Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
1
bm
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 22
Gorica - 31. maja 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
{BINKDŠTNE MISLI
V nedeljo smo praznovali praznik sv. Duha, Tolažnika in Posvečevalca, zato nam stopa te dni pred naše duhovno oko njegovo nadnaravno in nadzemsko delovanje med nami. Omamlja >ias nepregledna, vedno se množeča vrsta njegovih čudežev ki Lom jih javlja zgodovina človeštva in ki nam jih kaže lastno srce. 'lovore nam jasneje nego vsi drugi dokazi; v njih se oživlja vera, la postaja trdnejša nego vsako drugo spoznanje, ogreva se ljubezen, ki ustvarja čuda, vzbuja se upanje.
Kaj vse premore ubogi, omejeni in izpremenljivi človeški tluh, ki sprejema tajne utehe in skrivnostno razsvetljenje od sr. Duha!
Reven je naš duh in telo ga še tlači k tlom, ga ponižuje, mu brani, da bi vzpel nad prst in blato, da bi se povzpel k jasnim višinam, kjer je njegov dom. Reven in slaboten je v svojem umovanju, še slabotnejši v svojih sklepih. In vendar koliko je dosegel!
Binkoštni dan je ustanovni dan sv. cerkve. Moč in sila svete ferkve pa prihajata od sv. Duha in sta prerodila vsa ljudstva. Iz sHrovosti je zrastla plemenitost, iz nevednosti učenost, iz nestalnosti moč in pogum, iz slabih in grešnih ljudi so se rodili svetniki.
To je delo sv. Duha potom njegove neveste sv. cerkve!
Premalo mislimo, komu se imamo zahvaliti ga vso omiko, za
red, za vse prekrasne plodove človeškega uma in srca, katerih Mediči smo postali brez svojega zasluzen ja. Mi vse to sicer uživa-in o, pa vendar prerodi pozabljamo, da je vse, kar1 je ta svet res Vzvišenega rodil, končno le delo sv. Duha. Tudi Cerkev samo bi lil slabotni človeški duh že davno uničil in pokopal, če bi je ne Varoval sv. Duh ndo konca sveta«.
Od Lutrovih časov sem se človeštvo vedno bolj upira sv. Duhu. tu ter je postavil človeka in njegov razum za vrhovne sodnike. Qd tistih dob prevladuje človeški napuh. Človeški duh hoče'biti Oproščen vseh vezi in hoče sam kraljevati. Greh napuha je postal treh vse človeške družbe, socialni greh moderne dobe.
V tem se razlikuje naša doba od prejšnjih.
Z napuhom pa ni nikdar v zvezi božji Duh. In kam je dospel današnji svet po tej poti? Svet je hotel kvišku nad prestol Naj-mišjega, a je sramotno in globoko padel. Kaj pomaga svetu vsa Moderna tehnika, vse moderno znanstvo in vsa učenost?
Le naj zasmehuje kritik y>Prim. dnevnika«, vero mlade štu-dentinje in smeši srednji vek! Vzdihi čarovnic, krvava inkvizicija, trajski tlačani in samostanski hlapci v strahu pred božjo kaznijo,
te mu radi prepuščamo v študij. Tu ne bomo pobijali takih *# neštetokrat ovrženih trditev. Samo to poudarjamo, da je daj vsaj še deloma človeštvo stalo pod vplivom ljubezni do **>. Duha in ne vedno, povsod ter samb pod vplivom človeškega bapuha kakor danes prav posebno v komunističnih državah. Samo o poudarjamo, da je tedaj cerkveni vpliv v javnem življenju leizmerno mnogo koristil. Družba ni bila tedaj tako zdrobljena in Spodkopana, kakor je danes posebno v komunističnih državah. Revščina ni bila najmogočnejši stan, kakor je danes v vseh komunističnih državah. Poštenja, ljubezni in pravice je bilo neiz-
n
merno več, nego jih je danes pod komunističnimi režimi. V vseh grajskih ječah cele Evrope ni bilo v vsej tisti dobi niti pol toliko jetnikov, kolikor jih je danes v sami Moskvi. Srednjeveški krvnik ni imel petsto let toliko dela, kakor ga ima v enem samem letu v katerikoli komunistični državi danes, srednjeveški tlačan napram milijonom v današnjih koncentrcijskih taboriščih je bil še pravi gospod. In tako dalje in tako dalje!
Inkvizicija in komunistična sodišča so si le malo v sorodstvu, ker ta poslednja so neizmerno krutejša in neizmerno številnejša.
S temi poslednjimi trditvami nikakor nočemo hvaliti morebitnih zablod srednjega veka, hočemo samo pokazati marsikateremu pigmejcu, (ki mu je Marks več nego Avguštin, Tomaž Akvinski, Bonaventura, Dante, Frančišek in cela vrsta velikih srednjeveških duhov, ki jim zakleti sovražnik Slovanov krščeni Jud Marks ne sega niti do pete), da je	bil tako zloglasni	srednji vek	veliko
srečnejši in svobodnejši,	nego je on sam ter vsi z	njim	in pod
njim v komunistični državi.
Kje je temu vzrok?
Javno življenje se je odtujilo sv. Duhu že par stoletij sem. Človeški duh je sam zavladal in zato propadamo.
V si posamezniki, ki so hoteli samo s svojim človeškim duhom svet osvojiti, so prej ali slej žalostno propadli in z njimi tudi njihove ustanove, tudi če se zovejo države.
Na grob bi jim morali zapisati: Poginile so, ker jih je vodil človeški duh, ki ga zovemo napuh.
Zato pa mi, kar nas	je po milosti božji	ostalo	vernih, v tej
binkoštni osmini molimo	iz vernega srca:
» Pridi sv. Duh in razsvetli naša srca ter vžgi v njih ogenj svoje ljubezni/«
RUSIJA IN TRST
Ruski dnevnik »Pravda« priobčuje te dni oster članek zoper zapadne velesile v zadevi Trsta trdeč, da te poslednje prelamljajo mirovno pogodbo, ko ponujajo Trst Italiji. »Kakšne garancije nam bi nudila mirovna pogodba z Avstrijo«, pravi omenjeni list, »če je prekršena in se še vedno krši mirovna pogodba z Italijo. Dokler ne dobi Trst svojega guver-nerja in ne odidejo iz Trsta zavezniške čete, ne more biti govora o mirovni pogodbi z Avstrijo«. Rusija hodi svoja pota, ki so vedno v navzkrižju z Anglijo in Ameriko. Samostojnosti Trsta zato ne brani iz resničnega prepričanja, ampak le zato, ker hoče nasprotovati Zapadu. Če bi ji kazalo drugače, bi z mirno vestjo in z isto zagrizenostjo branila tudi odstop Trsta Italiji.
BINKOŠTI \? BERLINU
V vzhodnem delu Berlina je bilo na binkošti znano zborovanje mladine iz vzhodne Nemčije. Komunisti so zbobnali skupaj pol milijona dečkov in deklet, ki so tam poslušali dolgo vrsto govornikov in potem po cestah vzklikati Stalinu. Incidentov ni bilo. Mladina je prespala noč po raznih stavbah, mešana med seboj neglede na spol. Strah, da bi ti mladinci vdrli v zahodni Berlin je bil torej prazen.
NOVI PREDSEDNIK TURČIJE
Pri nedavnih volitvah v Turčiji je zmagala demokratska stranka, zato je sedaj postal novi predsednik turške republike Dželal Bojar, dosedanji načelnik te stranke.
DVA NOVA JUGOSLOVANSKA POSLANIKA
Za novega jugoslovanskega podanika v Atenah je imenovan t. Šerif Šehovič, za novega veleposlanika v Londonu pa dr. Joža ^rilej. Prvi bi utegnil biti, vsaj Po imenu bosanski Turek, drugi Pa je znan slovenski partizanski Wec in komunistični prvak v "Weniji.
Grof Sforza se je vrnil v Rim
[ italijanska vlada je odobrila Poročila grofa Sforza o delu in J'sPehih, katere je dosegel v '°Odonu. Zaradi Trsta so mu
poročili direktno pogajanje z
.^Boslavijo. Kdaj in kako se bo-Pa ta začela, je odprto vpra-yilje bodočnosti. V bistvu je Pisanje Trsta, kjer je bilo
Kongres za cerkveno glasbo
Pr,
eJ.
25. maja se je začel v Rimu mednarodni kongres za cerkveno glasbo in bo trajal do 30. maja. Zbrani so najvidnejši muziki, skladatelji, profesorji vseučilišč, ki se pečajo s cerkveno glasbo. Sveta kongregacija za semenišča in vseučilišča je zborovalcem poslala posebno poslanico z navodili za cerkveno glasbo in petje. Takoj v začetku teh navodil je zapisala: Skušnja uči, da je množično petje živ zagovor vere. Zato je srčna želja Cerkve, da v vseh katoliških deželah vse ljudstvo poje v cerkvah, tako v velikih mestih kakor v malih vaseh. Vsak narod naj ima zbirko cerkvenih ljudskih pesmi, ki naj se jih učijo že otroci v ljudskih šolah. Gojiti pa je treba tudi liturgično kopalno petje.
Za umetno cerkveno petje priporoča sv. kongregacija cerkvene zbore sestavljene iz prostovoljnih pevcev, ki se čutijo počeščene, če smejo prepevati Bogu v čast. Malokatera cerkev je namreč
danes v takem položaju, da bi zmogla stroške za drago plačeva-ne poklicne pevce.
Neosnovane 'Ml.
Italijanski poslanec Viola je v svojem listu iznesel težke obtožbe zoper nekatere ministre in poslance. Posebna korhisija, ki je zadevo preiskovala je izdala razsodbo, da so obtoženci popolnoma nedolžni in vse obtožbe brez vsake podlage. Razžaljeni osumljenci sedaj tožijo posl. Viola za razžaljenje časti.
Radio za papeža
Nizozemski katoličani so sv. očetu poklonili ob priliki svojega romanja noVo radio oddajno postajo posebno velike jakosti, da bodo vsi katoličani vsega sveta imeti možnost slišati nauk vrhovnega cerkvenega poglavarja, ako jim ni dano, da bi ga vsi mogli obiskati.
TITO O SOVJETSKEM IMPERIALIZMU
V nedeljo, 21. maja je bila na zemunskem letališču pri Beogradu velika svečanost v proslavo osme obletnice ustanovitve jugoslovanskih partizanksih zračnih vojnih sil.	*
Pri svečanosti je imel daljši govor tudi maršal Tito, ki je med drugim dejal:
»Vi nimate nobene druge dolžnosti kakor braniti svojo deželo pred napadalci, in nikdar ne boste poslani v boj proti drugim državam, da bi jim odvzeli njihovo neodvisnost. — Državniki danes ne delajo za mir, ampak za vojno. Ko si narodi grade svojo bodočnost, naletijo na velike težave. Po prvi svetovni vojni je bila Sovjetska zveza obkoljena
od imperialistov, imela pa je na svoji strani občudovanje proletariata vsega sveta. Danes je v podobnem položaju Jugoslavija, toda njen položaj je še slabši. Jugoslavija nima proti sebi le Sovjetske zveze. Sovjetska zveza ščuva proti Jugoslaviji tudi druge sile sveta. Toda na svetu je vsak dan več naprednih narodov, ki gledajo z občudovanjem na našo borbo. Za opravičilo za svoje postopanje proti Jugoslaviji navaja Sovjetska zveza, da se bori za višje cilje. Ako pa ti višji cilji obstojajo v tem, da si hoče Sovjeska zveza podvreči in zasužnjiti vse narode, ki naj bi slepo poslušali samo Moskvo, moramo mi odgovoriti z odločnim »Ne!«
Rimski rcmarji
Na praznik Marije Pomočnice kristjanov, 24. maja, je bazilika sv. Petra pri splošni avdienci bila spef polna romarjev. Tokrat so bili v velikem številu navzoči katoličani iz ekvatorskih krajev. Brazilci so prišli v velikem narodnem romanju, spremljani od 9 škofov, afriška Nigerija, otok Maurizio v indijskem oceanu, Filipine tam za Japonsko in Pakistan so poslali svoja romanja v središče krščanstva. Črni Ugandci so izpopolnjevafi to pestro sliko katoliške vesoljnosti. Prisotna so bila pa tudi romanja belokožnih katoličanov iz Anglije, iz Združenih držav ameriških, iz Irske, Mehike, iz Uruguaia, iz San Salvadora. Ekvatorski verniki pa so imeli ta dan vso prednost pri avdienci in sv. oče se je pri njih skupinah posebna pomudil, jim nudil roko v poljub, da bo zanje ta obisk pri Kristu-
»I^atoliški glas" v vsako slovensko družino!
sovem namestniku ostal v neizbrisnem spominu.
Spremenile v slovenski vladi
Predsedstvo Ljudske skupščine LRS (Ljudske republike Slovenije) je imenovalo za ministra za kmetijstvo LRS predsednika Oblastnega ljudskega odbora za Mariborsko oblast Franca Simoniča. Dosedanji minister za kmetijstvo, inž. Jože Levstik, je bil postavljen za tajnika (sekretarja) Oblastnega komiteja KPS (komunistične partije Slovenije) za Ljubljansko oblast.
Vlada LRS je imenovala za predsednika odbora za komunalne zadeve dosedanjega pomočnika ministra za gradbe, ing. Marjana Tepina. Za glavnega ravnatelja prehranbene industri-je pa je imenovala vlada doseda-njega organizacijskega tajnika Oblastnega odbora komunistične partije Slovenije za Ljubljansko oblast, Vinka Šumrada.
'djpodoKkn
PRESVETA TROJICA
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28, 18-20)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode; kr-ščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.
Današnji evangelij je zelo kratek. a veliko pove. Jezus daje apostolom naročilo, naj širijo njegove nauke v imenu troedinega Boga.
Temelj in vir vseh odrešilnih milosti je presveta Trojica. Cerkev resnico o presv. Trojici silno poudarja in skrbno varuje. Že iz prvih stoletij imamo ohranjeno Atanazijevo veroizpoved, ki pravi o presv. Trojici takole:
»Kdorkoli se hoče zveličati, se mora predvsem držati katoliške vere. Zakaj ni dvoma, da bo večno pogubljen, kdor je ne bo ohranil celotne in nedotaknjene. Katoliška vera pa je to: da molimo enega Boga v Trojici v Edinstvu, ne zamenjavajoč oseb in ne deleč njih bistva... Kakršen je Oče, tak je Sin, tak Sveti Duh; neizmeren Oče, neizmeren Sin, neizmeren Sveti Duh; večen Oče, večen Sin, večen Sveti Duh. In vendar niso trije večni, temveč en sam Večni. Kakor tudi niso trije neustvarjeni in trije neizmerni, temveč en sam Neustvarjeni in Neizmerni. Prav tako je Oče Bog, Sin Bog, Sveti Duh Bog; a vendar niso trije Bogovi, temveč cn sam Bog. Zakaj krščanska resnica nas sili, da priznavamo vsako osebo posebej za Boga in Gospoda, katoliška vera pa nam prepoveduje trditi, da so trije Bogovi in Gospodi... In v tej Trojici ni nič prej ali kasneje; nič manjše ali večje, temveč vse tri osebe so si enako večne in popolnoma enake. Tako moramo končno, kot smo že prej rekli, moliti Edinstvo v Trojici in Trojico v Edinstvu. Kdorkoli se torej hoče zveličati, mora imeti to prepričanje o presveti Trojici.«
Nekaj mogočnega je v teh besedah, še mogočnejše pa je naše verovanje. Če primerjamo našo vero z drugimi, spoznamo, kako
visoko smo mi nad poganskim in judovskim svetom. Nad mrzli mi in mrtvimi poganskimi mali ki se dviga pravi in edini judov ski Bog. A judovsko pojmovanje je še težko, trdo, okorno. Zato pa je tem bolj razgibano pojmovanje krščanskega sveta, ki kar kipi, ker se zaveda neizmerne polnosti in bogastva božje osebnosti, ki se razliva čez svet v ustvarjajočem očetovstvu, utelešeni ljubezni in prenavljajočem Duhu. Prav v tem pojmovanju čutimo božjo razgibanost naše vere.
V	lem pojmovanju Boga je res nekaj silnega, da mu niti apostoli, ki so zrli Jezusa iz oči v oči. do binkoštnega praznika niso kos. Zato je Filip še pri zadnji večerji hotel gledati Očeta ob Jezusu.
Mi prejemamo vse zakramente v imenu presvete Trojice. V’ imenu Očeta in Sina in Svetega Duha prejemamo pri krstu božje otroštvo in, ko odhajamo s sveta, umirajočim zadnjikrat zazveni molitev Cerkve:	»Potuj,
krščanska duša, s tega sveta, v imenu Boga Očeta vsemogočnega, ki te je ustvaril; v imenu Jezusa Kristusa, ki je zate trpel; v imenu Svetega Duha, ki te je posvetil...«
Zato danes skupaj s Cerkvijo pojmo hvalo in čast presveti Trojici.
NEDELJSKA MOLITEV
VSEMOGOČNI VEČNI BOG, KI SI SVOJIM SLUŽABNIKOM DAL, DA V PRAVI VERI SPOZNAVAJO SLAVO VEČNE TROJICE IN V VELIČASTNI MOGOČNOSTI MOLIJO ENOTO, PROSIMO, NAJ BOMO PO TRDNOSTI TE VERE VSEK-DAR VSEH NEZGOD OBVAROVANI.
Koledar za prihodnji teden
4. junija. NEDELJA. Prva pobin* kostna; presv. Trojica.
5. PONEDELJEK. Bonifacij, škof.
6. TOREK. Norbert.
7. SREDA. Robert, opat.
8. ČETRTEK. Sv. Rešnje Telo; Me* dard, škof.
9. PETEK. Primož in Felicijan.
10. SO ROT A. Marjeta, kraljica.
ZNAMENJA RESNIH ČASOV
Portugalski škofje so izdali letos skupen pastirski list. V njem pravijo: Svet je danes tak, da moramo klicati h Gospodu: »Reši nas, potapljamo se!« Katarini Emmerich je bilo razodeto, da bo Lucifer za nekaj časa razvezan 50 ali 60 let pred letom 2000. Dodajmo, kar je doživel Leon XIII.: Nekega jutra 1. 1891 je pred oltarjem molil zahvalne pomašne molitve. Nenadoma je dvignil glavo ter začudeno in prestrašeno zrl v oltar. Kmalu je odšel v delovno sobo in naročil kardinalu - predsedniku kongregacije obredov, naj objavi po vseh škofijah, da se po maši moli »Sveti nadangel Mihael«. Molitev je papež sam tedaj napisal, po njem se imenuje leoninska. Pozneje so zvedeli, kaj je Leon XIII. tedaj doživel. Slišal je, kako je satan govoril z Gospodom Jezusom. Dejal je, da je že sko-
raj razrušil Cerkev in da jo bo uničil, če mu le dopusti nekaj več svobode. Na Gospodovo vprašanje je satan odvrnil, da potrebuje za uničenje Cerkve še 50 ali 60 let. Bog mu je ta rok dopustil. Spet so prav naša leta odločilna. — Še eno razodetje. Tereza Neumann je nedavno povedala, da bo zadela svet tako strašna kazen, kot je še ni bilo. Kristus jo je imenoval poslednjo sodbo v majhnem.
Škofje ponavljajo, da ta razodetja niso verske resnice, da bi pa bilo nespametno, ko bi jih zavrgli. Spomnimo se še, da se sme drugi del fatimske skrivnosti odpečatiti šele leta 1960.
Portugalski pastirji kažejo na nezgode naših dni, ki v resnici napovedujejo druge, večje. Ateizem, bolje antiteizem zanika bivanje božje in namesto češčenja Boga postavlja oboževanje člo-
veka. Posledica bo, da se bo človeštvo samo uničilo.
V	množicah ni Boga, pravo zlo pa je v tem, da Ga ni v osebnem življenju mnogih kristjanov. Žive v Cerkvi, a ne iz nje. Pravo krščanstvo je krščanstvo sv. rešnega križa. Tu sem kliče sveto leto. K Zveličarju naj pridejo tisti, ki ga ne poznajo, k Njemu naj se vrnejo tisti ki so ga zapustili. Vse strahote nevihte bo zmagalo eno ime Jezus.
Tako pišejo svojim vernikom za sveto leto škofje v tisti deželi, kjer se je v Fatimi prikazala 1917 Mati božja in kjer je krščanstvo še precej živo med preprostim ljudstvom. Ali ne da misliti to še mnogo bolj nam in nas pripeljati spet k Jezusu, čigar skrivnostno telo je Cerkev? Tudi pri nas živimo vsi v Cerkvi, a ne iz nje, po veliki večini, saj premnogi niti ne vedo več. kaj so pri sv. krstu obljubili Bogu. Zato nazaj k Jezusu, dokler je še čas! Ubogajmo Cerkev, izven nje ni rešitve!
Žetev je velika...
S pošastno naglico drvli1 svet v negotovo bodočnost in se vedno bolj potaplja v valovih trpljenja in ra* zočaranj. V tem vrvežu gledajo mnogi katoličani sami nase fn po* zabijajo na ostale milijone soljudi, ko poleg telesnega pomanjkanja trpe tudi najhujšo duhovno bedo dvomov in negotovosti!.
Danes toliko poudarjamo pravic* nest v socialnem življenju človeštva, pozabljamo pa, da smo dolžni iz iste pravičnosti sodelovati tud; kot aktivni delavci pri misijonski akeji* svete cerkve. Med misijonskim in socialnim vprašanjem jc namreč veljka podobnost. Social* na pravičnost obvezuje države, da svoje gospodarstvo tako preurede, da se bodo osnovne dobrine pravič* no razdelile med državljane vseh stanov in poklrcev. Ista pravičnost pa obvezuje tudi katoliško cerkev in z njo vse vernike, da poskrbi za to, da se bodo duhovni zakladi svete vere pravično razdelili med vse rase in narode vseh edin. Sveti oče Pij XII. pravi naravnost: «... Naj vedo vsi, kateri se oklepajo katoliške cerkve, katerega kol? rodu in jezika so, da jmajo v Gospodovi hiši, v kateri vladata postava in mir Jezusa Kristusa, enake sinov ske pravice... Delati za to, da se božje kraljestvo širi. je sveta dolžnost vsakega, ki ga jc Kristusova milost rešila satanove* ga suženjstva in ga s svetim krstom naredila za	državljana	Njegovega
kraljestva. Seveda jc to	delo v	vsa*
kem stoletju	drugačno.	Druga	so
sredstva, drugi pa so tudi napori in boji. Biti član tega kraljestva sc pravii: živeti v njegovem duhu, de* lati za to, da se vedno bolj širi in da se njegovi zakladi odpro tudi tistim, ki še niso njegovi člani.«
Toda kakšen jc današnji položaj v misijonih?
Žetev je velika... Na zemeljski obli prebSva	2.053.500.000	ljudi.	Od
tega je katoličanov samo 375,000.000. Torej niti toliko ne, kolikor ima pre* hivalcev mogočna »Država sredine« Kitajska...
Toda delavcev je malo... Med vso ogromno množico ljudi, ki prebiva po vseh kontinentih in je še izven edino zveličavne Cerkve, deluje sa* mo 22.000 misijonarjev duhovnikov,
11.000	misijonskih bratov in 56.000 misijonskih sester. (Pa danes so te vrste zaradi silovitih preganjanj na Daljnem Vzhodu gotovo še redke j* še!) Na vsakega misijonarja pride skoraj 70.000 poganov. Torej tako nekako, kakor če bi bil v Gorici z okolico cn sam duhovnik in bi mo* ral skrbeti za vse dušne potrebe
meščanov. Poleg tega so pogosto •—• zlasti danes — misijonarji v strašnih težavah in nevarnostih in morejo vzdržati na misijonski' fronti samo z največjim heroizmom, ki izvira iz njihovega zaupanja v Boga. Kitajski misijonar nam je že v pismu 9. ju* ni ja 1947. med drugim pisal sledeče: »... Mars'kateri misijonar, pa če* prav škof ali misijonska sestra, je bil zaradi smešno nesrečnih tožb, pred ljudstvom razgaljen in krvavo tepen —• obsojen od komunističnega ljudskega sodišča — da je od hudih udarcev omedlel. Nato pa se je z zlomljenimi udi ali z enim očesom vrnil k svoji čredi ter zopet sprejel križ na svoja ramena... Mnogi so podlegli nadčloveškim naporom, mnogi pa so telesno tako na koncu, da potrebujejo skorajšnjega počitka. A pride premalo novih misijonarjev in jih zato ne moremo nadomestiti...«
Razmere so se od leta 1947. do danes le še poslabšale. Torej je pismo tudi danes zgovorna slika vpijočih razmer na misijonskem po*
lju.----------
Kaj pa Slovenci in misijoni? Tudi naš mali narod ni zadnji v misijon* ski delavnosti, čeprav je precej za
aktivnostjo belgijskih, nizozemski ter katoličanov nekaterih drugih d! lavnih narodov. Slovenci imamo j krog osemdeset misijonarjev in rf sijonark, ki delujejo raztreseni p vsem misijonskem svetu in žanje:5 povsod priznanja za svoje nesebičrj in požrtvovalno delo. Poleg tefj nekateri naši veliki misijonarji I preteklosti uživajo svetovni slove Če so nam v Vidmu rojenega friri čiškana bi. Odorika Pordenonskeg' velikega misijonskega popotnika 1 stoletja, ki je bil — če že morda Slovenec, pa prav gotovo češkej) rodu, torej Slovan — ugrabili s*' sodje, nam pa nihče ne more vze* in si lastiti našega velikega pionir) med Indijanci, škofa Friderika If« n e j a Baraga in apostola Centralij Afrike, provikarja dr. Ignacija Kno!( leharja.
Vendar kaj pomen; peščica slove* sk'h misijonarjev v primeri z ogrori nimi potrebami v misjonskih dežf lah! Ako le malo premislimo, ne mj remo kot dobri katoličani mimo t1 ga problema, ki zadeva vso Cerke in se razteza na vse katoličane k« celoto, ne le na požrtvovalne p* sameznike.
Slovenski romarji v argentinskem Luhanu
p'
sv
g<
te
ni
ta
Pi
or
h
ki
a
sa
sk
in
ki
zc
še
di
u<
ra
m
T
ta
P<
14. maj je bil dan slovenskega svetega leta v Argentini. S posebnim vlakom smo poromali k Marijii. Ko je vstala jutranja zarja, se je kmalu zgubila v deževnih oblakih, ki so marsikoga ostrašili. Toda ogromna večina je bila zvesta svojemu sklepu, kot nekdanji svetogorski in višarski romarji, ki niso gledali ne na dež ne na mraz ne na vročr-no ne na dolgo pot. Naš romarski vlak se je do kraja napolnil in, ko je potegnil iz izhodne postaje, se je ulila taka ploha, da je bjlo naenkrat vse zalito. Mi smo pa brzeli dalje s prošnjo, naj se izlije predno pridemo do Lujana, ki je 60 km daleč in eno uro in pol vožnje. V Ramos Me ji ji, kjer se je vlak ustavil, da sprejme še novo skupino romarjev, so se do kraja napolnili' še ostali rezervirani 4 vagoni. Dež pa je pritiskal kar na* prej, toda mi smo veseli hiteli k Mariji. In Marija nas je tudi čakala. Ko je vlak privozil, je deževna pio* ha ponehala.	Po	malo je sicer	še
naletavalo, toda kaj to. Pač pa nam je ovrlo svečano procesijo do- cer* kve, ker pač nismo smeli razviti naših razstav, toda dež ni oviral na* šega gibanja. Ob pol 10 smo že kar napolnili cerkev in ljudje so obsto* pili spovednice. Ob 10. uri se je pri* čela naša maša. Pristopil je g. Hlad* nrk.	na koru	so	zabučale orgle	in
kmalu se jc razlegala slovenska pe* sem po vsej baziliki. Z začudenjem smo	ugotovili,	da	je romarjev daleč
čez	1000. Če	bi	ne bilo dežja,	bi
bflo seveda mnogo večje število tistih, ki bi prišli s svojimi vo* žili, posebno staronaseljenci. Toda tudi tako je bilo dobršen del staro* naseljencev in lahko ugotovimo, da dejansko že ne obstaja nikaka raz* dalja, razen v kolikor je rdečih pri* gonjačev, ki so za svoje zdražbarsko delo plačani.
V	nagovoru je g. Hladnik poudaril posebno misel na svetogorsko Kralji* co, ki jc beguncem šc prav posebna zavetnica, ker jc sama tudi beguntea in bila celo ugrabljena in hudo po* škodovana.
Ni nam bilo žal zaradi vremena, ker tako smo bili še bolj zbrani v zaupni molitvi in smo imeli več čq* sa, ker nas zunaj ni nobena stvar raztresala.
Po končani maši so bili stanovski sestanki, posebej za starše, fante ;n dekleta, zelo lepo obiskani.
A tudi' socialni del je prišel do polnega izraza. Četudi je brlo n e v* sečno zaradi tesnega prostora v ro* marskem domu, kjer jc strehe do*
te In
volj za lepo vreme, ne pa za de ie bilo pa prav malo ostalih roma« n> jev, da smo bili Slovenci p o pol! P* gospodarji položaja in tako smo i ^ med seboj lepo spoznali, si medsi bi bojno postregli in lepo pomenili ?0J navdušili za skupno delo za biago dušni jn telesni našega narod* Kranjci in Primorci, Štajerci in ' rošci smo brez razliike bili vesi' 1 r.ašega romanja v spremstvu zastaj ‘l brezjanske in svetogorske Marije.
Popoldne smo se spet zbrali. K**11 polna nas jc bila cl-rkev Najprej ***• je razvila procesija po notranjščin ogromne bazilike. Preveč nas jc bil' ’ da bi mogli vsi v procesijo. Mejv* petjem in molitvijo se je vsa s lovci nost celo lepše razvila, kot bi J zunaj na trgu, kjer hi .,e vršila Ea lepem vremenu, ker v svetišču ‘.m bili pač bolj zbrani. Za konec sm Vs še zapeli litanije, nakar smo se * Uf poklonili Mariji in nato odhiteli n n< postajo in proti detnu, v'i bogu : ^ Mariji hvaležni tudi za dež, kc V< tako jc bilo naše romanje mnm!n! bolj domače j,n naše, ker je priš'i manj ostalih romarjev.
28. maja se bomo pa spet zhrtf na vsakoletnem shodu zadnjo nia mško nedeljo, ki sc vrš’ v Lurl.i pf*a Buenos Airesu žc M let. Tudi 1*8* attod tvon člen v verigi naših ,vf
♦oietnih slove.-irosti.
_ <1(
PRED BOGOM NI RAZLIKE
V	osrčju Afrike, v Ugandi, j' pred kratkim posvetil škof msg< Jožef Kiwanuka, ki je črn z« moreč, 4 mlade semeniščnike M le polti, po rodu Kanadčan*1 Služili bodo v Ugandi med z*| niorei.
Red sv. Dominika
Preteklo leto meseca septefl) bra so imeli dominikanci gen* ralni zbor v Washingtonu, kjf so izvolili novega generalne^ predstojnika. Ob tej priliki * izdali katalog s pregledom j stanju svojega reda. Iv. njega f razvidno, da ima danes domi«'1: kanski red 7661 članov, ki ži'1 razdeljeni v 33 provinc. V Jug^ slaviji imajo dominikanci pose^
no provinco na Hrvatskem. ■ Sloveniji jih ni. Poleg mošk'] šteje dominikanski red tudi žel ske članice, katerih je nek1' manj, namreč 5633. Številen P,j je dominikanski ženski trc^ red, ki ima/ čez 40 tisoč člaO,(j Tudi teh ni na Slovenskem
di
. 2 Let* II. - Stev. 22
KATOLIŠKI GLAS
Stran S.
k o najnovejših odredbah pri nameščanja slovenskih učiteljskih moči v Trstn
4 I
»I
oj
p jel ion tež i * ivi r«
:oji
II
'CfŽlTn pre^ P°^()Pa^ slovensko šolo. l)r* žava, ki ima polna usta besed demo* j kra.ci.ji, ki slovesno prisegata na tjrj človečanska načela, ista država v isti jf8 sapi tepta	najnovejše človečau*
a|j *ke pravice naroda, nad katerim ima. slučajno	po botrovanju Veli*
kih oblast. Tako sprožijo zdaj eno, zdaj drugo puščico proti slovenski šoli). Vse jim pride prav.
Zadnja odredba ZV U v Trstu o dvojnih lestvicah pri nameščanju učnih moči	je zanimiva iz več
Vsaka država, ki je kulturni na* ’ (predek državljanov prva skrb, po* sveti vse skrbi za čim boljše peda* goške in strokovno izobražene uči* teljske moči. Samo na Tržaškem je mogoče, da so trenutni gospodarji tako nedemokratični in tako zelo ne* Pravični da bi radi z vsemi sredstv
nof
vel
•ort
lež'
mi
razlogov.
rkt
k<
Najprej ZVU ve, s katerimi ljud* (mi ji je bilo mogoče ustvariti na Tržaškem slovensko šolstvo. To so tako znane stvari, da jih ni treba ponovno navajati. Pripravlja se, kot slišimo, natančna zgodovina začetkov slovenskega šolstva pod vodstvom ZVU. Spomin vsekakor ni tako kra* tek, da bi ne segel pet let nazaj. L ta spomin pravi, da takrat ZVU cje n( spraševala po pristojnosti m da ms< n* misI‘*a na dvojne lestvice, ker za )0n Prvo lestvico tedaj n.; nikogar bilo. 9 , Samo s pomočjo druge lestvice je ■dsi ^ilo mogoče ZVU ustvariti na tem U j ozemlju slovensko šolo. Zdi se, da a(,tj ie bilo to tedaj veliko ;n važno ,0jj Vprašanje prestiža. Tedaj tudi m d ZVU spraševala, kdo >z prve lestvice se hotel peljat? v spremstvu po* ” lici je na šolo in tam pod zaščito "| policije učiti. Ni spraševala, ker ni 'j*jt)ikbgar bilo. ZVU ni spraševala, ali .j *‘s. bili tisti učitelji iz prve ali iz j'j(i druge lestvice, ki so jih komunistični j,;|(j hujskači čakali za vogli, jih opiju* Vlcjvali in pretepali. Ves ta blagoslov 3vciSo sprejemali učitelji brez lestvice, ■ j ter so bili zavedni Slovenci in so , , zato vse žrtvovali, da bi bila tu slo* renska šola. Slovensko šolo so kljub
lestvice
skega nadzornika, da so pobili ne* kaj slovenskih učiteljev, da so ka* menje metali v slovenske šolnike, ko so spremljal; zavezniškega častnika, šefa prosvete v komunistične vasi. Italijanom je prav gotovo taka vnema za slovensko šolo neljuba. Bjlje bi bilo, da ne bi bil nihče tako vnet za slovensko šolo. Italijani tudi ne vedo, da so nekatere slo* venske šolnike v Trstu obsojali v Ljubljani na smrt, samo da bi jih prestrašil1!' in bi tako slovensko šolo omrtvičili, ker je delovala po na* črtih zapadne demokracije.
Da bi se Italijani radi maščevali nad vsemi temi, k‘ so kljub vsemu ustrahovanju in grožnjam in večkrat
s smrtno nevarnostjo polagali, temelje slovenskega šolstva na Primorskem, mi nič čudnega. Čudno pa je, da isti zavezniki, ki so bili priče temu delu in ki so	klicali	šolnike,	naj	prično
z delom,	da isti	demokratski	zavez*
nik? mečejo \z šol vse, kr so jim pri najtežjem delu pomagali. Ali se jim ne zdi, da utegne marsikdo pomislit’, da bodo enako naredili z vsakim človekom in narodom, ko jim ne bo več koristil?
Ne bi imeli več kaj posebnega pripomniti. Vedno smo ,se borili’ jn se bomo	tudi v	bodoče	za	dobro
slovensko šolo,	za šolo,	na	katero
bodo otroci in. starši ponosni, za šo*
lo,	ki bo vzgojila dobre strokovne delavce in zavedne Slovence. Ali je učitelj doma jz Gorice ali iz Pošto j* ne, ni prvenstveno vprašanje. Glav* no vprašanje je, da je dober učitelj in vzgojitelj in da je dober ter za* veden Slovenec.
Leteči krožniki “
ista!
strt
stlr vsem pomislekom prve e ; Ustvarjali ljudje, ker so bili popol* ; „ »orna vdan? zapadni demokraciji m ;u ji ker so poznali komunizem kot naj* j,(l Večje zlo tega časa. Zato se komu* noiii »izma niso bali, ampak so brez po* >riš! B>ialekov stopili v službo ZVU.
Al? je bilo morda ZVU zaradi te* t>I.„|ga nerodno brcniti na cesto vse, k;
j so Šli čez drn jin strn z njo, pa je "pf zato določila za to delo italijanske.
; (iga šefa dr. Andrija? vf Naj bo kakor koli. Odredba ni’ v korist slovenski šoli. Predobro vemo da se je vesele predvsem Italijani. r« Dr. Andri gotovo še ni pozabil, 1" da so streljali na slovenskega šol*
L i'	—
Ameriškj listi in za njimi angleški in francoski, ponavljajo sedaj so* glasno,da je ugotovljeno, da so »leteči krožniki« ameriško tajno orožje. Ameriška vojna mornarica se je devet let trudila, da bi. izpopolni* la iznajdbo tega ameriškega orožja in sedaj jzvaja poveljstvo ameriške vojne mornarice prve poskuse z nji* mi. Podrobnosti o tej iznajdbi sta objavila ameriški list »U. S. News and \Vorld Report« (in radijski ko* mentator M. Tavlor. Oba sta pod* črtala, da so že pred drugo svetovno ojno v USA proučevali gradnjo ta* kih »letal brez posadke« oziroma »televizijskih bomb«.
Ti »leteči, krožniki« so dejansko izredno hitra lovska letala, toda zelo različna po velikosti. Ameriški leta* lec Gorman je na nekem svojem poletu ugotovil, da ta »krožnik« v premeru ni presegal 30 cm, dočim dosegajo največji »krožniki« tudi 70 do 100 m v .premeru. Lete pa ti krož* n'ki ali s posadko ali pa brez nje. Glavni del je namreč tako zgrajen, da lahko opravlja vodstvo aparatov človek tudi pri največji hitrosti po*
leta. Vsak tak »krožnik« pa je de jansko tudi televizijska radijska po* staja, kj nosii s seboj šesterosmerno sprejemno registracijsko napravo. Ta televizijska postaja prenaša nato po kratkih valovih vse, kar ugotovi, ti* stemu središču, odkoder sprejema svojo vodstvo. Vse, kar se godi oko*
li,	pod ali pa ,nad letečim krožni* kom, se takoj prenaša in vidi kot slika v tisti prostor, odkoder radij* skim potem to letalo upravljajo. Kakor prejema slike o položaju leta, tako tudi po kratkih valovih oddaja letalu ukaze, kako se naj premika v danem okolju.
Kakor poročajo listi, so se v USA odločili, da grade predvsem »krožni* ke« brez posadke. Taka televizijska in na določeno mesto leteča iz da* Ijave vodena bomba pa stane ogrom* no in siicer stane vsaka okrog pet milijonov dolarjev. Najbolj znanj vrsti, sta »Glomb« in »Gargovle«. Najnovejši proizvodi so opremljeni tudi s posebnimi aparati, ki ta »leteči krožnik« sami vodijo na tako zvana mesta, ki so najbolj »aktualna« in jih imenujemo žarišča.
delo za korist človeštva. Ta sila pa je neizčrpljiva in je bo vedno dovolj, tudi ko bodo izčrpane vse zaloge premoga in petroleja.
Kemija pa nas danes ne uči samo tega, iz česa so sestavljene različne snovi, ne razkraja samo teh, temveč sestavlja nove. Danes posameznik ne more-več obvladati vse kemične ve* de. Na svetu je danes v različnih jezikih okoli1 2000 strokovnih listov, k? se v glavnem pečajo s kemijo. Mesečno je v teh listih opisanih na stotine novih odkritij, na stotine nc* vih, umetno sestavljenih predmetov. L. 1880 smo poznali okoli 15.000 ke* mičnih spojin in sestavin, danes je znanih že nad 350.000. Kaj vse bodo še odkrili, bo povedala bodočnost, ker kemični vedj so postavljene zelo široke meje.
Danes znanstva ne skrbi več, kako bo na svetu, ko ne bo več železa. Na mesto tega bodo stopile, oziroma stopajo druge kovine, ki. so mnogo trše in trpežnejše kot železo, poleg tega pa lažje. Po dosedanjih iz* košnjah bo železo vedno manj po* trebno in na njegovo mesto stopajo nove zlitine, predvsem aluminija in magnezija. Teh dveh lahkih kovin pa je na svetu neizčrpno mnogo, se* veda danes izrabljamo le najbogatej* še vire, ki nam nudijo surovine po najnižji ceni.
Česa vsega je kemija sposobna, lahko presodimo že po uspehih, ki so bili do danes doseženi: Danes se porabi na svetu največ umetnih tka* nin, od umetne svile in volne pa do najlona in še modernejših. Kemija nam je dala modro galico, DDT in druge snovi, ki jih rabimo za uni* čevanje škodljivcev v kmetijstvu in v vsakdanjem življenju, poleg tega pa tudi vitamine in najbolj učinko* vita zdravila.
Kaj dela kemija samo iz premoga in apna? Predvsem dobiva iz teh dveh surovin karb?t, ki je bil tako važen v dobi, ko je primanjkovala električna luč. Karbid pa je izhodi* šče za tisoče in tisoče drugih pred* metov, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Nemci pa so uživali med
GIOiSIP!OID!A!RISITiViO
Ali grozi svetu lakota in gospodarska propast?
(Konec)
GOSPODARSKA BODOČNOST ČLOVEŠTVA Z AVI SI OD ZNANSTVA
Znanstvo je v zadnjih desetletjih zelo napredovalo, pri znanstvu pa
najbolj naravnoslovni ved? fizika in kemija. Na teh dveh vedah in na matematiki pa se razvija tehnična veda, ves tehnični napredek.
Fizika nam ie odkrila atomsko silo, ki bo prej ali slej vprežena v
zadnjo vojno čokolado in margarin, za izdelavo katerih je bil uporabljen karbid:	torej	čokolada in margarin
iz premoga in apna. Teh živil danes ne izdelujemo umetno, ker sc (zde* lovanje ne izplača. Če pa bi bila potreba, bi jih izdelovali in mogoče se bo enkrat potreba pokazala.
Kar se pa danes že izdatno pro« izvaja, je umetna živalska krma, Ka* ko se ta pripravlja, naj nam pove naslednji primer:	Navadno	žaganje
in druge lesne odpadke spremenimo s pomočjo nekaterih kislin v slad* korne spojine. Če tem dodamo neke rudninske soli jn posebne vrste kvasnic, dobimo beljakovine. Iz 100 kg žaganja dobimo 50 kg sladkorja, iz tega 25 kg kvasa z 12 kg bel jako* vin. Toliko beljakovin se nahaja v 100 kg govejevega mesa. — Na po* doben način umetno napravljenih krmil pokrmijo letno v Severni A* meriki že nad 200.000 vagonov.
ZAKLJUČEK
Danes izdelujejo na umetni način sladkor, maščobe in beljakovine. Te 3 snovi pa so podlaga človeške in živalske prehrane. Če se bo torej izkazala potreba, bo kemija poskr* bela za prehrano človeštva. Ista skr* bi že danes za obleko, obutev ter za 1000 drugih potrebščin. —• Za ogrc* vanje in motorno gonilno silo bo poskrbela fizika, ki nima v rezervi samo atomske energije. Že danes ulovijo zelo mnogo sončne toplote in jo uporabljajo za ogrevanje stavb, za toplo vodo v kopalnicah, itd. — Prej ali slej bodo vpregli tudi o* grom.no silo, ki valovi morske vode: izrabili bodo plimo in oseko.
Znanstvo pa nenehoma išče naprej, Nehote se drži navodila, ki ga je dal Bog Oče Adamu: naselite zemljo in zavladajte nad njo. To se bo zgodilo, zgodilo pa se bi še prej, če bi bile vse umske in materielne sile zdru* žene v delu za dobrobit človeštva in ne predvsem za njegovo uničenje. Pa se bodo ljudje že spametovali, če ne, pa j?h bo tepla šiba božja, kot nas že tepe, ker se borimo še vedno za oslovo senco.
DBObPsIeSbI
Opčine
Na predzadnjo majniško nedeljo smo imeli na Opčinah skupni shod Marijinih družb. Slovesnosti se je udeležilo tudi zelo veliko drugih Marijinih častilcev, ki sicer niso v Marijini družbi. Shod je zelo lepo uspel. Vseli, smo, da jma Marijin kip prav lep prostor na stranskem oltar* ju, ki so ga pobožne roke tako s?* novsko okrasile. Pred kipom so bili lepo razvrščeni številni, dragoceni
darovi, ki jih je Marija dobila na svoji prvi potj P° naših vaseh. Do* mačni pravijo, da se tam okrog šti* rih popoldne ni nič videlo, da bo ob pet’h kaka posebna skupna po* božnost v cerkvi. Kar naenkrat pa so pridrdrale prve koriere in tram* vaji, polni romarjev iz mesta in de* žele. Med rožnim vencem se je ve* lika cerkev napolnila do zadnjega kotička. Govor je imel novi openski dušni pastir msgr. Silvani. Toplo nas je prav' vse povabil, naj ustanovimo
ROST.1AN FRANKO:
Zadnji dricol Petikega mučenika
s M ■ant
a Povest iz misijonskega de*
teirt Lo VAN .1A V SEVERNI AMERIKI
’j-( Timankova postava se je visoko neS >Zravnala. Od veselja žareč je rekel: ti * »Letim. Toda, če se Timanko ne vr* i "e, ko bo zašlo sonce, naj Chionata r ji ^rtluje, kajti njegov sin je padel v nifli	sovražn:kov. Beli oče, položi
živ' ^ojo čisto roko na mojo glavo; po
[uef	!c^e n'°^ v m°ic u^e‘“
osel'	Duhovnik je dvignil desnico k
n> ' blagoslovu, Indijanec je sklonil čelo; jgkilj ,vato pa je brez šuma zdrknil v vodo. /(■!'; enkrat se je pokazal na površju ieM< globoko zajel sapo. Potem ga je n fj bistro oko njegovega očeta videlo, irclj1 0 se je zavihtel na breg in se vil aU'(	grmovju kot kača.
Dhionata je pritrd'1 čolnič na Pa* h>bek, ki je molel iz vode. Zapustil
ga pa ni. Opazoval je nasprotni breg. Srce mu je močno bilo.
Sonce je počasi zahajalo. Na zapa* du se je že lesketala večerna zarja skozi resni gozd. Indijanec je sedel kot mrtev kip, samo žareči pogledi so mu uhajali na drugi breg. Du* hovnik pa je prosil Boga za varstvo pogumnega mladeniča.
Sedaj je sonce zašlo. Na modrem nebesnem oboku je stala zvezda pri zvezdi; srebrni, sijaj meseca se je razlival črez gozd in reko. Od blizu in daleč nobenega glasu. Timanko se ni vrnil.
2. SAPA BELEGA MEDVEDA
Potem, ko je Timanko srečno pre* plaval reko in dospel na breg, se je hitro skril v senco gostega grmovja in skrbno jskal kraj, nad katerim so krožili jastrebi. Njegovo izvezita* no oko ga je kmalu odkrilo.
Kakih sto korakov od brega se je vzdigoval griček, ki je bil obrasten z orjaškimi drevesi in mestoma s skoro nepredirnim grmovjem. Tam
je moralo biti indijansko taborišče. Timanko je premišljeval, kako bi se neopažen približal kraju. Toda to se mu je zdelo skoraj nemogoče. Pred gričkom se je namreč vlekla dolga goličava, ki je ni mogel prekoračiti, ne da bi ga videlo oko v grmovju oprezujočega sovražnika. Zato je mladenič sklenil splezati na drug gri* ček, kj je ležal blizu prvega. Tega jc lahko dosegel, ker se je skril v gozdu. Kmalu jc b’l na mestu. Toda zaman je napeto gledal okoli; noben Indijanec se ni pokazal. Zlezel je nazaj do roba nevarne goličave.
Timanko je še enkrat premislil, ali naj tvega nevarno dejanje. Tu pa se je spomnil svojega očeta, koiega ponos je bil, in belega očeta, ki težko čaka odgovora in ni se več obotavljal. Zaupajoč v svojo spret* nost in v nastopajoči mrak, se je stisnil k zemlji jn se vil kot kača po nevarni planjavi.
. Toda vsa previdnost je bila zaman. Dvoje orlovih oči je že dolgo zašle* dovalo njegovo gibanje. Sedaj se je dvignil deset korakov za njim iz go*
ščave veljk, močan Indijanec. Črna bojna barva, s katero si je prebarval život, mu je dajala grozo vzbujajoč •'zraz. Njegova glava je bila popol* noma gola, razen velikega povezane* ga čopa las, v katerem so tičala ve* lika orlova peresa. Z občudovanjem je zrl za drznim Huroncem in mu ravnotako brezšumno sledil.
Huronec je srečno dospel do vznožja grička in izginil v gostem grmovju. Tam je nekaj trenutkov počival,, nato je lezel dalje. N, slišal in ni opazil, da ga nekdo zasleduje. Sedaj je ugledal tabor. Kmalu bi mu bil ušel z ustnic vzklik strahu. Pred sabo nj videl tabora prijatelj* skih Algonkincev, ampak sto črno pobarvanih Irokezov, smrtnih sovraž* nikov Huroncev. Hotel se je hitro umakniti, kar je objela železna pest njegovo desno roko in zasmehljiv glas mu je zašepetal na uho: »Zakaj se plazi huronski deček T:manko okoli tabora irokeških vojščakov?«
Napadeni jc s silovitim sunkom planil pokoncu in roka mu je segla za pas po nož. Toda nasprotnikove
trde pesti so ga vrgle vznak in ga pritisnile k tlom.
»Huango, Beli medved,« je zaškri* pal Timanko. Njegovi žareči pogledi so se zapičili v Irokezove oči. Iro* kez pa je postavil koleno na sopiha* joče ujetnikove prsi in mu rekel: »Mali huronski deček, že drugič si pod šapo Relega medveda.«
Timanko je zbral, sopihajoč od jeze, poslednje moči, toda zmago* viti sovražnik je nalahno zažvižgal in za malo trenutkov je Huronea obkolilo sto vojščakov.
Timanko je temno gledal pred se; Huango pa je govoril s svojimi ljud* mj in kazal z roko proti reki. Nato je Irokez izginil s tridesetimi voj* ščaki v grmovju. Ostali pa so ob* krožili ujetnika in opazovali pre* drzneža z občudujočimi pogledi. Končno jc nekdo vprašal: »Kdo jc poslal dečka oprezovat okoli iro* keškega tabora?«
Timanko ni niti gledal govornika. Ta je vprašanje ponovil. Sedaj pa je odgovoril ponosno:	»Ali so oči
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto II. - Stev. 2
Marijine družbe in se vanje vpišemo. Višek pobožnosti so, bile pete lita* nije, ki jih je prepevala vsa cerkev. Zdi se nam, da še tako lepo in navdušeno nismo slišali prepevati ob drugih podobnih prilikah. Presenetil nas je tudi domači pevski zbor, ki je zapel' nekaj zbornih pesmi. Zlasti »Tantum ergo« je bil dovršeno po* dan. Še dolgo po zadnji skupni pe* smi so ostali romarji pri Mariji, še dolgo so odmevale pesmi v čast naši skupni duhovni materi. — Poleg do* mačinov in številnih družbenie iz Trsta srno opazili večje skupine iz Bazovice, Škofij, Proseka in Konto* velja, Doline in Mačkolj. Po tem prvem shodu se da sklepati, kako veliko bo Marijino slavje v jeseni, ko se bomo za oblctnico Marijinega romanja vsi zbrali na Opčinah. Tako bomo izvršili sklep, k> smo ga lansko leto skupno napravili. Jesenski shod bo v septembru.
Marijino romanje v Rojanu
Rojanski verniki bodo sprejeli kip Marije romarice v soboto 3. junija, ob devetih zvečer, na trgu pred glavno postajo. V Rojanu bo ostala do torka 6. junija zvečer, ko bo odšla po Miramarski cesti v Bar* kovlje. V nedeljo 4. junija bo služ* ba božja za Slovence kakor ob ne* deljah (ob 7 in 9 sv. maša s petjem in pridigo, ob 16 večernice). V po* nedeljek 5. junija: ob 6 sv. maša s petjem in pridigo; ob 16 pobožnost za otroke in šolsko mladino; ob 20 večerna pobožnost; ob 23 bedenje (molitev in petje) jn o polnoči sv. maša. V torek 6. junija: ob 6 sv. ma* ša s petjem in pridigo; ob 17 za« ključna pobožnost.
Barkovlje
V torek 6. junija zvečer pripeljejo iz Rojana k nam kip Matere božje. Po slovesnem sprevodu po obrežni cesti bomo barkovljanski slovenski verniki v župni cerkvi opravljala to noč svoje prve pobožnosti v poče* žčenje božje Matere * Manije. Po prihodu v cerkev bomo z molitvijo in premišljevanjem sv. rožnega ven* ca ter s petjem Marijinih pesmi pes čakali polnočnice s slovenskim pet* jem. Pred polnočnico, točno ob 12. uri, bo kratek govor v pozdrav Mariji; med polnočnico bomo pred sv. obhajilom molili posvečenje. V sredo in četrtek, dokler bo kip v naši župniji, bodo za nas sledeče po* božnosti:
V SREDO sv. maša s pridigo ob
6.	uri zjutraj — če mogoče s petjem
—	ob 9.30 za naše šolarje, popoldne ob 5. uri za žene in dekleta. Zvečer bo za vse vernike skupni »križev pot« po ulicah in »Beli cesti« do »Rdeče hiše«, tako da bodo imeli blizu Marijin kip tudi verniki s Ci jakov, Gašperetov, Stare Gore, Trstenika in Gornje Grete.
V ČETRTEK (na praznik sv. Reš*
njega Telesa) bodo opravila po na* vadi: Sv. maša s petjem ob 8. uri; ob
5.	uri popoldne pa bodo pripeljale :n prinesle matere svoje male in večje otroke, da jih priporoče ne* beški Materi. Otroci naj prinesejo po eno cvetko v dar Mariji. Opoldne bo tako zvana »suppli,ca« za vse. Zvečer se bomo vsi poslovili od Marije, ko jo bomo v slovesnem sprevodu spremili ob 9. urj do »Sve* t'lnika« (Faro), kjer bomo Marijin kip jzročili vernikom rojanske po* družnice na Greti.
K duhovni obnovi bo pomagal s svojimi govori preč. g. misijonar Vidmar, ki ga imajo Barkovljani v najlepšem spominu od slovenskega misijona, ki ga je on imeli pred leti. Tudi drugi duhovniki bodo na raz* polago zlasti tisto noč ob prihodu, da boste lahko v velikem številu pri sv. obhajilu že pri naši poltaočnici in tud5. druge dneve. Naj nikdo ne manjka. Okrasite hiše in razsvetlite okna!
Kožbana v Brdih
V	sosednji vasi Belo se je ponovno pripetil slučaj nasilja. Širom okoli znani kmet Sitar Jožef je šel po opravilih k nekim znancem v sosed* njo vas. Slučaj je hotel, da se je Sitar v tej hiši srečal z vodnikom obmejne straže. Le temu je tožil o neznosnih razmerah v katerih se na* haja v Jugoslaviji kmet po uvedbi komunističnega raja. Zlasti je tožil, da se kmete na razne zvijačne na* čine sili in primora, da morajo vsto* pati v tako zvano obdelovalne za« druge kot pristni sovjetski kolhozi. Odpornim kmetom — to je onini, ki nc kažejo nagnenja do imenova* mi h zadrug, nalagajo neznosne davke, da jih tako naveličajo in indirektno primorajo vstopiti v zadruge in v isto oddati vse premično jn nepremično premoženje, ki so si ga s trudom in znojem priborili odnosno prihra* nili. — Toda naš ubogi Sitar nj po* znal zgodovine hlapca Jerneja. . . Vodnik ga je odpeljal in čez par ur je bilo slišati na samoti v bližini njegovega doma strele. Zaskrbljena žena ga je šla drugi dan iskat, pa ji je vodnik rekel da je v Solkanu, to* da ne tukaj ne drugo ga ni našla...
Piešivo
Na Plešivem je umrla po dolgi bolezni previdena v tolažili ža umi* rajoče, Egidija Blažič, žena Franca. To družino pa je neposredno zadela še drug hud udarec. Hči vera jc bila zaročena z Darkotom Toroš, ki je bil lani decembra meseca obsojen na smrt in so ga letos mareca me* seca ustrelili. — S hudo zadeto dru* žino iskreno sočustvujemo.
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
NmOV
Podgorski župnik g. Špacapan ponesrečil
V soboto ob 9. predpoldne se je vozil preč. g. Špacapan, župnik pod* gorski iz Gorice domov na svojem motornem kolesu. Malo predno bi moral zavit’, iz glavne ceste proti cerkvi mu je prišel tik pred kolo pes. Gospod je motor naenkrat zavrl. Pes je sicer srečno odnesel pete, g. Špacapan pa je tako nesreč* no padel, da se je težko poškodoval in pretresel možgane. Odpeljali so ga takoj v bolnico, upamo, da bo sreč* no ozdravil, če ne bo drugih kom* plikacij.
Prvoobhajanci v Štandrežu
Na binkoštno nedeljo so imeli štandrežki prvoobhajanci na šolskem dvorišču lepo javno akademijo, ki je privabila vse polno gostov, saj je bila to prva otroška prireditev na prostem. Sodelovali so tud; otroci iz Rupe in iz Slov. sirotišča v Gorici.
Sklep slov. šmarnic v Gorici
Danes zvečer se izvrši slovesen sklep naših šmarnic. Udeležba je bi* la ves mesec zelo velika, tako, da so si morali takoj od začetka pomagati z zvočniki za one, ‘ki niso mogli v cerkev jn so stali na trgu pred njo. Msgr. dr. Močniku smo za njegove krasne govore zelo hvaležni.
Obmejne prelaznice za dvolastnike
Marsikomu kmali preteče obmejna prelaznica. Vse te opozarjamo, naj si takoj preskrbe pri. kvesturi po* trebno obnovitev, da ne bo sredi dela nepotrebnih zamud.
Pet slov. profesorjev na rimskih univerzah
Kolikor nam je znano, je danes pet slovenskih profesorjev na različ* nih rimskih univerzah. Na Gregori* janski univerzi sta p. Zore in p. Truhlar, jezuita; na Propagandni sta dr. Vodopivec in dr. gtalcer; na frančiškanski pa p. Hugo Bren. Tu se res uveljavljajo besede pesnika Keseskega!
Župnik Merkun v Ameriki
V Severni Ameriki, se nahaja že tri leta dobroznani Anton Merkun, bivši župnik na Homcu. V domovini je bil obče znan kot velik organiza* tor dobrodelnih, socialnih in verskih ustanov. V Ameriki nadaljuje svoje delo posebno na dobrodelnem polju kot naslednik Janeza Kalana. Njcgo* va dela in ustanove priporočamo
vsem našem prijateljem. Letos ob* haja zlato mašo in naj. sprejme tudi. naše najsrčnejše čestitke.
Izpiti na Nižji trgovski strokovni šoli v Trstu
Sprejemni, vstopni in nižji tečajni izpiti na Nižji državnj trgovski stro* kovni šoli se začnejo v drugi polo* vici junija po urniku, ki je objavljen na oglasni deski v šoli.
Prošnje sprejema šolska pisarna vsak dan in jih je treba vložtj za nižji tečajni izpit do 5. junija, za ostale i.zpite do 31. maja 1950.
Vsa pojasnila se dobijo v šofeki pisarni v Via Lazzaretto Vecchio 11/11.
Lakota na Kitajskem
Zaradi lakote trpi na Kitajskem, zasedenem po komunistih 40 milijo* nov ljudi, od katerih se jih 7 mil. nahaja v jzredno težkem položaju; po poročilih kom. vlade obsega o* zemlje, kjer vlada lakota, 20 milijo* nov akrov.
v
Športni teden
»JUVENTUS« je prepričljivo zma* gala v Genovi proti moštvu »Samp* Doria« (4*0) ter je postala državni prvak v letošnji nogometni sezoni. »Črnosbeli« jz Turina so zasluženo zasedli prvo mesto v razpredelnici. Z odlično pozicijsko igro, združeno s sijajno tehniko, so si pridobili sim* patije vseh prjateljev nogometa.
»Milan« — ki šteje v svojih vrstah najprodornejše napadalce — je raz* trgal rimsko ekipo (6*2). Vendar je Rimljanom oslajeno življenje, ker je »Inter« zmešala povsem nepričakova* no štrene »Bari*ju« (3*2):	južnjaki
morajo pobrati šila in kopita ter se podati v B * divizijo. Spremljajo jih na težko pot »rekrutje« jz Benetk.
Po 38. kolu je italijansko nogomet* no prvenstvo zaključeno. Številčno stanje je sledeče:
JUVENTUS: 62 točk (prvak), Mi* lan 57, Inter 49, Lazio 46, Fiorentina 44, Torino jn Como 41, Atalanta in Triestina 40, Padova 35, Pro Patria in Genoa 34, SampDoria in Palermo 33, Bologna im Lucchese 32, Novara in Roma 31, Bari 29 (izpade), Ve* nezia 16 (izpade).
Radio Trst II
Petek, 2. junija 1950: 13.00 Glasba f željah — 18.40 Šramel kvintet, -j
20.00 Slovenski samospevi. — 20.31 Tržaški kulturni razgledi. — 21-® Mojstri besede — Sekna Lagerloel
— 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 2 v c molu.
Sobota, 3. 6.: 13.30 Salonski kvintet
— 18.30 Oddaja za najmlajše: To! lova} Mataj. — 21.00 Sobotni večefj
— 22.00 Večerni koncert. — 22.4! Plesna in zabavna glasba.
Nedelja, 4. 6.: 9.00 Kmetijska oddajal
— 11.30 Aktualnosti1. — 12.15 Oj melodije do melodije. — 13.Oi Glasba po željah. _ 18.00 Film s* trak. — 19.00 Pogovo/ z ženo. -
21.00 Z domače knjižne police'. Ponedeljek, 5. 6.: 11.30 Za vsakeg
nekaj. —	19.00 Evropsk: obne
vjtveni načrt. — 20.30 Okno v svet
— 21.00 Simfonična skladba. Torek, 6. 6.: 13.00 Glasba po žel jak
— 19.00 Mamica pripoveduje. -
20.00 Koncert tenorista Dušani Pertota. — 20.30 Okno v svet —
21.00 Vzori mladini — Zdravilni željšča.
Sreda, 7. 6.: 19.00 Zdravniški •vedeš!
— 20.00 Vo.kalni kvartet Vesef bratci. — 20.30 Okno v svet.
Četrtek, 8. 6.: 13.00 Pevski duet b* zapel slovenske narodne, na har moniko spremlja Mario Sancin, -j
19.00 Slovennščina za Slovence, -j
21.00 Radijski oder — Hermai Heirmans: Dobra nada, drama v dejanjih.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS* Župnija Rojan 300; preplačilo 2 Marijne družbe v Trstu 500; drui benjca iz Marijine družbe v Trsti 600; dar slov. vernikov pri Sv. VI# cenciju v Trstu 1500.— lir. f čna hvala!
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČI SV. DRUŽINE«
P. n. Milka Mlekuž, Trst, 500; m* znana oseba nam je na okno polo žila zaboj in v njem 12 kg suhjl smokev z naznanilom:	Za	sirot«
Neimenovana nam je podarla lej ciborjj v vrednosti 6000; Malič Pavi 300; zbirka (B) 30; N.N. jz Gorici 250— lir. Prisrčna hvala plemenit dobrotnici s. Mar. Frančiški Tint$ ki je poslala našim sirotam iz Cl« velanda 12, Ohio * USA dva paketu ki sta vsebovala razna oblačila, n« kaj parov čevljev jn več kosov mijfo Vsem našim dobrotnikom lep hvala z zagotovilom molitve.
Pobožnosti v Gorici
i
V petek 2. junija ob 8h zvečer ura češčenja pri Starem sv. Anton«
V soboto 3. junija ob 8h zvečer v prostorih katoliške tiskarne * može in fante.
V nedeljo 4. junija ob 8h zjutraj pri Sv. Ivanu sv. maša za može ><
fante.
Irokezov slepe kot oči nočne sove, če jih zadene sončna svetloba? Ti* ntanko vam bo že pokazal, kakšen deček je.«
»Za to se boš pokoril,« so zakričali jezni vojščaki, ga zvezali in vlekli v taborišče. Huronec ni niti zinil. V tem trenutku jc nenadoma stopila pred njegovo dušo postava, o kateri mu je duhovnik mnogokrat pripeve* doval, ujeti krščanski Bog, jn v nje* govi notranjosti je klicalo: »Odpusti, odpusti!« Toda takoj je drug glas prevpil ta klic: »Ne, ne, ne odpušča* nja, ne krsta; maščevanje, maščeva* nje!« In zasmehljivo je zaklical Hu* ronec svojim mučilcem:	»Chionata
me bo maščeval! Timanko še ni mrtev!«
Medtem se je splazil Huango s svojimi spremljevalci na breg. Ko je mrak popolnoma nastopil, je pohitel en oddelek ob reki navzdol in jo pre* plaval. Na drugem bregu so šli rav* no tako oprezno navzgor in so po* skušali približati se čolniču, v kate* rem sta bila Chionata in nvsijonar.
Akoravno so se Irokezi skrbno skrivali, vendar je oko starega Hu* rcnca prodrlo noč in zaslutilo ne* varnost. Odvezal jc svoj čoln in ga pognal v sredo reke. Jezno kričanje z obeh bregov je javljalo razočaranje Irokezov. Chionata se jim je smejal kajti sovražniki jih brez čolna niso mogli doseči. Obotavljal se je še ne* koliko časa, predno je prepustil čoi* nič hitremu toku, kajti upal je, da ugleda kje Timanka.
Obotavljanje ga je pogubilo. Beli medved je slutil, da bosta bežala. Zato ni splaval na suho. Spravil se je na majhno skalnato kleč, ki j:h je bilo polno v reki. Od tu j.e Huango drzno plaval proti bližajočemu se čolnu. Tiho se jc gibal. Nato se'ie potop:l in splaval tik zraven čolna na površje. Grozen sunek, čoln sc je nagnil na stran in nič hudega sluteča človeka sta padla v valove. Na obeh bregovih se jc razleglo zmagoslavno vpitje skozi noč. Valovi so se raz* burkali. Močni vojščaki so hitel' Belemu medvedu na pomoč.
Misijonar se ni branil. Bil je skoro brez zavesti. Čutil je, da sta ga objeli dve močni roki jn ga prinesli na breg. Ko je odprl oči, je ugledal v svitu plapolajočega ognja zmago* slaven Huangov obraz. Chionata pa je izginil brez sledu.
3. ŠIBANJE
Daleč naokoli se jc razlegalo zma* goslavno vpitje Irokezov, ko so v taboru zvedeli novico o srečnem lo* vu. »Duhovnik je naš, duhovnika smo ujeli,« so vriskali vojščaki in se gnetli okoli Timanka.
»In tvoj ponosni jezik, deček,« je zaklical prinašalec vesele vest', »bo povedal onega, ki je padel v valove.«
Zaničljiv smehljaj je šinil preko Timankovih potez.
»Vročina žerjavice bo odprla tvo* je ustnice.« Irokez je planji na sre* do tabora, kjer je plamen lizal veje in vejice, pograbil žareč panj in zagrozil z njim mladeniču: ta pa ni niti trenil. »Ali misliš da. sem
Irokez?« je rekel ponosno. »Vaša grozovitost ne more razvezati niti jezika huronskih žensk, kaj šele Timankovega.«
Konec žarečega panja se je dotak* nil Timankovih prsi; v istem tre* nutku pa je zadonel zapovedovale« »Stoj!« jn Huango jc stopil pred zvezanega. Vojščaki so mrmraje sto* pili korak nazaj. Huango je pogledal ponosno in mrzlo okoli sebe m re* kel izzivalno: »Huronec je moj ujet* nik in n hče mu ne bo niti lasu skrivil brez mojega dovoljenja.«
Pri teh besedah je mrmranje močno narastlo. Okarani je že po* grabil drugi žareč panj, ko se je ne* volja spremenila v veselo vpitje. Iz goščave je pridrla četa brakov, ki so imeli med sabo duhovnika. Huango* vo oko se je zabliskalo, ko je ugle* dal visoko postavo belega moža, ki je tudi v umazani, mokri obleki ohranil svojo plemenito častitljivost in veličastnost.
»K drevesom!« je zapovedal.
Trde pesti so hitro zagrabile in
kmalu sta bila pater jn Timanko privezana vsak na svojem deblu.
»K posvetovanju!« je zopet zad^ n el Huangov glas in vsi vojščaki s1 sedli kolikor mogoče daleč proč ot ujetnikov.
Nem:rno so sikali plameni iz kup1 vejevja in obsevali posvetujoče s može, ki so se tiho pogovarjali. S« mo enkrat sta slišala ujetnika gla nejše besede: »Francoski duhovnik j prišel, da bi pokradel naše zalog kožuhovine. On daruje Velikem1 duhu in takoj se priplazi smrt v n* še gozdove. To so mj povedali bU‘ doličniki iz Anglije in NizozcmsM Svetlo ozvezdje dneva se jezi, kaj* naša roka postaja šibka v boj11 Dolgo časa je preteklo, odkar * naše šibe tolkle po bel' koži.«
Timanko je posluhnil in groza f je obšla.
»Oče molitve!« je zašepetal.
»Pozdravljen, Timanko!« je odg1 voril misijonar prijazno.
( Nodal jevofli1