VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNIK XL!. CELOVEC, PETEK, 14. MAREC 1986 ŠTEV. 11 (2267) Šinigoj oh obisku ii Koroške: hudih se moro poioinj manjšine kor subjekt! Rmgovori med Koroško in Siovenijo so poteknii v odprtem vrdusju Slovenija je dobro pripravila razgovore med vladama Koroške in Slovenije. je v Ljubljani po razgovorih dejal koroški deželni glavar Wagner, ki je skupaj z namestnikom Erwinom Fruhbauerjem in Stefanom Knaflom, ter deželnim svetnikom Haiderjem začetek tedna uradno obiskal Slovenijo. Kot .skoraj nič več nenavadne-ga pa je obisk označil predsednik Izvršnega sveta SRS Slovenije Dušan Šinigoj. Res so intenzivni razgovori med sosednjima deželama obsegali 50 točk dnevnega reda s težiščem na gospodarskih, prometnih in turističnih vprašanjih, svoje posebno mesto pa je imelo tudi vprašanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tudi v tem vprašanju se je slovenska stran, z Dušanom Šinigojem na čelu, dobro pripravila in jasno zahtevala izpolnitev pravic koroških Slovencev. Po razgovoru je Šinigoj dejal: ..Govorili smo odprto o vprašanju narodne skupnosti. Razgovor je tekel sploh o življenju manjšine, o šolstvu, o otroških vrtcih, o glasbeni šoli, trgovski akademiji in drugih konkretnih vprašanjih." Razprava je tekla tudi o tem, kako naprej razvijati politiko dobrega sosedstva v smislu utrjevanja manjšine kot subjekta, je dejal Šinigoj in poudaril, da so koroški Slovenci pomemben člen v sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo, oz. med Slovenijo in Koroško. Tudi deželni glavar Wagner je pohvalil fair način pogovora. Kot to ustreza tudi razhajajočim se stališčem v manjšinskem vprašanju, ki sta jih predstavnika obeh dežel nakazala že prej v časopisnih intervjujih, je prišlo v Ljubljani do ..izmenjave mnenj, ki sta jih obe strani podali deklarativno" (glej tudi komentar na 2. strani). Wagner je na eni strani akceptiral, da Slovenija zavzame stališče do manj- šinskega vprašanja, na drugi strani pa poudaril, da obe strani upoštevata načelo nevmešavanja v notranje zadeve. Ko je Wagner govoril o tem, da je tudi manjšinska debata postala bolj stvarna, je moral priznati, da pač Slovenija še naprej odločno daje priporočila, naj Koroška izvaja pozitivno narodnostno politiko za koroške Slovence. Glavnina razgovorov pa je bila posvečena drugim vprašanjem. Pogovor je tekel o karavanškem predoru, o tem izredno zahtevnem projektu, ki ima pomen za celo jugoslovansko cestno transverzalo (Šinigoj: predor moramo zgotoviti do leta 1990); govorili so o potrebi zaščite pitne vode v območju Karavank, o načrtovanem sodelovanju v turizmu, kulturi in športu, o tem, da bo posebna komisija naprej obravnavala vprašanje odpadkov in transporta nevarnih snovi, pa o zaščiti zraka in okolja nasploh. Na dnevnem redu je bilo tudi Pavličevo sedlo, vendar se tukaj nič ni premaknilo, ker je cesta do meje na avstrijski strani last dveh privatnikov; omenili pa so tudi jubilej jeseniške železnice ter sodelovanje v drugih prometnih vprašanjih. Ob mbu povedano Stvarnost in razumevanje pa ni vladalo samo na uradnih razgovorih, svojo odprtost in razumevanje za soseda so pokazali na tiskovni konferenci tudi vsi slovenski novinarji, ki jim ni bilo treba prevajati izjav koroškega deželnega glavarja Wagnerja. Razumeli so ga v njegovem jeziku. Isto visoko ravan poznavanja jezika naroda soseda je na svojem zadnjem obisku np Koroškem pokazal tudi hrvatski predsednik Ante Markovič. Kdaj bomo podobno alpe-jadransko odprtost doživljali tudi na koroški strani? ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na slavnostno prireditev ob 40-letnici obstoja ki bo v nedeljo 23. marca 1986 ob 14. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu (Mikschallee 4). Na sporedu: nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora, tamburaške skupine in mešanega pevskega zbora „France Pasterk-Lenart" (zbora SPD ZARJA in Železne Kaple in SPD DANICA iz Šentvida v Podjuni), nagovor in predstavitev knjige. Prisrčno vabljeni! Prosvetni minister Moriti: Ohraniti je trebn dvojezično šoto Ki v:gaja M medsebojno tmumevanje Odločno za ohranitev in izboljšanje obstoječe dvojezične šole na Koroškem se je zavzel minister za pouk dr. Herbert Moritz, ko je minulo nedeljo na prireditvi „Koroška poje" v Celovcu (o kateri poročamo na 3. strani - op. ured.) spregovorit o manjšinski problematiki. Minister je poudaril, da je Avstrija prevzela določene obveznosti glede zaščite manjšin in te obveznosti mora dosledno izpolnjevati. K manjšinski zaščiti sodi tudi dvojezična šola. zato je ne more spremeniti noben še tako uspešen večinski referendum. Nasprotno je to šolo treba še izboljšati in popestriti njeno pedagoško ponudbo, kajti ..zdi se mi pametno, da otroci v skupni šoli spoznajo oba jezika in se tako vzgajajo v duhu medsebojnega razumevanja in sožitja". Zato dvojezična šola nikakor ne sme biti bojišče ekstremnih ideologij, je naglasil minister Moritz ter opozoril, da seje za ohranitev te šole izjavila tudi zvezna pedagoška komisija. Za uvod v nedeljsko prireditev so predstavniki sodelujočih manjšin v soboto priredili tiskovno konferenco, kjer so prikazali položaj ter opozorili na probleme koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov ter dunajskih Čehov in Slovakov. Soglasno so zavrnili trditve o ..vzorni rešitvi" manjšinske problematike v Avstriji ter svoje ugotovitve nedvoumno podkrepili ne le z naštevanjem številnih slej ko prej nerešenih vprašanj, namreč predvsem tudi z opozorili na nevarnost asimilacijskega pritiska, ki se odraža v rapidnem nazadovanju števila pripadnikov posameznih narodnih skupnosti. Kakor že v soboto na tiskovni konferenci, tako so bile tudi na nedeljski prireditvi zlasti zavrnjene trditve, da je člen 7 že izpolnjen. Ko je odgovarjal na zadnje tozadevne izjave deželnega glavarja Wagnerja, je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc tudi poudaril. da manjšinska zaščita nikakor ni le notranjeavstrijska zadeva, marveč je z državno pogodbo dobila mednarodni značaj. Sicer pa je opozoril na dvojna merila Avstrije, ki v južnotirolskem vprašanju dosledno ravna v sporazumu z manjšino, medtem ko lastna manjšinska vprašanja rešuje mimo ali celo proti prizadeti manjšini. PBEBERtTE na strani 2 Spremembe zakona o kreditnem gospodarstvu in posiedice 3 75-)etKPD„Drava " v Žvabeku 4 Rožanski izobraževaini teden v znamenju dobrega meddruštvenega sodetovanja 5 Vetik odziv na iiterarni razpis društva za pospeševanje nove umetnosti (skupina 508) 7 Kaj je (bi!) Wa!dheim? 8 Pogovor z ravnatetjem Miadinskega doma SŠD v Cetovcu Občni ibor Iveie siovensKih :eno Stovenske lenske odtočno bmnuo dvojeiicno šoto Redni občni zbor Zveze slovenskih žena, kije bil pretekli petek v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, je bil odraz odločnega boja zoper spremembo oz. kakršnokoli poslabšanje sedanje šolske ureditve oz. proti vsakemu ločevanju otrok. Občni zbor pa je potekal tudi v znamenju 8. marca -mednarodnega praznika žensk. Tajnica Miika Kokot, ki je vodila občni zbor, je uvodoma pozdravila številne udeleženke in goste, ki so prišli, da našim ženam čestitajo za praznik. Predsednica Milena Grob-iaclier je v svojem poročilu naglasila veliko vlogo slovenskih žensk v boju proti okupatorju ter njihov doprinos k zmagi nad fašizmom pred štiridesetimi leti. Kljub temu, je menila pred- sednica, ženske tudi danes še niso deležne popolne enakopravnosti v družbenem življenju in tudi sicer doživljajo še veliko zapostavljenost. Potem pa je Milena Groblacher spregovorila o perečem šolskem vprašanju in odločno zavrnila namero o ločenem pouku: S tem v zvezi je apelirala na slovenske ženske, da predvsem tudi one skrbijo za čim več prijav otrok k dvojezičnemu pouku, kar bo najboljši odgovor na krivično zahtevo po ločevanju otrok na koroških šolah. Milena Groblacher je podala tudi poročilo o delovanju ZSŽ, katere delokrog zajema vzgojo predšolskih otrok, delovanje na področju izobrazbe, kot so predavanja in poučne ekskurzije, vključeva- nje v politično delo ter sodelovanje z naprednimi ženskimi organizacijami v Avstriji in v matični Sloveniji, v Trstu in Gorici. Mag. Marija Jurič je imela referat, v katerem je obravnavala vprašanje žensk ter njihov boj za uveljavitev enakopravnosti v današnji družbi. Poudarila je, da je to za slovenske žene na Koroškem še posebno težavno, ker so ob tem tudi soočene z bojem za narodnostne pravice, kar brez dvoma zmanjšuje probleme ženske kot take. Menila je, da ženske tudi v okviru slovenskih organizacij še nimajo tistega mesta, ki jim v smislu enakopravnosti pripada. Ženam je za praznik čestital tudi predsednik Zveze slovenskih organi- zacij dipl. inž. Feliks Wieser, ki je ob tej priložnosti zavzel stališče k trenutni politični situaciji ter med drugim dejal, da je sedaj najbolj pereče šolsko vprašanje, reforma dvojezičnega šolstva. Povedal je, da ljudska in svobodnjaška stranka zahtevata hitro rešitev, medtem ko je deželni glavar Wagner poudaril, da bo nova ureditev možna šele v šolskem letu 1987/88 in podčrtal, da to samo v sodelovanju vseh treh koroških strank. VVieser pa je izjavil, da so rezultati trostrankar-skih izumov vedno bili v škodo manjšini. Zato je pozval odgovorne politike socialistične in ljudske stranke ter zveznega kanclerja Sinowtza, naj se opredelijo za pedagoško rešitev vprašanja in s tem za skupen pouk. Na koncu pa je predsednik ZSO poudaril, da bi vsaka rešitev tega vprašanja brez ali proti manjšini pomenila nove zaostritve na Koroškem. Občni zbor je za predsednico ZSŽ ponovno izvolil Mileno Groblacher in v funkcijah potrdil tudi ostale članice glavnega in širšega odbora. Zbrane ženske so ob koncu sprejele resolucijo, v kateri vladne forume pozivajo, naj ne dopustijo, da bi prišlo do spremembe dvojezičnega šolstva na Koroškem. Po občnem zboru so se udeleženke skupno z gosti zadržale v prijetnem prazničnem vzdušju. Sprememba zakona o kreditnem gospodarstvu in posledice za denarne ustanove koroških Slovencev Osnova uspešnega poslovanja bank je zaupanje tako domačega trga kakor tudi inozemskih partnerjev v varnost in stabiinost kreditnega aparata. Dvomi o zavarovanju rizikov, ki so povezani z deiova-njem bank, tahko spravijo razvoj narodnega gospodarstva vsake države v veliko nevarnost. Avstrijske banke so v minuiih ietih močno povečate postovanje s tujino. Ce pa primerjamo njihove dohodke in tastna sredstva, ki so osnova varnosti in stabitnosti ne samo bank, z evropskim ati ameriškim standardom, potem se za avstrijske denarne zavode pokaže precej štaba stika. Detež njihovega tastnega kapitaia znaša v poprečju samo okrog 2,3 do 2,7 % bitančnih vsot (to je sredstev, s katerimi raz-potagajo in kijih dajejo kot posojita, za udetežbe itd); pa tudi donosi iz obresti in provizij so za potovico nižji kot npr. pri bankah v Zvezni repubtiki Nemčiji. Zato je postato odgovornim dejavnikom vetikih denarnih ustanov, Narodne banke in finančnemu ministru jasno, da bo treba nekaj spremeniti. Upoštevati je še treba, da deluje na majhnem avstrijskem tržišču pravzaprav preveč bank, da je zato konkurenčna tekma zeio ostra in da se pri tem upoštevanje rentabiinosti v številnih primerih nevarno zanemarja. Dogovori na visoki ravni o prostovoljni omejitvi ruinozne tekme niso privedli do zaželenih rezultatov in zato se je finančni minister odločil za spremembo Zakona o kreditnem gospodarstvu (ZKG, Kredit-wesengesetz). Osnutek so predložili že lani, v parlamentu pa naj bi bil sklenjen še pred poletjem. Reakcije so nasplošno pozitivne, je pa tudi nekaj resne kritike predvsem s strani zadružnih bank, katerim osnutek novele k ZKG nalaga najtežja bremena. Glavna sprememba je določba o povišanju lastnega kapitala. Doslej so banke morale razpolagati z lastnim kapitalom v višini 4 % gotovih vlog (predvsem hranilnih vlog, obveznosti do drugih bank in siceršnjih upnikov z nekaterimi izjemami, in iz menic). Po spremembi zakona pa bo po prehodni dobi petih let potrebno zvišanje teh sredstev na 4 % in čez nadaljnjih pet let celo na 4,5 % celotne bilančne vsote ter polovice eventualnih obveznosti (poroštva, jamstva ipd., ki jih ne najdemo v bilanci). To pomeni, da bo moral celotni kreditni aparat svoja lastna sredstva skoraj podvojiti, po ocenah povišati za 50 do 70 milijard šilingov. Spremenjeni ZKG sicer predvideva tudi nekaj novih instrumentov za zagotovitev dela lastnih sredstev. Za kapital, ki jamči za obveznosti banke (Haftkapi-tal), bosta poleg lastnega kapitala v ožjem smislu (deleži članov, glavnica pri kapitalnih družbah ipd.jštelašet.i.participacijskiin dopolnilni kapital; tako naj bi bil predvsem decentralnim združenjem, kot so to hranilnice in zadruge, olajšan dostop do dodatnih lastnih sredstev od zunaj. Kljub temu pa bo izpolnitev pogojev spremenjenega zakona za večino bank precej trd oreh. Strokovnjaki celo dvomijo, da bi bilo naloge možno izpolniti v predvidenem roku. Posebno težko se bo godilo -kakor že pri uvedbi sedaj veljavnega ZKG v letu 1979 - manjšim bankam, in tukaj predvsem zadrugam, h katerim spadajo tudi naše posojilnice in Zveza slovenskih zadrug v Celovcu. Osnutek zakonske novele namreč predvideva, da po petletni prehodni dobi jamstvena svota ne bo več štela k lastnemu kapitalu. Upoštevali bodo samo še dejansko vplačane deleže članov. Doslej so se člani preko jamstvene vsote obvezali, da v primeru, ko zadruga ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, vplačajo dodatno vsoto npr. v desetkratni višini njihovega deleža. Ni treba poudarjati, da je to za zadružne banke precejšen udarec, kajti zgubile bodo nekaj, kar je bilo dolga desetletja bistvena značilnost njihove pravne oblike. Enakovrednega nadomestila jim spremenjeni zakon ne nudi, zato za šibkejše med njimi prehod gotovo ne bo lahek. Vzemimo primer poprečne banke v Raiffeisnovi organizaciji, katere del so tudi posojilnice in Zadružna zveza. Ima bilančno vsoto 250 milijonov šilingov, kapital iz vplačanih deležev znaša Avtor deta pri vetiki dunajski banki v oddetku za udetežbe po novih kriterjih recimo 2,4 %, kar je vsekakor v okviru avstrijskega poprečja. Jamstvena vsota, ki še šteje k lastnemu kapitalu, znaša desetkratno višino članskega deleža, vloge pa dosegajo 160 milijonov. Po še veljavnih pravilih je moral lastni kapital, ki je vseboval tudi jamstveno vsoto, znašati torej 4 % dela vlog. V našem primeru je znašal 55 milijonov šilingov, s čemer je daleč presegal zahtevani minimum. Ce vzamemo za podlago iste osnovne podatke, bo po novih določilih lastni kapital čez nekaj let brez jamstvene vsote znašal le še 5 milijonov šilingov. Ker pa 4 % bilančne vsote 250 milijonov znaša 10 milijonov, bo morala banka torej od nekod dobiti dodatnih vplačanih 5 milijonov lastnega kapitala, da bo izpolnila zahtevo spremenjenega zakona. Čeprav je naš primer zelo poenostavljen, ker nisem upošteval skladov, rezerv ipd. bodo naše posojilnice in Zveza stale pred podobnimi, verjetno celo težjimi problemi. Kajti spremenjeni zakon vsebuje še določila o konsolidaciji bančnih udeležb (za naše razmere predvsem posojilnic pri Zadružni zvezi), o t.i. velekre-ditih in o likvidnih sredstvih, ki bodo predvsem zadružnim bankam naložila pravtako težja bremena kot doslej. Večja varnost in stabilnost bank za stranke na eni strani bosta zahtevali torej velike napore na drugi strani. Zagotoviti bo treba precejšnjo vsoto novih lastnih sredstev, ki jih bodo banke morale tudi zaslužiti. Poleg strukturnih sprememb z morda nadaljnjimi združitvami bo predvsem potrebno bolj temeljito razmisliti o poslovnih možnostih in kadrovskih vprašanjih, ki so jih naše denarne ustanove v preteklosti zanemarjale, skrbno analizirati trg in lastno pozicijo na njem ter izdelati tehten in profesionalen koncept, ki bo dovoljeval uspešno soočanje s problemi prihodnjih let. dr. Kristijan Scheiiander Različna staiišča o isti zadevi AeA;;; dm' pred uruc/um: o/7.sAwM AorovAc v/adne de/fga