In lju-
bezeu«. Red Torek. Sreda. 27. oktobra ob 16.30: »Potopljeni
Bvet«. Red B. Četrtek, 28. oktobra, ob 16.30: »Potopljeni
svet«. Rod Četrtek. Petek, 29. oktobra ob 16.30: »Cvetjo v Jeseni«. Red Prvi.
Radio Ljubljana
dnevni spored 7.n 26. oktober:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddaje do 12.20 — 12.20—12.30 Glasbeni uvod
—	12.30—12.45 Poročila v nomščini in slovenščini — 12.45—14 Koncert glasbo za razvedrilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent P. M. Šijnnee — 14—14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Popoldanski koncert — Prekinitev oddaje do 17 — 17—17.15 Poročiln v nemščini in slovenščini — 17.15—18 Popoldanski koncert — Prekinitev orlilnje do 19
—	19—19.30 Koneort čellsta Sedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipov.šek — 19.30—19..15 Poročilu v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, nnpo vod sporeda zn nnsledn.il dan — 10.45—20 Mnla modigrn — 20—20.15 Poročila v n oni -Sčlni — 20.15—21 Operetna glnsba — 21—22 Lope melodijo — 22—22.10 Poročila v nemščini.
Živel sem mesec dni med partizani
Piše prisiljen mobilizirancc.
Razmišljal je. kaj naj stori. Ali ji naj piše in ji sporoči željo po razgovoru? Ali se ji naj razodene in jo vpraša, ali mil hoče postati žena?
Nič! Ne bo me videla upognjenega! Če sem toliko let prenašal ta razkol v sebi, me tudi zdaj 6rcc ne bo spravilo na kolena.
Duša in telo sta zavpila ime, ki mu je bilo nekdaj tako drago, potem pa vrsto let tako grenko in boleče.
Kaj je to, Ali sem preveč pil?
Nenadno se je čutil sladko utrujenega in vedel je, da bo dobro spal.
liste dneve je pritisnila zima, da je pokalo drevje, da so bile noč in dan rože na oknih in da so sestradane ter prezeble ptice mrtve padale v sneg.
Jainko se je vrnil v Novo mesto in se zamotil s šolo. Včasih ga je obiskal kak vi.šjei"olec. po naključju se jih je zbralo tudi več. Sedeli so v gorki sobi in poslušali radijsko glasbo. On je vrtel koleščke, se ustavljal ob postajah, odkimaval in iskal dalje. V peči so gorela polena in premog, študentje pa so sedeli pri mizi in jedli rdeča jabolka i/, peharja.
Žensko petje je nanolnilo sobo in imeli so občutek, kot bi bili ob topli sredozemski obali, kjer je v zraku močan vonj po zimzelenem rastlinju, po cvetju i n pomarančah.
Janko je strmel predse. Ženski glas, oženili.«
N o v a i a
poln vroče ljubezni, mu je prihajal v srce, kakor prihaja h koreninam napol usehle rastline čudodelni poletni dež.
Ob božajoči glasbi ga je prevzela misel na Mojco s tako silo, da jc spoznal: Tako ne more iti več dalje, nekaj bo treba storiti.
IV.
Toplo marčno sonce je ogrevalo premrlo zemljo in lepi dnevi so se za daljši čais ustavili v deželi. Novo veselje je sijalo z obrazov, zakaj življenje se jc prebujalo vsepovsod v najlepših podobah.
Janko je držal v roki bel list in se čudil. Ozrl se je v Marka, ki je ob oknu konferenčne sobe vneto pregledoval novo knjigo, in vzkliknil:
Lepa reč me je doletela!«
»Kaj pa je?«
»Začasna premestitev v Karlovec.«
»Le v zdravje ti bo sprememba pomladnega zraka,« se je pošalil kate lict. >K.oliko čosa l>oš pa ostal?«
»Tu piše do srede maja.«
Marko Žlebnik pa je bil dobre volje, da sam ni vedel zakaj.
»Vendar nrideu v innlo večji kraj, kol je ta neliogljena dolenjska metro-j>ola, stisnjena v ovinek Krke in nagrajena z Marofoni. Bodi vesel, dn boš kaj doživel. Ko pa se vrneš, te bomo
mu OGLASI
ftoitain neka) sodov od V>—50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — H Gušlin. Vodnikov tri 9
Knnlm Drame •JTKRI.EMCK meh vrti to dnbrn plačam. • B. GoStio. Vodnikov trn 2.
t mlinarja
za valjčni mlin zmotna in mlinarja za izdelovanje koše na k n ln n ili sprejme valjčni mlin Franz Majdi«. Vir, Domžale. Il)
HLAPCA
kon}skega. za prevo? mlinskih Izdelkov in navaienega poljskih del sprejme mlin Maj-dič tranz. Vir, Doin Žale.	Ib
INŽENIRJA-KEMIKA mladega, tudi začet nika. išče za takojšen nastop tovarna izven Ljubljane na bivšem ozemljil dravske bnno-vine. Mcstn nudi mno-po možnosti za razvoi Ponudbe nc upravo »Slovenca« pod »Marljiv« št. 7244.	b
POSTItEZNICO za nekaj ur dnevno sprejmemo. Na razpolago prazna soba. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. ?2<7.
KUHARICO
sprejmem. Takoj-en nastop. Naslov v upr. »Slov.« pod 7274.
Prodam pri Zalogu DVE PARCELI raste trava, merita približno do 1200 m Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7259.
Tako smo so potikali noč za nočjo, v lepem in grdom vromenu, po gorenjem delu Dolenjske po Suhi Krajini, po Dobrepoljskl dolini, čez Bloško planoto na Rakitno, Mo-kroe in še celo vrsto krajev. Pa kaj bl našteval ta Imena, saj je bil pohod enak pohodu, vsaka ura se ti je zdtla daljša, vsak korak noga težja, nahrbtnik svinčen ...
llodll si kot stroj, saj to nisi bil več ti, ki te vse boli, si truden, žejen, kl te zvija po črevesju, ali te žull čevolj do krvi, ne, ti si Bedaj samo tovariš, kl pešači, nosi puško, strelivo in nahrbtnik in boš pešučil tako dolgo, dokler ti drugI, višji tovariš ne bo rekel, da stoj, sedi, lezi ali stori kaj drugega. In kraj je bil v noči podoben kraju, obrazi ljudi v svitu slabotnih svetil' vsepovsod euako nngubani, preplašeni in zaskrbljeni.
Tišina, ki vpije ...
Pa še nekaj je kot mora sedalo na naše glave, nam vrtinčilo misli ln vzbujalo bes.
Ob cestah, pa skoraj ob prav vseh cestah, kjer smo hodili, so nas spremljale po-drtlne poiganih biš, šli smo skozi cele vasi, kjer so v pošastnem molku strmele v nočno nebo le ožgane stene, dimniki ln ostanki streh. Risali so v nočno nebo grozotne črte ln slike, kl jih no bom nikoli pozabil. In kako čuden jo pogled na tuko polje razvalin, kjer Be nič ne zgane, ne sliši noben Sum, le črte in sence vidiš v polmesečinl. Toda ta tišna ni tiha! Ono kriči, vsak kamen kriči in kliče po maščevanju! To so »uspehi« dvoletne borbe proti okupatorju za zlato svobodo, to so spomeniki dveletnoga vojskovanja rimskih kraljevih vojakov, to so dokazi, ki jih OF lahko pokaže narodu v »osvobodilnem« boju!
Bila je to lmrba med voč desettisoči kraljevskih vojščakov, opremljenih z vsem najmodernejšim orožjem in opremo proti par tisočem razeaponih na pol oborožonlh tolp, ki so so preživljale na ramah ljudstva, toda po dveh letih »boja« hodijo ti borci, kl jih je Kocbek nazval »branltelje slovenskih ljudi in narodnega imetja«, še po tom svetu, ravnodušno gledajo okrog sebo, polovica deželo pa je požgana, oropana, ljudstvo raz-tepeno.
In zgrizel bi so od jeze, če pomisliš, da greš tudi ti v ta >-boj«, ki je le do polovico dobojevan — dokler ne bo vsa Blovcnska zemlja ena sama ruševina!
Če teh slik nisi videl, no moreš verjeti, ne moreš si predstavljati. Če pa imaš isti prizor skoraj vsako noč pred očmi, pa to žge do brezumja. Posebno Notranjska je hudo prizadeta.
V Kompoljah v dobrepoljskl dolini smo | i sedeli nekegn jutra v gostilni štirje »partizani«. Pustili so nas kot zvezo za neko četo, ki se je nekaj zamudila, dočim je bataljon žo krenil naprej.
Miha, star veteran je klel: »To ti je pro-klcto belogardistično gnezdo. Ne dobiš skodelice mleka ali pa kos kruha niti za denar. Moraš kar babo etran poriniti in sam seči v predal, kjer pa leži velik kolnč. Prej
pa pravi baba: »Vosto nimamo, še zase nimamo!«
»Pa kako te gledajo! Tako kot da boš vsak čas koga požrl.. Sami belogardistu Vidiš, tom ljudem bi bilo troba malo požgali, pa bi pričeli drugače misliti. Tam kjer so Italijani požgali, tam lažje najdeš človeka, ki je za nas,« jc pristavil Rafko, kurir.
Sevedal Iz obupa, ko vidi, da je plod njegovega dolgoletnega dela uničen, se bo kmet oklenil potem tistega, ki ga potolaži in mu za potem, pozneje, ko bo vse lepo ln dobro, obljublja zlate gradove, polne kaščo ln hleve živine.	(Dalje.)
Dolžnost vseh prebivalcev mesta Ljubljano jo sodelovanje pri pripravljalnih delih za zaščito pred letalskimi napadi.
Iz Hrvaške
V	zagrebški nadškofiji so padli kot žrtve partizanov: Anton Irgoltč, župnik v Farka-šiču. Pokojni župnik Irgolič je bil osebni in politični prijatelj dr Vlndka Mačka. Slovenska javnost se še spominja političnega sestanka, ki jo bil pri njem letu 1937, ko jo bil podpisan sporazum med Hrvatsko SeT ljačko strunsko in srbskimi opozicionnlninu strankami. Nadalje bo ubiti: Ivnn Drznič. župnik v Don jo j Kupčini, Josip Martlnac v Vočiuu in o. Sidonij Solc, frnnčišknn v Nn-šlenh ter Mntijn pl. Zlgrovlč. O Žigroviču poroča »Kntolički List«, uradno glasilo zagrebške nadškoflje, da so ga partizani zverinsko mučili. Več duhovnikov je bilo pobitih tudi v senjskomodriiškl škofiji. Mod drugimi Ladislav Sporer. Simon Karaman, Mirko Ilašlč. Marijnn Kadojkovlč, Josip Cu-lln, o fr« Darisluv Ivunkovlč, Ivnn Čondlč. Josip Hraeuovlf, Frane Babi« in Stjepan Vlahovlč. V šlhenlškl škofiji bo padli kot žrtve partizanov: o. Pavao Sllov, o. Jožo Borkovlč, Ivan Kranje, Srečko Lovretlč in Ivan Mnnzonl. V vrlibosanskl nadškofiji so bili ubiti Jakov Barlšlč, župnik v Grailne-cu, o. Julljan Jurkovlč, frnnčišknn v Rami. Ubit je bil tudi župnik Kaurlnovlč v Prio-dorju. Partizani niso prizanesli niti redovnicam in njihovim samostanom. Tnko so un predvečer 11. deoemhrn 1942 prbrumcli nad Pale ter napadli samostan Hčeri Bož.ie Ljubezni, ga najprej popolnomn izrooalt nato pa zažgali. V tem samostanu je imela veliki teden leta 1941 svoj sedež bivša jugoslovanska vlada pred svojim begom v NikSln in daljo v inozemstvo. Sestro, ki so bile v samostanu, so partizani odpeljali s seboj ter jih potom pobili. Med njimi jo bi a tudi SI oven k n Antonija Kabjun, ki jo bila ubita v Goraždu.
Poizvedovanja
Našla sem damsko zapestno uro. Naslov pove uprava »Slovenca«.
Moške rokavico aem našla na Murljiucm trgu. Dobi se v upravi »Slovenca«.
V	soboto popoldne sem linšla v Tivoliju 2 ključa ( 1 aluminij. 1 \Verthoim). Ključa so nahajata pri vratarju v Ljudski tiskarni, Kopitarjeva ulica.
IzSel je novi
PROPRIUIi MISSARDM
Sanctorum dioecesls Labacensis
v dvobarvnem tisku za ceno L 6"—
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5
Za večje gradbeno podjetje na Gorenjskem se sprejme takoj
do 5® minerjev
Natančnejša pojasnila pri Borzi dela v Ljubljani.
AVTOMEIIAMKE
avtokleparje, lakira r-ja in avtomehanik-vajenca takoj sprejmemo. Merkur, Puharjeva 6.
LEPO SOBO v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. -Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7258.
VEf JO MNOŽINO tulipunov in hiacint, španski bezeg, cepljen in za mejo grmičkih ter plezalke, vrbe žalujke, glicini-je. klcmatis, rdeti iu modri, primus t rilo-ba. ruzno okrasno grmič jc proda POLšE, Mala vas 40, Jezica. Dostavim na dom!
Stanovanjsko BARAKO soba in kuhinja, prodam. Poizve se: Nunska ulica št. 3.
INDUSTR. STAVBO
s primernim zemljiščem kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tovarna« št. 72*>6.
SVARILO!
Opozarjam, da ni nihče upravičen prodajati niti pohištva, niti sicer kakih premičnin iz moje-ra stanovanja Beethovnova ulica 16-1. Vsak na kup brez mojega pristanka l)i bil neveljaven in bi bil pri-moran zahtevati od kupovalcev vračilo kupljenega blagi, ludi nisem plačnik za dolgove, ki H jih ev. napravila moja žena. Patik Anton.
PRODAM: 2 rjuhi, svetel krznen plašč, belo kožo za otroški plašček in pa moško dobro ohranjene čevlje št. 42 in 43. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7272.
TEHTNICO
železno za obesiti — kupim. Nosilnost več od 100 kg. Pouudbe v upravo »Slov.« pod »Tehtnica« št. 7260.
C1TRE
prodam in notne zvezke 1.—XrV. slov. narodne pesmi od Ki-fcrla. Naslov v upr »Slov.c pod št. "257.
GRAMOFONE
v kovčegu in rabljenr grumofouske plošče kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka KVERLST, Prešernov št. 44.
IEL
22-21
KINO UNION
Elegantna pustolovščina iz visokih aristokratskih krogov nekdanjega dunajskega dvoral
»SKRIVNOSTNA GROFICA«
Ms rte Harell — Wolf Albach Reitj Elfricde Datzig - Paul llSrbiper
Predstave ob delavnikih ob 1S.5C in 17.M
TEl.
KIKO SLOGA.
27-50
Veliko presenečenje za vsakega kiao-obiskovalca je temperamentna muzikalna lilmska komedija
»PREMIERA LJUBEZNI«
Dražcstno sovražnico moških, ki se jo mora z zvijačo in obenem ljubeznijo pridobiti — predstavlja altistinja Kirsten lleiberg, moškega, ki si jo pridobi pa llans Solinker.
Režija: Arthur Maria Rabenalt. Predstave ob delavnikih ob 15 in 17, ob nodel|ahi 10.50, 15.50, 15.50 In 17.50.

Umrla nam jc naša ljubljena sestra in teta, gospodična
Stempilisr Helena
previdena s tolu/ili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v (orek, dne 26. oktobra ob pol 3 popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu-
Ljubljana, 25. oktobra 1943.
Zalu joči Ivana, sestra; Joža in Janez, brata in družine Štempihar, Učnk, Milne.
Vsemogočni je odpoklical k Sebi našega ljubega očeta, gospoda
K pogrebu ga spremimo v torek, dne 26. oktobra 19-13, dopoldne na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Priporočamo gn v molitev in prosimo tihega sožalja!
Vižmarje, Ljubljana, dne 25. oktobra 194-5.
Žalujoči otroci.
Freselil se jc v večnost naš predragi oče, gospod
trgovec.
Pogreb nepozabnega rajnkega jc bil v Mariboru. Bodi mu blag spomin.
Maribor, Ljubljana, Zagreb itd.
MARIJA, soprogu; dr. med. univer. asistent PETER, sin; MIHAELA, LINETA, hčeri in ostalo sorodstvo.