-Ì. številka.	Maribor, dne 10. januarja 1916.	Letnik Vi
Angleži zbežali izpred Dardanel.
Rusi imeli včeraj zopst oddih. — Rusom prihajajo nove čete na pomoč. — Z italijanskega bojišča nič novega. — Na črnogorskem bojišču novi boji. — Fr. neozi tudi v Mytileni ugrabili
zavezniške konzule. — Boji pri Kub el A- "ri,
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo
Urari.no se razglaša:
Dunaj, 9_. januarja, Rusko bojišče.
Pred dvema dnevoma vnovič na vse li toč-k ah izhodne Galicije in besarabske m e j e odbit z velikimi izgubami, ni ponovil sovražnik včeraj, dne 8. jan., svojih napadov, marveč je naperil le od časa do časa svoj artilerijski ogenj proti našim črtam. Sovražnik dobi-v a o j a č e n j a.
Ob potoku K o r m i n v V o 1 ii n i j i so razpršile naše čete ruske poizvedovalne oddelke.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Nič novega.
Srbsko bojišče.
Severno-izhodno od B e r a n so se Crnogorci postavili vnovič v bran. Višine, katere so zasedli, so naše čete z naskokjom zavzele, pri čemur smo «plenili en top.
Ob reki Tari praiske.
Ob h e r c e g o v i n s k i meji in na ozemlju Boke Kotorske se nahajajo naše čete v boju proti črnogorskim postoj an-i' a m.
'Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 9. januarja.
Francosko bojišče.
Južno od Hjart m a n 11 s w e i 1 e r k o p i a na H ir z s te i n u se je včeraj, dne 8. jan., posrečilo zopet nazaj zavzeti zadnji strelski j a -r e k, ki je padel dne 21. die c, v sovražnikov« roke, 1 ri čemur je bilo ujetih 2*0 častnikov in 1 0 8 3 ] o v c e v ter uplenjenih 15 strojnih pušk. Rusko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Balkansko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
„Angleži pregnani z Gali pni a
Carigrad, 9. januarja.
Po noči so Angleži po srditem boju, v katerem so imeli velike izgube, Secldil-Bahr popolnoma izpraznili. Niti e,den Anglež se ni vrnil.
„iAlgenee Telegraphijque Milli“ poroö,a, da so turške čete sovražnika popolnoma pregnale s Seddil-Ba/hra- Polotok Gajliroli je sedaj popolnoma očiščen sovražnika. Poročilo o izpraznjenju Seddil-Balira je bilo v Carigradu v trenotku znano in je izzvalo nepopisno veselje. Celo mesto je v zastavah. Po Carigradu se vršijo slavnostni obhodi. V vseh molilnicah in cerkvah se vrše zahvalne službe božje. Zvečer 9. jan. je bilo mesto slavnostno razsvetljeno.
Zavezniški konzuli ugrabljeni v Mytileni.
Francozi so na otoku Mytilene zaprli avstro-o-grskega, nemškega in turškega konzula ter več grških podanikov. To je ziimnenie. Ida bodo tudi Mytilene zasedli kakor Solun.
Turki oblegajo Kut el-Amaro.
Kut-el-Amaro so Angleži spremenili v trdnjavo, katero sedaj Turki oblegajo. Del angleške posadke e še pred začetkom obleganja zbežal iz trdnjave. — Posadka znaša sedaj 10.000 mož ter je v veliki nevarnosti, da jo Turki s trdnjavo vred zajmejo.
„Nezadovoljna Indija«“
J
V anierikanskem mesečniku ,„,The New Reviev“ priobčuje voditelj, indijskih radikalcev Baglii naslednji članek:
„Preden je minilo prvo desetletje tega stoletja, je vladalo na izhodu veliko razburjenje zaradi zmage Japonske. iOžhvel je ves orijent. Znamenje je bilo dano, da je prišel čas za Indijo, Perzijo, Kitajsko in Egipt, da dosežejo svojo narodno svobodo. Ko je Kitajska dobila dovoljenje, da vstopi v skupnost „civiliziranih narodov“, tedaj so še tolj narastle indijske nade.
Ce je zanemarjenje njihovih, narodnih pravic dovedlo balkanske narode do današnje katastrofe, se more zgoditi Indiji tudi tako, če ne doseže svoje narodne samozavesti.
'Možnosti radikalnega prevrata v Indiji si je že pač svest vsak evropski državnik, toda uresničenje tega prevrata se mu zdi še neskončno daleč. Se le pred dive m a letoma j,e izjavil lord James Bryce, koje govoril o posledicah izgube Indije za Angleško: „V srečo Angleške in Indije so sedaj ta vprašanja še zelo daleč.“ In ali niso dokazali dogodki zadnjih dni, da je imel lord Bryce prav, ko je sodil tako optimistično? Ali ni' res, da je Indija danes bolj kot kedaj zvesta angleški vladi? Moj odgovor je: wIndija je ravno tako nezadovoljna in nevoljna, kakor je bila beda®!“
Toda kake dokaze imam za to trditev? Ali ne objavlja časopisje neprestano na Angleškem in v A-meriki sijajnih opisov zveste udarnosti vseh indijskih slojev angleški stvari? Ali naslednje stvari n,iso rešil ične ?
1.	da se indijski vojaki bore z brezprimerno hrabrostjo:
2.	da so maharadže in navabi dali angleškemu kraljestvu prav velike množine denarja in človeškega materijala:
3.	da so zastopniki izobraženega srednjega stanu, kakor Babus, Suendra, Nath Bauerji in Bhupen-dra Nath Basu obljubili vladi neomajno zvestobo in pomoč?
Vse to je resnica, toda res je pa tudi, da se tudi potvarja resnica in v tem tiči nesreča. Resnica se ne kaže v pravi luči ali pravih razmerah. In potem ie pa tudi dejstev, ki so mnogo važnejša in ki se občinstvu tu in na Angleškem popolnoma zamolčujejo. Pripominjati vendar ni treba, da so vse vesti iz Indije pod angleško kontrolo. ,
Pred vsem naj si razjasnimo, kaj je treba misliti o izrazih indijske zvestobe n apra m Angleški, — Pripadniki plemen Gurkha, Sikh in Panthan, ki so na krvavih evropskih bojiščih pokazali take čudovito sposobnosti in tako velik pogum, so le plačani vojaki. Oni tvore večji del stalne angleške armade v Indiji. Njihov edini poklic je borba. Pokličejo jih zelo mlade in vežbati morajo ter vežbafi in nič druge-
ga kot vežbati, tako da so končno zelo dobri bojni stroji. V tem pogledu kakor tudi v marsikaterem drugem so zelo podobni kozakom.
Izključeni so iz vsakega družabnega življenja, i večinoma žive v svojih pustih barakah in se dan in j noč pripravljajo za svoj posel. Kakor pri vseh pla-I čanih vojakih po poklicu, se nahaja njihova vest v j n,ihovem nožu. Njihova etika, je etika meča. V raznih delih Azije in Afrike so osvojili za Angleže veliko kr,d.estvo. Nikdar niso razmišljali o upravičenosti a-li neupravičenosti vojne. V Tibetu, na Kitajskem, v Burmi in v Afganistanu so na povelje svojega angle-i kega gospoda ubijali svoje sosede in sovernike.
Pred desetimi leti se je govorilo o njih, da bi j na povelje postrelili tudi svoje matere in sestre, pre-! den bi se zavedeli, kaj delajo. Taki so ti Kitchener-I jev*i ljubljenci — višek njegovega „znanstvenega“ j kulturnega sistema!
Tod j duh časa ni pustil v miru niti teh zavr-žencev, njegov magični dotik je omehčil njihova srca in jim odprl oči. Tudi oni začenjajo sedaj čutiti za svoti deželo, tudi oni čutilo nejasno neopravičenost sistema, pod katerim so bili vzgojeni. Od L 1905 sem se vedno bolj pojavlja med njimi nepokorščina in nezvestoba. Leta 1907 je med punjabskinii vojaki skoro nastala revolucija in prošlo leto ie vladala srdita — protiangleška mržnja v severoindijskih vaseh, domovih domačih vojakov, zaradi stališča, ki ga je zavzela kanadska vlada napram indijskim priseljencem, med katerimi je Rilo več dosluženih indijsko-anglcš-kih vojakov.
Ravno pred izbruhom vojne je bil položaj zelo nevaren in Angleška se je bala, da bi mogli biti v času nevarnosti njeni nezadovoljni vojaki njena največja nesreča. In čas nevarnosti je prišel prej, kot se je pričakovalo.
Angleška vlada je storila, kar bi bila storila vsaka pametna vlada:	poslala je „okužene“ čete v
Evropo. Rekla si je, da Indijec pozabi svoj« stare i-deje in stare ideale, če ga pomešajo med francoske in angleške Čete, ki so bile vse navdušene za vojno, in vendar ni vlada hotela riskirati ničesar in je zato ukrenila vse potrebno. Cete so previdno ločili od njihovih rojakov in strogo se je molčalo o njihovih kretnjah. Na drugi strani pa so jim obetali velike nagrade. Plače so jim takoj zvišali od 9 na 11 rupij — od 18 do 20 K.
Tudi francoske in angleške ženske so pomagale svojim vladam, obsipajoč Indijce s cvetlicami; po-; ljubi in smehljaji. Z vsakim indijskim polkom so po-I slali tudi domače svečenike, indijske in mohamedan-j ske. Zjutraj in zvečer slikajo ti svečeniki svojim po-I božnim poslušalcem najkrasnejše slike „svarge“ in j ..baiuste“, indijskega in mohamedanskega raja, ki j sta. odprta edino le za tiste, ki umro v boju za „bri-! tisti raji,“ (angleško državo).
Zviti svečenik pripoveduje, da je prerokoval 9. j nrorok, Teg Bahadur, da Sikhi pod vodstvom Angle-I žev osvoje svetovno državo. Torej v Berolin! Kajti > božja volja je, da bo rumena zastava Indijcev plapo-! lai a nad 'Potsdamom!
Druga dolžnost domačega indijskega evangeli-l sta je, da si izmisli kolikor mogoče veliko grozovitosti, ki jih baje zagrešajo Nemci. In česa vsega si potem ne izmisli razdražena ori jen falska fantazija! !
Ni čuda, da so se Indijci najhuje upirali Nemcem. Povem naj dogodek, za čigar resničnost sicer ne morem jamčiti popolnoma, ki se mi pa zdi zelo verjeten. V nekem boju je ostalo od kakih 10.000 Indijcev le še kakih 100 živih. Ti možje, ki so se borili, kakor da se ne bi' mogli nikdar vdati, so naenkrat vsi popadli na, kolena in so prosili svoje zmagovalce, naj jih rajši ustrele takoj, kot pa da jih raztrgajo kos za kosom.
Po bitki pri Neuve-Chapelle sem vprašal nekaj ranjenih indijskih vojakov:	„No, kaj pravite Nem-
cem?“ — „Imenitna artilerija, gospod. Njena natanč-
nost je neverjetna, njihove granate se razpokavajo j prst pred. nami in nas uniöujejo. V boju moža proti ; možu pa jih prekašamo mi.“	1
.„‘Toda zakaj pa udrihate talco divje po njih?1 j sem vprašal. Nemj časa so me gledali molče, potem j pa, ko so razumeli vprašanje, so pokimali pritrjeval- j no in rekli: „Razumemo vas. Toda kaj naj storimo? j Vidite, postavljajo nas vedno v ospredje, takoj za na- j mi pa „bele“ (angleške) čete, ki nas enostavno rine- j jo v sovražne strelske jarke. Ce se zdi, da se obo- j tavljamo tudi le za trenutek, nas postrele od zadaj. [ Pravi vojak mora nastavljati kroglji edino le prsi in j ne hrbet. In če se umaknemo potem, pa nas Nemci. > Ali je res, da Nemci mučijo ujete Indijce?“
V zadnjem času so, kakor se zdi, splošno izve- j deli, da Uh Nemci ne mučijo in raztrgavajo. Dejstvo j je. da se ujetim indijskim vojakom godi v Berolinu j zelo dobro.
Te anekdote naj zadostujejo. Kar hočem reči s, j tem, je: Indijski vojak je napravil Angleški drago- j cene usluge, toda če se bori dobro, je tako, ker je do- j ber vojak, ne pa zato, ker posebno ljubi Angleže ali | sovraži Nemce. Skratka, dejstvo, da se indijski vojaki bore na augleški fronti, ne dokazuje, da so indijski narodi ali celo ti vojaki zvesti angleški državi.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem sprejeta.
Poslanska zbornica je dne 6. t, m. sprejela vladni predlog za splošno vojaško dolžnost na Angleškem s 403 glasovi proti 105. Manjšina je obstojala večinoma-iz irskih radikalcev in nekaj delavskih zastopnikov.
Tako je tudi na Angleško prišel „pruski militarizem“, proti kateremu je Anglija, kakor je začetkoma vojske naznanjala, začela prelivanje človeške krvi. Ta preobrat v angleški notranji politiki seveda ni brez pomena za sedanjo vojsko, toda še večjega je za bodočnost. Za sedaj pomeni, da bo angleška armada dobivala redno novih rezerv. Za mirovna pogajanja pomeni močno oporo, češ, vojaštva imam na razpolago, ako nočete sprejeti naših predlojgov. Za bodočnost pa pomeni, da bo Anglija tudi močna vojaška, ne samo mornariška država. Dalekogledni angleški politila so smatrali sedanji dogodek za najugodnejši., da se pripravijo za bodočnost s tem, da postanejo tudi v vojaškem oziru enakovredni zavezniki. Dosedaj so bili Angleži le bolj bankirji svojih zaveznikov, ako ne uvažujemo njihove moči na morju.
Ne uvidevamo nobene nujnosti, da bi morala v-sled angleške splošne vojaške dolžnosti svetovna vojska dalje trajati, kakor brez nje. Nasprotno,, sedaj Anglija ojačena lahko pristane na mirovna pogajanja .. .
Trije angleški ministri odstopili.
Iz Londona se dne 6. jan. uradno poroča, da so trije ministri, člani delavske stranke, Henderson, Brace in G. H. Roberts odstopili. Njih odstop se razlaga tako, da kot pristaši delavske sfra.nke ne soglašajo z vladno predlogo o splošni vojaški dolžnpsti.
Vsled odstopa teh treh ministrov je celo ministrstvo Asquith v nevarnosti, da pade. Delavske stranke in organizacije pripralv;l>a-jo n a p r a m novi postavi najhujši odpor. Ako se bo ta javljal v štrajkili, bo uplival tudi na vojskovanje.
Papeževa zahvala za novo letna voščila rimskega plemstva»
Iz Rima se dne 7. jan. poroča:	Kakor vsako
leto, je tudi letos ob Novem letu izrazilo rimsko odlično plemstvo papežu običajna novoletna voščila. Ob tej priliki! je rekel papež med drugim tudi sledeče: Bolj kakor kedaj je dokazana ravno sedaj zgodovinska resnica, da se je kazal sedež namestnika Kristusovega tem bolj v svoji mogočnosti in v svojem sijaju, čim bolj barbarski so bili časi vsleid nadvlade nasilnosti in sovraštva. Sv. Oče je nato umaknil svoj pogled od grozote polne svetovne slike, kjer je zapletla usoda toliko ljudstev v nečuvene boje* in se je zahvalil rimskemu plemstvu za dejanja ljubezni, ki v smislu zapovedi krščanske prosvete z dobrodelnimi dejanji, z duhom in besedo omilujejo naraščajočo veliko bedo.
Rusko bojišče.
Ruska ofenziva, četudi močna in silovita, vendar ne more biti dobro organizirana, ker potrebuje toliko oddihov. Vzrok tiči ali v slabem [vodstvu ali v pomanjkanju izvežbanih čet in prometnih sredstev. Prvi ruski sunek je bil dne 23. dec. Na to tridnevni oddih. Drugi sunek je trajal devet dni, od 27. dec.
do 4. jan. Na to djvadnevni' oddih. Dne 7 t. m. se je izvršil tretji sunek. Toda tudi ta je že, kakor pravi najnovejše poročilo, ustavljen. Rusi imajo zopet — oddih
Nadaljevanje ofenzive v izhodni Galiciji.
V petek, dne 7. jan. zjutraj, so Rusi v izhodni Galiciji zopet pričeli z ofenzivo. Turkestanski strelci so še pred jutranjim svitom prodrli proti naši črti se-veroizliodno od Bučajca in so na ozkem delu fronte prodrli v naše jarke. Vršil se je boj na nož. Končno je zmagala hrabrost naših čet nad rusko premočjo. Honvedna polka štev. 16 in 24, [Večinoma Hrvatje ; in Slovaki, so z naglim protinapadom vrgli sovražnika zopet nazaj.
Rusi izgubili 50.000 mož.
Po Zanesljivih seznamih avstrijskega generalnega štaba znašajo izgube ruske armade v novoletnih bojih ob Strypi in ob besarabski meji' najmanj 50.000 mož. Rusi so torej poskus, predreti našo bojno črto, krvavo plačali,
Dvatedenska bitka.
Bitka v izhodni Galiciji traja že več seni 2 ted-I na- Rusi sr v tej bitki izgubili naid 70.000 mož, ne ; da bi s tem pridobili kaj na ozemlju. Borba je na I besarabsko-bukovinski in gališki bojni erti izredno 1 huda. Naši junaki morajo prenesti enake napore ka-; kor naši brambovci ob Soči. Rusi so vrgli velike si-[ le in sicer skoro izključno sveže čete proti naši Iron-I ti na tem ozemlju. Glavni ruski sunek je prejkotslej j naperjen proti Cernovicam. Naša armada stoji sedaj
j pred težkimi dnevi.
i
Štirikratna ruska premoč,
Rumunskà listi pišejo, da so Rusi poslali proti naši frenti ob besarabski meji in v izhodni Galiciji vse čete. ki so bile zbrane v prostoru med Odeso in Kijevim. Rusi imajo proti Avstrijcem št1 G! ratno premoć. a se jim kljub temu dosedaj še ni posreč i) rre-I dreti avbi'qjtke bojne črte.
j
Samo dva kilometra naprej in — nazaj,
Bukareški listi poročajo iz Drohorja: Ruski infanterai je bilo mogoče, da je v novoletnih bojih, ki so trajali do 4- jan- — in se Še sedaj nadaljujejo — prodrla samo za 2 km naprej. Rusi niso mogli priti dalje, dasiravno so boji trajali noč in dan in so ruski topovi na avstrijske postojanke skoro neprestano sipali pravcato točo krogel in granat ter so strojne puške neprestano delovale. To rusko „prodiranje“ je bilo v smeri proti mestecu Mahala izhodno od Cerno-vic. Tiekom kratkega časa pa so Rusi bili tudi tam vrženi nazaj. Rusi so metali neprestano sveže čete v borbo. Dosedaj se je izkazalo, da Rusi niso zmožni, da bi izvedli kak še tako dobro izvršen bojni načrt. Avstrijske in nemške čete razvijajo na bojišču izvanredno odporno silo. Bitka se Še ni odločila.
Pflanzer-Baltin in Ivanov.
Našim izredno hrabro se borečim četam na južnem krilu ruske bojne črte poveljuje general Pflan-t zer-Baltin, ruski naskakujoči armadi pa general I-; vanov, kateremu je car Nikolaj osebno zapovedal, da j mora pri ZalešČykiju in Cernovicah predreti ajvstrij-; sko fronto, naj stane, kar hoče. Car, ki je osebno do-\ šel na bojno Črto v bližini mesta Drembovla, je pozval Ivanova, da naj rabi skrajno silo, samo 'da predre našo bojno črto. V svojem povelju pravi oar, da je dovolj čet in streliva na razpolago in da je prazen izgovor^ d!a se avstrijska fronta ne bi dala predreti. Na nekaterih mestih se nahaja proti dvema ali trem avstrijskim kar po 10 do 12 ruskih polkov nasproti.
Rusi želijo zopet v Karpate.
Ruski ujetniki, ki sio bili v zadnjih bojih ujeti, j pripovedujejo, da se je pred pričetkom ofenzive proti j Pflanzer-Baltinovi armadi naznanilo moštvu na celi j bojni črti, da se pričenja zopet velika bitka, kamere j namen je, da se prebije avstrijska bojna črta. Ruska 5 armada hoče priti zopet v Karpaite nazaj. — Ker pa I imajo ruski vojaki Karpate v zelo slabih spominih, gotovo obljuba ruskih poveljnikov, da pride ruska armada v Karpate, nima pri moštvu posebne privlačne sile.
Boji pri Cartorysku.
Ob reki Styr (volinijska bojna črta) so se une 6. jan. vršili precejšnji boji v okolici mesta Carto-rysk. Rusi so severno od tega mesta zasedli našo postojanko v nekem cerkvenem dvoru. Avstrijski domobranci pa so Ruse zopet pregnali in zasedli izgubljeno postojanko.
Dva ruska napadalna načrta.
„'Secolo“ poroča iz Petrograda: V nobeni deželi niso strategična premikanja v, tako ozki zvezi s političnim življenjem, kakor ravno v Rusiji. V merodajnih ruskih 'krogih se sedaj razpravlja in razmotriva o dveh velikih ruskih napadalnih načrtih na Avstrijo in Nemčijo, katera bi se naj prihodnjo spomlad izvršila. Prvega teh dveh načrtov je izdelal znani general, kateri priporoča, da se naj skrajne postojanke v ozemlju’ od Rige do Volinije močno držijo in se naj sovražnik skozi celo zimo z manjšimi napadi vznemirja, Med tem časom se naj zbere številna, sveža in dobro oborožena armada, ki bi naj o pripravnem trenotku napadla Avstrijo in Nemčijo. Ta načrt bi zahteval, da bi pri njegovi izvršitvi krepko sodeloval cel nar,old ter da se vpokliče duma in dovoli razumništvu več svoboščin. Drugi načrt so izdelali pristaši dumine desnice. Ta nfačrt meri na to, da se z razpoložljivimi zalogami streliva in z že vpoklicanimi rezervami vrže v Galiciji takoj na sovražnika, se ga pobije, zmagovito vkoraka v Bukovino ter se s tem pritegne tudi Rumunijo v bojni metež.
Italijansko bojišče.
Slabo spričevalo za Italijane.
Vojajški sotrudnik lista „Novojje Vrem j a“ piše, da se Italijanom dosedaj kljub večmesečnim naporom in ogromnim žrtvam ni posrečilo, da bi dosegli kake uspehe. Italijanska armada je napram avstrijski v o-gromni premoči, a ta se razbije v izredni žilavosti in odporni sili Avstrijcev. V sedanji svetovni borbi so obupni napori italijanske armade le postranskega pomena in nimajo skoraj nobenega upliva na izid sedanje vojskle.
Italija vpoklicu je.
Jutri, dne 12. jan., morajo v Italiji pod orožje rezervisti prve in druge vrste letnikov 1882 in 1883 in sioer od težke poljske in trdnjavske artilerije ter letniki 1887 in 1888 od artilerije na kionjih.
Črnogorsko bojišče.
Po najnovejših poročilih so naše čete začele napadati ne samo v sandžaku, -ampak tudi ob hercegovski meji in v ozemlju Boke Kotorske. Naši letalci so metali bombe na črnogorske postojanke na Lov-čenu in na Cetinje.
Borba za Borane.
Cete generala Kövessa zopet krepko napredujejo v črnogorsko ozemlje. Dne 6. jan, so naši vrgli Crnogorce iz postojank pri kraju Mojkovac ob’ Tari, pri Godužd severno od Ber an in iz postojank pri Ro-žaju. Po srditih bojih so naši na polovici pota med Pečjo in Plavami premagali Črnogorce. Prednje čete naše armade so stale dne 6. januarja že 10 km pred mestom Borane.
Bolgarsko bojišče.
Naše in nasprotne čete pred Solunom počivajo. Tiem bolj pridno delajo diplomatje, posebno naši. Ne smemo si prikrivati, da bi grška javnost kljub rastočim simpatijam postala nervozna, ako bi mi in Nemci nastopili na grška tla, a da bi bila takoj v ognju, ako bi to storili Bolgari. Mislimo, da nismo daleč od resnice, ako trdimo, da je ravno radi tega razpoloženja na Grškem naše postopanje takb počasno, ali pravzaprav previdno. Mogoče pred Solunom sploh ne bo tako hitro prišlo do spopada.
Nova bolgarska armada.
.„(Daily Mail“ poroča, da so Bolgari zbrali novo armado 150.060 mož, katera je oborožena z puštka-mi-manlihercami in razpolaga) z velikimi zalogami streliva, Ta armada je sestavljena iz rezervistov in macedonskih prostovoljcev.
Vojne priprave pred Solunom.
„Corriere della Sera“ poroča iz Soluna, da Še Avstrijci, Bolgari in Nemci niso nikjer prekoračili grške meje. Sodi se, da je bolgarska ofenziva proti Angležem in Francozom za delj časa izključena. Število Bolgarov, ki so zbrani v Makedoniji, se ceni k večjemu na 80.000 mož, dočim bi za ofenzivo bila potrebna armada 400,000 mož. Na drugi strani pa je tudi ofenziva četverosporaizumovih čet za sedaj Še nemogoča, čeravno dohajajo vedno nova ojačenja.

Angleži, in Francozi zasedli Kavalo.
Iz Milana se poročaj, da so angleško-francoske j čete dne 8. jan. zasedle grško pristanišče Kavalo. j
I
C e t ve r o sp o razum zaupa Grčiji.
V angleški spodnji zbornici je vprašal posla- j /nec' Cornwall vlado, če se je po zadnjih volitvah v ; 'Grčiji spremenil diplomatieni položaj med Grčijo in j četiverosjporazumom in sicer v prid četverosporazuma ; in če je upanje, da pride med Grčijo in četverospo- j razumom do popolnega sporazuma. Angleški držav- \ ni podtajnik lord Cecil je odgovoril na to vprašanje » sledeče: Cetverosporazum nima nobenega vzroka s- • smatrati položaj v Grčiji Za drugačnega, nego za po- j
voljnega.	j
_
Solunski konzuli svobodni.
„Giornale d’Italia“ poroča dne 7. jan. iz Aten: Poslaniki četverosporazumnih Vlad so naznanili gr- j ški vladi, da so konzuli, ki so bili v Solunu prijeli, j spuščeni zopet na svobodo.
Srbska.
Kralj Peter in srbski begunci.
„Corriere della Sera“ poroča iz Soluna: Ko se Je dne 2. jan. kralj Peter pokazal pri oknu srbskega 'konzulata, kjer stanuje, je bila zbrana na ulici velika množica srbskih beguncev. Nekdo je zaklical hitro : „Kralj ! “ in oči nesrečnih beguncev so se obrnile v ubežnega svojega vladarja. Nemo so ga pozdravili, odlcrivši se. Tudi kralj Peter ni spregovoril nobene besede. Dvignil je roke, kakor da bi jih hotel vse pritisniti na srce ter se obrnil stran.
Turška bojišča.
Naši topničarji na Galipoliju.
Vojni poročevalec Bittner poroča: Z južnozaho-■dne bojne črte na Galipoliju se je zadnje dni dvakrat poročalo, da je zadelo topničarstvo, ki se bori na turški strani, dvakrat angleške bojne ladje. Imenitne uspehe, o katerih se je poročalo, so dosegli avstrijski topovi, naši topničarji in naši častniki. Svetu dozdaj ni bilo znano, da se udeležujejo bojev na Galipoliju tudi avstrijske čete. Preživel sem nekaj dni pri naših baterijah, ki so v bojih proti Angležu posegle odločilno vmes. V zadnjih tednih bojev na zahodni bojni črti polotoka; so nastopili tudi naši najtežji možnarji. Angleži so že izvedeli, d!a dohajajo ludi avstrijske najmodernejše havbice in one srednjega kalibra. Znali so, da pred njimi ne morejo več držati svojih postojank, odpeljali so se nato ponoči v megli z zahodnega obrežja. Na; južnem koncu trajajo pač še boji, a tudi tja je odrinilo nekaj avstrijskih havbic, ki jim poveljuje c. in kr. stotnik Manuschek. 'Te havbice so pričele z dobrim uspehom na prvi božični praznik streljati na angleške ladje. Prvi dan božičnih praznikov so odrinili z zahodne na južno bojno črto tudi možnarji c. in kr. stotnika Barbersa. Skupini združenih baterij poveljuje c, in kr. stotnik Martinek.
(Kakor je razvidno iz dopisa v Slovenskem Gospodarju“, se nahaja med našimi topničarji na Galipoliju tudi večje število Slovencev.)
Politične vesti.
dednotni program avstrijskih Nemcev. Praška ^Bohemia“ poroča: Dne 18. f. m, se vršijo na Dunaju posvetovanja o jednotnem programu nemških strank v Avstriji. Tozadevne predloge so izdelali razni nemški Volksrati skupno z [dunajskim nemškim klubom. Program vsebuje tudi podrobni načrt jezikovnega zakona za Avstrijo.
O sporih med narodi je priobčil princ Alojzij Liechtenstein, deželni maršal nižje-avstrijski, v dunajski „Reüchsposti“ članek, v, katerem pravi med drugim: „jNja^odna ideja'je bila vedno, ker je prvotna in prirojena, ali ostajala je skozi stoletja v ozadju zavesti narodov. Dremala je kot trnulčica v začaranem gradu in vzbudila, se je, mlada in ljubka, kakor je bila poprej. Da ravno sedaj, v modernem času, stopa v [življenje, to se mi vidi neizogibna potreba, Kajti ravno naši kulturi, ki jej je po tehničnih iznajdbah transportstva olajšan promet', distance s-krajšane, grozi mednarodna enoličnost in s tem duševno obubožanje in prostaštvo.“ Na drugem mestu pravi:	„,V diferenciranju (razlikovanju) narodov, a-
ko se ne izprevrguje v odtujenje,^ leži jamstvo sreoe in napredka našega rodu. V resnici je gojenje jezika naroda, poznavanje njega pisateljev in pesnikov, o-bičajev in noš, Študij njega zgodovine in izvora njega talentov in stremljenj v neizmerno bogatenje za Človeštvo sploh in ne le dotičnoga naroda posebej Vsak narod je naraven spomenik za-se, vsak narod je sposoben za najvišji rajzvoj in procvit. Temu nas-
protriò pa narod, ki mu je bila odvzeta svojstvenost, li se d je odrekel sam, ni nič drugega, nego drevo v pragozdu, ki je je zlomil vihar in ki s svpjim padom ustvarja razvaline, ali je v najboljem slučaju kulturno gnojilo za druge ! !
Tiskovine s cirilico prepovedane. Na podlagi cesarske naredbe z dne 23. maja. 1915 je po naročilu vrhovnega zapojvedništVa južno-zapadne fronte c. kr. štajersko namestništvo prepovedalo izdajanje in razširjanje tiskovin, ki so tiskane s cirilico. Zlasti je prepovedano, razpošiljati take tiskovine po pošti. — Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po § 9 zakona z dne 5. maja 1869.
» Cenjenim naročnikom £ Pred
kratkim smo fpriložili poštne položnice vsem naročnikom, torej tudi tistim, ki so že poravnali naročnino. Vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, prosimo, da store to čimpreje, najpozneje pa do 15. januarja 1916, da jim ne bo treba ustavljati lista. Straža stane za celo leto 10 E, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v.
Raznoterosti.
Sožalje Hrv.-slov. klubu. Povodom smrti drž. in dež, poslanca Franca Povše so izrazili Hrv.-slov. klubu sožalje: Vsled nenadne smrti za kmetijstvo ve-lezasluženega, od vseh strank radi njegove nepristranosti visokočisiajnega tovariša Franca Povšeta bridko prizadet si jemljem čast', da izrazim cen j* klubu najtopleje sožalje. Predsednik poslanske zbornice: Dr. Sylvester. — Ob odpirtem grobu tako nenadno in nepričakovano preminulega g. državnega poslanca Fr, Povšeta odkritosrčno in globoko žalujejo vsi koroški Slovenci. Ni ga med nami, ki ne bi mu ohranil trajnega in hvaležnega spomina, njemu, kojega blagi, mehki značaj ga je že samposebi di sponi ral za posebno toplo simpatiziranje z obmejnimi brati. Njegovo gorko ljubezen vračali smo mu z gorko, udano protiljubeznijo. Njegov spomin ostane častitljiv in trajen med nami. Slava mu na veke! Za strankino načelstvo: Dr. Janko Brejc, predsednik.
Pogreb f Franca Povše. Dne 6. t. m. je bil pogreb državnega in deželnega poslanca Fr. Povšeta na pokopališče v Stepanji vasi. Udeležili so se ga: knezoškof 'Jeglič, deželni predsednik Schwarz, njegovi poslanski tovariši iz deželnega in državnega zbora in nepregledna množica ljudi. Poslanei-tovariŠi iz Štajerske se radi prometnih težkoČ niso mogli udeležiti pogreba. Na pokopališču je blagoslovil truplo ! presvetli knezoškof dr, A. B. Jeglič, govorila sta de-i žeini odbornik kanonik dm Lampe in državni poslanec Evg. Jarc. Pokoj blagi duši!
Boroevič častni občan obmejne slovenske občine. Občinski odbor občine Ceršak v župniji St. Ilj v Slov. gor. je v svoji seji dne 9. jan. imenoval generala Boroeviča za častnega občana,
Konrad pl. Hötzendorf govori hrvatski. List „«Hrvatska Obrana“ piše:	Od dobro poučene strani
smo dobili sledeče poročilo: Nedavno sem zopet imel priliko, da sem govoril z naJšim ženijalnim vojskovodjem habsburške monarhije, načelnikom našega generalnega štaba, generalnim polkovnikom Konradom pl. Hötzendorf. Imel sem srečo govoriti ž njim v njegovi priprosti delovni sobi pri ogromni mizi, katera je bila cela pokrita s samimi zemljevidi bojišč, na katerih se borijo sinovi naše države, Ljubeznjivost proslavljenega našega vojskovodje je splošno znana. Vsi hapori večmesečnega težkega dela niso na Höfzen-dorfu mnogo spremenili. Njegovo umno, živo in vedno nemirno oko kaže bistri in sveži duh, a način, kako govori, predstavlja globokega misleca, ki takoj ume nastali položaj. Najprvo sva govorila nemški — kar nenadoma pa mi sloviti vojskovodja na neko mojo opombo odgovori v čisti hrvaščini: „E, a št a Če-mo!“ — „Cini se preuzvišeni“, odgovoril sem nemški, „da vi razumijete i hrvatski!“ Znano mi je bilo, da govori pl. Hötzendorf malodane vse jezike naše države, a posebno vesel sem bil, ko je govoril moj mili hrvatski jezik. Vojskovodja se je nasmehnil in v hercegovskem narečju odvrnil: „Govorio sam ja pod-puno hrvatski ali preko godinu 'dana nemam prilike toliko da govorim: tek tu i tamo, kad dodjem na bojnu frontu, prozgorim s kojim momkom hrvatski.“ Kot Hrvatu se mi je zdelo posebno odlikovanje, da sem z načelnikom generalnega Štaba govoril v svojem mar ternem jeziku.
„Pridejo še hujši časi.“ Minister notranjih del princ Hohenlohe je sprejel dunajskega župana in mu govoreč o težavah pri preskrbi živil, rekel, „Ida uvi-deva težko breme, ki se je naložilo prebivalstvu z novo naredbo o cenah moke, opozarja pa, 'da pridejo Še hujši Časi in se bodo prebivalstvu kot posledice vojne naložila Še daljnja bremena.
Iz poštne službe. Poštna oficijantinja Terezija VerstoVŠeb v Gradcu je imenovana za poštarico na Bizeljskem.
:	U finančne službe. Za višjega finančnega re-
spicijenta je imenovan Anton Šerbec, respfcijent v Brežicah; za respicijente so imenovani: J. Lužar m G. Kerndl v Mariboru, F. Štiglic v Leskovcu, M. Pe-tančič v Šoštanju, J. Klinc v Ljutomeru, F. Repolusk v Kozjem, J-. Obram pri Sv. Juriju ob južni železnici, F. Werk v Marenhergu in M, Ferenčak v Šmarju pri Jelšah. F. Mešič, ki se nahaja že dd začetka vojske na bojišču, je imenovan za finančnega nad-paznika.
Iz justične službe. Namestnik višjega državnega pravdnika v Gradcu Rudolf Tscheeh, bivši namestnik državnega pravdnikja v Mariboru, je imenovan za namestnika višjega državnega pravdnika v Gradcu v VI. činovnem razredu.
Porotna sodišča — ustavljena do konca L 1916. Cesarska naredba določa, da so za leto 1916 sicer u-stavljena porotna sodišča, toda seznami porotnikov se pa morajo sestaviti.
Kako se določi teža zvonovom? Pri zvonu pride v poštev zlasti postranska višina od klobuka do krila, debelost krila ali obroča, kamor kembelj vdarja in pa premer krila t. j. premer od roba do roba preko sredine zvona. Če hočeš dognati težo zvona, izmeri in kubiraj premer in ga označi s P3, težo pa s T. Za zvonove pred L 1750 velja obrazec: T = P3x0-0218 (= PxPxPx0 0213), za zvonove po L 1750 pa: T = P3x0019. V starih zvonovih pred 1 1750 je namreč blago veliko boljše, zato je množilec večji. Premer je pa treba zmeriti po stari meri, torej po colih, dobljena teža znaša funte, ki se potem lahko preračunijo v sedanjo težo, 1 kg =s 1.7855 funtov, 1 stari stot = 56006 kg Pri oddaji zvonov za vojne namene bo treba tako preračunati težo, kjer ni morda znana že iz pogodbe ali računa pri napravi zvonov.
Zopet dva obmejna Slovenca padla. Na laškem bojišču sta padla v bojih zadnje dni mesca decembra mlada posestnika Franc Krebs in Ivan Ferlinc iz Selnice ob Muri. Oba zapuščata! mladi ženi in male otroke.
Odlikovani slovenski junaki. S srebrnim križcem s krono na traku hrabrostge kolajne je bil odlikovan nadlovec Franc Verbič od 20. lovskega bataljona; s srebrno hrabrostno kolajno I. razreda je bil odlikovan desetnik Alojzij Urek; s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda topničarji Mihael Cenčič, Anton Jeraj in Anton Antolovič, četovodja Anton Divjak ter vodja patrulj Štefan Selinec in Mihael Pelc, vsi od 7. poljskega lovskega bataljona,. Z bronasto hrabrostno kolajno so bili odlikovani: pionir F. Naj-žar, četovodje Ignac Pertok, Franc Koprivnik, Alojzij Baloh, lovci Alojzij Kolan, Filip Kegu, Frano Romih, Franc Jezernik, Mihael Kovačič, Jakob Plaznik, Janez Podbo., A. Ivančič, Frana Smole in Fr. Barbò vsi od 20. poljskega lovskega bataljona.
Podpore za otroke v vojake poklicanih. Domobransko ministrstvo je določilo, da se mora izplačati podpora tudi za otroka, ki je bil rojen tistega dne ali tudi pozneje, ko je bil oče otroka poklican v vojake, toda samoumevno šele začenši z dnevom rojstva otroka. Nadalje je domobransko ministrstvo določilo, da gre otrokom v starosti do 8, leta polovična, ‘ otrokom od .8. leta naprej pa ne polovična, ampak neprikjraj-šana in popolna podpora.
Prošnje za oprostitev od čruovojniške službe. Domobransko ministrstvo razglaša glede vlaganja prošenj za oprostitev od črnovojniške službe sledeče: Prošnje za oprostitev od Črnovojniške službe se morajo vlagati načeloma pri okrajnih političnih oblastih in sicer če se gre za oprostitev iz javnih interesov. Na prošnje za oprostitev iz zasebnih ozirov se bo oziralo samo v izvanrednih, nedvomljivih in uradno določenih slučajih, Tvrdke, ki so dobaviteljice za armado, morajo vlagati prošnje za oprostitev svojih uslužbencev od črnovojniške službe na vojno ministrstvo. Na ovadbe glede sleparstev pri oproščenju od črnovojniške službe se bo v bodoče oziralo le tedaj, če bodo dotične ovadbe redno podpisane: Na o-vadbe brez podpisa se ne bo oziralo.
Državni izpiti v vojake poklicanih slušateljev prava. Naučno ministrstvo razglaša: Slušatelji prava, ki vsled vpoklica v vojake niso mogli napraviti državnih izpitov v oktoberskem terminu 1915,' smejo napraviti tozadevne državne izpite v prvih 4 mescih zimskega tečaja 1915-1916. V to svrbo dobe od svojih vojaških poveljstev šestdnevni dopust.
Brzojavni in telefonski promet v okvirju južno-zahodne fronte. Oddaja zasebnih brzojavk je prepovedana: na južnem Tirolskem do Črte med Tösensom in Pfundsom, na Koroškem, Kranjskem, v Istri, na Primorskem, Hrvaškem in v Slavoniji, izvzeti so le okraji: Virovitica!, Požega, Srem, Zagreb, Varaždin in Bel o Var. Telefonski promet je prepovedan: Na južnem Tirolskem, Koroškem, v okrajnih glavarstvih: Maribor, Ptuj, Celje, Brežice, Konjice in Slovenjgra-dec, na Kranjskem, v Istri, na Primorskem, Hrvaškem in v Slavoniji, izvzeti so okraji Virovitica, Požega in Srem.
Ne pošiljajte razglednic v inozemstvo. Vkljub temu, da je trgovinsko ministrstvo prepovedalo pošiljati v inozemstvo razglednice, na katerih so naslikana mesta, mostovi,- v vojaškem oziru važne stavbe, predori, pokrajine itd., se Še vedno dogajajo zelo po-gostoma slučaji, da se ljudje poslužujejo v poštnem
prometu z inozemstvom takih razglednic. Pripomni , se, da se tozadevne razglednice ne izročajo naslov- j ljencu ter da se na tozadevne reklamacije ne ozira. \ Ministrstvo je nadalje odredilo, da je tudi prepoveda- j no pošiljati v inozemstvo razglednice o krajih, mes- ! tih, pokrajinah itd. ozemlja, katero so zasedle naše * in zavezniške čete. Dovoljeno je pa se posluževati j razglednic, na katerih so naslikane cvetlice, drevje, j živali itd.
Znižanje cen moki. Na Dunaju se je dne 7. 1, j m. vršilo v ministrskem predsedstvu posvetovanje mr- ' nistrov in raznih strokovnjakov glede določitve cen ’ mold. Sklenilo se je sledeče: ,Iz pšenice se mora od- ? slej izmleti S % zdroba, 22% moke za kuho štev. 2, j 57% krušne moke in 15% otrobov; 3% pa se računa j za razprašenje, V zvezi s temi predpisi za izmletev j so se cene za posamezne mlinske izdelke sledeče do- j ločile: krušna moka 42 K, moka za kuho št. 2 58 K, ; zdrob 80 K. Za iinejše moke in sicer za moko za kuho štev. 1 90 K, za moko za peko 110 K. Na podlagi teh e,en vojno-žitno-prometnega zavoda morajo politične oblasti s posebnimi odredbami določiti cene tudi za podrobno prodajo, kartere morajo stopiti v veljavo že dne 11. januarja 1916. S temi nanovo določenimi cenami so se deloma znižale cene moki, ki so se določile dne 1. jan. in so izzvale po celi Avstriji radi izredne višine splošno začudenje-
Oddaja trt iz državnega hibridnega nasada v Dvoru nad Šmarjem pri Jelšah. Spomladi leta 1916 se bodo oddajali iz državnega nasada v Dvoru trtni hibridi ki se tam gojijo, v poskusne namene in sicer brezplačno, Posameznikom se more podeliti, dokler bo trsje na razpolago, do 300 ključio, oziroma do 200 korenjakov poedinih vrst. Podeljeni hibridi se morajo posaditi v novo risolano zemljo, vsaka sorta za-se (ne pomešano med seboj, ali pa z drugimi trtami). Prošnje je poslati c. ker. vinarskemu inšpektoratu v Gradcu, Burggasse 5.
Petrolej v političnem okraju Brežice. Okrajno gl ajvar st vo v Brežicah; je določilo najvišje cene za nadrobil;o prodajo petroleja za luč, to je pri prodaji množin, ki so manjše, kakor sod ali zaboj. Za 1 kg je plačati 62 v, za 1 liter 51 vin. v sledečih občinah: Artiče, Brežice. Bojsno, Globoko, Gaberje, Kapele, Loče, Mihalovec, Mostec, Pleterje, Oršece, Rajhen-burg, Rigonce, Sela, Sromlje, Sevnica, Videm, Velki Obrež in Za,kot; za 1 kg 62 v, in za en liter 52 v je plačati v občinah: Anže, Armeško, Brezje, Blanca,, Gorica, Gorjane, Koprivnica, Križe, Mrčnasela, Podsreda, Raztez, Senovo, Štolovrniic, Veliki Kamen in Zabukovje:	za 1 kg je plačati 64 v in za 1 liter
53	vin. v občinah: Buče, Bizeljsko, Golobinjek, Imeno. Lastnič, Planinska vas, Podčetrtek, Sopote, Št. Vid, Sedlarjevo, Virštajn; za 1 kg 65 v in za 1 liter
54	vin. je plačati v občinah: Dobje, Drensko rebro. L- ka. Kozje, Pianina, Št. Poter pod Sv. gorami, Pil-štajn, Prevorje, Presečno, Veternik, Verače. Zagorje, Zdole. — Prestopke te odredbe bo, ako ne spadajo pod sednijsko kaznovanje, kaznovala: politična oblast prve stopnje z globami do 5000 K, ali' z zaporom do šestih mescev.
Nove določbe pri razpečavanju zemljevidov. —
Domobransko ministrstvo razglaša, da je prepovedano razpečavanje zemljevidov, izvzemši šolskih zemljevidov. v večjem merilu kakor 1:100.000 in sicer zemljevidov o ožjem vojnem ozemlju ter zemljevidov v več'em merilu kakor 1:400.000 o balkanskem ozemlju. Pošiljati zemljevide v sovražne dežele je pa sploh strogo prepovedano.
Šolski slugo smejo zopet prodajati kruh, sadje itd. Deželni šolski svet je obvestil vsa šolska vodstva, da smejo Šolski sluge odslej naprej zopet prodajati učencem kruh, sadje itd. Kruh smejo prodati Je tistemu, ki odda odrezek krušne karte.
Odlične dame so kradle v trgovini. V Budimpešti so pri prvem krznarju zaporedoma izginile jako dragocene kožuhovine. Krznar je stvar naznanil policiji in ta mu je dala na razpolaganje dva detektiva. Dne 4. jan. sta prišli v krznarjevo prodajalno dve jako elegantni dami, sta nekaj izbirali in nekaj kupili, a čim sta odšli, je krznar zapazil, da je izginila z njima neka dragocena boa. Detektiva sta obe dami dohitela in ju spravila na policijo. Bili sta to mati in hči — mati pa je soproga državnega tajnika, to je: ministrovega namestnika- Policijski zdravnik je spoznal, da je hči državnega tajnika bolna na — kleptomaniji in zato je niso zaprli, ampak so jo dali v sanatorij.
„Junakinja“ z Doberdoba. Iz Gradca poročajo, da se je v tamkajšnjih lokalih, v katere zahajajo častniki, pred 14 dnevi pojavila nekla mlada simpatična devo.; k a prijetne zunanjosti in skromnega obnašanja in je povsem mirno pripovedovala o svoji bolničarski službi na Doberdobu, Pravila je, da skoro dobj častno srebrno svetinjo Rudečega križa in da jo je „papa oberst“ priporočil za visoko oblikovanje, ker je sred' najhujšega streljanja obvezaval'a ranjence. Posetnice njene so se glasile:	„Dora baronesa yon-
Schneider-JMayerhoifen.“ Računov v hotelu ni plačevala, marveč je tolažila hotelirja, naj potrpi, da pride „papa oberst.“ Ali to „junakinjo“ je nekega 'dne izsledilo policija in jo prijela, ker jo dobro pozna, a ne kot baronico, ampak kot šiviljo Pavlo Werscho-wrtz, ki je bila že desetkrat radi tatvin kaznovana.
Pri razpravi je maji obtoženke svetovala sodniji, naj pošlje hčer v prisilno delavnico. Obsojena je ta junakinja in psevdo-baronica na šest mescev ječe.
Mož, kateremu je bila odvzeta ena tretjina možganov. V zadnji seji pariške medicinske akademije je pokazal profesor dr Guepin zborovalcem vojaka, starega 22 let, kateremu je moral mesca februarja t. 1. odvzeti eno tretjino leve lobanje in eno tretjino možganov. Vojak je danes tako popolnoma ozdravel, da bo šel bržčas zopet nazaj na fronto. Profesor dr. Guepin je dokazal na tem slučaju in na še več drugih slučajih, da ozdravi bolnik, kateremu je odvzeta v kolikor le mogoče kratkem času še celo velika m-nožina možganov, v razmeroma kratkem času tako popolnoma, da je zopet sposoben za izvrševanje svojega poklica. Nasprotno se pa operacija na možganih ne posreči tako dobro, če je bil bolnik težko udarjen na glavi in so se mu vsled udarca pretresli možgani. Čuditi se je, kaj vse zdrži človeška narava.
Iz ujetništva — prišel na dopust. Mlad nemški častnik, doma iz Lipskega, je prišel v bitki ob reki 'Marne v francosko ujetništvo. Od doma je dobil obvestilo, da je njegov oče na smrt bolan, ter da ga še želi videti, prodno umrje. Proti častni besedi, da se vrne nazaj v ujetništvo na Francosko, je dobil ta nemški častnik od 'francoskega vojaškega poveljstva potrebnega dopusta, dia sme obiskati svojega na smrt bolnega očeta, Nemški častnik se je vrnil zopet nazaj v francosko ujetništvo.
<>**•**! A Ì
O JS, % J,
Maribor. Dne 6. jan. je umrl tukajšnji izvoš-ček in posestnik vitez Nowakowskfi,
Maribor. V našem mestu je v zadnjih. dneh popolnoma zmanjkalo več tobačnih vrst ter več vrst cigaret in smodk. Zlasti je pomanjkanje tistih vrst tobaka, cigaret in smodk bastalo zelo veliko, ki so še najbolj poceni, klar zlasti hudo zadene naše vojaštvo. Upati je, da se bo temu pomanjkanju prav kmalu od-pomoglo.
Maribor. Dne 5. t. m. je izbruhnil v tovarni za izdelovanje usnja Freunda požar. Zgorelo je 5000 kg loja. Skoda znaša 36.000 K. Tovarna sama ni zgorela. Kot prvi so zapazili požar ruski ujetnikli, ki so zaposljeni v tovarni in ki so takoj začeli metati pesek na ogenj. Pred leti je tovarna že enkrajt -pdgore-la do tal, a so jo zopet zgradili. Pid gašenju je prav pridno pomagalo tudi vojaštvo. Govori se, da je zanetila požar zlobna roka.
Devica Marija v Brezju. Sin tukajšnjega nadučitelja Josip Zemljič, praj oršČak "Josip Zemljič, je imenovan, za poročnika.
Ceršak ob Muri. Fidane Svinger, hlapec pri tukajšnjem županu g. Reiterju, je dobil pred kratkim štipendijo Franc Jožefove ustanove štajerske hranilnice za pridne in zveste posle. Omenjeni služi že neprestano 36 let pri imenovanem gospodarju.
Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 16. jan., popoldne po večernicah, bo občni zbor Bralnega društva. Pridite v obilnem številu!
Konjice. Kneginja i. Kristina Windisch.grätz, predsednica podružnice Rudečega križa za konjiški okraj, je odlikovana za, zasluge zh Rudeči križ s častnim znakom II. razr. z vojnim okraskom.
Vojnik. Tukajšnji učitelj Božidar Mahorčic je nabral med prebivalstvom našega trga znesek 110 K, katerega je izročil vojaški rezervni bolnišnici v Celju, zakar mu izreka poveljstvo omenjene vojaške bolnišnice naj,toplejšo zalivalo.
Dobrna. Mesca marca ali aprila pride v naše toplice 300 rekonvalescente v-voj akosv šarže od nared-
nika dol. Priprave se že vršijo in bo domača podru-; žniea Rudečega križa vse storila, da se bo vojakom I pomagalo vsestransko. — Šolska kuhinja bo te dni 1 začela zopet delovati. Dobrotniki šole, skazite se še < letos kakor vsako leto. Usmilite se malih, oni Vam i bodo gotovo hvaležni. — Lani je bilo pri nas 59 po-Ì rodov, 39 mrličev in — 2 poroki.
Celje. Za zasluge za avstrijski Rudeči križ sta j odlikovana s častnim znakom II. razretela z vojnim > okraskom stari grof Jurij S aim in celjski okr. glavar j namestniški s vietnik pl. Müller. — S srebrno častno j kolajno z vojnim okraskom je pa odlikovana stara \ grofica Roza Salm.
Celje. V zadnjih dneh so umrle- v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe:	pešci
Jurij Solkner, Konstantin Rato-, Adolf Jauk in Ivan Rozman. Pokopani so bili vsi na tukajšnjem mestnem
pokopališču.
Gaberje pri Celju. V skednju zakonskih Antona. in Ane Gorjanc je nastal požar, ki je v kratkem času uničil imenovano poslopje in vse zaloge živil, shranjene v poslopju. S pomočjo vojaštva se je posrečilo, da se ni razširil požar na sosedna poslopja. Škoda znaša 6000 K. ki 'je le deloma krita z zavarovalnino.
Braslovče. Tukajšnje pevsko društvo bo imelo v nedeljo, dne 16. jan. svoj 22. redni občni zbor v/ cerkveni hiši, popoldne takoj po večernicah, kamor se pr jatelji petja uljudno vabijo.
Šoštanj. V nedeljo, dne 30. jan., priredijo škal-ski diletant,je : gledališko predstavo „Tri sestre“ v prid bolnim in ranjenim vojakom na bojnem poli n, ob 3, uri popoldne v gledališki dvorani v hotelu „Avstrija.“ Med dejanjem igra glasovir in petje mešanega zbora iz Šoštanja. Po predatavi se vrši v gostilniških prostoriji hotela „Avstrija“ zabavni večer s petjem mešanega zbora, Šaljivo pošto in prosto zabavo. Ker je ves čisti dobiček namenjen za blagodelne namene, se prosi obilne udeležbe!	__
Velenje. V nedeljo, dne 26. decembra 1915 so priredili v Pesjem pri g. Kodre velenjski premogarji v prid avstrijskega Rudečega križa zabavni večer. Nabralo se je 20 K. V kratkem priredijo zopet nekaj sličnega.
Brežice. Dne 24. dec. se je vršila za v Brežicah se nahajajoče ranjence od bolnišpiškega poveljstva in tukajšnje podružnice Rudečega križa vprizo-rjena božična slavnost. Vsled povabila, bolmšniškega poveljstva so došli k slavnosti zastopniki Rudečega križa., okrajnega glavarstva, mestne občine in mnogo drugih oseb. Po navdušenem nagovoru bolnišnišjkega poveljnika in vojnega kurata še je vršilo med sviranjem godbe in popevanjem pesmi obdarovanje mnogobrojnih ranjencev. S sredstvi podružnice in vsled darežljivosti prebivalstva, ki se je, kakor vedno, z veseljem vpostavilo v službo Rudečega križa, je bilo mogoče, obdarovati čez tisoč ranjencev z milodari. — Vsem darovalcem, kakor tudi vsem onim, ki so pripomogli osebno k uspehu slavnosti, bodi' izrečena v imenu Rudečega križa najprisrčnejša zahvala.
Koledar za slovenske voiake za leto 1916 je letos gotove
najboljši in Času najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika o*» sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, M so primerne s*, vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah j družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Ob koncu ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi podpor in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski» vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže. Kako je priljubljen vojakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče in ga, j težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, bres poštnina: i 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribor*,
I Koroška cesta 5.
»S ŽSlOgB 8?,
Sasfl, Sl>!bPQi3S is ssfelft
rđi ps tssàf essi j
Tudi na obrok*. - Uosir. easifc j. rasfortj. - Gramofoni 20—SS® K |
d i klasu remoav-ur* K 8‘à© i Pristna »rebro» ur* K T— ; Original omega ura K 84'— Kuhinjska ura	K Uf—
Budilka niklarta K 8'—i Poročni prstani	K	S* —
Srebrne verižic« K 8’— Večletno jamstvo,
Nasi. Dieting©!*
Tbeod. Felraiadi j
0F8F ÌB OŽSiSF
SisIBOB, OospsÉi bLZS j
I Kupuje»! zlatnino in srtòr*. j
i ---------------------------J
Na NajYlsje dovolilo Njegovega ces, ^ in kralj, apostolskega Veličanstva
43. c. kr. državna loterija
za obilno dobrodelne nanne y državnem zbora zastopanih kraljevin In dežel. Ta teleria v denarju vsebuje 21. Me dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša :
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10, feb. 1916*
Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka ta dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vcrdere Zollamts-strasse 5. pri kr. ogrskim 1 terijskem rat n ate Ij st v a v Budimpešti, IX. poslopje glavnega esrnsliega strada, v let« rijskds kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd Načrti za kupce srečk brezplačno. — Sreči e se di/poSiijajo poštnine prosto.
C, kr. eèiterafsi® ravnateljstvo za drlairae loteriji
(oddsiek za dobrodelne loterije).
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.'
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru,