TRST, sreda 17. aprila 1957 Leto XIII . Št. 92 (3627) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-111 IN 44-63« — Poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — T«i. «L 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 hi od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm vliine v Sirlnt l stolpca: trgovski 80, finanino-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poitn! tekoči račun Založništvo tržaškega tislca Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1. Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ - Trst Zaključek prvega dela razgovorov o nuklearni razorožitvi Francoski predlogi za «delen sporazum) Hude kritike Adenauerjeve prevzetnosti Stassen: «ZDA bodo tudi po začetku razorožitve uporabljale atomsko orožje* - Laburist Crossman: utemeljitve nemških znanstvenikov veljajo tudi za Veliko Britanijo> . IONDON, 16. — Razorožitveni pododbor OZN je o&nes zaključil prvo vrsto razgovorov o nuklearni razorožitvi. o tem bodo ponovno govorili čez dva tedna. , Na današnjem sestanku je ameriški delegat Stassen rjavil, da si bodo ZDA pridržale pravico uporabljati atomsko orožje proti napadu na podlagi listine OZN, “Odi ko se bo začela razorožitev. Stassen je dodal, da so se številne vojne začele sa-1110 zaradi tega, ker je ena stran napačno ocenjevala °dločnost druge strani, da se bo uprla napadu. Zato ?° ZDA mnenja, da morajo se dalje imeti pravico upo-tabljati atomsko orožje na Podlagi listine OZN. Ko mu je sovjetski dele-Sat Zorin postavil neko vprašanje v zvezi z zadnji-ameriškimi predlogi, je "tassen opozoril na morebit-ne bodoče «zgrešene račune« e ameriški politiki kakor na Pr. tiste, ki so povzročili začetek vojne na Koreji. Ven- dar Pa je poudarjal zmerno Politiko ZDA in dodal, da ZDA niso nikoli uporabljale atom-*eša orožja v zadnjih dese-"h letih, niti ko je korejska voina bila na vrhuncu, francoski predstavnik v raz- rozitvenem pododboru OZN Ples Moch je danes na kosi-u .^druženja tujega tiska iz- jč.vd, da bi utegnili na sedanjem zasedanju pododbora do-eei delni sporazum o nekatero straneh r^zorožitvenega Prašanja. Po njegovem mne-,1° bi ta delen sporazum lah-*?. vseboval: 1. omejitev šte-ua vojaštva ob koncu prve aze splošne razorožitve. 2. U-avitev pridobivanja atomske-vm ?}ate*'iala namenjenega v °)aske namene. 3. Omejitev 'apnonuklearnih poizkusov. j^^vedba mednarodnega nad- . y svojem govoru je Moch *kole obrazložil francosko iiač 0 razorožitvi, l «Vsak 0 razorožitvi mora ob v, e.taPi povečati varnost JI™ držav in ne samo ene v . p° drugih.« 2. Vsak načrt razorožitvi «ne sme določali, r.azor°žitve brez nadzorstva raz -* ne nadzorstva brez ?°rozitve, pač pa postopoma dai« raz Prožite v, ki se se-1 da nadzorovati«. Moch je nat0 izjavil, da iancija vztraja, naj se vzpo- danes de Sklep zahodnonemške vla-t, 0 oborožitvi zahodno-ornč- e voiske 2 atomskim evr em Pomeni izzivanje narodov, ki so v ob^*1.vojnah na lastni koži hej?-, Posledice napačne „emske politike. Narodi Ev- r°Pe ttinzv. kliub slabim ižkuš-Van- brez želJe P° rnašo6" rotjJu sPrejeli nemški na-in Po vojni kot partnerja ha 1>0kazali pripravljenost z Priiateljsko sodelovanje OhoJlrn. na novih osnovah. v0i„foz^ev zahodnonemške pa e 2 atomskim orožjem im, ho prinesla nemške-temvJjlidstvu Prijateljev, ho * 0 Nemce in Zvez- zav„ybub'ik° spravila v te-honJL^^aj- Sklep zahod-tlvnr, vlade 1)0 ne§a' SaianiVplival ne le na p0" Več ? . 0 razorožitvi, tem- težie na splošno ravno- 'ahkn 1110(1 velesilami, kar hje Povzroči resne mot- hjw?a orientacija zahod-heU[,y*.ske vlade spravlja v herit £n Poiožaj tudi part-Zah-. Zahodne Nemčije v ho m 1 Evropi. Za Zahod-ihetn0mclj° bi bilo bolj pa-pri ’ da no bi zaostajala hi ap°rlh za utrditev mi-v^mest0 da bi se za-v aia> da ne bi zaostala priiof°ynRkem tekmovanju. Z n.!01 J? Je treba pridobiti vhlin . ihbnostjo in dobro ijivo’ 1Zzivanie pa je škod- da ®b°dbud n° pa Je dejstvo, lilvo«? hovarnost in škod delt . v°.jne orientacije uvi-hod at*i Nemci. Glas za-k°v h.emških znanstveni-^e,hčiii'Va podP°ro v sami bo in,, ter med miroljub-3vetu n°stjo v Evropi in v ijudiib?1J Pa so miroljubne yeta prizadele Ade-Pa — Jfye Prevzetne, še bolj ^iigent rečeno — neln-»bajj^^p0. besede proti 18 besAd m- Včeraj so \dtiko na'etele na hudo ^eihčin Y sami Zahodni , 'etni J11 zdi se' da ie 'behovn er spričo tako ka čud - a »gospodarske-Začei v svoji deželi Jbtsorin ^vbljatl državniško lj Poci i in vsak dan ba obi n ? hu.ino, da ga bauer 2amenja Ollen- redno z atomsko razorožitvijo izvrši močno in nadzorovano znižanje konvencionalnega o-rožja. ((Sklenitev sporazuma na a-tomskem področju, je dejal Moch, je tem nujnejša, ker v bližnji bodočnosti ne bo več mogoče od daleč registrirati eksplozij atomskega orožja, pri katerem se ne bo več za njegovo izdelovanje uporabljal uram. S sedanjim napredovanjem znanosti bo kmalu mogoče pripraviti načrt za Izdelovanje atomskih bomb ob uporabljanju zelo običajnih in cenenih elementov, ki vsebujejo vodik. Pet vlad, ki so zastopane v pododboru OZN, je nadaljeval Moch, ve. da bi vojna med velikimi državami nujno postala splošna vojna. Zavedajoč se tega dejstva, ne more nobena vlada želeti vojne: prej ali slej bo zmagala zdrava pamet in se bo konkretizirala v vedno bolj miroljubni koeksistenci, v preobrnitvi tendenc na nuklearnem področju in v zmanjšanju konvencionalne oborožitve ter razvoju mednarodnega nadzorstva.« V Bonnu pa bo kancler A-denauer jutri zjutraj sprejel zahodnonemške atomske znanstvenike, ki jih je povabil na «atomsko konferenco«. Do sedaj je od 6. povabljenih znanstvenikov, ki so podpisali znani manifest v Goettin-genu, pet sporočilo, da sprejema vabilo. Sesti, profesor Heisenberg, je bolan. Ni še znano, ali bo Adenauer še pred veliko nočjo sprejel predsednika liberalne stranke Ma-ierja, ki je zahteval razgovor s kanclerjem v zvezi z opremo nemške vojske z atomskim orožjem. Kakor javljajo iz Berlina, pa je tudi sindikat kovinarjev zahodnega Berlina izrekel solidarnost z 18 atomskimi znanstveniki in z njihovo izjavo. Na zborovanju, ki je bilo včeraj v Zahodnem Berlinu ob navzočnosti tisoč delegatov, so sprejeli resolucijo, v Kateri poudarjajo med drugim; ((Prevzetne besede kanclerja Adenauerja proti lik fizikom Zahodne Nemčije dokazujejo, da se mora ves delavski razred postaviti ob stran pogumne izjave znanstvenikov«. V isti resoluciji zahteva sindikat kovinarjev sklicanje izrednega kongresa sindikatov Zahodne Nemčije, ki naj bi sprejel stališče proti opremi zahodnonemške vojske z a-tomskim orožjem- Angleški laburističpi poslanec Crossmann pa je objavil v «Daily Mirroru« članek, v katerem se zavzema, _ naj bi prav tako kakor nemški tudi britanski atomski znanstveniki očločno in brez strahu spregovorili. »Utemeljevanja nemških znanstvenikov, s katerimi se strinjam, piše Crossmann, veljajo za nas prav tako kakor za Nemčijo. Atomsko orožje nam ne more nuditi dejanske zaščite. Ce je Nemčija manjša dižava, ki se lahko bolje brani, če odklanja atomsko orožje, se isto lahko reče tudi za nas. Ce pa nasprotno potrebujemo mi atomsko orožje, moramo isto priznati tudi Nemcem.« Medtem je japonski poslanik v Moskvi izročil včeraj sovjetskemu pomočniku zunanjega ministra protestno spomenico, ker sovjetska vlada ni prej obvestila japonske vlade o atomskih poskusih v Sibiriji. Japonska vlada je nato objavila uradno poročilo, ki pravi, da je posredovanje japonskega poslanika v Moskvi »ostalo brez rezultata«. Pomočnik sovjetskega ministra je samo ponovil dosedanja utemeljevanja sovjetske vlade. Hruščev in Bulganin ter «napori» KP Albanije MOSKVA, 16. — »Sovjetsko ljudstvo ponovno izreka svojo simpatijo za arabske narode,« je izjavil maršal Bulganin na sprejemu v Kremlju na čast albanski delegaciji, ki je sedaj na obisku v Moskvi. Bulganin je (alje izjavil: «Skrbno sledimo napo- rom sovražnikov miru. kajti kljub temu, da so Velika Britanija, Francija in Izrael doživeli na področju Sueza poraz je položaj na tem delu sveta še vedno napet. Vendar pa se sedaj, ko je intervencija v Egiptu prenehala in ko je bil madžarski upor zadušen, nudi svetu nova možnost izboljšanja mednarodnih odnosov. Moskovska vlača je pripravljena na nove mpore, da pride do tega izboljšanja.« Bulganin je nato izjavil, da se njegova vlada v celoti strinja i stališčem predsednika albanske vlade Mehmeda Se-ha glede nujnosti izboljšanja odnosov med Albanijo in Jugoslavijo. Izrekel je upanje, da bo »Jugoslavija ugodno sprejela napore albanske vlače in komunistične stranke za izboljšanje odnosov med obema državama«, in je dodal, da bo kot rezultat sedanjih razgovorov Sovjetska zveza nudila Albaniji nove kredite kot prispevek za gospodarski razvoj Albanije. Kakšni o ti «napori» pa se je videlo iz nedavnega govora tajnika KP Albanije Hodže, ki je dolžil Jugoslavijo imperializma in teptanja šiptarske manjšine, ter iz pisanja albanskega vladnega glasila, ki je opravičevalo skrunjenje grobov srbskih in črnogorskih vojakov z njihovo udeležbo v prvi svetovni vojni, ki jo je Lenin označil za imperialistično... Tajnik centralnega komiteja KP SZ Suslov pa je izrekel željo, naj bi se navezali stiki sodelovanja med albansko, sovjetsko in jugoslovansko komunistično stranko. Obžaloval je sedanja nesoglasja med Beogradom in ostalimi vzhodnoevropskimi državami in je pripomnil: »Ne sme se pozabiti, da sc nesoglasja med komunističnimi strankami samo v korist sovražnikov socializma.« Včeraj pa je imel podoben govor tudi Hruščev, ki je med drugim dejal, da vlada SZ želi z Jugoslavijo prijateljske odnose, za katere se «sedaj trdi, da so slabi«; tega sicer ne bo mogoče doseči takoj, vsekakor pa Hruščev «goji upanje«. Nato je Hruščev povabil veleposlanika Mičunoviča naj skupaj z albanskimi gosti s Hodžo na čelu nazdravi miroljubni koeksistenci. ((Nikdar ne bomo vzeli orožja v roko. da bi vsilili komunistične ideje, ki jih ne more uničiti nobeno orožje in bodo osvojile srca ljudi. Poskusi imperialistov, da bi zavrli s silo orožja razširjanje komunističnih idej se bodo izjalovili«, je rekel Hruščev. Končno je dejal, da je SZ za takšne odnose med vsemi državami. da ne bo potreben več ne NATO, ne SEATO, ne bagdadski in tudi ne varšavski pakt. narodov ter posvetovalnega odbora atomske konference, ki se bo sestala leta 1958. Nato se bo vrnil v New York. V New Yorku pa je danes začel gospodarski in socialni svet svoje 23. zasedanje. Za predsednika je bil izvoljen pakistanski predstavnik Mir Can. Med 18 točkami, ki so na dnevnem redu, bodo, kakor poročajo, predvsem obravnavali gospodarski razvoj industrijsko nezadostno razvitih dežel in vprašanje sredstev za informacije iz teh dežel. -—«»----- Brilej pri tajniku OZN NiEW YORK, 16. — Vodja jugoslovanske delegacije v O ZN dr. Jože Brilej je obiskal danes glavnega tajnika Organizacije združenih narodov Hammarskjoelda in se z njim razgovarjal eno uro o položaju na Srednjem vzhodu. KAIRO, 16. — Egiptovska vlada je pristala na zahtevo italijanske vlače, da se pristojbina italijanskih ladij za prevoz po Sueškem prekopu plača na klirinški račun, in je začasno dovolila italijanskim ladjam voziti skozi prekop. Zadovoljivo potekajo razgovori o Suezu ZDA in Anglija bosta verjetno dovolili svojim ladjam plovbo po prekopu ob »istočasnem protestu« - Sirija in Irak protestirata pri ZDA zaradi uporabljanja Akabskega zaliva WASHINGTON, 16. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes sporočil, da se pogajanja med Egiptom in ZDA glede obratovanja Sueškega prekopa nadaljujejo. V New Yorku je predstavnik egiptovske delegacije v OZN izjavil, da pogajanja potekajo zadovoljivo. Govorice o pritožbi na Varnostni svet pa so samo »sondiranja, katerih namen je, prekiniti pogajanja«. V okviru posvetovanj je e-giptovski zunanji minister Fav-zi danes sprejel ameriškega poslanika, zatem pa indijskega in jugoslovanskega. V Port. Saidu pa so egiptovske oblasti sporočile, da angleške in francoske ladje lahko uporabljajo prekop, če plačajo pristojbine v osmih različnih tujih valutah. V Washingtonu se govori, da bo ameriška vlada verjet no dovolila paroplovnim družbam plovbo po Sueškem prekopu v pogojih, ki jih je določil Egipt, toda «s protestom in s pridržkom«. Kakor se zatrjuje, angleške in ameriške paroplovne družbe pritiskajo na obe vladi, naj prekličeta svojo prepoved. Ameriška in angleška vlada se baje posvetujeta, kako bi ugodili tem zahtevam paroplovnih družb, ne da bi dokončno sprejeli egiptovske pogoje. Te vesti pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja danes zanikal. Značilen pa j« članek lorda Salisburyja v »Timesu«, v katerem se izreka «proti kapitulaciji koristnikov Sueškega prekopa pred polkovnikom Naserjem«. Salisbury pravi nato, da bi morali sklicati novo konferenco glavnih koristnikov prekopa za skupen nastop in za še nadaljnje bojkotiranje prekopa. «Times» pa komentira sedanji položaj s poudarjanjem, da bi sklicanje konference, na kateri naj bi diskutirali o bojkotu in potem sprejeli kompromis, položaj še poslabšala. List se pritožuje, da »manjka skupna angleško - a-meriška politika za Srednji vzhod«. Iz Damaska javljajo, da je glavni tajnik sirskega zunanjega ministrstva sprejel a-meriškega poslanika in mu izročil noto, s katero sirska vlada podpira zahteve Egipta in Saudove Arabije glede Akabskega zaliva. Tudi iraška vlada je prote-stiralg pri vladi ZDA, ker ta dobavlja ameriški petrolej Izraelu in ker je neka ameriška petrolejska ladja plula po Akabskem zalivu. Predsednik vlade Nuri Said in zunanji minister sta v poslanski zbornici poudarila, da spada A-kabski zaliv k arabskim teritorialnim vodam. V Teheranu pa je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da je iranska vlada dala ukaz iranski petrolejski družbi, naj ne prodaja petroleja Izraelu ali prevoznikom, ki bi petrolej razkladali v izraelskih pristaniščih. Ali bo končno le kaj novega v vodstvu socialdemokratov ? Danes zopet možna ostavka tajnika PSDI Matteottija? Kakor tolikokrat pa se bodo gotovo tudi sedaj našli € višji interesi strankezaradi katerih ne sme priti do razcepa (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Nekateri zopet napovedujejo za jutri »strašne« stvari. Gre za ponovni izbruh spora med Matteottijem in Saragatom. Jutri je namreč sestanek vodstva PSDI in na tem sestanku bo Matteotti predložil svoje kongresno poročilo. To poročilo pa bo tisti kamen spotike, ob katerem naj bi padla dosedanja že večkrat zakrpana enotnost socialdemokratske stranke. Vendar je bilo primerov, ko bi lahko prišlo do razcepa med Saragatom in Matteottijem, že toliko, da še ena taka priložnost skoro ne šteje več. Tudi razlogi za razdor med obema voditeljema so že bili tehtni in resni, vendar smo doslej še vedno doživeli, da se je vse lepo poravnalo. Zato tudi prav malo verjamemo, da bi se jutri res kaj »zgodilo«. V svojem poročilu za kongres se Matteotti baje izreka za socialistično združitev ln za takojšnji izstop iz vlade. Ta Matteottijeva zahteva bi pač lahko bila povod za razčiščenje v okviru PSDI Po tem. kolikor se je zvedelo o poročilu, bi se moglo reči, da se ne more dvomiti o Mat-teottijevi volji, da napravi konec očitni neskladnosti med centrističr.o politiko m politiko združitve in tako spravi vodstvu, ki je pretresala položaj pred jutrišnjim sestankom celotnega vodstva. Ta večina ima namen doseči od Matteottija, da spremeni nekatere dele poročila. Ce tega ne bi hotel, potem naj poda ostavko. Na osnovi statuta pa mu mora slediti tudi izvršni odbor in vrniti svoj mandat vodstvu; vodstvo bi potem l-menovalo novega začasnega sekretarja in pa nov izvršni odbor, ki bi ostal na svojem mestu do kongresa. Pravijo, da bo to pot le šlo zares. Govore že tudi, da bo Matteottija nadomestil sedanji namestnik tajnika Ta-nassi. Ostavka Matteottija bi imela za posledico krizo v vrhu stranke, ki bi dokazala, da je enotnost večine vodstva vendar precej omajana in da je bila saragalovska politika privržence. Vsem tem je zadeva toliko bolj neprijetna, ker je blizu obisk laburističnega voditelja GaitsKella in tudi kongres ni več daleč. Danes zvečer se je sestala večina v socialdemokratskem IHMIIIMIIIIIIIIIIIHHIHHHiniHHIIIIIIHIUMIIIIIIIIHilllllllllHn HiHniiiiiHiiKiHuniiniHiimHHiHnHlHlHUiiiiuiiiiillillimiiiiiHiHiillliilinimiMlHiiiiiiliiniHiniiiliiiliiiiiiiiniiiiiilliiinHtl Mac Millan obišče Zahodno Nemčijo Pred angloameriško konferenco v ZDA Santh/s ponavlja, Ja ne bo mogoče braniti britansko prebivalstvo pred atomskim orožjem - Od obiska v Bonnu se pričakuje pobuda za konferenco štirih LONDON, 16. — Uradno javljajo, da je predsednik britanske vlade Mac Millan sprejel vabilo bonnske vlade, naj obišče Zahodno Nemčijo od 7. do 9. maja kot gost bonnske vlade. Mac Millana bo na obisku spremljal tudi zunanji minister Selwyn Lloyd, ki bo tiste dni že v Bonnu za zasedanje sveta NATO. Že več časa se je govorilo o pripravljanju takega obiska v zvezi s položajem Nemčije v zahodnem vojaškem sistemu in v Okviru zahodne politike. Adenauer je Mac Millana že zdavnaj povabil in današnji sprejem vabila tolmačijo kot logično nadaljevanje nedavnih sestankov ki jih je Mac Millan imel z Molletom in Eisenho- Hammar sk j oeld pride v Ženevo NEW YORK, 16. — Glavni tajnik Hammarskjoeld bo prišel prvi teden maja v Ženevo, da prisostvuje zasedanju gospodarske komisije za Evropo in specializiranih a-gencij Organizacije združenih iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiaiiiii m iii mi na miiiiii m iiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii uit iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiDtiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiaiiiii V Jordaniji popolnoma mirno Kralj Saud bo obiskal Aman ndeah pričakujejo bližnjo zahodno pobudo za združitev Nemčije, s tem da bi eventualno sklicali konferenco štirih. O tem vprašanju so do sedaj govorili v skupini strokovno aikov, ki se sestaja v Washingtonu, sedaj pa so mnenja, da bi vprašanje morali obravnavati na višji ravni. Tri zahodne države pa želi-werjem. V zahodnih prestol- jo vedeti točno stališče bonn- V Londonu in Washingtonu niso docela zadovoljni s sedanjo rešitvijo krize, ker je v vladi tudi Nabulsi - Nejasen položaj načelnika glavnega štaba, ki je zbežal v Sirijo AMAN. 16. — V Jordaniji je danes mirno. Po ulicah prestolnice krožijo vojaške patrulje v popolni bojni opremi. Zlasti so močno zastražena poslopja tujih predstavništev. V vojaških krogih v Ama-nu izrekajo mnenje, da bo načelnik glavnega štaba general Nuvar, ki je sedaj v Siriji verjetno obdržal svoje mesto. Bivši predsednik vlade Nabulsi, ki ima v novi vladi zunanje ministrstvo, je izjavil da general Nuvar ni bi'1 odstavljen, pač pa da je «na dopustu« v Damasku s svojo družino. Vlada je danes razpravljala o njegovem položaju. Nuvar je odpotoval iz Jordanije med zadnjimi dogodki V uradnih krogih izjavljajo, da je »na dopustu za 14 dni«. Kakor poročajo razne agencije so demonstranti v Na-blušu zahtevali povratek generala Nuvara. Kralj Husein je med zadnjimi dogodki upal, da mu bo general Nuvar ostal ob strani, toda. kakor zatrjujejo, Nuvar ni soglašal s preusmeritvijo jordanske politike ki naj bi Jordanijo spet pripeljala v naročje zahodnih interesov. Odšel je v o.p> rišče Zerki. kjer je štab sirskih enot, ki so prišle v Jordanijo za časa sueške krize, da bi podprle jordansko c-trambo proti Izraelu. Govorilo se je, da je Nuvai pripravljal oborožen pohod na Aman, da bi tam zrjel kra,ja in ga odstavil. Kev mu to m uspelo, je z vso družino zbežal v Sirijo. Kakor znano, so včeraj uradno le vesti zanikali, danes pa govonjo o »dopustu generala Niivnra«. Kakor piše monarhistični list «01 Jihad« v Amanu, so nekateri predstavniki narodne socialistične stranke izjavili, ča nasprotujejo sodelovanju Nabulsija v novi vladi. Isti list poroča tudi, da je kralj Saudove Arabije Ibn i sein zaustavil drčanje na .le-Saud ^ včeraj telefoniral kra-1 vico«. Ameriški «New York ‘ Herald Tribune« ugotavlja, lju Huseinu, da so mu njegove čete v vsakem trenutku na razpolago. Agencija za Srednji vzhod pa poroča, da bo kralj Saud prišel v Aman na uraden obisk 6. maja in bo tam ostal štiri dni. Zatem pa bo obiskal Bagdad. Sirski listi posvečajo tuči danes veliko prostora dogodkom v Jordaniji in izrekajo zadovoljstvo, da je bila kriza premagana. Nekateri listi pa so mnenja, da sedanja rešitev ne bo mogla prinesti pomirjenja. Progresivni list «Annaser» je mnenja, da bi morali «kralj Saud, predsednik Kuatli in predsednik Naser vočiti jordanskega vladana«. Socialistični list «A1 Ray Al Alam» je mnenja, da akcijski program nove vlade pomeni zmago za arabski nacionalizem. List poudarja dalje, da so socialisti, komunisti in arabski nacionalistični elementi odklonili udeležbo v novi vladi, ter dodaja, da bo narodna socialistična stranka na svojem sestanku zavzela stališče do Nabulsija, ki je vstopil v novo vlačo, ne da bi obvestil stranko. Toda sirskemu listu »Al Aram« je Nabulsi izjavil, da je vstopil v vlado kot bivši predsednik vlade, ker je bilo dogovorjeno, da bodo v novi vladi bivši ministrski predsedniki. Egiptovski list »Al Chaab« pa piše, da «je jordanska kriza, ki se je na srečo rešila mirno, samo nova epizoča v vrsti imperialističnih spletk najprej proti Egiptu in Siriji, nato pa proti Jordaniji, zato da bi postavili atomska oporišča v arabskih državah ter jih prisilili, da pristopijo k bagdadskemu paktu, in da bi jih povezali z NATO«. Angleški tisk izreka zadovoljstvo, ker je »kralj Hu- da se je »politična kriza rešila s kompromisom«, da pa je »za Jordanijo je vedno nevarnost«. List pravi, da bi moral Zahod, zlasti pa ZDA pomagati takemu razvoju, da bi »prepričali jordansko ljudstvo, da je za svobodni svet njegova neodvisnost in njegova blaginja važna«. Ta neodvisnost in blaginja pa je po mnenju lista v tem, da Huseinu uspe nekaj takega, kar je iranskemu šahu uspelo v Iranu proti Mosadeku. «New York Times« pa pravi v svojem uvodniku, da se je jordanska kriza «za sedaj končala z zmago za mir in Huseina, ki je tudi zmaga za Eisenhowerjevo doktrino ter poraz za Moskvo in za predsednika Naserja«. List izreka za tem upanje, da bodo tudi ostale arabske države, predvsem Saudova Arabija 'n Sirija. sledile Jordaniji, zato da se ldčijo od Naserja, ki da je ((zaveznik komunizma«. Na Zahodu se torej že veselijo zmage nad jordanskim ljudstvom, toda to ljudstvo ni še povedalo svoje zadnje besede. Vendar pa v nekaterih angleških krogih izjavljajo, da kralj Husein «ni še zmagal«, posebno ker je bil Nabulsi i-menovan za zunanjega mini stra. Pripominjajo, da nova vlada niti zdaleč še ni vlada »najzvestejših«, kakršno bi jo želel Husein. Dejstvo, da je Nabulsi postal zunanji minister, v Londonu živahno komentirajo, ker je jordanska kriza nastala prav zaradi zunanje politike prejšnje vlade. Sprašujejo se, kdo je popustil, kralj ali Nabulsi. Sprašujejo se tudi, ali ni morda Nabulsi samo «trojanski konj« v novi vladi. ske vlade s tem v zvezi. To pa še posebno zaradi sklepa britanske vlade, da zmanjša število svojih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji, kar naj bi Zahodno Nemčijo napotilo do tega, da bi spremenila svojo politiko, in da ne bi več povezovala svoje varnosti z zahodom, V Londonu pa gledajo tudi na perspektivo bližnjih volitev v Zahodni Nemčiji. Volilni uspeh socialnih demokratov v Zahodni Nemčiji bi namreč spravil britansko vlado v težaven položaj, ker bi stališče nemških socialdemokratov in tudi angleških laburistov v «nevtralnem pasu« prišlo zopet v ospredje, kar bi v celoti prekrižalo zahodne račune. V Londonu ni ostalo neopaženo tudi zanimanje, s katerim so v Washing-tonu sprejeli nemškega socialdemokratskega voditelja Ol-lenhauerja ob njegovem nedavnem potovanju. V spodnji zbornici pa je angleški obrambni minister Duncan Sandys danes obrazložil načrt reorganizacije britanske obrambe, kakor je bil objavljen v beli knjigi. Sledila je debata, ki se bo zaključila jutri z glasovanjem. Obrambni minister je predvsem poudaril sledeče: 1. Ne bo mogoče braniti britansko prebivalstvo pred atonr%;kim orožjem v primeru vojne. 2. Potrebno je varčevanje pri celotnih vojaških kreditih, da se zmanjšajo izdatki Velike Britanije. 3. Velika Britanija mora imeti atomsko orožje, zato da odvzame pogum za napač. Zato se Velika Britanija ne more enostransko odreči temu orožju. Izjavil je nato, da je laburistična stranka pred dvema letoma priznala, da je izdelovanje vodikove bombe Veliki Britaniji potrebno, zato da se ne pusti monopol nad tem orožjem samo ZDA. Poudaril je nato, da je edino nasprotje med opozicijo in vlado gleče poskusov z vodikovo bombo in ne glede njenega izdelovanja. Zatem je Duncan Sandys izjavil, da bi se lahko upirali omejenim in krajevnim napadom s konvencionalnim o-rožjem ali «v najslabšem primeru« s taktičnim atomskim orožjem, katerega uporaba bi se omejila samo na področjt spopada. Minister je nadaljeval; »Izključeno je, da bi se mi odpovedali uporabi klasičnega orožja v Evropi. Naše čete pa bodo opremljene tudi s taktičnim atomskim orožjem. Ponavljam, da ni izključeno, da se taktično atomsko orožje v določenih okoliščinah lahko uporabi, ne da bi zaradi tega prišlo do atomske katastrofe« Nato je Duncan Sandys izjavil, da je vlada sklenila da z letom 1960 ne bo več vojaških vpoklicev. Do tedaj bodo postopoma znižali število vpoklicanih, toda vojaška služba bo še dalje trajala dve leti do popolne ukinitve, Od leta 1962 dalje bo britanska vojska sestavljena samo iz prostovoljcev, ž zmanjšanjem števila vojaštva se bo zmanj-i šalo tudi število poklicnih v krizo Saragata in njegove; tista, ki je še povečala že —;„-i«—- ‘— — obstoječi razdor v stranki. Razdor v sami večini vodstva pa bo na kongresu drugačen element kot pa bi ga predstavljala samo izoliranost levice. Druga posledica pa bi bila ta, da bi se moral kongres ponovno preložiti na poznejši datum, kajti novi tajnik bi moral imeti dovolj časa, da sestavi novo poročilo za kongres. Saragatovci pa bi hoteli zaradi spremenjenega položaja sploh čas do kongresa kar največ mogoče raztegniti; če v tem uspejo, potem bo kongres mogoče šele v jeseni-Saragatovi struji je neprijetno, da je prišlo do te zaostritve prav sedaj, ko bo v kratkem prispel Gaitskell. Mogoče bi socialistična internacionala izvajala iz te oslabitve prestiža saragatovcev konsekvenco s tem, da bi pritisnila na PSDI, naj ne odlaga socialistične združitve. Vsekakor pa se je pozicija Nennija nekoliko okrepila. Ni pa tudi izključeno, da ne bi hotel Saragat poskusiti še kaj drugega, da Gaitskell ne najde socialdemokratov v krizi. Mogoče se bo namreč zavzel, da bi kakršnokoli odločitev odložili na prihodnji sestanek, ki bo mogoče 26, t.m., torej ko Gaitskella ne bo več v Italiji. Vprašanje pa je seveda, če bo Matteotti pristal na tako odložitev, čeprav je možno, da bi taka odložitev bila všeč tudi njemu samemu. Tako bi namreč >■ mel priložnost točneje pogovoriti se z Gaitskellom in mu podrobno razložiti, kakšno je stanje v PSDI. Povedal bi mu tudi lahko, da si pridobiva naklonjenost teza o politiki stvarnih dejstev, ki jo proglaša Nenni. Vodstvo PSI ki se je danes sestalo, da bi pretreslo vprašanje zadpjih nezadovoljivih volilnih rezultatov, je Počakati hoče namreč, da vici, kako se bo končalo pri socialdemokratih. Tudi vodstvo KD je zasedalo; pretresalo je vprašanje sicilijanskega Visokega sodišča. Izreklo se je za sicilijansko avtonomijo «v okviru državne enotnosti, katere nujni izraz je tudi enotnost ustavne jurisdikcije«. Jutri bo vladna seja in s tem v zvezi je bil Segni sprejet pri Gronchiju, kar pa se obenem ocenjuje tudi kot u-goden znak za razčiščenje odnosov med Kvirinalom in vlado. Confagricoltura je izdala poročilo, v katerem izjavlja, da se je stališče, ki ga je zavzel Pastore o agrarnih pogodbah, vedno skladalo s stališčem, ki ga je branila organizacija zemljiških posestnikov. Istočasno pa sta OGIL in UIL okrepili svoje napade na CISL. Socialist župan v Bariju BARI, 16. — Til je bil izvoljen za župana socialist senator Giuseppe Papalia. Do tega rezultata je prišlo, ko sta po prejšnjih glasovanjih ostala kot edina kandidata Papalia in demokristjan Da-miani. Prvi je prejel 23 glasov (PSI in KPI), drugi pa 20 (16 KD, I PLI, 1 PSDI in 2 neodvisna). Navzoči desničarji (16) so oddali bele glasovnice. Damiani je bil župan do mesec tega; v odboru so bili sami demokristjani in en liberalec, socialisti pa so jih podpirali. Ko pa so socialisti zahtevali kot pogoj za nadaljnje podpiranje izrecno izjavo, da so sestavni del večine, KD take izjave ni hotela dati. Vlada FLRJ ponovno zahteva izročitev zločinca Paveliča BEOGRAD, 16. — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Mladen Ivekovič je sprejel danes argentinskega veleposlanika v Beogradu. Obisk je v zvezi z zahtevo jugoslovanske vlade o izročitvi vojnega zločinca Ante Paveliča. Znano je. da se je argentinska vlada čoslej izgovarjala, da ne ve, kje je Pavelič. Nedavni atentat na Paveliča pa je potrdil, da je vojni zločinec v Argentini. Jugoslovanska vlada je Že dala navodila svojemu veleposlaništvu v Buenos Airesu, naj od argentinske vlade zahteva izročitev Paveliča. častnikov za pet do sedem tisoč častnikov in 3500 podčastnikov. Dalje je Sandys sporočil, da vlada proučuje možnost spojitve treh rodov vojske in da bo v prihodnjih letih razpoložljivih 300.000 moških, kar bo povečalo proizvodno zmogljivost Velike Britanije. V imenu laburistične skupine je poslanec Brown predložil resolucijo, ki kritizira vladni načrt, zlasti važnost, ki se v tem načrtu daje atomskemu orožju. Resolucija zahteva dalje prekinitev britanskih poizkusov z vodikovo bombo v pričakovanju izida mednarodnih pogajanj za ukinitev atomskih poizkusov. Medtem se je v Foreign Of-ficeu izvedelo, da bo v Wa-shingtonu angleško-ameriška konferenca visokih funkcionarjev, ki bo trajala deset dni. Govorili bodo o koordiniranju politike obeh vlad na Srednjem vzhodu in v Afriki, sestane^ preložilo na jutri. ’ na Cipru. ....................................................................... Adenauerjev odgovor izročen v Moskvi «lzvestija> ponovno predlagajo ureditev odnosov i Zahodno Nemčijo po rapalskem zgledu - Vsebina norveškega odgovora Bulganinu NIKOZIJA. 16. — «Harding naj odide in pot za pogajanja _ med angleško vlado ter nadškofom Makariosom bodo odprta,« piše v tetakih, ki jih je razširila nocoj BOKA. V letakih se nadalje obtožuje Harding, da krši resolucijo OZN, ki zahteva pomirjenje MOSKVA, 16. — Agencija Tass javlja, da je maršal Bulganin sprejel danes za-hoc nonemškega poslanika Ha-asa, ki mu je izročil Adenauerjev odgovor na njegivo pismo od 18. marca. Kakor izjavljajo v poučenih krogih, predlaga Adenauer, naj se trgovinska pogajanja začnejo maja, deloma v Bonnu in deloma v Moskvi. Dalje izreka Adenauer obžalovanje, ker Bulganin ni v svojem pismu omenil repatriacije Nemcev, ki so še v Rusiji. Nato zavrača Bul-ganinov predlog za neposredna pogajanja o združitvi Nemčije med vladama obeh nemških republik. Dalje pobija Adenauer Bulganinovo kritiko začnjih govorov zunanjega ministra von Brentana, Kakor javljajo iz Moskve, bo zahodnonemški poslanik Haas odpotoval jutri v Bonn na posvetovanja. V poučenih krogih so mnenja, da bo sovjetsko delegacijo pri trgovinskih pogajanjih vodil Mi-kojan. Moskovski list «Izvestija» ponavlja danes, da bi morali SZ in Zahodna Nemčija obnoviti svoje prijateljstvo na podlagi rapalske pogodbe. List omenja «rapalski zgled in upo-življajočega duha, ki ga je Rapallo prinesel v sovjetsko-nemške odnose«, in dodaja: «Medtem ko je SZ uvedla res prijateljsko sodelovanje ’ nemško demokratično republiko, so odnosi med našo državo in zvezno republiko še zelo pomanjkljivi. Pametni ljud je v Zahodni Nemčiji se sprašujejo veano pogosteje, ali ni prišel trenutek za odločno v smeri zaupanja in prijateljstva. Take možnosti niso še v celoti izčrpane.« V Oslu pa so včerai objavili besedilo odgovora predsednika norveške vlade Gerhardsena na pismo, ki mu ga je 19. marca poslal maršal Bulganin in s katerim ga je opozarjal, naj ne dovoli vojaških oporišč na norveškem ozemlju ter naj ne podpira ameriške politike za opremo držav članic NATO z atomskim orožjem. V svojem odgovoru poudarja Gerhardsen predvsem, da spričo dejstva, da ni bil še sklenjen noben mednarodni sporazum o primerno nadzorovani razorožitvi, je naloga vsake vlade zagotoviti obrambo svoje države, kakor se j: zdi najbolje. ((Povsem izključeno je, nadaljuje pismo, da bi Norveška bila prisi-jena proti svoji volji sprejeti na svojem ozemlju tuje vojne ladje, atomsko o-rožje ali bombna letala. Ohranitev pravice samoodločanja vsake države je namreč eno temeljnih načel, na katerih temelji atlantsko zavezništvo. Tudi bojazen, ki jo izreka maršal Bulganin, da bi bila Norveška prisiljena pristati, da se na njenem ozemlju postavijo »napadalna« atomska oporišča, absolutno ni na mestu: norveška vlada bo še dalje vodila politiko, ki ne dovoljuje, da bi se norveško ozemlje u-porabljalo v napadalne namene. Norveška vlada bi z zadovoljstvom sprejela predloge za splošno razorožitev in po možnosti za odpravo atomskega orožja. Toda nemogoče je skleniti obvezen sporazum o spremembo v odnosih s So-. razorožitvi, če ne bo potem vjetsko zvezo za spremembo | mogoče izvajati primernega nadzorstva nad uresničenjem obveznosti, ki bi jih prevzele posamezne države na podlagi tega sporazuma.« V zvezi z Bulganinovira komentarjem dogodkov na Madžarskem, ki jih označuje »fašistična vstaja«, izjavlja Gerhardsen, da norveška vlada, ocenjuje oogod.ke na Madžarskem kot »upor naroda, da doseže svobodo in neodvisnost«. V zvezi s trditvami Bulga-nitna, da tudi manj važne države lahko prispevajo k rešitvi raznih vprašanj, ki se tičejo razorožitve, poudarja Gerhardsen, da je prispevek teh držav lahko samo skromen spričo prispevka Velikih držav. «Prepričan sem, dodaja Gerhardsen, da Sovjetska zveza kot velika država lahko ima_ na tem področju izredno važno vlogo.« Pismo omenja zatem predlog, ki ga je Norveška predložila OZN skupno s Kanado in Japonsko za prejšnjo prijavo atomskih poizkusov, ter izreka upanje, da se bo Sovjetska zveza udeležila razprave o tem predlogu. Zatem navaja Gerhardsen nekatera vprašanja med obema državama, ki niso bila še rešena, in ugotavlja, da so na Norveškem z zadovoljstvom sledili razvoju prijateljskih odnosov med obema državama po njegovem obisku v SZ. Nato pripominja: «Vendar pa se ne sme samo graditi na starih tradicijah simpatije med narodi. Piijateljstvo se mora stalno krepiti na podlagi med-sebojnega spoštovanja in zaupanja. Zelja norveške vlade je, naj bi se mednarodni položaj razvijal tako, da bi se odnosi med obema državama razširili in okrepili.« PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 17. aprila 1957 Vrem« včeraj: Naj višja temperatura 13,3, najni-žja 6,1, zračni tlak 1022,6, vlaga 59 odst , morje razburkano, temper, morja 10,4. Vreme danes: Pretežno Jasno vreme, temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 17. aprila Rudolf, Rusalka Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.53. Dolžina dneva 13.36. Luna vzide ob 22.27 in zatone ob 7.01. Jutri, ČETRTEK, 18. aprila Vet. čet., Apolonij Po odložitvi seje tržaškega občinskega sveta Tudi demokristjani prepričani da je izhod le v novih volitvah? KP in PSI predlagata sestavo novega odbora, v skrajnem primeru pa nove volitve ■ Leva opozicija danes zahteva čimprejšnje sklicanje seje obč sveta Predvideva se, da bodo da' nes svetovalci leve opozicije predložili občinskemu odboru zahtevo za čimprejšnje sklica nje seje občinskega sveta, ki jo je večina demoknstjanskih odbornikov odložila na 26 aprila. Skupina komunističnih svetovalcev pa je poslala občin skemu odboru resolucijo, ki naj bi bila predložena v raz pravo na prihodnji seji občinskega sveta. Komunistična skupina ugotavlja, da občinski odbor ni spoštoval progra ma, ki ga je predložil občin skemu svetu ob svoji izvolitvi Obenem pa poudarja, da jo občinski odbor odobril zvišanje trošarin na predmete ši roke potrošnje, kar je povzročilo povišanje davčne obreme- Opozarjamo bralce na naš novi podlistek na 4. strani: GEORGES SIMENON: 3| IN NJEGOV MRTVEC* nitve od 13.023 lir na 14.525 lir letno na prebivalca. Poleg tega pa so bile zvišane tudi tramvajske tarife. Obenem pa je občinski odbor do sedaj diskriminacijsko ravnal z levo opozicijo. Zato komunistični svetovalci pozivajo občinski odbor, naj poda ostavko, da se omogoči sestava nove občinske u-prave, ki mora zasledovati sledeče cilje: 1. predložitev vladi orgamčnega načrta za gospodarsko obnovo mesta, k: •naj sloni na integralni prosti coni, na deželni avtonomiji s posebnim statutom, ki mora ščititi specifične interese Trsta, na razvoj prometa, pomorstva in industrije: 2. čimprejšnja ltšitev nujnih mes*-nih vprašanj, kot na primer zidanje ljudskih stanovanjskih hiš, izboljšanje zdravstvene oskrbe, občinskih javnih uslug in podpora ljudski kulturi in ljudskemu športni 3. uveljavitev davčnega sjštčma v korist delavcev, 4. udeležitev leve o-pozicije brez diskriminacije v vseh občinskih komisijah in v vseh upravnih svetih občinskih ustanov. V primeru, da ne bo mogoče sestaviti občinski odbor, k. bo znal izpolnjevati te obvez nosti. svetovalci KP predlagajo, naj se takoj razpišejo nove volitve. Tudi tržaška federacija PSI je izdala sporočilo v katerem obsoja iemokristjanski cen-trizem in interklasicizem, k: sta povzrcčila, da je občinski odbor zav'ačeval rešitev osnovnih občinskih vprašanj. V sporočilu je tudi rečeno, da KD dobro ve. da obstajajo v občinskem svetu sile, ki so pripravljene sodelovati z občinskim odhorom brez protipla-čila in same v interesu celotnega prebivalstva. Obenem pa z zadovoljstvom ugotavlja, da je centrisLčna formula občinske uprave propadla tudi v Trstu. PSI vidi rešitev sedanje krize samo v izvajanju in spoštovanju socialnega in gospodarskega programa. Ce pa ni mogoče doseči izvajanje tega programa potem je po mnenju PSI najbolje, da se čim-prej razpišejo nove volitve. Po nekaterih vesteh se zdi. da so se tudi demokristjani prepričali, da je nemogoče nadaljevati s sedanjo formulo občinskega odbora. Izjave republikancev in socialdemokratov, ki jih je včeraj objavil ves tržaški tisk, niso za demokristjane preveč razveseljive, saj zahtevajo ostavko župana in ocbora oziroma izražajo mnenje, da lahko samo nove volitve razvozljajo zapleteni položaj, ki je nastal v občinski upravi. Skratka, gre za neuspel poskus demo-toistjanov, socialdemokratov in republikancev, da bi upravljali občino z manjšinskim odborom. Sicer pa se je začela tako imenovana sredinska vladna koalicija majati že takoj po izidu lanskih volitev. Do lani so bile štiri vladne stranke vajene imeti večino mest v občinskem svetu, ki so jih dobile po zaslugi znanega sleparskega volilnega zakona o vezanih listah. Prve demokratične volitve z razdelitvijo mest s proporcionalnim sistemom pa so pokazale, da je bila njihova dotedanja večina izsiljena in da ne bodo mogli nadaljevati s popolnim gospodarjenjem na županstvu. Volitve župana in odbora pa so na pobudo socialdemokratov razbile štiristransko koalicijo z izključitvijo liberalcev Po večtedenskih razgovorih in neuspelih občinskih sejah so demokristjani, sch cialdemokrati in republikanci prišli do kompromisa in predložili občinskemu svetu takšen socialni program odbora, ki jim je trenutno omogočil izvolitev župana in sestavo občinskega ocbora. Do sedaj pa se demokristjani niso držali tega socialnega programa in so se zaradi tega znašli pred velikimi odgovornostmi, iz katerih se bodo zelo težko izmotali. To pričenjajo nekateri od njih tudi razumevati. Po pisanju včerajšnjega po-poldnev-nika so demokristjanski svetovalci na ponedeljkovem se-etanku sklenili, da je najbo- lje. da občinski odbor poda ostavko na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 26. aprila. Obenem pa v demokrist-janskih krogih menijo, da za sedaj ni mogoče pričakovati nobenih političnih sestankov med njimi in političnimi vodstvi ostalih dveh partnerjev, in sicer do 12. maja, ko bodo imeli letni pokrajinski kongres svoje stranke. Na tem kongresu bodo baje precej spremenili sestavo strankinega vodstva, saj se celo govori, da secanji politični tajnik Redento Romano ne bo več kandidiral za tajniško mesto. Po mnenju demokristjanov bi moral občinski odbor u-pravljati občino tudi po podani ostavki, dokler ne bodo mogoči razgovori med političnimi vodstvi treh odborovih strank, in sicer takoj po de-mokristjanskem kongresu in po izvolitvi novega cemokrist-janskega pokrajinskega vodstva. Iz tega sledi, da demokristjani nameravajo razčistiti odnose z republikanci in socialdemokrati ter sprejeti dokončno odločitev glede nadaljnjega upravljanja občine šele po 12. maju. Zamisel, da bi KD poskusila sestaviti enobarvni odbor s podporo desnice ni do sedaj našla mnogo pristašev med 20 demokrist-janskimi občinskimi svetovalci. Ne smemo pa pozabiti, da so med njimi tudi takšni, ki bi se zelo radi povezali z mi-sini in monarhisti, da bi lahko upravljali občino v znamenju »tržaških italijanskih nacionalnih strank«, kot imenuje desnico in demokristjane misinski svetovalec Morelli. Po vsej verjetnosti pa se ibodo demokristjani odločili za nove volitve, če ne bodo našli noVe poti, ki naj bi zadovoljila opozicijo. Na krajevnih predkongresnih demo-kristjanskih skupščinah pa sprejemajo resolucije, v katerih zahtevajo, da bo moral novi pokrajinski odbor voditi politiko proti kateremukoli odprtju na levo ali na desno. Ce bo odbor sprejel to zahtevo, potem ni mogoče pričakovati drugega, kot da zapustijo občino in prepustijo u-pravo do novih volitev pre-fekturnemu komisarju. Sedaj ne morejo ve Toto, P. Stpppa. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuteS* Vitt. Veneto. 15.30: »Železničar” Pietro Germi. Belvedere. 15.30: «Sedem očeta«. Technicolor. Maori Chevalier m Delia Scada. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuj”” Marconi. 16.00: »Pariš caoaili«» Daniel Gelin, Dany Robih. , Massimo. 16.00: «Zora velike* dne«. Zgodbe iz ameriške vojn med Severom In Jugom. ,,21.00: »Odnehaš ali nadalJuJjBj Novo cine. 16.00: «08/15», Scholz, H. Hardt. „ 21.00: »Odnehaš ali nadaljuj'* ' Odeon. 16.00: »Bel-i božič«. Crosby, Danny Kaye, Ro***^ ry Clooney. , l. Radio. 16.00: «TuJa zemlja*-Amanda, J. Sernas, T. Lee*. KINO , ” V! Take « p i r h e », ukra' šene z narodnimi ni011 vi, ki so vse nekaj ^rU“ gega, kot oni okičenl z zlatom in srebrom, ^ bite v TRŽAŠKI KNJIGARN1 Ulica sv. Frančiška ^ Tel. 37338 ŠIVALNI STROJJ ra* cen' Velika izbira novih in ljenih — zelo ugodne Uredimo pošiljanj® v katero koli »mer Podjetje j, DELPONTE PIETRO Trst, Ul.Timeus 12, tel.®03 Excelslor. ib.oo: «Zelezno Krilo«, B. Hope, K. Hepburn. Vista-vision-technicolor. 21.00: »Odnehaš ali nadaljuieš« Fcnice. 16.00: »Zakopan revol- ver«, G. Ford, J. Cralne. Metro« ope. Nazionale. lb.00: »Ta naš svet«. Zanimiv In popoln dokumentaren film o potovanju okrog sveta. Totalscope-color. 21.00: «Odnehaš ali nadalluteš« Fllodrammatico. 16.00; »Zaročenci smrti«, Silvia Koscina in R.k Battaglia. Pri posnetkih z dirk sodelujejo: Lorenzem, Duke, Campbell, Llberatl itd, Crattacielo, 16.00: »Poročno kosilo«, H. Davis, E. Borgnine, D. Heynolds, H. Taylor. Metro. 21.00: «Odnehaš ali nadalluteš« Superclnema. 16,00: »Dežela Pa-pertna« in «Rdečl balonček«. Nezgoda na delu Med čiščenjem nekega stroja v mizarski delavnici v Ul. Brunner, se je mizar Andre-i Vitrani iz Ul. Molin a vento včeraj ckolj 13. ure pošteno porezal po dveh prstih leve roke, zaradi česar je takoj prekinil delo in se zatekel v NATEČAJ Založništvo tržaškega ^ ska sprejme vajenca C' grafske stroke. Zadevn* jja klicna izučitev za§0L,o5t-dobro življenjsko bodoč , Delovni pogoji urejen i državni pogodbi tiska kategouje. ,}»■ Sprejemni pogoji: oo .j, na državna nižja m® (luska strokovna sola 8 „|: venskim učnim jezikot" ^ državna nižja slovenska la ali nižja industrij**®j„ji la odnosno strokovni ' zj. s slovenskim učnin' j,-kom; starost do IV pit in delovna skusnj uspešno oceno. . foj-Pismene lastnoročne P ^ nje, ki jim je priložiti pis spričeval dovršenl)? 0r sprejema uprava Ijn*' skega dnevnika« pod ® rj. ko »Cinkograf« do 1®-la t. 1. v Ul. sv. Franci’ št. 20-111. Ravnateljstvo 2 PRIMORSKI DNEVNIK 17. aprila 1957, Datvi Jones : Privid Nikogar ni presenetilo, da se je stari Trevor Turpin dvajset minut potem, ko je slednjič voščil «lahko noč» in odšel domov, ves preplašen vrnil v točilnico. Vsi so dobro vedeli, da ima pogoste privide, ko se izvečer vrača proti domu. Včasih se mu prikaže neka siva ženska, drugič črn Pes, tretjič bel konj, ali neka čudna prikazen: razne silhuete. ...Vse to se mu je prikazovalo, da bi mu še bolj Prestrašilo njegovo slabo staro srce in ga vsega zasoplega ponovno vrnilo v brezupno vzdušje točilnice. Zato je, ko se je naslonil ob zid in skušal pomiriti svoje sopenje ter bil ves prestrašen in trepetajoč kot list na obali, samo za trenutek zmotil mirno ozračje. Eden °d kvartopircev je komaj dvignil pogled in mu zasmehujoče rekel: ~ Torej si se vrnil, Trevor?! In to je bilo vse. Edino Vommer Morgan je starcu posvetil več pozornost; ih mu naročil dvojni rum, da bi mu odgnal preplah. Hkrati je do konca poslušal njegovo zgodbo ter ga nato v svoi«m avtomobilu odpeljal na dom. Brž pa ko sta ta dva odšla se ie začel razgovor. Nekateri so zagovarjali starega Trevora, drugi so menili, da ie malo usekan. Vse to se je začelo počasi, tiho in postajalo čedalje glasneje, dokler ®i v lokalu zavladal neznosen ropot. Celo kvartopirci so zaradi ostre diskusije prenehali * igranjem. Ha bi jih malo pomiril, je Hey Dewis udaril s svojim Pollitrskim bokalom po mizi m nekajkrat ponovil: — Malo tiše, za vraga, tiše! Poslušajte, hotel bi vam ne' k*j povedati. To sprejmite kakor hočete, vendar je to resnična zgodba, ki se mi je Pripetila pretekli teden. Ko bom svojo zgodbo povedal, 'ahko nadaljujete s kvartarnem do nezavesti. Nato je dobro srknil piva ’n nadaljeval: Preteklo soboto, kot že ve-ste, smo igrali rugby v Cher-ehendu in zmagali. Elfi je v zadnjem trenutku izvede! krasen udarec. Po tekmi smo °dali v klub na večerjo, — Jam vedno postrežejo z do-brimi klobasami in gorčico — *n nato ob lepi glasbi pili pi-v°- Pil sem mnogo in ko sem Prenehal s klepetanjem, sem °Pazil, (ja je večina družbe °dšla, tako da sem zamudil avtobus. Res, bil sem malo P°zen, toda neki norec je bil ostalim rekel, da se bom vr n*i z avtomobilom in odšli 50 brez mene. In tako sem se napotil po-oasi peš, v upanju, da bo že kdo privozil mimo. Vsi veste, ra je od Cherchenda dobre vrata in treščil ven. Tako o-motičen sem se naslonil na prvo ograjo in začel cpazo-vati, kako tajinstveni avtomobil nadaljuje pot, kako t'ho in kot prikazen drsi dalje, Gledal sem ga vse dotlej dokler se mu zadnje luči niso izgubile za vogalom. Stal sem kakih deset minut pod nastreškom razsvetljene trafike in kadil cigareto. Ves čas sem razmišljal o tem, kar se mi je bilo pripetilo. Vse je bilo tako pusto, nikogar ni bilo razen onega rdečega rumenega in zelenega trepetanja signala, mojih misli in dežja. Pravkar sem hotel stopiti izpod nastreška, da bi se napotil domov, ko se je iz mraka pojavil moški in me prosii za vžigalico. Bil je do kože moker in voda se je cedila z njega in mu s hlač curljala že v čevlje, dočim so mu bili lasje prilepljeni na čelo. Njegove vžigalice so bile tako mokre, da sem mu moral dati nekaj vžigalic iz svoje škatlice. V oni tišini sva potegnila nekaj dimov skupaj. Razmišljajoč o svojem dogodku sem čutil strahovito potrebo, da bi ga povedal nekomu in ker je že bil tu nekdo, v moji glavi pa vtisi še sveži, sem začel: — Pripetila se mi je čudna stvar. Iz Cherchenda sem odšel peš... Bilo je pred eno hro... Človek me z nezaupanjem pogleda. — Iz Cherchenda? — Da. Cernu vprašujete?! Mož me je meril od glave do pete, pogledal na moj suh plašč, nato na svojega, s katerega se je cedila voda, in nadaljeval: — Saj tudi jaz prihajam od tam... Ker dobro vem, da nismo na poti srečali nikogar sem se s prav tako čudnim pogledom obrnil nanj... — Da, — pravi — moj ((Austin# je ostal brez bencina in sem ga moral vso pot potiskati... Ko bi vsaj ne deževalo- * * * — Zdaj, gospodje, spijem še to pivo in nato na svidenje. Vi pa nadaljujte... DALJNOSEŽEN NAČRT SOVJETSKEGA ZNANSTVENIKA Donava naj bi se stekala v Azovsko in Kaspijsko morje Sopranistka Sonja Fabčič-Barbieri in baritonist Dušan Popovič, solista beograjske Opere, bosta nastopila danes zvečer na koncertu Slovenskega vokalnega okteta Iz Ljubljane Velikanska količina voda, ki jih Donava zliva v Crno morje, se ne bi smela neizkoriščeno izgubljati. Zato bi moral tok Donave z velikim odvodnim kanalom podaljšati globoko v južno Rusijo. To je drzen načrt, s katerim se ukvarja sovjetski znanstvenik Sulde, ki je s svojo zamislijo zbudil v sovjetskem tisku precej prahu. Tu pa ne gre za neko fantastično teoretiziranje, ampak se njegov pred- log jemlje v poštev z vso resnostjo. Pred kratkim smo že pisali o tem, da se v južnih predelih Rusije čedalje močneje čuti veliko pomanjkanje voda in da se zaradi tega raven vode Kaspijskega jezera iz leta v leto niža. S podaljšanjem to- pa bi vodil drug prekop in bi se vodovje Donave s tem skupnim prekopom izlivalo v Kaspijsko morje. Uresničitev tega načrta, ki je vsekakor izredno velik in daljnosežen, bi močno vplivala na ves južni predel ZSSR. Predvsem bi velikanske koli- . NA KAJ VSE BO MORALO ODGOVORITI GEOFIZIČNO LETO Na vrsti so tudi kozmični žarki gravitacija in druge «tajne sile <» Velika protislovja v domnevah strokovnjakov o segrevanju Zemlje Interplanetarno potovanje bi ne bilo nič drugega kot pustolovščina ((Mnoge doslej nerešene «u-ganke# v zvezi s fizikalnimi zakoni, ki vladajo nad človekom, se bodo — kot meni večina znanstvenikov — mogle popolnoma rešiti edino z u-spesnim raziskovanjem vse Antarktike. Ze pri svoji prvi odpravi na «šesto celino#, pred drugo svetovno vojno, je znani ameriški admiral Byrd, ki je pred kratkim umrl, rekel, da je Južni tečaj zakladnica Zemlje in da bo nekoč odločal o bodočnosti vsega človeštva. Pred dvema letoma pa je predsednik sovjetske akademije znanosti rekel sledeče: ((Se- le potem, ko bomo podrobno proučili Antarktiko, ne bo meteorologija imela za nas nobenih tajnosti. Danes je jasno, da Južni tečaj s svojimi izredno nizkimi temperaturami deluje na Zemljo kot nekak glavni vremenski regulator. Se več. Šesta celina ima ključ za vse geofizične pojave našega sveta#. Za kakšne pojave pa pravzaprav gre, se ne more s točnostjo reči, pač pa se lahko marsikaj iz tega sklepa. Samo glede razvoja zemeljske klime obstaja danes kakih deset protislovnih teorij, katerim bodo točno odgovorili šele re- tri nih milje in da je v teh noč-urah — bilo je že več polnoč — vse zaprto. De-fevalo je, močno je lilo in d sem že ves moker, ko sem opazij neki avtomobil. Prihaja ie za menoj s prižganimi učmi in vozil zelo počasi, ‘"»stavil sem se na cesto, da 1 mu pomahal, toda obstal **m besen, ker ni šofer ka-najmanjšega namena, da 1 Ustavil. Ko pa je vozil mi-jn° mene, je šel avtomobil ta. Počasi, da sem pomislil, je zavrl zaradi mene. Za-sem malo pohitel, ga do- ko da to ^®I> naglo odprl vrata skočil vanj. Sele tedaj me je spreletelo, avtomobilu ni bilo niti šo-erJa niti potnikov. Nikogar azen mene. Avtomobil pa ie j a®°> tiho drsel. Nikakega Utna ali ropota ni bilo ra-®n mojega sopenja in šume- aJa dežnih kapelj po strehi ^vtomobila ter drsenja gum. °tor ni delal, niti za vola-ni bilo nikogar, mi pa d-r Prikazen počasi nadevali skozi dež. Sedel sem ves omamljen 'n ^lznam, da sem bil v začet- bilo Ker Ves prestrašen. V avtomo-je bilo toplo in suho. *arad sPil, sem bil nekoliko zaspan 1 Piva, ki sem ga toliko žu ’ Sem se teknil po sede-> kot vkopan. Sele ko smo stu Pri*3*‘*a*i ovinku pri mo-■ mi Je šinila v glavo mi-a,.’ da je treba nekaj storiti, s. Vzeti v ■ roke volan, ali °citi iz avtomobila, ali vsaj vreti... o* ^etn trenutku se je skozi v;i.rt° ioferjevo okno poja- «Ud neka roka. Bila je zelo lun03 °ksevaie jo je zelena po' m°tornih naprav. Roka je .,Casi prijela za volan in ga bot*1*'8 Prav tako, kot je bilo drgn*,ono' Nekai mi j® za" Se oblil znoj, in vendar ie Zginila in mi smo o- vrat, ko sem to videl , ni zgodilo nič drugega Ro-a Je ' in počasi nadaljevali Ovi se je na vsakem liji u roka ponovno pojav-hie*’ J3Z Pa 5em udobno zlek-tire v sedežu že nekoliko za-Pua! in se zares niSem več ^Končno smo prišli do prve tam doli pri Oyen mobil “n. ko Bil je zaprt. Avto-8e je ustavil, Dočakal na'd*i° ,e je pojavilo «tzeleno». sign" |)eval Pot proti drugemu XU(ia u’ k Margaret Streetu smo‘ je bilo »rdeče# in mi čau ,,se Ponovno ustavili in £al‘ na »zeleno#. Eare*r atanujem tu blizu Marže n Streeta — bil sem torej Ves 3 koncu poti — sem zbral •voj pogum, naglo odprl in minili t NAVDUŠENJE NAD POSNETKI, A RAZOČARANJE NAD VSEBINO «Kruh in soh V nedeljo je bila v Piranu premiera jugoslovansko-nemšJcega koprodukcijskega filma «Kruh in sol», ali kakor so ga Nemci naslovili sMaedchen und Maenners, Pravzaprav je šlo ze za drugo premiero v Jugoslaviji (prva je bila 3. aprila v Zagrebu), medtem ko so Nemci prvič predstavili film svoji publiki 27. marca v Essen u in Duesseldor-j u. Piranska publika je sprejela film z navdušenjem, kar zadeva posnetke slovenske obale, medtem ko so bili tisti, ki so od filma pričakovali več kot samo to, precej razočarani. Film «Kruh in so 1» so snemali lani poleti na področju med Piranom in si-čoveljskimi solinami v koprodukciji nemške filmske družbe «Bavaria- Film# iz Muenchena m podjetja «Za-greb-filmv. Zrežiral ga je režiser «Vesne» in sGreha» Frantiiek Cap, ki je skupaj z zagrebškim novinarjem V jekom DobrinCičem pripravil tudi scenarij. No- silca glavnih vlog sta Italijan Marcello Mastroianni in Francozinja Isabelle Co-rey, v manjših vlogah pa nastopajo tudi nekateri znani jugoslovanski filmski u-metniki, med njimi Stane Sever- Film je posnel v eastman-coloru znani evropski snematelj Vaclav Vich. Ce gledamo samo na komercialno plat (kar je bil žal edini namen producentov), potem bo film brez dvoma uspel. Nemška publika je bila zadovoljna, prodali pa so ga doslej že v 13 evrop. državah. Takoj po sinkronizaciji v italijanski jezik pa ga nameravajo poslati tudi preko morja predvsem v dežele Latinske Amerike. Toda naši ljudje z vsebino filma ne morejo biti zadovoljni. Od istrskega am-bienta ni ostalo drugega, kakor pdsnetki morja, obale in hiš, medtem ko so nam ljudje povsem tuji. Njihova dejanja in temperament nimajo nobenega opravka z dejanji in temperamentom MALATA Stori*} Bhgru 0 ► 200 Km SPena ( >?«! 1» v c n., Ipoh 1 s3» / X Taooh nAKuoIo UpiS- j- C _ . . . Lumpu iCuoia Pandoram tUrAT JohorB^gru 10 m* ingapur BlNTANG Singapur in Hong-Kong sta poslednji trdnjavi nekdanjega britanskega cesarstva. Prvi Je v teh dneh dosegel avtonomijo ki Je nar|o Velika Britanija pristala po enom»s:čnem pu gajanju z Limom Veo-Kockom, singapurskim ministrskim predsednikom ljudi, ki žive na tem področju, niti z ljudmi, ki so tu živeli pred dvajsetimi leti, kamor je film časovno postavljen. Film, od katerega bi pričakovali, da se bo po začetnih zapletih razvil v socialno dramo, izzveni na koncu v medlo ljubezensko zgodbo (s tradicionalnim happy-endom). Vrsta prizorov (pretep ter razne lahkomiselnosti in brezskrbnosti) nas prepriča o povsem nasprotnem, kakor o težkem življenju piranskih solinarjev v bližnji preteklosti. Toda kadar gre le za komercialni učinek, so take stvari potrebne. Film «Kruh in sol» (v distribuciji »Vardar - filma») bo najprej romal po običajnem ključu po vseh glavnih mestih Jugoslavije, nato pa še po manjših krajih. V Kopru in sploh na Primorskem ga bodo kot se zdi prikazovali letos v decembru. Prekrasni barvni posnetki istrske obale, spretna roka režiserja, dobra igra protagonistov, zlasti Mastroiannija, in primerna glasbena oprema bodo sicer tudi pri nas polnili dvorane, ne bodo pa mogli izbrisati mučnega vtisa, da smo spet v enem filmu prodali dostojanstvo naših ljudi in da se z našimi naravnimi lepotami okoriščajo drugi- L. O. Lep koncert A. Dermote Konec marca je imel znani solist dunajske Opere Anton Dermota koncert v dunajskem Musikvereinshausu. Umetnik, ki je po rodu Slovenec, je ob tej priložnosti pel tudi slovenske narodne pesmi. Program koncerta je obsegal pesmi Roberta Schumanna, Richarda Straussa, E-duarda Griega in Albana Berga, poleg tega pa še slovenske narodne pesmi; Oj te mlinar, Cej so tiste stezice, Jaz imam pa konjiča lepega, Pri farni cerkvici ter Potrkan ples. Očarljivost slovenske pesmi je zajela celo dvorano in je moral Dermota ob navdušenem ploskanju dodati Še pesmi; N’mav čez izaro in Dober večer ljubo dekle, kar so poslušalci sprejeli s še večjim navdušenjem. Ker ni mislil nihče na odhod, je umetnik dodal Še tri priljubljene Straussove pesmi. zultati prihodnjega mednarodnega geofizičnega leta. Je torej Zemlja zares v obdobju segrevanja, ali pa se morda segreva le atmosfera, ki Zemljo obdaja? V vsakem primeru je res, da se arktične temperature vse od leta 1920 dvigajo. Na Aljaski, v Kanadi, Laponiji in Severni Sibiriji se danes lahko obdelujejo področja, ki so bila pred to dobo pod pravim večnim ledom. V Severni Ameriki, na Skandinavskem in v Alpah se številni ledeniki čedalje bolj krčijo. Ledeno morje je v zadnjem stoletju «izgubilo» 50 metrov, ledenik pod Sv. Go-thardom pa celo 500 metrov. Povprečna temperatura zalivskega toka se je v istem času dvignila povprečno za 0,2 do 0,6 stopinje C. V vodah okoli Groenlandije in Spitzbergov pa so se pojavile ribe, ki smo jih doslej srečavali le mnogo bolj proti jugu. Kaj pa menijo o tem strokovnjaki- Mnenja so različna. Finski vseučiliški profesor Kerennen pravi takole: »Segrevanje polarnih področjj je že prekoračilo skrajno mejo. In sedaj gremo že naproti obdobju- ponovnega ohlajevanja#. Njegov kolega prof. Grammon s kalifornijskega vseučilišča pa trdi obratno: ((Segrevanje zemeljske klime bo doseglo svoj vrhunec šele proti letu 20.000. Na Novi zemlji bodo nekoč rasle palme. V nasprotju s tem pa bo čez 50.000 let prišlo do nove ledene dobe. Pariz, London in New York bodo izginili pod velikanskimi ledeniki#- Povsem možno je, da bo 14 odprav, katerih prve skupine so se od pretekle spomladi več ali manj že udomačile na Antarktiki izkoristile preteklo poletje in sedanjo antarktično zimo, zato, da bodo odgovorile na vprašanja, ki znanstvenike že toliko desetletij mučijo in sicer na vprašanja ali so ciklusi toplote in mraza na Zemlji odvisni od njene notranje toplote, od intenzivnosti sončnih žarkov in od gravitacije Zemlje, ali pa od vseh treh momentov skupaj. Kljub ogromnemu napredku, ki ga je znanost napravila v zadnjih letih m desetletjih, morajo strokovnjaki vendarle priznati, da vedo dejansko zelo malo o zakonih vesoljstva ker predstavlja elektromagnet-ska sončna aktivnost še vedno zagonetko, kot prav tako predstavljajo zagonetko kozmični žarki, in še vrsta drugih «tajnih sil», s katerimi se je dosedanja fizika ukvarjala brez večjih rezultatov. Znano je, da je gravitacija pojav obojestranske privlačne sile dveh mas. To se pravi, da je to edinstvena sila, ki deluje med nebesnimi telesi. Znano je tudi, da teža na Zemlji predstavlja poseben primer splošne gravitacije in da je tudi odvisna od zemljepisne širine in nadmorske višine- Toda znano je tudi, da relativnostni teoriji, ki se je razvila iz newtonovega zakona o gravitaciji, še ni uspelo najti točne formule za gravitacijo. In vse dotlej, dokler se ne bo za njo našla absolutna vrednost, interplanetarno potovanje ne bo nič drugega kot prav navadna pustolovščina. Ni naključje, da so za prihodnje geofizične leto izbrali prav obdobje, ki je povezano z obdobjem najmočnejše sončne dejavnosti. Znanstveniki u-pajo, da bodo v tem velikem podvigu dobili potrdilo za svojo predpostavko, po kateri so geomagnetske ovire, kolebanja intenzivnosti kozmičnih žarkov, polarna svetloba in elektronski viharji v jonosferi več ali manj odvisni od ((muhavosti# Sonca. Mnenje enega najbolj znanih ameriških znanstvenikov dr. E. O. Har-boolta je, da povzroča Sonce v prostoru med stratosfero in področji lahkih plinov od časa do časa velikanske elektronske nevihte, ki imajo silo nekaj sto tisoč amperov in da zaradi tega stalno zemeljsko magnetno polje od časa do časa pokoleba oziro-ma se razširi, kar prav gotovo vpliva tudi na brzino kozmičnih žar-k*v. Odgovor na to in na številna druga podobna vprašanja pa bo kolikor toliko mogel dati le umetni satelit s svojimi preciznimi napravami. ka Donave pa bi se pomanj-1 čine vode, ki bi odtekale po kanje voda v precejšnji meri nadomestilo. In tudi to delo bi spadalo v vrsto tistih del, s katerimi se sovjetski znanstveniki že dolgo let ukvarjajo, to se pravi z načrtom, da bi- Dnjester, Bug in Dnjeper vključili v velikanski namakalni sistem južnih področij Rusije. Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako bi se mogla Donava speljati proti vzhodu in ali bi- to imelo kake posledice na dosedanjo vlogo te največje evropske reke. Dejansko bi Donava ne menjala svojega toka, ampak bi le spremenila svoj izliv in to tako, da bi na delti Donave v Crno morje zgradili dva velikanska jezova, ki bi zadržala 200 milijonov kub. metrov donavskih voda, da ne bi odtekale v Crno morje. Od teh jezov pa bi skopali velikanski odvodni prekop vzdolž severne obale Črnega morja proti vzhodu vse do Azovske-ga morja. Med potjo pa bi donavski prekop, po načrtu prof. Suldeja, sprejemal vode Dnjestra, Buga in Dnjepra-Vse vodovje teh štirih rek b: bilo enako vodovju Volge in bi teklo skozi zapadna močvirja Azovskega morja in se končno zlivalo vanj. Vsekakor to je zelo obsežen načrt, ki ima še drugo perspektivno možnost. Predvideva se namreč tudi podaljšanje Donave vse do Kaspijskega morja. Slednji načrt predvideva izgradnjo jezu ob ožini Kerč, s čimer bi se preprečilo izlivanje vode iz Azovskega morja v Crno morje. Od Azovskega morja do Kaspijskega morja umetnem prekopu Donave namakale velikanska suha področja južne Rusije, in tako bi vsa področja od romunskih meja vse do Kaspijskega morja izgubila svoj gospodarsko pasiven značaj in postala velika žitnica. Ta element je v tem načrtu najvažnejši, zato je vzbudil zanimanje sovjetskih gospo darstvenikov. Drugi element pa je prevelika slanost Azovskega in Kaspijskega morja Kot je znano, postaja Kaspij-ko morje zaradi že v začetku omenjenega upadanja voda iz leta v leto bolj slano in to v tolikšni meri, da bo v doglednem času spravilo v nevarnost celo življenje tamkajšnjih rib. V nekoliko manjši meri pa bi isto veljalo tud za Azovsko morje. Z dotokom sladkih voda iz omenjenih kanalov pa bi se ta prevelika slanost kmalu ublažila in bi se nato obe morji počasi spremenili v sladkovorni- morji, to pomeni, da bi z njuno vodo lahko namakali okoliška področja. Kot tretji moment v tem velikanskem načrtu se navaja temeljita sprememba klimatskih razmer; Z likvidiranjem sedanje delte Donave bi se preprečilo odtekanje donavskih voda v Crno morje. To pomeni, da bi se raven Črnega morja za nekaj metrov znižala, kar pa bi po istih trditvah ne škodovalo niti bolgarskemu, niti romuskemu gospodarstvu, ker bi Crno morje to izgubo nadomestilo z dotokom voda iz Sredozem skega morja. Sorazmerno topel tok iz Sredozemskega morja pa bi povoljno vplival na klimo vseh področij okoli Črnega in Azovskega morja, tako da bi do sedaj še nevažne obale lahko postale krasna letoviška področja. V splošnem velja — seveda po mnenju prof. Suldeja — da bi vsi ti momenti in tudi drugi, ki so vezani na ta velikanski načrt, znatno vplivali na razvoj vseh obalnih področij okoli Črnega in A-zovskega moria. Prej smo rekli, da se z načrtom resno ukvarjajo sovjetski gospodarstveniki. S tem pa še ni rečeno, da se ga bodo takoj lotili, kajti prav gotovo je to načrt, ki terja velikanske investicije in ki se ne da uresničiti od danes do jutri. Vsekakor pa je izredno zanimiv. Francoise Sagan, ki Je zaslovela s svojim romanom «Bon-Jour tristessen se je hudo ponesečila i avtom; njeno zdravstveno stanje pa se boljša Rajko Nahtigal osemdesetletnik 14. t. m. je slavil PO-letnico -prof. dr. Rajko Nahtigal, eden najpomembnejših slovanskih jezikoslovcev. Rodil se je 14. aprila 1877 Novem mestu, kjer je bil oče gimnazijski profesor. Ze zgodaj se je odločil za jezikoslovje, saj je že v gimnaziji poznal in preštudiral najvažnejša filološko ; lingvistič. na dela. Zgodaj ga je pritegnila tudi ruščina in po univerzitetnih študijah je odšel s štipendijo prosvetnega ministrstva na dvoletno študijsko potovanje v Rusijo. Tam se je seznanil z velikim ruskim jezikoslovcem Fortunatovom, s prevajalcem našega Prešerna Koršem in z znamenitim rusistom Sahmatovom. Leta 1902 se je vrnil na Dunaj, kjer je nad deset let poučeval ruski jezik. Leta 1922 je izšla njegova v nemščini pisana knjiga o akcentskem pre. miku v ruščini. Nahtigal pa se ni znanstve no uveljavil le na področju slavistike, ampak je pomemben tučli kot albanolog, saj je pomagal *celo pri ustvaritvi albanskega knjižnega jezika. Po odhodu M. Murka v Leipzig je Nahtigal leta 1917 prevzel graško stolico za sploš-slovansko filologijo. Po koncu vojne pa je prišel v Ljubljano. Bil je prvi dekan filozofske fakultete, rektor u-univerze, slovanski inštitut pa je vodil do upokojitve. Prof. Nahtigal ima velik del zaslug, da si je ljubljanska slavistika takoj v začetku pridobila tolikšen znanstveni sloves po svetu. Na ljubljanski univerzi se je njegovo znanstveno delo premaknilo k sta-rocerkveni-slovanščini, slovanski filologiji in primerjavi slovnic slovanskih jezikov. Med njegova najpomembnejša dela spada knjiga ((Slovanski jezik# (1938), to je prvi del moderne primerialne slovnice z novim sintetičnim načinom obdelave. Poleg številnih razprav, ki jih je napisal po vojni, je leta 1949 izšla še knjiga U-vod v slovansko filologijo; namenjena je študentom slavistike, da jih seznani s to vedo. Pred štirimi leti je profesor Nahtigal odšel v pokoj, toda delati s tem ni prenehal. Doslej zadnja njegova knjiga, ki je izšla pri SAZU leta 1954, je izdaja staroruskega epa Slovo o polku Igorjeve z lastnimi rekonstrukcijami, fonetično transkripcijo in slovenskim prevodom ter izčrpnimi pripombami. Prejeli smo NOVA OBZORJA. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih delavcev založba Obzorja v Mariboru. Letnik 10; št. 4. 1957. Dott. GUIDO CALDEROLI, — aMinor rendimento dei la-voratori senza tonsille e crisi del tonsillectomizzatoi) con appendice di ultnmi echi sul-la questione tonsillare in Ita-lia ed all’Estero. — Bergamo. INDIA. Rivista culturale. Anno VI, n. 1. Ministero degli Affari Esteri. India. iiiiiiiiitiitititiiitmiMiaitiitiaHimniiMitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiittiiiiiitiiimi 19 stoletij star pribor za pisanje Nedavno so, ob priliki kopanja temeljev za neko garažo, našli v Rimu pribor za pisanje, ki so ga pred 1900 leti uporabljali še pisarji rimskega cesarja Nerona. Človeške kosti, nagrobni napisi, peresa iz trsa in posušeno črnilo v črnilnikih dokazujejo, da so na tem mestu pokopali mnoge uradnike Neronove uprave. V vseh starodavnih rimskih mestih so se pokopališča nahajala vzdolž glavnih cest, delno zaradi javne higiene, delno pa tudi zato, ker so bogate družine želele, da bi se mimoidoči čudili njihovim impozantnim grobnicam. To novo odkritje ni presenetilo arheologov. Ena od glavnih cest, ki je vodila skozi stari Rim, je tekla vprav mimo kraja, na katerem sc sedaj odkrili zgoraj omenjene ostanke. Ko je ob priliki kopanja temeljev za to rimsko garažo mehanično dvigalo izvleklo iz zemlje marmornato rakev, so takoj prenehali z delom na tem gradilišču, ki zajema 2000 kv. metrov, in poklicali strokovnjake, da bi nadzorovali nadaljnja izkopavanja. Kmalu nato so odkopali še druge grobove. V mnogih od teh so našli popolnoma ohranjena okostja, pa tudi kovance, ki so jih pred 19 stoletji sorodniki umrlih položili kraj trupla v prepričanju, da jih bo pokojnik potreboval po smrti. Strokovnjaki, ki proučujejo to bogato zbirko posode, mozaikov, denarja in napisov na grobovih, so ugotovili, da vse te najdbe izhajajo izza Neronove vladavine, od 54. do 68. leta po našem štetju V nekem grobu so arheologi našli peresa za pisanje iz trsa in neki bronasti črnilnik napolnjen s črnim prahom. Pri analizi tega prahu je kemikom uspelo napraviti črnilo. s kakršnim se je pisalo v Neronovi dobi. Te črnilnike s tinto so položili v grobove upravnih uradnikov, da bi mogli nadaljevati z delom tudi po smrti! (Kakšna skrb za birokracijo!) Spričo dejstva, da je sedaj znana kemična sestavina starodavnega črnila, strokovnjaki upajo, da bo moč ugotoviti avtentičnost rokopisov ali popravke na starodavnih rokopisih. Na temelju marmornatega napisa na nekem grobu, so ugotovili, da je bil tu pokopan neki uradnik Neronove knjižnice. Neki drugi napisi kažejo, da so v teh grobovih bili pokopani nižji u-pravni uradniki iz iste dobe Ze davno se ve, da je Neron imel neko zemljišče, ki je znano pod imenom ((Neronovi vrtovi# (Horti Neronis) v bližini kraja, kjer se danes nahaja bazilika sv. Petra. V poslednjih sedemdesetih letih so na tej zemlji našli mnoge stare rimske grobove. Hinko Nučič 20. aprila bo Hinko Nučič dosegel 74 let svoje starosti in s tem 60 let svojega umetniškega delovanja na gledališkem odru. Začel je nastopati na diletantskem gledališkem odru v Ljubljani, razmere pa so ga prisilile, da si je po-skal pri hrvaškem gledališču v Zagrebu ugodnejše okolje za svoj umetniški razvoj; toda po koncu prve svetovne vojne se je posvetil organizaciji novega slovenskega gledališča v Ljubljani, naslednja leta pa v Mariboru. V poslednjih tridesetih letih se je v Zagrebu še zlasti uveljavil kot prosvetni organizator slo. venske kolonije. Njegova poklicna dolžnost ga je zanesla tudi v Trst. Ze pred nekaj leti je uradno stopil v pokoj, od gledališča pa se je poslovil 15. aprila v Zagrebu z uprizoritvijo Golarjeve komedije «Vdova Rošlinka#, ki jo je sam režiral, hkrati pa nastopil v vlogi romarja Balan-tača. Poleg svoje igralske delavnosti je v Zagrebu po zgledu Ignacija Borštnika venomer gojil uprizarjanje različnih slovenskih izvirnih dramskih del in je med drugim z gojenci ondotne igralske šole uprizoril tudi Cankarjevo «Lepo Vido#. Prav ta njegova slovenska repertoarna načrtnost mu je v okrolju dramske sekcije društva »Slovenski dom# omogočila številne uprizoritve slovenskih izvirnih domačih dramskih del od Cankarjevega ((Pohujšanja* do drugih mlajših dramatikov v izvirniku in s sodelovanjem igjalske ljubiteljske družine tamolnjih mladih Slovencev. Želimo neumornemu slovenskemu igralcu, režiserju in prosvetnemu ljudskemu de. lavcu, da v svojem resničnem pokoju v miru preživi svoja življenjska leta. A B — Fakirjeva žena: — Potolkel si svetovni rekord t> stradanju, sedaj se pa razburjaš, ker moraš počakati n« kosilo nekaj minuti PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 17. aprila 1957, Cfforiško-beneški dnevnik Proti nepopustljivosti ravnateljstva CRDA V Tržiču solidarnostna stavka vseh industrijskih delavcev Stavke so se delavci udeležili stoodstotno - Veliko sindikalno zborovanje Včeraj je bila v tržiških industrijskih podjetjih 2-urna stavka, ki so jo sindikalne organizacije napovedale v znak solidarnosti s 400 električnimi varilci in 1700 delavci, ki jih je ravnateljstvo CR DA suspendiralo. Stavka je zelo dobro uspela, saj je o-gromna večina delavcev ob 15. uri zapustila tovarne. Ob 15.30 se je zbralo na tisoče delavcev ladjedelnic in tovarne S'olvay v kinu «Az-zurro» in na trgu pred njim. Delavcem so spregovorili predstavniki treh sindikaiev Bergamas, Cerigoni *in Miche-lutti, ki so orisali vzroke stavke. Pri tem so poudarili, da delavci ne bodo odnehali, dokler ne bodo sprejeli njihovih zahtev. Sindikalisti so tudi povedali, da so posebne komisije zavrgle vsa varilna dela, ki so jih opravila zunanja podjetja v ladjedelnicah. To je dokaz, kako nujno so potrebni stavkajoči varilci in kako veliko škodo je utrpelo podjetje zaradi stavke. To škodo pa morajo plačati vsi davkoplačevalci, saj so CRDA podjetje, ki spada pod IRI. Kljub temu pa še niso pristojne oblasti intervenirale, da bi prepričale ravnateljstvo ladjadelnic, naj popusti. Ta brezbrižnost oblasti je naletela povsod na ostre komentarje. Po zborovanju so se sindikalisti CGIL, CISL in UIL sestali ter se pomenili o nadaljnji borbi. Po sestanku so izdali poročilo, v katerem se zahvaljujejo delavcem CRDA v Trstu in v Miljah za njihovo solidarnostno stavko. Razen tega pa navaja poročilo naslednje podrobnosti glede nadaljnjih stavk. 1. Danes bodo stavkale od 13. do 17. ure naslednje kategorije delavcev: ladijski mehaniki, kovači in delavci^ ki so zaposleni pri električnih žerjavih. 2. Jutri bodo stavkali 4 ure kleparji, mehaniki, monterji, tesarji itd. 3. V torek 23. aprila bodo stavkali mizarji, tesarji, težaki in pleskarji. 4. 24. aprila bodo stavkali električarji raznih skupin. 5. 29. aprila bodo stavkali gradbeni deiavci, uradniki, šoferji, skladiščniki itd. Delavci, ki delajo v izmenah, bodo stavkali zadnje 4 ure dela. Delavci, ki so dodeljenim omenjenim skupinam, pa bodo stavkali skupno z njimi. — «* — Sestanek občinskega odbora Nobenih nasprotij med svetovalci KD Diskusija Je nastala zaradi zavrnitve podražitve plina V ponedeljek se je sestal občinski odbor, na katerem je župan uvodoma seznanil odbornike z novimi celi, ki jih namerava županstvo napraviti v bližnji bodočnosti in o katerih se bo moral izreči tudi občinski svet. Za njim je odbornik za finance dr. Gallarotti spregovoril nekaj besed v zvezi s petkovo sejo občinskega sveta, na kateri se je razpravljalo o predlogu občinskega odbora za povišanje tarife za plin. Kakor je znano, je že pred glasovanjem o predlogu župan namignil, da ne namerava postaviti vprašanja zaupnice, da pa odločno podpira prečlog o povišanju tarife za plin, ker je potrebno zapraviti mnogo denarja za uresničenje programa. Kljub temu, da je sam župan zastavil svojo avtoriteto, je velika večina svetovalcev Krščanske demokracije glasovala proti predlogu. To dejstvo je odborniku dr. Gallarottiju služilo za razlog, da je na seji odbora zavrnil trditve, češ da je glasovanje pokazalo nasprotovanja med županom, odborom in svetovalci večine. Odbornik je trditev imenoval podtikanje in svojevoljno tolmačenje. Čeprav ima vsak svetovalec pravico do določene mere avtonomije, je po odbornikovem mnenju izključen vsak dvom v solidarnosti med odborom, županom in večinskimi svetovalci. Za njim je spregovoril župan, ki je rekel, da je dogodek povzročil toliko diskusij prav zato, ker se v osmih letih ni pripetilo nič podobnega. Na seji je odbornik dr. Te-renzio poročal o urbanistič nem načrtu. Sestanek uslužbencev Ribija Nasprotujejo premestitvi osebja k drugim delom Uslužbenci avtobusnega podjetja Ribi so pooblastili Delavsko zbornico, naj ostalim sindikalnim organizacijam in ravnateljstvu Ribi sporoči njihove težnje, ki jih je sindikalna organizacija izrazila v sledečem pismu: «V skladu s položajem, ki je nastal v podjetju Ribi v Gorici zaradi namena družbe, da zmanjša število uslužbencev, katerih del namerava premestiti na odčelek za prevoz tujega blaga, so se delavci podjetja sestali na sedežu Delavske zbornice, kjer so proučili obstoječa vprašanja. Ker bi ukrep povzročil ve- Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo zjutraj ob 4. uri; takrat je namreč bilo komaj 4 stopinje Celzija, najvišja temperatura pa je bila popoldne ob 14. uri in sicer 14,8 stopinje. liko gospodarsko škodo prizadetim delavcem, pozivajo notranjo komisijo, sindikalna stroke CISL, CGIL, UiL, naj posredujejo pri podjetju, da po možnosti preprečijo izvedbo namenov podjetja. Obenem pozivajo sincikate, naj zahtevajo posredovanje inšpektorata za civilno motorizacijo in ministrstva za prevoz, ki naj zahtevata od podjetja spoštovanje pogodbenih in zakonskih določb, ki veljajo za avtoprevozništvo. Udeleženci pozivajo vse u-službence Ribi, notranjo komisijo in sindikalne organizacije delavcev, naj se razvije široka enotna akcija, ki je neobhodno potrebna za rešitev pravic prizadete kategorije. Zimska pomoč brezposelnim Odbor je zbral skoraj d milijonov lir Na prefekturi se je sestal pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim, Prefekt je poročal o doslej nabrani vsoti, ki znaša 8.800000 lir, od katerih so prispevali delodajalci v industriji in delavci nekaj nad 4 milijone, 93.000 lir delodajalci v kmetijstvu, 204.500 lir trgovci in njihovi uslužbenci, 316.000 lir uslužbenci kreditnih ustanov, 280.000 lir uslužbenci prevozniških podjetij, 9.900 lir lastniki tiskarn in uslužbenci, 2 milijona 500000 lir državni u-službenci, 837 tisoč lir uslužbenci krajevnih in javnih u-stanov itd. Od omenjene vsote so občinskim podpornim ustanovam posameznih občin izplačali naslednje vsote. Gorica 3.100.000 lir, Tržič 2.300.000 lir, Doberdob 240 tisoč lir, Sovodnje 180 tisoč lir, Steverjan 65 tisoč lir. Naknadno so štever-janski občini prispevali še skoraj pol milijona lir, ki jih bodo porabili za ureditev občinskih poti. .......................... Včeraj na goriškem sodišču Epilog smrtne nezgode v gradiškem drevoredu Tehničnega vodjo oprostili, odgovornega delavca pa obsodili na 4 mesece zapora Ko se je junija lanskega leta okpli 23. ure vozil iz Gra-deža proti domu 26-letni frizer Giorgio Papež iz Ul. Mo-relli 27, ni mogel niti slutiti, da bo svoje mlado življenje končal na poti skozi Gradiško. V juniju so namreč v Gradiški v glavnem drevoredu začeli popravljati cesto, ki je bila precej v slabem stanju. Ker je posebno ob poletnih mesecih promet skozi Gradiško zelo velik, je uprava javnih del poskrbela, da so delavci popravljali cesto kos za kosom. Pri vsakem so postavili lesene zapornice, ki so bile ponoči opremljene s petrolejskimi svetilkami. Nesrečnega dne se je Papež skupno s prijateljem An-drianom Angelinijem pripeljal z lambreto do Gradiške; nenadoma pa je trčil ob postavljene zapornice in zavozil na gramoz. Trčenje je bilo tako nepričakovano, da Pa- iiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiimMilliiiiiiiiilitliiimiiiiifiiiiiiiiiili.iiiiiiiiiiiiiillimiiiiiHiiiiimiiiiiiiii Potrjena obsodba Tržačana Pred nevarnim križiščem ni ustavil avtomobila Tako je Colombini povzročil trčenje vozil in hude poškodbe goriškega motociklista Proti obsodbi, ki jo je 30. junija lanskega leta izreklo krminsko sodišče, je 38-let-Luciano Colombini iz Trsta, Rocol 133 vložil priziv na goriško prizivno sodišče. Tako so včeraj na goriškem sodišču ponovno obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila 13. 'junija 1956 zvečer na križišču glavne ceste Trst - Videm s cestama, ki vodita v Villa Angoris in v Bognano. Ob 19. uri se je Colombini Luciano s petimi družinskimi člani vračal z «Lancio Ap-pia» iz Vidma proti Trstu. Ko je prišel skoraj pred o-menjeno križišče, je nenadoma zapazil pred seboj motociklista 29-letnega Arduina Fontanina iz Gorice, Drevored XX. septembra 42. Co-lombirjj je pritisnil na zavore in zavozil na levo stran ceste, toda bilo je prepozno; motociklist je že zadel v sprednji del avtomobila. Vozača je z vozilom vred vrglo v levi obcestni jarek, avtomobil z družino Colombini pa je zaneslo na desno stran tako močno, da se je nevarno nagnilo. Vendar so vsi potniki razen obtoženčeve sestre, ostali nepoškodovani. Najhuje je bil seveda ranjen motociklist Fontanin iz Gorice, ki se je moral zaradi poškodb po obrazu in udih zdraviti 90 dni. Krminski pretor je Luciana Colombinija pogojno obsodil na 50.000 lir globe in plačilo stroškov civilne stranke v znesku 25,000 lir. Včeraj je goriško prizivno sodišče obsodbo krminskega pretorja potrdilo in Colombinija obsodilo še na plačilo vseh novih sodnih stroškov. pež sploh ni utegnil vozila okreniti v drugo smer, marveč se je s prijateljem znašel na asfaltu. Oba sta se hudo poškodovala, in čeprav ju je rešilni avto Zelenega križa takoj odpeljal v goriško bolnišnico, je Papež 10 minut kasneje podlegel poškodbam, Angelini pa se je moral še dolgo zdraviti. Sodišče je poklicalo na zagovor tehničnega vodjo javnih del v Gradiški Maria Tra-vana in delavca Giuseppa Ha-gendorferja, ki je bil odgovoren za prometna znamenja pri delih v glavnem drevoredu. Travan je izjavil, da je dal pravilna navodila svojim podrejenim in da se ne čuti odgovornega za prometno nesrečo, ki je zahtevala tako mlado smrtno žrtev. Hagen-dorfer pa je preiskovalnim sodnikom in tudi včeraj potrdil, da je še ob 22. uri pregledal petrolejko, ki je visela na lesenih zapornicah in ugotovil, da bo petrolej zadostoval za vso noč. Toda preiskava, ki so jo uvedli, je ugotovila, da je petrolejka prav zaradi pomanjkanja goriva ugasnila še pred 23. uro. Tako naj bi po mnenju komisije prišlo do nesreče po krivdi Travana, ki ni dovolj nadzoroval javna dela, in po krivdi Hagendor-ferja, ki se ni prepričal, doklej bo gorivo zadostovalo. Včeraj sta se morala zagovarjati Mario Travan in Giuseppe Hagendorfer; dočim je sodišče prvega oprostilo, ker ni storil kaznivega dejanja, pa je Hogendorferju prisodilo pogojno kazen 4 mesecev zapora in globo 10.000 lir. Trčila je v šipo V bolnišnico Brigata Pavia so včeraj ob 20.50 pripeljali Giuseppino Bresia iz Ul. Mo-relli 14. Ko je odpirala vrata, je udarila z glavo ob sipo ter se porezala po nosu in čelu. Ozdravela bo v 10 dneh. Posledice pretepa Ob 18.30 sta se zatekla po pomoč v bolnišnico Brigata Pavia 57-letna Marija Vogrič in 43-letni Pio Pipan iz Ul. Or-zoni 14. Vogričeva je imela rano na temenu, Pipan pa praske po obrazu. Baje sta se pretepla. Športni dnevnik Pred povratnim srečanjem v Florenci Nasprotnik Crvene zvezde: tri četrtine reprezentance Obe enajstorici sta imeli včeraj lahek kondicijski trening - Čirič napoveduje ofenzivno igro - Beara v vratih Crvene zvezde? FLORENCA, 16. — Sinoči nekaj pred polnočjo so prispeli v Florenco nogometaši Crvene zvezde, ki bodo v četrtek odigrali povratno tekmo za pokal evropskih prvakov s Fiorentino. Goste so sprejeli predstavniki Fiorentine in večje število športnikov. Danes popoldne sta tako Fio-rentina kot Crvena zvezda i-meli na občinskem stadionu trening. Prvi so prišli na igrišče člani Fiorentine, ki so pod vodstvom trenerjev Bernardina in Levratta izvedli nekaj telovadnih vežb, nato pa se kmalu vrnili v slačilnice. Za domačimi so prišli na igrišče nogometaši Crvene zvezde pod vodstvom trenerja Čiriča. V belo-rdečih majicah so člani jugoslovanskega prvaka najprej nekoliko telovadili, nato pa si v dvojicah kake pol ure podjalai zoge. Po poskusnem treningu je Čirič še posebej treniral oba vratarja Bearo in Krivokučo. Tekma v četrtek se bo začela ob 16,15 in oba nasprotnika bosta po vsej verjetnosti nastopila v najboljših postavah, ki bosta predvidoma naslednji: Crvena zvezda: Beara (Kri-vokuča); Stankovič, Zekovič (Tomič); Mitič, Spajič, Tesič; Šekularac, Cokič, Popovič, Ko-stič. Rudinski. Fiorent.na: Sarti; Magnini. Cervato; Chiappella. Orzan. Segato; Julinho, Gratton, Vir-gili, Montuori, Prini. Glede ne to, da bo verjetno kar sedem članov Fiorentine zastopalo prihodnji petek državne barve proti Severni Irski, bo morala v četrtek Crvena zvezda praktično igrati proti ital.janski reprezentanci. Tekmi, ki jo bo sodila trojica belgii-kih sodnikov, bodo skupno s tehničnem direktor jem za reprezentance dr. Fo-nijem, prisostvovali tudi vsi člani državne nogometne reprezentance, ki so zbrani v Florenci. V jugoslovanskih nogometnih krogih ne gojijo posebnih upanj na uspeh Crvene zvezde. vendar pa niso pesimistu Trener C'riČ je izjavil da bo njegovo moštvo igralo ofen zivno za vsako ceno, ker nima nič izgubiti. Igralo bo na zmago in se tudi po eventualnem vodstvu ne bo zaprlo v obrambo. Mladinski turnir FIFA MADRID, 16. — V drugem kolu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja FIFA so bili doseženi naslednji rezultati: skupina B: Španija - Madžarska 8:1 (4:1), Poljska • Zah. Nemčija 2:2 (1:2). Skupina D: Češkoslovaška - Francija 3:2 (2:1), Romunija - Belgija 2:0 (1:0). Skupi- iimiiiiHimiimiitiitiiiiiiiiiiiimliiiiiimiiiim DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. 28-79. — KINO — CORSO. 17.00: »Zavesa vohunov«, S. Hayden, R. Roman. VERDI. 16.30: »Kralj potepuh«. VITTORIA. 17.00: «Cudovi*i Walt Disneyev svet«, v teh-nikolorju, od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: «Heroji Arktike«, od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Zasledovani«. na A: Turčija - Vzh. Nemčija 2:1 (1:1), Italija je počivala. Skupina C: Holandska - Grčija 5:2 (1:0), Avstrija - V. Britanija 3:0 (3:0). Tudi turinska Juventus se poteguje za Charlesa ? LONDON, 16. — V angleških nogometn a krogih se je razširila vest, da se poleg Lazia in Real Madrida resno zanima za nogometaša Johna Charlesa tudi Juventus, ki naj bi bila pripravljena ponuditi klubu «Leeds» 55.000 šterlingov, igralcu pa 18.000 šterlingov, avto in opremljeno stanovanje. Zdi se, da je ponudba Ju-ventusa ugodnejša kot pa ponudbi Lazia in Real Madrida, vendar pa pri klubu «Leeds« zatrjujejo, da niso prejeli se nobenih uradnih ponudb, čeprav so Charlesa pripravljeni odstopiti najboljšemu ponudniku. TURIN, 16. — Po odslovitvi dosedanjega trenerja Juven-tusa Sandra Puppa, je vodstvo kluba imenovalo za novega trenerja Balda Depetri-nija, ki je bil danes dopoldne že predstavljen igralcem. AVTOMOBILIZEM BRESCIA, 16- — Za letošnjo avtomobilsko dirko «1.000 milj« se je doslej prijavilo 250 dirkačev. Svojo ekipno udeležbo s tremi ali celo petimi vozili je zagotovila tudi hiša Ferrari, Kolesarska dirka po Siciliji Emiliozzi prvi na cilju etape Palermo-Messina Na 1102 km dolgo pot se je odpravilo 74 kolesarjev MESSINA, 16. — V prvi etapi 'kolesarske dirke po Siciliji Palermo - Messina, dolgi 258 km, je zmagal član moštva Faema Alberto Emiliozi, ki ie prevozil progo v 7.02’46” s povprečno hitrostjo 36,700 km na uro. Sledili so: Cainero 7.03’38”, Sabbaaini in G. Berale isti čas, C. Berale 7.04’10”, Tognac-cini, Ciampi in Pellegrini 7.05’, Fini in Pecoraro i7.06’20”, Zampieri 7.06’40” itd. Prvi kilometri so potekli v turističnem tempu. Do živahnosti je prišlo nekaj pred Termini Imerese na pobudo dese-torice kolesarjev, od katerih pa je le šestorica vzdrzala tempo in imela v Termini Imerese dobro minuto naskoka. Toda ubežnike je kmalu dohitela prva zasledovalna skupina, tako, da je pri 73. km imelo 14 uslužbencev 1'40” naskoka pred ostalimi. Vendar pa tudi ta prednost ni trajala dolgo in kmalu so bili zopet vsi dirkači skupaj. Že po nekaj km pa se je formirala nova skupina vodečih, ki je vzela stvar bolj resno in si v kratkem času pridob:la kar 6’15” naskoka pred ostalimi. Prava bitka se je začela kš-kih 45 km pred ciljem na serpentinah vrha S. Rizzo, katerega je prvi dosegel Emiliozi« kateremu se je s skrajnimi napori posrečilo vriniti med ubežnike. Emiliozi je obdržal svojo prednost tudi v spustu« medtem ko je Cainero v p*" gumni vožnji prehitel Sabba-dina in G. Barala in zavzel drugo mesto. KOLESARSTVO Zadnje kolo brez bistvenih sprememb Simmenthal zasluženo osvojil državno košarkarsko prvenstvo V povratnem srečanju za prvenstvo A serije je Livorno premagal Ginnastico iz Trsta Preteklo nedeljo se je zaključilo italijansko košarkarsko prvenstvo prve serije. Kot je bilo pričakovati se položaj na vrhu lestvice v zadnjem kolu ni spremenil in Simmenthal je povsem zasluženo osvojil državno prvenstvo za sezono 1956-57. Do presenetljive spremembe pa je prišlo na dnu lestvice, Kjer je prav v zadnji igri beneški Reyer prehitel Velo Viareggio, ki je ostala zadnja. Rezultati zadnjega kola so bili naslednji: Reyer - Oran-soda Caotu 73:66, Preti Gira Pavia Necchi 76:66, Stella Az-zurra - Vela Viareggio 59:53, Virtus Mmganti - Roma 69:59, Simmenthal - Benelli 79:52 Manjka se tekma med ekipama Motomorini in Ignis. LESTVICA: Simm. 22 19 3 1681 1324 38 Virtus M. 22 18 4 1611 1260 36 Motom. 21 13 8 1528 1346 26 Stella A. 22 13 9 1497 1 544 26 Ignis 21 12 9 1485 1444 24 Benelli 22 11 U 1322 1418 22 Preti G. 22 10 12 1433 1456 20 Roma 22 10 12 1384 1414 20 Pavia N. 22 8 14 1229 1404 16 Orans. C. 22 7 15 1372 1457 14 Reyer 22 5 17 1513 1661 10 Vela V. 22 5 17 1275 1603 10 * * * V Livornu pa je bilo v nedeljo povratno srečanje med Ginnastico iz Trsta in Livornom za prvenstvo serije A. Kot znano je v prvem srečanju, ki je bilo pred 14 dnevi v Trstu, zmagala Ginnastico z malenkostno razliko 54:51 košev. Tokrat pa so se Livor-neži maščevali za poraz in zmagali, 'oda s prav tako tesno razliko štirih košev. Zanimivo je, da je bila Ginnastica skoraj ves čas v premoči in da je tudi prvi del igre odločila v svojo korist. Domačini so prevladali šele v zaključni fazi dvoboja in to predvsem po zaslugi bivšega člana Gin-nastiche Fosarja. Stanje po obeh srečanjih je sedaj naslednje: Livorno 2 1 1 108:107 2 Ginnastica 2 1 1 107:108 2 Ker je po pravilu v prime- ri izmeničnih zmag potrebna še tretja tekma, bo ta odigrana na nevtralnem terenu, katerega bo istočasno z datumom določila košarkarska zveza. * # * Preteklo nedeljo se je začelo tudi zvezno košarkarsko prvenstvo Jugoslavije v katerem sodeluje 10 ekip med katerimi slovenski «Ljubljana» iti «01impija». V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Ljubljana - Proleter (K) 79:59, BSK - Olimpija 70:61, Mfin-tažno - Proleter (Z) 72:68, Železničar Lokomotiva 52:36. Tekma med Crveno zvezdo in Partizanom ni bila odigrana. KOŠARKA — ŽFNSKE Češkoslovaška - Kalija 27. aprila v Trstu RIM, 16. — Srečanje košarkarskih reprezentanc Italije in Češkoslovaške, ki bo 27. a-prila v Trstu, bosta sodila Švicar Pfeuti in Francoz Carre-re. Italijanska košarkarska zveza je za to srečanje sklicala naslednje igralke: Brada-mante, Vendrame, Pausich, Persi, Nunzi, Vascotto. Magris, Ronchetti, Mapelli, Baitz, Al-bonetti, Geroni, ki morajo biti 22. aprila v Trstu na razpolago trenerju Paratoreju. KOŠARKA — MOSK1 Sklicanje igralcev za dvoboj z Belgijo RIM, 16. — Italijanska košarkarska zveza je za 28. aprila sklicala na kolektivni trening v okviru priprav za srečanje z moško ekipo Belgije naslednje igralce, ki morajo biti 4. maja na razpolago trenerju: Canna, Gambini, Gam-ba, Rinvnucci, Pieri, Lucev, Macoratti, Paoletti, Iamilio Costanzo, Posar. Zveza je tudi odredila, da morajo igralci, ki bivajo v Bologni, Rimu, Milanu in Livornu, med 22. in 27. aprilom trenirati pod nadzorstvom pokrajinskih tehničnih mstruktorjev. ŠPORT MED DIJAKI Dvoboj v odbojki trgovska-klasična V soboto 13. t. m. sta 9e v telovadnici pri Sv. Jakobu pomerili v odbojki ekipi trgovske akademije in klasične gimnazije. Zmagala je ekiipa trgovske akademije z rezultatom 2:0 in v setih 16:14 ter 15:10. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Trg. akademija: Sluga, Lupin, Bonač, Klabjan, Urdih, A. Starc; Klasična gimn.: Lesič, Pavlica, Orel, Košuta, Sancin, Starc. Sodil je prof. Mamolo. Ekipa trgovske akademije jg bila boljša predvsem v drugem setu, v prvem pa je bila borba dokaj izenačena in posebno v začetku precej negotova. Ekiipa klasične gimnazije je izgubila predvsem zaradi premajhne medsebojne povezanosti in pa zaradi malodušnosti. Po prvem turnusu je stanje v troboju naslednje: Trgovska ak. 2 točki in poraz z realno gimn.; Realna gimn. 2 točki in poraz s klasično gimn.; Klasična gimn. 2 točki in poraz s trgovsko ak. Povratna srečanja bodo po praznikih. Aleksander KriSčjak V ponedeljek otvoritev dirkališča Vigorelli MILAN, 16. — V ponedeljek bodo v Milanu otvorili dirkališče Vigorelli z mednarodnim piogramom, ki bo obsegal dve dirki: dvoboj med Italijani in inozemci ter velikonočno hitrostno dirko. V prvi se bodo Messina, Te-ruzzi, Albani, Defilippis, Bal-dini in Faggin pomerili s Francozoma Darrigadom ih Anquetilom, Švicarjema Koble-tom in Grafom ter Spancema Pobletom in Boverjem v naslednjih disciplinah: hitrostna vožnja (Teruzzi, Albani, P°" blet, Bover), ekipna zasledovalna vožnja na 4 km (Messina, Baldini, Faggin, Defilipp'-proti Arquetilu, Darrigadu. Kobletu, Grafu), izločilna vož-naj v Jveh krogih (vseh 12 kolesarje’'), dirka posameznikov na 40 krogov s 6 cilji (vseh 12 dirkačev), 1000 m na kronometer za ekipe (Albani, Baldini, Faggin proti Pobletu, Boverju in Grafu), 10 km za motorji (Messina, Teruzzi, De-lifippis, Darrigaide, Anquetii, Koblet). V dirki za veliko velikonočno nagrado bodo med drugimi sodelovali svetovni prvak Maspes, francoski olimpijec Gaignard, švicarski prvak Plattner, Holandec Van Vliet in Italijani Sacchi, Oliani ter Ogna. Odeovorm urednik STANISLAV RENKO Ttska Tiskarsk’ zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 17. t. m. ob 18. uri barvni lilm: «Vohun rdečih jopičev KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 17. t. m. ob 19.30 uri Metro film: Zagovornik samega sebe’ Igra GLENN FORD tone trn CnrJiinh predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni CEIAD film: «Narednik •» Igrajo: GALE STORM, GEORGE MONTGOMERY Avventure VVestern OOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtJOOOCJOOOOUOOroOOOOOOOOOOODCJOOOOOOOOOOOOO obdržal, ko je bila že zdavnaj po drugih uradih centralna kurjava. GEORGES SIMENON 1. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba J I. prostite, gospa...» Maigret je večkrat potrpežljivo poskusal prekiniti svojo sobesednico in naposled se mu je le posrečilo. »Torej, pravite, da vas hči polagoma zastruplja...* »V resnici.* »Malo poprej ste pa trdili in prav tako prepričljivo, da vaš zet samo išče priložnost, da bi se v hodniku srečal s sobarico in nalil strupa v vašo kavo ali v enega vaših zdravilnih čajev.* »V resnici.* »Vendar...* pogleda ali se vsaj dela, da gleda zapiske o tem razgovoru, ki traja že več kot uro dolgo, »vendar ste mi v začetku rekli, da se vaša hči in zet ne moreta...* »Tudi to je resnica, gospod komisar,* »In v tem sta sporazumna, da vas umorita?* »Oh, ne! Moj bog! Hči ima pri tem svoj račun, zet pa svojega. Razumete?* «Kaj pa vaša nečakinja? » »Ta ima pa tretji račun.* Bilo je meseca februarja. Vreme je bilo še kar prijetno. Kdaj pa kdaj se je prepeljal deževen oblak preko bledo obse-janega neba. Med tem razgovorom je Maigret že nekajkrat podtaknil ogenj v kaminu, edinemu kaminu, ki je še ostal v policijskem 'poslopju na Obrežju Orfevres in ga je prav on ženska je bila najbrž vsa potna v tistem dragocenem krznenem plašču, v črni obleki iz težke svile, pod težo velikih draguljev, uhanov, zapestnic, ogrlic in zaponk na bluzi. Človek bi dejal, da je prej lahkoživka kakor pa prava gospa, ker si je s tako kričečimi odtenki nališpala obraz. Bati se je bilo, da se v toploti, ki je prihajala iz kamina, vse te barve ne raztopijo. «No, če sem prav razumel, vas kar tri osebe poskušajo zastrupiti.* «Ne poskušajo. Me že zastrupljajo!* »In vi trdite, da drug za drugega ne vedo, kaj počenjajo?* «Da, gospod, to vem zatrdno.* Govorila je s prav takšnim romunskim naglasom kakor neka znana bulvarska igralka. Njeno govorjenje in njene kretnje, vse je bilo sunkovito. Maigret se je vselej kar zdrznil. »Ne mislite, da sem blazna!... Berite!... Profesorja Tou-charda menda poznate, saj ga kličejo za izvedenca pri vseh velikih procesih.* Na vse je pomislila, tudi na to, da se posvetuje z najde-lavnejšim pariškim zdravnikom za duševne bolezni in ta Ji je dal spričevalo, ki potrjuje njeno popolno duševno uravnovešenost! Ni drugega izhoda, če jo hoče zadovoljiti, kakor da jo lepo potrpežljivo posluša in sl tu pa tam kaj zapiše. S seboj je prinesla tudi priporočilo nekega ministra, ki je sam telefoniral policijskemu ravnatelju. Njen mož je bil državpi svetnik in je pred nekaj tedni umrl. Zdaj ona stanuje T Rue de Presbourg, v eni tistih velikanskih palač, ki gledajo na Trg Etoile. »Z mojim zetom je takole... O, prav dobro sem videla.. Opazujem ga naskrivaj že več mesecev...* «Torej je poskušal že takrat, ko je živel še vaš mož. Pokazala mu Je načrt stanovanja, ki ga je prav natanko zrisala. «Moja soba je zaznamovana z A..., soba hčere in zeta z B... Toda že precej časa ne spi več v tisti sobi...* Kot naročeno je zabrnel telefon in Maigret si je lahko malo oddahnil. «Halo. Kdo tam?* Telefonist v hišni centrali ga navadno ni vezal, razen seveda v zelo nujnih primerih. «Oprostite, gospod komisar... Nekdo, ki ne mara povedati imena, hoče na vso silo govoriti z vami. Prisega, da gre za življenje.* «In hoče osebno govoriti z menoj?* »Da. Ali naj vas zvežem?* lvia željo mnogih bralcev >mo »e odločili objavljati v na. 1*1 Sem podlistku zanimivo detektivsko zgodbo priznanega francoskega pisatelja GEORGESA SIMENONA (roj. 1 1905). Razen detektivskih zgodb piie ta pisatelj tudi visokovred-ne romane Iz sodobnega življenja. Sam velikan francoske književnosti Andr« Gide se Je silno pohvalno izražal o njem in ga je cenil kot velikega pisatelja uspelih romanov in napetih zgodb. V komisarju MAIGRETU boste spoznali nekakšnega novega Sherlocka Holmesa ali pa Arslna Lupina. Upamo, da bodo bralci ludt s to zgodbo zadovoljni. UREDNIŠTVO Maigret Je zaslišal zadihan glas: «Halo. Ste vi?» «Komisar Maigret, da...» »Oprostite, gospod komisar. Moje ime vam ne bi ničesar povedalo,' saj me ne poznate. Poznali pa ste mojo ženo Nino... Halo! Moram vam zelo naglo povedati, ker mi je ona za petami...* Maigret je pomislil: »Zdaj pa imam. že drugi norec! Najbrž je takšen dan...* Že večkrat je bil opazil, da prihajajo norci na dan skoraj ob istih dneh, kakor da jih trka ista neumna luna. Na koledar bo moral pogledati. »Hotel sem priti k vam... Bil sem že na drugi strani Obrežja Orfčveres, pa si nisem upal vstopiti, ker je bil tik za menoj. Gotovo bi bil streljal. «0 kom govorite?* »Potrpite, prosim. Zdaj sem blizu vas, na Obrežju Grands Augustms, prav nasproti vaših uradov in vidim v okna. Ah veste, kje je točilnica ,Pri beaujolaiskem vinu’? V tem hipu sem stopil v telefonsko celico... Halo! Me poslušate?* Bila je enajsta dopoldne in Maigret si je mehanično napisi uro in naslov točilnice. sem poskusil, da bi se rešil iz tega položaja. N® Trgu Ch&telet sem se obrnil na nekega stražnika...* »Kdaj?* «Pred kakšne pol ure. Eden od zasledovalcev, to je temno-lasec, je bil že za menoj... Več jih Je in se izmenjavajo... N® vem, če bi vse prepoznal... Vem samo, da je eden temnolasec..'* Glas je za trenutek utihnil. »Halo?* je zaklical Maigret šele čez čas se je neznanec zopet oglasil. ♦Oprostite! Slišal sem, da je nekdo stopil v točilnico sem mislil, da je prav on. Vrata telefonske celice sem bil pustu priprta, da bi se videlo ven. Bil pa je le neki nosač-Halo!* »Kaj ste rekli stražniku?* «Da me neki sumljiv) ljudje zasledujejo že od sinoči-’ pravzaprav od včeraj opoldne, in da bi me radi ohladili-Prosil sem ga tudi, naj prime tega, ki me je zasledoval...* »In stražnik ni hotel?* »Zahteval je, naj mu zasledovalca pokažem, a ko sem se obrnil, ga ni bilo nikjer več... Zato mi stražnik ni verjel « Potem sem šel na podzemsko železnico. Stopil sem v voz 111 tik preden je odpeljal, sem zopet izstopil. Hodil sem križe11! krazem po hodnikih in sem prišel zopet na svetlo ravno pred občinskimi skladišči. Šel sem skoznje na drugo stran...* Soditi je bilo, da je hodil zelo hitro, če n1 kar tekel: tako naglo in težko je dihal. »Prosim, pošljite mi brž agenta v civilu. V pivnico Tri beaujolaiskem vinu’... N1 treba, da bi govoril z menoj... Celo bolje, da se dela, kot da ni nič. Jaz pojdem ven... Prav gotovo mi bo oni zopet sledil. Treba ga je samo prijeti. Potem pridem k vam in vam bom vse razložil...* {Nadaljevanje sledi).