MOJA BANKA MITJU, VIDUS FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir št. 39 (782) • Čedad, četrtek, 12. oktobra 1995 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi annuo MOJA BANKA 10 Vito Pftnt* «t fclVtOi Vabilo na kosilo v Nadiških dolinah GRMEK-GRIMACCO Trattoria “Aita Posta” - Qxog - tel 725000 Trattoria “Da Silvana” - Clodig - tel. 725009 Osteria “Aita cascata”- Clcog -tel. 725034 SREDNJE -STREGNA Trattoria “Sale F, Pm'i” - Strbgna - tel 724118 Albergo “Bellavista” - Tribil inferiore tel. 724085 SPE1ER - S. PIETRO AL NATTSONE Locanda “Al Giardino” - S. Pieiro - tel 727019 Trattoria “Ai j e Querce” - S. Pietro tel 727665 PODBONESEC - PULFERO Albergo “Ai. Vescovo” - Pulfero - tel 726375 Locanda “Alia Trota” - Sieoocms - tel 726006 Trattoria “Aije Groitt;” - Antro -TRl 709071 Trattoria “Ai Buoni AmkT’-Tarcetta tel709164 Trattoria “Aita Sdija Alpina” - Puller tel 709095 SOVODNJE - SAVOGNA Rifugio “Peijzzo”-Matajur-tel 714W1 PRAPOTNO-PREPOTTO Trattoria “Da VrnoRio” - Casielmonie tel 730792 Fossalta di Piave (Ve) Via deli’Artigianato, 4 Tel. 0421/67154 Convegno sulle lingue ai conimi d’Europa La Valcanale sarà nei prossimi giorni protagonista di una conferenza scientifica internazionale sul tema “Il plurilinguismo ai confini dell’Europa: il caso della Valcanale”. A proporre ed organizzare l’importante convegno è la comunità slovena e più precisamente la più giovane e vitale organizzazione locale: il circolo culturale Planika (Stella alpina). Si tratta di una riflessione importante e necessaria, in un’area plurilingue come quella della Val Canale che è o potrebbe essere un laboratorio interessante, a cui daranno vita sùtdiosi e ricercatori affermati a livello europeo, provenienti dalle università di Vienna, Klagen-furth, Lubiana, Udine e Copenhagen. La comunità slovena, dopo decenni di attività organizzata, ha sentito dunque la necessità di fare il punto della situazione, mettendosi allo stesso tempo a confronto con le locali comunità friulana e tedesca, con l’obiettivo di trarre dal dibattito spunti e stimoli per il lavoro futuro, per affermare nel modo più compiuto possibile la ricchezza pluri-culturale della valle. Il convegno, che avrà luogo venerdì 20 e sabato 21 ottobre, sarà anche l’occasione per richiamare /’ attenzione sulla Val Canale ed in particolare sulla sua componente slovena che troppe volte è stata dimenticata, basti citare a questo proposito la proposta di legge Maccanico oppure il provvedimento della Regione FVG che ha finanziato iniziative a favore della cultura della comunità slovena del Friuli attraverso 10 comuni, escludendo la Val Canale. Ancora tensioni in Comunità montana Resta il muro contro muro La novità all’interno delTassemblea della Comunità montana è arrivata dall’opposizione, che ha abbandonato il monolitismo per dividersi in tre gruppi. A che prò non é molto chiaro. Giuseppe Chiuch, capogruppo dei moderati (gli altri due capigruppo sono Mario Zufferli per il Ppi e Camillo Melissa per Pulfero) l’ha spiegato dicendo che serve a distribuire meglio il lavoro e comunque tra i consiglieri dei tre gruppi “non ci sono divergenze”. Resta il fatto che tutta l’opposizione - 14 consiglieri - continua a seguire senza remore la linea Chiuch. Anche l’assemblea di mercoledì scorso, nella quale il punto centrale era rap- presentato dalla discussione del programma politico-amministrativo del presidente Giuseppe Marinig, é stata un puro e semplice “muro contro muro” tra maggioranza e minoranza. A pesare sugli interventi é stata, già dall’inizio, la riunione precedente, con il diverbio tra alcuni consiglieri dell’opposizione e Giuseppe Bernardi, che come consigliere più anziano guidava in quel momento l’assemblea. La sua richiesta di un intervento delle forze dell’ordine per fare u-scire dall’aula alcuni colleghi non é stata digerita da Chiuch e compagni, che l’hanno fatto capire, mercoledì, al momento della lettura dei verbali della precedente seduta, (m.o.) segue a pagina 2 V Strasbourgu o naši manjšini Obisk v Evropskem parlamentu in Svetu Evrope Slovensko skupno predstavništvo je v Strasbourgu opozorilo evropske institucije na problematiko naše narodnostne skupnosti. To je drugič, da naša manjšinska skupnost seznani Evropski parlament in Svet Evrope o težavnem položaju manjšine. Skupno predstavništvo (Martin Brecelj, Igor Komel, Riccardo Ruttar in Marino Pečenik) je predstavnikom evropskega parlamenta (med poslanci ni bilo nobenega Italijana) predstavilo spomenico, ki opisuje sedanje stanje in zahteve slovenske manjšine. Povedati velja, da je evropsko zastopstvo pokazalo veliko razumevanje in poznavanje manjšinskih problemov. Skupno predstavništvo se je v Strasbourgu srečalo tudi s predstavniki Sveta Evrope, kjer jih je sprejel namestnik generalnega sekretarja Peter Leuprecht. O poteku pogovorov so zamejci seznanili tudi odpravnika poslov slovenskega predstavništva pri Svetu Evrope Marka Pogačnika in italijanskega veleposlanika pri SE Paola Puccija. 5000 METRI QUADRI Dl ESPOSIZIONE MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI MOBILI I prodotti di qualità al mercato e in tavola IL NOSTRO STILE: La mostra a Ponte San Quirino e /’ “Invito a pranzo” in 14 locali Appello della Comunità montana: “Rispettate la proprietà privata” Ha preso il via domenica scorsa a Ponte S. Quirino - e si ripeterà ogni domenica fino al 29 ottobre - la 15a edizione della Mostra mercato delle castagne, del miele e della frutta locale organizzata dalla Comunità montana Valli del Natisone, dalla cooperativa Apo e dalla società consortile Seuka con la partecipazione dell’amministrazione comunale di S. Pietro. Il mercato si basa, come sempre, sulle castagne (la cooperativa prevede di commercializzarne circa 400 quintali, collocato sia sui mercati generali che durante le manifestazioni autunnali). Oltre a questo sono previste manifestazioni di contorno - la degustazione delle caldarroste con ribolla ed altri prodotti tipici allietata da musica e folklore - e la commercializzazione di miele, frutta di stagione e prodotti lattiero-caseari locali. Non mancano anche quest’anno iniziative di solidarietà per i profughi. segue a pagina 4 O Legni pregiati stagionati all’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura O Lunga stagionatura dei mobili finiti Noi siamo qui: C> vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga četrtek, 12. oktobra 1995 “Una autonoma perii Friuli” Si chiama “petizione popolare per una Rai autonoma in Friuli” l’iniziativa avviata dal settimanale diocesano “La vita cattolica” con la quale si chiede una sede autonoma della Rai in Friuli, che possa offrire un servizio qualificato a tutto il territorio friulano, cioè alle province di Udine, Gorizia e Pordenone e alla Carnia. Nella petizione si invita anche il presidente della Repubblica, il Parlamento, il Governo, la Rai, la Regione ad assumere, ciascuno per la parte di propria competenza, le determinazioni in merito alla questione sollevata. Per lanciare la conseguente raccolta di firme é stato formato un apposito comitato presieduto dal rettore dell’Università di Udine. “Non é un referendum -spiega in un suo editoriale il direttore del settimanale Duilio Corgnali - non é polemica, non é una semplice protesta né una mera rivendicazione. Questa petizione popolare per una Rai autonoma del Friuli ha il sapore di un evento, di un salto di qualità nello sviluppo di tutto un popolo, quello friulano”. A far scattare la molla sono stati gli ultimi dati sul confronto tra i servizi televisivi dedicati dalla Rai regionale a Trieste e quelli dedicati al Friuli. “Nell’ultimo anno - scrive Corgnali - 6.000 servizi a Trieste, 1.300 al Friuli. Un dato sconcertante, inaccettabile”. Un altro fatto indicativo - per il quale per altro la redazione del Tg3 regionale ha scioperato sabato e domenica scorsi - é la mancanza, nella sede di Udine, di una troupe fissa e di una sala di montaggio disponibile tutti i giorni della settimana, mentre a Gorizia e Pordenone non esiste un nucleo redazionale. Le firme per la petizione popolare si raccolgono fino al 31 dicembre. Le schede sono disponibili presso la segreteria de “La vita cattolica” o in alcuni punti di raccolta che si formeranno entro breve tempo. Comunità, continua il muro contro muro Approvato il programma presentato dalla maggioranza dalla prima pagina Sul programma di Mari-nig linea dura dell’opposizione. Ma più dura ancora sulla maggioranza rea, secondo Melissa, di applicare “vecchie logiche spartitorie” per la costituzione del direttivo. Gli ha risposto Mari-nig: “Ogni comune ha deciso il nome da indicare nella lista degli assessori. Logica spartitoria? Quando ci siamo incontrati non avete parlato di programma ma chiesto 4 assessori e la vicepresidenza”. Del programma Melissa ha giudicato “condivisibile la diagnosi dei problemi, non le terapie”, ha criticato le misure per la lingua e cultura slovena locale e si é detto contrario all’istituzionalizzazione della Conferenza dei sindaci. Per Fabio Bonini, assessore al Pip, aH’industria e alla cooperazione transfrontaliera, “si é arrivati a questa Questi gli orari provvisori di ricevimento degli assessori. Giuseppe Marinig (presidente): mercoledì, 11 - 12. Cristian Vida (vicepresidente, assessore al bilancio): mercoledì, 10 - 11. Fabio Bonini (Pip, industria, cooperazione transfrontaliera): lunedì, 8.30 -9.30. Beppino Crisetig (cultura, istruzione): martedì, 10 - 11. Pietro Zuaneila (piano di sviluppo, urbanistica): giovedì, 10 - 11. Franco Barbiani (sanità, assistenza): venerdì, 8.30 - 9.30. Nino Ciccone (sport, turismo): venerdì 10.30 - 11.30. Patrizia Cijan (artigianato, commercio): sabato, 10 -11. Lino Bordon (agricoltura, ambiente): sabato 11-12. amministrazione con un metodo nuovo, basato sul programma e non sui partiti”. Sulla questione dello sloveno ha chiesto: “Quando mai qualcuno protesta perché ha qualcosa in più?”. Il discorso é stato ripreso da Beppino Crisetig, assessore alla cultura: “Dobbiamo fare un salto di qualità, dare dignità al dialetto con la lingua”. A scagliarsi sul programma ci ha pensato Chiuch. Il Firma anche tu! Il Comitato promotore per l’estensione dei programmi televisivi della RAI in lingua slovena nella provincia di Udine a cui a-deriscono: KD Planika (Valcanale); KD Rozajanski dum (Val Resia); Center za kulturne raziskave (Lusevera); KD in pevski zbor Naše vasi (Taipana); KD Ivan Trinko; Beneško gledališče; KD Rečan; Studjiški center Nediža; ZSKD; Zavod za slovensko izobraževanje; Zadruga in tednik Novi Matajur; Zveza beneških žen ; Zveza Slovencev; SDGZ; Glasbena šola; Pevski zbor Pod lipo; Društvo likovnih umetnikov; Zadruga Dom; Planinska družina Benečije; Slovenci po svetu - Unione emigranti sloveni considerato / che in provincia di Udine (Valcanale, Val Resia, Valli del Torre e Valli del Natisone) é storicamente insediata una comunità di lingua e cultura slovena / che il ls maggio 1995 la RAI in base alla Legge n. 1033 del 1975 ha attivato regolari trasmissioni in lingua slovena destinate alla minoranza slovena del Friuli-Venezia Giuba / che il territorio della Provincia di Udine é escluso daH’irradiamento di dette trasmissioni sulla base della convenzione tra Governo e RAI sottoscritta nel 1992 / che già da molti anni sono ricevibili e seguite su tutto il territorio della provincia di Udine le trasmissioni radiofoniche in lingua slovena si fa promotore di una petizione popolare tra i cittadini della Provincia di Udine chiede / che le trasmissioni televisive della RAI - Radio televisione italiana in lingua slovena siano estese al territorio della Provincia di Udine / che nell’ambito di dette trasmissioni sia riservato adeguato spazio alla Comunità slovena della Provincia di Udine. consigliere ha criticato tra l’altro “l’accentramento a S. Pietro di ruoli e cariche” e “la contraddizione nella gestione della rete acquedotti-stica”, si é soffermato sul ruolo dell’ufficio pratiche e-dilizie ed ha chiesto il ripristino del periodico Valli del Natisone. Sulla cultura ha affermato che “occorre valorizzare noi stessi, non facilitare cambiamenti”. Non gli sono mancate battute ironiche e polemiche ma anche l’ammissione dell’utilità dell’insegnamento della seconda lingua oltre all’inglese. Chiuch ha infine proposto una mozione, poi bocciata dalla maggioranza, in cui si affermava che “la nostra comunità non si considera minoranza nazionale”. Zufferli é intervenuto sulla falsariga degli altri due capigruppo. A tutti ha risposto Marinig. Sulla sua duplice funzione di presidente dell’ente montano e sindaco di S. Pietro ha ricordato a Chiuch che quest’ultimo, quando era presidente della Comunità montana, era anche vicesin-daco a S. Leonardo. Sulla questione slovena ha chiarito che “il problema della lingua si risolve solo con il rispetto della dignità umana e dei diritti di ogni singolo cittadino, sanciti dalla Costituzione”. Ma “qualsiasi atto sarà fatto senza che divenga un’imposizione” ha aggiunto. Il programma ha ottenuto 26 voti da parte della maggioranza, 13 i contrari. Al momento di indicare i nomi dei consiglieri per le commissioni assembleali l’opposizione per bocca di Chiuch si é tirata indietro. E la maggioranza non si é fatta pregare, eleggendo tutti i membri. (m.o.) Aktualna vprašanja v manjšini Raje graditi kot porušiti Kaj se dogaja med Slovenci v Italiji in Slovenijo? Vprašanje je umestno spričo zadnjih dogodkov, ki v prvi vrsti zadevajo dva pomembna stebra našega narodnostnega življenja: Primorski dnevnik in slovenske banke. Glede prvega velja povedati, da so katoliški del v manjšini in desno-sredinske stranke v Sloveniji nasprotovali, da bi naš edini slovenski dnevnik dobil enkratno pomoC iz Slovenije. Postavljale so tezo, da dokler ne bo Primorski dnevnik (lastništvo) tudi izraz katoliškega dela zamejstva, Slovenija nima kaj podpirati ta Časopis. Pri vsej tej zadevi očitno ni važno, Ce je Primorski dnevnik, kljub vsemu, bogastvo celotnega zamejstva in same Slovenije in Ce res o njem ne moremo reči, da je izrazito izraz ene same strani. V logiki “odpravljanja krivic iz preteklosti” je treba zamenjati lastništvo Primorskega dnevnika. Kar zadeva vprašanje Tržaške kreditne banke, pa je vse bolj oCiten razkorak med deklarativnimi izjavami, ki jih je slišati v Sloveniji o prioriteti, ki je izkazana manjšinskim vprašanjem, in odgovorom, ki ga je slovenska vlada dala v zvezi s to banko. Ce zelo na kratko orišemo potek dogajanj, povejmo, da je imela Slovenija možnost, da od italijanskega partnerja v TKB, banke iz Brescie, odkupiti 20 odstotkov delnic in s tem preprečiti, da bi banka izšla iz slovenskih rok. Slovenska vlada tega ni storila in slovenskemu bančnemu zavodu postavila takšne pogoje, zaradi katerih se upravičeno sprašujemo, kakšna je realna volja Slovenije, da pomaga našemu gospodarstvu. Ker se nismo rodili vCe-raj vemo, da doloCene sugestije za takšna zaprta stališča do te banke, so prišla tudi iz zamejstva in ne samo s strani Gombačeve skupinice. Da je temu tako svetujemo, da v zamejskem katoliškem tedniku preberete Članek z naslovom “Studenci so zaceli usihati”. V njem boste razbrali teze, o katerih smo ravnokar spregovorili. Tako vprašanje Primorskega dnevnika kot TKB sodita v določeno strategijo, ki se je zaCela udejanjati ob osamosvojitvi Slovenije oziroma ob nastopu Demosove vlade. Strategija predvideva, da si katoliški del zamejstva zagotovi vidnejšo vlogo v informacijskem sistemu (beri Primorski dnevnik) in gospodarstvu (beri banke, Saffi, itd.). Vse to pa na podlagi teze, da je bil ta del zamejstva v prejšnjih desetletjih postavljen v senco, medtem ko je bila levica dvignjena na jugoslovanski oltar. Kam nas bo vse to peljalo, je vprašanje, na katerega ne znamo odgovoriti. Eno pa znamo: Ce se bo nadaljevalo v tem stilu, bomo porušili marsikaj, kar smo v povojnem Casu zgradili, nihCe pa ne bo imel nic od tega. Se najmanj pa naša organizirana manjšinska skupnost in v njej stotine zaposlenih ljudi, nenazadnje tudi tisti, ki delajo v beneških podjetjih. Ce takšna perspektiva odgovarja nekaterim krogom, ne vemo. Vemo pa, da povečana konfliktu-alnost znotraj zamejstva ne bo prispevala k razčiščevanju in k nadgradnji naše zamejske organiziranosti. Kaj storiti? Poiskati moramo rešitve, ki bodo zagotavljale normalno življenje v zamejstvu in ki bodo odpravile zdajšnje napetosti, ki se prenašajo tudi v Slovenijo in obratno. Pri takšnem razmišljanju se ne bomo mogli izogniti manjšinskemu preverjanju, ki se bo udejanilo z volitvami oziroma z nadgradnjo sedanjega skupnega zastopstva, ki bo moralo uživati zaupanje vseh. Ce tega ne bomo storili, bomo vsi nosili odgovornosti za propad, ki je neizbežen. Mi nismo zagovorniki teorije, da je treba najprej porušiti, kar je bilo zgrajeno, da bomo potem lažje zgradili nekaj novega. Poi-šCimo raje pametne in odgovarjajoče rešitve za jutrišnji dan in nehajmo se stalno ozirati na včerajšnjega- Rudi Pavšič Bovec lavora per la zona franca Aumentano i prezzi I prezzi al dettaglio in Slovenia sono aumentati nel mese di settembre dell’1,3 % spingendo il tasso inflat-tivo verso l’alto. Negli ultimi dodici mesi i prezzi al consumo sono aumentati del 10,8 %. Kralj rettore II prof. Alojz Kralj è stato eletto nuovo rettore dell’Università di Lubiana. Il senato accademico gli ha conferito 18 dei 32 voti, e-leggendolo alla prima tornata. A contendersi il rettorato, oltre a Kralj, si sono presentati Alenka Selih, Dušan Keber e Niko Toš. Vescovi in Vaticano Una delegazione di vescovi dell’ex Iugoslavia farà visita al Santo padre in Vaticano. La delegazione slovena sarà formata dal vescovo di Maribor Franc K-ramberger, da quello di Capodistria Metod Pirih e dal vescovo ausiliario di Lubiana Alojz Uran. Alcuni commentatori della Chiesa slovena si sono chiesti come mai nella delegazione slovena non ci sia il metropoli- ta di Lubiana Alojzij Šuštar. Kunstelj destituito Ha suscitato non poche polemiche la decisione del nuovo presidente della Camera dell’economia slovena ložko Cuk di rimuovere dall’incarico il suo segretario generale Tomaž Kunstelj, già segretario particolare dell’ex ministro degli esteri Lojze Peterle. Va ricordato che Tomaž Kunstelj era stato nominato segretario generale appena sei mesi fa. La diatriba con il nuovo presidente è nata a causa dell’attiva presenza di Kunstelj nel partito demo-cristiano. Bovec “esentasse” Bovec (Plezzo) vuole diventare una zone franca sulla falsariga di Livigno. Di questa possibilità si sta occupando una commissione comunale che ha già avuto il sostegno da parte del ministero sloveno per il turismo. La creazione di una simile zona esentasse darebbe ossigeno alla stanca econo- mia del luogo. Thaler sempre primo Il ministro degli esteri sloveno Zoran Thaler risulta anche per il mese di ottobre il personaggio politico più amato dalla gente. Secondo il sondaggio del quotidiano Delo, Thaler ha per pochi punti superato il presidente KuCan ed il premier Drnovšek. Nella hit-parade di ottobre si è fatto strada anche Ivo Hvalica, il battagliero deputato socialdemocratico di Nova Gorica. Successo termale 1 centri termali continuano a rappresentare il piatto forte del turismo sloveno e negli ultimi anni, a differenza dei centri balneari e montani, non hanno subito flessioni. Nei primi otto mesi di quest’anno nei 12 centri termali della Slovenia sono stati ospitati circa 200 mila turisti per un totale di 1.100.100 pernottamenti. Il rapporto tra turisti sloveni e stranieri e di 2:1 a favore di primi che proprio negli ultimi anni, dopo la vicende belliche nell’ex Jugoslavia, hanno riscoperto i pregi del turismo termale. Četrtek, 12. oktobra 1995 H plurilinguismo nella Val Canale Il 20 e 21 ottobre in un convegno internazionale I lavori del convegno intemazionale “Il plurilinguismo ai confini dell’Europa: il caso della Val Canale” avranno inizio venerdì 20 ottobre alle ore 9 con una relazione della prof. Anne Knudsen di Kopenhagen sul tema “I gruppi etnici e linguistici europei nella prospettiva socioantropologica”. Seguiranno gli interventi di Carlo Lagger, Mario Faleschini e Salvatore Venosi che illustreranno rispettivamente la condizione delle comunità tedesca, friulana e slovena in Val Canale. I lavori del pomeriggio verranno introdotti dal prof. Vladimir Klemenčič dell’Università di Lubiana che interverrà sul tema “Lo sviluppo e la situazione della minoranza slovena nella Val Canale alla luce dell’integrazione europea”. Successivamente il prof. Moritsch dell’Università di Klan-genfurt illustrerà il processo di differenziazione nazionale nella Val Canale fino alla prima guerra mondiale, il periodo tra il 1918 ed il 1945 sarà oggetto della relazione del prof. Sthlpfarrer dell’Università di Vienna, mentre il prof. Steinecke dell’Università di Innsbruch illustrerà la caratteristiche socio-geografiche della valle. Sempre nella giornata di venerdì, alle ore 14 presso il centro culturale di Tarvisio, ci sarà una tavola rotonda sul tema: Formazione dell’identità europea e minoranze. Condurrà la discussione il politologo norvegese Iver Brynild Neumann. I rapporti interetnici nella prospettiva sociolinguistica: questo il tema della relazione della prof. Nečak-Llik che introdurrà i lavori di sabato 21 ottobre. Seguiranno le relazioni dei prof. Gusmani dell’Università di Udine, del prof. Minnich e di Irena Sumi. Alle 12.30 è prevista la riunione plenaria, in cui verranno tratte le conclusioni del convegno, che sarà presieduta dal prof Darko Bratina assieme ai prof. Avguštin Malie, Emidij Sussi e Janez Strgar. Sabato concerto corale Il coro di San Leonardo invita, sabato 14 ottobre alle ore 20.30, ad un concerto corale - il secondo concerto di zona dei cori del Cividalese -che avrà luogo presso l’auditorium delle scuole medie di San Leonardo. Al concerto parteciperanno oltre al coro ospite, diretto dal maestro Renato Duriavig, la corale don Luigi Milocco di Tor-reano, diretta da Marcello Turcutti, il coro La salette di Rualis, diretto da Renato Duriavig ed infine il coro Gianni De Luca di Faedis diretto da Cristiano dell’Oste. All’esibizione parteciperanno i rappresentanti delle federazioni corali alpine, provenienti dalla Baviera e dal Tiralo, dalla Val D’Aosta, dal Trentino e dalla provincia di Bolzano, che parteciperanno proprio nella giornata di sabato 14 ad un convegno a Udine. La seconda serata del concerto dei cori del Cividalese avrà luogo sabato 21 ottobre nella sala parrocchiale di via Plebiscito a Como di Rosazzo alle ore 20,30. Sriednje vabi na razstavo Jesen ratava v naših dolinah nimar buj živa an po naših dolinah se mieša puno judi tudi zvojo tega, ker se miešajo med sabo številne iniciative. Narguorš je špie-tarski targ kostanja, jabuk an drugih dobruot, ki je od-paru pot drugim iniciativam. H njemu se je doložlo Vabilo na kosilo, kjer imajo glavno besiedo domače gostilne an dobri beneški kuharji. Potle so številne i-niciative naših društev od Rečana, ki parpravja Kulturno jesen do Planinske družine Benečije, ki lietos spet vabi na Bumjak.. Iz iniciative se rodijo iniciative. Takuo v Sriednjem, s pomočjo kamunske uprave, mislijo napravit v prostorih Suole razstavo, kjer bomo lahko kupe videl die-la umetniku an slikarju iž Sriednjega. Ideja je pametna še posebno ob misli, de imajo za-ries ki pokazat. Na razstavi bojo imiel njih dieia Gianni Balus, Manuela Iuretig, Marco Qualizza an Albino Stulin. In scena il teatro friulano Si conclude domenica la “Rassegna del teatro friulano”, che ha visto al teatro Ristori di Cividale succedersi già due appuntamenti. L’ultimo, domenica, alle 21, vedrà in scena il gruppo Teatrorsaria che presenterà lo spettacolo “Strissant vie pe gnot (Caino)”. La rassegna é organizzata dall’Associazione teatrale friulana di Udine, dalla Filologica friulana, dalla Pro loco di Cividale e dall’amministrazione comunale cividalese. Sono aperte presso la scuola media De Rubeis di Cividale le iscrizioni ai corsi serali per lavoratori per conseguire il diploma di licenza media. I corsi si terranno dal lunedì al venerdì per tutto l’anno scolastico. L’orario delle lezioni, nella fascia serale, sarà concordato con i corsisti. Per ogni informazione tel. al 733835. Med obiskom na uredništvu Novega Matajurja Obisk predstavnikov evropskih manjšin Enajst izvedencev za manjšinska vprašanja se je od 1. do 7. oktobra mudila na študijskem obisku pri slovenski manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Studijski obisk, ki se je odvijal pod pokroviteljstvom Evropskega urada za manj razširenje jezike ter Komisije Evropske unije, je imel kot cilj proučevanje šolske problematike slovenske manjšine v Italiji. V ta namen so udeleženci študijskega obiska, ki so bili po izobrazbi in poklicu v glavnem šolniki šol z manjšinskim učnim jezikom, obiskali šolske institucije naše manjšine. V ponedeljek 2. oktobra, so si v ta namen ogledali otroški vrtec pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer jih je prijetno presenetila novica, da slovenski in italijanski vrtec, ki delujeta v isti stavbi, dobro sodelujeta in pripravljata celo skupna praznovanja. Po obisku slovenskega oddelka, so se pogovorili tudi z ravnateljico vrtca, mlado in dinamično Italijanko, ki si prizadeva za sožitje in sodelovanje med obema oddelkoma, kar pa je tudi v Trstu, žal, izjema. Gostje so nato obiskali osnovno šolo Otona Zupančiča, kjer so si ogledali potek pouka ter se seznanili z ravnateljico Miriam Mikolj, na srednji šoli pa jih je sprejel ravnatelj Marjan Kravos, ki jim je predstavil ustroj srednjih šol v Italiji ter letošnjo Evrošolo. V popoldanskih urah so si ogledali Narodno in študijsko knjižnico, kjer so knjižničarke ponudile gostom na ogled slovenski didaktični material in šolske knjige od avstro-ogrskih časov do današnjih dni ter Glasbeno matico, kjer jim je ravnatelj Bogdan Kralj razložil poslanstvo te slovenske institucije ter težave s katerimi se sooča. V torek, 3. oktobra, so se seznanili z vprašanjem izobraževanja učiteljev. Na učiteljišču Slomšek so se na to temo pogovarjali z ravnateljem Samom Pahorjem, s predstavnico zavoda Irrsae Živko Marc ter s profesoriji. Na znanstvenem liceju so si ogledali prostore v spremstvu podravnatelja Danila Raše ter profesorice Marte Ivašič. V popoldanskih urah so si ogledali še Dijaški dom, kjer jim je spregovoril Edvin Svab ter slovenski deželni zavod za poklicno izo-bražovanje, kjer jim je o tečajih in poslanstvu te ustanove spregovorila Tamara Blažina. Torkov dan se je zaključil z obiskom Slorija ter Sindikata slovenske šole, kjer jih je tajnica sindikata Marta Kapun-Košuta seznanila s položajem šolnikov in slovenske šole. Požrtvovalnost odbornikov smučarskih klubov Mladina in Brdina je omogočila, da so se udeleženci študjiskega obiska ogledali v sredo, 4. oktobra, Beneško Slovenijo s kombijem omenjenih društev. Najprej so si ogledali dvojezični otroški vrtec in osnovno šolo v Spe-tru, kjer jim je ravnateljica šole Živa Gruden opisala šolsko dejavnost ter pomen tega izobraževalnega centra za Slovence videmske pokrajine. V popoldanskih urah so si ogledali še uredništvo Novega Matajurja, kjer jih je sprejela glavna urednica Jole Namor. V četrtek, 5. oktobra, so se podali v Gorico, kjer so si ogledali šolski center in srečali ravnatelje višjih šol, Dijaški dom, Kulturni dom, kjer sta jih pozdravila ravnatelj Komel in Aldo Rupel ter knjižnico. Obisk se je zaključil v petek, 6. oktobra. Na radiu Trst A so jih sprejeli ravantelj Filibert Bene-detič ter odgovorni za novinarske oddaje Miro Oppelt. Srečanje z deželnim šolskim nadzornikom Corbijem je bila priložnost za udeležence za poglobitev določenih vprašanj v zvezi s slovenskimi šolami v vseh treh pokra-jinih. O Primorskem dnevniku in o njegovih predhodnikih je udeležencem spregovoril odgovorni urednik Bojan Brezigar. V prostorih Primorskega dnevnika so udeleženci sestavili tudi poročilo za komisijo Evropske unije o stanju naših šol. Peter Rustja Rečan vabi na Kulturno jesen Kulturno društvo Rečan z Lies vabi na Kulturno jesen, ki bo v saboto 21. an v ne-diejo 22. oktobra in bo lietos drugač ku po navadi. Ne vič v telovadnici, pač pa na odpartem - Buog daj lepo an sončno uro! -, ne vič sa-muo parložnost za pokazat kulturno pardielo cielega lieta, pač pa tudi jesenski se-njam, kjer se bojo ljubezan do našega jezika an kulture preplietal z ljubeznijo do naše zemlje. Ne samuo v adnim kraju, pač pa v takem obroču, ki objema vasi Hlo-cje, Zverinac an Seuce. Program ni Se izdielan do zadnjega detajla, tri mo- mente pa je uriedno še posebej izpostaviti. Po maši, glih opudan se začne pohod po stazicah, ki bojo za tolo parložnost očejene. Z Lies se pode Cez Kuk na Zverinac an potle napri Pod gra-jo/Par malne do Seuca an se varne dol h Hlocju Pod mu-stvam. Tele so zlo stare staže, ki jih želi društvo Rečan daržat čedne an za napri. Ne samuo, v programu imajo an postavitev tabel s pravim imenom teli poti. Na teli poti po stazeh, parva postaja bo v Zverin-cu, ki ga je društvo Rečan zbralo ku “vas lieta”. An tu, le na odpartem, bo ob 14. uri predstavitev kasete s pi-esmi lietošnjega Sejma Beneške piesmi, ki jo avtorji, pieuci an vsi tisti, ki so piesmi samuo dvakrat poslušal, težkuo čakajo. Ob 16. uri se začne pa dol par Hlocju pravi senjma s godci ramonike, kar je je bluo v zadnjih lietih zlo le-puo sparjeto od ljudi. Vse je poskarbjeno, de se bo vsak dobro počutu, de bo kiek lipega an dobrega za vsakega, od muzike, do kostanja an rebule. V vseh treh gostilnah pa bojo kuhal tipične domače jedi, saj so se vsi vkjučili v iniciativo Vabilo na kosilo. Tečaji sloven SPETER V prostorih dvojezičnega šolskega središča tečaj slovenščine za odrasle vodi ga prof. Jožek Štucin. Začetniki: vsak četrtek od 16.15 do 17.45 Nadaljevalni: torek od 18. do 19.30. ure. VIDEM V prostorih zavoda Malignani sedmi tečaj slovenskega jezika in kulture ki ga vodi prof. Marino Vertovec. Vsak ponedeljek od 18. do 19.30. ure (za skupnih 30 ur.) SUBIT Nov tečaj slovenščine v Subidu, v slovenski vasi mešane občine Ahten. Začetek v petek 20. oktobra Tečaj bo v prostorih Caritas vsak petek ob 18.30 do 20. uri. Vodil ga bo prof. Vertovec, dve uvodni lekciji bo i-mel prof. Viljem Cerno. Za podrobnejše informacije tel. 727490. Aktualno “Pridite pokušat beneške dobrote” Od nedelje do konca novembra v 14 gostilnah Del beneških planincev v nedeljo na varhu Montaža Planinska družina vabi na 2. Burnjak Ko je pred nekaj leti vzklila pobuda “Vabilo na kosilo”, nihCe se ni predstavljal, da bo že v tako kratkem času prerasla krajevne okvire in postala ena najpomembnejših tovrstnih iniciativ v deželi. Zasluga za uspeh gre očitno vsem, ki so se potrudili, da bi v Nadiške doline vnesli nekaj novih oprijemov na turistično-go-stinskem področju a obenem ohranili tradicijo, ki se kaže tudi z jedmi, ki jih bodo ponudili gostom od 15. oktobra do 30. novembra in to kar v 14 gostilnah in restavracijah v šestih občinah Benečije. “Ce boste prišli na obisk v naše lokale, boste spoznali našo kulinarično tradicijo, ki je tesno vezana na kmečko stvarnost. Pogostili vas bomo s pinco miešano an sala-mom, župo mederiuakno, kuhnjo z bujan, domačim pinterjem, bleki s farlinko, štakanjem, žličnjakimi, soparni s češpljami in s kuhanimi štrukli”. Tako so gostilničarji “prepričevali” novinarje na videmski Trgovinski zbornici, kjer so predstavniki Gorske skupnosti za Nadiške doline, vodstva Trgovinske zbornice in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja predstavili letošnjo, peto izvedbo Vabila na kosilo. Na predstavitvi so povedali, da nameravajo storiti korak naprej v želji, da bi v te kraje privabili čimveč gostov, posebno Avstrijce in Nemce, ki jih je vse več na Videmskem. Potrebno bo poiskati določene vezi med beneško kuhinjo in sorodnim vinorodnim območjem Brd, da bi postala ponudba še vablivejša. Odbornik za turizem pri gorski skupnosti Nino Cic-cone je pohvalil prizadevnost organizatorjev, ki so stvarno prispevali, da se Benečiji, ki je doslej plačala previsok davek gospodarske zaostalosti, vrne določeno dostojanstvo. Jesenski čas je kot nalašč naročen za to pobudo, ki je pokazala, da se da z dobro voljo in iznajdljivostjo premagati še najhujše težave. Z naše strani dovolite nam še zaključno misel: dober tek vsem! Rudi Pavšič Z veličastnim pogledom z vrha Montaža, ki je v svoji svetli belini plaval v jasnem an plavem nebu, se je zaključil v nedeljo 8. oktobra program izletov Planinske družine Benečije. Izlet je bil uspešen: sam brieg je adan od narlieuših v Juljiskih Alpah an na poti do vrha an nazaj smo srečali tudi družino gamsov, ki se niso pustili motit od nas. 2e dolgo nismo doživeli tako lepega sončnega dneva in kar je tudi vriedno poudariti je, de se nas je zbralo na 21. Sevieda program PDB za lietošnje lieto pa še zdaleč se ni zaključu. Ob tečajih predsmučarske telovadbe an plavanja, na katerih se zbiera trikrat na tiedan ries velika skupina bene- ških “športnikov” muormo poviedat, de se že parpra-vja druga iniciativa: Burnjak. Namien je očitan zbrati an povezati vso družino beneških planincev in kupe s prijatelji iz sosie-dnjih slovenskih planinskih društev, takuo iz naše dežele kot iz bližnjih krajev Slovenije, preživieti v veseli an prijateljski atmosferi lepo jesensko nedieljo. Lani je Planinska družina Benečije pripravla Burnjak za vse svoje člane an parjatelje na Prehodu, kjer je adan od narlieuših primerov tipične beneške arhitekture, obnovljene po potresu. Lietos se bo iniciativa ponovila v nedieljo 29. oktobra, telekrat pa bo v adni od narguorših beneških vasi, ki je na deleč okuole poznana zaradi nje ljudske kulture an posebno za blumarje: v Čarnem varhu. Srečamo se v Črnem vrhu (v občini Podbonesec) v nediejo zjutra. Ob 10.30 se začne pohod na Vogu, nad vasjo, kamer se pride v eni uri lahke hoje. Potle je povratek v vas, kjer bo ob 13. uri paštašuta za vse. Nakar se začne pravi Burnjak s toplim pečenim kostanjem an sladko rebulo. Sevieda ku lani bo eden od glavnih protagonistov srečanja slo-vienska piesam an še posebno ramonika, ki bo v rokah Graziana sama piela. Lani je bila atmosfera zlo liepa an upanje je, de bo lietos Burnjak glih takuo al pa še buj živ an ve-seu. Na slavnosti ob 75-letnici je prvič spregovoril tudi Slovenec Koroški plebiscit V zadnjih petdesetih letih Število Slovencev padlo od 65 na 15 tisoč Partita la mostra mercato dalla prima pagina L’iniziativa della mostra mercato é rivolta - assieme ad un’altra proposta che partirà domenica prossima, l’ormai tradizionale “Invito a pranzo nelle Valli del Na-tisone” - ad un pubblico proveniente da ogni parte della regione. A registrare riflessi favorevoli sono non solo chi si occupa di prodotti locali ma anche i produttori di gubane ed i ristoratori. La Comunità montana in una nota si sente però in dovere di lanciare un appello ai turisti che effettueranno escursioni nelle Valli del Natisone “affinché rispettino la proprietà che é totalmente privata, e invece di raccogliere le castagne nei boschi facciano un visita al Centro di raccolta di Ponte S. Quirino”. Un appello lanciato non a caso, dopo molti episodi che hanno visto per protagonisti turisti non proprio rispettosi dell’altrui cosa. E’ anche un modo per preservare e garantire la continuazione di un’attività, quella della frutticoltura di qualità, che in alcuni casi permette ancora alla gente delle Valli un’integrazione del reddito famigliare. Nov p sosedov k sodelovanju Izraz volje po dialogu in po rešitvi odprtih sporov je bila osrednja tema pogovorov na uspešnem srečanju treh parlamentov sosednjih dežel, ki je bilo prejšnji teden v Trstu. Srečanje med predstavniki državnega zbora Slovenije, deželnega zbora Koroške (Avstrije) in deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine sodi v okvir tradicionalnih izmenjav, vendar je tokrat prerastel obredni nivo in pogovor je bil stvaren in konstruktiven, saj je bila skupna zavest, “da bo treba skupaj prehoditi del poti proti Evropi dežel in državljanov”, kot je poudaril predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder. Na dnevnem redu srečanja so bili tri osnovne teme: zaščita manjšin, ki jo je predlagala Slovenija, me-dregijsko sodelovanje na pobudo Koroške in v-prašanje infrastruktur, ki ga je razčlenilo predstavništvo F-JK. Na koncu zasedanja je bil sprejet, ob vzdržanju le NZ, zelo razčlenjen dokument o jezikovnih manjšinah, ki v bistvu nakazuje e-nako ravnanje z jezikovnimi manjšinami v celotnem prostoru treh dežel in predstavlja pomemben korak naprej. Desetega oktobra so v Celovcu slavnostno proslavili 75-letnico koroškega plebiscita, ko je večina prebivalcev, med njimi je bilo tudi več Slovencev, optirala za Avstrijo in se odrekla morebitnemu vstopu Koroške v takratno kraljevino Jugoslavije. Letošnja proslava z razliko prejšnjih je pomenila odločen korak naprej na poti boljšega sporazumevanja med slovensko manjšino in nemško govorečo večino. Na osrednji prireditvi je namreč prvič spregovoril tudi Slovenec, v kulturnem sporedu pa je nastopil slovenski pevski zbor. Obletnica plebiscita je na Koroškem vedno po- menila razlog za medetni-čne napetosti, predvsem “po zaslugi” nacionalističnih krogov, ki so v odločitvi izpred 75. let utemeljevali voljo ljudi, da bi ta dežela postala nemška. Na drugi strani pa je slovenska narodnostna skupnost, ob zelo majhni podpori večinskih krogov, razlagala, da je Koroška dvojezična in daje pri plebiscitu prav slovenski glas odločilno vplival, da je prevladala “avstrijska opcija”. Po 75. letih torej so se uradni krogi na Koroškem odločili, da je pri proslavljanju za Avstrijo važnega datuma umestna tudi uradna slovenska prisotnost. Kaj pa je pomenila dosedanja zaprta politika te države do slovenske narodnostne skupnosti, govorijo številke ljudskih štetji. Za časa plebiscita je več kot 65 tisoč oseb navedlo slovenščino kot občevalni jezik, ljudsko štetje izpred štirih let pa je pokazalo, da komaj 15 tisoč oseb je navedlo slovenščino za občevalni jezik. V pol stoletja je nacionalistična politika Avstrije “požrla” 50 tisoč Slovencev, ki so se asimilirali ali ubrali pot vindišarstva (Slovenci, ki se ne prepoznavajo v slovenski etnični stvarnosti). In prav na te probleme je posebej na celovški slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi avstrijski predsednik Tomas Klestil in zvezni kancler Franz Vranit-zki, opozoril slovenski govornik dr. Valentin Inzko. Ob robu slovesnosti velja podčrtati, da se je znotraj slovenske skupnosti na Koroškem več tednov vlekla polemika okoli govornika. Nesoglasje med katoliškim in laičnim taborom je uravnal sam koroški glavar, ki je sam odločil, kdo bo Slovence zastopal na plebiscitni slovesnosti. (r.p.) Aperte le iscrizioni, inaugurazione il 28 ottobre Terza età all’università Sono aperte le iscrizioni per il prossimo anno accademico dell’Università della terza età, sezione di Cividale. Sono ben 22 i corsi e 11 i seminari in programma per l’anno 1995/96 che saranno affiancati da gite culturali e diverse attività integrative. L’Ufficio di segreteria, in via IX agosto 12, è a-perto ogni lunedì, mercoledì e venerdì dalle ore 10 alle 12. L’inaugurazione avrà luogo sabato 28 ottobre alle ore 17 presso il teatro delle Orsoline. Otroci gremo na Joanac! Planinska družina Benečije in Planinsko društvo Kobarid organizirata v nedeljo, 15. oktobra 1995, izlet za otroke na vrh Joanca. Program izleta: 8.30 zbirališče pred dvojezično šolo. Odhod s šolskim kombijem proti Varhu. Pohod na vrh Joanca. 14.30 povratek v S-peter Vsak udeleženec naj poskrbi za malico. Priporočamo, naj i-majo otroci primerne čevlje in obleko. Naše učence bo spremljal prof. Igor Tuli. *** La Planinska družina Benečije e il Planinsko društvo di Kobarid hanno organizzato per domenica 15 ottobre una gita per ragazzi sul monte Joa-nez. Programma: 8.30 Ritrovo davanti alla scuola bilingue e partenza con lo scuolabus verso Spi-gnon. Camminata verso la cima del monte Joanez 14.30 Rientro a San Pietro al Natisone. Kronaka rave... IUO VOGBIG , *wlm» fa> «a; SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI An naš stari pregovor prave: “Vsaka vas ima svoj glas”, al pa “Vsaka vas ima svojo pargliho”. Takuo v Sequals pargliha je: “Si velik ku Primo Camera”. V Skrutovem pravejo: “Si majhan ku šindak Renato” al pa: “Jih debele praveš, ku ranik Klin!”. V Petjaze: “Si debeu, ku Lipon” an gor v Oblici pa: “Si rnadu, ku Cek”. Pruzapru obedan na more viedet, kuo je madu an dost pezi, četudi Obličanj so zlo radoviedni an bi ga radi spezal, pa vsaki krat, ki napravejo decimai, modri Cek jim uteče! Za glih reč, kajšan krat biti nomalo drugačni, ku vsi ti drugi, parnaša blizu tudi kajšno srečo, takuo ki se j’ zgodilo našemu Ceku iz Oblice telo zadnjo saboto dol v Cedade. Ku po navadi je pe-ju Romildo na targ, jo pustiu dol pred Vidu-šam an se pobrau gor pruot znani beneški gostilni “Tu jami” za popit s parjateljam an dobar taj, se pomenat an počakat Romildo, de naj opravi vse nje opravila za jo spet pe-jat v Oblico. Pa kadar je pasu blizu Botegona ga j’ ustavla ’na liepa gospa z dviemam bor-šarn tu pest an potlè, ki ga j’ lepuo pregledala od glave do nogi, mu je jala: - A greste na muoj duom? Ce greste, vam bom skuhala an dobar kafè! Prečudvan Cek ni mu viervat na njega uha an oči, de tajšna liepa miestna gospa ga vabi na nje duom, an hitro, brez poštudierat še an magnjen ne, ji je odguoriu, de ja. Ku sta paršla na nje duom, ga j’ pejala v izbo, mu skuhala kafè an mu jala: - An seda sednite na sofà an slecite se do nazega, jest grem v kambro an pridem hmalu nazaj. Ceku mu se j’ zdie-lo, de sanja, mislu je, de je šla tudi ona se slačit v kambro, an-tadà... Antadà se j’ parkazala na vrata z majhanim otrokam tu naruoč an tu ti drugi roki pa ’no škudielo župe. Pokazala je s parstam Ceka an mu jala: - Pogledi Karleto, če na snieš vse župe rataš madu, ku tisti nunac!!! CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Al se šele Ankrat, tle par nas Novice iz Marsina Marsina jim je zmolu sveto mašo an potlè so šli vsi kupe na griljato, ki je bla le v Ru-oncu. Veselo jim jo je godu Beppo, parpomagale so mu tudi sestre Angela an Valentina Petricig, ki sta jo tudi veselo zapiele. Drugo lieto, kar jih dopu-nejo 70 bo njih fešta še buj liepa an velika, so nam jal. Buog naj jih usliša, so pravli naši te stari an tuo jim želmo tudi mi. TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI IN 2ND NARKOWS He Swims I if By /JAVE 8YSONOTON man Pit) Vogrig hodni Kakuo se je riešu življenje Se vam je zgodilo kiek posebnega v vašim življenju? Mislimo, de ja, de vsak od nas, vsak od vas, bi imeu kiek zanimivega, tudi čudnega za nam povie-dat. Pio Vogrig - Konšorju iz Hlocja, ki živi tam v Kanadi v kraju Vancouver, nosi v aržete, v gajufi, že nad 30 liet an koščič časopisa, gjornala, ki ga pišejo v tistim kraju. Na njim je napisano, kar se mu je zgodilo an če hrani že tarkaj cajta tisti koščič karte, pride reč, de stvar je še nimar živa v njega spomine an je pomenila kiek posebnega v njega življenju. Kuo bi moglo bit drugače? Vse je kazalo, de tisti dan, bo za anj zadnji na telim svietu... Biu je mlad puob, imeu je samuo 33 liet. Biu je na niekim batelu, ki se je utonu v muorju. Uodà ga je uliekla an ku de bi na bluo zadost, je imeu na nogah debele škarpone. Ušafu je muoč za plavat le napri, plavu je vič ku an kuart ure, kar blizu mu je pasala ’na petroliera an ga rešila od Sigurne smarti. Kakuo je šlo za te druge, ki so bli na utonjen batelu z njim? Pari, de so imiel manj sreče ku on. Antà recita, de nie destini Pio je zdrav an srečan med nam an vsi mu želmo, de bi bluo takuo še puno puno liet. zmisleta o tistih cajtih, kar so nosil po vsieh vaseh Nedi-ških dolin “Madonno missionario”? Bluo je subit po uejski. Na fotografiji, ki nam jo je posodu Paolo Caffi, se jo vide, ko jo nosejo po Barnase. Na nji se zapoznajo Genjo Caffi, ta spriet, an Beppo Mlinz, ta zad, obadva iz Barnasa. napisano ta zad), se na vi- Na teli sliki, ki je bla na- de, pa vsi tisti, ki so nosil reta lieta 1946 (takuo je sveto podobo, so bli bosi. Ankrat nam je parnesu fotografijo od njega mule Loie, ki mu je pomagala Drugo lieto jih dopunemo 70! Duo bi biu jau, de Beppo Podorieszach (Beppo automobili, mu pravejo vsi) jih ima “že” 69? Ma ne, on je paršu samuo gost na veselico, ki so jo organizal tisti, ki so se rodili 1926. lieta. Pustimo njega, an pustimo tudi druge, ki so mlajši pa so vse-glih paršli na veselico, pa tudi za te prave lietnike ’26 muormo reč, de na pari, de jih imajo tarkaj na harbatu. Slo je takuo, de je paršla ne-dieja 1. otuberja, kar so se zbral vsi v Ruoncu, kjer monsinjor Ivan Obala taz znašat darva damu, drugi krat nam je parnesu fotografijo, kjer je imeu na glavi mačko, ki kupe z njim je “prebierala” časopis, gjor-nal. Telekrat se je parstavu pa ta par konju, ki se kliče Lola, ku tista mula, ki mu je tarkaj parpomagala an ki, na žalost, jo nie vič med te živimi. Nie ki, Va-lerjo Protu iz Marsina gre zaries dakordo z žvino. Kobila Lola nie pru njega, nje gaspodar je Antonio Fantig - Maškovič iz Marsina, pa Valerio se čuje, ku de bi biu nje “stric”, takuo nam je jau, an parjateu Antonio je pru veseu če Valerio jo pride gledat an jo po-buosca nomalo. An Lola, ki prave? Je bla nomalo žalostna, kar Riccardo Marchig taz Sau-odnje, ki je biu nje te parvi gaspodar, jo je parpeju do Gorenjega Marsina, v Po-cero, čez Kuosto, Podar, Prietuco an Ruonac an tle jo je pustu. Pa se je naglo parvadla, Antonio an njega žena jo lepuo governajo... an ušafat takega “strica”, kot Valerio, nie migu lahko, vesta?! Kar je bluo pun “W Classe 1923 Abili Arruolati” je napisano na velikim tamburje. Klaša 1923 je tista iz garmiškega kamuna, fotografija je bla nareta go par Hloc, parnesu nam jo je naš parjateu Luigi Dreszach - Kocajnar iz Lies, ki živi tam v Kanadi. Pruzapru je že vič miescu, ki ga imamo tle med nam sa’ njega življenje tele zadnje lieta teče takuo napri: nomalo tam v Kanadi, kjer ima hčere, zete, navuode, parjatelje, an nomalo tle par nas, na njega rojstnem duomu, kjer tudi ima žlahto an puno parjatelju. An med telimi koškriti je tudi on. Al ga zapoznata, al zapoznata še kajšnega dru-zega? Grande calma sul fronte del Don - 5 Suoli Invece dell’addio alle armi, dopo la cerimonia della decorazione con medaglia d’oro della divisione alpina a Udine alla presenza del re, la “Julia” è di nuovo mandata in zona di guerra, dove si tratta di scavalcare arditamente il Caucaso insieme ai camerati tedeschi. Dieci anni dopo, nel 1952, nel corso di una serata a base di birra, Wurstel e schnaps a Ebene Reichenau, località sciistica invernale, un maestro di sci austriaco, Sepp Goritschnik, potrà raccontare ad un gruppo di beneciani in vacanza la sua straordinaria avventura di quando issò la bandiera del Grande Reich sulla vetta del Monte Elbrus, la più alta del Caucaso. Perciò della “Julia”, sui monti del Caucaso non c’è più bisogno, e si va sul Don, le cui alture raggiungono si e no i 200 metri di altitudine. Olga è rimasta di nuovo sola con le sue bambine. La piccina alla partenza del babbo non ha ancora tre mesi. Giorgio Venuti non la vede più da quattro mesi e l’il novembre scrive: “A quanto mi scrivi Graziella si farà come Marisa quando aveva nove mesi. Se è possibile falle una foto molto da vicino e poi falla ingrandire...”, ed è la foto- cielo trapunto di vivide stelle nelle notti di gelo. “Il nostro settore è calmo, scrive il 14 novembre, che non sembra nemmeno di essere in guerra. Qualche raro sconto di pattuglie e ogni tanto qualche colpo di artiglieria”. Ormai sappiamo che le lettere dei soldati italiani dalla Russia riflettono di rado il pensiero reale dei combattenti: la censura si è fatta molto più rigida (si suppone per le possibili contaminazioni sovversive) ed è confezionata in modo da agire subdolamente soprattutto sul piano psicologico. Il trasferimento sgradito di un soldato è sufficiente a far pensare ad una rappresaglia, la cui causa è una frase che il censore ha annotato come disfattista. Sono gli stessi soldati, a volte, a segnalare alle famiglie la presenza subdola della censura, la quale “deve cancellare tutte le parole o frasi che pur dimostrando la buona fede del mittente si palesano nocive alla difesa del segreto militare nel paese e nelle Forze Armate”. Ci permettiamo di citare il libro di Nuto Revelli, alpino reduce dalla Russia. Nel libro “L’ultimo fronte” conclude in proposito: “Le lettere che contengono “accenni o indizi” di propaganda sovversiva o pacifista, ribellione, diserzione, spionaggio, sabotaggio, verranno trasmesse al SIM e quindi alla giustizia militare. La censura è una trappola per i semplici, un allarme per gli scaltri”. Giogio Venuti non ha bisogno di censura, perchè il suo modo di pensare e di vedere è perfettamente consono a quello che è necessario pensare e scrivere. Possibile tuttavia che non abbia sentore della reale situazione del fronte? Come credere che i “russi” se ne staranno quieti in attesa della primavera e non profitteranno del loro grande alleato, il Generale Inverno? Nota solo i modesti attacchi “russi” senza rendersi conto che quegli attacchi sono piccoli “test” sovietici per saggiare la consistenza del fronte in vista dell’attacco decisivo. Solo nel cuore dell’inverno Georgij Konstantinovič Zukov svilupperà il suo piano: gli alpini li prenderemo in un gigantesco sacco. (segue) M.P. Ze Ste viòli, kakuo raste naša dvojezična Suola? V 1. razred se je lietos vpisalo 20 otruok. Pa tudi nas, v drugem razredu nie malo. Smo na 17 an se vsi pridno učimo. Olga Klevdarjova Inquietudine degli alpini per V incombente minaccia 5000 METRI QUADRI DI ESPOSIZIONE MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI fS°° H / I Noi siamo qui: G> vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga IL NOSTRO STILE: O Legni pregiati stagionati all’aperto @ Alta Tecnologia 0 Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura O Lunga stagionatura dei mobili finiti OBI drugo lieto v grafia che si vede in questa pagina, realizzata per la regia epistolare di Giorgio fra il Don e la Rieka, scattata il 13 dicembre 1942. Olga porta la sua treccia fissata sulla testa, Marisa il suo grande fiocco bianco, Graziella il vestitino a quadretti, il bavaglino e la cuffietta. Sullo sfondo, la casa con il suo abete e la montagna brulla della Koreda. La guerra non è finita e la vittoria è ormai posticipata alla prossima primavera. La “Julia” è chiamata a portare la parola decisiva nella grandiosa campagna di Russia, a dare la giusta lezione ai senzadio bolscevichi e a dare man forte al potente alleato germanico. Il quale, disponendo dell’esercito più forte al mondo, non ha certo bisogno del fraterno aiuto degli italiani, ma sono proprio questi ultimi a sentire il dovere di non restare fuori dalla lotta decisiva contro il comuniSmo e di permettere così a Hitler di presentarsi al mondo come unico artefice della formidabile impresa e, ohimè, di diventare l’unico padrone delle ingenti risorse del suolo e del sottosuolo deH’Unione Sovietica lasciando all’asciutto il fedele Mussolini, ecc. ecc. Olga è fiduciosa. Le lettere di Giorgio sono improntate della ferma convinzione che tutto finirà al più presto con l’immancabile vittoria. E poi decorazioni e onori per tutti! Nella battaglia di Mosca dell’inverno precedente Hitler ha commesso un grave errore: quello di attaccare direttamente la capitale sovietica quando già si approssimava l’autunno e le condizioni meteorologiche volgevano al peggio. Ripeteva lo stesso errore che Napoleone Bonaparte aveva commesso nel 1812, esattamente 130 anni prima. Napoleone si trovò a doversi battere contemporaneamen- Fossalta di Piave (Ve) - Via dell’Artigianato, 4 - Tel. 0421/67154 te contro due generali: l’astuto generale Kutuzov e lo spietato generale Inverno. Le lettere di Giorgio alla Olga e alla famiglia confermano la “fiction” che abbiamo inscenato per i nostri lettori, forse a discapito di un presunto favore verso la storia di Olga Klevdarjova. Conveniamo di esserci lasciati deplorevolmente trascinare da una moda che sarà forse giudicata con severità. Le lettere di Venuti rendono credibile l’assoluta tranquillità della situazione della “Julia” sul fronte del Don, sostanzialmente calmo. Ti ricordi, lettore, come abbiamo commentato il pensiero di Giorgio Venuti attraverso le lettere scritte dall’Etiopia, al tempo in cui maturava la sua passione per Olga Klevdarjova a scapito delle belle di Klenje e di Savodnja che se lo mangiavano con gli occhi? Come maturava la speranza di farsi laggiù una brillante carriera e un impiego redditizio come si conveniva a chi aveva conquistato l’Impero? Poi, le lettere dall’Albania: un Giorgio sempre convintissimo di vincere anche quando la “Julia” si ritirava semidistrutta, e lui Olga e le bambine, 1942 sempre imperturbabile nel disastro di fango e di sangue, ma sicuro che Mussolini avrebbe spezzato la Grecia come un ramo secco? Oggi le sue lettere dalla Russia spaziano con estrema tranquillità fra i vari argomenti e nulla scalfisce l’assoluta certezza che la Russia è in fase di dissoluzione sotto i poderosi colpi delle armate del Reich e quelli, non meno poderosi, degli alpini, per non parlare della “Julia”, per la quale gli stessi tedeschi, ed è detto tutto, nutrono una ammirazione sconfinata e peraltro, si vedrà, interessata. Tanto onore riempie gli alpini, ovviamente, di leggittimo orgoglio, e Giorgio scrive alla sorella: “Saprai già che la Divisione è stata citata nel bollettino Tedesco, i nostri alleati ci ammirano e vanno a caccia di distintivi della Julia che pagano fino a 50 marchi l’uno cioè 380 lire, distintivi che costavano 5-6 lire”. In queste lettere che, per gli aspetti militari, sembrano copiate dai bollettini ufficiali, il fronte orientale, fatta eccezione per qualche sporadico attacco sovietico, appare quasi un’oasi di pace sotto il bianco lenzuolo della neve e il četrtek, 12. oktobra 1995 Con una rete per tempo del suo centrocampista la Valnatisone espugna Turriaco Bergnach lancia gli Juniores Continua a suon di gol la “sinfonia ’ della Savognese vittoriosa a Godia sul Fulgor Primo punto per i Giovanissimi - A valanga i Pulcini dell’Audace sul Buonacquisto Risultati Promozione Valnatisone - Pro Aviano 0-2 Juventina - Mossa 1-1 Sovodnje - Manzano 1-1 3. Categoria Pulfero - Stella Azzurra 0-3 Fulgor - Savognese 0-4 Juniores Turriaco - Valnatisone 0-2 Buonacquisto - Sovodnje 3-1 Giovanissimi Audace - Basaldella 1-1 Esordienti Riposava l’Audace Pulcini Audace - Buonacquisto 8-0 Amatori Mereto Capitolo - Reai Pulfero 2-0 Dest Elettronica - Bergnach 1-3 Valli Natisone - Martignacco 11-1 Cargnacco - Poi. Valnatisone 8-3 Bar Campanile - Goricizza 2-4 Prossimo turno Promozione Tamai - Valnatisone Torviscosa - Juventina Ponziana - Sovodnje 3. Categoria Nimis - Pulfero Savognese - Gaglianese Juniores Valnatisone - Buonacquisto Sovodnje - Pieris Giovanissimi S. Gottardo - Audace Esordienti Bearzicolugna - Audace Pulcini Riposa l'Audace Amatori Reai Pulfero - Warriors Martignacco - Bergnach Savorgnano - Valli Natisone Poi. Valnatisone - Rojalese Lestizza - Bar Campanile Classifiche Promozione Pro Aviano 9; Porcia, Tamai, Tricesimo 7; Fanna Cavasso, Cordenons 6; Azzanese, Zoppola, Caneva 4; Fontanafredda, Ju-niors Casarsa 3; Tolmezzo, Maniago 2; Bearzi Colugna, 7 Spighe 1; Valnatisone 0. 3. Categoria Savognese, Ciseriis 6; Stella Azzurra, Moi-macco, Rangers, Natisone, Nimis, Paviese 4; Lumignacco 2; Pulfero, Buttrio, Cormor, Comunale Faedis 1; Gaglianese, Fortissimi, Fulgor 0. N§1 campionato di Terza categoria continua sicura la marcia della Savognese, che conquista un rotondo 4-0 sul campo di Godia contro il Fulgor. Tutte le reti dei gialloblù sono state messe a segno nel secondo tempo. A sbloccare il risultato é stato Flavio Chiacig con un colpo di testa. Il bis é stato opera di Gianni Podorieszach. La terza rete é stata siglata in mischia da Luciano Stulin. Il quarto e ultimo gol é opera di Zarko Rot. Il Pulfero deve invece ammainare bandiera nell’incontro casalingo con la Stella Azzurra di Attimis. Gli Juniores della Valnatisone grazie a due reti, una per tempo, messe a segno da Alessandro Bergnach, espugnano il campo di Turriaco riscattando la sconfitta della scorsa settimana. Francesco Zufferli, Giovanissimi dell’Audace E’ un’iniezione di fiducia per i giocatori allenati da Ezio Casta-gnaviz che nelle prossime gare possono sicuramente migliorare nel loro gioco di squadra. Primo punto in classifica per i Giovanissimi dell’Audace che, dopo essere passati in vantaggio con Oscar Podorieszach dopo soli due minuti, sono stati raggiunti nel secondo tempo dal Basaldel-la. Le squalifiche rimediate da Valter Rucchin e Federico Clavo-ra nella gara con l’Astra 92 hanno penalizzato i ragazzi allenati da Bruno lussa. Gli Esordienti hanno riposato in attesa di riprendere sabato prossimo, nella difficile trasferta di Udine contro il Bearzicolugna, il proprio cammino. Nella formazione dell’Audace, allenata da I-vano Martinig e Corrado Buonasera, non hanno giocato Cappelli e Cemotta, assenti per infortunio, ma i loro sostituti si sono dimostrati all’altezza. Domenica la squadra ha effettuato una proficua gara di allenamento andando a giocare a Tolmino contro i gio- S. Pietro continua a piangere vani locali. Exploit dei Pulcini che, dopo la brillante vittoria in trasferta a Buttrio, si sono ripetuti sabato seppellendo sotto una valanga di gol la malcapitata Aurora Buonacquisto di Remanzacco. Il bottino degli azzurri porta le firme di Gabriele Miano (4 centri), Gabriele Sibau (2), Alberto Vidic e Michele lussa. Grosse difficoltà per gli allenatori Pio Tomasetig e Michele Podrecca che si trovano a dover gestire una rosa di 25 ragazzini i dodici da mandare in campo. Prevedendo in anticipo un tale successo, la società avrebbe potuto iscrivere al campionato due squadre. VALNATISONE PRO AVIANO 0 2 Valnatisone: Andrea Speco-gna, Costaperaria, Rossi, Mul-loni (Coceano), Tuzzi, Beltrame, Mlinz, Daniele Specogna, Sedi, Mottes (David Specogna), Selenscig (Campanella). Pro Aviano: Zannier, Mor-son, Barbieri, Cusan, Parpinel, Benedet (Calderam, Dal Canal), Fabbro, Dorigo, Mazzer, Castelletto, Mion. S. Pietro al Natisone, 8 ottobre - Non c’é due senza tre: terza sconfitta consecutiva della Valnatisone nel campionato di Promozione. Dopo la bruciante sconfitta subita domenica scorsa a Porcia negli ultimi cinque minuti di gara, gli azzurri affrontavano oggi la capolista Pro Aviano, autentica formazione che nei due precedenti incontri aveva messo a segno la bellezza di nove reti subendone solo due. Gli ospiti sono partiti all’arrembaggio fin dai primi minuti mettendo più volte in difficoltà la retroguardia locale e colpendo all’8’ un palo interno ed una traversa con la mezz’ala Castelletto, molto sfortunato nell’occasione. Al 27’ del primo tempo l’attaccante ospite Mion con perfetta scelta di tempo controllava un pallone servitogli da un compagno di squadra e lo piazzava alle spalle di Andrea Specogna. Quasi allo scadere della prima frazione miracolo di An- Stefano Rossi, difensore della Valnatisone drea Specogna che, con la punta delle dita, riusciva a mettere in angolo il pallone calciato da Mione destinato all’incrocio dei pali. Nella ripresa la Valnatisone metteva in difficoltà gli avversari costringendo l’allenatore ospite a tre cambi per arginare la superiorità attuata dai locali. Alla mezz’ora prima Selenscig falliva il pareggio da due passi, poi Daniele Specogna veniva anticipato da un difensore che metteva la sfera in angolo. Si infortunava Luca Mottes alla caviglia, quindi veniva espulso Fabbro. Gli azzurri si buttavano in avanti cercando il gol ma venivano castigati al 40’ da Mazzer che sfruttava al meglio l’ampio spazio concessogli. (p.c.) Vendemmia degli Skrati E’ stato un inizio di campionato al chiaroscuro per le formazioni amatoriali cividalesi e valligiane. Il Reai Pulfero ha subito una sconfitta nella trasferta di Mereto di Capitolo. Un calcio di rigore non concesso per un fallo di mano di un difensore locale ha falsato l’incontro. La Termotecnica Bergnach di Drenchia si é imposta lunedì sera sulla Dest Elettronica di Pasian di Prato grazie alle reti di Leonardo Crai-nich, Fabrizio Qualla e Stefano Predan. Vendemmia di reti della Valli del Natisone sul malcapitato Martignacco. Sono andati a segno tre volte Francesco Fanna, due volte Marco Clodig, Mauro Clavora, Elver Pazlija, una volta Massimo Medveš e Marco Carlig, quest’ultimo su rigore. Inizio sfortunato per la Polisportiva Valnatisone die a Cargnacco, dopo essere stata in vantaggio con un gol di Giovanni Dominici, é stata surclassata dai padroni di casa. Le altre due reti dei ducali sono state messe a segno da Catania e Servidio. Negli Over 35 il Bar Campanile ha perso per 4-2 l’incontro casalingo con il Goricizza. Chiacig, esordio in azzurro e due punti alla Slovenia Nella gara di qualificazione ai campionati europei di basket tra Italia e Slovenia svoltasi domenica a Sassari e vinta dagli azzurri va registrato l’esordio di Roberto Chiacig, di Merso di Sotto, con la maglia della Nazionale. Il giovane atleta, tornato quest’anno alla Benetton Treviso dopo l’esperienza della scorsa stagione nelle file della Floor Padova, ha avuto a disposizione solo sei minuti nei quali é riuscito a realizzare due punti. Come inizio non é male, essendo stato il suo battesimo in una competizione di alto livello. v-.. Roberto Chiacig V nogometni slovenski ligi preseneča vodilno mesto, ki ga po 11. kolu ohranja novogoriški Hit Sovodenjci ohranili prvo mesto na lestvici A Venzone second per la staffetta Si é corsa domenica scorsa a Venzone la staffetta alpina 3x2 chilometri giovanile, ottavo trofeo Nino Madrassi, organizzata dalla Polisportiva Venzone, dalla locale amministrazione comunale e dal Csi di Udine. Al via si sono presentate dodici squadre tra le quali la Polisportiva Monte Matajur di Savogna. La vittoria é andata alla Gemona Atletica con il tempo di 20’15”. Al secondo posto é giunta la Monte Matajur, distaccata di soli 13”. La squadra di Marino lussig era composta da Si-mone Gorenszach, Roberto Jacuzzi e Dario Goren-szach che hanno realizzato un buon risultato. Per concludere degnamente la stagione la Poli-sportiva organizza una cena sociale per sabato 21 ottobre, alle 20.30, da Oballa a leronizza. Tudi tokrat bomo naš tedenski pregled začeli s prvo slovensko nogometno ligo, ki je vknjižila že 11. kolo. Primorski derbi med Novo Gorico in Ajdovščino se je zaključil z zmago prve z rezultatom 3:1. Po tem uspehu se nadaljuje vodilni tek Novogoričanov, ki z 20. točkami, skupaj z Muro, vodijo na lestvici. Večkratni slovenski prvak Olimpija je nekje na sredini lestvice, doslej druga najmočnejša postava, Maribor, pa se ni še uspela izvleči z dna razpredelnice. Uspeh Nove Gorice, če se bo nadaljeval, bo to postavo peljal tudi v evropske pokale, kar bi za to društvo pomenilo zgodovinski dosežek. Podobno kot Novogoričani so v zamejstvu uspešni nogometaši Sovodenj, ki so kljub polovičnemu uspehu proti Manza-nu ohranili vodstvo na lestvici. Za enajsterico, ki je štartala z namenom, da se bo rešila izpada, ni kaj reči. Prvih mest na razpredelnici se dobro drži tudi štan-dreška Juventina, ki je pred domačim občinstvom remizirala proti kotirani Mossi. 2e v naslednjih kolih pa bo jasno, kakšno vlogo bosta odigrali naši enajsterici, ki se bosta decembra srečali tudi v medsebojnem derbiju. (R-P.) Četrtek, 12. oktobra 1995 SVET LENART Kozca Purton za noviče V Kozci so se v saboto 7. otuberja vsi veselili, sa’ an njih vasnjan je parpeju v vas neviesto, tuole pride reč, de se je rodila nova, mlada družina an vsi vemo, ki dost je tuole po-triebno tle po naših vasicah. Oženu se je Claudio Ce-snich, pred utar je pejù pridno čečo iz Kal (podbunie-ški kamun), ki se kliče Romina. Tudi za telo poroko ni mu manjkat purton an tist, ki so jim ga parjatelji napravli je pru liep an velik. Claudiu an Romini žel-mo srečno an veselo skupno pot. SPETER Puoje Novici Po cieli poti so bli nastavljeni karteloni z napisom “Dario poštudieri...”, pa ki četa, ljubezan je lju-bezan an Dario Coceanig -Kulavove družine iz Puoja je v saboto 7. otuberja šu rauno do Senčjurja, kjer ga je čakala Mariarosa Cesca iz tele vasi an tle sta se poročila. Okuole mladega para se je zbralo puno ljudi an vsi kupe do pozno se veselili. Puno veseja, ku na vsaki poroki, an nomalo “žalosti”, ker Dario zapusti njega rojstno vas an kupe z njega Marioroso puode živet v Mojmag. Parjatelji an vasnjani pa se troštajo, de jih na pozabe an de se bo pogostu vraču v vas. Novičam želmo vse nar-buojše v njih življenju. Podbarnas Smart parlietne žene V čedajskem špitale je umarla Margherita Birtig uduova Fragiacomo tle s Podbarnasa. Ta par hiš jim pravejo Poleži. Učakala je 85 liet. V žalost je pustila sinuove, zeta, navuode, pranavuodo an vso žlahto. Pogreb Margherite je biu v saboto 7. otuberja zjutra v Gorenjim Barnase. SOVODNJE Jeronišče “Monte Matajur” kliče na vičerjo Za pregledat vsi kupe, kakuo je šlo v telim zadnjim liete an kajšan je program za tist, ki parhaja se tisti od Polisportive Monte Matajur iz Sauodnje srečajo v saboto 21. otuberja na vičeri na Jero-niščah. Vičerja je namenjena v parvi varsti atletom, njih družinam an, sevieda, tudi tistim, ki skarbe za telo našo športno društvo (associazione sportiva) Ce pa kajšan želi se parbližat teli skupini, naj pride žihar na Jeronišče. Za se vpisat se muoreta obarnit al do predsednika Marina Iussig (tel. 714073) al na Marina Podorieszach (tel. 714138). Imata cajt samuo do nedieje 15. otuberja. Pohitita! SREDNJE Gniduca - Botenig Žalost v Tamažinovi družini V čedajskem špitale je umarla Maria Chiabai u-duova Bordon. Učakala je 95 liet. Maria, al pa Juština ta-kuo, ki so jo klicali domači ljudje, je bla Tamažinove družine tle z Gniduce, nje mož je biu pa Valentino Starnadu taz Police. Imiela sta šest otruok. Adan, Gio-vanin, je šele mlad umaru an par liet od tegà. Lansko lieto je nuna Justina zavo-jo ciestne nasreče zgubila tudi parljubljenega navuo-da Valterija, seda nas je za venčno zapustila še ona. Za njo jočejo sin Bepo, hčere Emma an Justina, ki žive tam v Milane, Angelina du Šenčjurje ta par kateri je nuna Justina živiela tele zadnje cajte, Onorina v Dolenjim Tarbju, sin Bepo du Botenize, neviesta, zeti, navuodi, pranavuodi an vsa druga žlahta. Od Justine Tamažinove smo se za nimar poslovili v pandiejak 9. otuberja po-pudan. Pogrebna maša je bla v Botenige, kjer je živiela par sine Bepulne an ne-viesti Bernardi dokjer nje šla h hčeri Angelini, pod-kopali smo jo pa v domači zemlji, v Gorenjim Tarbju. GRMEK Topoluove 21.10:85 -21.10:95 Žalostna oblietinca “Je šlo skuoze deset liet, deset liet, ki te nie vič med nam. Ki reči se je spremi-nilo! So padli ziduovi, drugi so med nam, sviet je kambju, pa ljubezan, ki ga imamo do tebe, mama, je le tiste! Za nimar v našim sarcu: Luciano, Franco, Sergio, Paolo, naše družine an vsa žlahta.” Maria Trinco - Uršna iz Ocnegabarda, ki je bla par-šla za neviesto v Papežovo družino v Topoluovem, nas je deset liet od tega za venčno zapustila. Besiede, ki sta jih tle na varh prebral sojih napisal nje sinuovi. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se spominjajo tudi na bratra Antonina (Nino), ki je zapustu tel sviet glih ’no lieto potlè. Bluo je 15. otuberja lieta 1986. Nino je biu zlo mlad, imeu je samuo 27 liet. Tudi on bo za. vedno ostu v njih sarcih. Dreka: 447 moških SOVODNJE V ciestni nasrečni smo zgubili tri puobe Kar smo v pandiejak 14. novemberja zjutra odparli gjornale so se pred našimi očmi parkazale tri fotografije mladih puobu ob mo-čnuo razbitem avtomobilu, ki se je nekaj minut po pu-noči zaleteu v drevuo v Vi-dme, v viale Palmanova. Se buj nas je pretresla novica, kar smo zviedeli, da so vsi tarje puobje iz sauonjskega kamuna. Bluo jih je pet v makini an par nasreči so zgubili življenje 19. lietni Graziano novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPl/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Štev. 51420-60 F27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Petricig, 25 lietni Danilo Vogrig an 29. lietni Bruno Cernoia. Huduo ranjen pa je ostu 20 lietni Umberto Oballa, Tiziano Cernoia pa se je le malo udaru. Komaj so podkopali tele nasrečne puobe, ko se je zgodila druga huda nasreča. Silvio Romeo Iuretig, star 19 liet an doma iz Podboni-esca je zaleteu z motorjam par muoste v Dolenjim Barnase. Pejal so ga v čedajski špitau, kjer je že tisto nuoč umaru. Iuretig je biu paršu pred dnevi iz Nemčije, kjer je biu na diele. Zadnje cajte je tudi tle par nas zraslo število auto-mobilov. Ljudje hodejo po sviete dielat an kar se var-nejo damu kupejo motorno vozilo. Niso vajeni lepuo vozit, takuo je puno cies-tnih nasreč. Statistike so pokazale, da je bluo v Furlaniji narvič smartnih nasreč v Nediških dolinah an vse zavojo neprevidne vožnje. SREDNJE Oblica Striela udarla v turam Pretekli tiedan, kar je bla pousierode huda ura, je striela udarla v obliški turam. Bluo je okuole danaj-ste ure ponoč, kar so ljudje čul strašan triesk an ropot, ker se je podaru turam vaške cierkve. Striela je udarla v zvo-nuove an podarla turam, ki je zgarmeu na strieho od cierkve. Razvaline so po-škodvale tudi notranjost cierkve. Ki škode je bluo, ni-eso še konštatal. SPETER Ažla Se bojo učil gost Zviedel smo za novico, de bojo v kratkem cajtu odparli v Ažlo glasbeno Suolo (scuola di musica), kjer se bojo lahko učili i-grat na razne štrumente tudi otroc iz bližnjih vas, sevieda, tisti, ki jim je ušeč muzika. Suolo bo vodu profesor Marti iz Čedada. (Matajur, 1.12.59) DREKA 447 judi je po sviete Dreka je zadnji kamun Rečanske doline, ki spada pod Italijo. Venčpart njega teritorja ima konfin z Jugoslavijo. Dreka je narbuj majhan komun od ciele Furlanije. Stieje komaj 1.392 ljudi. Po zadnjem ljudskem štetju (censimento), ki je biu lieta 1951 manjka iz Dreke 349 ljudi. Vsi pa vemo, de od lieta 1951 do današnjih dni je šlo še puno drugih po sviete s trebuhom za k-ruhom. Od 1.392 rezidentnih ljudi je 1958. lieta dreški kamun imeu 447 moških an žensk po sviete. Od te-lih ljudi višno, da se ne varne obedan vič damu an naše vasi bojo nimar buj prazne. (Matajur, 16.12.1959) “LA MARMI Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-čer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Certificazione patenti - Libretti sanitari - Sana e robusta costituzione - Vaccinazioni Cedad (ex Inani) vsaki dan od 8.00 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ od pandiejka do petka od 8.00 do 10.00 Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.00 v petak od 9.30 do 12.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 6.10 (čez tiedan), 7.00, 7.26 (čez tiedan), 7.57, 9,(čez tiedan), 10., 11., 1 1.55, 12.29(čez tiedan), 12.54, 13.27 (čez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 (čez tiedan), 7.29, 8. (čez tiedan), 8.32, 9.32 (čez tiedan), 10.32, 11.30, 12.32, 12.57(čez tiedan), 13.30, 14.08(čez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad........7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio del lavoro Collocamento..................731451 INPS Cedad....................700961 URES-INAC ...................730153 ENEL Cedad 700961-700995 AC1..............................116 ACI Cedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481-773224/773225 Muzej Cedad...................700700 Cedajska knjižnica ....732444 Dvojezčni center Špeter.......727490 K.D. Ivan Trinko..............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek....................... 725006 Srednje .....................724094 Sv. Lenart....................723028 Špeter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana...................... 788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speten........727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. IX) 22. OTUBERJA Sriednje tel. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 14. IX) 20. OTUBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 10.10.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,70 13,30 AmeriSki dolar USD 1574,00 1638,00 NemSka marka DEM 1109,00 1154,00 Francoski frank FRF 317,00 330,00 Holandski florint NLG 990,00 1031,00 Belgijski frank BEF 53,90 56,10 Funt Sterling GBP 2493,00 2595,00 Kanadski dolar CAD 1178,00 1226,00 Japonski jen JPY 15,60 16,20 Švicarski frank CHF 1369,00 1425,00 Avstrijski Šiling ATS 157,60 164,10 Španska peseta ESP 12,80 13,40 Avstralski dolar AUD 1195,00 1244,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 260,00 295,00 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CERTIFICATI DI DEPOSITO La Banca di Credito di Trieste ha realizzato dei CD Certificati di Deposito con cedola trimestrale indicizzata di durata 24 o 36 mesi. La cedola in corso porta un tasso: nominale annuo del 9,143% annuo effettivo lordo del 9,470% annuo effettivo netto dell’ 7,967% Li trovate alla Filiale di Cividale in via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA