Ali zaradi alkoholizma in drugih bolezni odvisnosti pada produktivnost v združenem delu?        >     <
Alkohol steguje kremplje
Koordinacijski odbor za boj proti alkoho-lizmu in narkomaniji pri Republiški konfe-renci SZDL je opravil v juniju regijske po-svete.
Posvetovanja so ugotovila, da so pri nas sedaj pogoji še vedno ugodni za razvoj in šir-jenje alkoholizma.
NA POSVETU JE BILO VECKRAT PO-UDARJENO, DA BI MORALI PRIČETI SPREMINJATI ODNOS CELOTNE DRUŽBE DO  ALKOHOLIZMA!
Za mnenja smo spraševali ljudi v naši občini, ki se bolj ukvarjajo s temi problemi.
Javna tribuna: Zakaj posveča OK SZDL tem problemom takšno pozornost?
Nada Svete, predsednica OK SZDL: SZDL kot frontna organizacija delovnih ljudi in ob-čanov ima v okviru svojih delovnih nalog tudi skrb za nadaljevanje boja proti alkoho-lizmu in odvisnostim, ker je ta boj sestavni del boja za srečnejši jutrišnjj dan slehernega člana socialistične samoupravne družbe. Prav zaradi tega deluje pri OK SZDL naše občine kcordinacijski odbor. Njegovo delo je trdo, toda uspešno. O dosežkih njegovega dela na tem mestu ne bi govorila, ker bodo o tem spregovorili člani tega odbora in drugi.
Občdnska konferenca SZDL pa se zaveda, da so nosilci boja proti alkoholizmu in dru-gim zasvojenostim krajevne skupnosti in TOZD, s pomočjo strokovnih služb.
Čeprav je naša družba že ustvarila pogoje za sprostitev ustvarjalnih sposobnosti delov-r.ih ljudi, še vedno z obstcječimi razmerami glede medsebojnih odnosov, zlasti kar zadeva humanosti in tovarištva, ne moremo biti pov-sem zadovoljni. Zato menim, da lahko priča-ku.iemo upad teh negativndh pojavov v posa-meznih sredinah, predvsem tam, kjer nam bo uspelo humanizirati odnose med ljudmi.
Svoboden in srečen človek ni imel in tudi ne bo imel potrebe po iztirjenju, kot je alko-holizem, narkomanija itd.
Javna tribuna: Kako se organizacija rde-čega križa vključuje v to tematiko?
Dr. Zlatko Voglar, predsednik občinske or-ganizacije RKS: RK je vključen in se bo še naprej vključeval v množične akcije za na-predek zdravstvene in socialne kulture v ob-čini. Pripravlja teme, metodologijo in učne pripomočke za »šolo za zdravje«, ki ustreza-jo potrebam krajevnih skupnoSti, delovnih organizacij in okolju, kjer delujejo organiza-cije RKS. Naša posebna skrb so podmladkarji RKS. Ustanovili smo aktive RK. po delovnih organizacijah. Prek njih lažje pristopamo k izvajanju naših programov. Na njihovo željo smo opravili nekaj uspešnih predavanj z raz-govori. Na leto lahko opravimo 75 zdravstve-no-vzgojnih predavanj z razgovori. Razen te-ga pa še tečaje za nego bolnikov na domu, te-čaja prve pomoči, za socialno delo in podobne humane dejavnosti.
Javna tribuna: Kakšen program ima koor-dinacijski odbar za boj proti alkoholizmu in boleznim odvisnosti?
Angela Setina, predsednica koordinacij-skega odbora: V jeseni 1976 smo reorganizi-rali KO iz velike 20-članske koordinacije v 8-članski z Ijudmi, ki kvalificirano poznajo družbena, življenjska področja in utrip v njih. Sklenilj smo, da pripravimo pro-blemsko konferenco na temo »Boj proti al-koholizmu in boleznim odvisnosti«. V pred-pripravah zanjo smo opravili posvetovanja.
15. 2. 1977 so se sestali delavci socialne službe in zdravstveni delavci. Posvetovanja se je udeležilo 41 strokovnjakov.
Solam, vrtcem in domovom učencev smo razposlali vprašalnike.
S pomočjo svetovalnega centra ]e bil iz-delan »Komentar k odgovorom«, ki je služil kot osnova za posvetovanje vzgojno-izobraže-valnih delavcev, ki je bilo 17. 3. 1978.
V drugi polovici leta 1977 smo razposlali večjim delovnim organizacijam vprašalnike. Anketi se je odzvalo 31 DO, ki so v tem letu zaposlovale 20.974 delavcev, kar je bilo 2/3 vseh zaposlenih v občini.
Komentar k odgovorom na vprašanja in predlog zaključkov je bila vsebina korespon-denčnega posvetovanja za združeno delo, ki smo ga organizirali v prvih mesecih leta 1979. Na teh posvetih so v DO sodelovali: poslovod-ni organ, neposredni organizatorji dela, teh-nični kader, sindikalna vodstva, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovni delavci kadrovskih služb — 342 delavcev.
19. 3. 1979 je bila tematska konferenca OK SZDL.
KO spodbuja razne akcije, posebno v me-secu novembru, ki je posvečen boju proti al-koholizmu, da se družbeni dejavniki pogovore o cpravljanju nalog in načrtovanju le-teh za bodoče leto.
Javna tribuna: Posvetovanie v združenem delu ]e pokazalo, da produktivnost pri alko-holiku pada: še celo to, da alkoholik zavira delo v svoji sredini. Kaj je pokazala analiza stanja alkoholizma v združenem delu in ko-respondenčno posvetovanje?
Vlada Sever, predsednica zbora združene-ga dela: Anketa OK SZDL Ljubljana-Šiška — KO za boj proti alkoholizmu in boleznim od-Visnosti je spodbudila OZD, da so pristopili k analiziranju tega pojava v lastnih okoljih ter izhajajoč iz teh podatkov k pripravi predlo-gov za odpravo.
Dejstvo je, da v združenem delu do alko-holizma tolerantnost ni več dcpustna. Alko-holizem je zavzel-že takšne razmere, da ni in ne more biti več problem posameznika.
Nujno je torej, da se v vsaki OZD dogo-vorijo, kier se še niso, ter plansko začrtajo angažiranje na tem področju. Alkoholizem kot socialno bolezen morarno zajeziti. Zato se morajo poleg strokovnih delavcev tega pod-ročja vključiti v organizirano delo DPO, sa-moupravni organi in vodstveni delavci v DO. Sklepi problemske konference ter rezultati korespondenčnega posvetovanja zavezujejo združeno delo, da organizira med delom tople
cbroke in prepove alkohol v prostorih DO, da predlaga delegatski skupščini prepoved proda-je alkohola v malih stekleničkah, da vnese v programe in samoupravne akte akcije, postop-ke in ukrepe v zvezi z alkoholiki, da naj vse-bujejo izobraževalnd programi tudi to tema-tiko, posebno za organizatorje dela in posebne službe v DO, da se naj alkoholizem obravnava kot socialno obolenje in ne kot strogo medi-cinSko. Naloge OZD so, da se odločneje zav-zamejo za sprejem in izvajanje ukrepov za preventivo in kurativo alkoholizma kot enega od negativnih pojavov v boju za višjo pro-duktivnost. Seveda, nekaj odločnejših posegov v ta boj bo pa odgovorno moralo sprejeti združeno delo.
Javna tribuna: Kako rešujete to proble-matiko v Avtomontaži?
Janez Curk, socialni delavec: V samo-upravne &kte smo vgradili odločila o prepo-
vedi vnašanja in uživanja alkohola med de-lom, kakor tudi določila, da v DO za repre-zentanco ne ponudimo alkoholnih pijač. Sli smo v postavitev avtomatov v proizvodnih prostorih za tople in hladne napitke. 2e dvaj-set let skrbi Avtomontaža za topli obrok hra-ne. Tako skušamo popolnoma onemogočiti od-hod delavcev v razne lokale za nabavo ma-lice.
Sam se od 1961. leta aktivno ukvarjam z delom z alkoholiki. Rezultati, izraženi s šteyil-kami, so morda skromrri, vendar pa le potr-jujejo resnico, da en sam ne more biti kos vsej problematiki tega področja. Potrebno je aktivno sodelovanje vseh sodelavcev, pred-vsem pa organizatorjev in vodij dela. Največ-ji problem pa je v tem, kako doseči med so-delavci alkoholika enoten pogled na alkoho-lizem. Upam pa si trditi, da je čedalje več ta-kih, ki su pripravljeni sodelovati, pri tem pa pripomnim, da prihaja do takega spoznanja skupina predvsem takrat, kadar je neposredni vodja dela soočen z resnično škodljivostjo al-kohola v delovni sredini.
Vseto je pogojevalo, da smo doslej le zabe-ležili določene uspehe na področju zdravlje-nja alkoholikov, ker smo angažirali družin-ske člane. Pri tem nas vodi zavest, da le skup-do sodelovanje delovne sredine, domačega okolja in ne nazadnje tudi zdravstva rodi si-cer skromne rezultate. Sleherni izmed sode-lujočih pa nosi v sebi le zadovoljstvo, da je po
svojih močeh skušal pomagati vrniti na de-lovno mesto zdravega in sposobnega delavca, družini pa zopet zdravega člana.
Javna tribuna: Kakšne so ugotovitve s po-svetovanja z ravnatelji šol, vrtcev in domov učencev?
Hrabroslav Premelč, direktor industrijske šole Litostroj: 50 udeležencev kaže na globoko prisotnost problematike pri delu z mladino in zavzetost, da bi s skupnimi močmi kaj več storili. Podatki in ankete kažejo, da je okoli 10 % učencev izpostavljenih negativnim vpli-vom alkoholizma, da so ti otroci telesno šib-kejši, bolj podvrženi raznim boleznim, živčno bolj občutljivi. Glede intelektualnih sposobno-sti ne odstopajo od povprečja, so pa slabše motivirani za učenje in delo, imajo slabše de-lovne navade in tudi pogoje in so zato manj uspešni. Manjša je njihova čustvena stabil-nost.
Vzgojno-izobraževalne ustanove si različ-no prizadevajo za preventivno vzgojno delo. Sprejeti zaključki na posvetovanju dokazuje-jo, da jmamo tu še velike možnosti.
Vzgojno delo in izobraževanje proti alkoholizmu — sestavina delovnih programov vzgojnoizobraževalnih ustanov
Tako je med zaključki navedeno, da bodo vzgojno izobraževalne ustanove določile kon-kretne oblike vzgoje in izobraževanja proti al-koholizmu in drugim zasvojenostim (tudi ka-jenju) ter jih vnesle v svoje delovne programe. Vanje bodo vključile oblike dela s starši. Po-memben je tudi zaključek o bolj organizdra-nem in usklajenem delu vzgojnoizobraževal-nih organizacij, zdravstvene in socialne služ-be, svetovalnega centra in drugih dejavnikov, ki jih zahteva ta problematika.
Uresničevanje navedenih zaključkov zah-teva mnogo drobnega in stalnega dela tako pri interesnih dejavnostih učencev oz. pri vzgoji predšolskih otrok. Pomembno je usmer-janje mladine v zdravo izkoriščanje prostega časa, posebej še pri srednješolski mladini, ki je na pragu odraslosti in je podvržena neposred-nemu vplivu alkoholizma. Toda vzgojnoiz-obraževalne ustanove same ne bodo dosegle večjih uspehov, če ne bodo delovali vsi dejav-niki, npr. tudi mladinska organizacija.
Javna tribuna: Kako je zdravstvena in so-cialna služba pristopila k realizaciji zaključ-kov s posvetovanja?
Dr. Karla Januš-Vrhovšek, direktorica zdravstvenega doma: Da. Pristopili smo k iz-obraževanju zdravstvenih delavcev s širje-njem ustrezne strokovne literature in s pre-davanji.
V klubih zdravljenih alkoholikov delajo trije zdravstveni delavci. Finančna sredstva za klube so zagotovljena. Sodelovanje med cen-trom za socialno delo in zdravstvom je zad-nje čase intenzivnešje, zlasti pri odkrivanju in sanacijah novih primerov. Res pa je, da še iščemo pot za bolj sistematično delo, saj je sedanje delo marsikdaj odvisno od priza-devnosti posameznikov obeh otrok.
Jože Podpečan, direktor Centra za socialno delo: Pri našem centru je za varstvo družbeno neprilagojenih oseb, kamor spadajo tudi alko-holiki, organiziran poseben referat. Skupaj z zdravstvenimi delavci smo letos organizirali usposabljanje treznih svojcev in posvetovanje z delavci nekaterih kadrovskih služb del. or-ganizacij. Za hitrejše odkrivanje alkoholizma že sodelujemo z zdravstvenimi delavci in stro-kovnimi službami v šolah. Ko bomo kadrov-sko okrepljeni, bomo lahko več sodelovali še pri usmerianju ustreznih korriisij krajevnih skupnosti, krajevnih odborov rdečega križa in še dalje do uličnih odborov in hišnih svetov.
Intenzivno sodelujemo pri resocializaciji zapornikov-alkoholikov za ponovno vključitev v urejeno življenje.
Javna tribuna: Leta 1971 smo v Šiški usta-novili prvi klub zdravljenih alkoholikov v Sloveniji izven bolnišnice. Kaj je s klubi da-nes?
Jože Posavec, delavec Centra za socialno delo: Do leta 1974 smo zaradi številnega pri-hoda z.dravljencev iz poliklinike ali iz oddelka Skofljica ustanovili še klube zdravljenih al-koholikov v Dravljah, Medvodah in KZA Ši-
ška II. V osmih letih se je v teh klubih zvr-stilo nad 140 zdravljenih članov. Izračun za zadnjih pet let pokaže, da je uspeh zdravljenja 58-odstoten. Za uspešno zdravljenje šteje le nad enoletna abstinenca in socialna ureje-ncst. Zadnja leta je prihod ambulantno ali klinično zdravljenih članov močno zmanjšan. Zaradi tega se kaj lahko zgodi, da se bodo sedanje skupine »veteranov« v klubih pre-več ogradile zase in bodo postale težje pri-stopne za »mlajše« zdravljence.
Dokler ta problem ne bo sistematsko re-šen, ni potrebe po ustanavljanju novih klubov zdravljenih alkoholikov.
Javna tribuna: Kaj je problemska konfe-renca še ugotovila?
Angela Šetina: Družbena toleranca do al-koholikov je tudi v našj občini nevzdržna na vseh ravneh: pri ocenjevanju prekrškov vseh vrst, delovni disciplini, dajanju dopustov za-radi pijančevanja, dodeljevanju stanovanj, subvencioniranju stanarin, dajanju denarne pomoči, zdravljenju zaradi drugih bolezni in še in še. Za ublažitev tega družbenega zla je potrebno nenehno iskati subjektivne nosilce in stalne dejavnike, ki bi spodbudili akcije za uresničitev samoupravno dogovorjenih druž-benih norm za razvoj vrednot življenja.
Problemska konferenca je sprejela vse na posvelovaniih sprejete zaključke kot »Smer-nice za izdelavo kompleksnega akcijskega programa boja proti alkoholizmu in boleznim odvisnosti«. V akeijski program pa naj bi se še vključili samoupravni organi v krajevnih skupnostih, skupščinah SIS in njiho^ih te-meljnih enotah, v iavni varnosti, posebno glede vzgoje kulture v prometu, v pravosodju, skratka, da bi le-ta našel mesto v vseh druž-benih planih.
Javna tribuna: Razveseljiva je vest, da je prav v naši občini ustanovljeno društvo neka-dilcev. Kako menite preprečiti kadilcem za-strupljanje zraka?
Stanko Hvale, podpredsednik OK SZDL in predsednik društva nekadilcev: Delegati naj posredujejo osnovnim organizacijam sindika-ta v TOZD i'n delavskim svetom ter drugim samoupravnim organom naslednje stališče društva: vsi občani imajo pravico do čistega zraka, povsod, kjer delajo in žive.« Najprej se skupno dogovorimo za »brezdimne« seje in sestanke, nato pa še za delovne prostore. V čistem okolju bomo prcduktivnejši in ustvarjalnejši, manj bo bolnikov in več bo denarja v skladih zdravstvenega zavarovanja, ki ga bomo lahko usmerili v boljše namene.
Javna tribuna: Kako si mladinska organi-zaeija zamišlja, da bi se izognili težkim po-sledicam pijančevanja, kajenja in drugim bo-leznim odvisnosti?
Tomaž Savnik, predsednik OK ZSMS: Pred-vsem je potrebno ugotoviti, da mladina (bo-disi v okviru ZSMS, bodisi v drugih organiza-cijskih oblikah) ne more sama ukreniti ničesar bistvenega. Oziroma, drugače: vloga zveze so-cialistične mladine in mladih nasploh je lahko učinkovita le v sodelovanju z drugimi dejav-niki. To pa le v primeru, ko se bomo odločili razreševati vzroke najrazlične^ših oblik za-svojenosti, ne pa, da bomo ukrepali samo na podlagi posledic. Z drugimi besedami: KOT SOCIALISTICNO USMERJENA DRUŽBA SE MORAMO ODLOČITI, ALI BOMO PREKINI-LI S KOMERCIALNO USMERJENO PROIZ-VODNJO IN DISTRIBUCIJO ALKOHOLA (vsi podatki kažejo, da je prav alkoholizem najtežja oblika zasvojenosti med Slovenci), ALI PA PUSTIMO STVARI TAKE, KOT SO. Srednje poti ni!
Javna tribuna: Ali lahko ta družbeno ne-gativni pojav omejimo tudi s planiranjem?
Franc Stare, predsednik komiteja za druž-beno planiranje in družbenoekonomske odno-se; Da, vendar le posredno s funkcijo plani-ranja. Kratkoročno — v upravnem postopku pri izdajanju soglasij za odpiranje gostinskih lokalov, kjer naj odločajo samoupravni organi krajevne skupnosti. Dolgoročno pa s podružb-Ijanjem skrbi za zdrav, trezen rod. Potrebna je drugačna, kulturnejša ponudba prehrane in pijače, brezalkoholni lokali, spremenjene cene alkoholnim   in   brezalkoholnim   pijačam   itd.
Če srao pripravljeni spopastd se s temi pro-blemi, je možno vgraditi socialna stališča v vsakršno planiranje.
Javna tribuna: Tovarišica predsednica OK SZDL, ali pričakujete spremembo »družbene-ga czračja« glede teh negativnih pojavov?
Nada Svete: Spreminjati javno mnenje je težko. Prepričana sem, da v naši občini pre-. vladuje število občanov, ki so na strani so-cialističnega samoupravnega humanizgna tu-di glede posledic alkoholizma.
OK SZDL bo spodbudila sodelovanje med pristcjnimi strokovriimi službami in ustrezni-mi dejavniki, da bi bile družbenopolitične sile dovolj seznanjene in usposobljene za spremi-njanje celotne klime v boju proti alkoholizmu in boleznim odvisnosti.