Ste*. 139. V Ljubljani, v torek, dne 22. Inalja 1009. Leto XXXVII === Velja po pošti: = Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 aa en meseo > . » 2 20 sa Nemčijo oeloletno » 29'— sa ostalo inozemstvo » 35*— == V upravništvu: == Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11*20 sa četrt » » . > 5-60 sa en meseo » . » 190 Za poglljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat......po IS T za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 • za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stano enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnom objavljonjn primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. •r Uredništvo je v Kopitarjevih nlioab štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana ('sma se ne sc sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevih nlloah štev. 6. -= Sprejema naročnino, inserato ln reklamacije. ----- ■ ■ Upravniškaga teleiona štev. 188. = Današnja številka obsega 4 strani. »Slovenskemu klubu." Maribor, 21. junija 1909. Dobili smo velezanitniv dopis, ki nam ga je 'poslal ugleden štajerski naš somišljenik. Objavljamo ga nespremenjenega, dasi ne identifikujemo ž njim. Naš somišljenik nam piše: Delovanju naših poslancev, ki so združeni v »Slovenskem klubu«, sledimo z velikim zanimanjem. Divjino se njihovemu nastopu, veseli nas sloga med njimi kakor tudi njihova disciplina, ki se pokaže vselej, kadar nastopijo. Naše ljudstvo odobrava postopanje naših poslancev, j Veselo je, ker zna, da je izbralo prave ; može, ko je volilo tiste poslance, ki zda-j združeni v »Slovenskem klubu« tako visoko dvigajo jugoslovanski in ž njim slo-i venski prapor. Liki električna iskra je 1 vzpodbudil nas vse možat nastop poslan-/ cev zastopnikov »Slovenskega kluba«, ko j se je šlo v zbornici za prava zatirane bo- ■ sensko-hercegovske raje, ki ga hočejo I slovanski Mevetniki sicer rešiti stoletnega mohamedanskega tlačanstva, a rešiti ga tako, da pride z dežja pod kap. Mohamedanskega gospodstva naj bi bil po mažarski oderuški banki rešen bosensko-her-f cegovski 'kmet, zato naj bi pa bil izročen hujšemu, modernemu judovskemu oderuštvu. Po tej nesrečni banki hočejo spra-j viti bosensko hercegovsko rajo z rodne grude, da naselijo na njegovo zemljo naj-, brže cigane, ki jih imajo na Ogrskem to- ■ Viko, da še nas osrečujejo ž njimi. In odločen nastop naših domačih po-; slancev dr. Benkoviča in dr. Korošca v proračunski razpravi za slovenske pra-Ivice! »Dobro smo izbrali«, smo klicali, t ko smo čitali po nasprotnem nam časo-I pisju. kako odločno sta nastopila naša po-I slanca za narodne naše pravice. Zadela 1 sta s svojima govoroma v živo! Besen nastop nemških poslancev med njunima govoroma, dostojen seveda nemških kul-turonoscev, pisarjenje vsenemškega vladnega časopisja, 'ki je z eno nogo v rajhu, z drugo in z obema rokama pa pri avstrij-! skem vladnem koritu, nam najbolj doka-| zuje, kako da sta imela prav, ko sta brezobzirno bičala krivice, ki nam jih delajo Nemci, osobito zdaj. ko ima-jo v Bienerthovi vladi, 'kakor je izdal v svojem držav-nozborskem govoru dne 4. junija t. 1. poslanec dr. Redlich, svoj političen organ. (»Baron Bienerth i'st derzei't das politisehe Organ der Deutschen.« — »Baron Bienerth je zdaj politični organ Nemcev.«) Pritrjevanju slovanskih poslancev izvajanjem dr. Korošca in dr. Benkoviča se pridružuje tudi štajersko ljudstvo, ki dobro zna, da bi sedanja vlada, politiški činitelj Nemcev, če bi le mogla, potopila vse av- strijske Slovane v žlici vode, nas Slovence si pa še posebej privoščila za zajtrk in nas prebavila v Nemce. Bore se poslanci v »Slovenskem klubu« neustrašeno za pravice ne le Slovencev, bore se za pravice avstrijskega slovanstva sploh, osobito pa še za pravice zatiranega, zanemarjenega po krušni mu mačehi državi Jugoslovana. Veseli smo jih. Ponosni smo nanje. Ljudstvo jim zaupa in zna, da je storilo prav, ko je volilo svoje zaupnike može, ki so združeni v »Slovenskem klubu«. Kakor smo pa zadovoljni z vsem delovanjem poslancev, ki so združeni v »Slovenskem 'klubu«, pa nikakor nismo zado-vojjni s 'klubom samim, kakršen je zdaj. »Slovenski klub« danes nima tistega obsega, ni tak, kakršen bi moral biti z ozirom na sedanjo strankarsko konstelacijo na Slovenskem, glede na dejansko posestno stanje slovenskih politiških strank. Od zadnjih državnozborskih volitev se je posestno stanje slovenskih politiških strank zdatno izpremenilo. Plebiscit ob zadnjih štajerskih deželnozborskih volitvah nam dokazuje, da je naše štajersko ljudstvo ododbrilo politiko poslancev, ki so združeni v »Slovenskem klubu«, obsodilo pa politiko tistih slovenskih štajerskih poslancev, ki niso v »Slovenskem klubu«. Obsodilo je štajersko ljudstvo in izreklo svojo nezaupnico tudi nekemu štajerskemu poslancu, o katerem .ie znano, da je velik v 'spletkah proti »Slovenskemu klubu«. (»Slovenski klub« mora postati večji, da bo res prava slika sedanjega posestnega stanja politiških strank na Slovenskem. Ker tisti možje, ki jim je izreklo slovensko ljudstvo svoje nezaupanje ob zadnjem deželnozborskem volivnem boju na Štajerskem, niso izvajali iz izida volitev posledic, kar bi bili morali, in niso dali svojih mandatov volivcem na razpolago, da volivci z glasovnico v roki izjavijo. a'li jim kot državnim poslancem še zaupajo ali ne, mora »Slovenski klub« po geslu, da je vsak sam sebi najbližji, skrbeti, da sc ojači, da dobi tisto število poslancev, ki mu gre po sedanjem posestnem stanju politiških strank na Slovenskem. Dokazali smo, da »Slovenski klub zdaj ni popoln, ker nima v svoji sredi zaupnikov tistih volivcev, ki so ob zadnjem našem deželnozborskem volivnem boju z glasovnico v roki obsodili tiste naše politike, ki niso združeni v državnem zboru. Zato naj pa »Slovenski klub« skrbi, da se izpopolni. »Slovenski klub« naj nastopi z vso odločnostjo za to, da bo prisiljena vlada razpustiti državni zbor. Odločno, brezobzirno. Prav, da se da državi, kar ji gre, da more živeti. A nasproti vladi, ki nasprotuje osobito nam Slovencem., ni treba nikake obzirnosti. Voditi mora »Slovenski klub« realna politika za se in ta narekuje z železno doslednost-jo, da mora delati zdaj »Slovenski klub« na razpust sedanjega državnega zbora iu na nove volitve. Slovensko ljudstvo že poskrbi, da po volitvah dobimo šc močnejši ■Slovenski klub«, kakršnega imamo zdaj. Bojev se ne strašimo. Očistijo ozračje. Pogumno v boj za ojačenje »Slovenskega kluba«, državnozborskega reprezentanta ogromne večine slovenskega ljudstva! iiiifsMjinle Jruštve- Na stotine in stotine ljudstva jc prihitelo preteklo nedeljo v prijazno Komando, da se poveseli ob novem dogodku v zgodovini našega društvenega gibanja. Komenda je bila v nedeljo v zastavah in lepi slavoloki so pozdravljali goste. Po prihodu gostov in društev z jutranjega kamniškega vlaka, so se društva v Komendi pri Završanu uredila v sprevod. Na čelu sprevoda ognjegasci s svojim poveljnikom g. Mejačem, za njimi slavna kamniška godba, tclovadci z načelnikom Jeločnikom, S. K. S. Z. z zastavo, glasbeno društvo »Ljubljana« z zastavo, Sent-petersko prosvetno društvo v Ljubljani ter izobraževalna društva z zastavami iz Cerkelj, D. M. v Polju, Kamnika, Dola, Mekinj, Domžal in Mengša. Pri drugem slavoloku je prisrčno pozdravil udeležnike g. župan Mejač. Zahvalil se mu jc za pozdrav v imenu Orlov načelnik Jeločnik. Nato so društva odkorakala v župno cerkev, kjer se jc pričelo cerkveno opravilo. Cerkveni govor jc imel deželni poslanec kamniški dekan g. Lavrenčič. Slovesno sv. mašo je opravil frančiškanski provin-cijal vlč. g. o. Konstantin Duser z asistenco domačih gg. duhovnikov. Po cerkveni slavnosti so društva odkorakala pred novi »Društveni dom«. Izvežbani pevski zbor komendski ie zapel Aljaževo »Na dan«, na kar je g. dekan, posl. Lavrenčič blagoslovil lepo in praktično urejeno stavbo. Drž. poslanec kamniškega okraja dr. Krek jc imel na to slavnostni govor. Govornik pravi, da nc bo dolgo goj voril. več in vedno bo govoril o pomenu i današnjega dne Komcndčanom novi »Društveni dom«, ko ne bo več nas in tistih, ki so ga postavili. Ta dom jc trdnjava, kjer se bo zbiralo ljudstvo, ki se hoče boriti za svoje pravice. Ne samo trdnjava! Tudi prijateljski dom tistim, ki pridejo za vami, Komendčani! Včasih so govorili špičasti jeziki: »Kaj boš bral! Branje jc neumnost Danes pa, ko so sc razmere žc popolnoma predrugačile in bere že skoro vsakdo, pa LISTEK. tastna beseda. Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan. (Dalje.) V teh okolnostih je bilo sinu malo lažje mogoče premisliti, kaj storiti sedaj, ko je tukaj luidodelnica iz Murrena, skoro gotovo da je, zanjo pa takoj policija. Krčevit strah mu je napravljala ta grozna misel Vse je bilo na tem, kako da on pride do nje ne da bi ona kaj storila, kar bi nedvomno izdalo njegovo navzočnost. S tako naglostjo kakor mesečni in tako točnostjo, ki se polasti naših misli j in kretenj v usodnem trenotku, ko bi imela najmanjša pomota iiepreračunljive posledice, odide France iz knjižnice skozi odprta vrata v f drevored, od koder je prihajala sumljiva potovalka. Gotovo je bilo — in s tem je opravičeno računal — da se bo v prvem hipu hotela kam skriti, ko zagleda, da ji kdo iz gradiča gre naproti. Komaj se je Parkrat prestopil, že se je umaknila skriv-i nostna begunka v gosto grmičevje. On Pa je šel naprej in kazal svoj pogum s tem, da ni preveč hitel. Ce je bila res Mme Noetsved, ki je umorila neoboroženega $teenackersa, tedaj bo nepoznanka gotovo oborožena in bo brez dvoma tudi streljala na vsakega, ki bi jo hotel prijeti. France se je moral tako delati na potu. kakor da bi jo nc bil opazil. Vse njeno vedenje ie kazalo, da se je umaknila v park z namenom, da se obrne do gostov v Stockhornu, da jih poprosi — kaj? Zavetja? Pomoči? Karkoli! Gotovo si jc skoro že pred vrati na jasnem glede prošnje, ko se je enkrat za to odločila. Junaški mladenič si ni prav nič zakrival, v kaki nevarnosti da je. Toda on ni bil zastonj sin vojakov in dasi nm je srce zopet huje udarjalo, ko sc je bližal kraju, kamor se je ženska skrila, ona vendar ui mogla opaziti tega njegovega razburjenja. Bila sta sedaj pet korakov eden do drugega. Hipoma sc mladenič ustavi. Ženska je morala misliti da jo jc opazil. Segla jc z roko pod obleko v žep, da si poišče svoj revolver. Kaj mu je torej storiti, da ne ustreli? Hipoma se France spomni, da je bral v poročilih o potovanju, da v Zcdi-njenih državah tatovi kriče onim. ki se jim bližajo: »Handsup! Roke kvišku! Zato tudi on dvigne svoji roki, hoteč s tem po- kazati. da nima orožja, se previdno bliža in reče s tresočim glasom: »Madame! . . . Glejte! Mene se vam ni treba bati . . . Samo kričite nikari! ostanite mirni! Nc umaknite se iz grmovja! . . . Nič ne smete izdati, da ste tukaj, sicer ste izgubljeni . . . Policija vas išče po vasi. Sedaj, ko govorim z vami, so morebiti policaji žc v gradiču . . . Verujte mi to. prosim vas, verujte mi! . . . Bil sem v sobi v pritličju ravno tedaj, ko ste zavili v ta drevored. Nekaj hipov sem vas opazoval. Takoj sem videl, da se skrivate, in iz tega, kar sem čital po listih iu kar sem zvedel o tej policijski gonji, uganil sem, kdo da ste . . . Vi pridete iz Murrena, kjer ste bivali pod imenom Mme Noetsved. Iz tega uvidite, da sem o vsem dobro poučen . . . Nikar mi ne tajite. Ker jaz sem vam to povedal, cla vam dokažem, s kakim namenom sem prišel do vas. Vem, kaj ste vi storili. Ce bi bil pustil, da pridete v gradič, bili bi vas takoj prijeli. Prišel pa sem zato vam pomagat, da se rešite . . . Zato pa za menoj, kar naravnost za menoj! . . . Sedaj je bil čisto blizu Mme Noetsved. Njegov sinovski strah ga ni varal. Bila ic res ona ki je umorila nesrečnega Steenuckersa in ki jo jc usoda pravijo: Kaj hodiš v izobraževalno društvo, rajši si kupi časopis iu ga beri doma. Ce je bilo. prvo govorjijhje bedasto, jo drugo še bolj. Danes pa prihajajo tudi tisti, ki so se ustavljali napredku. Toda branje jc nekaj mrtvega. Za izobrazbo jc treba poduka. Oko v oko, usta v usta, to je pravi poduk, ker iz knjige sc ne uči življenja. Osebni stik je prava pot do izobrazbe in poduka. Najbolj svet nam je domači slovenski jezik. Vsak tak društveni dom nam je dokaz, da hočemo braniti naš mili slovenski jezik. Vsak tak dom jc učitelj našega ljudstva. To so naša vseučilišča, naše univerze, ki segajo bolj globoko kot druge z velikanskimi stroški zidane in vzdrževane univerze. Prihodnost je močnejša kot sedanjost. To nam dokazujejo mladi obrazi, ki jih vidimo okolu sebe. Kjer mlad človek beži. tam jc znamenje, da družba hira. — Ponosen sem na ta okraj, ki inc je izvolil za svojega poslanca, ker ima več takih društvenih domov kot marsikak drug okraj v naši domovini. Kaj sc je govorilo o nas pred 20 leti. Se vedeli niso, da živimo. Začeli smo delati, in danes sc nam čudijo, ko pišejo francoski, poljski, ruski in drugi časopisi o naših organizacijah. Zato pa storimo vsak svojo dolžnost in delajmo po svojih močeh na gospodarskem in izobraževalnem polju. Po dr. Krekovem govoru je prebral g. kaplan Smolej pozdravno pismo g. Ze-bota iz St. Ilja v Slovenskih goricah. Skupno kosih je bilo v gostilni bivšega deželnega poslanca g. Andrej Me-jača. Pohvalno moramo omeniti, da sc je g. Mejač res zelo potrudil, da je goste popolnoma vzadovoljil. Izborna kuhinja, izvrstna kapljica in zmerne ccnc, to vse je napravilo goste zadovoljne in glasno so hvalili vsi izvrstno gostilno. Javna telovadba. Popoldne ob -1. uri sc je vršila javna; telovadba Orlov pod vodstvom načelnika brata Jeločnika, na travniku poleg vesc-ličnega prostora. Nastopilo jc okrog 81) telovadcev. Izvajali so proste vaje ter vaje na orodju: drogu in bradlji in s palicami. Postavnim m gibčnim fantom se je vse čudilo. Vse vaje so se izvajale z lahkoto in gotovostjo. Po javni telovadbi sc je začela nemotena zabava. Od vseli strani so prišli gostje, iz Kranja smo opazili g. dekana Koblarja, gg. profesorje Malnarja, Komo-tarja in Robido, posebno mnogo gostov pa je bilo iz Kamnika in Ljubljane. Svirala je sl. kamniška godba, pevski zbor glasb, društva »Ljubljana« je pel več pesmi in žel burno pohvalo; lepo sta prepevala tudi mešani zbor iz Kamnika, pod vodstvom, g. Heybala ter pevski zbor iz Homca in Mekinj. — Pri srečolovu jc marsikdo vjel srečo in tako jc bilo vse veselo! Bil je pač lep dan! prignala v ta kraj, ki je bil najbolj zakoten in samoten ob bregu jezera. S tem, da je ženska molče poslušala mladeniča, jc priznala vse. Njega pa jc z groznim strahom prevzela misel, da bi mogli policaji žensko prijeti v parku tako blizu matere. morda celo v gradiču, ko bi sc bila anarhistka tje umaknila. Nastal bi boj, streli bi pokali, kri bi tekla in morda bi bilo več mrtvili. Mati bi slišala streljanje, hotela bi vedeti odkod to in gotovo bi to zvedela. France sc je žc bal, ko bi mati samo v listih čkala o tem, kako bi to vplivalo na njene razdejane možgane, kaj šele, ako bi sc bili ti prizori vršili neposredno pred njenimi očmi . . . Kaj bi nm bilo zato, čc bi bila ta ženska umorjena ali čc bi imeli vsled njegove pomoči še njega za njenega sokrivca! Vsekako bi bila ta strašna nova poskušnja prihranjena materi; zato jc sklepajoč svoje roke ponovil svojo prošnjo: »Da, morate.....laz vam dam častno besedo, da storim vse, kar moreni, da vas rešim . . . Moja častna beseda!« je ponovil . . . »Ali mi verjamete? . . .« »Jaz vam verjamem, gospod,« je odgovorila begunka. »Pokažite mi pot. Jaz greni za vami.« Državni zbor. Dunaj, 21. junija 1909. Ponedeljkove seje so navadno slabo obiskane. Tudi današnja je bila taka. Zanimanja pri razpravi ni veliko. Seja se otvori ob četrt na 3. uro. Ko govorita Vojta in Baumgartner, govori trgovinski minister dr. \Veiskirchner, ki naglaša, da postopa strogo nepristransko. Prizna, da smo glede na poštne zadeve nazadnjaški. Obeta avtomobilne zveze in uradniško službeno pragmatiko. Po VVeiskirchner-jeveni govoru govore Miiller, Gtinther, dr. Brat", Starck, Swiertnia. Minister Ridt hvali svojega prednika Gessmanna, kar razumemo, ker tudi njega drži. Kredit za ceste se je zvišal za tri milijone. Obeta, da hoče pospeševati tujski promet. Govore še Grossl, Stojan, Eisenhut, Kratoch-uill in Zaunegger, jutri govori železniški minister Wrba, nakar se glasuje o 111. skupini. Torkova, sredina in četrtkova seja bo trajala od 10. dopoldne do 10. zvečer. Upajo, da se v četrtek zvečer reši drugo branje proračuna, v petek se prične tretje branje. Jutri je napovedana seja klubovih načelnikov. "Vladne stranke hočejo spraviti pod streho poštno svetovno pogodbo, odpravo žitnih carin po predlogu dr. Globinskega, ureditev tehniških poizkusov, postavo o pi-jančevanju, pooblastilno postavo za trg. pogodbo z Rumunijo, o prodaji živine, dalmatinska paroploVba, špi-ritov kontingent in predlogo o italijanski .fakulteti. Sodijo, da se zaključi zasedanje 9. julija. Proti italijanski pravni fakulteti so protestirali nemški svobodomiselni dijaki v Inomostu in na Dunaju. Trpinčenje vojakov. Posl. Seitz je interpeliral brambov-skega ministra zaradi trpinčenja vojakov po ulanskeni ritmojstru baronu Relskem ,v Stockerauu, ki zelo slabo postopa z vojaki i'n vse pritožbe nič nc pomagajo. Dnč 17. junija -je vadil baron z eskadronorn toliko časa »lautšrit« in »auf« in »nieder«, da sta dva vojaka omedlela in so ju od-,vedli v bolnišnico, kjer leži še eden bolan, drugi je pa čez dve uri umrl. C. IN KR. ARMADA. Nove artiljerljske brigade. Letos se ustanove nove artiljeriiske brigade, ki bodo podrejene pehotnemu .divizrjskemu poveljstvu. Vsaka brigada bo sestavljena iz enega artilerijskega polka. ki ima štiri baterije in pa iz dveh hav-bicnih baterij. Sedanjih 14 havbicnih pol-ikov razdele v 28 samostojnih artiljerijskih ,divizij. Lloydov arsenal in vojno ministrstvo. Vojno ministrstvo najbrže ne pritrdi, da se premesti »Loydov« arsenaj iz Trsta. TURKI IN GRKI. V Drami se je pričel bojkot Turkov proti Grški. — Pri Žici se je vršil boj med grškimi vstaši in orožniki. Ustreljeni so trije četaši, eden pa ranjen. SRBSKI VOJAŠKI ATAŠE NA DUNAJU. — PRINC JURIJ IN ZAROTNIKI. Srbski general Lešjanin je postal srbski vojaški ataše na Dunaju. Odkar je bi! usmrčen kralj Aleksander, na Dunaju ni ,bil več akreditiran kak srbski vojaški ataše — Kral-j Peter je obljubil glavnim zarotnikom bivšemu ministru Genčiču in polkovniku Mašinu po 100.000 frankov, ako obljubita, da zapustita Srbijo. Geneič in Mašin sta sporočila ponudbo zarotnikom, ki so odklonili ponudbo in sklenili, da nadaljujejo boi proti Juriju z večjo energijo kot dozdaj. CARJEV OBISK NA ANGLEŠKEM. Proti carjevemu potovanju v London se grozno hujska. Vrše se proti obisku shodi. Dnevne novice. + Zabvaia našim poslancem. Iz Starega trga pri Kočevju smo dobili brzojavko: Okoličani Starega trga se najtoplejc zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da se v tem kraiu napravijo prepotrebne ceste in vodovod, pred vsem gospodu deželnemu glavarju Šukljetu in dr. Lampetu, ki sta se osebno potrudila prepričati sc o potrebi teh naprav. Živela S. L. S.! — Somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke. -j- Shod ljubljanske in okoličanske krščansko-socialne organizacije bo v nedeljo dne 4. julija. Poročal bo dr. Lampe, ki bo odgovarjal dr. Tavčarju in Hribarju ter nadaljeval z odkritji o raznih zvezah. -f Dr. Tavčar je na nedeljskem shodu, 20. t. m., imel najbrže ti amen pobijati dr. Lampeta in S. L. S. •sploh, ampak mož je žc v letih, ne živi več z novimi ljudmi in razmerami in je zato zbijal zgdlj tiste vrste robato-dobrovoljno šalo, kakor smo je navajeni iz njegovih romanov in ki na-zunaj izgleda strupeno, v resnici pa jc prazna in brezzoba. Kakor Balaam na osličku je dr. Tavčar šel na shod, da prekolne in obsodi S. L. S., pa je očak kranjskega liberalstva obsodil sebe in lastno stranko, ne da bi tega nasprotja čutil. Nair prej se je norčeval iz Šusteršiča in Kreka, češ, na Dunaju sta kot dva rjoveča leva, ,v Ljubljani pa svoji glavi drgneta ob baron Selnvarzova stegna. In smešil je S. L. S., ki se bojda boji barona Schwarza in jč iz njegove roke. Pa glej, komaj par odstavkov, in dr. Tavčar postane sam iz poljanskega leva drobno jagenjce in jame pripovedovati, kakšen strašen človek je bil baron Hein, »energičen in brezobziren«, »železne in neusmiljene roke«. Bil je ta Hein po pripovedovanju dr. Tavčarjevemu tako ■strašno bitje, da, če bi bil proti liberalcem nastopil, bi bil »stranko »razbil in raztepcl, da bi je več ue bilo, in svojo glavo stavim, da bi bila naša Ljub-Jjana prva padla pred tem naskokom«. In da to prepreči, je šel dr. Tavčar, ki S. L. S. očita, da se Sch\varza plaši, prosit barona Meina, naj ne pohrusta liberalcev in njega, dr. Tavčarja, ki hudo vpije in grmi po listih in na shodih, v resnici pa jev plačevala! Če pravi dr. Tavčar, da se za ,časa njegove -pogodbe z Nemci ne bi bilo moglo zgoditi, kar se je zdaj, 'bi moral pomišlitj, da takrat cesarju za nemško gledišče ni bilo treba nič darovati, ker so mu dajali podporo kranjski liberalci sami. Kako pa je z imenovanjem Belarja, to dr. Tavčar sam dobro ve; ve, da ga ie vlada zahrbtno imenovala, ve pa tudi, da je S. L. S. to popolnoma (popravila, tako da je imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika postalo čisto iluzorično. Ali naj dr. Tavčarja tudi pri tej priliki zopet spomnimo, da drugače govori v deželnem zboru in odboru, drugače pa v javnosti? Pa tudi nemška gimnazija v Ljubljani ne bo dr. Tavčarja rešila, kasti ko je bil on združen z Nemci, na vladi, so bile vse gimnazije na Kranjskem nemške! Tako je stvar, gospod dr. Tavčar, in naj vi še tako vihtite svojega uma — zarjavele ši-vanke! + Na znanje lil ravnanje društvom S. K. S. Z. V smislu sklepov. S. K. S. Z. se je 20. junija v Logatcu ustanovil v k. s. izobraževalnem društvu prvi abstinenčni odsek. Drugi za nami! -i- Vabilo na ustanovni občni zbor »Slovanske lige katoliških akademikov«, ki se vrši 24. junija 1909. na Dunaju. — Spored: 1. Poročilo pripravljavnega odbora. 2. Čitanje pravil. .3. Volitev načelstva. 4. Eventuvalija. Prosta zabava.— Cas: Ob 7 hod. zvečer; če bi ne bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 8 hod. ravnotam občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih (§ 1.3. dr. pr.) — Lokal: Hotel > Post«, I., Fleisclunarkt 16. + Lahi, ki hočejo imeti univerzo. Pri razpravi, ki se je vršila pred celovško poroto proti puljskim Mazzitiiailceni Vidali, Grion in Dc Carli, od katerih sta prva dva obsojena v osemmesečno ječo, se je dognalo, da so ti ljudje po Pulju za časa konflikta s Srbijo razširjali s strojem pisane manifeste, v katerih so poživljali vo-•j.akc laške narodnosti, naj dezertirajo. Ker je tržaška policija v prostorih mazzinian-skega društva povodom zadnjih volivnih demonstracij poleg orožja našla tudi kom-promitujočo korespondenco, bomo kmalu o delovanju laških veleizdajavcev natančno poučeni. Vlada pa hoče Lahom dati za to šc univerzo v Trstu! + Občinske volitve v Trstu. Tudi v drugem (»inteligenčnem«) razredu so zmagali na celi črti laški liberalni nacionalci. Bilo je izvoljenih 16 laških liberalcev. Vseh volivcev je bilo 3339 veljavnih. Dobili so laški nacionalci 2069 glasov. Slovenski števni kandidati so dobili 420. Nemci 319. Krščanski socialci 210, socialni demokrati 141, drugi 55 glasov. — Demonstracije na zagrebškem vseučilišču. Minolo soboto popoldne so se vršile burne demonstracije proti preiskovalnemu sodniku v veleizdajniškem procesu in priv. uocentu na zagrebškem vsž-učilišču dr. Košutič«. Ko je stopil v dvorano v spremstvu 12 Franku uaanih dijakov in spregovoril prve besede predavanja, razlegli so se burni klici: »Abcug Košutič!« Prihitel je rektor dr. Janeček in) ker ni mogel napraviti mira, je pozval dr. Košutiča, da ustavi predavanje. Košutič se je uklonil in zapustil vseučilišče. Pred vratmi so ga čakali frankovski dijaki, ki, so ga dvignili na rame in nosili po ulicah. Zvečer ie bila zopet dijaška demonstracija na Zrinjevcu. — Semen) v Krškem vršil se bode dne 5. julija 1.1. (Urhov semenj), ne pa dne 1. julija, kakor kaže v Pratiki. — Zagovornik Srbov prijet na meji Te dni sta bila zagovornika veleizdaje obtoženih Srbov, dr. Hinkovič1 in Budisavjje-vič v Belgradu iskat podatkov o Nastiču, Na povratku je bil dr. Budisavljevič ustav-Ijen v Zemunu in preiskan, a kmalu zopet izpuščen. — Hrvaške dame obsojene. Radi demonstracij proti banu Rauchu v Brodu je obsojenih sedem hrvaških dam, vsaka ua štirinajstdnevni zapor. — Štrajk predllcev v Ajdovščini sa nadaljuje. Tuji delavci, ki so pred kratikirr] prišli z Ogrskega, so na ukaz vodstva pr? dilnice hoteli včeraj zjutraj na delo. Štn i kujoči predilci iu predilke so zgodaj zn> traj zasedli vsa pota, ki vodijo v tovarni, in so mirnim potom odvrnili stavkokaze V tovarni tudi danes vse delo počiva. — Ameriška eskadra na Reki. Začet-kom avgusta priplove na Reko velika eskadra ameriških Zjedinjenih držav. Eskadra, ki ostane na Reki šest dni, bo slovesno sprejeta. — Mednarodnega shoda zdravnikov y Budimpešti se udeleže kot posebna narodna skupina tudi hrvaški zdravniki. Te-kom shoda se vrši občni zbor vseh slovanskih zdravnikov, ki se bodo udeležil kongresa. Kongres se vrši od 29. avgust« do 4. septembra. -— Za novega rektorja hrvaškega učiteljišča je izvoljen dr. Josip Volovič. — Za škofa v Djakovu bo imenovar baje dr. L a n g iz Zagreba. To1 so seve še samo časnikarska ugibanja. — Hrvaška opera. Za prvo pevko m novi hrvaški operi v Zagrebu je imenr vana gdčna. Šugh. dosedanja primado na operi v Lincu. — Ivan pl. Zaje zavi j šuje ljudsko opero v treh dejanjih »Go-< dina 1848«. Libreto je napisal Josip Ja. drešič ter prikazuje življenje »narodne garde«, ki je obstajala v Zagrebu za dobe Jelačiča. Opera je pretkana s krasnim rodoljubnimi pesmimi iz leta 1848. — Glavni dobitek državne loterije \ znesku 200.000 kron je zadel neki pleskar ski mojster na Dunaju. — Občinske volitve v Trstu. Pri vče rajšnji volitvi v drugem ra!zredu je bilo ^ Trstu izvoljenih 16 laskih liberalcev. — 26 novih čeških šol v Krkonošit namerava ustanoviti letos kot odgovo Rossegger;'evi akciji »Narodna Jednot; .Pošumavska«. — Kralji petroleja so se združili, še nedavno se je vodil hud boj proti ameri-kanski Standard Oi'l Company. Sedaj pa so se združili sovražni bratje. Amerikan-ska družba se je pogodila z gališkimi pe-trolejnimi magnati ter združena ž njimi predložila oferte finančnemu ministru. -Odjemalci petroleja te vesti ne bodo nit kaj veseli pozdravili, ker pomenja dražji petrolej. Štajerske novice. š Kultura mariborskih poicistov pikelhavbarjev. V četrtek, dne 17. junij; so se peljali slivniški fantje k naboru 1 Maribor. Voz, katerega so imeli okrašene ga s slovenskimi trobojnicami, so pustil pri Rapočevi gostilni. Med tem, ko s< fantje ši k naboru, priletita dva policaj; po Tržaški cesti in zagledata pred omeu.ie no gostilno voz naših nabornikov. Kako na kakšnega zmaja planeta ta kulturo nosca na uboga slovenska banderca te jih raztrgata na drobne kosce. Lahko s mislite, kolika nevarnost je bil ta kolesel za mariborske pikelhavbarje! — Kadar p; pridejo Slovenci kupovat v Maribor, o ka ko sladki so pa takrat nemški Maribor čani: Dober dan, očka, no, mamka, ka boste pa kupili itd. se laskajo in vabij' Slovence v svoje trgovine. Poskrbelo si bo, da pride ta slučaj še na kompetentner mestu v razgovor. š Sv. Barbara v Halozah. Na Petrov dne 29. junija se vrši pri Sv. Ani (podru; .niča Sv. Barbara) mladeniški shod za Ha lože in bližnje ptujsko po je. Cerkveni govor ima «• g. Benedikt Čirič iz Lipnicc Mladeniči so na ta shod v največjem številu vabljeni. š Slivnica pri Mariboru. Na Petrov* sc ustanovi pri nas mladeniška zveza hi govori ob tc i priliki tajnik Z. S. M. Sut iz Maribora. H koncu prirede fantje eno veseloigro. Prijatelji našega gibanja, pridite! š Sv. Tomaž pri Ormožu. Miadeniška zveza že zdaj opozarja na predavanje, ki ga priredi eno nedeljo v prvi polovici meseca julija v bralni sobi, in sicer o alkoholizmu. Pridite vsi poslušat te vazne razprave! š Vurberg pri Ptuju. V nedeljo, dne 11. julija, priredi naša miadeniška zveza poučno zborovanje po večernicah v bralni sobi. Pride tajnik Sut iz Maribora. K zborovanju so vsi člani bralnega društva, posebej še mladeniči, lepo vibljeni! š Kar sapa je zapustila naše liberalce po tolikih porazih v zadnjem času Da se malo odškodujejo, so začeli metati blato na kako visoki stopinji stoje ti akademični na kako visoki stopini stoje ti akademični izobraževalci ljudstva. Marsikateremu bi priporočali, da se kje prej v kaki mladeniški ali dekliški zvezi olike nauči!! š Učite jiščnik nameraval izvršiti roparski umor. Iz Maribora poročajo: Učite-Ijiščnik Maks Kocbek iz Gornjega grada je včeraj pbnoči napadel kleparja Wjedmanna ter ga zabodel s kuhinjskim nožem v prsa. Težko ranjenega Wied-manna so odpeljali v bolnišnico. Kocbeka so zaprli. Pravi, da je hotel oropati Wied-manna, ker je rabil denar za fotografičen aparat. Kocbek je stanoval v isti hiši kot Wiedmann, v Gledališki ulici št. 16. Ko je kleparski mojster šel ponoči domov preko hodnika, ga je nakrat napadel neki mož in ga z nožem smrtnonevarno ranil. Napadeni je kljub teme spoznal v napadalcu Maksa Kocbeka. Kocbek si je preskrbel ključ do hodnika, ki je ob mraku že zaprt ter je čakal Wiedmanna, da ga napade in oropa. iš Spomenik pisatelju »Revčka Andrejčka«, Morretu. so odkrili preteklo nedeljo v Upnici na Štajerskem. š Odlikovanje. Preč. g. Jurij Bezen-šek, konz. svetovalec in župnik v Cadra-mu je postal papežev komornik. Časti-tamo ! š Samoumor. Julijana Dobaj, .35 let stara, dekla pri pasarju Karolu Tratniku v Mariboru, bi imela Črez nekaj mesečev postati mati. Da bi se vsemu temu izognila, je dne 20. julija izpila nalašč za to pripravljeni strup (Phosphorlosung). Rešilni voz jo je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je še isto noč umrla v groznih bolečinah. š Ogenj na Dravskem polju. V Apačah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Klesa, zakonskima Murko vse in tudi poslopja posestnika Kodermana so močno poškodovana. š Zmaga nemškutarjev. V občini Pohorje nad Hočami so zmagali pri občinskih volitvah v 1. in 2. razredu nemškutarji. š Težek vol. Minuli petek so zaklali v mariborski klavnici vola, ki je tehtal 1.100 kilogramov. To je doslej najtežji vol, kar so jih pripeljali v mariborsko klavnico. š Ponarejalci denarja pred mariborskimi porotniki. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi Fr. Potočnika, da je razpe-čaval ponarejen denar, ravnotako vprašanje, ali je Kolenc kriv. da je dal na razpolago sredstva za ponarejanje bankovcev in zanikali vsa druga. Po tem pravo-reku obsodi sodni dvor Fr. Potočnika in Jož. Kolenca vsakega na tri leta težke ječe, s postom vsakega četrt leta in oprosti vse druge obtožence. Gorenjski Orli! VSPORED slavnosti »Katol. slov. izobr. društva« v Radoljici, dne 27. Junija 1909. 1. Sprejem gostov. 2. Ob 8. uri sv. maša. 3. Od 10.—1.'. ure mladeniški tečaj, ki ga vodijo gg. L. Smolnikar, dr. L. Pogačnik. F. Terseglav, Iv. Podlesnik. 4. Ob 12. uri skupno kosilo. 5. Ob 4. uri popoldne javna telovadba. t\ Po javni telovadbi ljudska veselica Pri celi slavnosti sodeluje sl. »Savsica delavska godba«. Vabijo se, da se slavnosti udeleže, zlasti mladeniči in pa naša izobraževalna društva. Korolke novice. k Stačavas pri Velikoveu. -Gospodarska zadruga« sklicuje za nedeljo, dne 27. rožnika t. 1., občni zbor v skladišče v Sinčovas, in sicer točno za 11. uro. Daljnim zadružnikom se naznanja, da je po-iprej v bližnjem Smarkežu cerkveno opravilo z obhodom, pričenši ob pol 9. uri dopoldne. — Gospodarji! Le v zadružništvu je vaša rešitev; udeležite sc gotovo koristnega razgovora. Naročajte »Slovenca"! POMANJKANJE BOSANSKIH OARNIZIJ. Iz Sarajeva in drugih bosenskih krajev se 'povrne v svoje garni'zije pet deta-.siranih bataljonov s prideijeiiimi strojnimi puškami. Bosensko-herccgoVski 15. armadni zbor bo tako pomanjšan za 12 bataljonov; to je ravno polovica bataljonov, ki so bili decembra 1908 in marca letos odposlani v Bosno in Hercegovino, da se o.ači 15. armadni zbor. Ljubljanske novice. lj Zopet samoumor. Danes zjutraj so v obliž.iu prisilne delavnice iz Ljubljanice potegnili truplo neke neznane ženske. Dognali so, da je 49letna delavka Marija Sa-jevčeva iz Uševka pri Kranju. Pri sebi je imela le 5 vinarjev denarja in zlate uhane. Navedenka je po zdravnikovi izjavi morala sinoči skočiti v vodo. Včeraj je še beračila po bližnjih hišah. Truplo so pre-pe.jali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Ij Mirozov godbe »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri na kresni večer po sledečih cestah in ulicah: od »Glasbene Matice« v Vegove uiice. Kongresni trg, Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba trg, Stari trg, Mestni trg, Pred škofijo, Vodnikov trg, Kopitarjeve uliče, Sv. Petra cesta, Miklošičeva cesta, Sodnijske ulice, Dunajska ccsta, Franc Jožefova cesta, BleiNveisova cesta, Rimska cesta, Vegove ulice v »Glasbeno Matico« nazaj. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ij Škrlatica v Ljubljani se vedno boli širi, počitnice se pa bližajo in s temi nevarnost, cla še marsikak otrok oboli. Ali bi ne bilo umestno sedaj že šole zapreti, ko ni veliko dni več do konca šolskega leta in se nevarnost prenosa zabrani? V i/Kolici ljubljanski traja že več mesecev ta bolezen in — oblasti? Umestno bi bilo gotovo, če bi uradni zdravnik v svojem okrožju imel zistematična predavanja v takih slučajih in občinstvo poučil, kako postopati pri bolnikih in kako zabraniti kolikor mogoče prenos bolezni. Seve, če se vranični prisad pri prešičih ali smrkavost pri konjih pokaže, je vse po konci. A pri ljudeh? Proti prvim slučajem je treba takoj energično postopati, ko je enkrat že nastala epidemija, je prepozno. Ravnr, tako je treba ljudstvo zistematično 'poučevati in ne jih z brezpomembnimi odloki šikanirati, samo da je nekaj storjeno. Torej pozor! lj Umrli so: LeOpoldina Tomelj, po-slovodjeva žena, 33 let. Marija Golob, zasebnica, 68 let. — Franc Rudman, delavčev sin, 7Vi !eta. lj V apnenlco padel je včeraj popoldne na Gruberjevem nabrežju 471etni Ogrlinov delavec Andrej Podberšič, rodom iz Vrtojbe pri Gorici. Gasil je apno in izgubil ravnotežje. Bil je z rešilnim vozom prepel an v deželno bolnišnico. lj Umrla je gospa Ana Mele, rojena Remagar, soproga vratarja južne železnice. Ij Najden je bil zlat prstan v Kolezij-skem drevoredu. Lastnik ga dobi pri najditelju: Reber št. 9. I. nadstropje. lj Papigo je vjela Josipina Pahovec na Marije Terezije cesti št. 5. Lastnik jo dobi tam. tae stvari. Srbski kralj Peter hoče odstraniti iz Srbije zarotniške častnike. Bivšemu ministru Genčiču in polkovniku Mašinu je ponujal vsakemu 100.000 kron, ako gresta iz Srbije. General Steseij bo v kratkem popolnoma rehabilitiran. Car mu je te dni določil popolno pokojnine. Kopniški stotnik zopet aretiran. Čevljar Voigt. ki je v Nancyju v uniformi pruskega stotnika prodajal razglednice, je bil ondi aretiran. Tekmovanje za najmanjšo nogo. Neki bogat prebivalec Pariza je razpisal 60.000 krčil, ki jih dobi tista dama, ki ima najmanjšo nogo. Tekmuje lahko vsaka dama, ki je dopolnila 18. leto starosti, samo v Pariz se mora peljati in pomeriti čeveljček, katerega je napravil nalašč za to tekmo neki pariški čevljar. Vsled sramote v smrt. Solastnik velike vinske tvrdke A. & R. Gross na Dunaju, Arnold Gross, je izginil z Dunaja in vzel seboj 110.000 K. Truplo njegovega brata Rudolfa so včeraj potegnili :z Donave. Pri mrtvecu so dobili listek, da ;e .izvršil samoumor vsled sramote, katero mu je napravil brat. Telefonska fnlrajavna poročila. CESARJEV DAR ZA NEMŠKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Dunaj, 22. junija. Cesarjev dar nemškemu gledališču v Ljubljani je delo ministrov Stiirgkha (kateremu je Hribar stisnil roko!) in dr. Selitcinerja. Stvar jc sprožil Schreiner. Zadeva ni bila v ministrskem svetu ter je ostale ministre presenetila. SOCIALNI DEMOKRATJE ZA LAŠKO PRAVNO FAKULTETO V TRSTU. Dunaj, 22. junija. V proračunskem .odseku se je danes nadaljevala debata o laški pravni fakulteti. Govori! je vodja so. minili demokratov dr. Adler, ki je povdarjal, da so bili socialni demokratje od nekdaj za laško pravno fakulteto v Trstu in da ga veseli, da se je večina nemških Strank izjavila za to. Zahteva jugoslova-nov med to zadevo in svojo željo po slovenski univerzi napraviti junktim, ni opravičena. Ce se enemu narodu da pravice, se ne omejuje pravic drugih, ampak se jih le podpira. Nato je jako toplo govoril za slovensko vseučilišče v Ljubljani Gostinčar. Ker se je mudilo k plenarni seji, je Gostinčar prekinil svoj govor ter ga bo nadaljeval v prihodnji seji. DRŽAVN ZBOR. Dunaj, 22. junija. Danes razpravlja zbornica dalje o proračunu, in sicer o točkah trgovinskega, železniškega in domobranskega ministrstva. Govorila sta tudi železniški minister Vrba in domobranski minister Georgi. Pogajanja sc vrše, ali bi se ridobrilo vladi v (tekočem zasedanju tudi trgovinsko-pol. pooblastilni zakon. — Ob 3. uri se je vršila o tem seja agrarne zveze, a zdi se, da »Slovanska Jednota« ostane trdna. Slovanska jednota« je nroti temu, da bi se Bienerthovi vladi razun proračuna sploh kaj dovolilo in da se kaj druzega ne sme dovoliti, najmanj trgovinski politični pooblastilni zakon, kar bi pomenjalo največjo zaupnico Bienerthovi vladi. GOSPOSKOZBORNIČNI ČLAN DR. SKARDA O POLITIŠKEM POLOŽAJU. Vitine ves, 22. junija. Tu je govoril v nedeljo na mladečeškem okrožnem strankarskem shodu načelnik mladočeškega iz-vrševalnega odbora dr. Skarda o politiškem položaju. Izjavil je, da vodi pot do sporazumljenja v Nemci skozi češki deželni zbor. Nemcem ne odkupimo obstruk-cije, brezpogojno morajo opustiti obstrukcijo. Sklenila se jc resolucija, ki odobrava opozicijo češke državnozborske delegacije in ki odklanja Bienerthov jezikovni načrt. WECKERLOVO SLOVO. Dunaj, 22. junija. Danes je bil We-ckerle v avdijenci pri vladarju, katerega je prosil, naj skoro ugodi želji sedanjega ogrskega ministrstva in sprejme odstop ministrov, ker s koalicijo ne. more dalje vladati. Vladar bo tej želji ugodil tekom dveh, oziroma treh dni. Videlo se bo sedaj, ako bo mogoče doseči sporazumljenje med LukacsOm in neodvisno stranko, ako ne, pa bo poveril vladar I.iikacsu sestavo ministrstva na programu iz leta 1867. PROTIČEŠKO HUJSKANJE. Francove Vari, 22. junija. Dne 12. t. m. je došlo v Francove Vare 40 čeških medicincev. Gledališka godba je zato za-svirala nekaj komadov. Vsled tc žalitve so Nemci hudo napadli župana, dasi za to niti znal ni, vsled česar so mu izrekli mestni svetniki zaupnico. IREDENTA DELA. Pulj, 22. junija. Tu se je osnovalo laško telovadsko društvo »Ginnastica«. Kakor znano, je Ginnastica veleizdajalska organizacija, ki je bila že večkrat razpu-ščena. Kakor se vidi, postaja jadransko morje res od dne do dne bolj grenko, kakor je pred par dnevi dejal dični versifex Gabriele d'Annunzio ob nekem intervievu. OGLEDUŠKA RAZPRAVA V SRBIJI. Belgrad, 22. junija. Tu se vrši razprava proti trgovskemu agentu Miilbergu, ki je obtožen ogleduštva. Priče govore v ne-prilog obtožencu. NASTIČ V ZAGREBU. Zagreb, 22. junija. Gjorgje Nastič je došel v Zagreb in stanuje v hotelu -Pri treh gavranih«. Nastiča čuva policija. Včeraj je pregledaval v sobi predsednika Tarabochie spise v navzočnosti izvedencev in braniteljev. Veliko pozornost vzbuja Masarykovo pismo, da je črnogorski knez plačal Nastiča.. da je odkril srbski revolucionarni statut. ŠPANSKA KRALJICA POVILA PRIN-CEZINJO. Madrid, 22. juiii'a. Španska kraljica Viktorija jc povila princezinjo. RUMUNSKI DIJAKI ZA OGRSKE RUMUNE. Bukarešt, 22. junija. Rumunski dijaki so priredili v Dacia dvorani zborovanje, na katerem se je sprejela rcsolucija proti mažarskemu nasilju glede na ogrske Ru-munče. Izvolil sc je pomočili odbor ogrskim Rumuncem. GRŠKA KRALJICA V HEBU. Heb, 22. junija. V Heb je došla grška kraljica Olga s svojim sinčke-m, princem Christoforom v spiemstvu bavarske prin-cesinje Terezije. Ogledala si je mesto, zvečer sc je vrnila v Francove Vare. RITUALNI UMOR V PISEKU? Praga. 22. junija. Narodna Politika« poroča i/. Pišeka, da je prebivalstvo razburjeno, ker sc širijo govorice o ritualnem umoru v Oslovu. Govorice so nastale, ker ie iz Topel c izginil neki deček. Trdi se. da je pobegnil deček s cigani. Pri Židu K čin igu so našli v zavoju krvavo obleko nekega dečka. Dognalo se pa je, da je obleka sina trgovčeve sestre. BOJ S TIHOTAPCI. Aš. 22. junija. Med avstrijskimi tihotapci, ki so hoteli vtihotapiti vole na Bavarsko in bavarskimi mejnimi stražniki se je ponoči vršil spopad. Streljalo se je na obeli straneh. Nevarno ranjen je mejni stražnik Leupold iz Selba. Tihotapci so pobegnili. Nekaj jih je baje ranjenih. MORALA V NEMČIJI. Saarbrticken, 22. junija. Policija je zaprla 40 oseb boljših krogov, ki so ob-dolžcni kaznjivega občevanja z deklicami od 12. do 16. leta. Zriev je dozdaj znanih 24. KOLERA NA RUSKEM. Peterburg, 22. junija. Od včeraj se jc pojavilo 40 novih slučajev kolere. MRAZ V RUMUNIJI. Bukarešt, 22. junija. V Predelu, Asugi in Bustini je nastal tak mraz, da je zmrznilo veliko ovac. MENELIK UMIRA. Rim 22. junija. Rimski listi poroč.vo, da abesinski cesar Menelik umira. Baje je že prevzela vlado cesarica Fajtu. * »Večna molitev« z velikim tiskom •je zdaj tudi v vezavi z ziato obrezo na razpolago, izvod po 3 K 90 h (v vezbi z rdečo obrezo 3 K). Knjigo z veseljem pozdravlja naše ljudstvo, ki tako rado moli in časti predvsem Jezusa v zakramentu ljubezni. Saj »Večna molitev« v novi obliki z velikimi črkami v razločnem in krepkem tisku ustreza vsakomur, v prvi vrsti pač onim, kojim pešajo oči, pa sploh vsem, ker se molitvene u,e na večer molijo pri luči in so cerkve zeio mračne. Nova knjiga varuje vid. zato oo vsak gotovo zelo rad po njej segel. Velike vrednosti je pa tudi trpljenje (pasijon) našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, kar dozdaj nima prav nobena slovenska molitvena knjiga. »Večna molitev« v novi obliki naj postane last vsake poštene krščanske slovenske hiše. Naroči s v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Nekaj o pašnikih in pašniških zadrugah. Spisal Friderik Kukovič. župnik ua Dobrni. Na Dobrni, 1909. Lastna založba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Jse kol naravna lamizuavoda n y zdravilna voda zoper lelkoče organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča. TJFt^TVE OEIVJE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 22. junija. Pšenica za oktober .... 13 81 —86 Rž za oktober 1. 1909...... 10-36 Oves za oktober ...... 8-10 Koruza za juni 1909 ..... 7 84 Koruza za maj 1. 1910.....7 29 Efektiv: S/lllna n. morjem 306 2 m, »red. zračni tlak 736D mm. s a Čm opisovani. Slan|c barometri v mm Tempe-ra'3ra po Ctltl|D Vetrovi Wtb« Hi ■»•t. 21 9. zveč. 735*3 102 brezvetr. jasno T> 7. zjatr. 33 1 189 sr. jzah. 00 2. pop 32-1 255 p. m. jzah. 9 Srednja včerajšnja temp. 20 3', norm. 18'4'. Pridna in dobro izvežbana = manufakturne stroke se sprejme pri J. Modicu v Novivasi pri Rakeku. 1701 3—t 1 Prošnja. I Prosijo se tem potoni vsi, ki bi kaj vedeli o sedanjem bivališču gospodičine Marije Skvarča, doma \/ Rovt pri Logatcu, iz hiše nekdaj zvane pri „Vipavčevem Janezu" (Japanc. Janez). Vsa dotitna pojasnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: Julij Skvarča, Normanci, Slavonija. Zlaie svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Nizko pod tovarniško ceno prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke. Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. BERNHTOVlt Ljubljana, Mestni trg 5. 1724 Zahvala. 1-1 Za sočutje in tolažbo povodom smrti nesrečnega brata ozir. svaka, gospoda Milana Szillich-a dijaka in za mnogobrojno spremstvo dragega k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem naj-iskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 21. junija 1009. Žalujoči ostati. 1722 Zahvala. i-i Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dolenjska železn. postaja Slraža-Toplico. Okratov vrclec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revrni. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava. Podpisana izrekam srčno zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, ki so mi stali ob strani v najtežjih urah mojega življenja, me tolažili ob krutem udarcu usode, ki mi je vzela mojega ljubega soproga. Zahvaljujem se tudi častiti duhovščini, posebno prečastitemu g. župniku Bren-celju ob priliki podelitve zadnjih sv. zakramentov, prečastit. g. župniku Marčiču za obiske in tolažbo ob bolezni in zadnjih trenutkih, gospodom učiteljem za spremstvo rajnega k zadnjemu počitku, bralnemu društvu v Železnikih za ganljivo petje, gasilnemu društvu za trud in udeležbo v Ljubljani in v Železnikih. Konečno se zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev in vsem drugim, ki so spremili mojega nepozabnega soproga k zadnjemu počitku. Železniki, dne 21. junija 1909. Hvgusta Sonc. Jy[oderrto urejena pekarija S prodajalno in stanovanjem se odda na Predovičevem selu. Slija Predovič, JLjubljana, jjmbrožev trg štev, 7. 1726 2-1 ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let se takoj sprejmeta na deželo za izdelovanje vsako- i vrstnih moških oblek. Plača ; po dogovoru. Več se izve pri Ivanu Kralju, krojaškem mojstru, Luntovž, pošta Šentjanž, Dolenjsko. 1713 2—1 Na prodaj je moderna, malo rabljena !• v ccCiki ot^ifve, cvibtici, pc^e^a, -vi aH i t. Sa&išlli mobel/i, znatno nižam- cene. ^otzbni oddcCe-H x> pt/oem -nad^t^opj-u. s, v Ljubljani I I Istotam se dobijo tudi vsakovrstni drugi stroji, kakor slamo-reznice, mlatilnice, čistilnice, vratila, preše za sadje in dr. in dr. OEERIM- DEERING- Podružnice Splfet, Celovec ln Trst - Delniška glavnica - H 3,000.000. Ljubljanska kreditna v Ljubljani Stritarieve ulice 2 priporoča promese na komunalne srečke k K IS'50, žreb. I. julija, gl. dobit. K 300.000 ) obe promesl ,. kreditne srečke š K 20 — žreb. I. julija....... 300.000 j skupno Ie 34 K. Obrestuje vloge na knjižice in na I/ O/ tekoči račun po ====== /2/0 Podružnice Splfet, Celovec ln Trst_- Rezervni fond -K 300.000.