GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO nosofrTMftjfft v smet mftL vije 5 čel. načela^______ zasedaiiHT^SV'NO J PROIZVODNJA V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1975 TOZD PREDILNICA Metlika % izvrš. Enota mere Plan Izvršeno plana Stara predilnica baz. kg. Nm 40 538.080 560.939,70 104 Repco predilnica baz. kg Nm 40 138.364 42.194,50 30 Skupaj baz. kg Nm 40 676.444 603.134,20 89 TOZD TKANINA Predilnica II baz. kg Nm 40 538.080 552.078,20 103 Priprava posuk. kg 1,042.100 1,010.334,30 97 Tkalnica votki 6,203.376 5,919.495 96 Oplemenitilnica got. metri 3,058.500 2,928.856,60 96 Pletilnica obrati 2,681.960 2,842.961 106 TOZD KONFEKCIJA Konfekcija Novo mesto kom 366.216 322.067 88 Konfekcija Vinica kom 336.610 281.358 84 Konfekcija Trebinje Skupaj lastne kom 253.800 246.416 97 konfekcije kom 956.626 849.841 89 Kooperacije kom - 47.223 - TOZD STREŠNIK opeka kom 5,167.082 4,888.966 95 TOZD TRGOVINA bruto realizacija 36.050.000 35,640.616,95 99 Iz podatkov o doseženi proizvodnji v 9. mesecih letos, je razviden padec proizvodnje, kar se je odrazilo v poslabšanju poslovnih rezultatov. PRODAJA V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1975 I - IX 1974 I -IX 1975 Indeks Tkanine (m) Konfekc. izdelki 2,769.667,60 2,906.223,40 105 — (kom) 649.890 826.173 127 Strešnik (kom) 3,854.694 4,173.399 108 Trgovsko blago 25,581.523,40 35,640.616,95 139 Prodaja naših izdelkov se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala pri vseh vrstah izdelkov. STANJE ZAPOSLENIH Stanje Popreč. Plan Stanje 31. 12. I-IX 1975 30. 9. 1974 1975 1975 TOZD PREDILNICA Metlika TOZD 285 312 318 318 TKANINA TOZD 1.019 1.013 1.054 1.000 KONFEKCIJA TOZD 934 938 941 904 STREŠNIK TOZD 100 97 94 98 TRGOVINA 67 66 63 67 IVS Skupne službe 109 109 115 106 podjetja Menza 100 109 129 116 Novo mesto 18 19 16 18 Skupaj podjetje 2.632 2.663 2.730 2.627 Podatki o številu zaposlenih izkazujejo znižanje števila zaposlenih. Največja razlika med planiranim številom zaposlenih in med številom zaposlenih po stanju na dan 30. 9. 1975 je v TOZD TKANINA za 54 delavcev, v TOZD KONFEKCIJA za 45 delavcev in v IVS za 9 delavcev. O ostalih podatkih poslovanja za obdobje januar september bo objavljena informacija v naslednji številki glasila. V nedeljo je bilo v Dolenji Straži ljudsko zborovanje, združeno z zborom aktivistov Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, je med drugim poudaril, da nobena, še tako okrutna sovražna ofenziva ni mogla nikoli zatreti upornega duha dolenjskega človeka. Skupnost slovenskih občin je ob sodelovanju vseh občinskih skupščin v Sloveniji pripravila publikacijo o občinskih praznikih. Izšla bo v novembru 1975. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami odobrile sestavke. Poleg udeležencev NOB, raziskovalcev in poklicnih zgodovinarjev so pri pripravi in urejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega poljudnostrokoven opis vseh dogodkov, v spomin na katere praznujemo občinske praznike in praznik mesta Ljubljane. Avtorji so po svoji presoji vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred temi dogodki in po njih ter dali s tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe. Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj posega z opisi praznikov tudi v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, opisuje spopad revolucionarnega delavstva z orjunaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934, ustanovitev in organiziranje Osvobodilne fronte, formiranje prvih partizanskih enot, organizacije ljudske oblasti, osvoboditev in zadnje boje v drugi svetovni vojni na našem ozemlju. To je prva publikacija pri nas, v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki na tak način obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja. Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Imel bo format 22 x 22 cm in bo obsegal 200 strani. Želimo, da bi ta publikacija prišla med čim širši krog naših delovnih ljudi in občanov. Mladini bo zbornik nepogrešljiv učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, vsakomur pa bo tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke. Prednaročniška, cena zbornika je 100,00 din» prednaročila pa sprejemamo do 15. novembra 1975 v kadrovskem oddelku. V prosti prodaji bo knjiga precej dražja. Ta zbornik vam zelo priporočamo, zato pričakujemo vaša naro- čila- UREDNIŠKI ODBOR Novo mesto se je v 30 letih razvilo iz idiličnega podeželskega mesteca v pomembno industrijsko središče naše regije Lahko smo ponosni na Jugoslovanski narodi proslavljamo v letošnjem letu eno svo-jih največjih in najpomembnejših obletnic, 30-letnico zmage nad fašizmom. Velik je delež narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v zmagi antihitlerjevske koalicije. Zmaga narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije v Jugoslaviji je pokazala vsem zatiranim in podjarmljenim narodom, da narod, ki je enoten in ima jasne cilje, lahko premaga slehernega sovražnika. Tudi občani naše občine so prispevali svoj delež k tej veličastni zmagi. V NOB je sodelovalo več tisoč borcev in aktivistov. Več kot 120 jih ima Partizansko spomenico 1941, sedem je narodnih herojev. V vsaki krajevni skupnosti govore spomeniki znanim in neznanim borcem NOV o veliki ljubezni slovenskega človeka do svoje zemlje. Borci narodnoosvobodilne vojske in socialistične revolucije so bili tudi po zmagi nad fašizmom nosilci najtežjih nalog pri krepitvi materialne osnove in pri razvijanju novih samoupravnih socialističnih odnosov. O uspehih gospodarske rasti občine v zadnjih 30 letih govore zlasti tile podatki: leta 1945 je bilo v občini zaposlenih preko 3.000 ljudi. Drugi občani so se preživljali s kmetijstvom ali pa so odhajali iskat delo drugam. Danes je zaposlenih preko 20.000 ljudi oziroma 38 % vsega prebivalstva. Preko 45 % od vseh zaposlenih je žensk. Zadnji uradni podatki o narodnem dohodku na prebivtlca govore, da je ta v naši občini 26.600 din (v SRS 24.800 din). Posebno hiter razvoj je občin? doživela po otvoritvi ceste Ljubljana— Zagreb. Okno v svet se je odprlo. Hitreje se je pričela razvijati industrija. Ožja in širša domovina govori o gospodarskem čudežu v Novem mestu, kije le rezultat dela pridnih rok, znanja delovnih ljudi in velike ljubezni do Dolenjske. Vse to je lahko prišlo do popolne uveljavitve le v novih samoupravnih socialističnih odnosih. Novomeške organizacije združenega dela IMV, ISKRA, KRKA, LABOD, NOVOLES, NOVOTEKS, PIONIR in druge so dvignile občino iz gospodarske anonimnosti. Sadovi njihovega dela so znani v ožji in širši domovini pa tudi v svetu. Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v Novem mestu so vedno razumeli potrebo po hitrejšem razvoju tudi drugih območij v naši republiki in zunaj nje, posebno manj razvitih. Tovarne na Vinici, v Črnomlju, Suhorju, na Mirni, v Brežicah, Trebnjem, Ptuju, Trebinju, Belem Manasti-ru in drugod govorijo o solidarnosti, odprtosti in povezanosti delovnih ljudi in občanov naše občine z drugimi. Tovarna Industrije motornih vozil v Belgiji, Krke-v Keniji, hotelski objekti Pionirja na Poljskem pa govorijo o sposobnosti vključevanja novomeškega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Iz vsega tega vidimo, daje tudi organizacija združenega dela Novoteks mnogo prispevala k hitrejšemu razvoju občine in nerazvitih območij v Sloveniji in v Jugoslaviji. O tem govori tudi plaketa mesta Novo mesto, ki jo podeljuje občinska skupščina ob občinskem prazniku za uspešno in prizadevno delo na gospodarskem, samoupravnem in drugem področju. To priznanje je dobil Novoteks leta 1970. V Novem mestu so znana pri zadevanja temeljnih organizacij združenega dela Novoteksa pri reševanju širših družbenih problemov, kot so otroško varstvo, stanovanjska izgradnja in drugo. Dolenjska slikarska kolonija tudi vedno najde podporo pri kolektivu delovne organizacije Novoteks. Športniki — košarkarji in kolesarji s ponosom nosijo ime te organizacije. Še in še bi lahko naštevali. Velik napredek je opaziti tudi pri turizmu in gostinstvu, vendar ta dejavnost v strukturi gospodarstva v občini še ne pomeni to, kar bi lahko in morala. Občanom naše občine pa je dobro znano, da je bilo ob hitrem porastu gospodarstva, posebno industrije, premalo storjenega za hitrejši razvoj infrastrukture. V družbenem planu za obdobje 1976-1980 predvidevamo hitrejši razvoj srednjega šolstva, stanovanjske izgradnje, otroškega varstva, prometa, trgovine. Sedanjo raven industrije pa tudi družbenih služb bo možno dvigniti z večjim angažiranjem materialnih sredstev in znanja za ta področja. V prihodnje nas čakajo posebno odgovorne naloge pri uresničevanju samoupravnih delegatskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, povezava teh delegacij z delegacijami v skupščini občine in v samoupravnih interesnih skupnostih. Le v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami bomo te zahtevne naloge lahko uspešno uresničili. uspehe Prepričan sem, da sta ugled in moč naše samoupravne družbe taka, da lahko optimistično gledamo v prihodnost. Analize razvoja samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih govore, da je bilo v sorazmerno kratkem času mnogo storjenega, obenem pa ti podatki obvezujejo vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. da uresničijo nova ustavna načela povsod tam, kjer so še pomanjkljivosti. Aktivnost delegatov v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti govori o poznavanju problematike v sredinah, iz katerih delegati izhajajo. Zagotovitev trajnih materialnih virov za krajevne skupnosti bo zagotovo v še večji meri pospešila delo občanov v krajevni skupnosti. Povsod samoupravni odnosi še niso zaživeli. Zato bo potrebno ustrezneje povezati delegate z volilci, delegate krajevne skupnosti z delegati v temeljnih organizacijah združenega dela in z delegati v samoupravnih interesnih skupnostih. Dosedanje bogate izkušnje pri aktivnosti samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v občini so porok, da bomo zastavljene cilje tudi v bodočnosti uspešno uresničevali. Vsem delavcem organizacije združenega dela Novoteks iskrene čestitke ob občinskem prazniku in obilo uspehov tudi v prihodnje. Predsednik občinske skupščine Novo mesto JAKOB BERIC stran 3 V prvih novembrskih dneh, po končani ofenzivi v Rogu, so se zbrali delegati, ki so bili izvoljeni na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Odpotovati je bilo treba na drugo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). Takrat so delegati zvedeli, da bo zasedanje nekje na Hrvatskem. Kidrič je predvideval, da bo pot dolga, zato se je bilo treba takoj odpraviti. Za odhod je bila pripravljena tale slovenska delegacija: Boris Kidrič, Josip Vidmar, Josip Rus, Zoran Polič, Prane Lubej, Edvard Kocbek, Tone Fajfar, Marijan Brecelj, general Jaka Aršič, Josip Jeras, slikar Božidar Jakac, Ivan Novak, zdravnik Pavle Lukašek, Mica Šlandrova, dr. Lado Vavpotič. Doma so ostali Franc Svetek, dr. Maks Šnuderl in dr. Anton Kržišnik, ki bi težko prestali dolgo pot, medtem ko je Janez Hribar zaradi vnete noge moral odnehati še preden so odposlanci zapustili Slovenijo. Pri Vrhovnem štabu je bil že takrat Edvard Kardelj, France Leskovšek pa se je mudil na Primorskem. Nekateri izvoljeni delegati niso mogli oditi zaradi vojaških opravkov (komandant Stane Rozman, Ivan Maček), drugih pa ni bilo mogoče zbrati v taJco kratkem času. Iz glavnega štaba so se v spremstvu izbrane majhne čete pod poveljstvom Albina Graj-zerja, enega najbolj hrabrih slovenskih partizanov, delegati spustili v dolino proti Črmošnji-cam. nato pa so se z vozovi odpeljali do C momlja. Ni bilo dosti časa, saj so morali največji del poti opraviti ponoči. Priti je bilo treba čez Kolpo, zato so se odpravili pred nočjo na pot. Cesta Karlovac Reka je bila posebno dobro zastražena. Nemci so pustili za seboj dobro utrjene ustaške postojanke. Čez Kolpo so se odpeljali s čolni med Vinico in Starim trgom, kmalu so bili tudi preko ceste. Začela se je naporna pot. Izogibali so se vasi, bližala seje zima in sneg je že začel naletavati. Snega se partizani nikoli niso veselili. Odkrival je poti in oteževal gibanje. Tudi tokrat je delegate skrbelo, da ne zapade sneg, preden se ne vrnejo z dolge poti, saj je bil že 11. november. Pot se je neznansko vlekla. Dolga kolona je vedno počasnejša od posameznih kurirjev. Bili so na smrt utrujeni, ko so prispeli do reke Mrežnice, globoke in tihe vode, kjer seje začenjalo pravo osvobojeno ozemlje. S splavom so se prepeljali čeznjo in že so bili v Kor-dunu, partizanski pokrajini na Hrvatskem. Zgodaj zjutraj 14. novembra so nadaljevali pot s kamionom in preko prelaza Ma- la Kapela so se spuščali v Gacko dolino do Otočca v Liki, ki je bil središče hrvatskega osvobojenega ozemlja. V Otočcu je bilo zbranih nekaj desetin najbolj znanih političnih in vojaških voditeljev iz Slovenije in Hrvat-ske. Opoldne 17. novembra so se zbrali vsi delegati iz Slovenije in Hrvatske in s kamioni nadaljevali pot skozi Korenico do Udbine. Od tu so krenili peš čez hribe proti jugovzhodu. Slehernemu udeležencu tega potovanja je ostala težavna pot čez hribe v neizbrisnem spominu. Gazili so po blatnih stezah mimo samotnih taborišč beguncev, ki so pred Nemci in ustaši pribežali iz Lapca. Pred hitro in zasilno zgrajenimi zemljankami so sedeli starci, žene in otroci. Med drevjem je bilo ob vozovih privezane nekaj živine. Kmalu za taboriščem so se pričeli spuščati skozi gozd proti dolini. V dolini je glavna cesta, ki pelje iz Bihača in Lapca v Knin. To cesto, ki sojo nadzorovali Nemci skupaj s četniki in ustaši, je bilo treba prestopiti in priti čimprej na drugo stran, do prve vasi, ki je bila že pod partizansko kontrolo. Vodstvo pohoda je prevzel general Jaka Avšič, ki je imel najvišji vojaški čin. Cesta je bila močno zastražena. Jaka Avšič se je naglo odločil: kolono je obrnil nazaj v hrib, kjer so čakali, ko se je po cesti ves dan valila nemška kolona nekam v notranjost. Za oblačnim in deževnim dnem je prišla temna in hladna noč. V zgodnjih jutranjih urah so prekoračili cesto. Hitro so morali do prve vasi, ki je bila dobrih 10 km oddaljena. Na tej poti je marsikomu pohajala sapa. Stari možje, kakor Ribar, Mandič. Jambriščak in drugi, so si vztrajno prizadevali, da bi držali korak v hitrem pohodu. V vasi so jih lepo sprejeli, dali so jim vse. kar je vas premogla in po izdatnem počitku so popoldne z majhnimi vozovi od-drdrali po dolini Une proti Bosni. 20. novembra, potem ko so prespali na slami v komandi mesta v Srbu, so v dežju odpotovali v notranjost Bosne. Stisnjeni na majhnih bosanskih vozičkih, pokriti s ponjavami, so se nekaj ur vozili do vasice Trubar, kjer so jih čakali kamioni. Pri vsem tem prerivanju po hlatni ilovici še slutili niso, da so to jutro komaj ušli veliki nevarnosti. Šele kasneje so zvedeli, da so kmalu po njihovem odhodu v Srb vdrli nemški tanki. Že se je skoraj zvečerilo, ko so v nalivu, utrujeni in premočeni v Trubarju posedli na ka- mione in se po slabi poti odpeljali proti Drvarju. Pozno ponoči so premočeni in premraženi prišli v Livno. Na mah so bile pozabljene vse tegobe težke poti. Tu so se dobro okrepčali in odpočili. Zjutraj jih je prebudilo sonce. V Livnu so ostali do 28. novembra; tam so tudi zvedeli, da bo zasedanje v Jajcu. Kmalu po prihodu v Jajce jih je sprejel tovariš Tito. Prišel je po obokanem hodniku podzemnega zaklonišča, ogrnjen v siv vojaški plašč: mož resnih, izklesanih potez. Dotlej ga večina poslancev slovenskega naroda še ni videla. Poznali so ga le po podobah, ki so prihajale iz Bosne, in po tistih, ki so jih na svojih tiralicah objavljali okupatorji. Po vrsti se je rokoval z vsemi poslanci, izrazil je svoje veselje, da jih je prišlo toliko iz Slovenije- Ta dan — bilo je 29. novembra — je bil izpolnjen z mrzličnimi pripravami na zasedanje Protifašističnega sveta. Ko seje zmračilo, so začeli delegati iz vseh krajev polniti dvorano Sokolskega doma. V dvorani, ki je lahko sprejela nad 300 ljudi, je v pričakovanju zgodovinskih odločitev vladala nestrpnost. Oglasila seje partizanska pesem, ki seje spremenila v navdušeno pozdravljanje, ko je vstopil Tito s svojimi najožjimi sodelavci. Nato je stopil na govorniški oder Ivan Ribar, predsednik Protifašističnega sveta, in začel zborovanje. Izvoljeno je bilo predsedstvo, takoj zatem pa je dobil besedo Tito. Govoril je skoraj eno uro in prikazal politični in vojaški potek osvobodilnega boja in izdajo ubežniške vlade. Za Titom so se zvrstili številni govorniki iz vseh pokrajin, ljudje raznovrstnih prepričanj, predstavniki nekdanjega političnega življenja so se vrstili za mladimi, novimi ljudmi, ki so nosili na svojih ramenih vso težo osvobodilnega boja. Spregovorila je boreča se Jugoslavija in vse je prevzemalo enotno prizadevanje: doseči zmago nad tujimi in domačimi sovražniki ter ustvariti novo Jugoslavijo, osvobojeno socialnega in narodnega zatiranja, domovino enakopravnih narodov, v kateri bo imelo ljudstvo vso oblast. Proti jutru je bila sprejeta znana deklaracija- Dobili smo vrhovno zakonodajno in predstavniško telo Jugoslavije. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije je postal začasni organ vrhovne ljudske oblasti v Jugoslaviji med narodnoosvobodilno vojno. Zato ta dan štejemo za rojstni dan naše socialistične samoupravne državne skupnosti. Mladinske delovne akcije Letos so bile v Sloveniji tri mladinske delovne akcije. Te akcije so oblika solidarnosti in šola samoupravljanja, zato mislim, da je naša delovna organizacija s prispevkom brigadirjev veliko prispevala razvoju nerazvitih področij, mladincem pa omogočila udeležbo na akciji kot v politični šoli, v šoli resnično neposrednega samoupravljanja. Udeležbo naših mladincev moramo razumeti kot veliko investicijo v mlade družbenopolitične delavce iz baze, ki se morajo v nadaljnjem delu angažirati na vseh področjih v naši delovni organizaciji. Iz občine Novo mesto je največ brigadirjev prispevala naša delovna organizacija. Na republiški MDA „SUHA KRAJINA 75“ so sodelovali: Progar Ciril, Pureber Bojan, Gazvoda Stane, Gajič Darko. Na republiški MDA ,.BRKINI 75“: Kafcrle Ciril, Bedek Silva. Janežič Evstahij, Ribič Adolf, Planinšek Zvone, Pureber Bojan. Ob tem zaključku akcij je naša OO ZSM dobila javno pohvalo OK ZSMS, vodstvo OO Zveze socialistične mladine Novoteks pa se v imenu udeležencev in v svojem imenu zahvaljuje vsem članom delovne organizacije, ker so omogočili desetim mladincem iz naših vrst udeležbo na delovnih akcijah. MIRKO Najvažnejša je produktivnost ,,Za vso našo družbo je v tem trenutku najpomembnejša stabilizacija," je poudaril predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špi-Ijak na seji predsedstva sveta jugoslovanskega sindikata. V nadaljevanju je dejal, da je naloga sindikata jasna: boj za večjo produktivnost dela. Poudaril je še, da je za sindikate še posebno po metnim a materialna stimulacija delavcev. Delo in nedelo ne moreta biti enako vrednotena ter nagrajevana. Zato bo sindikat vztrajal pri oblikovanju sistema delitve po delu, saj le tak sistem omogoča večjo produktivnost. Spiljak je tudi dejal, da večje produktivnosti ne smemo iskati samo v fizičnem obsegu dela. Na produktivnost vplivajo rhdi sistem delitve, organizacija dela in tehnologije. O dohodku še vedno ne odločajo v TOZD, brez česar pa ne more biti večje produktivnosti. Vrednotenje učinkovitosti V samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD in delovne skupnosti skupnih služb podjetja so sprejeta določila za vrednotenje učinkovitosti delavcev. Osebni dohodek v bodoče ne bo odvisen samo od vrednosti delovnega mesta, od količine opravljenega dela oziroma izvršenega števila delovnih ur, pač pa tudi od drugih kriterijev, to je od kvalitete opravljenega dela, od odnosa do delovnih sredstev, odnosa do sodelavcev, spoštovanja delovnih predpisov, uspešnosti vključevanja v delovno nalogo in uspešnosti vodenja. Osnovni namen ocenjevanja učinkovitosti dela je, da bi pridni delavci dobili višji osebni dohodek, to je, da bi poleg osnovnega osebnega do-.hodka prejemali stimulacijo. Za razliko od dosedanjega sistema gibljivega dela, ki se je odvzemal na podlagi pavšalne ocene, pa je ocenjevanje učinkovitosti delavcev v proizvodnji in delavcev v skupnih službah vezano na področno razčlenjene kriterije. Ocenjevanje bo vsake tri mesece, po potrebi pa lahko tudi vsak mesec. Na oceno se bo vsak delavec lahko pritožil. Pri uvedbi vrednotenja učinkovitosti delavcev računamo na precejšnje probleme oziroma na odpor. Z gotovostjo pa lahko računamo, da bodo pridni delavci podprli prizadevanja komisij za osebne dohodke in komisij, ki bodo izpeljale vrednotenje. To je največji porok, da bodo doseženi želeni učinki, kar se bo odrazilo v večji prizadevnosti, boljši kvaliteti dela, večji odgovornosti do dela in delovnih sredstev, v boljših medsebojnih odnosih in boljši delovni disciplini. Stalno opozarjanje na posamezne pomanjkljivosti, kar je bila dosedanja praksa, ni prineslo nobenih rezultatov, razen ugotovitev, da se stanje stalno slabša. Stimulacija, ki bo neposredno vezana na osebne dohodke, pa je že preizkušena oblika, ki bo veliko prispevala k stabilizacijskim prizadevanjem. Pri uvajanju vrednotenja učinko- vitosti sta TOZD Konfekcija in Strešnik pridobila že nekaj praktičnih izkušenj. Glavna pomanjkljivost pri vrednotenju učinkovitosti je podobna kot pri dosedanjem sistemu gibljivega dela: pavšalno ocenjevanje na osnovi splošnega vtisa. S tem pa ocena ne doseže pravega učinka. Zato je potrebno ocenjevati po posa- meznem kriteriju, ker le tako lahko delavec izve, kje dela napake: npr. da dela premalo kvalitetno, da ne pazi na izdelavni material, da ne dela po navodilih itd. Razveseljivo je, da je bilo ocenjevanje v obratih doslednejše, zato se delavci niso upirali ocenjevanju. S. D. A Srečanje aktivistov ZB Novoteks Bila je sobota, 20. september. Zbrali smo se na avtobusni postaji, od koder nas je avtobus popeljal preko Gorjancev v Metliko. V Metliki so nas na trgu pozdravili člani aktiva ZB iz naše predilnice. Med njimi je bil tudi predsednik Občinskega odbora ZB Metlika. Skupaj smo krenili do spomenika, kjer je naš aktiv položil venec. Nato je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZB Metlika. Izrazil je zadovoljstvo, da je prišlo do tega srečanja. Na kratko nas je seznanil o sodelovanju Bele krajine med NOB. Čeprav revna pokrajina, je dala veliko borcev in tudi drugače pomagala partizanom. Po vojni seje tudi v Beli Itajini začela razvijati industrija in danes je Metlika glavno industrijsko središče Bele krajine. Tu je zrastlo več tovarn, med njimi tudi naša TOZD Predilnica. Na koncu govora nam je predsednik zaželel prijetno bivanje pri njih. Nato smo si ogledali muzej NOB in Belokranjski muzej. Upravnik muzeja nam je pripovedoval o boju Bele krajine med NOB in mi smo ga z zadovoljstvom poslušali. Po ogledu muzeja smo se odpeljali do vinske kleti. Tu nas je vodja tega obrata pozdravil in nam razkazal ves postopek predelave grozdja. Tudi to smo z zadovoljstvom spremljali, saj je med člani veliko takih, ki se ukvarjajo z vinogradništvom. Na žalost si nismo mogli ogledati polnilnice, ki ni obratovala zaradi trgatve v njihovih vinogradih. Potem smo se odpeljali do našega obrata, kjer smo se vsi poču- tili bolj domače. Ogleduh smo si staro in novo predilnico. Z večjim zanimanjem smo si ogledovali novi del: lepa proizvodna dvorana, novi stroji, klimatizacija. Vsi smo tega uspeha veseli, saj živimo pod eno streho. Z obratovanjem nove predilnice v Metliki je tudi v naši predilnici v Novem mestu odpadlo sobotno nočno delo. S tem smo končali delovni program našega izleta. Z avtobusom smo se odpeljali v Podzemelj. Tu so Belokranjci pokazali njihovo tradicionalno gostoljubnost. Pod kostanji pri Veseliču je bilo vse pripravljeno. Ze kar malo utrujeni smo posedli okrog belo pogrnjenih miz. Kramljanje se je začelo in vsi smo bili veseli, da je do tega srečanja prišlo. Natakarice so postregle z odojki in jagne-ti in belokranjsko črnino, seveda tudi belega ni manjkalo. Po dobrem kosilu in dobri kapljici smo bili še bolj razpoloženi; tudi zapeli smo. Med nami se je znašel tudi harmonikar, ki je poskrbel za še boljše razpoloženje in ples. Čas je hitro mineval. Na koncu smo skupaj zaplesali kolo. Na koncu so spregovorili predsedniki obeh aktivov in poudarili, naj bi bilo še več takih srečanj, saj se naše vrste iz leta v leto redčijo. Oba govornika sta ugotovila, da smo v dosedanjem delu naših aktivov bili premalo povezani med seboj. V bodoče naj bi se pogosteje srečevali in se seznanjali z raznimi problemi ter na ta način utrjevali samoupravne odnose med TOZD. Letos poteka sedmo leto mojega vzgojno-izobraževalnega dela v tovarniškem vrtcu. Ko sem prišla v vrtec, so bile razmere v njem zelo neurejene. Obiskovalo ga je malo otrok, pa še ti niso bili vsi iz družin staršev, zaposlenih v tovarni. Kmalu se je stanje spremenilo. Starši so dobili zaupanje v vrtec in število otrok se je tako povečalo, da je vrtec postal samo tovarniški. Otroci staršev, ki niso bili zaposleni v Novoteksu, so morali svoje malčke vzeti iz ustanove. Tovarniških otrok je bilo celo toliko, da je postal vrtec, ki je imel samo dve zelo majhni igralnici, še zanje pretesen. Povezala sem se s predstavniki tovarne in se z njimi posvetovala glede razširitve vrtca. Vodstvo tovarne je pokazalo veliko razumevanja in adaptiralo prostore pod menzo. Ti prostori so postali zaradi nenehnega naraščanja števila otrok kmalu pretesni. V tem času se je veliko govorilo o izgradnji novega vrtca. Zamisli in želje o novem sodobnem vrtcu so preprečile finančne težave. Kljub oviram seje našim malčkom nasmehnila sreča, saj so tovarniški samoupravni organi sklenili, da bodo v najkrajšem času adaptirali prostore nad menzo. Tu bo našlo prostor za vzgojo in varstvo petdeset otrok. Izboljšale se bodo prostorske razmere starega vrtca, saj bo šlo v zgornje prostore osemnajst otrok. Z ureditvijo prostorov nad menzo bodo malčki živeli v precej boljših razmerah kot doslej. Vesela sem bila, da so predstavniki tovarne sprejeli najboljše predloge: da nove igralnice, kuhinjo in delno tudi stari del vrtca opremijo s sodobnim pohištvom, takim, kot ga imajo najbolj urejeni vrtci po Sloveniji. Poleg opreme bo vrtec pridobil še sodobna učila in igrače. Za razširjeni vrtec bomo nujno potrebovali dve vzgojiteljici in čistilko. Čeprav vzgojiteljic trenutno ni, mislim, da bomo tudi to težavo rešili. Tovariš Danilo Kovačič, ki skrbi za kadrovske zadeve v tovarni, je obljubil vso pomoč. Tako sem prepričana, da bo po končani adaptaciji zagotovljen tudi ustrezni kader za nemoteno vzgojno-izobraževalno delo v tovarniškem vrtcu. Težave imamo še z dokončno ureditvijo otroškega igrišča. Na njem je treba urediti odtok vode, posaditi drevje in očistiti okolico. Zato prosim vodstvo tovarne, naj se zavzame za hitro in dokončno ureditev otroškega igrišča. Prizadevanja tovarne se ne kažejo samo pri pridobivanju novih prostorov, temveč tudi pri vsestranski materialni pomoči za učila, igrače in prehrano. Tovarišu Ozimku, vodji menze, in ostalim v kuhinji se zahvaljujem za svežo in okusno pripravljeno hrano, ki jo dobivajo naši otroci. Kot vodja vrtca sem tudi z delom svojih sodelavk zelo zadovoljna, saj se zelo prizadevajo za pravilno vzgojo in varstvo. Zavedamo se, da urejeno varstvo prispeva k boljšemu počutju staršev na delovnem mestu in s tem k večji storilnosti. Priznati moram, da je vzgojno-izobraževalno delo uspešno tudi zaradi stalnega sodelovanja staršev, ki se zelo zanimajo za vzgojo in izobraževanje svojih malčkov. Staršem se iskreno zahvaljujem za priznanje v tovarniškem glasilu. Poleg predstavnikov tovarne se za boljše počutje naSh otrok prizadeva tudi tovarniški sindikat, kije že večkrat prispeval denarno pomoč. Tudi letos so nam obljubili denar za nabavo najsodobnejših igrač. Zaradi razumevanja tovarne, ki prispeva precej denarja, je varstvo otrok v našem vrtcu veliko cenejše kot v ostalih vrtcih oziroma pri privatnikih. Ob zaključku še to: ogledala sem si idejni načrt novega vrtca za sto-dvajset otrok. Mislim, da bo tudi ta zamisel nekoč uresničena, seveda je to odvisno tudi od prizadevanja vsakega posameznika, da bi z večjo produktivnostjo ustvaril čim več. Tako se bo sčasoma nabral denar za gradnjo novega vrtca, ki bo čez nekaj let nujno potreben. LJUBA PENKO Samoupravna delavska kontrola Kadar pravimo samoupravna delavska kontrola, mislimo na kontrolo, ki jo opravljajo delavci, in sicer organizirano v okviru delavskega sveta in drugih samoupravnih organov, še posebej pa v okviru neposredno izvoljenega organa samoupravne delavske kontrole. Samoupravna delavska kontrola je organ delovne skupnosti in opravlja samoupravno nadzorstvo celotnega proizvodnega, poslovnega in samoupravnega procesa in zagotavlja nemoten razvoj socialističnih medsebojnih odnosov, uresničevanje delitve po delu, dobro gospodarjenje ter zaupanje v človeka in njegove osebne odgovornosti. Člane za te organe neposredno volijo delavci, osnovna organizacija sindikata pa je politično odgovorna za učinkovito delovanje organov samoupravne delavske kontrole. Oglej- mo si poleg že navedenih še nekaj najpomembnejših načel organiziranja organov samoupravne delavske kontrole: - v te organe so lahko izvoljeni le delavci, ki imajo družbenopolitične in moralne kvalitete; - člani organa samoupravne delavske kontrole ne morejo biti izvoljeni delegati organov upravljanja, člani kolektivnih izvršilnih organov, poslovodni in ostali vodilni delavci; - tudi pri tem organu naj bi veljalo načelo delegatskega sistema: za-s to pa ne morajo biti vse volilne enote, upoštevati je treba tudi socialno strukturo delavcev. Kot vidimo, gre za podobna ali celo enaka načela kot pri drugih neposredno voljenih organih, s to razliko, da je to organ kontrole in ne organ upravljanja. 132. člen ustave SRS določa: „Delavci v temeljni or- ganizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole." 133. člen republiške ustave pa določa: „Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravlja Iških funkcij. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni." Iz tega sledi, da smo vsi delavci dolžni, da se v sistem samoupravljanja vključujemo ustvarjalno in učinkovito. Nas temeljni zakon sicer nalaga delavski kontroli konkretne naloge, vendar se moramo zavedati, da člani delavske kontrole stojijo pred precej zahtevno nalogo. Pa jroglejmo, kakšne naloge nadzora določa ustava: ■MB izvajanje biaiuia ...__0... „ upravnih aktov organizacije, - izvajanje samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov, - izvajanje sklepov delavcev, - izvajanje sklepov organov upravljanja ter izvršilnih, poslovodnih organov organizacije, - skladnost aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, - izpolnjevanje delovnih in samo-upravljalskih dolžnosti delavcev, - izpolnjevanje delovnih in samo-upravljalskih dolžnosti organov in služb organizacije, - ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi, - izvajanje načela delitve po delu (»i razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, - uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu, - obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, - uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Menim, da je sedaj 133. člen republiške ustave, ki pravi, da je vsak delavec osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih dolžnosti, veliko jasnejši in ne pomeni, da je s tem, ko smo za dve leti izvolili organ delavske kontrole, delo opravljeno, pač pa terja delovno disciplino, varčevanje, proizvodnjo s čim manjšimi stroški, čim boljše rezultate. To pa ni nič drugega kot' ustvarjeno in učinkovito vključevanje v sistem samoupravljanja ter izvajanje samoupravne delavske kontrole. UIUglll V1J1IU- Vsakdanji prizor iz dela na zapletenih aparaturah v fizikalnem laboratoriju. Novi prostori za vrtec Že nekaj let ob sprejemu novih otrok v vrtec ugotavljamo, da je leta premajhen oziroma že sedaj prenatrpan. Se posebej.se je to pokazalo letošnjo jesen, ko je komisija za sprejem v vrtec sprejela le 15 otrok, zaradi pomanjkanja prostora pa je morala odkloniti okoli 40 otrok. Zaradi tega smo začeli razmišljati o povečanju vrtca v delno že izpraznjenih prostorih nad menzo. S preselitvijo še dveh strank nad menzo bomo pridobili 76,8 m2 površine, ki bi jo adaptirali za potrebe vrtca; tu bodo dve novi igralnici, garderoba in sanitarije. Razpored starih in na no- vo pridobljenih prostorov je razviden iz obeh tlorisov. S tem bomo izboljfeli delovne pogoje v starem vrtcu, poleg tega pa bo v vrtec lahko sprejetih še 35 otrok. Vseh skupaj bo lahko v vrtcu 100 otrok. V starih prostorih je prišlo na enega otroka 1,38 m2 površine, z novim adaptiranim delom pa pride na enega otroka 1,66 m2 površne. Stanovanjska komisija in odbor za družbeni standard sta o adaptaciji že razpravljala in odobrila potrebna sredstva. Dela pa bo izvedel IVS predvidoma do konca letošnjega leta. I. DOSEDANJI PROSTORI VUTCA POD KEUZO 1. IGRALNICA 29,8 m2 2. RAZDELILNA KUHINJA 6,6 m2 3. IGRALNICA 7,3 m2 4. IGRALNICA 18,2 m2 5. GARDEROBA 3,7 m2 6. HODNIK - GARDEROBA 14,8 m2 7. SANITARIJE 4,4 m2 8. SHRAMBA IGRAČ 4.6 m2 S 1 K UP A J 89,4 th2 II. NOVO PRIDOBLJENI PROSTORI VRTCA NAD MENZO 1. IGRALNICA 2. IGRALNICA 5. GARDEROBA A. HODNIK 5,6 mZ ■ SANITARIJE K U P A J 6. AMBULANTA III. STARI IN NOVI DEL SKUPAJ 166,2 m2 Modni kotiček Otroška moda gre v korak z modo odraslih. Med modeli prevladujejo praktični športni modeli hlač, ki so kot nalašč za igro, športni dan, za izlet. Čeprav se nam zdijo otroci bolj veseli v živahnih barvah, so letos njihova oblačila v zamolklih barvnih odtenkih, ki jih zahteva letošnja moda. Enostavna in prijetna sta modela dekliških hlač. Model z okrasnim gumbom je izdelan iz tkanine Duško v lepi barvni paleti, drugi model pa krasita dva velika žepa; izdelan je iz tople volnene tkanine. Oba modela sta ukrojena za starost od 6. — 16. leta. +« Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 2. do 30. septembra so na novomeški transfuzijski postaji daro-vali kri naslednji Novoteksovi delavci: Zdenka Pust (do sedaj že 2-krat), Zdenka Luzar (2), Marija Kralj (3), Slavko Strbenc (3), Anica Željko (5), Stane Hočevar (13), Viktor Avsec (17), Fani Šušteršič (6), Amalija Nad« (1), Boris Dolinar (2), Ivan Ašič (8), Vida Šenica (9), Mirko Nilič (10), Štefka Pugelj (5), Niko Reba (12), Anton Tramte (1), Tine Filip (2), Anica Mamič (4), Milan Močnik (11), Rozalija Planinšek (14), Ivan Jakše (14), Janko Dobovičnik (12), Martin Brudar (10), Brane Avbar (15), Franc Pintar (10), Mirko Ferbežar (27), Anton Gole (6), Jožefa Mavsar (9), Jože Šmajdek Jdl), Jože Cimrmančič (7), Jože Berkopec (13), Jože Rozman (5), Matija Gazvoda (20), Ciril Progar (5), Rudi Redek (6), Dragoslav Vasič (12), Boris Udovč (2), Anton Ravbar (7), Peter Pavlin (2), Slavko Dravinec (11), Valentin Levstik (11), Jože Mišmaš (16), Jože Bartolj (2), Rajko Petan (7), Milka Gril (6), Martin Doblehar (7), Jože Vrščaj (23), Vojko Mrhar (3), Jože Luzar (12), Tomaž Potočar (9), Branka Bojanič (2), Lojze Luzar, Danica_Marjanovič (5), Tončka Janc (3), Jože Mali (4), Alojz Šurla (11), Štefan Jenič (6), Martin Ajdišek (12) Alojz Sepaher (12), Anton Janc (30), Jernej Klemenc (12), Marija Žagar (4), Jože Marn (9), Jožica Florjančič (10), Marjeta Turk (5), Franci Šlajkovec (5), Marija Dobovičnik (2) in Martin Može d). PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠ Od 20. septembra do 16. oktobra 1975 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD tkani- na - skupne službe: Galetin Jovan; delovna enota tkalnica: Kuzma Stanislav. TOZD Predilnica Metlika: Kolakovič Mile. TOZD Strešnik: Anderlič Franc. TOZD Konfekcija — delovna enota Novo mesto: Šuštaršič Silva; skupne službe: Blažon Andrej, Preskar Miha. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA — investicijsko vzdrževalni sektor: Dragan Marija ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD V istem času so podjetje zapustili naslednji delavci: TOZD tkanina — delovna enota tkalnica: Drenovec Jožica, Iler Anton, Grlica Alojz, Grubar Anton, Kregulj Jože; delovna enota priprava: Kumer Milena; delovna enota oplemenitilnica: Zadravec Milan, Cvetko Jože; skupne službe: Konda Martina. TOZD predilnica Metlika: Potočnik Anica, Kompare Jerica. TOZD Konfekcija - delovna enota Novo mesto: Strojin Marjeta, Džekič Dušan, Lovrenčič Darinka, Barbo Nada, Mencin Miroslava, Avsec Darinka, Vovk Darja. Skupne službe: Črne Zvonko, Mazovec Franc Radman Ivan. TOZD STREŠNIK: Andrelič Stanko, Bovlian Jože, Jerele Anton, Hajdarevič Ismet. TOZD TRGOVINA - prodajalna Metlika: Obrado-vič Anica. TOZD KONFEKCIJA Vinica: Kadič Martin. Rada bi vam spregovorila o nekaterih stvareh, o katerih se govori glasno ali pa na tihem ugotavljamo, česa ni, pa bi moralo biti. Pri nas je zaposlenih mnogo žensk. Vse smo ali pa še bomo matere. Tu smo tudi matere otrok, ki nam ob novem letu tako prisrčno zaželijo srečo. Zaradi vsega tega in še mnogo drugega nam ni in nam ne more biti vseeno, kako gospodarimo. Vemo, da v sedanjem času to ni lahko, toda v slogi je moč in s skupnimi močmi bomo lahko prebrodili vse težave. Ne smemo si več dovoliti napak, niti pri strojih, še manj pa v pisarnah. Mislim, da igra v tej situaciji najpomembnejšo vlogo strokovni kader. Vsak dinar, ki je prepojen z znojem in trudom, nočnim in nedeljskim delom, mora biti obrnjen tako, da bo v korist vsem nam. Nikogar ne obsojam, da razmetava z denarjem, vendar pa si privoščimo tudi luksuzne stvari. Zato bi morali zelo poostriti odgovornost na vseh delovnih mestih. Še mnogo stvari je, o katerih šušljamo. Precej pa se je spremenilo, ko smo dobili v obrate nabiralnike. Tako lahko vsak napiše, kaj misli, da bi bilo dobro za podjetje, torej za nas vse. Na javnih tribunah dobimo odgovore na vsa vprašanja. Se enkrat poudarjam, da se moramo svojih odgovornosti zavedati prav vsi, le tako bomo ustvarjali novo in lepše podjetje. TILKA novoteks stran 7 Križanka 2 3 5 6 8 9 10 11 1. diolen 2. pritrdilnica 3. predlog 4. tovarna na Mirni 5. grofovska milost 6. država v severni Afriki 7. ara fonetično 8. upanje 9. Karenina 10. predlog 11. kemijski znak za dušik «LI Sfc »-It V»» 1A ITAfrlLIZACtlO % Pregovori Ko bi mladi vedeli, stari mogli in lenuhi hoteli, bi se godili čudeži. Nikdar mladi vrabci starih ne pitajo! Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri. Sposobnost raste v težavah. Teorija brez prakse je kakor sedlo brez konja. Kegljaški klub je letos že drugič organiziral tekmovanje med TOZD združenega podjetja NO-VOTEKS v borbenih igrah. To tekmovanje nosi naziv „MEMO-RIAL BOJANA KEKCA" in ekipe tekmujejo za prehodni pokal. Letos je bilo to tekmovanje v Mirni peči na kegljišču Novljan. Tekmovalo je 10 ekip ali 70 članov. TOZD Tkanina je imela 3 ekipe, Konfekcija 2, IVS 2, Predilnica Metlika 1, Trgovine 1 in Skupne službe 1. Zmagala je ekipa IVS 1 v postavi: Rolih Jože, Blažič Jože, Berlan Franci, Istenič Vinko, Dravinec Slavko, Dravinec Ignac. Podrla je 580 kegljev in zmagala s 100 podrtimi keglji pred ekipo IVS 2 (480) in Tkanina 1 (473). Nadaljnji vrstni red pa je: 4. Trgovine, 5. Tkanina 3, 6. Tkanina 2,7. Predilnica Metlika, 8. Konfekcija 2,9. Konfekcija 1 in 10. Skupne službe. To tekmovanje, ki je pred-, vsem propagandnega značaja, je povsem uspelo, saj so se ga udeležili tudi mnogi, ki sicer niso člani kegljaškega kluba in ki ne obiskujejo rednih treningov. Obvestilo Zaradi izredno težke finančne situacije, v katero je prišlo podjetje ob koncu leta 1974 in ki se še vedno nadaljuje, moramo ob vsakem dvigu osebnih dohodkov iskati dopolnilne vire v kratkoročnih kreditih bank in skladov. Tako je dan izplačila OD odvisen samo od tega, kdaj lahko dobimo ta dodatna sredstva. Zato obveščamo vse člane kolektiva, da bodo izplačila osebnih dohodkov največkrat v času med 15. in 20. v mesecu. Po predvidevanjih bo to trajalo najmanj do konca leta 1975. VINKO ISTENIČ -934 KEGLJEV Na kegljišču v Postojni je bil ob 30-letnici osvoboditve turnir posameznikov. Nastopilo je preko 80 tekmovalcev iz cele Slovenije, med njimi tudi 10 iz Novega mesta. Na tem tekmovanju je dosegel odličen rezultat naš član Vinko Istenič, kije kot prvi kegljač NOVOTEKSA podrl 900 kegljev. Za ta izjemen dosežek mu bo kegljaški klub predal pokal. Na tem tekmovanju so dobro kegljali tudi ostali kegljači Novoteksa, še posebno Jože Blažič (892 podrtili kegljev.). Tako naši kegljači (6 jih je v ekipi Novega mesta) častno zastopajo barve Novega mesta na tekmovanjih. Memorial Bojana Kekca Na sliki je zmagovalna ekipa IVS 1 s podeljenimi nagradami. Ob koncu tekmovanja je predsednik kegljaškega kluba tov. Švent Franjo predal najboljšim posameznikom prakti- čne nagrade, zmagovalni ekipi pa je Bojan, sin pokojnega Bojana Kekca, predal prehodni pokal. NOVOTEKS NA 8. MESTU V REPUBLIŠKI KOŠARKARSKI LIGI Letošnja košarkarska tekmovanja so se končala. V najkvalitetnejši slovenski ligi sta ekipi iz Metlike in Novega mesta v zadnjem kolu izgubili. Novoteks je igral v Ljubljani z Ilirijo in izgubil z rezultatom 100:85. Beti se je uvrstila na šesto, Novomešča-ni pa na osmo mesto. Prvak je znan tudi v dolenjski košarkarski ligi. Letos so prvo mesto zasluženo osvojili Žužemberčani, ki so prvenstvene točke pustili le v Novem mestu: Loki in Obutvi. Ostale ekipe jim niso bile dorasle, saj so novi prvaki — do konca je ostalo še kolo zmagovali na vseh igriščih. NOVOTEKS:VELANA 2486 : 2179 V sredo, dne 10. 9., so kegljači Novoteksa imeli prijateljski dvoboj z ekipo VELANE iz Ljubljane v disciplini 6 x 100 lučajev. Po zelo dobri igri vseh kegljačev so naši zmagali z razliko 307 kegljev. Rezultati: Novoteks 2486 (Dravinec I. 394, Geršič 382, Zupančič 438, Serčič 393, Dravinec S. 425 in Blažič 454). Najboljši pri VELANI pa je bil Dolinar (421). VELANA : NOVOTEKS 41 : 74 V četrtek, 25. 9., je bil v Ljubljani na kegljišču Slovana na Kodeljevem povratni dvoboj med ekipama Velane in Novoteksa v disciplini 6 x 100 lučajev. Tudi tokrat je z razliko 33 kegljev zmagala naša ekipa, ki pa ni nastopila v najmočnejši postavi. Rezultati posameznikov so bili zelo dobri, kar kaže na dobro pripravljenost ekipe na bližajočo se tekstiliado. Rezultati: Serčič 385,1. Dravinec 455, Istenič 463, Rolih 405, Udovič 368 in Bojane 398. Pri ekipi Velane so bili boljši Dolinar 447 in Hudoklin 425 podrtih kegljev. i ,■ - i ; rmm fi 1.*A»a*a.Iv fltim lillli llllll VOTi stilne to: «u. Izhaja v mesecu v vodov. Ureju ski svet: K' Kovačič, Miran Simič, dajateljskega Pavlin. Danilo Kov in uprava: mesto, F' vek, filmi i Dolenjski li tisk Novo mesto.