BUENOS AIRES
A30 (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 19
12. maja 1966
Resnica — Pramca —
Ljubezen	j Kriza v NATO zaradi De Gaullove
Misli iz govora g. direktorja msgra. ! politike izstopanja Francije iz organi-Antona Oreharja na svetoletnem j Zaci j e odn. izpod njenega direktnega romanju 8. maja 1965 v Lujanu i	.
! skupnega poveljstva, se je pretekli te-
O krščanstvu in slovenstvu ne sme- ■ den še povečala, ko je De Gaulle oo-mo imeti nekaj praznih fraz, svet in vestii ostale članice, da bo od 1. junija rojake pa puščati brez živega zgleda in t. 1. dovoljenje za preletavanje zavez-sebe varati s praznim življenjem.
Iz sklepov Vatikanskega zbora je
DE GAULLE ŠE KAPKE J KUŠI MAT®
zadihala želja po resnem krščanstvu, katerega hočemo živeti tudi mi. Isto naj nam velja za naše narodno življenje.
To življenje temelji na resnici, pra- ! vici in ljubezni.
Resnica Kristusovega evangelija naj bo vodilo, po Jezusovih besedah: „Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na .svet, da izpričam resnico. Vsak kdor je iz resnice, posluša moj glas.“ (Jan 18, 37.) Po sv. Pavlu je ta nauk „Judom v sramoto, poganom nespamet, nam, kateri verujemo, pa rešenje. In kdor bi oznanjal drug evangelij, bodi preklet.“
Važno je to danes za nas, ker vstajajo .krivi Kristusi in krivi preroki. Nauk Kristusov moramo poznati po sv. pismu, pridigi in poskrbeti za pouk otrokom v naših slovenskih šolah, ljudskih in srednji. P-o Pavlu VI. se v veri v ta nauk skriva za Cerkev skrivnost njene modrosti, njenega poguma, njene ljubezni. V Cerkvi smo tudi mi.
Pravica je čednost, ki da Bogu in bližnjemu to, kar mu gre.
Pravico do Boga izpolnima, če živimo iz molitve, maše, živimo tako v zakonu ter delu. Po Pavlu VI. je prva vrednost
! niških letal čez francosko ozemlje mo ralo biti obnovljeno vsak mesec posebej. Doslej je bilo dovoljenje izdano za dobo enega leta.
Ta ukrep je naperjen predvsem proti, ameeriški zračni sili, ki ima povprečno 106.000 letov letno nad francoskim ozemljem. Resno je prizadeta se-I veda tudi učinkovitost angleških, nem-I ških in kanadskih zračnih sil. Francija ! leži sredi področja NATO in bo zato omejeno gibanje zavezniških letal prel-: vsem v smeri proti železni zavesi. Zato strokovnjaki menijo, da zadevna De
verjetno De Gaullu vsaj simbolično ugodili tako, da bodo podrli nekaj metrov zidu kot nakazilo za zbližanje Vzhodne in Zahodne Evrope brez ZDA. Vso zadevo nameravajo sovjeti izkoristiti izključno v svoje svrhe končnega dominiranja celotne Evrope, če bo mogel De Gaulle še dolgo voditi svojo šo vinistično politiko.
Zahodna Nemčija je zato. obvestila De Gaulla. da ne bo dovolila nadaljne-ga obstanka francoskih čet na svojem ozemlju, če in kadar bo Francija odpo» vedala svojo vojaško pokorščino skupnemu vrhovnemu poveljstvu (NATO. V slučaju definitivnega izstopa Francije izpod vrhovnega poveljstva NATO bodo francoski oddelki v Zahodni Nemčiji morali pristati na vrhovno poveljstvo zahodnonemške vojske nad njimi, sicer jih bo moral De Gaulle umakniti v
i
E
Gaullov-a odločitev še ni uradna in da n ..	„	,	, v .
,	,	„	.	i Irancijo. V vsakem slučaju pa se mora
bo morala Francija zaradi svoje var- 1
nesti zadevo na drugačen način urediti
. Pojavila so se tudi poročila, da namerava De Gaulle ob svojem obisku v Moskvi predlagati sovjetom, naj. poderejo zid, s katerim so zaprli Vzhodni Berlin od Zahodnega. Sovjeti da bodo
Francija obvezati, da bo v slučaju vojne takoj podredila svoje vojaške for-mp.cije skupnemu vrhovnemu poveljstvu
NATO.
Trenutno ima Francija v Zahodni Nemčiji 72.000 mož.
VitstnmmsMm ì&mzm
V Vietnamu je ameriško letalstvo nadaljevalo z močnim bombardiranjem vojaških objektov, mostov in cest na komunističnem severnem področju ter je s svojimi napadi praktično izoliralo prestolnico Hanoi od zvez z okoliškimi področji. Vse glavne prometne zveze s koncila proslaviti Boga. Zato slovesno Hanojem so uničene ali težko pdškodo-izpovedujemo vero v enega Boga res- vane.
ničnega, živega in dobrega. To storimo ! Z letalskimi napadi so uničili tudi z veseljem, ponosom in svobodno.	več raketnih postojank okli Hanoja in
Pravični moramo biti do Cerkve, ! Hajfonga, hanojskega pristanišča. 1C priznati njeno delo in njeno avtoriteto. I eni izmed nedavnih letalskih bitk so Zato zavračamo in obsojamo pisanje komunistični Vietnamci odstrelili proti
lista, ki zbegano dolži Cerkev in duhovščino med Slovenci, naj bodo krivi ,.za razkol slovenske narodne osebnosti s kompleksom življenjske ogroženosti, manjvrednosti in krivde, naša od tisočerih sanj zadušena duša; od tod naše hlapčevanje, naša vsesplošna nezrelost“. Je to ena najhujših krivic Cerkvi, ki s? je brigala za Slovence tudi takrat, ko pod milim nebom nismo imeli drugega pomočnika; ona je z nami trpela, nas tolažila. Priznajmo ji to!
ameriškim napadajočim letalom enajst raket, kar je bilo doslej največje število protiletalskih raket izstreljenih v enem dnevu v Severnem Vietnamu. Nobena raketa ni zadela cilja; edino ameriško letalo, sestreljeno v tej akciji, je bilo zadeto z navadnim protiletalskim topništvom.
V Južnem Vietnamu pričakujejo novo politično krizo, ker je predsednik gral. Ky izjavil, da namerava ostati v ■ vodstvu vlade še eno leto, se pravi, da
Pravični
bodimo med seboj. Starši j '10 namerava odstopiti takoj po volit-
ali oktober letošnjega leta. Budisti doslej na njegovo izjavo še niso demonstrativno reagirali, bojijo pa se novih
izgredov.
Vojaške operacije na tleh vedno, bolj zaostajajo, ker že pričenja monsunsko deževje, ki ga komunisti nava-1 dno izrabijo za napadalne akcije proti i ameriškim in južnovietnamskim posto-i jankam, ker se čutijo varne pred letal-j stvoru. V nekaterih mestih v notranjo-; sti države so oblasti opozorile prebi-, valstvo, naj' čim hit-e-je zgradi močna, zaklonišča, varna pred minometalnimi, bombami, ki so eno najbolj uporabljanih orožij komunističnih gverilcev.
Komunistični teroristi so izvršili v; Saigonu nov teroristični napad na hotel j sredi mesta’-, v katerem je nastanjenih veliko ameriških vojakov. Pri napadu je bilo ubitih ali ranjenih nad 80 ljudi.
Ameriška letala pa so s plini za povzročanje vrtoglavice napadli neko veliko skrivališče komunističnih gverilcev ob kambodijski meji, da so jih nato mogli vojaški oddelki uničiti, ko so se morali prikazati iz podzemskih ro-
vov.
otrokom in obratno, mož in žena dru- ! vah- Predvidenih za mesec^september
zini. Velja, spoštuj očeta in mater... ; ZmMfučne c^rhvemTšlovesnosti na P&Mskem
L voje premoženje bo pred teboj gorelo, !	*
če pustiš stradati ženo, otroke in starše! I ^ nedeljo, 8. t. m. so se na Polj- j Krakowa, Boleslav Kominek iz Wroela-
Čilska vlada je omejila sovjetskemu veleposlaniku svobodno gibanje samo na področju 40 km okoli prestolnice Santiago. Ta odredba je odgovor čilske vlade na sovjetsko, ki dopušča čilskemu diplomatskemu predstavniku svobodno gibanje samo na področju 40 km okoli Moskve.
Uruguayska narodna stranka je
predložila državnemu kongresu zakonski osnutek o spremembi ustave, ki naj sedanji kolegialni vladni sistem zamenja s predsedniškim.
V	Caracasu v Venezueli so zbrani ministri za delo v vladah ameriških držav. Razpravljajo o delu Kennedyje-ve ustanove Zveza za napredek ter o delavskih in socialnih razmerah v posameznih ameriških državah.
V	Brazilu sta za jesenske volitve kandidata za predsednika že dva generala. Poleg sedanjega vojnega ministra Arturja Costa e Silva je prijavil svojo kandidaturo kot kandidat opozicionalne stranke Brazilsko demokratsko gibanje general Olympio Mourao Filho. V izjavi silovito napada vojnega ministra. Očita mu, da kot predsedniški kandidat izrablja svoj položaj kot vojni minister. Očita mu tudi, da namerava v državi vzpostaviti vojaško diktaturo.
. '■ Guatenralski kongres je proglasil za predsednika države Mendeza Monteno-gra. Komunistični gverilci v tej državi so pa pred dnevi ugrabili predsednika vrhovnega sodišča in šefa vladnega tiskovnega urada kot talca za 16 aretiranih komunistov pred marčnimi volitvami. Vlada zatrjuje, da ji o aretaciji omenjenih 16 komunistov ni ničesar znanega.
Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da je v pripravi sklenitev mednarodne pogodbe, ki naj določi, da nobena zemeljska sila ne sme imeti posesti nad Luno ter je tudi ne sme uporabljati za skladišče atomskega orožja.
Britanski državni proračun za lečo 1966-67 dosega višino 9.100 milijonov funtov šterlingov. Ne predvideva uvedbe novih direktnih davkov, ker labo-stična vlada misli kredite za povečane izdatke dobiti iz povečane proizvodnje.
Kongres socialistične internacionale v Stokholmu v resoluciji med drugim zahteva sprejem komunistične Kitajske v Združene narode.
V	Španiji so znova dijaški nemiri. Začeli so se na univerzi v Barceloni,
razširili pa tudi na madridsko vseučilišče. Dijaštvo bi rado doseglo, da bi si smelo ustanoviti poleg državne predstavniške organizacije še svojo, ki naj ■bi bila glasnica vseh tistih, ki bi radi čimprej dosegli popolno demokratizacijo dežele. Vlada ve, da' so za dijaki vsi, ki bi radi zamenjali sedanji španski režim s svobodnejšim, v katerem bi prav gotovo prevladovali levičarski elementi. Zato izjavlja, da je svobodo treba dajati v manjših dozah, ne pa vse naenkrat, ker bi se lahko sprevrgla v anarhijo.
V	Rimu vzbuja zaskrbljenost ugrabitev tajnika španskega poslaništva pri Vatikanu duhovnika Marcosa Ussie Urruticoechea. Pred dnevi so ga ugrabili v Italiji živeči španski anarhisti. V pismih listom so sporočili, da ga bodo izpustili, če bo papež posredoval pri Francu za izpustitev političnih pripornikov in za dovolitev, da se politični emigranti lahko 'vrnejo v Španijo. Vsa italijanska policija je na nogah, da izsledi ugrabitelje ter reši ugrabljenega diplomata. V italijanskem parlamentu je več poslancev od vlade zahtevalo, naj poostri nadzorstvo nad tujimi elementi v državi.
„.Osservatore della Domenica“ v Rimu spričo dejstva, da komunisti zadnji Gromikov sprejem pri papežu izrabljajo v svoje politične namene, zatrjuje, da se glede odnosa Vatikana do komunizma Vatikan ni prav nič spremenil, pač pa je to storil Kremelj. Vatikan je namreč že pred 50 leti hotel imeti diplomatske zveze s Kremljem, pa v Moskvi o tein niti slišati niso hoteli, sedaj pa prihajajo iz Kremlja na obisk k papežu visoki komunistični funkcionarji.
Komunistična Kitajske je razstrelila
svojo tretjo atomsko bombo.
V	Romuniji bo julija meseca sestanek predstavnikov držav Varšavskega komunističnega vojaškega bloka. Sestavljajo ga države: Sovjetska zveza, Poljska, Romunija, Bolgarija, Albanija, Madžarska in Čehoslovaška. Ker je Albanija na strani komunistične Kitajske, se tega sestanka ne bo udeležila.
Nad 100 španskih sindikalistov je poslalo 43 vladnim in cerkvenim osebnostim spomenico, v 'kateri kritizirajo sedanji način organizacije španskega sindikalizma. Zahtevajo svobodo za sindikalno združevanje ter pravico do stavke.

Iz življestja as» dogajanja v Argentini
Pravični bodimo v misli, besedi, pisani in govorjeni o bližnjem! Vrzimo od sebe farizejstvo, da bomo pod krščanski plašč zakrivali slabše kot poganske misli. Bodimo pravični v ravnanju: nikdar zgodovina ne bo opravičila italijanskega fašizma, ki je uničil primorskim rojakom srečo domovine, ne tistim, ki nas Skozi 20 let obmetavajo z očitki izdajalcev, ali tistih, ki danes zločinsko razkrajajo našo sedanjo emigracijo!
Ljubezen naj vodi življenje resnice in ravnanje pravice! Pavel VI. v govoru ob zaključku koncila pravi: „Koncil se je živo zanimal za probleme sedanjega sveta. Morda še nikoli v tako veliki me-:	Jugoslovanski komunistični diktator
ri. Cerkev je čutila potrebo, da spozna, j Tito, ki se je s svojo ženo Jovanko in razume, da sc približa, da evangelizira številnim spremstvom mudil več dni v
skem zaključile cerkvene slavnosti 1000! va in Antoni Barniak iz Poznanja. j letnice pokristjanjenja Poljske. Sloves-i V procesiji so peli himno „Izbrali nosti so trajale od 3. maja, se pravi smo Boga". Vse ulice, po katerih se je! skoro teden dni ter so v manifestacije1 procesija pomikala, so bile okrašene z ! zn krščanstvo in proti obstoječemu ko-j zastavami, križi, cerkvenimi slikami in munističnsmu režimu privabile na ulico j znaki, s katerimi so prekrili komuni-Ì ; o raznih mestih države na deset in ; stične znake in slike Lenina, Marksa, stoti. oče prebivalstva.	! Engelsa, Castra, Ho Ci Minha in dru-;
j gih komunističnih vodij. Te komunisti- ;
Zaključek slavnosti je bil v Krako- čnn slike in znake so oblasti razposta- ! v.-u. Procesijo, v kateri so nosili Marijo | vile po cestah in pritrdile na drevje in iz 'Čenstohove je vodil kardinal Wy-; stebrišča za svoje praznovanje. Na uli-szynski, poleg njega pa so bili v pro-i ce Krakowa se je ob zaključku slavno» cesiji še nadškof je Karol Wojtyl iz; sti zgrnilo nad 200.000 ljudi.
Tita v® poslanstva pri Nässeren
sedanjo družbo. Nekateri so se že ustrašili, da koncil zanemarja zvestobo tradiciji, da je preveč popustljiv in premalo načelen nasproti zunanjemu svetu; da se preveč ozira na trenutne potrebe Cerkve in da preveč prisluškuje tujim mnenjem. Ne verjamemo, da bi se moglo kaj takega upravičeno domnevati. — Posebej želimo naglasiti, da je bila vodilna misel ljubezen. Nihče ne mogel koncilu očitati, da se je v tej točki izneveril evangeljski resnici. Kristus je bil tisti, ki nas je učil, da bo ljubezen spoznavni znak njegovih učencev.“
Kairu na obisku pri 'Nasserju, je opravil svojo nalogo in se vrnil v Beograd.
Milijonske stroške potovanja nosijo jugoslovanski narodi v prid Moskvi. Tito je namreč razpravljal z Nasserjem o
rava tam, kjer je Tito končal, ozirajoč se na Titcvo zadevno poročilo, ki ga je Moskva dobila iz Beograda.
Opazovalci menijo, da bo prišlo, če bo Kosyginu uspelo dokončno Nasserja zapeljati v objem sovjetskega bloka, na strateškem Srednjem Vzhodu do velikih premikov politično—vojaških sil
problemih tkim. neopredeljenih dr- ] med Vzhodom in Zahodom, žav, med katere se šteje Egipt, ter staj Na Nasserja izvajajo seveda močan oba ugotovila, da ta njun blok, katere-j pritisk tudi ZDA in druge zahodne sile,
ga vrhovno trojico je včasih tvorila tudi Indija, danes dejansko več ne obstaja. Tito j‘e zato Nasserju, vse v prid sovj'etskega komunističnega bloka, prišepetaval, da naj polagoma na svojo tkim. neopredeljenost pozabi in se raje približa sovjetskemu bloku še tesneje,
To naj bo navodilo nam, da bomo kakor je to bilo doslej, iz temelja, vsebine in oblike krščanske Za Titom je minuli torek priletel v
ljubezni ravnali med seboj, v družini, listih in ustanovah, v govoru in na-
stopu.
Kairo na obisk k Nasserju sovjetski predsednik Kosygin, prav tako s številnim spremstvom. Nadaljevati name-
pr-tb-sem Zahodna Nemčija, da se sovjetskemu bloku ne bi povsem predal. Kakor je znano, je Nasser osebno silovit stremuh za vodilne mednarodne položaje in mu je silno godila vodilna vloga nad nekim navideznim tretjim blokom tkim. neopredeljenih držav. Sedaj, ko se je ta blok rablinil sr nič, ga snubi Kosygin, po predhodnem obisku Tita, ki je pripravil pot nominalnemu vodstvu svetovnega komunizma, sovjetski vladi.
Državni proračun pred drž. kongresom
V	državnem kongresu je razprava o državnem proračunu. Ker je večina opo-zicionalnih poslancev proti uvedbi novih davkov, kakor jih je predložila vlada, je vlada z njimi ostala v četrtek v prejšnjem tednu v manjšini. iS tem nX> postale ogrožene razne postavke v predloženem državnem proračunu, ker za povečane izdatke ni kritja. Vladna ljud-skoradikalna stranka je ob nastalem položaju sklenila znižati razne postavke v proračunu, da jih bo mogla kriti z dohodki, s katerimi bo v resnici tudi razpolagala.
V nekaj vrsticah
V	Argentini živeči Poljaki so imeli v nedeljo, 8. maja, proslavo tisočletnice pokristjanjenja Poljakov. (Na slavnosti na Kongresnem trgu v Bs. Airesu sta govorila v imenu vlade notr. minister dr. Paimero, v imenu poslanske zbornico pa njen predsednik dr. Mor Roig. Na sporedu so bili tudi govori Poljakov. Na slavnosti so na spomenik na Kongresnem trgu vzidali spominsko ploščo.
Velike založba v Argentini Emece, Hachette, Sudamericana, Codex, Sur, Compania General Fabril Pinanciera in Chiesino so v listih objavile podatke, iz katerih je razvidno, da bo letos v Argentini izdajanje knjig zadevalo na velike težave zaradi močne podražitve tiskarskega materiala in delovne sile. Ta se je marca meseca podražila za 33%. Vse te okolnosti bodo seveda močno vplivale na ceno knjigam. Založbe napovedujejo, da bodo za razne knjige uporabljale slabši papir.
Novo povišenje poštne tarife bo v Argentini stopilo v veljavo dne 23. maja. Povišanje je pa samo za notranji promet in bo od navedenega dne dalje treba navadno pismo frankirati z 10 pesi za vsakih 20 gramov. Novo povišanje je zaradi tega, ker bodo od tega dne tudi . navadno pošto v oddaljenejše kraje v notranjasti države odpremljali z letali in ne več po železnici.
Drž. telefonska družba enako napoveduje povišanje telefonske pristojbine. Za družinske telefonske naročnike npr. od 550 pesov mesečno na 750 ipesov. Bue-nosan-eški dnevnik La Prensa jo je v zvezi s tem napadel, da se je v zadnjem času telefonska služba v Argentini tako poslabšala, da je že sramota.
Zaradi varčevanja zaradi velikih poplav, ki so bile v zadnjem času v Argentini, je Odbor za proslavo 150 letnice argentinske neodvisnosti naprosil zunanje ministrstvo, naj obvesti vlade, ki imajo diplomatske zveze z Argentino, naj' na proslavo ne pošiljajo posebnih zastopstev, kakor je bilo prvotno v načrtu, ampak bodo te države zastopali na proslavah njihovi poslaniki.
Vlada je odredila, da se mora za leto 1966 znižati proizvodnja sladkorja za 25%. V letu 1965 je pridelek sladkorja znašal 1,200.000 ton, po zadnji vladni odredbi bo pa za letošnpje leto samo 900.000 ton.
Notr. minister dr. Palmcro je izjavil. da bo vlada obdržala D’Hontov volilni sistem tudi za prihodnje splošne volitve. Dejal je, da je kar prav, da so v parlamentu zastopane tudi majhne politične stranke. Je to v duhu demokracije.

5. svetovna konferenca krščanske demokracije
koli sklepno besedilo je moral delegat, ki ga je predlagal, izročiti komisiji, po predhodnem ustnem izreku, pismeno, tako, da ni bilo nikomur mogoče protestirati, da take ali take izjave ni dal ali, da je bila drugačna, kakor jo je komisija formulirala. Poleg tega je bilo vse dogajanje pri delu v komisijah snemano na magnetofonski trak, ki ga je mogel vsak delegat znova poslušati, če je to hotel.
Komisija št. 4 je iz referata dr. Rafaela Caldere, ki je obsegalo enajst tipkanih strani, izdelala splepe za splošno mednarodno politiko krščanskih demokracij, ki jih je strnila na poldrugo tipkano stran. Ugotovljeno je bilo, da ima krščanska demokracija svetovno poslanstvo, ker v sebi združuje ideje svobodé, pravičnosti in miru.
Delo Svetovne konference krščanske demokracije v Limi je bilo razdeljeno na pet referatov, ki so jih vnaprej pripravili za to določeni krščansko-demo-kratski strokovnjaki. Referat št. 1: Razvoj in socialna pravičnost je pripravil predsednik perujske krščanske demokratske stranke Hector Cornejo Chavez; referat št. 2: Mednarodna solidarnost Nemec Bruno Heck; referat št. 3: Občestvo narodov čilski senator Tomas Reyes Vicuna; referat št. 4: Krščanska demokracija in mednarodni problemi venezuelski krščanski demokrat Rafael Caldera, in referat št. 5: Struktura, odnosi in mednarodne perspektive krščansko-demokratskih strank Italijan Angelo Bernassola.
Za vodstvo debate o vsakem referatu je bila sestavljena posebna komisija, ki je imela nalogo vsebino referata predelati, dopolniti in izčistiti, tako, da je bilo končno zrelo za resolucije, ki jih je Svetovna konferenca na plenarnih sejah sprejela in odobrila kot sklepe svetovne krščanske demokracije, veljavne za vse krščansko demokratske stranke na svetu.
Slovensko krščansko demokracijo je v sklopu referatov predvsem zanimal, zaradi njenega sedanjega položaja v mednarodnem svetu na sploh in v svetovnem krščansko-demokratskem gibanju posebej, referat št. 4: Krščanska demokracija in mednarodni problemi. Zato je bil njen delegat določen za sodelovanje v komisiji, ki se je bavila z omenjenim referatom. Zaradi sličnost: svojega položaja sta v tej komisiji so delovali tudi poljska in češkoslovaška krščansko-demokratska stranka s svojima delegatoma.
Predsedstvo komisije četrtega referata je bilo dodeljeno predsedniku evropske posvetovalne skupščine Francozu Pierru Pflimlinu. Dr. Rafael Caldera ki je referat pripravil, ga je v komisiji znova prečital, nakar se je začela de bata stavek za stavkom in odstavek za odstavkom.
V komisiji št. 4 so delovali delegati skoro vseh krščansko-demokratskih strank, ki so se udeleževale konference. Komisija št. 4, kakor tudi ostale štiri komisije, je začela z delom takoj prvi dan konference, v soboto, 23. aprila po-■ poldne. Prvo zasedanje komisije je trajalo tri ure. Z delom je nadaljevala v nedeljo dopoldne, spet tri ure, nato v ponedeljek štiri ure dopoldne in dve uri popoldne, v torek pa je že bilo delo preneseno na dve plenarni zasedanji, dopoldansko in popoldansko, katerih vsako je trajalo po štiri ure.
Uradni jeziki na konferenci so bili španski, angleški in francoski. Sočasno prevajanje v vse tri jezike je bilo odlično organizirano, tako da je lahko vsak delegat bil v debati povsem na tekočem, brez sleherne zamude. Vse predloge za spremembo, dopolnilo ali opustitev besedila v referatu ter kakršno
V mednarodni politiki je ena glavnih skrbi krščanske demokracije zavarovanje miru, toda ne miru, ki bi bil samo zanikanje vojne. Mir, ki ga krščanska demokracija pojmuje za mir, mora biti vzpostavitev mednarodnega reda temelječega na pravičnosti. Sem spada vpra-
šanje samoodločbe narodov, zlasti tistih, ki ječijo pod kolonialnimi, in totalitarnimi režimi.
Krščanska demokracija obsoja : oboroževalno tekmo ter poziva na splošno in kontrolirano razorožitev. Misli predvsem na atomsko orožje. Sodelovanje med narodi naj sloni na človeški solidarnosti, kar pa bo mogoče doseči, ko bo vzpostavljena združitev razdéljenih narodov in kontinentov. Krščanska demokracija poziva na združitev Nemčije in na združitev celotne Evrope, ki jo deli železna zavesa. Vojna v Vietnamu naj preneha v dobrobit vietnamskega prebivalstva, rdeča Kitajska pa se mora prilagoditi določilom Listine Združenih narodov, če naj bi bila sprejeta v članstvo te svetovne organizacije.
Nasproti načrtom havanske trikon-tinentalne konference o organiziranju gverile in nasilja po ameriški in drugih celinah svetovna krščanska demokracija postavlja sklep o vzdrževanju demokratskih svoboščin in o vzpostavitvi teh v deželah, kjer so jih odpravili. Vse to velja tudi za Kubo, da se bo mogia znova vključiti v medameriško skupnost.
(Bo .še)	Pavel Fajdiga
MOGOČNA VERSKO-NARODNA MANIFESTACIJA SLOVENCEV V ARGENTINI
Letošnje vseslovensko romanje Slovencev iz Buenos Airesa v Lujan je bilo 8. maja. Padlo je prav na dan praznika Lujanske Matere božje. Vsako j leto je to romanje močna versko—na- : rodna manifestacija, ki zbere največ I rojakov. Tudi letos Je bilo tako. Zaradi j izredno lepega sončnega vremena se je j letošnjega svetoletnega romanja udele-. žilo še več rojakov kot druga leta. So- | dijo, da jih je bilo nad 2.000. Prišli so ] iz vseh krajev, v katerih žive Slovenci! v provinci Buenos Aires in v prestolnici sami. Pa tudi iz oddaljenih krajev so bili zastopani. Tako jih je prišlo iz Rosaria nad 30. Bili so celo iz Cordobe. Med romarji je bil tudi g. Zdravko Reven od vodstva Mohorjeve družbe v Celovcu, ki se že nekaj časa mudi na obisku v Argentini. Prav tako je bilo na romanju več Slovencev, ki so prišli z domovine na obisk k svojcem v Argentino. Bili so novi in stari slovenski naseljenci. Mirno lahko zapišemo: V nedeljo je bila v Lujanu v resnici zastopana vsa izseljena Slovenija. V jutranjih urah so se po vseh avtomobilskih cestah prehitevali omnibusi s slovenskimi romarji. Veliko jih je potovalo tud?? z rednimi vlaki. Peš pa je prišla na romanje iz Buenos Airesa skupina tistih fantov in deklet, ki je poleti odšla z izginulima tovarišema Tomažem Kraljem in Božom Vivodom na letovanje v bariloške gore. Bilo je v- njun spomin in za poikoj njunih duš.
ROMARSKA SV. MAŠA IN SKUPNO
SV. OBHAJILO SLOVENSKIH VERNIKOV
Slovenski romarji so se dopoldne
„Krščanska demokracija se po samem svojem bistvu bori proti ateistični i diktaturi, ki tepta osnovne pravice osebe in naroda kot celote. Ta boj pa naa ms sme zanesti, v zgolj slep, omejen antikomunizem, ki pozablja na pozitivna naloge krščanske demokracije in ki je pripravljen tudi se odreči sami demokraciji, ker se mu zde nedemokratične metode bolj učinkovite. Bodimo si na jasnem: boj proti komunizmu je danes najnujnejša, neposredna naloga sleherne slovenske demokratične stranke;. A uničenje komunistične diktature je le predhodni pogoj za resnično svobodno politično življenje slovenskega naroda. Ko se bo ta pogoj uresničil, se bo šele odprla možnost dela za ostvaritev načel krščanske demokracije; Neresno in brezvestno Bi bilo govoriti, da je dänes edino -važno delo boj : proti komunizmu: ih: po taki ugotovitvi politično zadremati. Razglabljanje načel, proučevanje dejanskega stanja, deilo v skladu z načeli in v okviru danih' možnosti, mora Biti izraz nase politične volje, dokaz zvestobe slovenske krščanske demokracije slovenskemu, narodu.“
(Dr. Viktor Antolfn, Načela krščanske demokracije, Slovenija, Cleveland,', leto IX, št. 5* 1965)
■ ■■«■%■■■■■■■■«■• MM»
zbrali v Marijini baziliki, kjer- je bila po maši Msgr. Alojzija Tome-jà škofa iz škofije Mercedes, pod katero spada Lujän, sv. daritev za duhovni ih telesni blagor Slovencev v Argentini. Imel jo je g. direktor msgr. Anton Orehar, med njo je bilo ljudsko petje. Med sv. daritvijo je bila tudi obnova krstnih obljub za prejem svetoletnih odpustkov.
G. msgr. Orehar je imel po evangeliju cerkveni nagovor, iz kateregal povzemamo glavne misli na uvodnem mestu. V njém je tudi pozdravil navzočega škofa msgr. Tome-ja- ter se mu zahvalil za skrb in naklonjenost, ki Jo posveča slovenskim romarjem.
Škof msgr-.- Tome govorr slovenskim romarjem -
Po govora msgra. Oreharja je stopil pred oltar škof msgr. Alojzij Tome, katerega starši so iz Furlanije in zato Slovence dobro pozna. Na slovenske romarje je naslovil topel rnadpastirski pozdrav. Pohvalil jih je,.da se vsako leto v tako velikem števila udeleže romanja k Lujanski Materi božji, da v njeni baziliki prejmejo od vseh romarskih skupin, kar jih pride vsako leto,-,v Lujàn največ svetih obhajil'. Pravi, da ve za njihove težave, ve pa tudi, da so kljub temu, da žive daleč od svoje rodne domovine* ohranili v- novi domovini vero svojih očetov, da jo tu vidno .izpričujejo in so svojemu okolju v lep živ zgled. Poudarja, da Slovenci v Argentini s svojo vero, s svojo zvestobo Mariji in s svojim življenjem delajo čast svojemu narodu v domovini, svoji novi domovini:
Argentini in kat. Cerkvi. Poziva jih-,, naj ostanejo še naprej kvas svete vere- Povedal jim je tudi,, da je- mislil na Slovence v Argentini, ko se je med: zadnjim koncilom mudil v Furlaniji ter je bil prav na italijànsko-jugoslòvanski meji.Dejal je, da je tisti trenutek molil za Slovence, ki še bore za resnico in Kristusovo kraljestvo na zemlji v Sloveniji sami iri vs svetu.. S prošnjo in pozivom, naj ostanejo še naprej stanovitni v veri) svojih očetov ter zvesti Marijini častivci je zaključil svoj topli pozdfavni nagovor.
Med sv. mašo jé bil« tudi skupno obhajilo slovenskih romarjev.. V glavni ladji bazilike sta slovenske romarje obhajala škof msgr. Tome, ki je svojo naklonjenost do Slovencev izpričal tudi s tem, da je slovenske romarje obhajal v slovenskem- jeziku ter g. msgr. Orehar. V stranskih ladjah sta pa slovenske romarje obhajala š'e dva slovenska duhovnika. Za red ob prihajanju in odhajanju so skrbeli člani Slovanske fantovske zveze ter skavti.
POPOLDANSKE ROMARSKE POBOŽNOSI
Ro romarski sv. maši s« se slovenski romarji v glavnem zbrali na vrtu: Romarskega dòma in ob mizah ob' Lujanski reki. Po kosilu so- se tu- dobili stari prijatelji' in znanci iiz najrazličnejših krajèv, ki' se drugače med letom težko srečajo.. Mladina je izrabila čas tudi za vožnje s čolni po reki, drugi pa za obiske Pijanskih mmejev.
Ob dveh? popoldne so se pa začele popoldanske- romarske pobožnosti. Bilo je treba pohiteti, ker- so bile za, 'Slovenca še popoldanske domače žegnanj-ske slavnosti.
Cerkveni nagovor g. rektorja dr.. Gnidovca
Popoldanski cerkveni ? govor- je imel g. rektor škofovega zavoda v A drogue ju . g; dr. Franc Gnidovec. Govoril je o Mar riji — materi Jezusa, Kristusa — in materi kat. Cerkve. V lepih besedah je prikazal vdanost, s katero se zatekajo, k njej Slovenci kot posamezniki in kot narod ter jo časte kot svojo zavetnico I pri nebeškem sinu in kot svojo kralji-
co. Slovenci v Argentini se ji tuđi leto» priporočajo s svojimi osebnimi prošnjami, prav tako ji pa tudi izročajo v varstvo slovenski narod in njegovo domo-
Mogočna slovenska procesija
Po govoru gr. rektorja*- dr. Gnidovca je-bila procesija;. Letos je bila še veli-, častnejša kot druga leta/ Na čelu procesije so slovenski fantje -nosili slovensko, papeško in argentinsko zastavo, zatem so stopali otroci slovenskih šolskih tečajev pod vodstvom svojih učiteljev ter učiteljic. Za svojo zastavo . so bili v procesiji slovenski protikomunistični borci, tem je sledila dolga vrsta ; fantov in mož;. Slovenski skavti in skavtinje so pod vodstvom šefa skavtov g. . Marijana Trtnika stopali za svojim pra- ■ porom. Nosili so tudi svoje skavtske -praporčke. Kip Lujanske Matere božje, za njim pa tudi milostno podobo Brezjanske Marije so nosili slovenski fantje. Kakor vsako leto so procesiji dajale , tudi letos poseben sijaj slovenske narodne noše-.. Domačini in ostali romarji , ter izletniki so jih občudovali. Med številno duhovščino je letos stopal tudi : škof msgr. Alojzij' Tome. Za duhovščino je pa rbila dolga vrsta žena in deklet,. ki je procsijo tudi zaključila. V njej i io slovenski verniki prepevali Marijine, pesmi ter molili sv. rožni venec,-
Po vrnitvi v Marijino baziliko so bilo-v njej- pete Litanije Matere božje. Sl podelitvijo blagoslova je bila romarska: pobožnost zaključena.
Vsi udeleženci svetoletnega romanja so döbili spominske podobe z napisom „Pri'Mariji, božji in- naši Materi, smo v izrednem svetem Ifetu sklenili, da bomo? povsod in vedno „priča in hkrati živo orodje poslanstva Cerkve“.
Tako, kat so imeli Slovenci iz. Bs. Airesa ter province Buenos Aires-, t. j glavnine slovenskih naseljenceev- v Argentini, letošnje svetoletno romanje v Lujàn dne 8. maja, bodo romanja. Slovencev tudi po ostalih večjih- naseljih v notranjosti republike. Tako ga bodo» imeli Slovenci v San Luisu dhe 15. mar ja, v Mendozi. pa dne 22. maja in v Cordobi 25. maja. Tudi ta romanja bo vodil g. msgr. Anton Orehar.
Komunistična Jugoslavija včeraj i» danes
Istočasno so seveda tudi prenehale vse podpore in nagrade za izvoz. Prenehala je tudi avtarkija, ki je višek modrosti komunističnega gospodarstva, in komunisti so pripravljeni sodelovati s podjetji na zapadu. Pa ne samo sodelovati, še v konkurenco se nameravajo spuščati z ajimi. Pri tem se pa pokaže kakovost izdelkov komunističnih podjetij, ki ob prvem dotiku s svežim zrakom zapadnega gospodarstva razpadejo kot mumije. Komunistična proizvodnja namreč še do danes ni dosegla, da bi lahko s svojimi izdelki uspešno konkurirala z zapadnim gospodarstvom. Komunisti lahko konkurirajo samo med seboj, v svojem komunističnem skupnem trgu KOMEKOM, kjer med seboj izmenjavajo stroje, ki niso za nobeno rabo, radijske aparate in televizorje, ki ne funkcionirajo ter nimajo nobenih nadomestnih delov, tkanine, ki se krčijo in ne -drže barv, lokomotive, ki po 100 km vožnje orr. gaj o in ostanejo na sredi proge tedne in tedne, predno jih odstranijo. Danes ves svet ve, da komunistično gospodarstvo ne zasluži tega imena, ampak je le nekak slab nadomestek gospodarstva, v katerem si vsi domišljajo, da delajo tako, kot je prav in potrebno v pravem gospodarstvu. Kratkomalo: lažna zaposlenost izdeluje manjvredne izdelke, katere zamenjujejo za ničvreden denar. V statistikah pa
prikazujejo lažnive napredke na osnovi lažnivih bilanc.
Na to so prišli tudi jugoslovanski komunisti in bi sedaj z reformo z dne 24. julija 1965 radi prešli v realno, resnično gospodarstvo. To -pa ni lahko. Potrebna bodo leta predno bo ;po marksistično leninističnih načelih zavoženo gospodarstvo moglo biti znova postavljeno na noge. To bo mogoče doseči samo z antibiotikom zasebne pobude, ki jo pa komunisti še vedno odklanjajo.
Jugoslovanski komunisti še zmeraj poudarjajo, da so čistokrvni marksisti in da naj si nihče ne dela utvar, da so se približali zapadu. Tako bo zopet ostalo vse pri starem. Stara igra se ponavlja. Z veliko reklamo napovedujejo reforme, pri kateri se vsi sklicu-j jejo na Marxa. Ko pa začno reformo 1 izvajati, se kmalu izkaže, da se ne drže ' niti Marxa in tudi ne načel edino pra-: vilnega in možnega gospodarstva, ampak krparijo in improvizirajo, kakor pač kdo zna in more. Toda vse to delajo v imenu marksizma, da tako opravičijo tiranijo in gospodstvo nad gospodo: stvom, ki se vodi po „idealih in znanstvenih odkritjih“ marksizma.
Tako tudi zadnja reforma jugoslovanskih komunistov ne pomeni nič drugega kot rušenje komunizma, četudi komunisti vse to svoje početje označujejo s komunizmom. To se pravi: svoje
poraze š'e naprej smatrajo kot komunizem, da skušajo ljudem tako? prikriti, da je komunizem na umiku in da se bliža svojemu- razpadus.
Da je prišlo tako daleč in do tako slabih rezultatov, pač ni bila potrebna revolucija, ki je narodom in državi prizadela toliko gorja in mizerije. Z nasilnim podržavljenjem in odvzemom premoženja je bilo uničenih brez števila manjših in koristnih ustanov ter podjetij, ki so bila vir pravega blagostanja. Kajti na zahodu- je že davno prodrla resnica, da ravno srednja in manjša podjetja v privatnih rokah predstavljajo glavni vir blagostanja, ne pa mogoče veliki železarski, jeklarski, petrokemični in elektromehanični obrati.
Nastane vprašanje, kje se bo ustavila zmeraj bolj se umikajoča revolucija. Ali ne bodo imele ena za drugo se vrsteče -brezuspešne gospodarske reforme nekoč tudi političnih posledic? Ali ne bo nekega dne planila na dan zahteva po kaznovanju krivcev, ki so odgovorni, da narodi in država trpe že več kot dvajset let takšno nepopravljivo škodo?
Tudi se vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da režim, ki dela take akrobacije, že davno ni zginil s površja? Zakaj se to ne zgodi v Jugoslaviji in v drugih komunističnih deželah? Iz enostavnega razloga: formalno so sicer izvršili neko destalinizacijo, toda glavno in do vseh potankosti spopolnjeno -Stalinovo ustanovo, njegovo policijo, so vse
komunistične države obdržale. Stalin je prav dobro videl zvezo- med gospodarstvom in? policijo. Vedel je, da ne. sme dovoliti, da bi se ljudje puntali, ko morajo- stati v dolgih vrstah pred državnimi trgovinami, da dobijo nekaj, krompirja- in drugih življenjskih potrebščin. Ljudje, ki ne dobe oblačil, niti' stanovanj, ki prejemajo nizke plače v denarju, ki nima nobene veljave; ljudje, ki so prisiljeni, da morajo celo hvaliti komunistični režim in katerim dnevno dopovedujejo, da je njihova življenjska raven za razliko od tiste, ki je na zapadu, sijajna, takšni ljudje so dovzetni za revoltiranje. če bi torej dovolili tem ljudem, da bi dali duška svojemu nezadovoljstvu, bi bilo kamunizma čez noč konec. Zato pa je treba imeti dovršeno policijo, ki ima naloga preprečevati, da državljani preveč ne razmiš- i ljajo in se morajo držati izreka, ki so ga imeli nacisti — „fuehrer misli za nas“ — ali v komunističnih državah: „mi na vrhu — v Jugoslaviji trojka Tito-Kardelj-Rankovič — že vemo, ko dvajset let mislimo za vas. Vi samo poslušajte naša navodila, ubogajte in delajte!“
VSE IMA SVOJE MEJE Tudi reforme. Že pri rojstvu dne
24.	julija 1965 je bila reforma zelo šepava. Komunistična babica je to spretno prikrila, toda komaj sedem mesecev niso več mogli prikrivati njenih pomanjkljivosti. Ni preostalo drugega kot sklicati konzilij najuglednejših specialistov.
ki so v komunističnih režimih zbrani v plenumu Centralnega komiteja komunistične stranke. Ti so mogli vzeti samo na znanje, kar so ugotovili že drugi, izven stranke stoječi gospodarski stro--kovnjaki, da je reforma neozdravljiv spaček.
Tito je bil tokrat zelo odkrit. Javno je obtožil visoko komunistično hierarhijo, da sabotira reforma in -da- bo treba napraviti čistko ter takšne ljudi odstraniti iz stranke. Ta bojna napoved je na sejah plenuma dne 27. in,
28.	februarja povzročila zelo ostre debate in spopade. Izledalo je, da ne bo. mogoče priti do kakih pozitivnih zaključkov. Ker je bilo vzdušje preveč napeto, so preložili nadaljnje zasedanje na 11. marec. Določili so posebno komisijo, ki naj preuči sporne točke, pripravi sklepe, ki morajo biti na prihodnji seji sprejeti, da bi javnosti pokazali, da je v sprtih komunističnih vrstah sloga. V Zagrebu in Beogradu je v visoki kom. hierarhiji že zavladal preplah, ker je nekomunistična javnost že začela -s prsti kazati na tiste, ki bi morali biti odstranjeni iz stranke z vsemi posledicam? take operacije. Najmanj, kar bi tako odstavljeno komunistično veličino zadelo, bi bila njegova upokojitev, najstrožja kazen bi pa obstojala v koncentracijskem taborišč» na Golem otoku na Jadranskem morju, kjer so še vedno v uporabi Hitlerjeve in Stalinove policijske metode.

■*£
8s
_ ^P'-ssNe
PROBLEM SLOVENSKE KNJIGE V DOMOVINI
Pred sabo imamo dvojno številko novega letnika Knjige 66. Na uvodnem mestu je objavljen .članek urednika B. Hofmana .Primerjave“. V njem ob primerjavi predvojnih in povojnih cen raznih slovenskih knjig ugotavlja, da so sedanje cene slovenski knjigi od predvojnih povprečno samo za 21% dražje. Toda kljub temu si slovenska knjiga vedno teže utira pot do kupca, češ, da je predraga.
Po teh ugotovitvah B. Hofman prihaja do naslednjih zaključkov:
„Ti podatki nam posredujejo zanesljiv odgovor na vprašanje, ali se je v okviru vseh strukturalnih sprememb, ki jih je doživelo naše tržišče po vojni, slovenska knjiga res tako podražila, da je njena cena v primerjavi z ostalimi življenskimi stroški nesorazmerno in izjemno visoka. Odgovor pravd: knjige so se najmanj podražile in zato je popolnoma neutemeljeno trditi, da so previsoke cene vzrok za slab plasma knjig. Bolj realna je vzročno nasprotna domneva, da vplivajo ostali visoki življenjski stroški na kupno moč bralcev. Za tole domnevo govorijo tile podatki: cena za tiskano stran knjige je porasla od leta 1958 od 100 na 175, povprečni mesečni dohodki v tem ,času pa od 100 na 329, presno meso od 100 na 364, stanovanje od 100 na 510, razsvetljava od 100 na 489, izdelki od žita od 100 na 291 itd.
Iz teh faktografskih navajanj lahko potemtakem zaključimo:
Prvič: knjige so se zadnja leta najmanj ^podražile.
Drugič: če primerjamo današnje in predvojne cene in hkrati upoštevamo indeks celotnega naraščanja življenjskih stroškov, ugotovimo, da so današnje knjižne izdaje mnogo cenejše od predvojnih, kar nam potrdi tudi valorizacija novega dinarja, ki bi naj nekako predstavljal vrednost predvojnega (npr. Axel Munthe: San Michele — 95 predvojnih dinarjev in današnja cena 27,00 novih dinarjev. Ali še bolj drastična blagovnogospodarska primerjava: pred vojno je knjiga veljala 9.5 kg mesa, danes niti 2 kg ne. Potemtakem raste veljava mesarjem in prekupčevalcem, pisateljem, urednikom, založniškim in grafičnim delavcem pa tako pada, da bodo kmalu med najbolj zaničevano „rajo“.)
Tretjič — tiskarnam v zagovor —: premočno sklicevanje na to, da so tiskarne zelo drage, je problematično, oziroma vsaj analiza tega vprašanja je precej zapletena.
četrtič: sklicevanje na drage knjige nima realne osnove. Če kljub temu slišimo vsepovsod že skoraj demagoško geslo, češ „knjige so predrage, nimamo
Praznih Slovenshe vasi
denarja zanje“, potem se je to geslo porodilo v tehnokratski zavesti ljudi, ki ne čutijo duhovne potrebe po knjigi, ki ne vidijo v knjigi zakladnice kulturnega in izobrazbenospoznavnega bogastva, ki jim knjiga ni nuja ne zadovoljstvo. Zakaj tej osiromašeni zavesti je nuja in potreba avtomobil, hladilnik in neskončna vrsta vseh tehničnih izdelkov, ki jim niso nikoli „predragi“.
Plasma knjige se potemtakem dotika sfer našega duhovnega življenja. Kriza knjige je sinonim za vse bolj akutno krizo slovenske kulture. Dokler bo ljudem vse drugo bolj potrebno kot knjiga, jim bo tudi najcenejša knjiga predraga. Danes jim je, ikar je pač konstelacija našega duhovnega in kulturnega življenja taka, da je trditev o „narodu, ki največ bere“ in ki postavlja knjigo po kontinuiteti „kulturne tradicije“ na visok piedestal svojih eksistenčnih potreb, zmeraj bolj kulturnozgodovinska anomalija.
Če bomo nadaljevali to pot, bo imela naša statistična služba ikmalu še razpredelnico več: 'Naraščanje nepismenosti med Slovenci. Na tej poti smo že in s tem tudi pri jedru problema: plasma knjige ni problem, ki bi ga lahko rešili samo založniki in knjigotržci 8 kulturnoprosvetljenskimi ali ekonomskimi transakcijami, temveč problem našega celotnega družbenega napredka.“
Umrli so. V Ljubljani: Josip Horvat, strojni stavec v p., Alojz Kofol, Lovro Plesnik, livar v p., Ivan Sluga, upok., Frančiška Hafner roj. Kretič, Jože Ko-šiček, v. finančni inšpektor v p., Franc 'Savenc, direktor podjetja Žimnica, I-vanka Zupanc roj. Kete, upok., Albin Žunec, Helena Por roj. iStare, vdova po pek. mojstru, Franc Simončič, upok., Martin Lipovšek, žel. vlakovodja v p., Ante Pintarič, krojaški mojster, Jožefa Breki,č roj. Hatunšek, Franc Šporar, Evgenija Lupine roj. Ferluga, Alojz Zupančič, tesar, Robert Raznožnik, upok., Anton Žgajnar, zavarovalni zastopnik, Ela Dobnikar roj. Avbelj, direktorica pri časopisnem podjetju Delo, Štefka Sivec roj. Perenič, Frančiška Avsec roj. Petrič, Ivana Župič roj. šte-be, Marija Reich, Vili Gale, vodja oddelka strojne stavnice pri Delu in Joža Furlan roj. Vidrih v Mencah pri Vipavi, Valentin Borovnik v Celju, Ladislav Pleterski, upok. v Celju, Franc Petrač v Kropi, Ivana Klopčič v Moravčah, Marija Škufca roj. Hribar v Po-
Bil je 1. maja, ko so rojaki v Slovenski vasi proslavljali 10. obletnico blagoslovitve svojega doma. Udeležba na proslavi je bila lepa ter je nanjo prišlo tudi več rojakov iz drugih slovenskih naselij Prireditve se je udeležil tudi tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare z gospo.
Dopoldne je bila ob 10 sv. maša za žive in rajne člane društa. Popoldanska proslava se je pa začela ab pol štirih. Začel jo je predsednik Društva -Slovenska vas g. Jože 'Čampa. Vse je toplo pozdravil zlasti navzočega g. Zdravka Revna iz vodstva Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je že nekaj časa na obisku pri svojem bratu g. Revnu v Slovenski vasi.
Mladi lanuški pevčki, ki so nastopili pod vodstvom svoje pevovodkinje ge. Zdenke Janove, so tudi tokrat navdušili zbrane rojake. Zapeli so V dolinci prijetni, Moj dom in Rož, Podjuna, Žila ter želi splošno odobravanje.
Na sporedu je bil nato govor g. Rude Jurčeca, predsednika 'Slovenske kulturne akcije, o pomenu in važnosti slovenskih domov v življenju slovenskih ljudi in slovenske besede v svetu.
Zbrano slovensko družbo je nato pozdravil g. Miloš Stare, tajnik NO za Slovenijo. Naglašal je potrebo ohranitve vseh duhovnih dobrin, -ki jih vsebuje zaklad slovenstva.
je govoril o težkem delu in trpljenju slovenskih rudarjev po rudnikih.
G. Zdravko Reven je pa med drugim povedal tole:
Ko sem danes tu in gledam ta dom in mladino, si predstavljam znova vse tisto, kar je bilo nekoč doma. Res ste lahko zadovoljni, da imate toliko prireditev, kar je nekaj posebnega. Bil sem v 'Nemčiji, Belgiji, Holandiji in Franciji. Tam izseljenci nimajo toliko prireditev kot vi v Argentini, toda vsaka teh prireditev je izraz naše skupnosti. Z veseljem bom pripovedoval v Evropi o teh vaših nastopih.
Imate svoj dom in svoje veselje. Prelep spomenik je ta cerkev v tej buenos-aireški okolici, če gledam te hiše, te domove, te družine, ki ste jih ustvarili, in srečujem naše ljudi: Kakšna sreča je, da ste blizu skupaj, da toliko mladine govori slovensko!
O tem, -kar delate in ustvarjate tu v Argentini, vedo tudi -Slovenci v Avstriji. Prebirajo poročila o vaših prireditvah, igrah, nastopih pevskih zborov, prebirajo imena vaših akademikov, ki so tu ali tam diplomirali ali že tudi doktorirali. In so na to zelo ponosni. Vse to vaše rojake na Koroškem in Primorskem dviga in s ponosom pripovedujejo o vaših uspehih in napredkih.
j V vsakem skupnem delu pride vča-Po obeh govorih so nastopili moški, sih tudi do razprtij in nasprotij. Dru-
ženski in mešani zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom pevovodje g. Ivana Moleta s pesmimi: moški zbor: Vasovalec; ženski: Soča in mešani: Prešernova Zdravica. (Navdušeno odobravanje je pričalo, da so jim zapete pesmi segle do srca.
Zatem je povzel besedo toplo po-
štva se ločijo. 'Skupno življenje je včasih res križ. Glede skupnih ciljev pa moramo biti vedno edini.
Ko hodiš po tujini, sam opaziš, da nisi več mlad in da si se spremenil vsaj na zunaj.
V Vestfaliji na Nemškem so se Slovenci začeli naseljevati v letih 1908 do
OTROK POJE	i
Danilo Gorinšek
Kaj bi le ptičica,, ptička vesela?
Kot moja mamica ptička bi pela.
Kaj M le zvezdice zlatega soja?
Lepše oči ima mamica moja.
Kaj bi le zemeljski krog? Vsak ga premeri.
Nihče pa mamicam src ne izmeri.
zdravljen g. Zdravko Reven. Njegova 1912, že pred prvo svetovno vojno. Tam izvajanja kot dolgoletnega slovenskega vidite otroke teh prvih naseljencev, ki
izseljenskega duhovnika v Zahodni Evropi so vsi navzoči poslušali z napeto pozornostjo in z njim čutili vso bol, ko
Predavanja na Sovjetološkem institutu
Na Sovjetološkem Institutu buenos-aireške katoliške univerze so se začela predavanja 2. t. m. Otvoritveno predavanje je imel dekan pravne fakultete dr. German Bidart Campos o temi: Komunizem proti svobodi. Poudarjal je nasprotje med komunizmom in svobodo, na praktičnem in ideološkem poprišču. Ne živimo v vojni toda tudi ne v miru. pač pa v meddobju živčne vojne. Ko-
munizem je med nami in se skuša vri-novi vasi, Franc Ilovar, žel. upok. v , niti v nas, skuša zamajati temelje na-šmartnem pri Litiji, Avgust Ošlak, • šim ustanovam. Ne gre za spopad med lipok. cinkarne v Celju, Jože Jazbinšek,r Zahodom in Vzhodom, med -ZSSR in blagajnik mestne hranilnice v p. v Ce- ( ZDA. Gre za uničenje človeka in njegovega dostojanstva. Ni mogoče barantati za resnico. Če s komunizmom moremo barantati za mir, ki je neizmerna do-
Iju, Karol -Derlink, strojevodja v Hrašah pri Lescah, Katica Glušič roj. Kolarič v Celju, Uršula Predalič roj. Perme v Grosupljem in Franc Tajner v Črnomlju.
SIQVI8CIVAB6I8TIHI
BUENOS AIRES
Slovenske krščanska demokracija -SLS vabi na sestanek, ki bo v soboto, 21. t. m. ob 7 zvečer v Slovenski hiši. Če kdo, ki je doslej dobival vabila, tega ne bi dobil, naj se tudi udeleži sestanka. SAN MARTIN
Občni zbor Zveze slovenskih skavtov
Bil je v nedeljo, 1. maja, v prostorih
Duhovniki iz slov. semenišča
79 je slovenskih duhovnikov, ki so v 20 letih šli skozi to semenišče. Delujejo v naslednjih deželah (po stanju ob koncu leta 1965) :
Argentina 36, 'čile 2, Ekvador 3, Venezuela 1, USA 7, Kanada 2, Japonska 1, Italija 6, Francija 3, Nemčija-3, Avstrija 4, Švica 1, Belgija 3, Jugoslavija 5; dva sta umrla.
27 od teh slovenskih duhovnikov dela med Slovenci (5 v domovini, ostali med našimi izseljenci v Argentini, Venezueli, USA, Kanadi, Franciji, Belgiji, Nemčiji).
52 jih deluje med tujci, kjer so potrebe največje.
Veliko delo opravljajo danes v Cerkvi ti naši duhovniki in s tem širijo v svetu tudi čast slovenskega imena.
Vse to so omogočili številni slovenski dobrotniki po svetu.
Hvala Vam in še vnaprej ne pozabite Rožmanove ustanove v Argentini.
Dajmo naši emigraciji še novih slovenskih duhovnikov; ki jih bomo v bodočnosti vedno bolj potrebovali.
Slovenskega doma v San Martinu. Ob 16 ga je začel in tudi vodil šef-skavt g. Marijan Trtnik. Za zapisnikarico občnega zbora je bila določena Marta Uršič, za overovatelja zapisnika pa Aleksander Steinhaus in Jana Pristovnik. Sledila so poročila odbornikov, ki so govorila o živahnem delovanju organizacije. šef-skavt g. Trtnik se je vsem zahvalil za vestno opravljeno delo. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava, ki je sestavljena takole: šef slovenskega skavtizma g. Marijan Trtnik, načelnik Bodnar Andrej, tajnik I. Aleksander Steinhaus, tajnik II. Nina Pristovnik, blagajnik Ecker Damijan, gospodar Že-rovnik Blaž, arhivar Oblak Dani in knjižničar Ferfolja Jože.
MENDOZA Velika noč
Prelepa je bila zopet letos naša men-doška Velika noč! Res je vse nekam poglobljeno in poživljeno ob novem načinu liturgičnih obredov v domači besedi. Ljudje -vse globlje, vse prisrčneje doživljajo najsvetejše skrivnosti našega verskega življenja!
„Zdai res vse razumem in vem, kaj se dogaja, bere in poje pred oltarjem, in tudi dejansko sodelujem!“ — Tako so zatrjevali mnogi pred cerkvijo. In letos so bili sveti obredi še toliko slovesnejši, ko je pomagal in sodeloval pri njih naš novi rojak v Mendozi č. g. Lovro Tomazin iz Družbe Jezusove.
Kakor lani smo tudi letos imeli vse svoje lastne slovenske obrede pri ss. mercedarkah. Na cvetno nedeljo smo
i so odrasli, in drugo generacijo, ki je prišla v tujino pred zadnjo svetovno vojno. Po prvi vpjni je v Nemčiji nastala gospodarska stiska, inflacija. Stiska je bila taka, da si za pol milijona mark dobil komaj žemljo. Precej Slovencev v Vestfaliji je tedaj odšlo naprej. Tako so prišli slovenski izseljenci v Severno Francijo. V tej zmagoviti državi so tedaj potrebovali mnogo rudarjev, ki so jih tudi dobro plačevali.
Ob 30-letnici naselitve v Franciji sta društvo „Sv. Barbare“ — ki je zaščit-nica rudarjev — in društva Sv. rožnega venca priredili slavnostno proslavo. „Bog in Slovenija“ so zapeli njihovi najmlajši, njihovi otroci, nov rod, da so se orosile oči vseh teh, ki so delali leta in leta 700 metrov pod zemljo. Med temi rudarji sem našel toliko zlatih duš, naravnost krepostnih, da bi se jim moral vedno odkriti.
Ko se zapelješ v rov pod zemljo, te je strah, kakor kadar greš na fronto.
brina, pa v -kakršnem koli sporazumu j Nekaj časa že gre, ko so ob tebi opor ne smemo izdati naše ideologije. Ko ! niki jn imaš,1 meter zraka nad seboj, govorimo o komunizmu proti svobodi, Toda tam, kjer koplje rudar črno zlato, ne mislimo na spopad, ki pomeni odio- j tam ne moreš stoje delati. Rudar leže čati se med kruhom in svobodo, pač pa ' koplje in se plazi po rovih. Tam šele med kruhom brez svobode in človeškim m0reš občudovati voljo tega slovenske-življenjem s kruhom in svobodo.	! ga človeka. Od prahu ves umazan, po-
Prelavanja so na fakulteti, Junca). rabi celo uro, da spravi s sebe prah in 1247, vsak ponedeljek in petek od 19.1 },noj. in ko pride na svoj dom, prav do 22. ure. Vsak ponedeljek ob 21. uri verjetno bi se malokateremu še ljubilo je predavanje za širšo javnost. Minuli kaj delati. In vendar so slovenski ru-ponedeljek, 9. t. m. je imel zadevno, darjj leta in leta redno hodili na pevske predavanje dr. Monterò Caranzo, pro-! vaje, čeprav jim je v „lučah“, kjer fesor za Mednarodno pravo na buenos- j vrtajo pod zemljo, prah silil ure in ura aireški državni pravni fakulteti, o te-' 0 oči, nos in ušesa, razen tega jih je mi: Dve viziji zgodovine.	j ptlušil še ropot vrtalnih naprav. Včasih
se .morajo zbrati tudi ob krsti svojih
šli v slovesni procesiji okoli obsežnega šolskega dvorišča ss. mercedark. Mo-1 gočen vtis so napravile liturgične hvalnice, ki jih je prepeval naš moški zbor; št mogočne je pa so. zadonele po dvorišču naše evharistične hvalnice vseh
umrlih sotrpinov. Takrat šele spoznate, kaj je naš človek, ko mu zapojejo ubrano in od srca in se s pesmijo poslove od njega.
Na pljučih bolan danes le težko dobi
udeležencev!	i zavarovalnino, kar je V veliko pohuj-
Ob domači besedi je tudi sveto tri- šanie zapadne Evrope. Ni takega sploš-dnevje vse drugače zajelo s svojo skriv- neKa zavarovanja, kot je pri vas in še nostno globino in veličastvom. Pretres- težko dobijo pokojnino, ljivo petje pasijona! V naši domači be-. Slovenski vasi rudarskega naselja sedi! česčenje Križa ob petju Očitanj! Plavijo kolonija, Rudarsko podjetje jim - v naši besedi! In spet nad vse lepa,! dal° zemljo ali pa jim je celo zgra
edinstvena hvalnica velikonočni sveči na
dilo hiše. Poznam tako naselje, odkoder!
včliko soboto! Pa slovesna maša — vsei so hodili rudarji na pevske vaje uro v naši besedi!	Ì 'n P°l-
Zbor je pel Tomčevo mašo'v ča^t sv. Evropa je danes po drugi svetovni Jožefu.	'vojni polna beguncev' in pa sezonskih
In Oa samo veliko nedeljo dopoldne: delavcev, ki prihajajo nà delo z name-slovenska procesija s prepevanjem na- 'fm vrniti se v domovino. Toda ti se-sih starih vata jenskih pesmi; z narod- zonski delavci že ne hodijo več v rove, nimi nošami; pa z žegnom!	'j žele lažjega življenja. So se pač po-
Vse skupaj je bil en sam, neizmerno mehkužili ali pa se' naučili živeti po-lep, veličasten, duhovnega veselja poln polnóma drugače. Prav vsled teh novih dogodek v vsakdanji monotoniji današ- izseljencev, ki neradi primejo za vsako njega življenjskega vrvenja in pehanja, delo, je v Sloveniji toliko Hrvatov in
Bb Srbov.
Morda jim niti ne bi bilo treba oditi od doma. Toda vidijo, da se je njihov rojak pripeljal z avtom. Tudi oni ga morajo imeti. Zato nekateri delajo potem kar po dva šihta in si pritrgujejo od ust, samo da bi se vrnili z večjim avtomobilom. Pri drugih seveda avto zbudi nevoščljivost. Toda ne zna vsak delati in hraniti ter je marsikatere sram vrniti se, ker niso dovolj prihranili. Mnogi šele v tujini spoznajo, kaj je svoboda, ko je doma pač niso poznali. Diktatura jih je navadila prisilno izvedenega življenja, novemu rodu tega ni težko vsiliti, ker se niti ne zaveda, kaj je svoboda. V tujini jo seveda kmalu spoznajo.	'
Slovenci so vedno hodili k maši, nato pa se sešli, da so kaj zapeli. Novi rod, ki prihaja od doma, ni navajen organizacij, takih kot' jih poznamo svobodni 'Slovenci v tujini. Pravzaprav novi rod niti ni navajen organiziranosti. Imajo nekak strah, neko odvratnost do organizacije, ker so pač bili vedno prisiljeni hoditi na mitinge.
Zato je nekaj velikega slovenska skupnost v tujini.
To ni nikak „hobby“ čustva in kaj še, ampak je v človeku, ker je pač družabno bitje. Kdor nima čuta za skupnost, tudi od drugih zelo malo prejme. Zato ohranite skupnost, ostanite ji zvesti. -So različni talenti, ki jih uporabljate v tej skupnosti. Vsak more najti svoj na,l)in, da skupnosti pomaga in vsak od nas ima svoje poslanstvo in dolžnost do skupnosti. Tej mladini in vsem je treba skrivnost -poslanstva odkriti. Tudi otroku druge generacije in tudi otroku, čeprav bi že težko govoril v materinem jeziku.
Danes sem gledal med mladimi pevci med otroškim zborom v prvi vrsti med najmlajšimi otroke, ki so stali kot shatisti. Opazoval sem jih, tu pa tam so malo odprli usta. Pa vendar so se počutili kot pravi pevci. In če bi vzeli V roke po 15 letih fotografijo, bi s po-Som rekli: „Glejte, tu sem stal, tudi jaz sem pel!“
Ko končujem, vas pozdravljam tudi v imenu Mohorjeve družbe. Koroški 'Slovenci se morajo boriti za svoj narodni obstoj. Oni ne poznajo tako bogate kulturne povezanosti med seboj, kot vi. Med obema vojnama sta na Koroškem mogli iziti samo dve knjigi. Marsikdo med njimi ne zna pisati drugače kot v gotici. To pisavo so med njimi Nemci namenoma uvajali, da bi jih tem bolj odtrgali od slovenskega jezika in od slovenske zavednosti.
Mohorjeva družba pa spet opravlja veliko delo ne Samo med Slovenci na Koroškem, ampak je tudi vez med vsemi Slovenci. Njene knjige prihajajo v A-friko in Zelandijo, Avstralijo, da ne omenjam Amerike.
Končna misel je, ostanite zvesti veri svojih očetov, ne pozabite na vsakoletna romanja, vzdržujte šole in molite v družinah po slovensko, dajajte lep zgled vsej okolici, da bodo vsi vedeli, kako lep je slovenski dom v Argentini.
Tisti ki imajo, naj podpirajo tiste, ki nimajo. Vsak mora biti v tej dobi pripravljen na sicer majhno žrtev: 10% za cerkev 10% za narod. Tistemu, ki rad daje, ne zmanjka. Zmanjka pa tistemu, ki Se je preveč gnal. Kaj bo zapustil otrokom ? Glavno, kar zapustite, je poštenje'.
Vse to vam želim, da bi mogli skupno izpovedati:
'Storil sem svojo dolžnost!
Bog vas živi! . .
Izvajanja g. Zdravka Revna so ro jaki nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Rač dokaz kako jim je govoril od srca do srca.
Sledila je družabna prireditev, pri kateri so skrbeli za dobro razpoloženja domači muzikanti.
I i d v K
I PO SVITU
V Torontu je bil na obisku skopjan-ski škof dr. Smiljan čekada. Obiskal je tudi slovenske lazariste. Predvsem zato, ker so trije prej delovali v njegovi škofiji. Škof potuje po Kanadi i in ZDA v glavnem zaradi zbiranja darov za zidavo nove kat. stolnice v Skopju, ker je prejšnjo porušil zadnji potres. Sedaj imajo katoličani sv. maše in vse verske pobožnosti v montažni leseni cerkvici, ki jo je skopjanskemu škofu darovala nemška Karitas. Obe slovenski župniji
KANADA
Na slovenskem letovišču v Torontu
bo začetek letošnje sezone na binkoštno nedeljo dne 29. maja. (Naslednji večji prireditvi na letovišču bosta pa tile: dne 12. junija nova maša Franceta Turka, ki bo po opravljeni prvi sv. daritvi tudi vodil telovsko procesija, dne 3. julija bo pa na letovišču katoliški dan.
Mladina v župniji Marije Pomagaj je tudi letos priredila večera glasbe in petja. Bila sta 5. in 6. marca. Največ so nastcjpali mladi harmonikarji pod! sta škofu za njegovo cerkev izročili kot vodstvom g: Matije Lebarja. Veliko odo- J dar slovenskih vernikov obeh slovenskih bravanje sta zlasti žela ga. Božena j župnij 650 dolarjev, škof je bil tega
Naughton na klavirju in Marijan Kolarič na klarinetu. Tudi oba mladinska zbora pod vodstvom g. Toneta Zrneca sta žela splošno odobravanje. G. Ciril Soršak je za večera naštudiral s svojo folklorno skupino nove točke.
daru ,zelo vesel. Dejal je, da je tudi v ,	.	,	,	.
,	,	nujno prosimo, da nam takoj sporoce
domovini ljubljanska nadškofija darova- j priimek in krstno ime> kot je vpisano v
la več kot pa vse ostale kat. škofije v j argentinski osebni izkaznici (cèduta), s. Jugoslaviji skupaj.	j številko osebne izkaznice, dan rojstva
kapitalizmam in komunizmom, kot svo- ! I. kulturni večer SKA bo v soboto, boda proti sužnosti. Razočarani ruski j 21. maja, ob 7 zvečer pri Bullrichu, pisatelj Maksim Gorki je moral pri-1 Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr. znati, da „v Rusiji ni niti pravice, da Tine Debeljak o Danteju v slovanskih
literaturah.
Letošnji socialni dan bo v nedeljo, 24. julija v Slovenski hiši. Govoril bo o temi „Slovenci in sklepi II. vatikanskega zbora“.
Srednješolski tečaj bo v soboto, 14 maja od 15.30—19.30 v 'Slov. hiši.
V nedeljo, 15. maja bo v Slomškovem domu družabna prireditev, na kateri bodo na razpolago domače KOLINE. Dohodki prireditve so v pomoč gradnji novega doma. Vabljeni!
DSPB Buenos Aires sporoča, da bo ob letošnji spominski proslavi 5. junija slovesno izročila spomenik padlim 1941—1945 v varstvo uprave Slovenske hiše.
Odsek SDO iz Morona bo imel svoj | redni sestanek v nedeljo, 15. maja, ob
misliš v tihoti'
'Človek ima po naravi svoboden razum in prosto voljo, zato je v nujnem absolutnem nesoglasju s takim režimom.
OBVESTILO
ZEDINJENE SLOVENIJE
Člani in članice društva Zedinjena Slovenija se obveščajo, da je upravni svet na seji dne 29. aprila t. 1. sklenil zavarovati člane društva do 75 let starosti za primer smrti za znesek 25.000 pesov. V ta namen bo izvršni odbor društva moral predložiti zavarovalnici seznam članov, ki bo moral biti pravilen in popoln. Da bo moglo zavarovanje teči od 1. junija dalje, vse članice in člane
E SLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Redactor: José Kroselj Redacción y Admimstracién: Ramon Falcón 41'5&, Buenos Airs* T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central S	FRANQUEO PAGÀDO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCSDA Cóncesión N9* 3824
Registro Nacional d« la Propied&d Intclectual No. 817.086	
PO ŠPORTNEM SVETO
Jugoslovanska nogometna reprezcn tanca je v nedeljo premagala reprezentanco Madžarske z 2:0. Tekma je bila na igrišču v Maksimiru v Zagrebu. Jugoslavija je nastopila brez nekaterih reprezentantov, ki igrajo v beograjskem Partizanu. To moštvo se že 15 dni pripravlja na finalno tekmo za pokal državnih prvakov z Real Madridom.
Evropsko „Ueccpo“-tekmovar.je med zmagovalci državnih pokalnih nogometnih tekem — je osvojil nemški klub Borussia iz Dortmunda, ki je premagal angleškega pokalnega prvaka Liverpool
Jugoslovansko košarkarsko moštvo, ki je nedavno osvojilo v Čilu naslov svetovnega prvaka, je v San Paolo v Brazilu izgubilo s Corinthiansom z 72:73, v nedeljo pa je premagalo repre zentanco iz San Bernarda z 68:31. Sovjetsko moštvo pa je dvakrat nastopilo v Buenos Airesu in je premagalo reprezentanco Asociación Porteria in reprezentanco Asociación de Basquethol de Buenos Aires.
Jugoslovanski prvak v vaterpolo Partizan je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka. Premagal je v Zagrebu Dinamo iz Magdeburga s 5:3, v Nemčiji pa je izgubil s 4:3, zato je odločil naslov količnik golov.
Svetovno prvenstvo v smuških kla-■ sičnih disciplinah je bilo konec februarja v Holmenkollnu. V smuških skokih je osvojil naslov svetovnega prvaka Norvežan Virkolla. Slovenci se niso izkazali in je bil. med 61 tekmovalci Pečar 31, Zajc 40 in Pečar 45. Pečar je v drugi seriji skokov dosegel 25. mesto.
V teku na 15 km so prva tri mesta zasedli Norvežani, od Slovencev s-o zasedli Bauče 42. mesto, Pavčič 44, Seljak 48 in Kobentar 54. Bauče je zaostal za zmagovalcem Eggenom 4 m 33 s s časom 53:27,6. V teku na 30 kb je zmagal znani Finec Martyranta.
Dame so tekmovale na 10 km. Zmagala je olimpijska prvakinja Bojarskih. ßlovenke pa niso tekmovale. Izreden :iispeh sta dosegli bolgarski tekmovalki ,'Stojeva s 5. mestom in Vasiljev-a s 7. mestom.
10. Lepo vabljene.	Naročnina Svobodne Slovenije za leto
, .	1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri posi-
Slovensfco plamnsKo društvo vabi j. ■ pošti doplačilo $ 100,—. Za
I in bivališče. Pripominjamo, da upravni! 5la!ne ,in Prelje na predavanje o' ^DA in Kanado: 12 dolarjev za pošijja-I svet ne bo odgovarjal za posledice na- let°snJi slovensk-o-argentmski odpravi, z letalsko pošto, m 8 dolarjev za •	- t J! ,	1 , ,,	, ,1 na Kontinentalni led. ki bo v Slovenski' J „«srtfen-o v -nnvndnn nošto
pacmh ah pomanjkljivih podatkov kot, h}ši dne 25 -a ob 18. _ Predavanje	pošiljanje z navadno P08“-
so vpisani v članski kartoteki m bodo> bf) posvečen0 spominu naSih izginalih Talleres Graficos Vilko S. R. L.. EaUdu.
planincev Tomaža Kralja in Boža Vi- Unidos 425, Bs. Aires. T. E- 88-7213
voda.
Dekleta iz okolice San Martina vabimo na sestanek Dekliškega krožka, ki bo v nedeljo, 15. maja, ob 16 v domu.
Naraščajniee jz San Martina bomo
Vestnih S F%
Znano je, da je komunizem, za ljud- tako javljeni zavarovalnici, stvo, nad katerim vlada, najhujsa suž- Zavarovani bodo samo tisti člani, ki nost. To izhaja iz samega značaja to- :	bodo imeli poravnane članske prispevke,
talitarne države. Tako se imenuje drža- j	jz katerih se bo odgovarjajoči del od-
va, ki raztegne neomejeno oblast na :	vajal zavarovalnici kot mesečna preludi, družbe in življenska področja, ka- '	mija. Zato prosimo člane, da redno, če
tera imajo po naravnih zakonih pravico 1	]e mogoče vnaprej, plačujejo članarino,
do lastnega samostojnega življenja.^ No- ( {ja bo. moglo tudi društvo izpolnjevati imele sestanek 15. maja ob 10 v domu. sitelj totalitarne države je kolektivistič-	svoje obveznosti do članov in do zavà- j	Organizacijski	tečaj	SFZ.	bo	25.	mana družba, katere težnja je zamoriti v	rpvalnice. Po treh mesecih zaostanka j ja 0b	18,	27.	maja	ob	20	in	28.	maja	ob
masi vsako samostojno osebnost. Vsak bomo primorani člana odjaviti, ker dru-; j g Podrobnosti prihodnjič poizkus uveljaviti lastno voljo, ali Oseb- j štven* blagajna ne bo mogla iz drugih j ' Deklj§ki krožek Naš dom San Justo
vabi vsa dekleta na sestanek, ki bo v nedeljo, 15. maja, po slov. maši v Našem domu,
Dekliški krožek Naš dom in fantovski odsek pripravljata v soboto, 21. maja, ob 18 v Našem domu skupni asado.
no stališče nasproti državni vsemogoč-: skladov zalagati zaostale prispevke. Da nosti je označen kot „zločin“ proti dr- bomo mogli že s prvo listo prijaviti čim !
hotel braniti svoje popolnejši seznam članov, lepo prosimo.1
je
žavi, in kdor bi osebne pravice, ljudstva“.
Totalitarna država pa ne zamori sa: mo -posameznikov, ampak tudi kakršnekoli skupine, bodisi družabnega ali krajevnega značaja, ne družine, ne razred, ne stan, ne občine, nimajo potrebnih pravic.
Za totalitarne sisteme je značilna le ena politična stranka, ki je dejanski nositelj državne oblasti. V stranki pa zopet odločuje absolutno strankin vodja in njegov najožji krog. Voditelj skupno s strankinim vodstvom diktira svojo politično voljo, in stranka jo s ši-roko -propagando, ki je vsa v njenih rokah, razširi med ljudstvom. Tako prihajajo vse odločitve od zgoraj navzdol, in ne od spodaj navzgor, kakor v pravih demokracijah. Pri volitvah je ljudstvo primorano, da „voli“ edine kandidate, ki jih je stranka nastavila. Seveda je takšen način vladanja mogoče vzdržati samo z nasiljem. Za vzdrževanje nasilja se pa poslužuje zanesljive policije (ki ji stoji ob strani tajna policija), ki s političnimi čistkami, odgoni, koncentracijskimi taborišči, prisilnim delom, političnimi procesi, zapori, usmrtitvami itd. zatira vsako možnost. politične opozicije. Za tak sistem je moralno in prav vse, kar služi namenom in ciljem oblastnikov. ,
Iz vsega tega je razvidno, da je komunistična država za vso ljudi ogromna
\
postane „sovražnik
jeca.
To, kar loči zahodni svet od dežel
da vsi, ki nimajo -poravnane članarine, to -nemudoma store.
Za člane nad 75 let starosti in za mladoletne otroke članov bo v celoti ostal v veljavi dosedanji sistem posmrt-ninske pomoči. Da bo mogel društveni odbor do teh izpolnjevati svoje obveznosti, se bo k vsaki mesečni članarini pobiral prispevek 5 pesov, ki upamo, da nam ga nihče ne bo odrekel. Upravni svet je tudi pooblastil izvršni odbor, da v njegovem imenu daje spreglede in olajšave pri urejanju zaostalih obveznosti. Zato vabimo vse člane, da urede svoje razmerje do društva in tako pridobe možnost zavarovanja. Obenem tudi iskreno vabimo ostale rojake, da vstopijo v društvo.
Pripominjamo, da so vsem članom na voljo prijavni obrazci za prostovoljno višje zavarovanje do 1,000.000 pesov proti mesečnemu prispevku 1 pesa za vsak tisoč zavarovane glavnice. Vabimo vse, da to ugodnost izkoristijo.
Društvena pisarna posluje vsak delavnik, razen torka, od 16 do 20, ob nedeljah pa po dopoldanski maši.
OBVESTILA
SKAD: študijski dan z občnim zborom bo v nedeljo, 22. maja, v škofovem zavodu v Adrogué,Rivadavia 234. Pričetek ob 10 s skupno sv. mašo.
Velika proslava ob zaključku izrednega svetega leta bo na binkoštno nedeljo, 29. maja, popoldne v -Slovenski

Slomškov d©m
vabi vse rojake na
DRUŽABNO
PRIREDITEV
V NEDELJO, 15. MAJA
Ì šaljivi prizori
© bogat srečolov
© domače koline
za železno zaveso, ni toliko razlika med hiši v Buenos Airesu.
JAVNI NOTAR
Frasselts© KtaAi
€«®S3eiate E&eril»a«o Publioo Pta. tea ja, ofie. 2
Congafto 1642	©»®raos Airea
T. E. 35-8827
©a-.	IIMAVS S
ODVETNIK
Lavali« 123«, p. 12, of. 2, Capital j T. E. 35-2271
UradBo ure 17—29	j
Na telefonu tudi dopoldne	|
n——■«»■■—»«‘Mi
Barvama is)I©É®sa@
: l©plse Ina piil€Bv©r.|©
*	a
■ ■
I	S
Sahores 2570, Florida S
: «
Roditeljski sestanek šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna na slovenski Pristavi v Moronu bo dne 15. maja ob po) 4 popoldne. Na sporedu zanimivo predavanje.
FABRICA EN EXPANSION NECESITA
ffl©MSIES J®VEK DS Y MU€SA€ffi@S
responsables y seriös, con voiuntad, de labrarse un porvenir. Hòrario 'continuo con posibilidad de asistir a cursos noeturnos de capacitación. Solicitar entrevista con el Sr. Domicelj.
Bapelbril S. A.
Larrazabal 2076
Tel. 68-7204
Dr. Janez Kraljič
Slovenci in vojsko v Rusiji	3
Slovenci nismo verjeli v Hitlerjevo I jo kar gorko podložil policiji. Italijani
zmago. Nobeden ni verjel. Ne klerikalci, ne liberalci, ne socialisti in ne komunisti. (Merili smo ga z njegovimi merami. Obljubil je bliskovito vojno. ‘„Blitzkrieg“ se je bližal h koncu drugega leta, a konca vojske še Hitler ni zapazil. Zavezniki -so bili temeljito tepeni, a umaknili so se v svoje Piemonte in šumadije, odkoder smo vedeli, da se bodo ob svojem času vrnili bolj udarni in pripravljeni, kakor so -bili ob začetku. Čutili smo, da je Amerika iskala demokratične razloge, da vstopi v vojsko na strani Anglije in Francije. Zavezniki in Nemci so se zmerjali po radiju. London je opsoval Hitlerja kot idiota in osla. Nemci so ga slikali kot leva in
so me spraševali. Zanimali so se za celo storijo, vsako potankost in malenkost. Končno so me izpustili, navihano so se smejali, toda kakor minister Groga, niso nič rekli. Stvar se je zasukala, ko so Nemci zasedli Ljubljano. Dr. Hacin, policijski ravnatelj, me je klical in mi v nedvoumnih besedah povedal, da je moja primera tako kričeča, da „žali blaga nacistična ušesa“. Kar bo mogel, bo mojo produkcijo zakrival, če bo sploh uspel. Gestapo ve vse, tako je -zaskrbljeno govoril.
Mussolinija smo se manj -bali. Hitlerja smo jemali bolj resno. Kdaj bo Hitler toliko pogoltnil, da se bo zadušil? Kdaj se bo toliko razkoračil, da
orla. še se spominjam, kako so Angleži! se bo razčesnil? Nekega junijskega ju-
epretno zaobrnili besedo orel v Hitlerjevo zgubo. Londonski radio je kar v nemščini prebral nekaj načinov, kako se orel preživlja. Med drugim, da žre , tudi golazen in mrhovino.
Doma smo čutili, da Hitler le ni tak idiot in osel. Če je bil osel in idiot, kakšni osli in idioti so tisti, ki so pred ’ oslom bežali, čeprav so bili bolj številni! Za domačo uporabo smo si ukrojili svojo prispodobo tudi v Ezopovem stilu in tonu. Hitler je močan in podivjan bik. Zbezljal je in se ujel v dvorišče, ki je zagrajeno -s kamenitim zidom. Ven ne more in hrane mu bo zmanjkalo. Varno na visokem zidu sede zavezniki in kakor paglavci lučajo vanj kamenje in mu kažejo rdeče cunje, kadar se hoče ustaviti, čim bolj divja, bolj si lomi rogove, hitreje se bo razpočil in prej stegnil.. Ni bilo varno raznašati te Ezopove basni, ker je bila dovolj nazorna, da jo je tudi krava razumela. Neki ljubljanski Nemec me je slišal in
tra je Hitler, kakor Miklavžev parkelj, skočil iz škatlice in naskočil Stalina. Stalin je zagrešil v nacističnih očeh verolomnost, da je „rešil“ nekaj Poljske, ko je Hitler želel celo Poljsko. Pozabil je zgodovino. Kadar se deli Polj-
likega tako našeškala pri Kunners-dorfu, da so Rusi zasedli Berlin.
še bolj smo se čudili, ko smo se drugič znašli v vojnem stanju z Nezavisno Hryatsko. Dve slovenski županstvi so Hrvati že vzeli. Pretrgali so’
ključil več-stoletno zgodovino Kočevarjev v Sloveniji. Naj jih Bog osreči in blagoslovi, kjerkoli žive užaloščeni v izgnanstvu in begunstvu.
Druga slovensko-hrvaška vojska je rodila mednarodne posledice. Medvojna
vsako zvezo z Ljubljano. Župniki niso zgodovina Kočevja se je nadaljevala.
nadilo, da so našli velike zaloge mesa! tarina Velika pruskega Friderika Ve- odhajali s solzami. Tako je Hitler za-in vodke, nikjer pa kaše.
Sedem dni, ko se je vojska začela, sem bil zopet v Želimlju. Po kosilu sem prelistal časopise, g. Milavec jih je meditiral uro in pol. Večkrat se je zadovoljno smejal in veselo ploskal. Ko je nehal, sem ga dražil, kaj veselega je našel na tako uničevalni vojski? Njegova retorika je bila izzivalna. „Veš,“ je rekel, „vedno sem veroval, da je Bog moder in pameten, sedaj pa vidim in j j vem, da je bolj „brihten“, kakor sem mislil.“ „Ciril, Ciril,“ sem ga svaril, „ali ne čutiš, da si zašel v bogokletje?“ G.
Milavec je ostal trden in rekel: „Ti veš, da nočem žaliti Boga, le to bi rad povedal, da je Bog zelo, zelo moder.
Posrečilo se mu je, da je spravil dva hudiča: Stalina in Hitlerja, da se bosta klala na žive in mrtve. Ali naj Bog pošlje na naciste Marijino družbo, ali tretjerednice ali celo ljubljanskega škofa Rožmana? Vsi bi molili, naj. se Hitler spreobrne in naj mu Bog prizanese.
Toda ta dva hudiča se bosta bila zares.
To bo teater.“ „A Rusi bežijo,“ sem ga dražil. „Ti bolje veš',“ je dokazoval,
I „da Hitler ne bo kos Stalinu.“ „Kdo ska, si jo delijo Nemci in Rusi. Hitler bo zmagal?« Stalin,“ je napovedal, je prezrl to etiketo. Nemški strategi so Zavezniki so se razveselili, da si je vojsko odsvetovali, toda Fuehrer je Hitler privogčil to neumnost. Ko je znal vse bolje. Rusija je izčrpana po jelal nenapadalno pogodbo z Rusijo, se civilni vojni in ni še pripravljena za je hotel izogniti drugi fronti na Vzho-
moderno vojsko. Torej sedaj ali nikoli. Radio in časopisi so pripovedovali,
du. Sedaj je sam začel drugo fronto, ker je mislil, da fronte na Zapadu ni
da Nemci prodirajo tako hitro, da se, več. Pogazil je vse mednarodne pogod-
morajo ustaviti, ker jim zmankuje bencina. Vojskujejo se v sistemu Škarij. Na mnogih točkah se zapode tanki, ki zaokrožijo, da vjamejo Ruse. 'Stotisoče in milijone so že ujeli. Rusi se ne borijo, ker so oboroženi s koli in gorjačami. če -se umaknejo, jih komunisti, pokose s strojnicami od zadaj. Tako smo zvedeli, da imajo Rusi ne samo polena,
be in osebne obljube. Sovraštvo do Slovanov ga je oslepilo, da je preslišal svarila železnega kanclerja. Bismarck je učil Nemce: Kadar sta Prusija in Rusija živeli v miru, je Prusija uspevala. Kadar sta se Prusija in Rusija kregali, Prusija je trpela. Otto Bismarck je vedel, da je sv. Aleksander Nevski utopil nemški viteški red ▼
ampak celo strojnice. Nemce je izne-* Pejpušteem jezeru. Tudi to, da je Ka-
pisali ljubljanskemu škofu. Dr. Rožman' dejansko ni imel možnosti, da bi govoril s svojimi duhovniki. Tedaj: kdo? Zagrebški nadškof? Po kakšnem pravu? Poglavnik je izdelal bistroumen in drzen načrt. Obe županstvi „grdega slovenskega jezika“ mora zavarovati pred slovensko invazijo. Formiral je poseben hrvaški ekspedicijski zbor. Ustaši bodo zasedli večji pas Dolenjske pri Brežicah. Nato bodo prodirali do Svobodne Kočevske. Pobili bodo Ribenčane, če se bodo vojskovali z lesenimi rešeti in širokimi žlicami. Združeni Ustaši in Kočevarji bodo sunili proti Poli in Kopru, da bodo rešili „tužno Istro“ krvavega slovenskega jarma.
Druga „hrvatija“ je presedala celo Hitlerju. Poglavniku je ukazal, da mora Nezavisna Hrvatska takoj izprazniti slovensko ozemlje. Hrvati so udarili ob ustaške škornje in „uviek spremni“ z dolgim nosom odšli. Vse Slovence iz spornega ozemlja pri Brežicah je Hitler preselil v Nemčijo. 'Ker so Hrvati tako ljubili Kočevarje, je Kočevarje naselil pri Brežicah.
Konec Samostojne Kočevske. Kočevarjev je bilo preveč, da bi se vsi vselili v slovenski pas pri Brežicah. Preostanek so izselili na Koroško, žalostni so bili, ko so odhajali. Kakor hitro so preplesali veliki petek, so se čudovito iztreznili. Postali so najboljši sosedje. Slovensko so govorili. Nikoli bili neprijazni. Slovenci smo jih občudovali, ker so nas bolj zagovarjali, kakor kaj očitali Jugoslaviji. Vsak je vedel, da bo
Hitler je mislil, da bodo Ribenčani in Ljubljančani hlastno pokupili kočevsko zemljo in domove. Nihče ni kupoval. Hitler in Mussolini sta ustanovila konzorcij „Emona“; morda bodo Italijani pokupili. Hiše so bile prazne. Pozneje so se vselili partizani in komunisti. Kočevski Rog so spremenili v komunistično trdnjavo in domobranski grob.
Poglavnik se je maščeval nad Hitlerjem. Dr. Pavelič in hrvaško sobranje so ukrenili, da Nezavisna Hrvatska postane „kraljestvo“.
Hrvaško krono so ponudili Majmonu Savojskemu, ki je bil uradno — Duca di Spoleto. Duce je dolgo premišljeval, če bi to čast naklonil savojskemu princu. Mussolini je končno milostno privolil. Tokia Majmon 'Savojski ni nikoli prišel v Nezavisno.
'Naša jugoslovanska vlada je srečno prišla v London. Bila je naše upanje. Slovenski klerikalci, liberalci in socialisti smo ji bili zvesti. Za nas vse je bil Ir. Miha Krek naš legitimni predstavnik. Doma smo vedeli, da je vojska prešla v zadnje in odločilno poglavje. Ljudje so začeli odkopavati orožje in strelivo, kolikor so ga poskrili pred Italijani. Serenadarji (komunisti) iznad frančiškanskih stopnic so se potuhnili kakor žabe v mlaki. Nič dobrega nismo pričakovali od bodočnosti. Doma so V3Ì Slovenci bili trdno zbrani okrog škofa Rožmana, ki je bil edina priznana avtoriteta za vse stranke razen komunistov. Papež je bil „daleko“.
(Konec);