FEBRUAR 1982 - ŠT. 3 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA _________LETO XXIII 3. KONFERENCA SINDIKATA V Ljubljani je 5. in 6. februarja potekala 3. konferenca sindikata, katere sem se udeležila kot delegatka iz občine Litija. Tema, ki je bila obravnavana na tej konferenci »Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev, kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti« pomeni praktično uresničevanje osnovnih nalog sindikata. Razprave o gradivu za konferenco so potekale v vse j republiki skoraj pol leta. Izoblikovalo se je vrsto mnenj in pripomb. ki so obsegi e celotno vsebino dokumenta. Ugotovljeno je bilo, da je bil namen razprave v celoti dosežen. Kakovost razprave pa se kaže zlasti v tem, da je vzpodbudila organizacije in organe sindikata k oblikovanju ocene sta- nja v posameznih okoljih. O velikem zanimanju za socialno politiko priča tudi podatek, da smo poslušali na konferenci 57 razprav, 32 delegatov pa je zaradi pomanjkanja časa svoje razprave oddalo. Razpravljala so se dotaknili res vseh področij, ki zadevajo delavce. Tako so govorili o problematiki Nadaljevanje na 2. strani PRED OBRAVNAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA Ocena poslovanja za leto 1981 in naloge za leto 1982 Glede na težke gospodarske razmere s katerimi Končana investicija in uskladitev tehnoloških smo se srečevali v preteklem poslovnem letu, in to linij v bombažu in sintetiki na eni strani, ter poslov-predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega ma- notehničnim sodelovanjem z našimi kupci in skupno teriala in osnovnih surovin, pa tudi rezervnih delov, ustvarjanje deviznih sredstev na drugi strani, nam je smo s proizvodnimi rezultati, ustvarjenim poslovnim omogočilo, da je bila rast proizvodnje višja od plana uspehom in izvoznimi učinki, lahko zadovoljni. in tudi znatno večja od preteklega leta. Nadaljevanje Samoupravne delovne skupine so se preteklo leto sestajale v povprečju enkrat na mesec, bodisi v vlogi sindikalnih sestankov za razne javne razprave pred delegatskim odločanjem, ali v vlogi zborov delavcev za osebno izjavljanje. Na njih so se posvetovali tudi delegati DS o gradivu za sejo. V mesecu februarju letos se bodo SDS sestale dvakrat, prvič v vlogi temeljnih kandidacijskih konferenc pred volitvami delegatov v skupščine in drugič za obravnavo zaključnega računa in sprejem predloga končne delitve čistega dohodka za preteklo leto. Na fotografiji: sestanek SDS sukalnice in previjalnice, 3. izmena. Vodja SDS Franc Stopar vodi temeljno kandidacijsko konferenco, dne 5. februarja 1982, popoldan. (Foto: Branko Bizjak) TRETJA KONFERENCA SINDIKATOV (Nadaljevanje s 1. strani) . invalidnih oseb, kjer je bilo poudarjeno, da se morajo sindikati zavzemati, da bo celotni sistem pokojninskega in še posebej invalidskega zavarovanja dograjen tako. da bo predvsem povečal odgovornost in zainteresiranost OZD za preprečevanje invalidnosti. Govorili so tudi o pokojninskem zavarovanju in s tem v zvezi o beneficirani delovni dobi. O tem smo že večkrat razpravljali tudi v naši delovni organizaciji. Sprejeto je bilo dopolnilo stališč, ki govori o skrajšani delovni dobi delavcev na določenih delih in nalogah v tekstilni industriji, ki določa, da morajo sindikati vztrajati, da se v najkrajšem času vsestransko proučijo možni načini razreševanja tega problema in v tem okviru tudi možnosti uvedbe beneficirane delovne dobe in da se na tej podlagi sprejmejo tudi ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljale socialno varnost delavcev, upokojenih na ta način. Razpravljale! so se dotaknili tudi problema zaposlovanja, posebno še pripravnikov, problematike kmetijstva, zdravstva, skrbi za starejše občane, rekreaciji, oddihu idr. Na konferenci sem sodelovala kot član v komisiji za oblikovanje stališč in usmeri tev 3. konference sindikatov ZSS, kjer smo se podrobno seznanili s predlogi razpravljal- cev in s tem v zvezi sprejeli nekatera dopolnila stališč in usmeritev konference. Kot konkreten dosežek konference so bila sprejeta stališča in usmeritve, ki bodo usmerjale sindikalno delo na tem področju v bodoče. Predsednik slovenskih sindikatov tov. Hafner je v svojem sklepnem govoru poudaril, da se bosta pomen in kakovost konference potrdila šele v praksi. Jasno je tudi, da stališča in usmeritve ne bodo v celoti zadovoljile vseh delavcev. Pomembno je predvsem to, da je potrjena usmeritev, da je delavec sam nosilec socialne politike, in da morajo delavci v sedanjem položaju vse instrumente socialne politike usklajevati z gospodarskimi razmerami in delitvijo po delu. To je poudaril tudi predsednik ZS Jugoslavije, Rade Galeb. Opozoril je na to, da se naša družba v tem trenutku srečuje s težavami, ki odsevajo tudi na socialnem področju. V Jugoslaviji delovni ljudje in občani uživajo številne socialne ugodnosti, ki se jim zdijo že same po sebi umevne. Tovariš Galeb je menil, da je nujno, da so vsi ljudje seznanjeni, koliko že sedaj dajemo v te namene. Ob tem, ko sprejemamo plačilne kuverte, moramo hkrati misliti tudi na pomemben del dohodka, ki ga uživamo posredno za urejanje vprašanj na socialnem področju. predvsem v zelo ugodni povprečni številki preje. Ta je bila nižja v primerjavi z letom 1980 za dve številki, v primerjavi s planom pa za 3,8. V sukalnici so skupno posukali 2.443 ton. Iz primerjave podatkov ugotovimo, da smo posukali za 92 ton več, kot leto poprej, vendar za 124 ton manj, kot smo načrtovali. Previjalnica. Previli smo 6.026 ton enojne in sukane preje. Presegli smo lanskoletno količino proizvodnje za 641 ton, kljub temu smo izdelali 251 ton manj, kot smo načrtovali. Razloge za nedoseganje plana najdemo predvsem v: — pomanjkanju delovne sile; — zajemanju proz vod nje (števci, tehtanje); — pomanjkanju rezervnih delov. Efektna sukalnica. Efektne preje smo izdelali 344 ton ali za 67 ton več, kot v letu 1980 (24 9). vendar 13 9 manj kot smo načrtovali. Količina proizvodnje v efektni sukalnici je odvisna predvsem od naročil in kaže v letu 1981 precejšnje izboljšanje. Še naprej bo potrebno iskati kupce, predvsem za nižje številke. PRODUKTIVNOST se je v odnosu na predhodno leto povečala v delovni organizaciji za 16%. V posameznih oddelkih pa takole: v predpredilnici za 16 %, v predilnici za 13,71 %, v sukalnici za 10,69 %, v pre-vijalnici za 2,83 % in v efektni sukalnici za 16,07 %. Načrtovana produktivnost je bila 10 % in je, razen v previjalnici, višja od predvidevanj. Povečana produktivnost je posledica končane investicije, boljšega izkoriščanja notranjih rezerv z zmanjšanjem števila delavcev, ugodnejše povprečne številke, boljšega vzdrževanja strojev in zaradi tega zmanjšanja zastojev. Se pa v tem odražajo tudi ukrepi za bolj enakomerno koriščenje rednih dopustov, boljše izkoriščanje delovnega časa in zmanjšanje izostankov (bolniških, neopravičenih in drugih). Niko Stamatovski A.Povše PRED OBRAVNAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA (Nadaljevanje s 1. strani) POSLOVNI USPEH Že pri načrtovanju proizvodnih in finančnih učinkov za leto 1981 smo predvideli večje dosežke, kot smo jih dosegali v zadnjih letih, predvsem zato, ker smo v letu 1980 končali z investicijami ter s tem izboljšali proizvodne pogoje. Celokupno proizvodnjo delovne organizacije smo povečali za 12 %, kar je več kot smo načrtovali. Računali smo, da bo prišlo do pomanjkanja surovin zaradi omejitev uvoza, vendar zaradi tega ni bilo zastojev, čeprav smo uporabili v proizvodnji 80 % vlaken iz uvoza. OSNOVNI PODATKI 0 USPEŠNOSTI POSLOVANJA DO V LETU 1981 V PRIMERJAVI Z LETOM 1980 Predilnica: Iz tabele je razvidno, da smo izdelali v letu 1981 za 9 5 več mikane preje in za 47 9 več česane preje. Skupno smo izdelali 7.321 ton ali za 795 ton več, kot v letu 1980. Plan za leto 1981 smo presegli za 5 9, kar znese 347 ton preje. Struktura proizvodnje je, razen pri česani preji, ostala na nivoju prejšnjih let in plana. Razlog za preseganje planiranih količin je treba iskati v dinarjih Podatek 1980 1981 Indek 1980 Plan Indeks Indeks 1981 1981 1981 TW 1981 plan 1. Celotni prihodek 706 047 331 1 148 740 353 162,7 2. Dohodek 251 012 906 576 566 675 163,0 I. PREDILNICA 3. De] dohodka za sVunno - mikana bombaž.preja 5.142 5.017 5.502 105 109 in splošno porabo 26 682 061 57 827 795 141,7 - česana bombaž.preja 464 665 684 147 105 4. Del dohodka za druge - mikana Stanič.preja 55 - 98 178 - namene 24 112 524 51 184 254 212,2 - mikana sintetič.preja 2.865 5.292 5.257 115 98 5- Čisti dohodek 180 218 521 28? 554 626 159,K skupaj 6.526 6.974 7.521 112 105 čistega dohodka 180 218 321 287 554 626 159,5 - del čistega dohodka II. SUKALNICA za osebne dohodke 151 577 299 178 080 622 155,5 2.551 2.567 2.445 104 95 - del čistega dohodka - previta preja 5.585 6.275 6.024 112 96 za skupno porabo v DO - del čistega dohodka 20 625 671 24 845 255 120,4 - efektna preja 277 596 344 124 87 za poslovni sklad in izboljšanje material- ne osnove dela 22 502 442 75 214 602 337,2 Obrazložitev - del čistega dohodka za rezervni sklad 5 912 909 9 414 167 159,2 Tudi v pogledu produktivnosti smo naredili velik skok, saj se je ta povečala celo za 16 9. Za boljše proizvodne dosežke smo rabili manjše število delavcev, saj se je povprečno število zaposlenih znižalo od 1.112 na 1.046 delavcev. Značilno za leto 1981 je tudi bolj umirjena fluktuacija delovne sile. Iz podjetja je odšlo 102 delavcev, na novo zaposlilo pa SDS predilnica rezerva — vodja Adolf Pajtler le 63 delavcev, od tega le 16 za nedoločen čas. Tudi podatek o izrabi delovnega časa kaže zboljšanje. V letu 1980 smo imeli 24 9 izgubljenih delovnih ur. medtem ko se je ta odstotek v letu 1981 znižal na 21.5'?. Uspehi v pogledu proizvodnje in produktivnosti so se odrazili tudi v finančnih učinkih. Dosegli smo 1 milijardo 148.000.000 dinarjev celotnega prihodka, kar je za 63 9 več od lanskega leta. Največji vpliv na tolikšen porast ima povečana količinska proizvodnja, spremenjeni asortiman v korist donosnejših prej, poleg tega pa tudi višje prodajne cene izdelkov. Porabljena sredstva so naraščala hitreje kot celotni prihodek in so večja za 66 9. Amortizacija je večja v odnosu na lansko leto za 27 9 in znaša 46,062.000 dinarjev. Dohodek je za 63 'V večji in je tudi višji od načrtovanega. Ustvarili smo 376 milijonov din dohodka. Če primerjamo doseženi dohodek na delavca, ki znese 379.000 dinarjev, je za 73 9 večji od lanskega. Bolj zanimiva je primerjava le tega s povprečjem, ki so ga dosegle predilnice v Jugoslaviji. Na podlagi polletnih podatkov, lahko ocenimo, da bo ta znašal v letu 1981 — 3(X).(XX) din. Torej je naš za 26 % nad tem povprečjem. Dohodek v primerjavi s povprečno porabljenimi poslovnimi sredstvi je tudi boljši. V lanskem letu smo dosegli na 100 din vloženih sredstev 50 din dohodka, v letu 1981 pa že 67 din. Če primerjamo naš dosežek z dosežkom predilnic v Jugoslaviji, ki znaša 48 din dohodka na 100 dinarjev vloženih sredstev, nam pove. da smo z vloženim denarjem dobro gospodarili. Večji dohodek je vplival tudi na prispevke iz dohodka in ostale dajatve iz dohodka. Za republiško izobraževanje smo namenili 48 9 več, za znanost 117*? več, za zdravstvo pa smo namenili v letošnjem letu že 20.235.000 din, kar je za 45 9 več kot v lanskem letu. Takšna povečanja izkazujejo tudi prispevki za ostale namene, h katerim nas povezujejo sklenjeni samoupravni sporazumi. Čisti dohodek delovne organizacije znaša 287.000.000 dinarjev in je za 60 9 večji v primerjavi z letom 1980. Največ čistega dohodka namenjamo za osebne dohodke, in sicer 178 milij. Za OD smo namenili za 36 '7 več v primerjavi s predhodnim letom. Ker smo dosegli rast dohodka nad 50'7. poleg tega pa znaša tudi delež izvoza v celotnem prihodku več kot 119. smo lahko namenili tolikšna sredstva za OD in je ta delitev v skladu z dogovorom s katerim družba urejuje razporejanje dohodka. V Sklad skupne porabe predlagamo razporeditev 24 milijonov din. od tega zneska odpade za stanovanjske namene 9 milijonov, preostala sredstva pa so v glavnem namenjena za regres za letni oddih, nagrade ob delovnih jubilejih, odpravnine in za topli obrok. Za poslovni sklad razporejamo 75 milijonov din, kar je znatno več kot v preteklem letu, ko smo namenili za ta sklad le 22 milij. dinarjev. Če primerjamo sredstva. ki smo jih namenili v poslovni sklad za naše poslovne namene na eni strani, s povečanim celotnim prihodkom. ki je za 442 milijonov večji, potem lahko sklepamo, da ta sredstva ne zadoščajo niti za kritje obratnih sredstev. katere zahteva povečan obseg poslovanja. V rezervni sklad pa po zakonu razporejamo 9 milij. din. A.K. VOLITVE ’82 KONČANE SO RAZPRAVE PRED VOLITVAMI Za nami so razprave temeljnih kandidacijskih konferenc (po SDS) o evidentiranih kandidatih za člane delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti iz naše delovne organizacije. Kandidati so: DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE - Vinko Keržan (predsednik). Adolf Pajtler, Jože Zupančič, Jože Poznajelšek, Štefka Lu-šina. Vera Grom, Franc Potisek, Miro Dobravec, Sonja Šter, Ani Prosenc, Eli Škoberne, Jernej Gril, Boris Zupančič, Matic Malenšek in Marija Kokalj. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA IZOBRAŽEVANJE — Branko Bizjak (predsednik). Danilo Cvetežar, Marija Strašek, Vlasta Grom, Janez Bric, Marija Vodenik in Anica Mandelj. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA OTROŠKO VARSTVO — Milica Penčur (predsednica). Janez Tišler, Irena Poznajelšek, Zlato Žlabravec, Pavla Perc, Majda Škarja in Iztok Mali. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA KULTURO — Meta Krnc (predsednica), Marjan Jug. Mojca Stritar, Martina Kralj, Joža Zupančič, Jože Vizlar in Ivan Žičkar. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA TELESNO KULTURO - Viktor Semec (predsednik), Ciril Hauptman, Hamdija Šistek, Magda Šraj, Alenka Koprivnikar, Martin Jerina in Janez Hauptman. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO - Jolanda Konrad, (predsednica), Ljuba Kovič, Tilka Krhlikar. Helena Hiršel. Anton Boldin, Robert Bizjak in Anton Jozelj. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA ZDRAVSTVO — Franc lisjak, st. (predsednik). Milan Škoberne, Marjana Remec, Ani Povše, Bariča Flisek. Alojzija Vehovec in Mira Pavlica. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA ZAPOSLOVANJE — Vera Bric (predsednica). Franc Grom, Leon Škerbina, Regina Hauptman. Janko Kos. Rafaela Mele in Vilma Gorišek. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA RAZISKOVANJE — Andrej Štritof (predsednik), Mirko Dolinšek, Ivica Dernovšek, Ivan Markeljc, Janez Konjar. Andrej Krhlikar in Jože Prijatelj. POSEBNA DELEGACIJA V SKUPŠČINO SIS ZA INVALID. POKOJ. ZAVAROVANJE - Veno Pajer st. (predsednik), Lidija Skubic. Terezija Donik. Nada Kom-ljanc, Elizabeta Lukač, Franc Tomc in Franc Kralj. Za delegatko prve seje občinske kandidacijske konference so predlagali Martino Kralj. Letos ne volimo združene delegacije za stanovanjsko in komunalno SIS in zemljiško-kmetijsko SIS, zato ker po novih predpisih predstavlja delegacijo za skupščine materialne proizvodnje delavski svet delovne organizacije, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Obravnavali smo še predlog evidentiranih možnih kandidatov za člane IO OOS. nadzornega odbora in konference sindikata . . . Nadaljevanje na 4. strani KONČANE SO RAZPRAVE PRED VOLITVAMI (Nadaljevanje s 3. strani) KONFERENCA SINDIKATA: Anton Požek — predsednik, Jolanda Konrad — namestnica predsednika, Vlasta Grom — tajnik, Nada Premk — blagajnik, Mija Baš — knjigovodja. Drago Kovič, Marjan Sonc, Borut Komotar, Franc Stopar — člani IO OOS SUKALNICA: Franc Stopar — predsednik, Franc Mahkovic, Anton Pavliha, Marija Judež, Tilka Kokot, Stana Gorogranc, Marija Drolc, Alenka Koprivnikar, Antonija Rozina, Janez Skubic — člani IO PREDPREDILNICA: Borut Komotar — predsednik, Janja Stopar, Danica Bregar, Marija Zore, Franc Škoberne — člani IO SKUPNE SLUŽBE: Marjan Sonc — predsednik, Mira Pavlica, Olga Kral j, Magda Šraj, Janez Bric, Krištof Rupnik, Janko Kos, Cveto Kos, Eli Škoberne — člani NADZORNI ODBOR: Anton Primožič — predsednik, Leon Bizjak. Joža Ceglar, Ani Povše, Vojko Bizjak — člani . .. in o kandidatih za družbeno politični zbor skupščine občine Litija. Imena teh so bila objavljena v Glasilu občanov. Razprava je pokazala, da je bila predvolilna aktivnost in celotno evidentiranje primerno organizirano, saj na temeljnih kandidatnih konferencah skoraj ni bilo dopolnilnih oz. dodatnih predlogov. Na nekaj več kot polovici sestankov SDS so podprli predlog predsednice mladine Mojce Stritar, da naj bi v posebno delegacijo za SIS za zdravstvo imenovali tudi predstavnico mladine. Predlagali so Nado Premk, namesto Mire Pavlica, ki je prav tako iz finančnega sektorja. Na dveh ali treh sestankih SDS pa so bili mnenja, da je za konferenco sindikata predlagano preveč delavcev iz administrativnih služb, premalo pa delavcev iz neposredne proizvodnje. O teh predlogih bodo razpravljali še na razširjeni konferenci sindikata in dokončno oblikovali glasovnico. Volitve naših delegatov za člane delegacij SIS in DBS bodo v četrtek, 11. marca 1982. Čas volitev in kraje volišč bomo še pravočasno objavili. Delavski svet je določil komisijo za pripravo volilnih imenikov: Magda Šraj — predsednica, Lidija Skubic in Vera Grom. in volilno komisijo: Albin Ankon — predsednik, Anton Primožič — namestnik predsednika, Fani Vrhovec tajnica, Mija Šistek namestnica tajnice, Vojko Bizjak član, Franc Mali namestnik člana. c \ S Dopisujte v svoje glasilo y Letošnji stabilizacijski program Predilnice Litija Zaradi težkih in kriznih razmer v svetu, še posebej pa v Jugoslaviji in Sloveniji, ki se odražajo v: poslabšanju mednarodne menjave blaga, storitev in s tem povečanje deficita v devizni bilanci Jugoslavije in zaradi tega v problematičnosti oskrbe gospodarstva s potrebnimi surovinami in reprodukcijskim materialom; počasnejši rasti industrijske proizvodnje; stagnaciji v družbeni produktivnosti dela; povečevanju nezaposlenosti; visoki stopnji inflacije in s tem razvrednotenja dinarja! povečanju števila delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo; zmanjševanju realne rasti družbenega proizvoda in dohodka; nerentabilnih investicij v gospodarstvu in hitrejši rasti negospodarskih investicij; visoki rasti cen in njih neusklajenost itd., se moramo zavedati takšnega težkega družbeno-eko-nomskega položaja v naši družbi in se z vsemi silami truditi, da ne bi v naši Predilnici prišlo do težjih ekonomskih pretresov. Potrebujemo voljo in znanje, da presežemo vse težave, ki nas obdajajo in se lotimo dela v naši tovarniški stabilizaciji in s tem učvrstimo gospodarski in materialni položaj naših delavcev. To lahko dosežemo, če bomo izpolnili naslednje pogoje: /. kar najbolj moramo izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti in tako povečati proizvodnjo: '2. izboljšati strukturo proizvodnje tako, da bi proizvajali več sintike, česane preje in efektnih sukancev: 3. zmanjšati zastoje v vseh fazah proizvodnje: 4. povečati produktivnost deta tudi z boljšim vzdrževanjem strojev, boljšo organizacijo in kvaliteto dela: 5. na vseh fazah moramo zmanjšati količino odpadkov najmanj za 50 ton. s čimer bi prihranili 7,5 milijonov din. Varčno moramo ravnati in uporabljati pomožni material, rezervne dele in energetske vire: ti. povečati moramo letni in indirektni izvoz za 30 '<, v primerjavi z letom 1981. Še tesneje sodelovati s kupci in sc truditi za skupni izvoz in pri dobivanje deviznih sredstev: 7. pravočasno preskrbeti potrebne surovine, reprodukcijski material in rezervne dele. S SIS EOT moramo uskladiti plan. ki bo za nas realen: 8. pričeti s pripravami za skupno vlaganje za novo investicijo — prizidek predilnice: .9. zmanjševati število zaposlenih v vseh režijskih službah: 10. izpeljati reorganizacijo v službi proizvodnje in vzdrževanja: 11. sproti, mesečno ugotavljati in analizirati uspešnost poslovanja: 12. pričeti s sistemom slini ulativn e j še ga n a graje va njo vseh delavcev: 13. učvrstiti red in disciplino in dosledno ter odgovorno izvajati pravilnik o disciplini. Če bo vsak od nas prispeval po svojih močeh k uresničitvi naštetih ukrepov, bomo ostali homogeni, gospodarsko stabilni, povečala se bo pripadnost delavcev do kolektiva, njihov materialni položaj in standard. Približali se bodo tudi cilji, ki si jih postavljamo za bodočnost. Da bi te ukrepe konkretizirali in tako približali vsakemu delavcu posebej, so vodje sektorjev izdelali natančne stabilizacijske plane za svoje področje, povsem nazorno, otipljivo. Z njimi so bili seznanjeni delegati delavskega sveta in od njih še ostali delavci. O teh programih pa bomo govorili še na sestankih SDS. Ko se nabere nekoliko več starega papirja, kartona, predvsem odsluženih kartonastih cevk, jih stisnemo v bale in po železnici pošljemo v papirnico Količevo. Na sliki: transportni delavci so v torek, 2. 2. 1982, naložili 49 bal -skupaj 8230 kg starega papirja. ANKETA Kaj lahko posameznik prispeva k stabilizaciji Pišemo o stabilizacijskih načrtih, vendar so v različnih oddelkih različne možnosti, da bi vse zastavljene cilje tudi uresničili. Prav to nas je napotilo, da smo v času, ko obravnavamo letni račun, povprašali nekaj sodelavcev iz različnih oddelkov, o poslovaju v minulem letu (o tem je bilo že veliko napisanega), s čim bi lahko v oddelku še prispevali k stabilizaciji. Kaj za njih pomeni, da z manj delavcev dosegamo večjo proizvodnjo? Kaj bi pri njih v oddelku še prispevalo k štednji? Drago Kovič — mojster predilnice: »V minulem letu smo mnogo naredili za povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete preje. Z manjšim številom zaposlenih prediv smo več naredili. To je odraz truda delavk saj so dosti bolj obremenjene. Z večjim trudom smo izboljšali kvaliteto kopsov, kar se je poznalo tudi v sukalnici. Bolj urejeno je čiščenje strojev, to pa prispeva k boljšemu delu. Drago Kovič Uspelo nam je ločiti »krožke« (predpreja, ko se navije okoli valjčka) na prstančnih strojih, ki so se prej mešali z ostalo pred-prejo in se navijali na rah-ljalne valje. Sedaj lahko »krožke« takoj vračamo v proizvodnjo, nepredelano predprejo pa na rahl jal ne stroje. Prejšnja leta smo imeli veliko ostankov, tudi zaradi pogostih menjav. Sedaj vse do konca izkoristimo in je stroj za predela- vo predpreje 3 X manj obremenjen. Je pa še dosti nerešenih problemov, zaradi katerih je ovirana boljša proizvodnja. Velik problem predstavljajo cevke. Velikokrat jih zmanjka, po drugi strani se vsepovsod valjajo, so pa tudi neprimerno vskladiščene, so založene z drugimi zaboji in zaradi tega se dogodi tudi, da predilni stroji stojijo. Ugotavljanje tega, dogovarjanje še ne prinese rešitev. Potrebno l)i bilo določiti odgovornega za reševanje takih vprašanj. Sedaj večkrat ne vem. koga naj pokličem, kadar potrebujemo rezervne cevke.« Janez Zupančič — vodja izmene v predpredilnici: »Prav gotovo bolj izvajamo stabilizacijske ukrepe. Konkretno! Prejšnja leta nismo v proizvodnjo vnašali še uporabne odpadke, sedaj Janez Zupančič to delamo, kar predstavlja prihranek surovine. Ni vedno na voljo vseh potrebnih vrst bombaža in to predstavlja težave pri sestavi mešanic. Prav bi bilo, da bi se vsi trudili, da čimbolj izkoristimo surovino. Dogaja se, da nekateri puščajo ostanke bal. ki jih nato pometejo med odpadke. To je sicer le nekaj kg, ker pa se to večkrat ponavlja predstavlja tako ravnanje tudi dosti zapravljenega denarja.« Tončka Pintar in Fina Jozič — obe sukalki: »Stroj na katerem delam,« je dejala Tončka, »ni imel v lanskem letu zastojev. Nekaj časa je miroval le, ko so ga obnavljali. Tako je bil do kraja izkoriščen. Tudi surovina je kar v redu.« Fina Jozič Sukalka Fina pa je dodala: »Delamo ob večih sukal-nih strojih. Navadno na enem in pol drugega, ali dve delavki ob treh strojih. To je še kar normalno. Kadar pa manjka delavk, delamo tudi ob dveh strojih. To je dosti težje, posebno če previjamo »ta hitro« prejo (nižja številka preje).« Milan Dolganoč — kurjač: »Kljub težki situaciji in stabilizaciji smo prejšnjo leto dobro poslovali. V minulem obdobju smo tudi v celoti prešli na triizmensko delo. Tudi zaloga preje, ki smo jo imeli je koristila in pa dobri poslovni odnosi s partnerji. Milan Dolganoč O vsem tem se pogovarjamo na sestankih ZK. SDS itd. O tem berem v Predilcu. Informacij pa večkrat sploh ne dobimo, ker smo tu. v kurilnici, kar malo osamljeni, zapostavljeni. Pri nas smo dosti prihranili, ko smo začeli na učinkovitejši način čistiti kotle. Tako popolnoma odstranimo žvepleno oblogo in izkoristek goriva je večji. Sicer pa je poraba goriva velika — posebno še lani, ko je bila zima daljša. Zaenkrat je preskrba z gorivom še dobra, kljub omejitvam, saj od septembra 1981 ne moremo imeti večje zaloge, kot za en teden. To je pa zopet odvisno od zunanje temperature. Trenutno imamo zaloge za deset dni. pri —5 stopinjah zunanje temperature. Na naročeno gorivo pa moramo čakati tudi po štirinajst dni. K večji varčnosti bi lahko praspevali vsi delavci. Zapirati bi morali vrata, okna. Pri sukalnici ef. sukancev so vrata od garderobe ves čas odprta in to predstavlja precejšnjo izgubo toplote, kar pa opazimo le mi, kurjači. K racionalni uporabi goriva pa pripomore še dobro sodelovanje z delavci ob klimatskih napravah. Oni lahko javljajo kdaj naj vključimo veliko in kdaj malo črpalko.« Vsak sogovornik ima vsaj en predlog, kako bi lahko še marsikaj izboljšali in privarčevali. Razmislimo o tem tudi ostali, in koristne zamisli tudi uresničujmo! M. M. Pred občnim zborom našega IGD V preteklem letu je upravni odbor IGD in poveljstvo gasilske enote imelo 9 sej na katerih smo obravnavali predvsem požarno problematiko v delovni organizaciji še posebno pa usposabljanje našega članstva. V našem društvu je vključenih 163 članov in članic. Na eni izmed sej upravnega odbora je bila dana pobuda, da naj bi se v naše IGI) vključilo čimveč naših delavcev in delavk. Menimo, da je naloga nas vse. da se usposabljamo na področju požarnega varstva, da bi uspešno preprečevali vse zanetke, ki se pojavljajo v naši delovni organizaciji in še bolj zmanjšali škodo, ki jo povzročijo požari. Gasilska operativa je sestavljena iz desetin, ki so imele 80 ur praktičnih vaj in predavanj iz požarne preventive. Pri praktičnih gasilskih vajah je bilo ugotovljeno, da je v mestnem vodovodnem omrežju na območju naše delovne organizacije v hidrantih premajhen tlak za uspešno pogasitev večjih požarov. Izvedli smo tudi gasilsko tekmovanje vseh desetin v počastitev 95-letnice obstoja naše delovne organizacije. Vse desetine so vaje izvrstno opravile in bile zelo izenačene, tako da je potrebno pohvaliti vse. ki so se tekmovanja udeležili in pokazali vso sposobnost in pripravljenost v gasilskih veščinah. V letu 1981 je delovna organizacija za primer gašenja večjih požarov naba- vila še 300 m tlačnih cevi. 3 izolirne dihalne aparate, ročne gasilne aparate ter ostalo opremo, ki je bila iztrošena. Društvo je sodelovalo s sosednjimi društvi na območju občinske gasilske zveze Litija in industrijskim gasilskim društvom Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. V tem letu smo se tudi v organizacijskem pogledu organizirali delegatsko, tako da samoupravne delovne skupine izvolijo svoje delegate ki tvorijo občni zbor naše IGD. IGD bo imel svoj občni zbor 6. marca 1982, zato obveščamo delegate, da se tega občnega zbora udeležijo. V' letu 1982 bomo po aktivnosti NNNP 1982 morali posvetiti vso skrb požarni varnosti, prometni varnosti, razvoju narodne zaščite in civilne zaščite s posebnim poudarkom na usposabljanju naših delovnih ljudi o samozaščitnem delovanju. Zato bi bilo prav, da delegati na tem občnem zboru opozorijo na vsa nevarna žarišča in druga škodljiva dejanja, ki ogrožajo družbeno imovino odnosno naše skupno premoženje. Na občnem zboru bomo tudi podelili pokal in diplome prvo-uvrščenim desetinam na tekmovanju ob tovarniškem prazniku. Vsi delegati bodo o dnevnem redu občnega zbora še pismeno obveščeni. Franc Mali Priprave in izvedba občnega zbora sindikata Člani zveze sindikatov Slovenije opravijo vsaki dve leti občni zbor osnovne organizacije sindikatov, konference osnovnih organizacij pa svoje konstitutivne seje. Tako določa statut ZS Slovenije. Občni zbor je pomembna oblika množičnega vključevanja članstva v konkretno akcijo za uresničevanje interesa delavcev. Zato morajo biti dobro pripravljeni in enotno organizirani. Na občnem zboru moramo kritično oceniti svoje delovanje oz. delovanje izvršilnih organov in njihovih članov v preteklem obdobju. Zlasti temeljito je treba oceniti uresničevanje tistih nalog, ki neposredno zadevajo interese delavcev. V vseh osnovnih organizacijah mora biti izdelano pismeno poročilo o delovanju osnovne organizacije oz. konference v minulem dveletnem obdobju. V to poročilo je potrebno uvesti objektivno oceno o aktivnosti, prikazati tako uspehe, kakor tudi težave na posameznih področjih delovanja. Ugotoviti je zlasti potrebno, kako članstvo oblikuje politiko in stališča OOS in kako izvršni odbor uresničuje ta stališča v procesih sprejemanja samoupravnih odločitev v DO, kako izvršni odbor sodeluje z izvoljenimi delegacijami za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Pripraviti in obravnavati je potrebno tudi program dela za obdobje 1982—1984, ki mora zajemati vsa področja dejavnosti oz. opredeliti aktivnosti. V pripravah na občne zbore morajo OOS pregledati in oceniti tudi svoje finančno stanje in admini-strativno-tehnično poslovanje. Za pripravo in izvedbo občnih zborov so odgovorni sedanji organi in njihova vodstva. V naši delovni organizaciji bomo sklicali ob- čni zbor 27. 2. 1982 v dvorani na Stavbah. V zvezi s pripravami na sklic zbora smo končali postopek evidentiranja kandidatov za člane organov sindikata in kandidacijske konference po SDS, kjer smo hkrati z obravnavanjem in sprejemanjem kandidacijske liste za volitve delegatov v skupščino druž-beno-političnih in samoupravnih interesnih skupnosti, obravnavali in sprejemali kandidatno listo za člane 10 OOS, konference in nadzornega odbora sindikata. Ani Povše POŠKODBE Med razkladanjem in ročnim odvozom bombažnih bal iz železniškega voza. je Ademu Hasaniju, transportnemu delavcu v trenutku, ko je ročni voziček z naloženo balo že primaknil. priletela zgornja bala. ki jo sodelavec ni mogel zadržati in mu poškodovala gleženj leve noge. V čistilnici bombaža je sodelavec med odpiranjem bal (odstranjevanjem obročnega železa) s sekiro ranil Franca Černeta, delavcapri čistilnih in rahljalnih agregatih, v prstanec leve roke, ko je ta skušal z roko zadržati presekano obločno železo. Kratek pogled na stanje varstva pri delu v lanskem letu Celotno poročilo in analizo o gibanju poškodb v letu 1981 bomo objavili v prihodnji številki tokrat le na kratko nekaj osnovnih podatkov. V letu 1981 smo imeli manj obratnih poškodb kot leta 1980 in tudi manj izgubljenih dni zaradi poškodb. Leta 1980 je bilo 50 obratnih nezgod s 656 izgubljenimi dnevi, lansko leto pa 41 obratnih poškodb s 394 izgubljenimi dnevi. Povečalo pa se je število poškodb na poti za delo in z dela in sicer za 7 primerov oz. 77 izgubljenih dni. Poškodbe na poti na delo in z dela so se pripetile predvsem v začetku leta zaradi padcev na poledenelih ali zasneženih poteh. Največ obratnih poškodb je bilo v predpredilnici, predilnici bombaža in sukalnici. Največkrat so vzrok za poškodbe transportna sredstva (vozički za predprejo, zabojčki, kontejnerji itd.). Poškodbe niso bile težjega značaja. Poškodovala sta se tudi 2 delavca na mladinskih delovnih akcijah in 1 na vojaških vajah. Lansko leto so se tudi nadaljevali zdravniški sistematski pregledi, na katerih so bili delavci iz predpredilnice, delavnic, remonta. Konec leta so se pregledi prekinili in se bodo. po zagotovilu obratnega zdravnika, nadaljevali marca letošnjega leta. Opravljene so bile tudi zimske in letne meritve mikroklime, hrupa, zapra-šenosti in osvetlitve. Ugotovljeno je bilo. da je na posameznih delovnih mestih oziroma oddelkih prevelika temperatura oziroma hrup (predvsem v predilnicah in sukalnici). Preizkus znanja iz varstva pri delu je lani opravilo okoli 650 delavk in delavcev. Prvič so ga opravljale tudi delavke v predpredilnicah. predilnicah, sukalnici. Aktivna je tudi komisija za periodične preglede delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu, ki je lani pričela z delom in je opravila 13 pregledov delovnih naprav in priprav ter objektov in ugotovila določene pomanjkljivosti z vidika varstva pri delu. V letu 1981 je bilo evidentiranih 30 zanetkov požarov, kar je nekoliko več kot prejšnje leto. Največ zanetkov je bilo v čistilnici oziroma predpredilnici, ki so jih večinoma pogasili posluževala strojev sami. tako da do večje materialne škode ni prišlo. Andrej Krhlikar O bolniškem staležu v letu 1981 Zbrani podatki kažejo, da se je v bolniški stalež za leto 1981, ki znaša 6,0 °/c, zmanjšal v primerjavi z letom 1980, za 1.2 T Pri tem so zajeti vsi vzroki odsotnosti: bolezni, nesreče pri delu in na poti na delo ter nege in spremstva družinskega člana. Porodniški dopust je prikazan ločeno in dosega 3,2 °i. V prvem polletju leta 1981 je bilo izgubljenih (upoštevani so vsi vzroki: B, N, X, NP, NS) 14.857 delovnih dni in v drugem polletju, 15.636 dni oz. skupno 30.493 delovnih dni. V drugem polletju se je povišal stalež pri boleznih živčnega sistema, boleznih obtočil, bolezni dihalnega sistema, nekaj več pa je bilo izostankov tudi zaradi ponovnih pregledov. Zaradi bolezni je bilo v letu 1981 izgubljenih 4.403 delovnih dni, manj kot v letu 1980 (glej tabelo 1). Odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni znaša torej 4,3!?, za leto 1980 pa 5.3 %. Zmanjšala se je tudi odsotnost zaradi nesreč pri delu (leto 1981 - 0,2 %, leto 1980 -0,3 °i), ter zaradi nege in spremstva družinskega člana (iz 0,8 ci 1. 1980 na 0,7 °/c 1. 1981). Stanje nesreč izven dela se ni spremenilo. Najvišji stalež (upoštevano je tudi število zaposlenih delavcev), je v oddelku rezerve predilnice bombaža in sinteti-ke in rezervi sukalnice. Znano je, da je v teh oddelkih zaposlenih največ delavcev zaradi zmanjšane delovne sposobnosti: nosečnice, invalidi in delavci zaradi trenutnega bolezenskega stanja. Pri rezervi oddelka sukalnice je zajeta tudi zbiralnica cevk. kjer je zaposlenih 16 delovnih invalidov. Med oddelki je na prvem mestu, po številu zamujenih dni, sukalnica (6,0'?). Delavci obolevajo najpogosteje zaradi obolenj gibalnega sistema in vezivnega tkiva in boleznimi urogenitalnega sistema. Sledi oddelek predpredilnice s 4,8 'r staležem. Obolenja, ki jih zasledimo v tem oddelku so: ponovno obolenja gibalnega sistema in vezivnega tkiva ter obolenja dihalnega sistema. In indeksa je razvidno, da upada število zamujenih dni pri vseh obolenjih v primerjavi z letom 1980, razen pri infekcijskih in parazitskih obolenjih ter novotvorbah, kjer je viden porast, vendar v primerjavi z drugimi obolenji ne predstavljajo večje odsotnosti z dela. Ugotavljamo, da je bil najvišji stalež v mesecu septembru in oktobru (6,7 '? in 7.8 "?) — glej tabelo 2. V začetku leta je bil ta znatno nižji, kar je lahko tudi posledica stimulacije za izkoriščanje delovnega časa, ki je bilo uvedeno v začetku leta 1981. Povprečno je bilo mesečno odsotnih 131 delavcev zaradi bolezni. 6 zaradi nesreč pri delu, 18 delavcev zaradi nesreč izven dela in 28 zaradi nege in spremstva družinskega člana. Porodniški dopust je imelo 38 delavk. V tabeli 3, na je prikazano gibanje bolniškega staleža v letih 1978. 1979. 1980 in 1981. ločeno po posameznih vzrokih. Ugotavljamo, da je bil stalež najnižji v letu 1981 — 6,0 f in najvišii v letu 1979 - 8.8 r?. Jolanda Konrad 52s ruj&isr.ie “•>• ODDELKI n. III. IV. v, VII. SKUPAJ zam.dnevi 1-1 '1981 SKUPAJ žara.dnevi 1-12/1980 Indeks SKUPINE BOLEZNI 1. Infek. in parazitske bol. 7 72 - 62 15 70 . 226 2. Endokrine bolezni 119 - 152 - 550 - 655 4i5 77 822 Novotvorbe: mnligne,benigne 157 - - - 19 258 29 465 N 2 54 857 A. B.krvi in krvotvornih org. 22 - 41 - 56 - 14 115 D,8 550 52 5. Duševne bolezni 102 - 44 70 58 258 86 618 4,5 971 65 6. B.živčnega cist.in čutil 175 15 25 - 51 170 458 , 988 4t •olezni obtočil 95 124 90 225 114 151 270 1049 7. 1264 82 fi. Bolezni dihalnega sistema 528 5 402 228 346 75 508 1690 n,8 2254 75 9. Bolezni prebavil 296 - 229 1"8 505 55 85 1074 1524 70 10. B.urogenitalnega sistema 225 - 501 185 548 51 165 1471 .0,5 2025 72 11. Kompl.nosečnosti in noroda 192 27 740 52 295 55 52 1575 °,6 1164 117 12. B.kože in podkožnega tkiva 155 - 22 178 54 119 662 4, 756 1z. B.gibalnega sist.in vez.tk. 455 17 914 252 1025 256 1050 5907 ■7,4 6151 14. Neopredeljeno stanje 55 - 56 5 151 - 59 284 2J 447 65 Y. Ponovni pregledi 50 SKUPAJ (B) d,; 0,f 0.' SKUPAJ (N,X,NS) 1,7 SKUPAJ (B,N,X,NS) 5455 241 4602 1407 4656 1760 5824 19905 6,C 20585 NP 16)0 251 )2.6 666 2606 527 1695 10590 5,2 15681 5,9 LEGENDA: I. predilnica in čistilnica II. rezerva predpredilnice III. predilnica bombaža in sintetike IV. rezerva predilnice V. sukalnica VI. rezerva sukalnice, zbiralnica cevk VII. pisarniški delavci, pomožno osebje, remont, čistilne kolone, zunanji transport in obrat družbene prehrane 2. ŠTEVILO ZAMUJENIH DELOVNIH Stil IN ODSTOTEK ODSOTNIH DELAVCEV V POSAMEZNIH MESECIH LETA 1981 MESECI zam.dn ■ovprečno Povprečno • .del.(19-30) VZROKI J.n. Feb. Mar. lPr. J“- Jul. lvB. Sep. Okt. Nov. Dec. % B 954 998 1439 L, 1253 120? L119 1330 125? 14292 71,8 151 N 66 79 43 23 41 7 p 115 3° 101 308 X 238 164 1,8 276 203 239 133 263 505 170 241 z,o lfl NS 266 241 161 203 14? 146 175 19* 175 2206 28 52 SKUPAJ zam.dnevi 14^2 1??6 1781 1681 1742 145’ 1807 2194 ISIS 1QQnx ion % C O . 7 8 1 8 ? , ? 7 8 NP 987 879 875 927 861 802 851 869 825 925 956 10.590 % odsotni delavcev 21,; 18/ 22,1 19,3 20,4 22,5 19,6 1.8,8 25,A 28,2 20,9 L9,5 21., 3. GIBANJE BOLNIŠKEGA STALEŽA PO POSAMEZNIH VZROKIH ZA LETA 1Q78. 1979, 1980 IN 1981 Obdobje I-XII/1979 I-XII/1980 I-XII/1981 Vžrolči l-xn/i978 B 5,8 % 6,4% 5, J % 4,3% N 0,4 % 0,4% 0,3 % 0,2% X o.? % 1,1% 0.8 % 0.8% SKOPAJ ( B,N,X, 6,9 % 7.9% 6.4 % 5.3% NS 0,8 % 0,9% 0,8 % 0,7% SKOPAJ (B.H.K.NS) 7.7 % 8.8% 7.2 % 6.0% NP 3.3 % 2.7% 3.9 % 3.2% Napis na vratih zbiralnice cevk (bivša stročnarna) prepoveduje vstop. Le kako prihaja vsak dan približno 30 delavk na delo v ta prostor, ko jim strogi napis to prepoveduje? Ali pa napis za njih ne velja? Toda to ne piše! Vodja oddelka pove, da naj bi ta napis strašil tiste, ki prihajajo tja le na klepet. Samoupravna delavska kontrola o inventuri Samoupravna delavska kontrola je pri spremljanju in končnem pregledu inventurnega elaborata za stanje 31. 12. 1981 ugotovila: Zopet imamo TVD Partizan Na pobudo OK ZSMS Litija (komisija za šport) je bil v novembru 1981 osnovan iniciativni odbor za ustanovitev TVD »Partizan« Litija. Odbor je imel 3 redne seje in več sej odborov in komisij. V tem času so pripravili: — predlog programa TVD Partizan Litija; — predlog pravil TVD Partizan Litija; — finančni plan TVD Partizan Litija: — popis inventarja TVD Partizan Litija; — termine za vadbo; — evidentiral kandidate za vodstvo in vaditelje. Inventurni pravilnik, ki ga je sprejel DS v letu 1981 se je izvajal v celoti. Tudi 10 — DO je v skladu s predpisi izdal odločbo po kateri so bile imenovane popisne komisije, predsednik centralne popisne komisije v našem pravilniku zastopa individualni poslovodni organ, ki bi sicer moral voditi inventuro. Predsedniki popisnih komisij, ki so sestavili svoje programe dela z roki in izvršitvami ki naj bi jim služili za program oz. rokovnik dela se važnosti dokumenta premalo zavedajo in ne pristopajo k delu z odgovornostjo, ki jim je zaupana. Roki in potek popisa je bil v redu. Nastale so le nekatere težave objektivnega pomena (npr. popis na Veliki planini so opravili v zadnjem danem roku, ker prej žičnica ni obratovala). V popis so bila zajeta vsa področja inventurnega elaborata. DS je na svoji 4. seji dne 29. jan. 1982 sprejel ta elaborat in odobril knjiženje inventurnih razlik. Kot vsako leto smo tudi letos pričakovali, da bodo primanjkljaji, bilo pa je ravno nasprotno, nastali so viški. Zakaj? Vsa prejšnja leta smo inventuro opravljali tako, da so popisne komisije dobile material to je popisne liste z vpisom stanja iz knjiženja. Letos pa smo na izvršilnem odboru sprejeli sklep, da se to stanje ne poda številčno ampak samo imensko. Sedaj popisna komisija in odgovorna oseba nista vedeli kakšno je knjiženo stanje ampak samo za stvarno stanje, ki ga ima odgovorna oseba. Še en problem, ki se pojavlja tu že vsa leta je ta, da ni poimenske zadolžitve in se odgovornost za zadolžena sredstva prenaša iz osebe na osebo in iz oddelka v oddelek tako, da se ne ve kje so v resnici ti predmeti. Vse to pa otežkoča delo popisnim komisijam, ki te predmete iščejo in usklajujejo. V preteklem letu, ko je bila imenovana komisija za odpis drobnega inventarja in osnovnih sredstev se je to stanje vidno izboljšalo. Sedaj ko je knjiženje tekoče urejeno je pobuda samoupravne delavske kontrole ta, da se opozori vodje oddelkov, da naj v bodoče tekoče dopolnjujejo knjige drobnega inventarja po oddelkih, ki sedaj tam ležijo neurejene. Drobni inventar naj sproti, tekoče odpisujejo, da ne ho na koncu leta zopet nastalo nesoglasje in se dogovor ne bo uresničil, kot pa nam je znano je to prekršek, oz. kršitev delovne discipline. Samoupravna delavska kontrola bo izvajanje tega dogovora med letom kontrolirala zato naj oddelko-vodje to uredijo takoj. Čim p rej naj se imenuje nov gospodar počitniške koče na Veliki planini, naredijo naj se knjige inventarja v vseh prostorih koče v katerih bo primo-predaja med uporabniki. Preverja naj tudi gospodarno ravnanje z inventarjem v koči, da ne bo na koncu sezone nesporazum kdo za kaj odgovarja. Sedaj pa še nekaj o viških, ki so nastali pri osnovnih sredstvih in drobnemu inventarju v menzi, knjižnici, spl. sektorju, in pri skulpturah, umetniških slikah, tapiserijah in knjigah. Do sedaj za to ni bilo posebne komisije, po novem zakonu pa je bila ta ustanovljena in je ugotovila, da so to predmeti, ki so bili delovni organizaciji podarjeni ob jubilejih in niso bili knjiženi. Vsi viški v vrednosti 68.160.05 din se knjižijo v dobro izrednih dohodkov in v dobro poslovnega sklada. Manjko v višini 277.00 din pa v breme izrednih izdatkov. Franc Cenkar Ob izvedbi vseh teh zadanih nalog, smo se občani Litije zbrali na ustanovnem občnem zboru TVD »Partizan«, dne 22. 1. 1982 in ga izglasovali. Tako imamo po letu 1972 zopet svoj TVD Partizan, ki bo od sedaj dalje skrbel za splošne rekreacijske dejavnosti. interesne dejavnosti, tekmovalne dejavnosti in za izobraževanje vaditeljev. Nekaj okvirnih programov, ki pa bodo še dodatno objavljeni: INTERESNA DEJAVNOST Njen namen je zadovoljiti potrebe in želje občanov, ki so se odločili za vadbo posamezne športne panoge. V tem letu bomo skušali zajeti oddelke, ki še niso pokriti s športnimi društvi v občini in se opredelili za naslednje: — odbojka — 15 terminov: — namizni tenis — 15 terminov: — smučanje: — tek na smučeh: — badminton — 15 termiti ov: — kolesarjenje. V primeru, da se bodo pojavili interesi za druge športne panoge, bomo skušali ustreči želji naših občanov in organizirati tako obliko vadbe. TEKMOVALNA DEJAVNOST Namen oddelka je navaditi vadeče na redne in sistematične vadbe, ter odvisno od sposobnosti skupine vaditi tudi zahtevnejše elemente. Poudarek je predvsem na učenju in utrjevanju osnovnih motoroč-nih sposobnosti: V letu 1982 bodo delovali naslednji oddelki: — oddelek za cicibane v Šmartnem (20 terminov po 1.5 ure); — oddelek za cicibane v Litiji (20 terminov po 1,5 ure): — oddelek za mladince v Šmartnem (20 terminov po 1.5 ure); — oddelek za mladince v Litiji (20 terminov po 1.5 ure): — oddelek za člane v Šmartnem (20 terminov po 1.5 ure): — oddelek za člane v Litiji (20 terminov po 1,5 ure): — oddelek za veterane v Litiji in Šmartnem (20 terminov po 1,5 ure). Poleg splošne rekreacije bodo organizirane tudi ostale družbene oblike, kot so izleti, veseli večeri, maškarada in podobno. SPLOŠNA REKREACIJSKA DEJAVNOST: Namen oddelka je organizirati tekmovanja na posameznih interesnih področjih: 5 tekmovanj v smučanju: 6 tekmovanj v posameznih interesnih dejavnostih: 2 tekmovanji v teku na smučeh: 3 trimske akcije kolesarjenja: 1 tekmovanje (občinsko) v nam. tenisu; 4 področna tekmovanja v krosu: 1 občinsko tekmovanje v krosu. V okviru vadbe, se bomo udeleževali tudi nam dosegljivih tekmovanj, ki nam služijo kot merilo uspešnosti pri vadbi. Zaradi ustanovitve TVD Partizan bomo poslali več vaditeljev na tečaje za vaditelje splošne rekreacije, odbojko, nam. tenis, smučanje in tek na smučeh, badminton, kolesarjenje itd. Člani kolektiva PL in občani Litije. TVD Partizan Litija je naš in vaš. Včlanite se in poskušajte z našo pomočjo storiti tudi kaj za sebe. za svoj zdrav duh v zdravem telesu. E. Vovk IZID ŽREBANJA KRIŽANKE Rešeno nagradno križanko je oddalo 33 reševalcev. Komisija je izžrebala pet pravilno rešenih križank. Nagrade dobijo: Regina Hauptman — finančni sektor Majda Škarja — finančni sektor Marta Bučar — upokojenka Jernej Gril — gasilec Zofija Rupnik — sukalnica rezerva LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek. Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telelona: (061) 881 41 1 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom" Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.______________