Leto XVII. f Celju, dne 8. novembra 1907._fitov. 131. DOMOVINA —e3S5sg~- | gjBEggMM I misliti! m IV. Okiavaaval sem v prejšnjih spieib pomanjkljivost nafega ljudske*« kmetijskega lolstvs. Na »ruto bi prišlo toni mdajmuMvu i* strokovno trgovsko U obrtno šolstvo. O zadnjem ■e je uMireo pedal .Vseslovenski trg. ■kod', prro pa j« ebrs»a»r«ls .Dom.* la t ved člankih. Ostsaejs mi tanj k tarna la aekatere dodatne miali. Zadaji čss — odkar aa i* meaecs jaaaarja teta leu razkrila aspriča-ksvaas ssvsrjetus v aat. da kočejo Nemci apat aaakočiti strakviatjčne »ato gimnazijo r Celja — bati a« nt ali manj vae aloveaako čaaopisjs aopet preeej temeljito i aaiim Makim vpra-isnjem. Vendar ena talka t precej P litri ia urnleni naii narodni politiki, kjer se strinjame vsaj r publicistiki! Vkljub tema pa aem prepričsn. da ae nato atnake ae M takolirakao ganila ne Kranjskem, ako ki ne prillo do predrino iuivalae alere Proftove. Te dni se lilije po slovenskih in nnmikik listik vesti ds js storjen odločilen korak u poslovenjenje gimsssij nn — Knujskem Psi Ssmosmevae je, ds semlki listi vsaj lormulan morajo svojim bralcem ssdrobiti seksj prašnih {ras, dn je pridobljena selita ugodnost sn Slovence, ako ravno ae mora čuditi človek, ki pregleda ia posaa Is malo raavoj narodnostnega srsdnjegs lolstvs, da ni prišlo do tega praj. Opravičeno po moramo israsiti avoje aačndeujc, da povsdignjo .Slo- venec* tn pridobitve do neba in pile slavospeve moteni, ki so vsaj malo popravili v prejšnjih letih zamujeno delo. Prod vsem je namreč treba pomniti, da ae aam stodi — deloma po usti krivdi — Se vedno krivica ia aicer kruta krivica na nnlem iolskem polju. — Priznamo tod naiih narodnih voditeljev in političA lektorjev, a odločao moram biti prati tema, da bi peli slavo vladi, ki je is. čela jedva povrsčevsti obresti svojega dolga. Stojimo glede šolstva kakor dragik anilk vsestransko sprsričeaih ia ete-meljsnik pastuUtsv na stalilčn alovkags jerista. ki je rakel: Tioadlotas krivica ie ai kila niti en troaatok pravica. Zalo pa aa naii slovssski semlji bivsjoči nemdki nsssijsuri in ps nsradne pessries nimajo nobene pravit« toiiti, dn aa jim ja kaj vzelo, ampak npraričeuo so imamo pritolsrati le mi. da se ni odpravila krivica povsod, ampak le aa Krsajakem in le tn ne v polni meri. Kraajaki mora čim prej slediti Štajersko, pa tadi drage aioreuake pokrajino. Vsi dragi arstrijski narodi la imajo dolao vrsto let svojo sradajo lolstvs, Io mi Slovenci aa Koliko jo peoebej treba gimaasij ia realk, je otiraraavais .Domuvins* v člaska .Siovenako-ttajerako sradnjs-iolsko vpraianje" it. 10» t L Strinjnm ss popolnoma s izvaiasji tsgs članka, prid jati la atoram. ds js račsa glede itovils gimnazijcev is raslcsv is prenizek in da moramo vendnr enkrat priti do prepričanja: tudi boljiim kaetoi je treba sredujeiolske naobrezU. Enkrat za vselej je trebs odpraviti neumno misel, da kmetski sin s srednješolsko in povrk ie stanovsko strokovno naobrazbo ne sme iti nassj aa svoj rojstni dom. Ko se znebimo tega pred sodka. ne bomo imeli več povoda govoriti o .inteligentnem proletarijatu*. ampak s ponosom is veseljem bodemo lakko govorili o zavedne si, naprednem slovenskem kmetijstva. Prod vsem pa ae smemo siti sa treastsk »ri nedajedolskem vpraisaja pozabiti aa zahtevo po slovenskem učiteljišča za Stajeisko. Aka reSimo to točko agodao v sorodnem ssiem Iolskem programa, redili sms obenem do polovico tndi nnio Ijsdskoiolsko vpra-Sasje. Takaj je velik dd safcga .biti ali ne. hiu* v narodnem ozira. Spoznavajmo to sami, •poznavajo pn naj to posebej vsi aali poslanci! Nepopolnost našega trgovstvo aa Spodajsm Štajerskem aam ja razkrila pičla sdslsdbs aa vseslovenskem (koda, razkrilo so sam jo ie v viiji aeri naprave Rečemo po lahko, da bi kar šumeli, ako bi aai retersat primerjal p romat satih trgovcev z neaikimi ia odpadniki Knko temeljito bode traka s strokov ao naobrazbo odpraviti ta aai največji asdostaiek, to lakko svidi vsak Slovenec, ki je hodil po na spodnjoitnjerskik trgih in mastik. ia bolj pa oai, ki kraje temeljila posaa Nočem kaliti nikogar, n dsjatro js reuder, da jo celo rečiaa nalaga pičlega slovensksfu trgovatva aa Spod. Štajerskem preveč krsmankega duha. S tem pn se ne konkurira aspeino proti dobro upoljsaim trgovinam. Pr zna vam pa tadi. ds aa Stajerakem aimatas tako kauls apaaia do lastaik slovenskih sredajik ia viijik slovenskih trgovskih isobraievaliič. aalo ae Ima npravideaejie obračamo do merodajsik krogov aa Kraajiksm in v Primerja, da stan kar najhitreje tozadevao svoja dollaadl. U potom solidnega, aarod-nern trgovskega is obnniikegn staaa vodi aaa pot k osvojitvi od svoje okolice odvisnih spodnjeMajerskik aemikik ia asmdkaurskik gsjszd. Ironija ja pridigati sedaj geslo .Svoji k svojim* aa vodik krajih, kajti često sploh sir vssskags trgovca ai, ali pa na odgovarja ajegovn trgoviau aaiim zahtevam Na arojo volita škodo pnltsmii v »amar Mi aeiraaaka šale. Takaj aa monat* tadi niti: .nale*. kar jik sv mama aH aaa Naii Ijadjs ps aaj jj kodo Isokrsiasi sli neisohrndsnl rsH-aama siti ae vsdo. čeme slsiijs mo-ldsasks Iole. Poglsjts si dragorf solidss malo trgovce, poglejte si v sajrazli*. asjlib tovsnab boljis delovne ia pnd-dslavcs tar vodjo oddelkov, i glejta d samostojnejša manjše stavbena poo-jstnita in pslirjs pri zidsnkik podjetjih. Ali siao večisomn nn slovanski asmlji vsi ti Ijadje taja? Zakaj? Ker isujs v ogromni vačiai meščasake Me, aa aali semlji pa lak isl ai. ssto al la« doasčis aa iatsasvsnih msatih sestavljaš. Tsgs krsta is spodojsitajsraki Slovenec aa poaaa, skoravno js ksljli kakor msrsitateri dragi. V rsiikik potsaak js s tsm isd» paaa razprava o našem šolstva Vsa-učiliičn ai pač ai treba posebej savss LISTEK. Palica Patra GaSparja Sveteckega. u'--1 avataplsk Osah. Fialmsll f. Utonit. Gospod Vselsv Svetecki js spadsl med ugledno meščane malega meetees, ki ti j« sanjalo v senci starodavaih vrat in razpadlega ozidja o nekdanji slavi. Ime Sveteckih je bilo s to slavo tesno zdruieuo; pokazovulo se je večkrat v oruinenelib listinah mestnega arhiva in nekaj članov te rodbine je doletela celo čast, da so bili mestni iupani. : Te sence iz preteklih časov so un bajno in iivo domišljijo iruspoda Sveteckega delovalo tako zelo. da je dal v najem Hi* ""i"1 o6ttov- ki ti — kakor večina tamošnjih meščn-no, — obdelovali s svojimi voli in se ja popolnoma posvetil preiskovsnju svoje slavne preteklosti. Sestavljal je ravno obiiren rodovnik rodbine Sva-teckik in jo aa jedeu list napisal ism: Peter Gsipsr Svetecki To ime je posulo od alej skoro nekako svszda — voduicr - njegovem iivijenjn. Praznota jo tndi sn dloveiko srce neznosna. Ce se v srca ne skrivn lepo ienako lita ali kodnata glava kakega otroka, ae rado prikrade v srce marsikaj. Saj ao aam saane čudne ssbsrs surih Ijsdij, posebno samcev. Jedes dela iz lepenke in zlatila otroške igrače, dragi zbira star denar, tretji se zabava z misimi, nai juu..k je imel svojega — Petru Gašperja Sveteckega. Ta zasluieu, ali vkljnb temu malo znan rodoljub iz osemnajstega stoletja je postal za njega nekak malik, kateremu je posvetil vse svoje misli in delo. Z velikimi stroški na času in denarju in e veliko skrbjo je zbiral iu skupaj nosit vse. kar je bilo v kaki koli zvezi z njegovim ljubljencem Na konco je imel po nekoliko letih toliko nj.govin resničnih in dozdevnih spominkov nabranih, da je z njimi labko napolnil eno celo svojo sobo, ki jo je i velikim ponosom ksssl vsakemu svo-jsms gostu. Takaj js stals čsdss hiinn opravs is prejšnjega stoletje, ki jo je a aka pil od različsik starissrjsv in ki js mogoče bilo kedsj v stanovssjs njego-vega slavnega prednika. Na jedai mizici je leialo nekaj velikik starih knjig in rokopisov, ki jik jo nnpisal Peter Gaipar Svetecki. aa primer: .Bdhmisehe Arithmatica" in .Petra O. Sveteckega izpira zelo ugledoo. sedaj pa savricno ali popravljeno zemljemeratvo*, obe knjigi tiskani leta 1778. v Henrikovem Gradci, dalje .Čeiko kazalo, na neovrino dokazane zgodovinsko-rodoslovne dogodke 'uzočo* in končao načrt nekdanje trdnjave Hluboka. ki ga je naredil Peter Gaipar v smrtni nevsr-nnsti leta 1741. ko so pridrvili Francozi na Ceiko. Na jedni strani teh spominkov je letala Gašparjeva tobač-nica. ki jo imela ua pokrovcu podobo prfnea Karla, na dragi strani pa prstan z grbom Sveteckih iz Čročic. a katerimi je bil baje Gašpar v daljnjem sorodstva. S strne pa je gledala aa vse to stara oljaata slika piaataljn .poprarljenega aomljemerstva" in .ča-ikegn kazala", ialibog tako temno risana, da je ogledovalec v goetem somraku nn njej komaj sporna) poteze človed-kega obraza. Enkrat pa je zredel gospod Vadav Svetecki ie sn nak drag dragocen sp*. miaak. Ko se je eakrat po sroji asradi sptekajal okoli mesteca, je srečal svojega sossds, mizarja. ki ae je rs vso v rafal od Simona Vrhote. ki je imel nedslsč od mesta svojo possstvo. Začel se je d njim prijnsnn rszgovsrjsti in jn med drugim zvedel, da ima gospod Vrhota neko starodavno palico s zlatimi čopki is pozlačeno glavo, ns ksteri je isdolbss neksk plemiški grb. .A niste pocledsii. kakien je U znak* js vprašal radovedno Svetecki .0, gospod Vrhota ne dovoljnje ds bi ai kdo to dolgo ogledoval", ja odgovoril mizar. .Saj veste----Opazil aem samo nekaj kakor lilije ia tri zvezde.* Svetecki je vedel dovolj. Srebrno Slovence omenjati in njegovega kulturnega pomena uugUievuti, aaj ao občine iu akodi na Sujenkem primeroma največ nugluinli to točko med vsemi ilsreuakimi pokrajinumi. Politični pregled. Tukoaranu dedku miniatrnka krita grozi posuti kriza Beckovegu kabineta. Nemški agrarci an podali odajelao bar. Beeka resolncijo, ki prari. da ae c vso odločnostjo npirujo proti temu. du bi PMdk bil imenom poljedelskim ministrom ter prarijo. ds bi. sko bi se to zgodilo, izvajali iz tega nujbreznb-zimejie posledice. Nemiki sgrurci se proglašajo s gr. Anerspergom solidarni KrSčaoski socijalci te zabtere agrurcer podpirajo ter pAtestirajo proti temu, du bi se iz poljedelskegs miuiiterstvi delni predmet političnik koncesij. .Napredni" Nemci protestirajo proti puče-ienju trgoviutkegi ministerstvs za časa Foftovegu miaiatroraaja in zukterujo, nuj bi U portfelj ne priiel nikdar reč t čeike nli slovanske roke. V sroji skromnosti po imenujejo Nemci čeike zskteve skrajno pretirane in trde. du bo sumo čeika justumentpolitiku krirs. če uutUue aploisa kabinetna krisu in če bode moral baron Beck odstopiti. Vse te zmeinjure ps potrjujejo jeduo. kar je pcaiunec Masarjk dejel iu smo ie poročnih du je bih demisiji čeikib ministrov prenagljena Iu nepramilljenu. Gospodje ministerski kundidutje naj bi bili potrpeli ie do Boiiča — po ra-ienjn nagodbenih predlogov bi priila ua dnevni red aploisa rekonstrukcija kabinetu — in nb tej priliki ki se bile ajib ieljo bolj giodko apoluile nego uudaj. Z drago strani pa priča ta kriza, kako lakomne so nekatere straeke ia ajik voditelji po ministerskik čssteb. Od tek ljudi te ni uudjuti uučetne politike. ti so in ostanejo atrebenki ba-raatači bolj kramunke torte. Goronjo pač ie Upatam o načelih, pa le aaradi laplsga. načel ae aikdo ee diti: miai-eterskema porttelji na Ijtbo je nak nemiki .unndnjnk in liberalec" pripravljen tirati kot minister nazadajaiko politiko. Tuko jo aedej — in bode po velikem eemnju in zvrieni burantiji ie bujie. O tem priča dejttvo, dn to nemiko .aapredee* atraaka a krič. tocijtlci izvolile tkapea odbor, ki te bode bavil t ungodbenim vpraianjem. Ta tkupui nemiki odbor trato ji it 10 članov. Nemiki .nnprednjuki" ao menda lilijo ia tri zlate zvezde imajo v trrba Svetecki t Crnčic! Skore bi bil nu-ravaoet beial k goapoda Vrkoti po dragoceno palico. Ali hladen razum ga je zadrieval. Gospod Vrkota je namreč bil po-eebea pajek, daleč na okoli taaa čadak V avoji samotni kHi je iivel .kakor kak roparski vitee v srednjem vaku na tvojem gradiča. Že njegove veli- glat ia ajegov kad pogled to spominjali nn čuee, ku je Ua moč nad pravico Napadel je tadi rad eedoUae medčnne, ki to stili v bliiino njego-vegu dvorca; aieer jim ai jemal denarja, ampak jik je vlačil v svojo kiio k iemaema pljaačavanjn, ki ue c iivljeaje pri njem ni nekalo. o ujegovik brutboiuih. razposajenih ialak, ki jih ja aganjul t temi tvojimi priailjenimi gosti, so si ljudje deleč na okoli pripovedovali. Marsikatera taka tala je apomlejala na ono, ki ri jo je dovolil Kotom berk t potita ri, ki jik je k njemu poulel ceaaijev eameatnik Krnmlov a strogim pismom. Priailil jih jt, da to taedli pisma t velikim pe-čutor, ki jo Ml k njim priveden. (D=t»a prfhadaJU.) alutili, dt ae vtegue tkovtti klerikulno-aristokratsku večiaa v driavaem tbnra du bi iim nled tegn pri rekonstrukciji ktbineta luhko uiel kak port-feljček. tato ao te kot pre-idni moije ie o pravem čatn pogodili t bodočimi gospodurji polotaja in si nu tuz nnčin zsvuravuli svoj delei ns miuisterskih slsibob Finančni minister je poročal, da je končalo gospodireko leto l »os a 69 milijoni. 1*0« pa a 14« milijoai prebitka v drtavnih blagajunh. Ta nenavadno sijajen uspeh drlavnegu gospodarstva trebi pripitoviti bolj prijitni konjnnktnri nego genijalnotti finančne uprave. Tek 146 milijonnv prebitkov je vludn porabila tako-le: «1 milijonnv u vojaike stvari, 57 milijonov ta do-zidtaje ia zboljiaaje drtavnih ieleznic, 8 milijonov za klinike in bolnice pri vseučiliščih nu Dunaju, v Pragi. Lvovu in drugod, 6 milijonov za raaiirjeuje telefonskih zvez. 6 milijonov zn rttno-vaaja za driavae utlnibeuee. V stni-rtnje deielnih financ pn vludn ni mislili. Od tako velikega prebitka bi bila lahko poavetila vsaj 30 milijonov za deiele, in bi bilu za to vsoto lahko omejila vojne Izdutke. * Krščanski tocijtlci hočejo pridobiti čutuiike in tplok vojiSke kroge zate. Poelanec Steiner je predlugal v imenu krič. tnc, aaj te tboljia plače čizt-aikom ia vojaikim uradnikom iu porih dninu vojakom zz 6 vin. nu dan. To bi atalo po ajegovem računu Antrijo 5.700.000 kron tu iknpno armado in 1.700.000 K ta domobraattvo. Nujnost tegn predlogi je bilu sprejeti. Soc. dem. Scbuhmeier je govoril proti temu predlogu ter graji) postopanje drtavnu uprave, ki trosi vednn le za ueprnduktirue stanove, dočim za produktivne sloje prebivalatva. zt de-livstvo in obrtništvo nič ne izda. Pro-testiral je proti temu. ds-bi se pori-iala plača čattaikom in uradnikum. zakteval je pa, naj se povila dninu vojakom za 84 via. aa daa. Najnoet tega predloga je bila odklonjenu. Nu kuncu te je bilu razvila ie jezikovna debata. Poslanec Mlhlivert je dejal, da je to zloraba, da se poslanci v imunitetnem odseka poslaiajejo svojik jezikov, mesto netničine. Komaj je iz-ustil tn drzno beeedo, vzdignil se je £cn in odločen protest od neb strani: i, Slovenci, Kutini in Italijuui to protettirali proti tema — tamo Poljaki ao molčali ia rtakaili drzno ialitev g. Moblurerta. To je zaačllno — in vendnr .Sklicane* priporoča zvezo z Poljaki in tvetnje tvojim dijtkom, nuj kodijo nu poljski in ne nu čeika vteučiliiču. Tam M te aavzeli pač takega duhu. Ta dah poljskih politikov te je pokata! te v lepii leči o priliki madiarakik grozodejatev v Čeraovi. Poljtld listi to oh tej priliki ttgovtrjili Madiare, da to nistopivSi na tak način proti Slovakom ttorili to v imena .viijo mu-diarske kaltare proti nitji slovsiki kulturi". Če bi to bUo res, potem bi morali reči, da imajo nemiki hukutisti na Pozaaajikem prar, da na tak aačil postopajo prati Poljakom. Mi tega ne pravimo, puč pa vidimo zopet enkrat, da je eedaj vladajoča klerikalno-ilak-cicka klika ie trela, da jo zdrava de-mokratičaa ttranka vniči in ubogi poljtki narod oproati it teh spon. v kuterih gu je drisiu stoletju in stoletju ter mn celo domovino zapravila in zaigrala. Hrvaiki tabor je sklican tu december r znaedanje, du odobri proračun. Skoraj gotovo je, da odstopi domobranski minitter Latacher. Za na-tlednikn ae imenuje gen. mnj. Georgija. Na Črnogorskem vladajo strsine rasmera. Splitska .Svoboda" podaje za vzgled aeko tajno .nuredbo", ki kaie. da pod vlsdo gospodsra Nikole ni nikdo vnreu ne iirljenju ne imetja, kdor ai pristal hlapčevske vladne stranke. Po listih krotijo strsine vesti o klsnju pri tadujih deielnozborakib volitvah, ki bodo, tal. do neke meje menične. Hrvatski odposlancf v ogrskem drtuvnem zbora so ie jeli imeti dolge hrvutske govore pri nagodbenih pogajanjih. Pravijo, da ao to prva znamenja hrvatske obstrukcije v ogrskem drl. zboru. Hrvute ie podpira 18 nurod-nostnih. t j. tlovilkib in srbtkih dri. poslancev. Polotaj na Hrvaikem se Se ni razbistril. Nnvi ban ie doslej ni mogel olivotvoriti nove mtdiironske stranke. Nu vteučiliičn v Sofiji so ne počelo preduvauja na vteh fakultetah. Več ue poroča .Trgovintki Gluinik" iz Belegugrada. V odseku, ki pretresuje asgodbo. jo izvoljen predsednikom dr. Kramar, podpredeednikom ps dr. Ploj. dr. Lecher iu Glgbinski. Ministrski krizi se nujbri reii Uko. da bn prevzel Čeh Praiek poljedelsko minuterttvo. Nemec Peschku potUne nemiki minitter rojtk mesto Pradeju. trgovinsko minittentvo dobi Uč toc. dr. Gbenhocb in novo usu-novljeno ministerstvo juvnih del dr. Geutmtn. Pri tetUvljinju imen občltiktku boraikov so bili — kur i U Trktulj. Nekdo je kotel priti (ali pribiti) zaradi dopisa o odstopu iapana v Trbovljnh g. det poti. Koia ■ popolno retaico na daa, toda u reeaieu ne odgonrja popolnomu rcsuici. ker je mendt dopisnik slubn poučen o pravih tuknjiujih razmerah. Kukor tmo te nuUnčno prepričali, je atvzr v zadevi občintkih volitev Ukt: Trboveljski induttriju (t j. trboveljski iu hrastniiki rudnik, cementnu tovurnu. .Ininu ieieznica. kemičnu to-varni in steklurni v Hrastniku) je hotelu pri prvi sesUvi odborniike listine g. BoSa popolnomu prezreti, todu ne morebiti zaradi ajegovega slov. nu-rodtegu mišljenja — kar bi lahko ie preje poskusiU — temveč zaradi osebne mrinje do g. Boia, katerih osebnosti pa ne bodemo tukaj razizkovali. ker nu ne brigujo. Tu prvotni program ni obstsl. ker so bili v njem sustopuni neksteri uradniki in tudi učitelji nezznesljivegs ns-rodnegs mišljenju. Tudi glede kmetskih zastopnikov je imel program precejšne hibe in pomanjkljivosti. Vsled vpliva domočinov (Slovencev) in pritiska od gotove rae-rudnjne osebe nupram industriji se je sesUvil program, po katerem bode v bodočem občinskem odboru nedelo 15 z enim ene. demokratom 16 Slovencev in 8 Nemcev. Z ozirom ni induztrijo. t j. nu one, ki to ret odrini od industrije je potemtakem 14 neodvisnih Slovencev (med temi 10 prittaiev na-rodno-pip redne stranke) in 10 zastopnikov indnttrije. Med zudujimi tU pa 1 odbornika, katera ob vaaki priliki pokateta, da tU o nurodnih vpraiuujih zunetljivu in kutera vedno voliu z do- Iz tegn programu luhko vtuk trezno misleči človek in ki količkaj pozni prejiae razmera v obč. odbora razvidi, dn to Slovenci v Trbovljah t ukim načrtom — kiteregu je industrija po dolgom debatiranju in pregnvurjunju sprejela — napredovali. Vti tlov. dnvkoplsčevulci moramo biti hvaletai dotičnim faktorjem, ki ao ae prizadevali tettaviti in tpraviti nu dnevni red omenjeni mčrt. sel jem in resnici nu ljubo koaHatiu — prvič zustoptni vai ilnji trbeM. tkegu prebivilstvi iu ue; kakor praktieinlo prejsnu leu it kakor dopisnik, du so se vsedli k zeleni ^ res 4 moticeljni. knteri so odlotev* kogs mora voliti trbov. davkoplačevalk ia katerim ao ae morali vri dragi kfc. ajati in pokoriti. To te hvilt bogu-, ui zgodilo in Uki čtai to v Trbovlje odklenknli. Ne du bi hoteli odstopivitmt punu četu predbiciviti, je veafe čudno, dn je med 6. obč. svetovolel ae^j samo eden Slovenec. Zakaj ae je to. kakor lamu al tebi umevno trpelo in ni nikti zginil pršu radi ta krivičnnsti? Kode je kriv te nuredbe nli, dam izrazimo t dopisnikom tegn .klapla. itva*. to preputtimo sloventki jt«. noiti. Fiktum je le - du bode tel^ prišli trinv. občiuu po dolgih letik vendnr enkrat v roke čilih, mladik, ti napredek vnetih moi (vsa čaat tad nekuterim sedunjim) in du je tnknt slovenski stvir v Trbovljah niprets. vala, kar nam bode pokuzulu tat prihodnost. In to num Z1 tedaj zada tuje! Odkritaurtnl kritiku. Imenovunn lisu je sesUvljeta tako: V I. razreda odborniki: gg. Borger Fric, ravnatelj f,eiller Franc, ravnatelj Diennajer Bihard, ravnatelj Kratanig Filip, inienir VViltscknig Franc, ravnutelj glsiste Dr. Mnrcins Jote. zdravnik Pleskovič Ivsu Kitzer Kari. Namestniki: gg. Pust Franc, sedlar PočivnvSek Anton, posestnik Dreo Frane Botič Jaku, mesar. V II. razreda odborniki: gg. Forte Janez, pot. in mesar Moli .lote. trgovec Grjsvc Peter, iapnik Drnoviek Janez, vulgo Starec, pot Cestnik Alojz, posestnik Goropeviek Jote, posestnik in gostilničar. Gorjup Jurij, uradnik Gričar Martin, poa. nu Ploskem. Numeatnlkl: gg. Drnov&k Franc, nudpaznik Puker Adolf, nsdučitelj IjOgsr Janez, posestnik Kmet Franc, poeestnlk. V m. razreda edkeratkl: gg. Tenschert Bujmuud, ravnutelj Vodotok GusUv, ioL nadzornik Krammer Janez, trgovec BoS Ferdo, veleposestnik Sitter Ignac, Ujnik Defman Franc, trgovec Birtič Frane, gost in pouett, Nameatalkl: gg. Dolaičar Anton, ratUVruter Jiger Vincenc, pnueutaik Straat Vinko, Gubertko Strani Igntc. Sv. Kitariaa. la Jaaamla. Slovenki juvnosti je znano, da te je jeaeaiiki Upnik g. Zabaknvec pred per leti zvezal z Nemci zoper domače občane, da bi jih izpodrinil iz odboru, da bi potem aam prav po klerikalao vladal v Uj tako vata! sloventki občini Nemci to ti pa to zvezo zopet po tvoje tolmičili in se hoteli iapnika in njegove priataie is-koriatiti, da bi jik potem, ko dobije moč. od aebe bacnili kot izrabljeno orodje in umi vludali Ur napravili is Jeeenie mogočen aUber ta vteaemlki mott do Adrije. V torek, dne 5. L m je priili utodepoln trenutek za to nečedno zvezo I i. obroč j« P®4"- Torarn« j« postavita " kudidata i* iapanski stolec uraden A. Pongratza. iapaik p* čevljerja g^seta. Ker m P* Nemci niao najbrt Mili dovoli močae, da lmngujo, ae plitev oiao adeletiii ia iapaa aa ai Mtel izvoliti. Zdaj ao aa Jesenicah tri straake g t Udi ae hode preoetajalo dragega, esgo da raiposti stari odbor ia raipiia pere volitve. Ker je ielezniea gotova m so ae raaili gradbeni podjetniki, je BSigornno. da pridejo nnprednjnki nn levrije in viadai liabljeni Nemci in klerikalci bodo potisnjeni v kot kamor spadajo. Skrajni iaa hi ie bil, da ijabljanaki Ikol tako vnetemu dušnemu pastirju kot jo g. Zabahovee, podeli boljio (aro ali pa celo dekaaijo, kajti Jeaeoičuni so cn do gsin siti. Z Pamaja. Shod avatrij-• hega učiteljstva. Zveze spodnje-avstrijskegn učiteljstvu ja sklicala dne tis. shod. katerega so se udeleiili ssstopniki učiteljstva vaek avstrijskih aandnoati. Na shod je prillo 647 delegatov in sicer nad 300 nemikih in skeli 340 slovanskih. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen Kessler. predsednik zveze nemikegu učiteljstva v Avstriji, podpredsednikom Ček Jos. Smrtku, Poljake je sestopal v predsedstva Novak, Slovence Jelene. Rusi ne Malicki in Bnmune Chicanovici. Glavni referent je bil oreduik časopisa .Deeiachosterr. Lebrerzeitung" g. Jeouea. Iz njegovega krasnega referata, v katerem je dokazal Bajno potrebo oprave učiteljskih plač naj podam sumo nekoliko markuntnejiih stavkov: .Slabe gospodarske razmere so ie marsikaterega učitelja zlomile, da je pozabil, da pelje pot aaie dolinoeti sumo navsgor io naprej, nikdar na ae v stran ali nazaj. Da bi dosegel boljie mesto, se jo io marsikdo vklonil in prodal svoje prepričanje. Poglejte, kako tak moi mladino vzgaja, to mladino, o kateri pravimo, da si mora vsoti zuučuj svojega učitelja za vzor! Ako priznamo, da pod pritiskom hode niso ostali tndi v satih vrstah vsi po koncu, da so se tndi mod nčiteljstvom v Avstriji skesale vnanjo iivljenske razmere tu pa tam močaejio nego moralna moč k odpora, no pada a tem nikuka sencu nn čast aaiega stane Kje je pač gozd, v katerem hi besneč vihar ne podrl na tla posamičnih dreves? Ako pomislimo, kako neizmeren pritisk naa tlači, potem moramo priznati, da se oobea stan bolj moiko ne bori ua svojo svobodo kakor učiteljski stan. Opiti sami nase ia premagujoč neitevilne ovire, ustvsrili smo si svoje organizacije in te orgunizaeije smo napolnili z duhom, katerega v njegovem boji proti v Avstriji ie vedno vsemogočni reakciji niti pekleusku vrata niso mogla premagati. Mi smo -pač reven stan, pa v svesti si svoje preskniaue moči smo vender tudi bogat stan. Ako bi bilo drugače, kako bi pač bilo mogoče, da hi ae moglo ureuaičiti zhorovsnje, hakorino je da-neinje nn katerem ai daje 60 tisoč svobodomislečih učiteljev v bratski slogi roko kljub vnem zaprekam. To je ponosna beseda — poreko aaii sovrsi-niki "e* i«, ponosna je ta beseda. Veemn svetu jamčimo sedaj za to, da ao ti. ki tako ponosno govora, prisegli, da ae bodo sutaji ue seduj ao v bodoče." V ovojem aadaljnem referata razpravlja Jeaaon o gmotnem poloiuju učiteljstva. Vsaha deiela je določila posebne plače, ustanovila poseben eksi-. stenčui minimum. Nn Tirolskem zuuia najniija učiteljska plača 700 K, v Galiciji 800 K. — Kako aaj človek s tem dsadanea tiri? Beferent končava s predlogom, naj se ečiteljake plače za vae delete določijo v oni meri, kukor zn 4 najvišje plačilne razrede driuvuih uradnikov in nnj bi driava tako aredila deielne finance, da bi deiele mogle apolajeveti avojo dolinoati proti atiteljatva. Romun Chicanovici je poročal v svojem govoru, dn jo tnkovinski deielni zbor io sprejel tak zakon o uredbi učiteljskih plač. kskoriaega zahteva sprejeta reeoiacija, da pa vlada aoče U zakon odobriti. Govornik predlaga, aaj ee sprejeti resoloeiji doda ie prlstavek, naj vledu ne ovira aunkeije bukoviuukega detel, zakona o ureditvi učiteljskik plnč. Shodu se je vdeleiilo mnogo poslancev, le naiih ni bilo. S posebnim navdušenjem je bil aprajet govor posl. Pernerstorferja, ki je poudarjal, da je učiteljatvo, čeprav vsak ačitelj Ijabi svoj narod, vender apoznulo vainoet trenutku, ki mu velevu, da se mora učlteljsvo vseh nurodov v Avstriji sdruiiti v eno fronto proti skupnemu sovrstniku. Govornik pravi, du sovražniki učiteljstva niao samo v tabora re-akieje. -Skrajni čas je ie, da so liberalni nuučni minister Msrchet, ki sedaj opravlja svojo slaibo v imenu in po ielji klerikalcev, umnkne in napravi prostor klerikslcu dr. Geosmsnnu, potem bodo todi oni spregledali, ki aedaj vedno trdijo, da pač no more biti tako kodo, dokler imamo io liberalnega aa-ečaega ministra Vsi, ki stoje aa struni nupredku. bi si morali podati rake k skupnemu boju proti vzajemnemu ao vrstnika — klerikalizmo in feudulni moči. Socialni demokrati bodo vedno podpirali prizadevanja učiteljstvu. Govorili so ie posL Mladočehov, čeikik soc. dem., čettik radihalcev in nemikih naprednih strank. Prečitan je bil dopis bosanskegn učiteljstvu, katero prosi, naj hi je učiteljstvo cele driave podpiralo v njegu boju sa obetaaek. Na koaeu je predsednik konstati-rsl. da je 50 tisoč avstrijskih ačiteljev delo danee skupno svoje zahteve nn znuuje parlamentu in vladi ter dn bodo tndi v bodoče solidarno hranilo sebe in svobodo iole Slovenske novice. fttmjmo-mko. — Predstave slovenskega gledališča v Ce|jn. S tem. da oe je odločila iatendaara alovenskegu gleda-liiča v Ljubljani prirejati dvakrat me-aečno glad. predstave v Celju, pomeni za naa nov napredek, in da ae vzdrii slovensko gledališče, treba je v prvi viati podpore nsiegs občinstva. .Celjsko pevsko draitvo" se je vedno trudilo vsestransko skrbeti za naroden iivelj v Celjn a gledališča ne vzmore vzdriati aamo, ako ra drugi faktorji krepko ne podpirajo. — V prvi vrsti je poklicaao naia občiastvo; ono mora znati ceniti trud in pomen tege prvega alov. kulturnega zavoda. Potem bi za-»oglo vodstvo tudi vzdriati glasbo pri gled. predstavah. — Saj Intendanci slov. gled. se ne gre zn uikak dobiček, nji je leteče nu tem, dn ugodi mno-gostrsnski ielji občinstvu in celjskegu pevskega društva Sicer ne moremo pridobiti .Dram. draitvu" nikake subvencijo in zniiuue voinje, kukor jo imu nemiko gledališko vodstvo v Celjn; a aajmanje kar moremo storiti je. da nupolnimo našo gledališko dvorano ter s tem poksiemo, da vemo ceniti trud igralcev in nakloujenoot vodstvu slov. gledaliiča. V nedeljo, 10. novembra se predstavlja veseloigra .Dva srečna dnevu". igra, ki je imele svojedobno na du-uaiskem .Volkstheatra" sijajen uapeh in v Ljubljani dvakrat zapored razprodano gledalliče — Za dogledae predstave v Celja, stavi iateadanen nn repertoir sledeče komade: Medved: .Za pravdo ia srce", Lothar Liprebitz: .Volka smeje". Jal. Verne: -Nn pustem otoku". — Ako bo dovolj zanimanja namerava intendanen prirediti tudi opereto .Puučkn" (U poopeč) godba od Aadraunn, dalje tndi klasično dramo .Prababica" Grillparzerievo. — Nadoasestae volitve v itaj. det. zbor. Ker je g. dr. Dečko zaradi svoje bolezni prenetul biti deielni poslanec, so razpiasne zn njegov mandat v celjskem polit okrajn uudomestne volitve in sicer za 33. januar prvotno, za 37. jannar pa oije volitve. — .Ilustroraal narodni koledar", 19. letnik, uredil prof. dr. Ant. Dolar, je pravkar izieL Poleg koledarske vsebiae in lepih slik ima koledar ia celo vrsto lepoolovnik spisov naiih nuj-holjiih pisateljev ia pesnikov. Elegantnu oprema ga poeebej priporoča. Stane broiiran 1 K. Ino vezan 150 K. a poštnino 30 vin. več. Koledar se io razpoiilja. Naročuje ao v .Zvezni trgovini" v Celja Nnj ne maajka u priljubljeni koledar v nobeni nurodni hiial — Za eeljshi edeei .Preovete" je darovala goepa Tereziaa Sirca-Ver-baja v Griiah 15 lepih knjig Prisrčna hvala! Spomiajajte se .Prosvete!" — Mjaika kuhinja v Celju. Redni občni zbor .Dijuiko kekinje" ae preneae od 9. aa 16. aovember t L Vriil ae bo omeajeai dan oh 8. ari popoldne v proetorih celjsko pooojilniee s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednike 3. Tnjnikovo poročilo. 3. Biagnjnlkovo poročilo. 4. Volitev novega odbora. 3. Razni predlogi. — Občni zbor podpornega draitva samostojnih gimnazijskih razredov se vito 13. t m. ob dveh popoldne, (iolske ulice it 31.) K obilni udeleibi vehi odbor. — Protlslkokolul shod priredijo — duhovniki 14. nov. v katoliškem izobraževalnem draitvu v Celju. Mislijo osnovati organizirano delo prati elko-holizmu. Odobravamo — aamo tisti .verski' oziri so precej sumljivi — Koncert v .Skalni klati" prt Ce|]a v korist Ciril-Metodovi dražbi dal je ie vendar pri tako nizki vstopni ai 13 K čistega dobičku, za kar gre kvala nekaterim gospodom, ki so vstop-nino preplučnli. Denar ae jo izročil tnkajinjemu blagajniku moike podrainice Ciril Metodove drnibe gospodu dr. Rajhn — Osebna vest. Pri celjskem okrajaem glavarstvu je atopil v stnibo g. dr. Marho Ipavic. — Razpisano jo nadočiteljsko mesto pri Sv. Dnhn v Halozah, dvo-razrednica in 3. plač. razred. Proinje do 30. novembra 1907 na krajni gotski svet. — Učiteljske slnibn v Lehnn prt Ribnici je do 30. novembra 1907 razpisana. Krajni Šolski avet da for-melno skuianim učnim osebam obojega spols prosto stanovanje in hurjuvo. To in pa II. plao. razred bo menda ie privabilo nehaj slov. proinjikov. Služba se odda stalno ali provizoričoo. Proinje sprejema krajni iolaki svet Lehen pri Ribnici, pošta Brezno oa štajerskem. — Iz ftmurtna v Kalni dolini. G. kaplan Kovačič je bil dno 31. okt. obsojen v Celju nu 34 ur zapora, oz. 10 kron kazni, ker jo v ioli med poukom talil g. nudučitetju Kvaca. — Iz Vojalku. Zadnji ponedeljek se je spri gostilničar in poeeatnik Ribezi s svojo tono tako hudo, da ji je grozil, da jo bo z uoiem zaklal in ji je tudi ruzrezul s noiem levo roko. Soroveta ao iandurji vtaknili v luknjo. — Is Sloregjgradea. (Umetne vezenine) Vzorci raaiičaik vezenin, kateri so razatnvljeni v tukajinji trgovini Singer Co.. ake. dreibe za proizvajanje Šivalnih strojev, kaiejo. da se da rasličae veaeaine. katere se je moglo poprej le z velikim tradom in po-trato časa izgotoviti, aa Siagerjevem Šivalnem stroju lahko ia kitro izvriiti. Videti je tam tpaeake. erakake, Riehe-lieo. Madeira. Poiatelace vezenine, razna dragu sviinn in gruinirann delu ter monograme nn perilu — vae izdelano nn istem originalnem Siagerjevem iivalnem stroju zn druiinsko rabo Vaa. pojaaaila ae dajejo zaatoaj r trgovini. — Iz Slovenj grad ea. Kakor amo io svoječusno poročati, je sedanji sodnik v Roieko gosr. Friedl septembra obsodil tnknjinjogu narodnega trgovcu g. Draikoviča na 100 K. ker je imenoval trgovca Ueitter-ja, nemikutarja. Proti tej obsodbi se je seveda gosp. Draikovič pritoiil ia okroino sodiiče v Celju gn je popoluome oprostilo, ker ni bilo dokazano, dn ae je deta besede izustile Ta se zopet vidi. kako oe v nekih slučajih sodi G. Friedl je aedaj T Roieko okrajni aodnik! Ubora Ko-roika! — Zuaaaji napisi pri sodiiča in dnvkariji ao is vedao aamo nemiki. Opomiajamo drugič dotičae predstojnike, da ae veadar enkrat spametujejo ia da aadomestijo te vsaj z dvojezičnimi Du je pri c. kr. poiti vso nemike, oe razume, saj je Um znani G61I pata neomejeni vladar. Ta sicer imenitno strele v gostilni kot natakar slovenskim kmetom (tndi muli slovenski ia-tetigenei) in duhovnikom, kateri ae izogibljejo .Narodnega domu", toda kot e. kr. nadpoitar poapeiujo pridno germunizneijo. Zununji in notranji na-piat ao nemiki, če ae zahteva znamke nn poiti, so jik ne dobi, ker nočejo tega .eksotičnega" izrazu razumeti. Torej vendar enkrat nnj so razjasni tuine stvar! So li c. kr. uradi samo za nemikuturako mesto ali tadi za okolico? Proti tem aedoetatkom bi lahko veliko storilo kmetako ljadstvo samo. ako bi povaod zahtevalo slovenske tiskovine in drage uradne pripomočke, in ako bi vedao ia povsod slovensko govorilo — potem bi se razmere kruuln obrnile nu boljio. Toda tukaj jo kmet zračen, če lomi nemiko. Isto je glede aakapovaaja pri trgovcih. Nemike trgoviae ie polaijo s slovenskimi odjemalci, čeravno je slovensks trgovina Draikovič A Valenčak priznano boljSa v vsakem ozira. Upumo, da ae vendar enkrat vzdrami kmetako ljudstvo iz dolgoletnego spanja in dn ae razmere zboljšajo slovenski stvuri na korist. — Zahvala. Gospod Franc Roblek, državni poslanec in veleposestnik v Žalcu, je podaril za uboge otroke tukajšnje Sole 30 K. Za ta dar zahvaljuje se podpisano iolsko vodstvo v imenu revne iolske mladine najsrčnejie. Sol. vodstvo Št. Lovrenc pod Preiinom Ivan Jeaeviek, nudučitelj — Zahvala. Gosp. Frane Roblek driavni poslanec in veleposestnik v Žalcu, je daroval tukajšnjim revnim učencem 30 K. Podpisano iolsko vodstvo se za ta dur gospoda poslancu najiakreneje zahvali, Šolsko vodstvo Liboje, dae 5. nov. 1907 Jos. Koioalae, nudučitelj. — Zahvala. Iz Blagovne Državni poalsnec g. Franc Roblek. daroval je za uboge iolarje tukajšnje iole 30 K, sa kar mu izreka iolsko vodstvo ia krajni iolaki avet tem potom najpri-srčaejio zahvalo to — M St. Vida » I UroMaeaa. Bpoštovaaega K. Milijo Snmerja. n»d-■Molja t p. io njegovo priljubljeno rodbino je aadela zopet teika aeareča. V torek je obiskal svoje domače. sla Maka. trgovec v Poljčannb ia je tamkaj aaM stojo smrt. Žalost stari ter. aaater ia krater, posebej pa te sivega odeta je napapisna. Naj jik toiali rsaj la. da potijo a njimi asi prijatelji ia aaaati aajodhritoorčaojir »očetje Ooap. Moka Samer je kil prijazaega. mir-aega zaačaja ia je bH raeaa. keteri ao ga poaaall priijabljen Bil je star liti lat ia aapaKa rdero z drema majh-aima otrokoma Naj poči.a mirao na aatma aamataem pokopališča! — b TrWralj. Upokojeni radar Jeraej Ajdoree je akočil t prepad ok eeeti. ki pelje preko Bevikega r Zagorje Vaaga pobitega ao ga iarlekli ia kriadaa ia aaaea!i r trboveljsko bolaidaieo. kjer je pa kmala amrl Bajni je kil eekeiiko amedaa ia je kotel te eakrat a aamomoriiaim ne-meaom škoditi r omejemo bresdao. kar pa ae ma je sakraalle. — b LjaUaaera. V Iter. 116 .Domovine* ae je čatil aek do pokli- aleraaskega odretaika, r kaakaraai udavi aeke aaradae tridke takaj. Ako M ae kil dotičai g. dopiaaik male aa-taačaejte informiral -o vaej stran predao se je lotil aekraletarga ia odaraaga poala .javaega iigeaaaja", bU bi ae prepričal, da ai Io aeprijatae dalo Branega pridigarja ia kaajova-telja lakko priknai, kajti v tej stvari te ai aakan aarodai adreuik ai aaj-manj pregradi! ae prati detičaema trgovca, a« proti ajega obstetji. — Strogi ačitelj prava aravaaati bi ae bil lakko prepričal, ta iadirektae aa-padeai odvetaik iatetako (eai daliča* aaradae ahitalj. kakor kdar koli tar da ji ni dat aikdar povoda k pritodbam. Z ebeirem aa vse let bi človek dojel, da ee ped plaMsm ma rajnega ia aa-ladangn agordaaja dalja netili adratte ia eeebae mrtaj«, katerik je aaia la itak pokaa ia prepolna Kedo bolj zaalati .ogigoeaaja", ali aapadaai aa-rodai odvetaik, ali pa dapltaik - o taat m Iskka vaak, kminina ao na- Oaatavek aredaiitva: Gg. depie-aikom priporočamo, aaj ae pikajo a maleakoataik, privataik atvarek, U aa-vadaa aikocar aa taaimeje ter pe aa. vadi nimajo draaaga aam naa nega ta. da aettja malaataatas aaekae prepira ia dol^o aove adraibe. Tek taavad aa traka otraati, Me« je ia kade vaake draiabao Uvljeajo aemogeda — Tri Kapeli je le aepet pa aoči gorela Na daa Veek ovetaikov je peganio gospodarsko poalopje go-stllaičarja Divjaka Gotovo ja da je aaigala kadobaa roka Od Sr. I^aarta v Steraaeklh Dr. Tiplič tt zagovarja v pata tvojega obrata v .Slov. Ooap.'. Zaaimivo je aamo to, da ai mogel a tajiti dojstva. da bi ae bil obiakoval Sarnitaove gostilne, da ae govori ajegova drmiiaa aemiki ia da ki ae ka-poral pri Spritaarja Draaaga pa goep. doktorja aiame očitaiL K večjema ie tapreobrajeaje.. ao, takaj pa bi morali kreaiti na prenaebaa pota Kar pa se je e pooojilaico tgodilo ia kako ao tam gotori goepod je poetopali — tadi veste. Ne bi bilo morda ljabo voem Valim aomiiijeaikom, g. doktor, ako bi ae ia-pregovorila jaaaa beseda! 8amničenje pa ae odgovarja čaati akad. izobrai. človeka, aa daa a imeni, ako ae čotite mota, kateri m epa javno nagovarjati to, kar trdil - Haradalkaaa .Mlndnelavsaca" ponavljamo ie enkrat, da naj tlati kateri so sprejemali list. ne da bi ga odpovedali, rajo plačajo, da ae izognejo nepotrebnih stroškov. Sicer pa nas aaj obvaraje dobrotna nsoda vpribodaje Kritmaaov ia .Mladosloveacev"! — Šolske veatl. Definitivnim so imenovane aledeče nčne osebe: v Braalovčah gosplč. Berta Meglic, v Št •lariu v Slov. gor. goapdč. Irena Sle-menšek. za Sv. Lenart v Slov. gor. g. Ant. Zabakoiek. pri Sv. Martiaa pod Varbergom goapdč. Ida Ookl. za Pri-bovo goapdč. Bolena Krec. za Zreče goapdč. Adcla Fabijani. sa slov (0 šolo r Vitanju goapdč. Marija Liadtnar. Učiteljicam ročnih del v Buabont pri Zidannm moata ie imenovana goapdč. Vida Jarka - b SU Uja v Slav gerleak. Pri nemškem denarnem zavoda. .Sad. mkrkmcker Spar- a. Vorachasevereia", ni vse v reda. .Sioveaee" poroča, da stoji zavod pred gotovim prepadom, ode. vodstvo .Sedssarte" pa piie. da je aadačitelj Holtarhi pozval uadrai-nike. nuj vzdignejo zvoje delete, češ da ae hoče zavod pretvoriti v hraai-nieo ia posojilnico z .neomejeno' zaveso — kar pa zadrataiki baje ae smejo storiti. Nekaj tedaj — smrdi Sloveaski deaarai zarod krasno nupava - .Madehai dak Lampaelj Va-gakaad aH zaalkraa trojice" r Maribora. Veliko ablaat ima Lampacij Vagabend aad avojimi ljudmi. Vai veaeli bratci, aaprartjivet pijaaci ia postopači ae eveati priataši lega d aha. Lampacij Vs^haal jo prapričaa. da ata nihče ae mor« izneveriti niti enega veselega bratca ia ga spraviti pa boljšo pot Kako ao ma zrnati ia adaai aje-gori siatabaikl vidite lakko v Maribora v aedeljo, dae IT. t m. eb 8. ari zvečer v .Maratasm dama'. — .Slo-vaaaka čitalaica' v Maribora ta rez pošilja lepake, ki vabijo aa te sobano igro. — V Maribora koče pomnoliti občinaki avat večje Uviaake sejme. Ti bi ee aaj vršili v Maribora vsako — ..Mariborski Sok al" aazaaaja. da ae pričae telovadba za taaaki odaek v soboto. dae 8. t m. Telovadilo ne bodo vnako sredo in aoboto od pol 7. da pol & are zvečer. Dame aaj ae blagovolijo oglaaiti pri odbora — Volitve v autibarekl okrajai i s sls p Priaaavama, da je bil asi do-plaaik glede itevilk aapačae poučen. Pn aaj tati .Slav. Ooep." trdi aa jedai ia iata straai S. it St. eakrat da ao da je .de zmage maajkale" II Pometajte aajprej pred srojim pragom! — Ka 4atal .zagovor" pa b toliko: .Slov. Goapodar" potrjaje, kar aao ie mi očitali .Kmečki zvezi" ia g. pozi Piika. da ae aam reč ai — aičeaar rreanau pripravilo za rolitra Gospoda, vata krivde ae zbiiše eeaea izgovor aa .eeijaka llata" ia samaičeaje oaik — katere ate z brcami odgaali od — dela — Deielai skod ladeievaleer jeaika. Neprimerno zrišaaje cea igaoja (ipirita) za iadekmaja jeaika, katero znata v zadnjih meeocih aad 60»/, ia okolaeet da vlada dozdaj ni zadostila avojim obljubam glede olajšev za obrt izdelovalcev jeaiha valed čeear ti pod-jetaiki v zadajem čaaa ne le nič ne pridobivnjo, marveč le a žrtvami uvoje dragocen* aaprave vzdrtavajo, prisilila je ahod izdelovalcev jeaiha aa Sujer-akem, kateri ae ju vršil v Gradcu, dne 30. vino.oka t I. k sklepa, da poviša cene avojik izdelkor od 15 dn 80'/, — Sava. Draštvo svobodomiselnih slovenskih akudemikov aa Daaaju naznanja. da ao je njega odbor za zimski tečaj 1907/08 sestavil sledeče: Pred-sednik: iur. Mate Suhnč. Podpredsednik: phil. Evgnn Vavkeu. Tajnik: iar. V. F. Jelene. Blngajnik: iur. Diugotiu Vrečko. Knjitaičar: iur. Ciril Puvliu. Arkivur: tek. Frauc Debevc. Gospodar: iar. Fraac Steiabaner. Namestnika: iar. Viktor Deriai. vet Anton Uk. Pregledniki: phil. Franc Stopar, phil. Iran Knadič. phil. Rado Parilo. — V legitimaciji odsek so voljeni: Nučeluik: phil. Evgeu Vavkea. Tajnik: iar. Lu-dovik Muha. Illagajaik: vet. Adalbevt Večaj. -- Umetniške alovenake na. gledalce. Slovensko akad. društvo .Adrija ' je znlotilo dve vrati umetniških razglednic, ki jik je izvršil g. akad slikar Zabota Del čiatega dobička je namenjen podpornemu društvu aa slov. viaokoMce v Pragi. Naroča ae jih pri alov. ahad. društvu .Adriju", Praga II, Spaleat al. 90. — Ooozar-jasao aloveaako občiaetvo in naie trgovce naj kupujejo in prodajajo rajle te v reaaici ametaiike alovenake raz-gteduice nego pa kak nemški iuud. S tem Morite dve do tri dobre stvari aa eakrat: Podpirate ia iirite alovenake umetnost podpirate alovensko dijaitvo v Pragi — ia trebite ia čiatite umetniški akna v Ijadatva. Im pridno eegajte pe avojik ratgledaieak, otre-simo bo ledi v Mm pogleda tajat va' — Praaaeg ae aepreataao drall 1 Povaod ute toiba: r Ljabljaai in v Celju! Aho bo Io Uho napredovalo, bode premog drug kukor dijnmunti. Pritisnil jo prvi mraz. potrebujemo premogu in človek ae tar začudi za kaliko ae je premog podraiil! Kdo ima od tega dobiček! Redarji ne. pač pa draika la ie bolj prekupovnlcl različni trgovoi ia grajzlarji! To ze najbolj vidi iz tega. aho primerjamo cene aa debelo ia aa. drobao. Nekateri Ijadje m na ta aačia polnijo lepe — z aaiim denarjem. Meeo je neopravičeno drago, iato premog — In- naš slavni luagiatrat se ne gene. Sevede, zanesljive .nomškn* voiiice je aevarao draliti. nitji, večinoma slovenski sloji pa nuj le plača je jo. Ob volitvah v občinski zaatop jih je itak lakko vloviti a galjaiem iu klobnaicami! — Drlavai prarataa. V področja miaialeratra ta aotraaje zadeve je do-ločeao ta Sp. Štajersko: za varnosten zgradbe aa dravskem obrelja pri ptajtkem mostu 4400 kroo; prvi obrok v uaeaka 10.000 kron s a varjoatne zgradbe proti povoda ji ab Saviaji pri Celja; aa areditev Savo od Brotic do Jeaaa i c dragi obrok 81.595 kroo; drlavai doanaek za aiatamatičao .boro" Drave edLoke podMarikorom doZavrča v zaeska 194500 kroa; nadalje obrok za .boro* ob Dtavi od Maribora do Središča ia za aakap motorne trebilnice. — Ceae Uavaa Urine aa Da-aaj a. Na trg goveje klavne liviae aa Daaaja ja bilo prigoaaih miaaii teden 4899 komadov. Plučevaio ae je aa kilogram iive teta: mataruki pitaai voli I. 79—88 via. II. 69—81 via, UL 68—69 via; galiikl pitani voli: I. 83 - 88 via. IL 78—89 via, IIL 67—74 via; aemiki pitaai vali: L 87—98 via, IL 76 - 86 via, IIL 68— 76 via; piuai kiki: 68—78 via, pitaae krave 68—70 via. aavadaa madžarska goveda 46—58 via, suha goveda tkeš via. Teleta 99—119 via, brez drobca 180—183 vin. — Ceae Mvlae aa graškem trga, t dae 7. novembra. Prigaaaih ja bilo uu teJenzki zejm 1399 gluv, med njimi 487 volov. Plučevaio se je za kilogram iive tete: pitani voli 76—86 via. napol pitani voli 66 - 74 vin, anhi voli 60 - 64 vin.; pitauu krave 54—66 vin, nupol pitane krave 46 —59 vin, anbe krave 34—44 vin.; biki 64—74 vin.; mlade kravo 56—66 vin. brejo krave 46 -69 via Cene splošno padajo. — d sna al oa v — .Sioveaee' poroča, da aa___ prečili volitev iapaaa aa JaatMtt. ker sloveaski klerikalai odborain Ji hoteli voliti topa no ia nemškega u aika Poagrutzu. List priznn. ta bei^ Nemci Jesenice napraviti u poetojanko. Prepozno spoznanje! gfc. rikalna stranku nu Jeaeuieak, aa č^ ji iapaik Zabnko-ek. je poprej v n« z Nemd ubijala alovenake aupredajaka in privedla Jesenice v nemška paat — TečsJ ta, češčlao priredi .a^ alov. lenako draštvo v Ljnbljnai m ovoje članice in njih hčerke. — Drobne aavlee. V torek aa ja odpeljalo več kranjakik kmetov M vodstvom mlekarskege uadzo.aika t Legvarta na Tirolsko, da si uglndaja ondotne kmotijske razmere, zlaati Mri. oorejo. — Pogorela ata v Slina pti Vačah dva hleva — Poročil ae ja v Navem meeta gnon. profesor Dareria Majcen z gospodičao Jeleačevo. — Zaradi taljenju Sleveaccv na celovškem drtavueiu kolodvoru, kjir uslntbeuci nočejo izdajsti na sloveaAe zahtevo lelozaičaih voznih listkov ia ae sprejemajo alovensko izpolnjetik tovoroih liatov. vkljub umu. da ja jnšui del Koroške, počenši od Celovca, alovenski, sta vlotila v drtavnem zboru poalaaca dr. Benkovič. Grafoaaaei tovnriši interpelacijo. Nuvajajo se v tej interpelaciji tndi take reiitve nn pti-totke valed naštetih dogodkov, katera je izdalo beljaiko ravnateljatvo drlavnik Mesnic. du morajo taliti aaroden čut Slovencev. Radovedal amo. haj poreče lelesaišho ministerstvo. Si — Mugr. Vul. Pod gore se bruai v it. 46 celovškega .Mira' proti padom v .SI. Nar.". češ. da razmera na Koroikem zahtevajo gospodaraka zvezo z Nemci in da zlaati nnrodni .radikal.zem" (akrajna odločno«) škoduje. G. V. Podgorc je Lil več let sodelavec kršč. socijalaega nemškega tiata in da se tam ni nuvzel narodne odločnosti. radi verjamemo . . . .Mir* tndi ne eramujc priobčiti nnravnost it trte zvito lat. dn ao — slovenski vi-aukoMci v Gradcu n priliki zadnjih vseučiliških nemirov .v sveži z — burši in iidi napadli katoliške duhovnike in dijake ter jih do krvi pobijali' Tega še .Slovenec" ni trdiL Morda .nepristrauski" nemški kršč. socijalai listi? Zares, ae govori se zaatoaj o .talnem" Korotann! — Mina barja je razgrajala v torek v Trata. Hitrost vetra je dam 100 km aa miaato. Mnogo imeb je popadale pa cestah na tla. ie več se jik je poške oralo. Af/m Upa dtfdJi lic. Jrv ta,wm Ittnio dotut. U l>M» prftz.aa, ndiiai i« — Peetljalllče Karajte ne ja .tvorilo aa progi Trat-Pore« «a prtljažni in omejeni vozni — Cenaricl Kllzaketl nameravnjo postaviti v Tinta spomenik. Sestavil se je ie pnetkea odkor. ki je razpisal natečaj nagrad za osaatek spomenika. — Umrl je v Gorici vih bankovcih do one veljuve, ki mn gre — Umor. V Mnrikorauu Nemikem je prerezal mizar Krajnc svoji ženi vrat iu se ua to obesil Prvi ženi je tudi proresai mt in bil za to šest let zapri. Razmere na Ogrskem Pod-župan Szasz ia siilusiatt Beojtbe ee nahajata aa zatožni k lupi. karata prodajala razna temeau, katera bi morala zattoaj razdelili med kmečko ljadatvo za 80.000 krea. Za U denar pa sta v iupaniji ustanovila — 40 gostiln in spravljala dobiček. Lepe razmere vladajo na Ograkem! , Pečar. Grofa Sebsaboraa (.ro-doviaa Sehonboruova je tudi luntnica grada Slivnice pod Mariborom) je pogorela blizu Pitna pristava z vto krmo in atroji. Škode je več stotisoč kron. — Milen mraz. Mraz, kijeetako kruto silo nastopil pri nns. je io vse hajii nn vzhodnem Buakem; samraafle naenkrat vae reke kar čez noč. Mnogo parnikov in tplnvov je ostalo v lede; ikoda je zelo velika. Priataajkaaje teleznliklk tovornik voz. Na peuredovnnje drtav-aega poelaaca MaMalke je obljobiU vlada nnjeti posojilo 300 milijonov K za nnknp železniških tovornik voz, katerih zlasti na Ceikem vsako leto proti jeseni zmsnjka. — Kuga. Tvorna (bubonsku) kuga ae je pojavila v neki mizariji v Tunina. Hilo so požgali in vse delavce kakor tadi bolnike izolirali. Kugo so v mesto tuuesle najbrž podgane. — Potres. Iz dežele Buchnra v srednji Aziji pribnjujo poročila o ve likem potresu, ki ni pn nasprotujejo. Baje jo popolnomo razrušeno mesto Ksrutug. Mrtvih je več tisoč ljudi in 600 hiš razrušenih. V Sumnrkundu su ie vedno zemljo trese. — Brer Jan Hai meh je praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Tn veliki čeiki rodoljub je tudi odkritosrčen prijatelj slovenskega naroda Se aa mnoga leta! — Slovenska iola v AlekaaadriJI. V Aleksandri;: so ustanovili tamoiaji Slovenci in Hrvsti iolo za slovensko in hrvatsko deco. Avstrijski konzulut pn je delni ustanovitvi trga zavoda velike telave. Proilo sredo pn se je mudiln posebna slovensko hrvuškn de-pntncija pri ministra za rnanje stvari, kateri je obljubil podporo tej ioli. Nn U način je torej šola zagotovljena — Slovanski učiteljski skod Progi IMS. 1. O priliki jubilejne r stave v Pragi bode todi shod slovan-skege učiteljstva v Avstriji Na dnev. nem redu bodo razprave: I. Nerodne odgoja pri slovaaakib narodih. t. Zveza slovanskegu učiteljstvu in nje kulturno uuloge. — Češko šolstvo na Dnnain. Društvo .Komentkj" vzdržuje ie 26 let privetno češko ljudsko iolo Dunujn, kntero obiskuje nud tisoč otrok. 2e četrtstoletjn nn bore Cehi, da bi tej avoji ioli priborili pravico javaoetl Ko se je Lneger ie boril proti liberalcem iu so mu bili čeiki giuaovi neobhodno potrebni, dn pribori krič. noc. večino, je nu vseh shodih obljubljnl, da ji bo dni to la ie več. Ko jo pri ~ krmilo, je zntajil svojo beeedo ie krič. soc. stranka besni ie bolj proti Cehom, kakor jo kdaj iikeralaa straaka, nato ee bodo Cehi ie pol stoletja borili aa to. kar bi jim noben člorek a zdravo pametjo ne ene minute na odrekel — za prarico javnosti svojo iole. Pn taki so ti Ijabi Nemci vseh straak. — Zaalmlra rast ta t a kajlg la kajlgetritra ae bo otvorila prihodnje dni v Parizu. Kazala ae hode zlasti tehaičau stran pri tiskanju, vezanju ia ruaprodaji knjig. — .Slovenski Jug* v Belem-gradu je znčel zopet izbijati Belgraj-skn mestni občinu je dnrovtlt v ta unmeu 4600 dinarjev. Kdor so senimu za kulturno in politično iivljenje Ju-goelovuaov, ai ga nnj naroči Stane 10 frankov na leto. družnlea Olrfl Matadore di- . Gradca priredite dae 1« novembra v dvorani .Kaatannatftaas veliko ve- selico v prid nnii iolaki draibi Na v sporeda je gtedalaika predelava. petje in ples. — Akad. t«ka. draitva .Tabor* v Gradcu priredi prvoletaikoa r restavraciji .Pilsnor Bior-Sauntnrium . Burggasse 16. v soboto 9. t m. ob 8. uri zrečer prvoletniiki večer. Slovunski JB ObvivaMII- [ — Slovenska draitra .ZvtaST aa Daaaja priredi dae 10. littopada zabavni večer v dveraai .Lehrerhaai" v VIII. okraju Josefsgnsse 1», ob T. uri zrečsr t prijazaim sodelovanjem učitelja goap. Beao Serajuikn ha gosli, pevakega zbora in kvartete slavnega akad. draitva .Slovenija" ia drnitve-negu tambaraikega zbora. Po pregnan eledi proote zabava a pleeom. Prijatelji draitva dobrodoili! — Sloveaako akod. draitva J9la-vealja" aa Daaaja ima svoj IL redai občni zbor dne 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji .Zam grtuen Tur (VIII. LercbenfelderetzauneJ — Društvo tiekedeatltllalh eio-veaeklh akademikov .Sava" aa Dunaja javlja, da ae vrti IL redai občai zbor dne 11. t m. a sledečim vtporedoa: 1. Citunje zapisniku, t. Poročilo odbora. 3. Vtprtjem aovih članov. 4. Slučajnoatl Lokal: .Znm Magistrat" L. Lichtealele-strasse 9. Začetek oh 7. ari zvečer. Svobodomiselni slovaaaki gostje dobrodoili! — eorajegraJako aMteUeka draitvo ima letoe tvoje glavno zbororoaje dae 10. novembra t l ob 11. ari dopoldne na Rečici t sledečim sporedom: Nagovor predsednikov. Zapitnik in dopisi. Predavanje. Poročilo o zborovanju .Zaveze". Poročilo o zborovaaje ači-teljstva nu Dunaju. Poročilo tajaikovo. Poročilo blugnjaikovo. VoUtev novega odbora. Glede koaila ae mora vaak zglasiti par dni poprej pri g. Stiglic-u p. d. Cuješ. gostilničar aa Račict K polnoštevilni ndeleibi vubi najvljudneje Droitrene Tisti. Akad. teka. draitvo .Triglav* v Gradca ima svoj I. redni občni tbor dne 8. novembra 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih .Zum Bierjuckl", Sackstr. s sledečim sporedom: čltanje zapisnika, poročila: odborovo, glavno tnjuikovo, gl blngajnikovo, gospodarjevo, knjiiui-čnrjevo, upraviteljevo, klubov, revitor-jev. častnega aoda. volitve, slnčajnoati. Slovanski gostje dobrodošli! — .Domovina" slov. krič. itobr. draitvo v Gruden vubi nn .Martinov večer*, katerega priredi dne 10. novembra 1907 v .Steinfeldski dvorani t sledečim sporedom: 1. Potdrav. S. Petje iu tumburunje. 3. Suljivl pritor. 4. Prosta zabava s ialjivo poito. 6. Plee. Vstopainn 40 vin. Začetek nb 4. nri popoldne K maugobrojai udnleibi vubi odbor. — Dratka av. Cirila la Metoda v Ljabljaai jela ja razpošiljati tvoj koledar za leto 1908. Kdor pomotoma ittegu ne dobi. tgltti se nnj zunj po preteku 14 dni pri draibiaem vodstva. Oaa koledarja je ISO K. sprejme se pa todi več, saj je to za aaio draibo in po njej za aloveuako proaveto. Izkaz draitveaa potreti ov t! ai ca •tov. trfivtlMMirailva, to nStoV. trjavaka^a V tloibo M ftpreiae: 1 poslovodja. 9 k nji govodja in koreopundenta. 1 potaik ta alfo I po mi ftpocerijskc. 8 poa. Bata. 1 poa. aa dellkateaao «no-odoe ia galant Uroke. 1 bla- aafakiarae Moko. vino. 9 poa. aodne ia galani gaj ni (ar k a. «. prodajalk. IJ afieacev. Slolbe ilfejo: 9 kontorista, I« poa. ao-laae. 7 poa. špecerijske. « poa. aanafaktarae. 9. poa Aeiezntaatake. 9 poa. modno ia galaat. Mroke 1« koatorMaj, 6 blagajaiCark. « prodajal'.. 9 potalka la 1 afeaka. Samo trgovci zahtevajte vzorce od svilenega papirja poštnine prosto in zastonj u> pri tvrdki ,_, ii M m Muhi An sprejme trgoviaa a črevlji Graška ceota. piluklakii mošta zelo d«Mega jp po oijkilji ceai aa pvadaj. V Rf».L a. kM.« Sar IT t. It kr. liter. NajalaUI la>l*i aMfki . krei _ _ nanašate Pntruit. (staj t k tapnte M hfii al, I Služba distriktnega zdravnika n okraj Vojnik okolica te razpiše in ticer za občine Skofjavas, Smertno v R. d. Novacerkev. Dobrna, Viinjaviš, Frankolovu in BeaovictL Dohodki: vsaka občina prispeva l'/t na cesarskem davka, ta Mite 800 K, dalje prispeva dežela 400 K. Zdravnik, ki je avstrijski državljan, zmožen slovenskega in nemškega jetika, se sprejme. Prošnje se morajo vložiti, do grudna 1907 pri podpisanea> zdravstvenem okrožnem odbora. Nnčelnik: J. Lipni. POZORI POZOR! 3uip Repič, Falaala ainrskt delania i stroji prlpeteta avaja velika ulH* p^ateemalatetevUMlkakesa, v velltaatt ta Pit, 1-00, tlt, ttt, lit la t m p. keote- Uzatarlj.ua v vallkatt at t. Mt, Mt, f tt at. V zalogi jo izgo-tovljeno pohištvo tajomfl.a Hlltaa la tataa p»-atrvtba. Jlačri« «a akaa la .-. vrata patlljam al UM. -------------1-- Sprtjaca M jprttaib aizankib aifiltit uboj la bresplaCaa. - PMHe M»« aa: (Pmtaiiit: Frank Zotti, m-tnu isantanntiuM, Basel, sum. nicomc ncnrt v vseh veli- HUP are ja nrnflr in sapise z zlatimi umu iKRf n mu BnroB VEKI, kosti in cenah lUMVt K VUU črkami priporoča : RlUk KVMK V UJM. Jlustrouani narodni koledar" lemik xix. ion« i MfiAStfSU I S Uredil ■ za leto IJUO | c-! | Prof- dr- fln>- Dolar. * J Pozor tiBbonii! •klUb. «4 prvih ia eajboliiih slaibeolbov ua-baraike «ta»he la Io od Karfcafe. Krofe, Hrew Sfehaljaka. linr.iu. Toslif« itd. 1'eaikl « dohl.ajo u>. pri Pni Ml UMI tam-ksrta, I. Stjip.ll.a. v Slaka. »7« M PmjtcirižbisV. ^Irtlji ii ^fctitoi Pisar z lepo pisavo ae sprejme takoj pii o. kn notapljatu na Vranakam. i»t a-9 V hiši Štev. 12, Oinelaittrasae, oddata ae a prvim decembrm 1*07 (Jve stanovanji v pritličju. — Ve« ae leve pri lastniku, g. dr. Al. BrenCItu, | odvetnika v Celju. »7» s-s II. (MU 1907 Razglas. Od $tmj. deželnega odbora. Edini sloveaska poSUrsU tirdki lilMM v Borovljah na Koroikem. Najboljša dalavniea aa tamaljlto popravo lovaklh puik, aa lid.lov.nj. novih vloinlh ■o, ovni k, Suhe gobe, brusnic«, maline, želod, jabolk«, bralke, fižol, sploh v« deželne pridelke kupi Anton Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom in Graika eeata U M « KaratItev amsrilUk trt sa platMa It združeolk državnih la SoMaik nasada« sa nasadna kaka IM7/NM. St. 41.404 m 3—t Štajerski delelai odbor je sklenil prirediti todi leta 1908 stalne viai-(arake tečaje. da so vzgoie temeljito isobraleni viničarji ia vzorni delavci r amerikanskih vinogradih, v drevesnicah ia v gojeajn aadonosnikov, in sicer priredi te tečaje t.) na detelni viničarski Soli v Silberbergo pri Lipnici, 1.) ua delelni sadje- in vinorejski koli v .Bnrgvaldn" pri Maribora. 3.) aa delelni viničarski šoli v Zg. Radgoni, 4.) na delelni viničarski koli v Ljutomeru in 6.) na delelni viničarski doli v Skalcak pri Koajicah. Ti tečaji so pričnejo dne lfi. februarja in se končajo dne 1. decembra 1908. V .Burgvaldn" pri Maribora ae sprejme 1.1908 — 14. v Silbergu pri Lipnici I. 1908 — 24, v Zg. Radgoni I. 1908 - 16. v Ljutomeru 1.1908 — 11 in v Skakal, pri {Conjieah L 1908 — 11 poaenniškik in vinidankih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno brano in vrh toga -mesečno plačo po 8 kroo. Izobrazba v teh knrzih je v prvi vrsti praktična: teoretična je le r toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in šamostojae viničarje. Na koncu tečaja dobi vsak adeleienee spričevalo o svoji porabaosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vlotiti koleka proste prodnje najkasneje do L jsnaarja 1908 nn Staj. delelni odbor. V tej prošnji se aora izrecno povedati, v katero aaktotik šol teli prosilec vatopiti in jo trebn prilotiti: 1.) dokaz, da je prosilec star 16 let, 1,) spričevalo pošteaega obnašanja, katero potrdi Iupnik, 3.) zdravniiko spričevalo, da je prosilec prost vsake aalezljive bolezni, 4) šolsko odpnstnico is Ijndsko kole Pri vztopn se morajo prosilci znvezeti, dn ostnnejo od 15. februarja do t. decembra 1908 nepretrgoma v tečaja ia da slalajo vse izobrazbo zadevajoče nnredbe det. strokovnjakov. V GRADCU, dne 8. oktobra 1907. Od »merskega detelnegn odbora. Štajerski delelni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi is zdrn-ienih drtavnih in delelnib nasadov naslednje mnotine ameriških ttt in sicer: 1. 700.000 cepljencev. večinoma od laške graševine, belega bnrgundca, zelenčiča. rumenega šipons, bele in rodeče llahtnine. rodečegn traminca, renake graševine. mnškateica, cepljenih aa riparijo Portslis. vitis Solonis nli rnpeotris Montikolo. 2. 400.000 korenjakov od riparijo Portalia, vitis Solonisa in rapeatris Montikolo. 3. Dva milijonn ključev od zgoraj isMaovarik treh podlag in od Goetbe'ja štev. D. Cens trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 100 kron zn imovite posestnike, 140 kron zn vso drage. II. 100C komadov koreajakov 14 kron za imnvite poseotnike, 16 kron zn vse drage. III. 1000 komadov kljačev 10 kron. Delelni odbor si pridrti pravico, aaročnikom od več knkor nn 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali kljačev zmanjšati naročeno mnoiino trt, ravnajo^ ae po itevila oglnšenih naročil. Naročila na te trte nnj ae vlolijo do 15. novembra t L naravnost mu delelni odbor v Gradec nli pn skozi občinske urade, pri katerih so dobe v tn namen narejeni naročiini listi. O čiaaki predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste od poslati takoj' deielnemu odbora v Gradec. • Naročita, ki aa vinu je da K. amakrs aa koda sMraia la Ha patam razdelila runfMN m^ vna aareinike, iln JHi nn M Min da diM vnU naračeno MwHi> Vse te ute ao bodo oddajala le štajerskim poeeataikom in morajo tadi oni naroča,'-!, kateri vlolijo prodajo naravnost na delelni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojniitvs, dn imnjo res vinograde v občini. Cene veljajo na meato kjer se bodo trte odkaaalo, in ae arom znesek izplnčnti pri prevzetjn. Ako rte odpodljejo po leleznici, se bo znesek povzel Streiki za zavitek ia dot odo poaebej zarataaiii. Na vaaksm naročil je natanko navesti: 1. ime (tata nnpinaaa, da aa Mka tita), bivališče ia stan naročnika; 1. davčna občina, v kateri se nnknja viaagrad. ki ga koče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero teli; 4. aadnja poštna ali telezniikn postaja. Ako ki zateljean vrsta pošla, bo se ona z drago enako nndomestila. .ko si naročilec tega odločno ae prepove. Trte ae morajo po nnročnikik ako mogoče osebno prevzeti, če se po leleznici dopoUiejo. pa takoj po sprejema pogledati. na ia — ■ - , j. aial a - a .. I „- J-I-,, a-JMs ■ . ■--sa m mM m IM m -- -' PntnzM tn Morajo vmiu laaaj nn veetrvo innice, nn pnzntjee pn-toko aa aa koda nrirnte. Gradec, dne 1.oktobra 1907. drabae ti Miki mM-* L2lJ NAN RAVNIKAR, Celje, Graškaul, Kipnjte narodni kolek! Mi prpnči Im Man! Hme-Deo !M Francoske prekmorake draibe. Min najkrajia črta čet I12d.P1i2.kRiM. Vsliavns s**M IM* In kni-ptačna ps|atata M« taM ED. ŠMAHDA, oblutHM pttrjeupstmlupiam ▼ LJubljani, Dun^jtika cesta 18 i aovf MM .Kasuke p-ojll.le«- nurnaiiaaaa iS! gotfllae pri giganti-. 52 « Najatarejia tvrdka ia Ipsdiraaje potnikov ZlfILCHENBJIRT RASEL (ftvlenl Ceatralhahsplatz »t* ■prejema potnike ia linijo tea Paril-Havre po aajaiijih cenah; — roloja aa morja le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno nako aoboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Mavre. - Govori in piie w v vaeh jezikih Kdor joče potovati, aaj se pismeno obrae zanesljivo na naa is sprejsl hode brezplačno nsjboljia pojasnila. lis -sa TOMAŽEVA Z^NDRA rmuumUM k je n^josnejil in dokazano aajaaljil nantai inoj, Ki mmmmhm vsebuje fosforovo kislino; porabon za vsako vrsto rastlin in za 33 W vsako zemljo iz tMim mm Tsaissav fosfat m BaraHaa. Glavni zastopnik za Spod ještajersko je MERKUR*' P trgovina i ielemino in poljedelskimi stroji 22-m Celje. , lllatao nsaj mM kadi avavaa ki aa dobi po kalijevo sol ali kajntt MERKUR« P. Majdtt, Celj« CELJE NARODNI DON KAROL VANIČ NARODNI DOM CELJE Velika trgovina modnega, suknenega in mannfakturnega Maga na drobno in debelo pve i „ In rimsko dobo doSle noToati v modnem la itH jeSenSRO nuknenem blagu ga obleke t velikanski iiherl. an topo Velika laloga preprog, garnitur snknenlh in tlpkaatlh zave* Iu Storea po najnt*jih cenah. L JnžnoštajersHa hranilnica V Cdjn ± dom sa katero jam«jo okraji: •• mjlgrmsl, Savmicm, ititaaj, ftaiapj« pr) Jalimh, Vi ramoit vlog in za njihovo, po prnvilih določeno obrestovan je do neomejene visnkoali, ian aedaj kflUttfaih vlog Hranilnica poalaje s strankami vaak ter*k i« palak dopoHpe, n dnga opravila pa je armi odprl nak tal ob navadnih uradnih arah. Ha1 vlaf obrestuje |M 4 aMdto i« pripisal aka aakt paBetno k kapitalu ter pladnje hranilnica PSalal iailk MNM in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da doka iole nikiai mUŠ 4 aillatka aferaatL popolno K. laponojnje pa aa aernljitko varaaot p9 S pa* okrajev pa 4 tri Mrt Kak prlltMaa tLM& \ fl-H8.vK.Hh: ,-. ii. - - pomagalo', aa odgovor. .Vale aredetvo je nagle Proei aa,da priloditi- znamko iri)" Niroiijte plačilne listke dr. sv. Ciril« in Metoda! SptidK 1286$K fift kalen milj« psstrsasksss zaaMka k« kra-lavsl i ili ■■ i (gani asatopdki. ali M|a USs kot petami pri prvsvrstai »ntrijpki zavarovalni družbi Um aa vala i « «0 rcctaate 19. «9 8M« MMMMMIM0 SINGER* evi šivalni stroji m trw mogoča namen« na la ka obrtno, »Itaka liviljna dala tudi ta vaa dru-oo dobijo Io pri naa. Pulte aa to, da ae kaMie le t Mtlh ta trgavlnak. a Jo. lic CELJE, Mttvaraka gL a Nate trgovine posule TM po kd K n Udm^jt Unlii ilrojtf, p vaak vačjifc nitk, SVARILO Svarim vakakega v laatno korist, kateri bi M a letoiajo jmen kaa dragom blagu kupoval prodne si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski bili taanafaktarnegn in modnega klana aa drobno in na dokalo R. Stermhi, CaUo, aalodaik v. k. dri uradnikov. Zaloga vdiVanska. Cene čudovito nizke. Postretbfi strogo solidna. Nakap neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi n« vse ::::: slrani antonj. ::::: u »so POSOJILNICA U CELJU POSOJILNICA T CELJU, U je kila Ma 1M1. a ar omejeno MTCSO ustanovljena, lic je sedaj nad 4IM ar dnUrikov, kateri imajo vssga nad a«.B«a R vplačanih deleiev ter iata sedaj nad 6 Vi milijona kron kranUuih vlog in nat) , rezervnega zaklada. t lastni hiši Narodni dom Posojilnica ura-duje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsaaega, ako tadi ni član zadruge ter jflt obrestuje po *'/.7a, posojilnica plačuje renftni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje ns osobni ali hipotekami kredit proti »1,1, in 8% obre-storanju. u «2-ts