Amer ' .y* jV'/t^'vVfar a* ■. '•v* '''P**' *$* ■*' * v' iiti.f- //o da ne bi podpiralo upornikov. Poročila trdijo, da je bilo Po tisoče mladih ljudi prijetih jh zaprtih. Policija prijete muči, de bi dobila od njih kake vesti jp priznanja. Po privatnih sodbah je gveril-cev okoli 70,000, najmanj dvakrat toliko pa njihovih podpornikov med prebivalstvom. Poveljnik vojske gen. Šepala Atty Salle je med tem izjavil, da je v Sverili “najmanj 10,000 mladih jjudi, od tega kakih 3,000 izvež-kanih gverilcev”. Njihova povprečna starost je 20 let, med nji-fd je veliko študentov visokih in mladih ljudi, ki so visoke končali, pa so ostali brez a da upor podpirajo levičarji, udi tisti, ki so zastopani v vla-n Prijetih naj bi bilo najmanj ° elanov parlamenta, ki so o-^rnljeni simpatij in podpira-upornikov. duhovniki v Vatikanu naj imajo skromne avtomobile 2 *ATIKAN. — Na namig oi t”°raj, najbrže od državnega Ojnika kardinala Villota, so ,stPiki Novi grobovi LeRoy D. Kintz V Richmond Heights splošni bolnišnici je umrl včeraj 50 let stari LeRoy D. Kintz s 36603 Ridge Rd., Willoughby, rojen v Clevelandu, notranji dekorater, mož Rose, roj. Eberl, oče Lawrence, Mrs. Douglas Sheliga in Mrs. John Rossa, 2-krat stari oče, brat Mrs. Jack Kessler (Kalif.), Mrs. Anthony Zalar, Mrs. John DeMell, Earl Kintz, Mrs. William Manak in Mrs. Robert Skiba, sin Mrs. Catherine Kintz, roj. Klinger. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. ¥ Kongresu je na vrsti zdravstveno zavarovanje WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je že pred tedni napovedal svoj zakonski predlog o zdravstvenem zavarovanju, ki so ga zaenkrat deležni starejši, ki prejemajo pokojnine Socialne varnosti. Novi predlog bo raztegnil zavarovanje tudi na mlajše. Pravzaprav je Nixon poslal Kongresu dva predloga o istem problemu. Prvi predlog je bil izročen Senatu že pretekli teden. Med tem so se mali trgovci pritožili, da jih predlog preveč obremenjuje, zato je Nixon poslal ta teden nov predlog Predstavniškemu domu. Je to nekako izreden slučaj, da zvezna vlada pošilja Kongresu dva zakonska predloga o istem predmetu. Zaradi tega zakonodajni po-j lov vatikanskih avtomobi začeli zamenjavati svoje °bnejše, pa tudi dražje osebne dobile za vozove cenejše vrste. s ^apež rabi navadno Mercedes premakljivo streho, ima pa še njj ^ugih, ki so mu jih poklo Y e ^katere romarske skupine, u avtomobili so le v rezervi ^lao voljan sprejeti ^ixona kot “turista kot predsednika”! ^LEVELAND, O. — Znani ^ J a tel j Mao Tsetunga Edgar °Vv> Pravi v članku, napisa-Za časopis ’’Life”, da mu je ^ejal, da “bo vesel razgovo-Vi ^Xonom> Pa naj b° kot s ali kot s predsednikom tu En-laj prijazen do ljudstva, ne vlade ZDA Predsednik vlade LR Kitajske podprl “ameriško ljudstvo v njegovem pravičnem boju proti politiki vlade ZDA” WASHINGTON, D.C. — Ko se tu prizadevajo za izboljšanje odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko, kažejo tam vso naklonjenost “ameriškemu ljudstvu v njegovem pravičnem boju proti politiki vlade ZDA v napadalni vojni in rasnem zapostavljanju”. Predsednik vlade Ču En-laj je dejal na banketu v Pcipingu, da “zdaj revolucionarni vihar ameriškega ljudstva proti Nixonovi vladni politiki napadalne vojne naglo in močno raste”. Predsednik peipinške kitajske vlade je prav tako ostro napadel 'ameriški imperializem” in “njegove lakaje”, ko je govoril na banketu konference indokitaj-skih držav ob prvi obletnici njihove povezave k skupnemu naporu proti “ameriškim napadalcem”. Konferenci je predsedoval princ Norodom Sihanuk, ki ga v Peipingu še vedno smatrajo za predsednika Kambodže, na njej pa so bili zastopniki Sever- Sezonska pclštška pri kaMiisiih za kongrese, v svoisedi za vslitve CLEVELAND, O. — Vsako pomlad doseže plezanje politike navzgor svoj višek v pozni pomladi, navadno v marcu in aprilu. To so menda ugotovili že v rimskih časih. Tudi letos ta tradicionalni politični pojav ni izostal. Komunistični svet se je vrgel na Kongrese. Na njih je treba najmanj voliti in najlažje “normalizirati” volitve odborov in komisij, pa tudi vodstev itd. Začeli so letos v Moskvi, nato je prišla na vrsto Sofija. Sedaj pripravljajo kongres tudi češkoslovaški tovariši. Le Poljaki so zaostali. Na Madžarskem so pa imeli parlamentarne volitve. V svobodnem svetu ne manj ROGERS VABI KITAJSKO K USTVARJALNEMU DELU Državni tajnik William P. Rogers je na konferenci SEATO v Londonu včeraj pozval Kitajsko, naj začne igrati ustvarjalno in ne uničevalno vlogo v jugovzlhodni Aziji. ZDA bodo tekom enega meseca odločile o svojem stališču do sprejema LR Kitajske v Združene narode. LONDON, Vel. Brit. — Vče-jZN, prav tako tudi obeh Nem-raj je ameriški državni tajnik j čij, obeh Korej in obeh Vietna-William P. Rogers na zasedanju mov. Politiko “dveh Kitajsk” za SEATO dejal, da je politika ZDA potegniti Peiping v neposredno sodelovanje v Aziji, ki “spoštuje in sprejema politično različnost”. Pozval je Kitajsko k ustvarjalnemu sodelovanju v Aziji namesto k uničevalnemu. Očitno je, da bi Washington rad pridobil Peiping za sodelovanje ali vsaj nega Vietnama, južnovietnamske publike in parlament, v Italiji provizorične vlade, Pathet Lao, predsednika republike, morda rdeče organizacije v Laosu, in Severne Koreje. Pri slavnosti je bilo navzočih tudi več zahodnih časnikarjev. Ti poročajo, da je bil Ču En-laj kljub ostrim besedam na račun vlade v napadih na splošno zmernejši kot ob sličnih priložnostih v preteklosti. za tiho podporo pri svo-ka volitev. Imeli so jih na pri-ij;^ naporih za končanje vojsko-mer v deželi Schleswig-Holstein j van;ja v indokini. Znano je nam-v Zahodni Nemčiji, kjer je vo-da je vpliv pgipinga v Ha-livni izid pokazal, da se volivci, rojUj pa tudi pri komunističnih skupinah v Laosu, Južnem Vietnamu in v Kambodži močnejši od moskovskega, pa četudi je sovjetska pomoč rdečim v Indo-kini veliko večja od kitajske. Zasedanja SEATO, Zveze za jugovzhodno Azijo, se udeležujejo zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Nove Zelandije, Filipinov in Tajske. Članici sta tudi Francija in Pakistan, ki pa se že več let držita oh strani. Pakistan je tokrat zastopan, Francija je pa zopet izostala. I W. P. Rogers je dejal britan-i skemu zunanjemu ministru | Alexu Douglas-Home, da so j bodo ZDA v teku enega meseca tudi tam zbirajo le okoli obeh največjih strank, krščanskih demokratov in socialnih demokratov. V Avstriji so preteklo nedeljo izvolili ponovno za predsednika republike socialista Jonasa, v Južni Koreji pa včeraj z veliko večino Parka. V Južnem Vietnamu bodo na primer volili predsednika re- pa tudi parlament. Pri pomladanskih volitvah v Franciji so vse stranke “zmagale”, pri tem pa ni bila z izidi zadovoljna nobena. enkrat odlčno zavračata tako Cangkajšek kot Mao, oba hočeta govoriti v imenu cele Kitajske. Avstralski zunanji minister Leslie Bury je v pogledu nove politike prijaznosti do komunistične Kitajske svaril: “Tisti izmed nas, ki smo bližji kitajski sosedje, ne vidimo veliko, kar nam bi dajalo upanje, da je Peiping dejansko opustil tisto politiko, ki je preprečevala, da bi ga mogli smatrati za odgovornega člana družine narodov.” Do sedanjega zasedanja SEATO niso na komunistično Kitajsko gledali nikdar drugače kot na “napadalca, ki se želi štiri s pomočjo podtalnega delovanja . Nixon poln upanja Neobičajno oglaševanje NEW YORK, N.Y. — Conso-llidated Edison Company se je stopek ne bo zavlačevan, bo pa pri vsem tem dolgotrajen. Vpo- odločila pozvati syoje^ od jemal števati moramo, da obstoja tudi predlog za povišanje prispevkov za Socialno varnost, kar bo pomenilo občutno novo breme za zavarovance s srednjimi dohodki do letnih $9,000. Poleg tega še ne živimo v konjunkturi, to šele pričakujemo. Vse to bo dalo kongresnim organom povod, da bodo pri odmeri stroškov za socialno politiko zelo pazljivi in da se jim s postopkom ne bo preveč mudilo. ce, naj štedijo z električnim tokom, ker ga ne more več proizvajati v taki meri, kot raste povpraševanje po njem. Družba enostavno ne more več dobiti primernega prostora, kjer bi lahko postavila elektrarne. Predsednik upravnega odbora družbe Charles F. Luce je dejal, da jih bo morala graditi na velikih ladjah, ki bodo zasidrane daleč od brega na odprtem morju. državljansko zakrivila vlada COLOMBO, Ceylon. — Mrs. Siramavo Bandanaraike ni komunistka, je pa navdušena oboževalka levičarskih socialističnih idej, ki niso daleč od komunističnih. Zato ni pravi čas stopila na prste komunistom in levičarskim socialistom, ki so pod okriljem njenih simpatij pripravljali pravo revolucijo. Vse skupaj je opazila prepozno in šele zadnji trenutek proglasila obsedno stanje in začela upornike preganjati z vsemi silami, kar jih je imela na razpolago. Pravijo, da je pri tem tudi zmagala. Vpoštevati je treba, da je v deželi z 12.5 milijoni prebivalcev nad pol milijona brez- odločile, kakšno stališče bodo zavzele prihodnjo jesen v vprašanju zastopstva Kitajske v Združenih narodih. Posebna predsedniška komisija je priporočila članstvo obeh Kitajsk v poselnih in da se armada brezposelnih vsako leto poveča za 4,000 novih izobražencev, ki zastonj iščejo zaposlitve. Da vlada zmaguje, je treba pripisati pomoči od zunaj. Bandaranaike bo morala sedaj razvrednotiti ceylonsko valuto in iskati nova posojila. Upajo, da jo je državljansko vojna zmo-drila in da ji njena stranka ne bo več dovolila, da uveljavlja svoje simpatije do levičarskih socialističnih tokov. Predsednik ZDA je dejal, da je najhujša inflacija za nami, da pa bomo doživeli še nova “nihanja”. Ameriški delež v vojni v Indokini gre tudi h kraju. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je govoril Trgovinski zbornica ZDA pretekli ponedeljek in jo zagotavljal, da bo gospodarstvo ostalo svobodno brez vladnega nadzora. Trdil je, da je najhujša inflacija za nami in da se ZDA bližajo koncu svojega vpleta v vojskovanje v jugovzhodni Aziji na način, ki nam bo omogočil, da ostanemo vpleteni v gradnji miru po vsem svetu za cel človeški rod. Naj večje priznanje je pred- Iz Clevelanda in okolice Dvanajsta obletnica— Jutri ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida maša zaduš-nica za pokojno Uršulo Gartroza ob 12. obletnici njene smrti. “Matura” uspela— V nedeljo je bila predstava “Mature”, ki jo je podala slovenska mladina v dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue, izredno lepo obiskana, fgra je bila lepo podana, posebno pažnjo so polagali igralci tudi na pravilno izgovarjavo. Mladim, ki sc se trudili s pripravo in zato tudi uspešno nastopili, čestitamo in jim želimo vstrajnosti pri njihovem kul-furnem naporu. Samo še par sedežev— Kdor bi rad potoval v Washington na posvetev Slovenske capele 13. avgusta tl. s pevskim zborom Korotanom, naj pokliče tel. št. 391-4767. Na razpolago je je nekaj sedežev! Andrica nas je obiskal— Znani sodelavec The Cleveland Press Theodor Andrica, ki zastopa zadnji dve leti ta list kot poročevalec na Dunaju v Avstriji, je na daljšem dopustu ■j ZDA. Včeraj popoldne se je oglasil v uredništvu AD in ostal na daljšem razgovoru o razmerah med Slovenci v Clevelandu in drugod po ZDA, pa tudi o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Hvala za obisk! Poldrag bilijon za pojiiofi iHtegrEcijl so! WASHINGTON, D.C. — Senat je odobril po daljši razpravi 1.5 bilijona dolarjev kot zvezno pomoč pri izvajanju šolske inte-gacije, kot je to predložila vlada, le da je določila o rabi te pomoči nekaj zaostril. Predstavniški dom je sličen predlog izglasoval lani, pa je ta propadel, ko ga Senat ni odo-|bril. Letos je zakonski predlog sednik žel ob zagotovilu svobo -;gei najpreje skozi Senat in bo nega gospodarstva in zlasti, ko zdaj za£ej razpravlja- jo dejal, da bodo morali vsi, ki ti 0 njem Senat je zakonski predlog o-dobril v razmerju 74:8 potem, ko je bil dosežen sporazum o besedilu z vlado. Južnim sena- Mednarodni vpliv pakistanske državljanske vojne se zapleta ij^lačno z verjetnostjo dežja okol^iht. Najvišja temperatura KARACHI, Pak. — Ko je izbruhnila državljanska vojna v Pakistanu, smo mislili, da bodo vse prizadete velesile, Amerika, Kitajska, Sovjetska zveza in Indija, lahko nadaljevale svojo dosedanjo politiko napram pakistanski vladi. Kmalu se je pokazalo, da to ne bo mogoče. Sedaj smo že tako daleč, da vse te velesile same ne vedo, kako bi v tem problemu najbolj varovale svoje las tir e interese. Vzemimo jih kar po vrsti! Amerika je za Pakistan .žrtvovala dosti denarja, pa tudi blaga in orožja ni ravno malo poslala v to revno deželo. Vse to je delala v upanju, da bo Pakistan mirna država, akoravno njeni odnosi do Indije niso obetali nič kaj dobrega. Naša diplomacija skuša tudi sedaj biti v dobrih stikih s pakistansko diktaturo, pa je to zmeraj težje. Naj prvo je to deloma zakrivil Pakistan sam. Amerika je dobavila Paki- _ stanu, d,osti orožja pod izreci nim pogojem, da Pakistan ne sme rabiti tega orožja v državljanskih vojnah, ampak le za obrambne namene. Pa je vendar rabil naše orožje v boju proti bengalskim upornikom. Ko je bil na to opozorjen z naše strani, se je čutil užaljenega! Našemu državnemu tajništvu ni preostalo drugega, kot da je začelo vse naše stike s Pakistanom postavljati v novo luč. ZDA so dalje hotele podpirati s hrano prebivalce v Vzhodnem Pakistanu, ker jim grozi lakota, pa je pakistanska vlada te vrste podporo odklonila. Je celo zavrnila v Karachi ju ci v i 1 n o letalo Rdečega križa, ko je hotelo leteti v Dako in tam razložiti pošiljko zdravil. Ta nerazumljiv postopek pakistanske javne uprave je še bolj odbil naše politike od simpatij s Pakistanom. Tako ne more naša dežela ravno sedaj, ko je potreba v Pakistanu največja, pomagati prebivalstvu s tem, kar tam ljudje najbolj rabijo: s hrano, obleko in, zdravili, Pri takih razmerah seveda ne more biti govora o rednih diplomatskih stikih. Indija se je očitno postavila na stran uporniškega bengalskega naroda in mu pomaga, kolikor more. Dejansko se podpora izraža v sprejemanju bengalskih beguncev, ki preko meje bežijo v Indijo, kjer najdejo vsaj pogoje za varno ziivlj'enje. Obstoja strah, da bo med Pakistanom in Indijo prišlo do pravega vojskovanja, saj med obema državama pravega miru radi Kašmirja sploh ni, obstoja zaenkrat le premirje. Indija bi bila v tem pogledu veliko bolj podjetna, ako se ne bi bala odgovora s kitajske strani. Peiping se drži, kolikor se da, dosedanjega pravila: je za ve to, čemur v tem problemu nasprotujeta Indija in Sovjetska zveza. Z oboroženimi silami Kitajska v zaplete zaenkrat ne bo posegla, skušala bo pa dajati orožje, toda komu? S tem vprašanjem si v Peipingu belijo glave. Ako bi g£L dali upornikom, bi se za- merili pakistanski vladi, ako bi ga dali konservativni pakistanski vladi, bi jim to škodovalo v njihovi partijski propagandi. Poleg tega morajo tudi gledati, da se s svojo pakistansko politiko ne zamerijo preveč ameriški politiki. Sovjetska zveza je v začetku pozivala pakistansko vlado, naj se pobota z uporniki. Pakistan je odgovoril, da je obračunavanje z upor nimi Bengalci notranja zadeva in naj se tuje države vanjo ne vtikajo. Ko je Moskva videla, kako so sovjetsko stališče začeli izkoriščati v Peipingu, je zanimanje v Kremlju za usodo bengalskih upornikov hitro začelo popuščati. Tako so vse štiri velesile prisiljene, da vodijo do Pakistana politiko od danes na jutri. Najmanj gre to v račun Indiji, pa si ne more pomagati. Z vsakim korakom, ki ga napravi, se nekje zameri. V podobnem položaju so tudi druge velesile, le tam dnevne razmere ne igrajo tako velike vloge kot v Indiji. . . so zdravi, pomagati “potiskati z nami ostalimi” deželo in njeno gospodarstvo, ker ne bodo dobivali več javne podpore. Predsednik je razlagal in se Pr^P°" | torjem je uspelo vriniti v bese-ročal za podporo svojemu na-i.,^ dolodil0; da naj bo “narod-črtu reorganizacije javnega n? politika” uveljaviti šolsko integracijo z enakimi ukrepi po vsej deželi. podpiranja potrebnih. Gospodarstvo stopa v “dobo solidnega, stalnega širjenja — načina rasti, ki ga dežela potrebuje za preskrbo novih delovnih mest ljudem in novih priložno- Tekom razprav o predlogu je prišlo do najostrejše pri predlogu sen. A. Ribicoffa, demokrata iz države Connecticut, ki je bo- sti za poslovni svet”, je dejal | ml doseči integracijo črnih so- predsednik in se skliceval na podatke o inflaciji in rasti produkcije in prodaje. Med tem ko je znašala inflacija leta 1969 nekaj preko 6%, lani okoli 5.5'/,, je padla v prvem četrtletju na povprečje 2.7%. Predsednik jo priznal, da je treba pričakovati v prihodnjih mesecih v tem pogledu “nihanje”, toda najhujše je vsekakor za nami. larjev v velemestih na ta način, da bi se jih iz mestnih središč vozilo v predmestne šole, bele šolarje pa od tam v mesto. Predlog je propadel pri glasovanju s 51:35. Kakim 2,300 delegatom iz vse dežele je Nixon zatrjeval, da so lahko prepričani, da bo narod odklonil nasvete novih izolaci-onistov, da bodo ZDA končale svoj vplet v vojno v jugovzhodni Aziji na način, ki bo pomagal pobočja Etne. graditi človeški rod miru po vsem svetu. “Naš cilj je popoln umik ameriških čet iz Vietnama na način, ki bo jamčil vrnitev vojnih ujetnikov in dal Južnemu Vietnamu priložnost preprečiti komunistom prevzem oblajati,” je dejal predsednik ZDA. Etna bruha dalje CATANIA, It. — Strokovnjaki preudarjajo ali ne bi bilo koristno vreči v žrelo ognjenika Etna, ki bruha od začetka meseca vedno znova, bombe in tako izbruhe lave ustaviti. Sedanji izbruhi Etne so naj-večji v zadnjih dveh desetletjih. V glavnem so prizadeta južna Najdaljši most SALT LAKE CITY, Utah. — Najdaljši železniški most v ZDA je 12 milj dolga zgradba, po kateri teče železniška proga preko Velikega Slanega jezera v Utahu. Ameriška Domovina v\* i a/ir-im > m i 6117 St. Clair /tve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zb Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.f'Q per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO ^^.,83~ No. 83 Weds.,~April 28, 1971 Obrambni tajnik Laird v narodni obrambi O naši zunanji politiki ima prvo in zadnjo besedo predsednik ZDA, trenutno je to Nixon, ki ne skriva načrtov, kako si zamišlja to politiko. Seveda se more pečati le z načelnimi vprašanji, praktične poteze mu pomagajo reševati njegovi tajniki, pa tudi senat s svojimi odbori. Nixon je že davno povedal, da misli omejiti našo narodno obrambo samo na zahteve naših narodnih interesov. Kaj so ti narodni interesi in kaj zahtevajo, to je pa že težje vprašanje, ki se je konkretno pojavilo o zadnji svetovni vojni že 1. 1946 pod Trumanom (obramba Evrope), Kennedyjem (problem Kube) in pozneje še vojskovanje v Vietnamu. Korejska vojna je bila le intermezzo, ki je pomagal razčistiti osnovno vprašanje. Seveda se zanima za to vprašanje tudi naša javnost že od 1. 1945. Poteklo je najpreje precej časa, da smo pravilno postavili naš glavni narodni interes: varnost naše dežele. Odgovor smo našli primeroma hitro, vendar pa ni nanj takoj pristala vsa dežela. Odgovor je bil pa jasen in razumljiv: naše meje se dotikajo dveh oceanov, mejimo pa na dve državi, ki ne pomenita nevarnosti za našo deželo: Kanado in Mehiko. Potemtakem moramo iskati našo varnost v našem vojnem letalstvu in naši vojni mornarici, ne pa morda le v naši armadi. Tudi v tem vrstnem redu ni bilo dosti sporov. Nastali so takrat, ko smo se odločili, da sistem naše varnosti podpremo z obrambnimi pogodbami po vsem svetu. Te pogodbe so nas obvezale, da branimo tudi ozemlja naših zaveznikov po vsem svetu. Tako so nas pogodbe o medsebojni obrambi prisilile, da smo ustvarjali vojaške postojanke po vsem svetu, navadno z velikimi materialnimi žrtvami, dočim naši zavezniki niso bili tako vneti za organiziranje lastnih obrambnih sistemov. To je dovedlo do tega, da smo trošili za našo narodno obrambo več, kot smo pričakovali, kar je šlo na škodo drugih izdatkov v našem zveznem proračunu. Pri tem smo doživeli še drugo presenečenje: zapletli smo se v partizanski sistem vojskovanja, ki ga nismo znali organizirati in ki ga ne znajo organizirati tudi naši zavezniki, kar nam povzroča velike materialne in človeške žrtve, posebno v vojskovanju na Indokitajskem. Vse to je streznilo našo javnost. Začela je kritično gledati na sistem naše narodne obrambe. Med prvimi, ki je to storil, je bil bivši predsednik Eisenhower, ki je odsvetoval vojskovanje, ki nas vodi v notranjost tujih dežel, ki jih ne poznamo zadosti. Njegovo stališče je bilo jasno: ZDA naj se držijo morske obale, naj ne silijo na kopno. Tam naj se vojskujejo zavezniki, seveda ob podpori našega letalstva in naše vojne mornarice. Eisenhowerjevo stališče ni tako hitro zmagalo, pozna še danes svoje nasprotnike, čeprav se je Nixon sam odločil zanj in ga tudi zagovarja. Ne čuti se politično dosti močnega, da bi hitreje likvidiral tiste naše obveze, ki izvirajo iz dobe, ko smo načrtno in prostovoljno prenesli del našega vojskovanja tudi na kopno tistih dežel naših zaveznikov, kjer smo se zapletli v vojskovanje. Te obveze nas tarejo na dva načina: vojskovati se moramo na partizanski način na kopnem v notranjosti tujih dežel, drugje pa moramo vzdrževati naše oborožene sile na tujih postojankah, akoravno ni tam dejansko nobenih vojaških operacij. Tako stanje je za našo deželo trajno nevzdržno. Tako vsaj misli večina naše javnosti in njenih poklicnih političnih organov, predvsem Kongresa. Kako naj ga likvidiramo? Načrtov ne manjka, na splošno bi rekli, da imajo optimisti svojega, pesimisti pa tudi svojega. Stičnih točk med obema sistemoma načrtov je malo. Opozorili bi le na najvažnejšega: Najpreje je treba likvidirati vojskovanje na Indokitajskem, ki je naša najbolj kočljiva točka. Potem naj pride na vrsto likvidacija naših vojaških postojank na tujem, posebno v Evropi. Istočasno je treba poskrbeti, da se ZDA ne bodo zapletle v nove obveze, ki bi nas prisilile, da pošiljamo svoje oborožene sile na tuje brez soglasja med zakonodajno in upravno vejo naše republike. Najtežji je naravno problem končanja vojskovanja v Indokitajskem. To je bila že glavna bolečina Johnsonovega režima, je pa sedaj tudi glavna bolečina Nixonove administracije. Zato se znova in znova pojavljajo dogodki, ki nas silijo v debato o vojskovanju na Indokitajskem. O tem največ izjavlja ravno Nixon sam, oglašata se pa k besedi tudi njegova glavna zaupnika, tajnik Laird in Rogers. Laird je pred nekaj dnevi dal znova pregled položaja na Indokitajskem. Ker je on v prvi vrsti politik in ne vojak, so bila njegova izvajanja političnega značaja. Rekel je tole: ZDA bodo obdržale svojo vojno mornarico in svoje vojno letalstvo v jugovzhodni Aziji tudi potem, ko se bodo ameriške čete umaknile iz Indokitajske. Amerika mora namreč misliti, kakšen bo položaj na tem prostoru čez nekaj let. Takrat bosta gospodarili tam na kgpnem Kitajska in Sovjetska zveza, tudi obala bo pod njihovo kontrolo. S tem bosta obe velesili dobili vpliv na Tihi ocean in tudi na vse države, ki so tam. Tega Amerika ne more trpeti, ker ne more pustiti svojih prijateljev na cedilu. Njihova nevtralnost je v narodnem interesu naše dežele, kajti Amerika se s Tihega oceana ne sme dati izriniti. Treba bo ustvariti novo ravnovesje sil na Tihem oceanu, od te zahteve ne moremo in ne smemo odstopiti. Naš narodni interes zahteva torej dejansko vojaško ravnovesje sil na Tihem oceanu. Naša dežela naj prispeva k temu ravnovesju svoj delež v glavnem z vojnim letalstvom in vojno mornarico, deloma pa tudi z našo armado, ki pa ne sme nikoli postati hrbtenica vojskovanja na kopnem v Aziji. Hrbtenico morajo dati kombinirane divizije naše armade in armad naših zaveznikov, vendar pa tako, da bodo glavno težo vojskovanja na suhem nosili zavezniki. Praktično skušamo že sedaj uveljavljati to idejo v Indokitajskem, je pa še zmeraj vprašanje, ali je izbrana prava oblika, pa tudi vprašanje, kako naj se vojskovanje, ki temelji na teh načelih, končno likvidira. To je načelno stališče tajnika Lairda, ki ga pa ni hotel podrobno obdelati, da ne bi omejil predsednikove svobode v operativnih in političnih potezah. Problem s tem ni pokopan, gotovo ga bo hotel obdelati tudi senatni odbor za zunanjo politiko, ki se ravno sedaj peča z njim. Debata o strategiji naše narodne obrambe še ni torej končana. Debata o strategiji naše narodne obrambe ne more biti končana tudi radi tega, ker v nobenem programu ni govo-ra.o časovnih razdaljah, ki so pa bistvenega pomena. Seveda so te obenem najbolj sporne, zato se jih vse izogiba, včasih iz zadrege, včasih iz želje, da sovražnik ne zve preveč o naših ciljih. To je tudi razlog, zakaj debata ne bo mogla biti nikoli popolnoma zaključena, ker o času ne bo mogla govoriti popolnoma jasno, ampak le v namigavanjih. BESEDA IZ NARODA | rn ’w 'Mi tmmi naj boj ugodno, da si naročijo enkratno vplačilo (package deal), kot je opisan zgoraj. Ponovno izrekamo iskreno vabilo, da se udeležite teh pomembnih vseslovenskih prireditev v Washingtonu. Pripravljalni odbor /Z NAŠIH VRŠI Cleveland, O. — Spoštovani! Zopet se Vam oglašam in Vam priloženo pošiljam naročnino za mojega brata Johana Pirnata, kateri z velikim veseljem bere Ameriško Domovino. Saj bi se sam naročil, pa ima velike izdatke s šolanjem otrok, so kar trije na univerzah. Jaz in moj soprog Ameriško Domovino tudi vedno težko pričakujeva in jo rada bereva. Živiva pri hčerki, ki je naročena na Ameriško Domovino. Tudi midva sva jo imela od leta 1924 do leta 1960, potem sva se pa preselila k zetu dr. Anthony ju Spechu in njegovi družini in nismo potrebovali dveh. Oprostite, da sem z naročnino malo zakasnila, kar na hitro sem morala v bolnico. Hvala Bogu sem zopet doma. Ameriški Domovini želim, da bi se dolgo, dolgo lahko izhajala in prilagam $10 za njen tiskovni sklad. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni! Oltarno društvo pri Mariji ¥nsbavzati CLEVELAND, O. — Z malim sporočilom se oglašam, da boste vedeli, da še obstojamo, tudi tiste, katere ne morete priti k našim molitvam in sejam. Naša blagajničarka je rekla, da se ji je blagajna precej izpraznila in se moramo zato potruditi, da zopet kaj za njo pridobimo. Dar cerkvi za Veliko noč in cvetje za okrasitev cerkve je stalo veliko denarja. Odločile smo se, da bomo imele v nedeljo, 25. aprila, prodajo peciva. Vsake vrste smo ga imele. Uspeh je bil kar dober. Pretekli petek sta praznovala 50-letnico poroke Mr. in Mrs. John Jalovec. Zlatoporočenka je bila več let predsednica našega društva in dobra podporna članica. K njenemu slavju njej in njenemu možu čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Prisrčno pozdravljeni! P. Adamič, preds. o John Železnikar je odšel za svojo ženo CHICAGO, 111. — V sredo, 21. aprila, je preminul v Chicagu znani rojak John Železnikar v starosti 81 let. Bil je rodom z Iga pri Ljubljani. V Ameriko je prišel leta 1906 in sicer v Barberton, Ohio, kjer je bival okrog 4 leta. Od tam je šel v Minnesoto v New Duluth, od tam pa kmalu nazaj na vzhod v North Carolino, kjer je bil kako leto, potem je bil kakih 5 let v West Virginiji, od tam pa je prišel leta 1925 v Chicago. Tu je začel na lastno roko s prevažanjem premoga, pozneje je zalagal in dovažal družinam kurilno olje za gretje stanovanj. V svoji stroki je bil zelo točen. Ljudem je nudil tudi druge razne postrežbe s prevozom pohištev ob času selitve itd. Zadnjo jesen mu je umrla žena Jožefina, roj. Bartol, s katero se je poročil leta 1921 v Clarks-burgu, W.Va. O njeni smrti je bilo poročano že tedaj. Zdaj je odšel za njo še on, John Železnikar. Oba sta bila delavna, zavedna pionirja. Pogrešamo ju povsod, kjer sta se udejstvovala in delala, posebno na polju za slovenska društva in organizacije. Pogreb Johna Železnikarja se je vršil v petek, 28. aprila, iz slovenske cerkve sv. Štefana v Chi- cagu, katere faran je bil. Pogrebne obrede in sv. mašo zanj je opravil njegov brat Rev. Michael Železnikar, župnik slovenske fare sv. Roka v La Salle, 111. Pri pogrebni maši je imel tudi zelo lep govor, s katerim se je poslovil od svojega rodnega brata in zraven tudi marsikaj vzglednega povedal. Srečen brat, da je zanj molil bo pogrebu njegov lasten brat. Tudi društva, katerih član je bil, kot Društvo sv. Štefana KS-KJ in Društvo SNPJ, so se zelo lepo poslovila od pokojnika. Pokojnik zapušča dva sina in eno hčer ter brata duhovnika, Rev. Michaela Železnikarja, in brata Louisa Železnikarja, glavnega tajnika Ameriške Slovenske Katoliške Jednote, ter brata Antona v Jugoslaviji. Pokojnik naj počiva v božjem miru in naj mu bo lahka ameriška gruda. Vsem sorodnikom pa globoko sožalje! John Jerich ------o—----- Posvetitev Slovenske lapeh m pripvm striški WASHINGTON, D.C. — Naslednje pojasnilo je v odgovor na vprašanja o plačilu prijave in prijavnih stroškov za kulturne in družabne prireditve ob posvetitvi Slovenske kapele dne 13.-15. avgusta letos: a) Enkratno vplačilo (package deal) za vse prireditve, kar vključuje ogled mesta, slavnostni banket in slovenski družabni večer, prevoz iz hotela v Shrine, spominsko knjigo in podroben spored $23 (Za skupinske prijave 25 ali več ostane do 15. junija še vedno v veljavi znižana cena $20.) b) Slavnostni banket in družaben večer ................ $15 c) Ce kdo ne želi posameznih točk, ki so vključene v enkratno vplačilo (package deal), lahko odračuna: 1) za ogled mesta odračunati ......... $1.00 2) za prevoz iz hotela v Shrine in nazaj .50 3) za Spominsko knjigo, odračunati 2.00 4) za slavnostni banket, odračunati 12.00 d) Vrhunec vsega bo slovesna pontifikalna maša v slovenščini, v nedeljo, s petimi litanijami. Vsi so vabljeni. V kolikor bodo posamezniki želeli prisostvovati pri posameznih p r i r e ditvah, je vsekakor Frances Zakrajšek Phoenix, Arizona. — Spoštovani! Te-le vrstice Vam pišem po želji moje tašče, nekdanje Clevelandčanke Mrs. John Glavač, in Vaše zveste naročnice, katero je pred sedmimi tedni zadela možganska kap in ji pustila težke posledice na glavi. Tudi njen spomin in govor sta prizadeta. Ko pride Ameriška Domovina, jo pogleda, a jo ne more brati ali vsega razumeti. Moja tašča je bila dolgoletna naročnica Vašega lista. Sedaj pa Vas prosim, da zaradi bolezni pošiljanje ustavite, ko se ji steče naročnina. Jaz ne znam slovensko, pa ji bom vseeno do tedaj skušala kake stvari prebrati in jo malo razveseliti. Zahvaljujem se Vam za redno dolgoletno pošiljanje. Mrs. Glavač je imela veliko veselje z Vašim listom, sedaj pa res slabo izgleda. Zelo nas je prizadela tudi žalostna novica, da je gospa Albina Novak odšla v večnost. Ona je bila odlična slovenska žena. Naj v miru počiva! Še enkrat se Vam Mrs. Glavač najlepše zahvaljuje za zvesto postrežbo in za lepo branje. Ponovno mi je naročila, naj Vam to napišem. Prejmite najine iskrene pozdrave! Mrs. Emil Glavač * PRINCETON, N.J., 22. aprila 1971. — Dragi g. urednik! Danes je obletnica, ko sem sestavljal svoj prvi članek “Misijonskih pomenkov” za Ameriško Domovino. Naj Vam ob tej priliki kot Ameriški Domovini v celoti izrazim toplo zahvalo za naklonjenost in trud, ki je v zvezi z vsakim tiskom in članki. Vem, da boste najbolj veseli, če Vas zagotovim, da ste v molitvah naših misijonarjev, misijonark in vedno bolj številnih čitateljev in sodelavcev naše Misijonske znamkarske akcije vedno vključeni. Pionirite tudi na tem tako lepem in važnem področju slovenskega ustvarjanja, ki sicer v času dobiva vedno nove oblike, a dejansko sega v večnost in gradi mostove vanjo. Verjetno tudi mnogim od nas samih. Ohranite to naklonjenost vsem našim misijonarjem v težkih razmerah po celi zemeljski obli. Naj Vaša pripravljenost pomagati in vedno nove misijonske ideje posredovati bogati vpliv AD, širi obzorje in utrjuje vero njenih čitateljev ter podaljša življenje temu našemu dragemu VESTI Seja slovenskih škofov Dne 14. aprila tl. so slovenski škofje na svoji seji razpravljali o tekočih zadevah Cerkve na Slovenskem. Najprej so poslušali poročilo o stanju obveznega zdravstvenega zavarovanja za duhovnike. Škofje žele, da bi se pri določanju mesečnega prispevka upoštevalo, da duhovniki splošno ne žive skupaj s svojci in bi bilo zategadelj upravičeno, da bi bili njihovi mesečni prispevki nižji. Veliko duhovnikov bo moralo celo iskati pomoči, da bodo zmogli plačevati določeni prispevek. Dalje so se razgovorili o tako imenovanih koordinacijskih odborih pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) in na občinah, kamor so vabljeni tudi duhovniki. Škofje žele, da duhovniki zastopajo v teh odborih v dobrohotnem in odkritem dialogu koristi Cerkve. Škofje so izrazili globoko obžalovanje, da Wilhelm Mucher, župnik pri Gospe Sveti na Koroškem, odreka tudi v svoji drugi knjigi svetima bratoma Cirilu in Metodu svetništvo in piše zoper papeško avtoriteto. Slovenski škofje bodo branili svetniško čast sv. bratov na cerkvenem področju, prosijo pa tudi slovenske zgodovinarje, da zavr- slovenskemu dnevniku na ameriškem kontinentu za dolga leta pred nami. Skromna priloga je moj osebni dar tiskovnemu skladu AD. Lepo pozdravlja Vaš vdani in hvaležni (Rev.) Charles A. Wolbang, C.M. O Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $20, za enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad v spomin mojih dragih pokojnih staršev Lawrence in Ane Seme. Moj pokojni oče je bil veliko let naročnik Ameriške Domovine, zaradi tega jaz, njegova hčerka, z veseljem obnavljam naročnino. Vedno komaj čakam, da list dobim in z veseljem preberem clevelandske in druge slovenske novice. Jaz sem rojena v Clevelandu, pa so me moji dobri pokojni starši naučili slovensko. Iz hvaležnosti do njih hočem nadaljevati in obdržati vse, kar je slovenskega, spoštovati slovensko kulturo in običaje. Isto učim tudi moje otroke in vnuke. Ameriški Domovini želim veliko nadaljnega napredka in u-speha ter vse prav lepo pozdravljam! Marie Hosta • Toronto, Ont. — Spoštovani! Naj lepša hvala za obvestilo, da nam poteče naročnina. Z Ameriško Domovino smo vsestransko zadovoljni, zato jo želimo tudi v bodoče prejemati. Tukaj Vam pošiljamo enoletno naročnino in prilagamo 2 dolarja za tiskovni sklad. Želimo Vam mnogo uspeha pri nadaljnem zaslužnem delu za ta lepi list. Prejmite lepe pozdrave od Družine Ivana Ambrožiča n Pickering, Ont. — Spoštovani! Oprostite, da sem malo zakasnil z naročnino. Sem zelo zaposlen v garaži, katero sem kupil pred enim letom v Pickerin-gu. Prav rad prebiram novice iz Gorenjske, še raje pa, če poveste kakšno za smeh! Prisrčen pozdrav! Ivan Celar * Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljno naročnino. Ameriško Domovino radi beremo in Vam želimo veliko uspeha. Vas lepo pozdravljamo! Rose Želodec nejo z znanstvenega stališča Mucherjeve neznanstvene trditve. Škofje so dalje razpravljali o dušnem pastirstvu med visoko-šolci, kakor tudi o predlogih za izboljšanje njihovega duhovnega oblikovanja. Pobucj/ili bodo nadaljnji študij problemov visokošolskih dijakov. Končno so škofje poslušali poročilo medškofijskega pastoralnega sveta o dosedanjih pripravah za pokoncilsko prenovo in dali smernice, kako naj se pospeši ta prenova. (Družina, 25. apr. 1971) Dvakrat stavkali V tovarni “Saturnus” v Ljubljani so dvakrat stavkali. Osebni dohodki v podjetju niso ravno visoki. Vodstvo podjetja je predlagalo, da se zaradi težav v podjetju osebni dohodki znižajo za 10 odstotkov. Direktor se izgovarja na zamrznjene cene in na razvrednotenje dinarja, zaradi česar je podjetje zašlo v tažave in je delalo zadnji čas z izgubo. Telefonska služba Zanimiva je primerjava telefonskih priključkov po jugoslovanskih republikah. V zadnjih dveh letih (1968-1970) je BiH dobila 7000 novih priključkov in dosegla 49,000 priključkov. Črna gora je z 2000 priključki prišla na 12,000; Hrvatska s 57,000 priključkov na 170,000; Makedoni-ia s 4000 priključki na 31,000; Srbija z 31,000 priključki na 193,000 in Slovenija s 5380 priključki na 51,380 telefonskih priključkov. V Ljubljani cene najvišje Po najvišjih cenah za poglavitne kmetijske pridelke, kakršni so meso, mleko, sir, fižol, je bil vrstni red jugoslovanskih mest v januarju in februarju naslednji: Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Kotor. Stanovanja grade počasi Podatki o zidanju stanovanj, ki so družbena last, kažejo, da od reforme leta 1965 število teh stanovanj vsako leto bolj nazaduje. Pred reformo so sezidali nad 6000 družbenih stanovanj-Leta 1968 jih je bilo še 4875, leta 1969 4321 in lani le 4275. Tudi stanovanjska površina teh stanovanj je vedno manjša. Podatki veljajo za republiko Slovenijo. Bolj privlačno je zidanje stanovanj za trg. 88 odstotkov vseh zgrajenih stanovanj v Sloveniji je bilo namenjenih za prodajo. Maribor 111,697 prebivalcev Lansko leto je znašala gostota naseljenosti v -Sloveniji 85.1 na kv. km, mesto Maribor pa je prekoračilo število 100,000 pre' bivalcev in je imelo 31. marca letos 111,697 prebivalcev. “Svet kimavcev” V tovarni čevljev “Lileg” se 12. marca delavci in delavke na zboru kar 7 ur odločno kritizirali vodstvo tovarne in delavski svet, ki so ga nazvali “svet kimavcev”. Delavci v tej tovarni imajo najnižje plače v MaribO' ru; stroški za reprezentanco so narasli, dnevnice za potovanje ^ tujino so 137D višje kot lani- Na zborovanju so se dogoV°' rili, da bodo odslej izobesili vsakega 16. v mesecu plačilno list0 vseh zaposlenih, od vratarja & direktorja. Prav tako so rasp* *' šali vsa delovna mesta vodilni*1, razen direktorjevega, ki mu ^ ni potekla mandatna doba. &1' rektor je na očitke delavk oC*" govoril, da ni za stanje samo °fl kriv in skupina okoli njega, atf1' pak da je odgovornih kakih ^ oseb v podjetju. FRANCE BEVK: V mestu gorijo luči “Enajst vas je bilo,” je oče trdo položil pest na mizo, palec ttiu je grozeče molel proti stropu. “Štirje so umrli, še vedno vas je sedem. Sedem! Samo za euega bo kruha pri hiši.” Kristina je stisnila ustnice in Uekaj minut strmela v mizo. Starše je videla v dno duše. Očetove besede so ji potrojene šumele v zavesti. Da, znebili bi se je radi. Za balo bi ji dali euega izmed otrok, da bi pasel živino in zajemal pri skupni skledi. Tako bi bila dva manj Pri hiši... Ti računi so ji bili kakor skalnata stena na poti v življenje. Vse se je uprlo v nji. “Enajst... Ali so mar moji, da mi to pravite?” “Punca!” se je zgrozil oče. Mati je preplašena pogledoma zdaj moža, zdaj hčerko. Nastalo je nekaj minut tišine. “Kaj pa misliš?” jo je mati mrno vprašala čez nekaj časa. Hči je skomizgnila z rameni. “Svet je velik,” je rekla. Bilo je prvič, da je svojo taj-110 namero izrazila z besedo. Zardela je in prestrašena pogledala v očeta. Ta je kadil pipo in Se zavijal v oblake dima. Zdel Se ji je nedostopen. Kristini se le grenko zavozlalo v grlu. Vsi so molčali, govorile so le Materine oči. Ta si je bila pod-PHa glavo in se zamislila. Tedaj bila na videz starejša ko pred Minuto. Mislila je na dekleta, ki so prihajala iz mesta. Gosposko oblečena, z bledimi lici, begajočimi, skoraj brezsramni-m pogledi, a usta polna samoh-Vale. Nekatera izmed njih so bila tudi tiha, z žalostjo na ustnicah in v očeh. Bile so redke, ki so se za vedno vrnile. Druge s° se vračale le od časa do časa. Nekatere pa so za vedno izginile kakor kamen, ki ga zaženeš V tolmun ... Oh, da, moj Bog! Zapletla se je v misli in v pred-slave, ni mogla ne naprej ne na-2aj kakor ovca v robidi. Njene misli in bojazni so bile Nristini tuje. Bilo ji je mučno kakor človeku, ki stoji sredi široke ravnine in ne vidi nikjer steze. Kam? Kod? Nekoč — šlo je že na poletje ^ jc prišla iz mesta Rozalka. a je bila Kristinina daljna Rodnica in soseda. Da je že tri eta služila v mestu, se ji je poz-po obleki in po vedenju. e o božiču je bila doma, takrat y?a cvetoča, a zdaj so ji bila lica bleda. Na počitnice si prišla?” ^a. Prišla je na počitnice. ^ tem ni rada govorila in te . evšečnosti tudi ni skrivala. Da ^ ljudje le tako slačijo s po-® edi! Kako da je prišla domov, ®ai niso prazniki? Menda—tako ^ šepetali — se bo omožila. gibanja — a ona jim ni hotela sr^rditi; ne jih zanikati. Po be-aah, po očeh, po vsem je bila ^ta v neko skrivnost. Vrnem se, a drugo je moja giVar>” je nejevoljno stresala z /vo. “čemu bi razlagala Iju-Pp ki nič ne razumejo?” se je ^ezila vpričo prijateljice. 0, jistina se je je že prvi dan je eiVla kakor robida. Čim bolj Nozalka bežala pred radoz-s^lrrd pogledi ljudi, tem bolj tišv Ukleti od jutra do večera Ca^ vkup. Za Kristino je bilo š ^mestno dekle kakor odre-Vos;e iz osamljenosti in negoto-K živ. l- Gledala jo je vdano, po-$ne 9 Vsak° njeno besedo, po-Jbala vsako njeno kretnjo, ji .°Zalka ni bila lepotica. Čelo vJ0 kazila brazgotina — med Šfg 0 1° je bil oplazil drobec kod ne*a — ki jo je zakrivala s p§er?' Njeni lasje so bili kakor belaiCa’ niena P0li lak° zelo bi .Dišala je po kolonjski vo-VSa^ Vl*euo jopico je nosila za ban, svilenih nogavic si ni sezula. Kristina ni bila zaverovana v Rozalkino telesno vnanjost, vsa se je zagledala le v njeno obleko in nakit. Zavidala ji je svetlo verižico, ki ji je kakor čarobna nit ovijala vrat. Bila je drobna, res da, a zlata. In medaljon, v katerega so bile vrezane okrašene začetnice njenega imena. Tedaj dekletovo hrepenenje ni bilo več nejasno, dobivalo je izrazite poteze. Pred Rozalko ni mogla, ne hotela skrivati svojih pogledov in želja. Solze so ji stopile v oči. Rozalka jo je razumela. “V mesto pojdi,” je narahlo sklopila veke, kakor da sama podoživlja svoje nekdanje hrepenenje. Te besede so bile kakor močno vino, Kristino so pijanile. “Moj Bog, ko pa ničesar ne znam,” je zajavkala. “Tudi jaz še pometati nisem znala.” In sta nato govorili vedno le o tem, samo o tem. V Kristininem srcu je trepetalo kakor melodija strastne pesmi. Zdelo se ji je, da še živeti pozablja. Tiste dni ni prijela za nobeno delo. Rozalki vročično stanje njene prijateljice ni ostalo skrito. Smehljala se ji je. Ni je ljubila, tega ne, tiste dni bi nikogar domačih ne mogla ljubiti, vendar se ji je kazala naklonjeno. In— saj bi brez nje ne imela druščine. Sedeli sta v travi ob njivah, gledali ljudi pri delu in se potapljali vsaka v svoje misli. Z njiv, ki so ležale v pripeki, so se dvigali ljudje in se ozirali nanju s porogljivimi pogledi. Zbijali so dovtipe. Dekleti nista razumeli besed, slišali sta smeh. “Naj si le brusijo jezike,” se je zmrdnila Rozalka. Zasmeh Kristino ni bolel. Zbodlo jo je le, ko sta srečali Cirila in si je ta potegnil klobuk na oči, kakor da se sramuje, in šel dalje. “Kaj mi je to mar!” si je vneto prigovarjala. Ugovarjal ji je podmolkel glas iz notranjosti. Stresnila je z glavo, da bi odpodila ta ugovor, a je ostal. Da bi se zamamila, bi bila rada govorila o mestu, vedno le o mestu. Rozalka ji je odgovarjala iz dneva v dan bolj poredko, bolj razmišljeno. Temna skrivnost, ki jo je ovijala že od prvega dne, se ji je zgostila v molk. Postala je bridko zaskrbljena. Zdaj pa zdaj se je za dolgo zazrla nekam v daljavo, ustnice so se ji krivile v trpek izraz. Kristina se je vznemirila. Ali se je je naveličala? “Kdaj se vrneš v mesto?” “Morda kmalu,” je Rozalka zategnila. “Bržkone se omožim. A za zdaj molči o tem!” se je preplašila. “Ti si prva, ki sem ti to zaupala.” Bržkone? Kristina se je zamislila. Nato se je ostro zazrla v Rozalkin obraz. Vsaka poteza se ji je zdela kakor črka tuje ji abecede. Ni jih znala brati. In kakor da je Rozalkina usoda neločljivo zvezana z njeno, se ji je prebudila grenka, bolestna radovednost. “Kdo je?” “Boš že zvedela.” Molk. “In — če se ne omožiš, ali se vrneš kljub temu?” “D-da.” Kristina ni opazila Rozalki-nega čela, mislila je je nase. “Ali mi boš pomagala, da najdem kako službo?” Bo. Seveda bo. Rozalka ji je odgovarjala z odsotnim duhom. Ko je Kristina od veselja plosknila z rokama in jo objela, se je začudila. Kaj ji je? Že ji je postalo jasno. Odpahriila jo je narahlo in ji s pogledom premerila telo. (Dalje prihodnjič) M. Tekavec: Velika žena ii. (Nadaljevanje) Mati Terezija zdaj poišče liste, kamor je zapisala osnutek pravil novega reda. Navadnim trem pravilom: uboštva, čistosti in pokorščine — doda še četrto: jene sestre bodo morale vse svoje srce in ves svoj čas posvetiti ubogim. “Delaj po kočah za posvečenje ubogih, skrbi za bolne in umirajoče, zbiraj in poučuj male brezdomce, obiskuj in podpiraj reveže in njihove otroke, daj zavetje zapuščenim.” To je zapisala mati Terezija tiste dni za malo pisalno mizo v svoji sobi. Samostan ni hiša, kjer bi živele sestre, to je le njihovo prenočišče, kjer si zbirajo novih moči, za delo prihodnjega dne. Njihov pravi samostan je ulica po najubožnejših mestnih četrtih, poklic sester pa je biti “služabnica ubogih”. Življenje ubogih sester je zelo trdo. Vstajajo ob 4.40 in potem ves dan do 9. zvečer krožijo po zapuščenih mestnih ulicah. Hrana je vedno enaka in jedo iz lončenih skodelic. Premoženje vsake sestre je: dva sanja, od katerih je vsak vreden okrog $4 (eden je vsak dan v perilu), en prazničen sari, par sandal, ki jih obujejo na bose noge, kovinska škatla za milo, škatla za drobnarijo s številko (mati Terezija ima št. 1, Agneza 2), žimnica, vzglavnik in par rjuh. Kadar se-ste potujejo, nosijo žimnice in rjuhe zvite s seboj. Edini dan počitka je sreda. Ta dan sestre večinoma bero. Pisma pišejo lahko samo v nedeljah popoldan, takrat tudi sprejemajo obiske. Toda samo enkrat na mesec. Življenje je trdo, sestre popolnoma pozabijo nase. Na redovno življenje se pripravljajo pet let v noviciatu, nato še devet mesecev dela, šole in truda. Kljub nadčloveškim naporom se število, misijonark množi. Zdaj šteje kongregacija 641 redovnic z zaobljubami, 210 novink in 80 postulantk (ki žele postati redovnice). Seznanimo se z dejanji te izredne žene, ki nje sloves gre po svetu daleč naokrog. Višek mednarodnega evharističnega kongresa v Bombay ju v decembru 1969 je bil obisk papeža Pavla VI. Kot so nekoč Indijci rekli svojemu Gandhiju “velika duša”, tako so tudi ocenili papeža Pavla VI. Njemu so se ogromne mnolzice, ki žive v bedi in pomanjkanju, v dno srca zasmilile. Takrat je še globlje začutil, koliko ljubezni je v srcu redovnice, ki je oblečena v preprost bel šari, ki hodi po ulicah in išče revne in zapuščene, da bi vsaj umrli kot ljudje. Preden je zapustil Indijo 5. decembra 1964 na letališču v Bombayju, je dejal: “Ta ‘Lincoln’ avtomobil želim podariti materi Tereziji, ljubezni.” — Te sestre ni bilo med množico na letališču, bila je v daljnem predmestju, sklonjena nad umirajočim, ki ga je klicala po imenu Onil in mu je v materinskem jeziku ‘bengali’ šepetala besede tolažbe. Gnila je našla na kupu smrti. Nobena bolnica ga ni hotela sprejeti. V tem velikem mravljišču, ki šteje 6 milijonov ljudi, ni bilo nikogar, da bi ga prejel za roko, ko bo izdihnil. Mati Terezija ga je našla in ga spravila v hišo, ki jo je zgradila za umirajoče. Do tega dne je s svojimi sestrami pobrala že vsaj nad 17,000 takih, kot je O-nil. Ko se je sklanjala, da toliko tisočev, ko jih je dvigala, se je njeno telo skrivilo. Bolečina teh trpečih bitij je na njenem čutečem obrazu zarezala globoke brazde. Take, kot jih reže voda po kraškem svetu okoli Skoplja, kjer se je kot otrok igrala. Njen obraz je bel kakor obraz angela, mnoge prečute noči, ko je gledala več tisočkrat smrti v obraz, so pod njenimi očmi zarisale črne kolobarje. “Kako se počutiš, Onil?” vpraša mati Terezija. Za starega moža ni več upanja: Pomanjkanje hrane ga je privedlo tja, od koder se ni več mogoče vrniti. Nič — ne hrana ne znanost, ga ne moreta rešiti. Onil je klinično že mrtev, čeprav še s težavo pove: “Živel sem kot žival, zdaj umiram kot človek ... Zakaj ?” Tako izdihne v rokah sestre, ki moli nad njim v bengalskem jeziku. Avto, ki ga je dobila v dar od papeža, je prodala za 60,000 rupij. Avto je prišel morda v roke bogataša, denar pa je šel za gradnjo “mesta miru” za gobavce. Trgovina je bila odlična. Papež je v svojim darom želel o-mogočiti, da bi se roke matere Terezije še razširile, podaljšale, hotel ji je dati priznanje. Priznanje ji je dal, ko jo je v marcu 1968 z lastnoročnim pismom prosil, naj pošlje svoje misijonarke tudi v njegovo rimsko škofijo, da bodo odprle domove za zapuščene, za tiste, ki spijo v kanalih in pod mostovi, za prostitutke, ki se predajajo po mestnih vogalih. Mati Terezija ne izgublja časa. Avgusta 1968 je iz Kalkute poslala skupino petih indijskih sester Misijonark ljubezni, da odprejo dom za najbolj zapuščene v središču krščanstva. Za začetek je papež materi Tereziji poslal 10,000 dolarjev. Brez dvoma je Pavel VI. čutil, da ima mati Terezija nekaj posebnega, da je poklical prav njene sestre v mesto, kjer deluje 22,000 redovnic iz 1200 različnih redov, katerih mnoge se ukvarjajo z delom za revne in zapuščene. Na svetu je vsaj milijon ljudi — da ne štejemo najrevnejših —, ki mislijo o njej tako kot papež. Indijskim gobavcem se zdi kot beli angel, ki dela čudeže. Pri zvezni vladi v New Delhiju je mati Terezija meni ženo, ki prosi kruha, mleka in vitaminov za indijske o-tioke. Do 1. 1969 so sestre Misijonarke ljubezni samo v Kalkuti imele 59 središč, zraven 70 v drugih mestih Indije. Zdaj so še v Rimu, Tuniziji, na Ceylonu, v Venezueli — brali smo pred mesecem dni, da v New Harlem “slums” v New Yorku so odprle novo središče. Sestre dajo o-skrbo več kot 2000 osebam letno zapuščenim, umirajočim. V 134 dispenzerjih skrbe za 21,900 gobavcev, v 44 šolah uče 5400 zapuščenih otrok. Koliko se je od 1. 1969 do sedaj (1971) delo pomnožilo, statistika še ne pove. Mati Terezija pripoveduje: “Januarja 1949 sem prvikrat hodila po kalkutskih ulicah. Približal se mi je duhovnik in me prosil, naj kaj prispevam k nabirki za dober tisk. Štiri rupije (okrog $6) sem dala revežem, o-stala mi je še ena. To sem dala duhovniku. Se isti večer se je ta duhovnik zglasil v moji kolibi in mi izročil zavojček. Dejal je, da mi ga je dal neki neznanec, ki je verjetno zvedel, kako sem raznim ljudem pripovedovala o svojih načrtih in mi je hotel pomagati. V zavojčku je bilo 100 rupij. Tisti trenutek sem imela občutek, da Bog blagoslavlja moje delo in me nikoli ne bo zapustil. Po zaslugi dobrih ljudi danes naše sestre oskrbujejo gobavce, zdravijo pa tudi bolne, strežejo umirajočim, učijo otroke. Kjer je beda največja, po predmestnih barakah in smetiščih, po luknjah iz desk, pločevine in lepenke, kjer letajo bosi in razcapani otroci, tam smete pričakovati, da se lepege dne pojavijo Misijonarke ljubezni. “Naša izbira je zadosti jasna in ne moremo si privoščiti pomišljanja,” pravi mati Terezija, “vemo, kje so ubogi, in vemo, kje jih najdemo. Naše bivališče je pri njih, naše življenje je z njimi.” Na vprašanje, če je čutila kdaj kako negotovost, če ni morda izbrala napačno pot, mati Terezija z vedro odločnostjo odvrne: “Tega pa, hvala Bogu, nikoli. Vedno sem vedela, kaj hočem in storila vse, da tudi dosežem.” Ko je sprejela nagrado, je postala privlačen objekt za časnikarje. Njihova navada je, da od slavnih ljudi želijo, da povedo kako posebno sporočilo za bralce. Mati Terezija se je temu samo nasmehnila in preprosto povedala; “Ljubezen nima drugega sporočila, kot sama sebe. Me se trudimo, da bi v vsakdanjem delu konkretno doživele Kristusovo ljubezen. Govorimo malo, raje se trudimo, da bi evangelij oznanjale z dejstvi. Zgodijo se slučaji spreobrnitve v krščanstvo, toda nikdar za to naravnost ne nagovarjamo. Ko živimo krščansko ljubezen, sami sebe in druge približujemo Bogu. Ce sprejmejo ljubezen, sprejmejo Boga in narobe. To je naše pričevanje. Ne smete pozabiti, da smo v Indiji, v deželi, ki Ijubo- vrhovni predstojnici Misijonark ljubezni, da ga uporablja prijžena, ki vzbuja spoštovanje. \ svojem vesoljnem poslanstvu mnogih evropskih deželah po PROUČEVANJE OKOLJA S TELEVIZIJO — Na univerzi v Berkeley v Kaliforniji preskušajo možnost proučevanja okolja s pomoč jo televizije. Na sliki vidimo študenta arhitekture, ko s TV simulatorjem pregleduje model mestnega področja. Slika na zaslonu je podobna pogledu iz letečega helikopterja nad dejanskim mestnim področjem. sumno varuje svoja verska in kulturna izročila ter s precejšnjim zadržkom gleda na vsako obliko prozelitizma.” Na vprašanje novinarjev: “S kakim razpoloženjem ste sprejeli novico', da so nagrado Janeza XXIII. za mir podelili Vam?” je odgovorila: “Da je nisem vredna,” potem pa brž dodala, da je vesela, ker bo s tem denarjem lahko pomagala ubogim! Ob podelitvi nagrade 6. januarja ji je papež Pavel VI. naslovil te besede: “Ponižna mati Terezija, v katerem liku gledamo tisoč in tisoč oseb, ki so ves svoj čas posvetile osebni službi najbolj potrebnim, postaja primer in simbol tega odkritja (da je vsak človek božji otrok in da v vsakem lahko prepoznamo samega sebe), v katerem je skrivnost miru na svetu, ki ga vsi iščemo. Vedno aktualnega odkritja, da je vsak človek moj brat... Bratstvo in mir sta v ontološkem redu sinonima. Tako prvi kot drugi imata skupno korenino v ljubezni. Oseba, ki prihaja med nas kot Misijonarka ljubezni, je poslanka bratstva in oznanjevalka miru. Glejte, za to ji dajemo nagrado za mir...” In še: “Naše duše so polne vzpodbud za razmišljanje, pa ne le morda samo za razmišljanje. ampak za dejanja. Najprej, da se zahvalimo Gospodu, ki nam v toliko grenkobah in žalostnih skušnjah našega sodobnega življenja naklanja tako neskaljeno, tako živo, tako zgovorno veselje: dobro obstoja, dobro deluje, dobro prevladuje! Kakšna tolažba, kakšen nauk, kakšno upanje.” Predstavnik Indije, dežele, v kateri mati Terezija živi že 42 let (in se ima za Indijko), se je papežu zahvalil za nagrado: “Ko ste danes počastili njo, ste obrnili pozornost vse Cerkve in celotnega človeštva na dejstvo, da je vrednost krščanskega življenja v službi človeku ... Ko ste počastili mater Terezijo, dajete novega poguma in novo gledanje vsem tistim možem in ženam, ki hočejo svoje življenje izenačiti z življenjem v revšči-ni, ki ga preživljajo z radostjo.” Dostavil bi temu jaz samo to: Vsi tisti, ki smatrajo krščanstvo za “izkoriščanje”, naj pokažejo, če imajo v svoji sredi en tak primes, ki bi bil sličil tej veliki ženi?! la študij ter postala kot trikratna stara mama doktorica angleškega jezika in književnosti. Ker so otroci odrasli, namerava nova doktorica prevzeti lektorsko mesto na univerzi. MALI OGLASI V najem 5-sobno moderno, prazno stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. nad Central National banko. Za pojasnila kličite: IV 1-5380. (x) •' HARDWARE STORE FOR SALE, established 36 years on East Side, illness, reasonable. 361-1635 (85) XYy frTYTYTTYTTTYTTTT Lastnik prodaja dobro enodružinsko zidano hišo z garažo in lepim vrtom na 1024 E. 61 St. Oglasite se osebno na tem naslovu. -(84) Naprodaj hiša za dve družini 5-5 v dobrem stanju, ena soba na tretjem, solnčne sobe blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 946-0493 ali WH 2-9381. (83) Naprodaj na Shawnee Ave. pri E. 185 St., 2 hiši na 1 lotu, 43x400. Sprednja 6-sobna hiša ima 3 spalnice, zadnja 5 sob, vrt s 15 sadnimi drevesi. Za pojasnila kličite: JOHN LAURICH REALTY 481-1313 (85) Hiša naprodaj Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725. -(91) Babica na univerzi Barbara Wackernagel iz Dortmunda, 52-letna gospodinja in mati osmih otrok, se je pred petimi leti vpisala na univerzo in si tako izpolnila mladostne želje. V desetih semestrih je konča- Zmizk® dobijo delo Popravljavka izkušena popravljanja športnih oblačil. HIŠE NAPRODAJ Sv Viljema fara pri E. 260 St. Zidana ranch hiša, 3 spalnice, priključena garaža, 2 kopalnici, več posebnosti. Dom v dobrem stanju. Sv. Roberta fara Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900. V Euclidu Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 (’86) Naprodaj 2-družinska hiša v Grovewood okolici, dohodek $220 mesečno. Vprašana cena $17.900. Kličite: 261-1182 in vprašajte za Milko. Realtor (83) Cleveland Knitting Mills 241-6555 _______________________(85) Moški dobijo delo' Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarje (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 (XI MALI OGLASI V najem se odda odrasli družini stanovanje petih lepih sob, spodaj. Vse čisto in se lahko takoj vselite. Na E. 171 St. in Lake Shore Blvd. Pokličite po 5. uri popoldne. 531-3648 ________________ (85). V najem Oddamo 3-sobno stanovanje na E. 173 St., in Grovewood. Kličite 481-2617 -(84) V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 53 cesti blizu St. Clairja. Kličite po 4 uri popoldne 391-1863. -(85) Hiša naprodaj Zidana hiša za dve družini z “beauty shop” spredaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 541-8027 (85) Goller Ave. near St. Christines Income bungalow, 4 up, 4 down, basement, lot 40 x 140. 2 lots in Richmond Heights, off Chardon Rd. 2 lots in Richmond Heights, off Highland Rd. STREKAL REALTY 481-1100 _______ (85) Lastnik proda ali odda krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 881-9677 od 10-12 dop. in od 6-7 zvečer. X(MWF) JM-EXANDRE DUMASj Grof Monte Cristo SF ■ “Oči so se mi zaprle nehote, in ker nisem imel, kakor sem že povedal, nikake sumnje, sem se prepustil spancu, ne da bi se ga branil. Pogledal sem še zadnjič v kuhinjo. Caderousse je sedel poleg dolge mize na leseni klopi, kakoršne nadomestujejo v vaških krčmah stole; kazal mi je hrbet, tako da nisem mogel videti njegovega obraza. In če bi bil tudi obrnen proti meni z obrazom, bi ga ne bil videl, ker si ga je zakrival z obema rokama. “Carconte ga nekaj časa opazuje, zmaje z rameni in sede poleg njega. “Ta hip doseže umirajoči plamen ostanek suhih drv, kateremu je do tedaj prizanašal, in nekoliko svetlejša luč se razlije po temnem prostoru. Carconte gleda ves čas svojega moža nepremično, in ko se ta ne zgane, vidim, kako iztegne ona proti njemu svojo shujšano roko in se dotakne njegovega čela. Caderousse vstrepeta. Njegova žena zgane svoje ustnice, toda ali je govorila pretiho ali pa sem bil jaz že preveč zaspan, slišal nisem nič. Videl sem le še kakor skozi meglo, in bil sem v onem stanju pred spanjem, v katerem človek misli, da že sanja. Končno so se zaprle moje oči in izgubil sem zavest vsega onega, kar se je godilo okoli mene. “Bil sem v najboljšem spanju, ko me vzbudi strel iz pištole, kateremu sledi silen krik. V sobi nad seboj začujem omahujoče korake, nato se zvali baš nad mojo glavo čez stopnice težka masa. “Nisem se čisto predramil, in na pol omamljen sem slišal najprej stokanje in potem zadušen krik kakor v boju. “Zadnji krik, ki je bil daljši od prejšnjih in je prešel v zdi-hovanje, me čisto predrami. “Dvignem se z jedno roko kvišku, pogledam okoli sebe, a ne vidim ničesar razun goste teme; primem se za čelo in začutim, da mi ga je zmočil gorak dež, ki mi je kapljal na glavo skozi deske, iz katerih so bile zgrajene stopnice. “Najglobokejši molk je sledil hrupu, ki sem ga pravkar čul; a naenkrat začujem, da zaškripljejo stopnice pod nogami moža, ki odide v spodnjo sobo in si prižge luč. “Bil je Caderousse; njegovo čelo je bilo mrtvaško bledo, njegova srajca čisto krvava. “S prižgano lučjo odide hitro zopet gori, in vnovič začujem njegove hitre, negotove korake. “Trenotek nato se vrne zopet doli; v roki je imel škatljico, prepriča se, če je demant še v nji, vtika jo najprej iz žepa v žep in nato jo zavije, morda CHICAGO, ILL. FEMALE HELP HOUSEKEEPER & COMPANION For elderly woman. Must drive. Stay or go. Good salary. 5 days. Must work weekends. References LA 5-0296 (84) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER - COMPANION Dependable woman for elderly lady. Prefer pensioner or one on Soc. Sec. Live in, own rm., and board in gd. S.W. home. FI 6-9010 days, FA 3-6401 eves. & wkends. NEED WOMAN FOR HOUSEHOLD WORK 1 child, some cooking required. 5 days. Mon-Fri. Hrs. 11:30 a.m. — 7:30 p.m. Lincoln Park area. Exc. pay. Refs. 528-5313 or 787-9393. , (84) MOBILE HOME FOR SALE WISCONSIN — Beaut. Lisbon. 1969. Like new. 12x60 mobile home on % A. 2 bdrms., compl. furn. Also 15 ft. boat, 35 HP motor & trlr. $9,500. Pvt. party, by appt. 636-8010 REAL ESTATE FOR SALE SCHAUMBURG — BY OWNER 3 bdrms., family room, bonus room, 2M: baths, 2 car gar., bit. in oven range, crptg., drapes and curtains. 2 blks. to grade schl. Assumable loan. $37,900. 894-4370 (83) BUSINESS OPPORTUNITY CARRY OUT RESTAURANT in Glenview. Well establ., exc. oppty. Equip, included. Lease bldg. Other interests. Call owner for appt. at 872-8557 aft 6 P.M. (83) “Preiskavši dragotinarja, najdem na njem še sledove življenja. Pri hrupu, ki sem ga pro-vzročil, in zlasti, ker se strese deska pod njim, odpre svoje že steklene oči, jih vpre z velikim naporom v me ter me gleda nekaj trenotkov, 1 zgane ustnice, kakor bi hotel govoriti, in umrje. “Ta strašni dogodek mi je skoro zmešal pamet. Izza tre-notka, ko sem uvidel, da ne morem nikomur več pomagati, sem čutil samo, da moram bežati naprej. Ruvaje si lase in rujove vsled gnjeva in groze, planem na stopnice. “Spodaj v sobi je bilo šest carinskih uradnikov in trije orožniki, cela oborožena moč. “Primejo me; poskusim se jim upirati, poskusim govoriti, a moji čuti so me zapustili: preko ustnic spravim le nekaj ne-zlogovanih glasov. “Vide, da kažejo carinarji in orožniki na me s prsti, pogledam samega sebe in vidim, da sem ves pokrit s krvjo. Oni gorki dež, ki je padal na me skozi deske stopnic, je bila Car-contina kri. “S prstom jim pokažem kraj, kjer sem bil Iskrit. “ ‘Kaj hoče povedati?’ vpraša jeden izmed orožnikov. “Jeden izmed carinarjev gre gledat. “ ‘Povedati hoče, da je prišel tukaj skozi,’ odvrne. “In pokaže jim luknjo, skozi misleč, da v žepu ni dovolj nalkatero sem prišel resnično. varnem, v rdeč robec, katerega si zaveže okoli vratu. “Potem pohiti k omari, vzame iz nje zlato in bankovce, vtakne te v hlačni, ono v telovnikov žep, vzame dve ali tri srajce, plane k vratom ter izgine v nočni temi. Zdaj mi je bilo jasno vse; očital sem si posledice, kamr da sem jaz zakrivil celo stvar. Zdelo se mi je, da čujem ječanje; nesrečni dragotinar gotovo ni čisto mrtev, sem si mislil; morda mu lahko pomagam, da popravim vsaj del nesreče, katere sicer nisem provzročil, a je nisem zabranil in sem pustil, da se je izvršila. Vprem se s svojo ramo ob oni del plotu, ki je ločil prostor, v katerem sem bil, od sobe. Deske popuste, in jaz stopim v sobo. “Hitro poiščem svetilko, jo “Šele zdaj spoznam, da me smatrajo za morilca. Moj glas, moje moči se mi vrnejo. Onim, ki so me držali, se izvijem iz rok in pravim: “ ‘To nisem jaz, to nisem jaz!” “Dva orožnika pomerita na me svoje karabinarje. “ ‘Samo zgani se,’ mi pravita, ‘in mrtev si!’ “ ‘Toda,’ pravim, ‘še enkrat vam rečem, da to nisem bil jaz!’ — “ ‘Svojo malo povestico poveš lahko sodnikom v Nimesu,” odvrnejo. ‘Za zdaj pojdi z nami, in ce hočeš ubogati naš svet, ti pravimo, da se ne upiraj!” “To tudi ni bil moj namen, kajti strah in groza sta mi vzela moči, da bi mogel poskušati kaj takega. Vklenili so mi roke z verigo, privezali me konju za prižgem ter odhitim proti stop v ^ mcam; zapiralo mi jih je truplo, ^ bilo je Carcontino. 1 “Zasledoval me je neki cari- “Strel, katerega sem čul, jo nar, v bližni Caderousseove hiše je zadel; prestreljen ji je bil vrat, in razun iz te dvojne rane, iz katere je lila kri curkoma, ji je tekla kri tudi iz ust. “Bila je čisto mrtva. “Stopil sem čez njeno truplo in odšel po stopnicah. “Soba je nudila pogled največjega nereda. Nekatere stvari so bile prevrnjene; rjuhe, za katere se je grabil nesrečni dragotinar, so bile zlečene po celi sobi; on sam je ležal na tleh, oprt z glavo ob steno in kopaje se v morju krvi. Imel je tri globoke rane v prsih, v četrti je tičal do rogu velik kuhinjski nož. me je izgubil iz oči j, a vendar ni dvomil, da hočem v nji prenočiti. Obvestil je svoje tovariše, in ti so prišli baš pravočasno, da so slišali strel. Našli so tako mnogo dokazov za moj zločin, da sem kmalu uvidel, kako težko mi bode dokazati svojo nedolžnost. “Tudi sem imel samo eno na-do, in sicer sem upal na abbeja Busonija. Moja prva beseda, ki sem jo rekel preiskovalnemu sodniku, je bila prošnja, naj da poiskati abbeja, ki je bil isti dan v gostilni ‘Pont du Gard’. Če si je Caderousse svojo povest iz- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 Ce samo pomislite, kako so se življenjski stroški zvišali, mar ni prijetno vedeti, da je še vedno ostalo nekaj dobrih kupov okoli doma? Eden takih dobrih kupov je cenena elektrika, ki Vam prinaša novo, staro in zelo staro v filmih na televiziji za samo po dva centa za predstavo. Isti vrednostni kup elektrike obratuje sušilnike perila, pomivalnike posode, električne štedilnike, in na ducate drugih električnih gospodinjskih strojev, vsakega za nekaj penijev na dan. Dejstvo je, da je povprečna enota kilovatne ure današnje elektrike še vedno cenejša, kot je bila pred tridesetimi leti. Za primerjavo: življenjski stroški so se v tem času več kot podvojili! Kaj drugega v Vašem družinskem proračunu Vam nudi tak dober kup? ZfelLLUMINATINGčV^ \m 'n«t i © r ■/ / © Bilring, J I Wi, •— J. . / r® i iSnunfon rlf v® w«*; a^n"e \V«go«^p»C..__ ___J ^ Barstow Los Anfl«!«\®— - 'San DiegotVv^^. f Leta 1956 je bil uzakonjen program gradnje mreže brzih, deljenih avtocest v skupni dolžini 42,500 milj. Zvezna vlada nosi 90% stroškov, 10 pa posamezne države. Gradnja je naletela na veliko težav in je ponekod močno zastala, drugod pa je kar dobro napredovala. Skupno je bilo v začetku letošnjega leta zgrajenih 31,543 milj. hitrih cest ali 74%, torej nekako tri četrtine celotne mreže. Slika na levi kaže mrežo brzih avtocest na ZAHODU dežele, slika na desni pa v OSREDNJEM delu dežele, delu dežele. 1