Izhaja vsak četrtek. Cena mm jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, sa Ameriko in druge tuje države • K). — Poflamezno Atevilke se prodajajo ———— po 10 vinarjev.
S prilogami:
—— Naš kmečki dom, Društvenik, Kaša gospodinja
Bplsi in dopisi se požiljajo : Urcdni&tru „DemoljubaM, Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije Srn tn-seratl pa » Upravnifitvu nDomolJubaM, - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
Štev. 29.
V Ljubljani, dne 20. julija 1911.
Leto XXIV.
Miodeniški labor.
24., 25., 26. in 27. avgusta se zbere v Ljubljani vsa zavedna slovenska in hrvaška mladina, kmečka, delavska in dijaška organizacija skupaj z Marijino, da pokaže, koliko je je in kaj je dozdaj naredila, in da se navduši za važno nalogo, ki jo v boju za napredek jugoslovanskih katoliških narodov v naši državi še čaka, da pokaže, kaj je ustvarila slovenska krščnnskosoc. zveza.
Najpomembnejši bodo ti dnovi gotovo za slovenske Orle. To najmlajše dote naše krščansko-socialne Zveze je v kratkem času petih let krepko zra-stlo in je danes najlepša organizacija slovenskega ljudstva. Orel nosi vse na-de slovenskega naroda in jih tudi hoče moško izpolniti. Njegova neutajljiva zasluga je, da je ni v Avstriji katoliško misleče mladine, ki bi bila politično bolj zavedna, izobražena in značajna kakor so slovenski fantje. Katoliško prepričanje ni našim mladeničem samo firma in šala, oni se tudi prizadevajo katoliško živeti. Veže jih trdna disciplina kakor vojake in ljubezen do dela jim je drugo življenje. Ljubijo svoj dom in tisti možje, ki bodo prišli iz vrst naših Orlov, ne bodo zapuščali rodne grude, ampak jo kakor pridne čebelice od zore do mraka obdelovali, jo bogatili in se v njej tako ukorenini-li. da nas tujec nikoli ne bo pregnal od materinih grudi, od naše lepe slovenske zemlje in da si naši potomci ne bodo kruha iskali v tujini. Oni bodo družinski očetje, ki bodo gojili v svojih domovih tiste čednosti, ki storijo narode srečne in velike. Rvali bodo iz naše srede škodljivo zelišče polovičarstva, navduševali matere in očete, sinove in hčere vzgajali v možatosti.
Oni bodo nasprotnikom strah in sovražna kovarstva se bodo razbila ob njihovem pogumu. Blagoslov božji bo nad njimi in naše ljudstvo jih bo veselo. Ljubezen do Avstrije, do slovenske domovine, do dedne vere jim bo zvezda vodnica vse njihove dni in rod za rodom se bo vzgajal ob tem zgledu. To so, to bodo vselej naši Orli. Zato jih bomo dne 27. avgusta, ko bodo njihove čete ponosno korakale po beli Ljubljani, prisrčno pozdravljali in se sami ogreli ob njihovem mladostnem ognju.
Kranjska podružnica Sreiirneoa Križa in njen delokrog.
Društvo avstrijskega »Srebrnega križa« v pomoč vračaj oči in se rezervistom in njega podružnice so si stavile za nalogo, izvesti po določenih načelih organizirano podpiranje avstrijskih odsluženih vojakov vseh vrst, in sicer posebno ob času, ko se po aktivnem službovanju vračajo kot rezervisti v civilni poklic. To podpiranje se izraža v prvi vrsti na ta način, da društvo posreduje v korist tem osebam v ta namen, da se jim preskrbi delo in pa službe, in sicer upoštevajoč individu-elne razmere posameznega rezervista tako, da sc skuša zagotoviti jim take službe, taka mesta in tako delo, katero odgovarja njihovim zmožnostim, njihovemu znanju ter poklicu, ki so ga izvrševali pred vstopom v vojaško službo. Poleg posredovanja dela in preskrbovanja primernih služb ima društvo »Srebrnega križa« namen, dajati rezervistom moralno in gmotno podporo, zlasti tudi v ta namen, da se
jim omogoča ali vsaj olajša obrtna in pridobitna samostojnost, eventualno tudi na ta način, da se jim omogoča pridobiti si popolnejšo in tenieljitejšo izobrazbo v njihovem poklicu. Delavnost »Srebrnega križa ima poleg tega tudi karitativno stran, ki se izraža v tem, da se rezervistom, ki so brez sredstev, naklanja začasne podpore ter da se obolelim daje bolniške podpore.
Iz teh kratkih navedb je razvidno, da ima društvo jako lepe, resne ln koristne namene. Delovanje društva more postati odlične koristnosti 'n vrednosti tako za osebe, ki dela iščejo, kakor za osebe, katere potrebujejo primernih uslužbencev in delavcev. Kranjska podružnica »Srebrnega križa« bode posebno pozornost posvečala odsluženim vojakom, ki so doma na Kranjskem ali pa žele na Kranjskem dobiti si dela ali službe. Po prebiti vojaški službi je obilo sinov naše kranjske dežele v veliki in resni zadregi, kam se obrniti. V tej nepoučenosti in zadregi si prav često ne morejo dobiti primernega zaslužka in tako sc zgodi, da se žal le prehitro udajajo pri nas naravnost nevarnemu nagnjenju ali pa zapeljivim vabilom ter odhajajo v najboljših lelih iz domovine, kateri na ta način gredo v izgubo dragocene delovne moči. Xe more biti dvoma, da se bode prizadevanjem društva »Srebrnega križa; posrečilo v premnogih slučajih zbližati in zediniti osebe, ki službe iščejo, in pa osebe, ki imajo delo in službe. Delovanje more biti tem bolj uspešno, ker se naše posredovanje naslanja neposredno na sodelovanje vojaških obla-stev.
/saaaaant jut—igannacjo
lil________________ i D
D .
!3C
PolitiCen pregled
-G
ZJO
CESAR NA VOJAŠKIH VAJAH.
O; .-.ar r<- »redi septembra udeleži velikih vojaških vaj na severnem Ogr-
k<■ a\ ter se za časa svojega Štiridnevnega pri-.oHtovarija nastani v me.-.tu Ic-Mi-Vizkoz, kjer bo imel svoje glavno -.tariišče. Tako je pretekle dni obvestila
':-;»rj';va zasebna pisarna pripravljavci odbor mesta F.perjos, ki slovesno rpf jme cesarja. Vse ceste iz Kperjesa do glavnega, stanu cesarjevega za časa prirsostovarija velikim vajam v Felso-Vizkoz že popravljajo. V poslednjem mestu napravijo tudi električno razsvetljavo ter ho organizirali (pripravili) meščansko ter vojaško požarno službo. Napovedano _prijo.stovanje cesarjevo letošnjim glavnim vojaškim manevrom (vajam; je jasen dokaz o popolnoma povrne) ern cesarjevem zdravju, kakor je povedal zadnji ..Domoljub".
SOCIALNO ZAVAROVANJE — POSLABŠANO?
Mini.-tr-kernu predsedniku Gautsrhu (Oavču) .so izročili zastopniki industrijskega (podjetniškega) sveta spomenico, v kateri dokazujejo seveda s svojega iz-koriščovaJnoga stališča potrebnost podaljšanja socialnega zavarovanja, kar je bilo od »ubogih" ('!) fabrikantov »ku-ponosfrižecv; ter vedno višjih dlvlden-darjev pričakovati že tedaj, ko jn projŠ-nja vlada prvič predložila ranjki zbornici predlogo o socialnem zavarovanju, ki vsebuje za delavce vsaj toliko ugodnosti, da bi mu tedaj, ko mu pridna trudna roka omahne in iztrpljeno telo oslabi, da ni več za delo in ima toliko pokojnine ali starostne preskrbe — če jo sploh ima! da je »premalo za živeti, preveč pa za umreti«, kakor je, žal, že itak jirepogosto popis bede teh revc-žev-trpiriov na stara leta poslal že pregovor! Gaptsch je te industrialce sicer, kakor to tffflob s sleherno deputacijo stori, prav prijazno sprejel in jim obljubil, da bo sam natančno proučil spomenico. Povedal jim je tudi, da vlada želi, da se socialno zavarovanje izvede zares v zakon in se zato svojčas zopet predloži zbornici. Več pa jim za enkrat še ne more izjaviti. Vsa delavska društva. slovenska, združena v krepki Jugoslovanski Strokovni Zvezi, prirejajo ha.š te dni z opravičeno ogorčenostjo sijajne profc.sf.no shode proti takim napadom presitih industrijcev, fabrikantov na delavsko prepotrebno starostno zavarovanje. Vladna predloga je določala, da dobi delavec ali delavka pravico <lo pokojnine z izpolnjenim 65. tc-tom, industrijci pa hočejo, da šolo s 70. lotom. l»o prvotnem vladnem načrtu bi država prispevala k pokojninski renti delavčevi z letnimi 90 kronami. Pa fa-brlkaritjc pravijo, naj prispeva država to 60 kron. Zato jo no.čelstvo Jugoslovansko Strokovne Zveze pozvalo vso svojo skupino, vsa ori niči včlanjena
2}
delavska društva itd., naj prirede zoper to delavstvu nevoščljivo postopanje fabrikantov še pred otvoritvijo druge ljudske zbornice protestne shode, na katerih naj krepko, na ves glas dajo duška opravičenemu protestu in ugovoru na take napade na delavske pravice, kar so društva v polni meri tudi storila.
Rdeči bratci demokratje pa zavzemajo glede tega napada na delavske življenjske interese zelo posebno značilno stališče, pa kljub temu vedno z vso dolžino svojih, le farbajočih jezikov trdijo i n vpijejo, da le oni pravzaprav zastopajo delavske koristi! Mokraški listi obravnavajo ta napad industrijcev na delavsko starostno preskrbo tako po-lahko in nežno, z žametastimi rokavič-karni, da sc jasno vidi, da socialna demokracija rii zdaleka več tista stranka — če so sploh res bili kdaj! — ki bi znala braniti z vso odločnostjo, z vsem zavzetjem in prepričanjem tako eminent-no, vitalno važne delavske koristi in pravice. Pokazali so s tem svojim »ko-rajžnim" obnašanjem rdeči mokrači, da so oni tista stranka, ki se krepko — boji fabrikantov!
Voditelji demokraški se tudi nično zganejo, da bi klicali svoje pri napadu tudi v živo prizadeto delavstvo na protest, zoper industrialni svet, ki zna vodno vplivati na vsako vlado. Pa kako naj bi tudi nastopila rdeča demokracija, ki je ob volitvah prodrla na Dunaju lo s pomočjo izkoriščevalcev delavstva, proti njim resno, saj je zvezana ž njimi. Zato pa dosedaj tudi še ni storila ničesar radi toga napada proti njim. Čujte pa, pošteni slovenski ljudje, kako modro so jc sedaj izognila svoji pravi dolžnosti. Socialisti so so vrgli na vir prave svobodo — na katoličanstvo in najod-ločnejše zagovornike in branitelje resnično svobode, katoliške duhovnike, kakor da bi bilo katoličanstvo, oziroma katoliški duhovniki uprizorili napad na delavske koristi!! Jugoslovanska Strokovna Zveza, edina resnična zastopnica slovenskega krščanskega delavstva pa je v resnici z vso odločnostjo storila vso, kar treba, ko sc potegne za pravico tako izkoriščanega stanu, kakor je ravno delavski stan! — Pošteni delavec slovenski, beri in sodi, katera organizacija in stranka ti da pravo pomoč in katera to spusti po — vodi!
ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Čehi se upirajo, da bi se že v tem poletnem zasedanju zbornico obravnu-vala in rešila bančna predloga ter bi so prvič razpravljalo o novi brambni postavi, ki jo sedaj tudi opozicija v ogr. državnem zboru obslruira. Zaradi toga bo poletno zasedanje avstrijske zbornice lo prav kratko, najbrž lo do 5. avgusta. Delovni program, to jc načrt, o čem bo vršila zbornica svoje delo, določijo načelniki strank pri posebni seji načelnikov. Tudi volitve v delegacije izvrše v tem zasedanju.
VSTAJA V ALBANIJI.
Dasi so Turki zakrivali, da bi še imeli z vstajo opraviti, so se sedai ven-
dar povzpeli do tolikega — junaštva, da priznavajo, da albanska vstaja res še ni končana. Uprli so se sedaj še drugi rodovi v južni Albaniji, junaški Ma. lisori pa, o katerih se poroča, da so jih Turki že obkolili, še vedno nočejo odložiti orožja. Turki so tudi onim vstašem, ki so bežali pred Turki v črnogoro. ž,.' drugič podaljšali rok, sedaj se pa poroča, da je turški poslanik v Črnigori naznanil tam bivajočim vstašem osem točk, ki obsegajo razne ugoditve Mali-sorom, če se povrnejo ali ne, da jih Turki vseeno izvedo: priznajo njih jezik, domače šole ustanove itd.
OB OTVORITVI DRŽAVNEGA ZBORA.
V soboto popoldne se je konstituiralo »Poljsko kolo«. Za predsednika jo bil izvoljen Bilinski, podpredsedniki so: vitez Abrahamovicz, Stapinski. I.oo in Buzek. Za zborničnega podpreds !-nika nameravajo kandidirati dvom -a svetnika dr. Germana. Bilinski je i.a-glažal, da sc mora povečati delov, i večina. V parlamentarno komisijo -o bili izvoljeni poslanci Jaworski, vi' z Korvtovvski, dr. German, grof Skaii Dlugosz in Srodniavvski.
Nacionalno-demokratični in radikalni Rusini nameravajo ustanovili skupen klub.
Poslaniška zbornica jc imela 17. t. m. prvo sojo ob 11. uri dop., gospod.a pa ob tretji uri popoldne. Starostni predsednik je dr. Fuchs, ki je imen )-val osem najmlajših poslancev za zapisnikarje. V torek je otvoril cesar s1"-vesno s prestolnim govorom v dvon t državni zbor. V sredo so izžrebali oddelke, ki bodo pregledali volilne akt1. V petek se potrdijo tisti mandati, proti katerim ni ugovorov. Nato se izvoli predsednik, 7 podpredsednikov. 16 zapisnikarjev in dva roditelja.
Sodi se, da se reši v poletnem zasedanju bančna predloga, vso se pa upira proti razpravi o brambni predlogi. Kakor sodijo, bo zbornica rešila konstituiranje, nujne predloge glede, na dogodke v Drohobyczu, podporno akcijo za Češko in Bukovino, soc. de-mokraško obtožbo proti kabinetu Bic-nerth III. in bančno predlogo.

n—---~ ——n
g Zlata doba |
ocgaCTCTCTcacaoicai^ac^cararr^a1
KRVNIK ALKOHOL.
(Iz holandščine.)
V vrtni lopi indijske hiše jc stala mlada gospa. Bila je žena nekega podčastnika Marsa. Zamišljeno oko ji j« zrlo vun v prosto naravo, njene misli pa so bile daleč odtod; plavale so tja v njen rojstni kraj onkraj daljnega morja. Cela njena preteklost je stopila pred njeno dušo. Oh, kaj bi dala za urice, ko je doma tekala kot deklica, ljubljena od vseh domačih! In ko je pozneje stopila v zakon z Marsom, kak" ie ljubila svoietra moža. Toda tudi on
jjo je ljubil. Nobene želje ji ni odrekel, vsako količkaj naporno delo in težavo ji je prizanesel. Ko je moral pozneje oditi v Indijo, ga ni zapustila. Zapustila je vso domače in drago domovino in sla ž njim v daljno, vročo Indijo.
Bila je tedaj šc vedno ž njim srečna. Saj jc bil tako dobrega in mehkega srca! Vendar ni bil popolnoma isti, odkar sta. bila tukaj. Je pač imelo vroče podnebje tudi nanj svoj vpliv, posebno, odkar je dobival opojne pijače. Vlada je namreč dovolila vojakom vsak dan gotovo mero opojno pijače. Večkrat je že prišel bolj pozno domov. Včasi je bil tako slabe volje, da jo je žc začelo skrbeti.
Kar zasliši njegove korake. Prihaja. Kaj mu je, da je danes tako slabe volje, da gleda tako divje okolu. Kar stresla, se je uboga žena pred njegovim pogledom.
»Dragi mož, kako ti je?«
»Molči, nočem nič slišati od tebe.«
»Pojdi sem, to ni tvoja misel.«
Toda on jo sune proč.
»Tiho, drugače te ustrelim.«
Toda prestrašena žena še vedno ni mislila, da meni resno in ga je hotela pomiriti. Toda ta zagrabi puško, pomeri nanjo in ustreli. Smrtno zadeta se zgrudi zraven njega na tla.
Strel so slišali tudi drugi. Vderejo v sobo in zagledajo žalosten prizor. Mož stoji sredi sobe, onemel, kakor iz kamna, njegova žena pa v lastni krvi na tleh zraven njega. Sprašujejo ga, • toda on jim ne da odgovora. Ne vidi nič, ne sliši nič. Jasno jim jc bilo, da jo je ustrelil. Pravica zahteva zadoščenja. Zato ga zvežejo ter odvedejo v zapor. Mirno, brez upora se jim da odvesti. Takoj, ko pride v ječo, zaspi.
Drugo jutro se zbudi. Gleda okolu pobe, gleda, in ne razume, kje je, kaj he je z njim zgodilo? Zakaj je prišel v ječo? Včeraj sc je napil — no, da, napil se je že parkrat in ga niso zaprli. Zakaj so ga sedaj?
»Nc veste, da ste umorili svojo čeno? ga vpraša njegov strežaj.
»Jaz — umoril svojo ženo? Je-li mrtva? In da sem jaz to naredil?«
Mož je bil uničen. Tresel se je kakor trepetlika. Duška si je dal šele s solzami, ki so mu privrele iz strtega srca. Tudi strežaj je bil ganjen.
»Ste li imeli kak prepir ž njo?« vpraša strežaj.
»Prepir? Ž njo? Nikdar. Saj je bila najljubša, najboljša žena. Nič ni drugega krivo kakor piiača, proklcta pija-ča. Kaj sem vendar naredil!«
Postava je zahtevala njegovo smrt. Njegov stotnik ga je večkrat obiskal v ječi. Smilil se mu je ubogi mož, ki je bil prej vedno vzor-vojak. Najbolj je vanj zaupal. Videl je koliko tiri na duši. Ilotel mu je vsaj nekoliko olajšati strašno gorje s tolažilnimi besedami.
Prišel je k njemu zadnjikrat. Srčno sta si stisnila roke zadnjikrat na zemlji, in obsojenec je še rekel: »Gospod stotnik, kako lahko bi bilo moje življenje drugačno, blagoslov za mojo ženo in čast za mojo stotnijo. In kaj
sem sedaj naredil! Sreča je izgubljena, čast izgubljena! Mlado življenje moje
žene, moje, vse izgubljeno!« Solze mu zaduše glas; tudi stotnik si je obrisal solze in rekel:
»Moj dragi, morem še kaj za te storiti?«
»Da, gospod stotnik, ko bom mrtev, Vas prosim, povejte celi stotniji v mojem imenu, da je pijača ona vrv, ki mi bo sedaj zadrgnila vrat.«
»Dobro, izpolnil bom. Želite šc kaj druzega?«
»Pač, prosim, pišite mojim stari-šem, kaj sc jc zgodilo, toda prosim, prizanašajte, kolikor morete.«
Stotnik mu jc tudi to obljubil, in čez nekoliko časa jc padel nesrečni mož kot druga žrtev pijančevanja.
Prešel je dan, dva, in še ni mogel izvršiti stotnik naročila podčastniko-vega. Naposled pravi svoji ženi: »Podčastnik Mars mi je dal neko naročilo za mojo stotnijo in nc vem, kako bi lo izvršil.«
»Zakaj ne?«
»Nimam poguma.«
»Nimaš poguma? Vendar, dragi mož, kako, da nc bi imel častnik poguma kaj takega storiti?«
»Res ne vem, kako bi to povedal. Poslušaj, naročil mi jc, da naj povem vojakom, da je pijača ona vrv, ki mu je zadrgnila vrat. In ker sam tudi pijem, dasi malo, nimam nič kaj veselja, da bi naročilo izpolnil. Čutim, da tudi jaz nisem prost te vrvi.«
»Todaj, zakaj pa ne bi pustil pijačo? Odreži najprej ti vrv!«
»Kaj? neham naj piti? Tudi enega kozarca ne bi pri obedu spil?«
»Zakaj ne? Jaz za svojo osebo ga bom lahko pogrešala.«
Tedaj je podal stotnik vrli ženi roko in dejal: »Zopet si mi pomagala iz zagate, draga moja. Sam bom razglasil vojakom naročilo Marsovo in jim tudi povedal, zakaj nisem tega prej izvršil in kaj da setn sedaj sklenil. Za ubogega Marsa je seveda sedaj prepozno, toda druge družine moremo še obvarovati tako žalostnega konca.«
Bil je mož - beseda.
ianciaoEainnnaonaD
| LISTEK ||1
Krmar MilanoviC.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
»Halo, gospod! Vstanite! Treba bo zajtrkovatit« je klical Mirtič in pri tem jezno in osorno stresel igralca za ramo. Oba mornarja sta namreč smatrala Albina za ničvrednega, širokoustnega strahopetca, zato sta ga prezirala in zaničevala.
Ubogi igralec je s skrčenimi nogami in obraz zakrit z rokami ležal počez
v čolnu. Na Mirtičevo klicanje je samo stresel z glavo, ne da bi jo dvignil ali kaj odgovoril. Zato ga Mirtič, misleč, da je vsled dolgega ležanja in mrzlega nočnega zraka odrevcncl, zgrabi za rame in kakor snop slame postavi na noge.
Ko je Albin stal, sc je z zaničljivim nasmehom ozrl po okrog stoječih, in ta nasmeh je dajal njegovemu obrazu nek ostuden, da, skoraj peklenski izraz; kajti bil jc smrtno bled in v njegovih izbuljenih očeh jc plamtel divji ogenj; ustne so mu bile modre in zvite, da so se iz ust svetlikali beli, jezno škrtajoči zobje.
»Le zasramujte, vi predrzni, ne* sramni nevoščljivci! Lc žvižgajte kolikor hočete!« je siknil in jezno zaškripal z zobmi. »Kdo mi more odrekati slavo in čast! Preveč neumni ste, da bi me mogli umeti. No, ali ste me morda že kdaj videli, ko sem; nastopal v burkah, v veselo- in žaloigrah? Hočete morda, da vam kaj zapojem ali zaigram? Le poslušajte in čudite se!«
In razprostrl je nad morjem svoje roke in z močnim glasom zapel divjo, obupno pesem, da je groza obhajala poslušalce. Ko jc končal, je zopet zavpil zaničljivo:
»Zlobneži, kaj pravite na to? Le zmajujte, le sikajte, da zblaznim vsled tega! Ha! hal ha!«
Nekaj groznega je bil ta njegov smeh. Mornarja sta se strahoma pomaknila nazaj.
»Zblaznel je vsled- bojdžfti in strahu,« je pošepetal general.
Vdova si jc z rokami zakrila obraz.
»Zamjan,« veli Milanovič pomorščaku, »zmešaj nekoliko ruma z vodo in daj mu to s kosom prepečenca.«
Igralec res vzame ponujano pijačo in kruh ter je oboje nekaj trenutkov začudeno opazoval. Nato pa naenkrat a silnim glasom zavpije:
»Gospoda moja! Jaz sem Timon, slavni atenski meščan in zagrizen sovražnik ljudi.« — Zaničljivo se smejoč je za trenotek umolknil. — »A predna je izgubil razum, je pozval svoje prija-, telje, naj pijejo, s temi besedami: »Psi, le ližite!«
Ko jc to izgovoril, je izlil pijačo Mi-lanoviču v obraz, posodo pa vrgel ob čoln, cla se je razdrobila. Nato je pa zagnal v valove kos prepečenca in vpil: »S tem, s tem bom nasitil vetrove!«
»Držite ga!« zavpije Milanovič, ko zapazi sumljivo igralčevo kretnjo. A še prodno sta ga mornarja mogla prijeti, je blaznež že z divjim krikom in krohotom planil iz čolna in izginil med valovi.
»Tamkaj, glejte, so je prikazal iz vode; še ga moremo rešiti. Hititel« Tako je obupno vpil general in ves raz-, burjen vil z rokami.
»To je žalibog sedaj nemogoče, gospod general,« je odgovoril žalostno, a vendar odločno Milanovič; »kajti gotova je naša poguba, če bi sedaj pri tako razburkanem morju hoteli ustaviti čoln.«
Se enkrat je bilo videti potaplja-jočega se igralca, kako je iztegoval roke proti nebu, <ia bi se rešil; toda v istem trenutku je prihruniel nc>v va'. in ga za vedno zagrnil v hladni morski grob.
General je zopet sedel in otožno zamišljen z r-:ko podprl glavo. Na vdovo je ta pretresljivi dogodek tako vplival, da se" je skoraj brezzavestna zgrudila na tla. Zamjan ji je kanil na ustnice par kapljic ruma. kar jo je zopet nekoliko poživilo. Začela je pritajeno ihteti in strastno pritiskati sinčka k sebi na prsa; med tem pa se je vedno ozirala nazaj na kraj nesreče. Preteklo noč se je bila popolnoma izpremenila. Oči je imela vdrte, obraz je bil star in suh. Popolnoma premočena obleka je kakor prilepljena visela na njenem izmučenem telesu. Tudi deček je bil izgubil nekaj svojega otroškega značaja. K mamici sc*.iztiskajoč je sicer slastno užival trdi kruh. a njegove oči so se vedno vprašujoč in s strahom ozirale okrog.
Nenadna in pretresljiva igralčeva smrt je vplivala na vdovo in na generala silneje kakor na mornarje. Ti so se namreč predobro zavedali svoje lastne nevarnosti, v kateri je viselo vsak trenutek njihovo življenje; zato se niso dalje zmenili za strašni dogodek. Za-vžili so svoj zajtrk, dočim se pa general niti dotaknil ni, gospa Završnikova je pa le na Milanovičevo prigovarjanje vžila par skorjic. "
Okrog poldne je veter utihnil; zato je Mila: ovič čoln obrnil v smeri proti jugo - vzhc :lu. Solnce je močno prigre-valo. ker je na gospo Završnikovo vplivalo prav ugodno. Tudi mali Zdravko je vsled tega po~"al živahnejši. Z Milanovičevo pomočjo je pritrdil na vrvico zakrivljeno iglo in tako dobil trnik za ribolov, da si je z njim kratil čas. V sredi popoldneva je postala popolna tihota. od nobene strani ni zapihljala niti najmanjša sapica. Južno stran neba jc za- rila tanka mrc-na, kar je bilo znamenje, da na-topi vročina in brezveterjauColn se je lahno zibal na mirni morski gladini, da je jadro le leno udarjalo ob jambor.
Pojavilo se je nekaj delfinov, ki so se za lučaj od čolna oddaljeni razposajeno igrali in veselo plavali proti jugu.
Delfini plavajo vedno v oni smeri. od koder ima priti veter pripomni Mirtič.
Da. navadno pravijo tako, odvrne Milanovič; vendar pa se bojim, da ne komo imeli danes nikake sape.«
Vse je zrlo. kako so se gibčne živali premetavale nad vodo in nagajivo prevračale kozolce, a kmalu so jim od-plule izpred oči in morska plan je bila lopet pusta in prazna.
Dan se je nagibal h koncu; da bi tato izrabil šc zadnjo dnevno svetlobo In da bi imel kolikor mogoče širen razgled, je splezal Milanovič ob jamboru navzgor. Skrbno se je oziral okrotr a njegovim očem se je nudila le brezmejna morska gladina. 41
Solnce je veličastno zašlo. Začelo se je mračiti. Tu in tam se je lesketala
na nebeškem svodu kaka zvezdica. Turobna. brezupna nočna tema je znova objela samotno plavajoči čoln in njegove prebivalce. Zavladala je globoka tišina. niti najmanjši vetrič ni zganil ozračja. Ker je bilo torej jadro sedaj t rez pomena, zato ga odpne jo in Milanovič zagrne z njim vdovo in njenega sinčka. Milanovič je nato čul do desetih: njega je nadomestil Mirtič, o polnoči pa je prišel na vrsto Zamjan. Tako so se ti trije vrstili celo dolgo, tiho noč do ranega jutra.
Proti jutru je bil na straži Mirtič; opazoval je svetlo jutranjo zarjo, ki je začela ol žarevati vzhodno nebo. Kar se mu zazdi, da daleč na vzhodu nekaj vidi. Hitro pokliče Milanoviča; ta skoči pokonci in zre naokrog.
..Tja v oni smeri poglejte, gospod Milanovič pripoveduje Mirtič in kaže s prstom proti jugovzhodu, kjer je bila videti bela točka.
Milanovič nastavi roke v obliki dalnogleda na oči, gleda nekaj časa skrbno proti oni točki, nato pa radosten vzklikne: »Jadra! jadral-:
)Jver ni vetra, pa ne more ladja dalje, kakor mi.« zavpije Mirtič, da so se speči takoj prebudili.
.Pripravite vesla!« zakliče Milanovič mornarjema. »Jadra, gospod general! Ali jih vidite? Gospa Završnikova, Bog nam je poslal rešitev. Sledile smeri mojega prsta! Ladja leži mirno in sc ne gane. Ne more nam uiti. Hura!«
Komaj je Milanovič ves razvnet dokončal te besede, sta mornarja že prijela za težka vesla; čoln se je zganil in gnan od krepkih rok je še precej urno drsel proti kraju, kjer se jim je obetala rešitev. Gospa Završnikova je ganjena tiho plakala; general, ki vsled svoje starosti že ni bil več med naj-krepkejšimi in ki je bil vsled tiho pre-stalega trpljenja in razburjenja vidno onemogel, je z mrzlično napetostjo in z žarečim obrazom nepremično zrl za belo liso na vzhodu. Zamjan in Mirtič sta pa med tem drug drugega bodrila k novemu pogumu in se vsak trenutek ozirala nazaj čez rame, da bi videla uspeh svojega napornega dela. Ker je bil pa čoln težak in je imel le dve vesli, zato je kljub skoraj nečloveškemu trudu obeh veslačev rrevozil komaj tri milje na uro.
Ladja je bila, ko so jo zjutraj zagledali. oddaljena gotovo najmanj devet milj in šele po preteku ene ure so se prikazala njena velika jadra; ladji-no truplo pa je ostalo še nevidno.
Mornarja sta sčasoma omagala. Milanovič poda vsakemu požirek ruma. sam pa prevzame eno veslo, drugo si je pa izprosil general. Ker je pa poslednji precenjeval svoje moči, zato je že čez nekaj minut ves izmučen in težko sopeč pustil naporni posel.
Okrog sedme ure se je prikazalo tudi ladjino telo. in Zamjan, ki je imel posebno dobre oči, je kmalu spoznal, da imajo pred sabo veliko trijadrnico z razpetimi jadri.
Da bi vzbudil pozornost tuje ladj>, pripne Mirtič na vrhu jambora kot zastavo ogrinjalo gospe Završnikove. Ko se je pa čoln vedno bolj bližal ladji in je bilo mogoče na njej že opazovati posamezne dele, je ta pogled vdovo tako prevzel in razburil njene bolne živce, da se je istočasno smejala in jokala. General je vstal, vihtel robec v zraku, pri tem pa kakor v zmedenosti govoril sam s seboj.
Vsak se je trudil, da bi na kakem znamenju mogel spoznati, da so jih na tuji ladji zapazili; a ničesar ni bilo videti. Kar zakliče čez nekaj trenutkov Milanovič: »Zamjan, Mirtič, pogleita vendar tja, kaj vidita? <
Ona dva sta takoj odložila vesla in se ozrla proti ladji. Po kratkem mo'-ku reče Zamjan: . Dim prihaja iz ladjr. Ali ne vidite? Poleg velikega jambora se vije v zrak modra črta.«
»Meni se tudi tako zdi/: pritrdi Mirtič in si bris? z rokavom pot s čel?. ;;Morda so pristavili k ognju kotel. <!;>. si skuhajo čaj. Le pogumno naprej hitreje dosežemo svoj cilj.«
Zopet so zaškripala vesla, voda zašumela in ogrinjalo na jamboru zaplapolalo. Tako je preteklo kaki i pet minut, kar zakrije neka temna s< ca ladjina jadra. Črni oblaki dima se dvignejo iz ladje in obvisc na jami -rili; njim slede vedno gostejši, vedi > temnejši.
»Ladja gori! zakriči Milanovič.
Kakor okameneli so obstali vsi pri tem klicu in nemo in prepadeno zri dim. ki je v nekaj trenotkih zakril cel > ladjo in sc v temno-modri črii porri-kal počasi proti jugu.
Ta nagla izprememba, to nenadno uničenje vseh lepih nad je bilo pre-grozno, preveliko, da bi bili mogli t; -koj čutiti njegovo usodcpolno težo. Groza in strah sta sc izražala na obrazih nesrečnežev.
Čez nekaj časa vendar prekine Milanovič molk, rekoč: -Ali je videti kj.) kak čoln?«
Vse je molčalo, le Mirtič odgovori: <Po mojem mnenju so ladjo potni! i zapustili že pred več urami.« Vsekakor jc sodil prav. kajti v resnici ni bilo nikjer sledu o kakem čolnu, nikjer sledu o kakem živem bitju. Ogenj, ki je moral na vsak način nastati v osrčju ladje, si je bil že sedaj naredil prosto pot.
Za dimom je švignil iz ladje tudi plamen, ki je kmalu začel lizati jadra in jambore. V nekaj minutah je bila vsa ladja en velik plamen. Ležala je sicer kakih pet milj oddaljena od čolna, vendar se je razločno čulo prasketanj« ognja in cvrčanja vode, ko so padali vanjo goreči tramovi.
Nad eno uro je trajal strašni prizor, a nikdo v čolnu ni zinil niti besc-dice med tem časom. Zdelo se je, kakor da ne morejo verjeti, da so v resnici uničene vse sladke liade, ki so že od solnčnega vzboda napolnjevale njihova srca. Minulo je nekaj časa, predno so prišli do prepričanja, da to niso sanje, ampak živa, bridka resnica, tako
neverjetna, tako kruta in uničujoča je bila ta nesreča.
Ko so bila že vsa jadra z drogovi vred popadla v morje in so tleli samo i-c konci jamborov, tedaj je bilo, kakor bi se naenkrat hotel cel goreči nest vor dvigniti v zrak. Ogenj, kakor bi ga zadušila nevidna moč, ugasne, nad vodo pa se dvigne temen, gost oblak. Skoraj istočasno pa strese ozračje silen pok, tako glasan in mogočen, kakor grom med gorami. Oblak splava kvišku, mesto pa, kjer je ležala ladja, je bilo prazno, le tuintam so ogoreli ostanki plavali po samotni morski gla^ clini.
»Gospod Milanovič,« prekine s slabotnim glasom general turobno tišino, »sedaj verjamem — in umrjem.«
Vse se je pri tem klicu ozrlo na starega gospoda, ki se je zgrudil na klop, z roko pritiskal na srce in dihal hitro in krčevito. Ko vidi Milanovič njegov smrtnobledi obraz, hiti k njemu in položi njegovo glavo na svoja kolena.
»Ne, ne, gospod general, ne govorite tako. Presenečenje je bilo veliko, prevara strašna, a vendar zaupanja v Boga ne smemo izgubiti. On ne bo pustil, da bi poginili v morskih valovih. Zamjan, hitro nekoliko ruma! Gospa •Završnikova, namočite v vodi robec in dajte ga meni.«
Od ponujano pijače je zavžil bolnik le nekaj kapljic, nato pa je zopet začel močneje hropeti in stiskati pesti. Go-tpa Završnikova mu je hitro položila na čelo mokri robec, Milanovič mu je pa odvezal ovratnico.
»Ne vem — ne vem, kaj naj vendar
to pomenja,« je jecljal general, njegove oči pa so postajale vedno bolj motne. »če je smrt, smrt . . . sem pripravljen . . . Bog mi bo usmiljen in ani bodo . . .« Naenkrat jc obmolknil.
»Pogum, gospod general, saj vam hode kmalu odleglo,« je tolažil Milanovič. »Požar ladje je bil res težak udarec za vas, a bodete ga prenesli in pozneje še mnogokrat mislili nazaj na čas, ki ga doživljamo sedaj. Trdno zaupanje v Boga, s katerim ste nas vedno navduševali, bo tudi vam pomagalo in vara dalo zopet novih moči.«
Lahen nasmeh je za trenotek razjasnil obličje starega vojaka. Zamr-inral je nekaj nejasnih besedi, nato se pa hipoma vzravnal pokonci, pokazal z žarečimi očmi v daljavo in zaklical:
»Glejte, tam, tam vidim svoje roj-slno mesto 1 V oni hiši na desno sem zagledal luč sveta ... in tudi vrt vidim, na katerem sva se tolikokrat igrala z inojim bratrancem . . . sedaj je profesor in kakor pravijo slaven učenjak... Kako vendar mineva časi« je vzdihnil ves truden. »Aha, tudi moja žena s Jnalim v naročju je tukaj! * «» Vabi m« k sebi . . . Takoj, takoj , . že prihajam ... z Bogom, dragi moji.«
Naredil je kretnjo, kakor bi se hotel navzočim pokloniti, a pri tem mu pade njegova častitljiva glava na prsi; •I vigne jo še enkrat, pogleda z ostekle-himi očmi okrog in smehljajoč se po-
šepeče: »Da, draga ženka, že prihajam, že prihajam!« Pri teh besedah pade vznak v naročje Milanovičevo. — Stari, dobri general jc končal svojo trpljenje.
Milanovič je nalahno položil njegovo truplo na tla in čezenj pogrnil jadro, da bi ga potem, ko bo vdova spala, izročil hladnim morskim valovom.
Smrt generalova ga je bila tako pretresla, da dolgo ni mogel izprego-voriti niti besedice. Vdova je sedela kakor okamenela in zrla vsa obupana nepremično po morju. Njen sinko je po tleh priplezal do njenih nog in se jih oklenil, a vse njegove kretnje, niso več pričale o njegovi prejšnji živahnosti. Mornarja,"katera je bila ujezila bridka prevara, sta govorila o upanju na rešitev in o zgoreli ladji.
»Kje je vendar moštvo ladjino ostalo?« pravi Mirtič.
»Rad bi videl, da bi jih srečali, vsaj zaradi družbe,« meni Zamjan.
Celo popoldne je bilo brez vetra. Lahna megla se je dvigala na obzorju. Šele proti večeru je zapihala od severa hladna sapica; zato so jadro zopet obesili in čoln obrnili proti jugovzhodu.
Noč je zopet razgrnila svoja temna krila nad morsko gladino, veter je pihal še vedno. Ko je gospo Završnikovo objel spanec, so oni trije dvignili generalovo truplo. Zvezde so obsevale bledi obraz starega moža. Oči so bile zaprte, usta so pa še vedno pričale o generalovi odločnosti; z belimi lasmi se je pa poigraval lahen vetrič.
Čez nekoliko časa izpregovori s tihim in tresočim glasom Milanovič: »Naj Vsemogočni milostno vzame k sebi v nebo dušo tega plemenitega moža, katerega truplo nameravamo sedaj izročiti morskim valovom; naj mu da večno plačilo po našem Gospodu in Od-, rešeniku Jezusu Kristusu. Amen.«
»Amen,« je zadonelo iz ust obeti mornarjev.
Vsi trije so potem s spoštovanjem prijeli mrtvo truplo, ga dvignili na čol-novo steno in ga nalahno spustili v hladne valove. Še za en hip so se zasvetili na temni gladini srebrno-beli lasje; nato ga je zagrnila voda. Tako je šel k večnemu počitku stari, dobri general.
(Dalje prih.)
Zaroka bodočega avstrijskega prestolonaslednika.
Iz Via Reggio je došla nedavno vest o zaroki praesumtivnega avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Karola Franca Jožefa s princcsinjo Žito Bourbon-tParma. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je za prestolonaslednikom, nadvojvodo Franc Ferdinandom, prvi upravičeni dedič avstrijskega prestola ter je sin pred nekaj leti umrlega nadvojvoda Otona in saške princcsinje Marije Jožefe. Star je 24 let, med tem ko šteje njegova nevesta samo 19 let. Nevesta je hči vojvode Roberta Bour-bon-Parma in vojvodinje Marije An-
tonije, roj. infuntinje Portugalske. Nje* na mati je vdova in biva v Avstriji. Pretekli torek je nadvojvoda pričaka* val svojo nevesto v Pontebl, ki Je da* spela preko državne mejo z i talij ao* skim brzovlakom ob 10. uri dopoldan, S princezinjo Žito se je pripeljala njo* na mati in tri sestre. Po prisrčnem sprejemu je nadvojvoda Karel Franflj Jožef nadaljeval vožnjo z nevesto, njo* no družino in svojim spremstvom v po* sebnem dvornem vagonu proti Neunfc kirehnu. Občinstvo jih je povsod živali no pozdravljalo.
REŽISERSKI TEČAJ.
»Ljudski oder« vILjubljani priredi na novem ljubljanskem odru v »Ljudskem domu« v dneh 14* 15. in 16. septembra t L tridneven kan za podežel-ne režiserje, voditelje iger in najboljSe igralce in igralke naših društev. V tem kurzu se bo podalo udeležencem vse, kar je treba, da igra vspe, bodisi glede študiranja igre, ali režije, zidave odra, kostumov, uporabe kulis, lišpanja itd.
Vse kar se bo teoretično razpravljalo^ se bo tudi praktično pokazalo. Tečaj s« vrši pod vodstvom strokovnjakov in J« brezplačen. Vsak udeleženec mor« imeti po en iztis dr. Krekove igre »Tri sestre« in mora še predno pride v Ljubi* Ijano znati eno ulogo, naj bo že katero« koli te igre. Pristop ima vsak Član in članica vseh naših društev, ki so včla« njena v S. K. S. Z. Od posameznih, društev se lahko oglasi do pet igralcev. Ker je število udeležencev omejeno, so
5»
bo oziralo to pot na tiste, ki se bodo preje prijavili, in v tistem redu, v katerem se bodo priglasili. Prijave je pošiljati najkasneje do 31. julija na naslov: »Ljudski oder v Ljubljani«. Ako sc oglasi za en tečaj preveč udeležen-
cev, se nekoliko pozneje priredi še drugi tečaj. Pri priglasitvi naj se vpiše krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kraj rojstva in eventuelno šolsko izobrazbo. Udeležencem se bo poskrbelo v Ljubljani za ceno stanovanje in do-
bro In ceneno hrano.
Dr. Jan. Ev. Krek,
t. č. predsednik S. K. S. Z.
Luka Smolnikar,
t C. predsednik »Ljudskega odrar.

RAZGLED PO DOmOUlNI

Nov klub slovenskih in hrvaških poslancev v državnem zboru. Novoizvoljeni poslanci naše Vseslovenske Ljudske Stranke in dalmatinski pra-vaši so v soboto dne 15. t. m. soglasno sklenili osnovati enotno »Hrvaško-slo-vensko Zajednico« na podlagi programov Vseslovenske Ljudske Stranke in Hrvaške Stranke Prava. Zajednica šteje 24 članov, 20 Slovencev V. L. S. in i dalmatinske pravaše. Sestavilo sc je predsedništvo in sicer za zdaj še pro-vizorično, ker ni izključeno, da »Slovensko - hrvaški Zajednici« pristopijo še kateri drugi jugoslovanski poslanci. Načelnik je dr. Š u s t e rš i č, podnačel-nika D u 1 i b i č in dr Korošec.
Tabor naše mladine ne da miru ne Min »svobodoljubnim« liberalcem, in čim bolj se približuje čas 27. avgusta, tembolj besne in tulijo okolu sebe. V dosego svojega barabskega namena se poslužujejo različnih laži, ki jih potem pošiljajo v zunanje, nam nasprotne liste. Namen njihov je prozoren: Nahujskati hočejo proti tej prireditvi, ki bo v čast celokupnemu narodu slo-vcnsko-hrvaškemU, vse nasprotnike, obenem pa tudi izposlovati pri oblasteh, da bi nam metala morda polena pod noge. Toda prepričani naj bodo te vrste ljudje, da jih nihče več ne upošteva in da se dobra, poštena stvar tudi s silo ne bo preprečila! Mi vstajamo, zato jih je pa —strah in sram.
Župnik — župan. V Gunji v Istri je bil za načelnika občine izvoljen ta-mošnji župnik Gjuro Krbavac, ki je izvolitev sprejel in položil prisego. Ta občina je prva na našem jugu, ki ima župnika za župana.
Kaj bo z našimi prazniki? Časopisi so prinesli te dni iz Rima poročilo, da so sveti Oče na prošnjo angleških in francoskih škofov, upoštevaje delavne oziroma gospodarske razmere sedanjega časa, določili, da naj bo v katoliški cerkvi odslej samo osem zapovedanih praznikov, katere so dolžni katoličani praznovati. Ti prazniki so: Novo leto, Sveti Trije Kralji, Vnebohod, Sv. Peter in Pavel, Marijino Vnebovzetje, Vsi Svetniki, Marijino Brezmadežno spočetje in Božič. Po tem odloku bi odpadlo sledečih osem praznikov, ki bi se prenesli na prihodnjo nedeljo: Svečni-ca, bv. Jožef, Oznanenje Marijino, Veli-
dcljek, Sveto Rešnje Telo, Rojstvo Ma-o«
I rijino in Sveti Štefan. Ker pa pravijo , sveti Oče, da naj škofje onih dežel, kjer bi se ne dala ta odredba izvesti tako, kakor se glasi, Rimu sporoče, ako želijo kak praznik ohraniti in ker je gotovo, da bodo z malimi izjemami vsi avstrijski škofje prosili, naj za naše kraje ostanejo v veljavi vsi dosedanji prazniki, je pač nepotrebno vsako razburjenje, ki je skušajo naši liberalci in socialni demokratje radi tega vprašanja zanesti med naše ljudstvo. Sicer pa skrčenje števila praznikov v zgodovini katol. cerkve ni nič novega. Papeži so bili radi predrugačenili razmer večkrat primorani število praznikov spremeniti. Tako je sveta stolica leta 1802. določila vsled silne prekucije ob koncu 18. stoletja za Francijo samo štiri praznike, ki naj sc obhajajo med tednom, namreč Božič, Vneboliod, Velik Šmaren in Vse Svetnike.
Umrl je dne 9. t. m. na Rečici pri Bledu po kratki bolezni Jakob Pretil a r, star šele 48 let. Mož jc bil ves čas navdušen pristaš S. L. S. Z njim je legel k večnemu počitku eden najuglednejših mož v blejski občini.
Letošnji novomašnikl v mariborski škofiji, ki bodo posvečeni 25. julija, so sledeči čč. g g.: iz IV. letnika: Ignacij Brv ar, Sv. Lambert, dne 110. julija; pridiguje vlč. g. Josip Koblar, župnik, Sava, Kranjsko. Ivan Goleč, Sv. Miklavž na Polju, dne 6. avgusta; pridiguje vlč. g. Franc Božiček, kaplan v Selnici pri Mariboru. Vcnčeslav Ja-strobnik.Sv. Florijan v Doliču, dne 6. avgusta; pridiguje vlč. g. Alojzij Arzenšek, župnik v Vitanju. Franc K o m p o 1 š e k , Sv. Jurij ob juž. železnici, dn,e 0. avgusta; pridiguje vlč. g. Anton Laflbacher, kaplan v Dram-ljah. Ivan O g u 1 i n , Semič, dne 30. julija; pridiguje vlč. g. Jakob Pavlovčič, župnik v Suhorju, Kranjsko. Franc O s t e r c , Sv. Križ pri Ljutomeru, dne 15. avgusta; pridiguje vlč. g. dr. Matija Slavič, nemški pridigar v Celju. Franc Pavlič, Sv. Peter pri Radgoni, dne 15. avgusta; pridiguje vlč. g. Alojzij Zamuda, župnik na Črešnjevcu. Iz III. letnika: Ivan Cilenšek, Gotovlje, dne 30. julija, pridiguje vlč. g. Franc Ogradi, opat v Celju. Franc Časi, Rečica, dne 20. avgusta; pridiguje vlč. g. Josip Tratnik, kaplan v Rajhenburgu. Franc Hohnjec, na Sv. Gorah pri Sv, Petru, dne 13. avgusta; pridiguje
vlč. g. dr. Josip Hohnjec, profesor bo, goslovja v Mariboru. Josip Potočnik, Sv. Rok ob Sotli, dne 6. avgusta; pridiguje vlč. g. dr. Franc Kovačič, profesor na bogoslovju v Mariboru.
Odlikovanje. Častno svetinjo za 251etno zaslužno delovanje na polja ognjegastva so dobili člani prostovoljne požarne hrambe v Šmartinu pri Litiji, in sicer g g.: Martin Adamič st., Fr. Adamič, Franc II a u p t m a n , Franc J u v a n , Lovro P o r e n t a , Iv. Pečar st., Ivan Razboršek, Ivan .V o z e 1 j st. in Jožef Č o š.
Pogorele! v Gabrijah. V torek dne 11. t. m. je obiskal pogorelce v Gabrijah okrajni glavar in uredil, kako si naj hiše pravilno postavijo, da ne bo take tesnobe in tudi v prihodnje ne tolike nevarnosti požara. Ob tej priliki jo g. župnik primerno škodi pri živini in gospodarskem orodju razdelil ob navzočnosti g. glavarja in župana podporo deželnega odboru 2520 K. Za ostalih 180 kron se bo nakupilo semenske ajde. Novo b.datno pomoč je naklonil1 ubogim vaščanom cesar, ki je podaril vsoto 3000 K.
Kip Matere Božje so ukradli v noči od torka na sredo neznani zlikovci iz kapelice na Opekarski cesti št. 20. Naslednji večer jc izginila podoba M. B. \/. neke druge kapelice v tem kraju. To so res jako podli izrodki ljubljanskega političnega življenja.
Samoumor gostilničarke. Posest-niča gostilne »Pri konjičku« na Prosi-ku, 451etna vdova Josipina Godina, jo pred več časom izginila neznano kani. Ker pa jc prihajal iz nekega zaboja v kleti čuden duh, so udrli ljudje v klet, in našli že precej nagnito truplo pokojne, ki je bila zastrupljena. Sodijo, da se je usmrtila sama.
Sama se je sežgala. Grozna nesreča se je pripetila 8. julija na Goričah. Dalje časa duševno žc precej potrta posestnikova 281etna žena Mih. Konc jo omenjenega dne dopoldne zakurila v peči ogenj in vse dopoldne nalagala drva v peč. Ob tričetrt na eno je poslala sedemletnega sina in triletno hčerko po očeta, naj pride domov, ker jo bolna. Ko je prišel okoli 1. ure mimo poslopja llletni deček, ga je zvabil neprijeten duh, da je stopil v hišo. Iz peči jc švigal plamen, v peči pa je gorela žena, noge so ji molele iz peči. Ves prestrašen je zbežal. Prihiteli sosedjo
niso mogli druzega, kakor gasiti strašni ogenj, ki je švigal iz peči. Truplo je bilo vse sežgano, le stopali sta ostali celi. Nesrečna žena ni nikomur nič omenila o svoji nameri. Zapušča moža in tri nedorasle otroke v starosti od sedem let do devet mesecev.
Smrt pod vozom. V nedeljo dne 9. t. m. popoldne je peljal hlapec posestnika Rusa v Pulju gospodinjo z neko njeno prijateljico domov. Ko so pripeljali do domače hiše, ste gospodinja in njena prijateljica zapustili voz. Hlapec je liotel potem voz obrniti. V istem tre-notku se mu jo splašil konj in vlekel v vajeti zamotanega hlapca Štepčiča za seboj. Ko se je posrečilo konja ujeti, je l il hlapec že radi zadobljenih težkih poškodb nezavesten in je še isti večer v bolnišnici umrl.
S kopitom po ustih. V soboto, dne 8. t. m. se je ponoči ponesrečil v Ptuju huzar tamošnjega eskadrona, ko je šel ponoči v hlev pogledat. Nenadoma ga udari eden izmed konj s kopitom po ustih, da mu je raztrgal ustnice, zdrobil nos in razklal spodnjo čeljust. Ponesrečenca so takoj operirali in če okreva, bo na večno pohabljen
V sedmih urah z Dunaja v Trsi. V ponedeljek dne 10. t. m. so poizkušali na južni železnici vožnjo s stroji, ki dosežejo na uro 100 km brzine. Doslej niso vozili preko 80 km na uro. Vožnja po progi Dunaj—Trst bo skrajšana z novimi stroji za pet ur. Sedaj traja vožnja dobrih 12 ur, že v prihodnjem letu bc: mogoče prevoziti 560 km dolgo progo v sedmih urah. Največja zapreka nagli vožnji je Semernik'.
Samoumor IGIetnega dečka. V Gradcu se je obesil dne 9. t. m. ponoči lOletni trgovski vajenec Jožef Krosek, radi sramote, ker je svoječasno po neprevidnosti povozil s kolesom neko osebo in jo nekoliko poškodoval in bil n.di toga obsojen na štiri dni zapora.
Otročje truplo so našli v predoru pri Ponikvi ob južni železnici, šest mesecev staro žensko dete. Najbrže ga je \i'gla brezsrčna mati v temini iz vlaka. Preiskava je v teku.
Smrt na lovu. Blizu Trsta se je ponesreči na lovu ustrelil trgovec Edvard Lampe iz Trsta.
Važuo za poljedelce. Vsled odredbo vojnega ministrstva bodo vojno inten-fiance v bodočo nabavljale potrebščine za vojaščino kakor seno, slamo, oves iid. potom gospodarskih zvez in kmetijskih zadrug. Upati je, da dobi velik del nabave za tretji vojni kor Gospodarska zveza v Ljubljani. Da pa more imeti Gospodarska zveza vsaj približno Pregled razpoložljivega blaga, prosimo, da kmetijsko zadruge, rajfajznovke, kakor tudi posamezni člani Gospodarske zveze čim preje isti naznanijo, za katero množino in po kateri najnižji coni bi se mogli zavezati, oddati zgoraj imenovane pridelke. Seveda se bodo zve/za potrudila svojim članom za njihove pridelke doseči kolikor mogoče ugodne pogoje.
Živinorejce opozarjamo, naj se pridno poslužujejo »Vnovčevalnice
za živino« pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Kdor želi živino kupiti ali prodati, naj naznani to Gospodarski zvezi, katera bode posredovala med tistimi, ki žele kupiti in onimi, ki žele prodati direktno, ter tako preprečila, da ne bode velik del cene prišel v moš-njiček raznih mešetarjev. Označiti jo treba natančno naslov, pleme živine, starost in ceno iste, ter navesti, ali je živina za pleme, delo ali za klanje.
Umetna gnojila za ajdovo setev je zadnji čas naročiti. Kdor želi naročiti superfosfata ali kostne moke, naj se takoj obrne do Gospodarske zveze v Ljubljani. Cena superfosfata je 7 IC za 100 kg, kostne moke pa 10 K za 100 kg.
Umrli rojaki v Ameriki. V Calu-metu je umrla soproga Ana Gazvoda, IX)j, Lojk, doma iz stopiške župnije na Dolenjskem. Stara je bila 38 let. Zapušča poleg moža 8 otročičev. — Vlak je povozil v Latrobe, Pa. Ivana Tavželjna iz Otoka pri Cirknici. — Vsled prevelike vročine v tovarni se je mrtev zgrudil v Clevelandu 60 letni Josip Slana, doma nekje na Dolenjskem. V Ameriki je bil že 25 let. — Sam se je ustrelil v Clevelandu neki Tomaž Zo-ron baje zato, ker se mu je razdrla zaroka.
Hotelska naslovna knjiga za celo monarhijo je izšla pred kratkim v založništvu »Elbemuhi« na Dunaju I. V njej je z največjo natančnostjo za vsak količkaj večji kraj navedeno število prenočišč, hotelov, restavracij itd. Posebno hvalno pa je, da so v sicer nemških zaznamkih dosledno pravilno pisani naši slovenski kraji in da ima v zaznamku za brzojavne kratice med 10 jeziki slovenščina tudi svoje mesto. Cena vezani knjigi 10 K.
Romarjem v Loreto in na Trsat naznanja kat. slov. izobraževalno društvo v Šmarci, da se romanje sedaj no more vršiti vsled kolere v Italiji. Romanje se bo vršilo ali pozno v jeseni, najbolj gotovo pa spomladi 1. 1912. — Tudi Hrvatje so letos nameravali romati v A si z in Loreto, pa so istotako radi kolere v Italiji prestavili romanje na leto 1912. — Toliko v pojasnilo na mnogotera vprašanja, kdaj se bo romanje vršilo.
Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj naznanja živinorejcem v kamniškem političnem okraju, da sprejme še nekaj goveje živine na Ivriž-ko planino. Letos je izredno velika trava, tako da so da lahko še nekaj živine na planino. Priglasi se naj na naslov: Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj, pošta Radomlje.
Iščejo se. Valentin Perše, bivši posestnik iz Rodenj št. 2, odšel je z svojo ženo Ano, roj. Judnič odtod neznano kam, baje nekam v Ljubljano ali njeno okolico. S sabo sta tudi vzela nezakonsko hčerko Ane Perše, roj. Judnič po imenu Marija Judnič, rojeno dne 30. septembra 1904. Komur je znano bivališče te mladoletne Marije Judnič, se prosi, da blagovoli to naznaniti podpi-
sanemu sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek I., dne 10. julija leta 1911.
Zahvala. Dne 27. maja
1.1. uničil mi je požar mojo hišno poslopje, katero sem imel zavarovano pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda cenila se je takoj in tudi nemudoma izplačala cela zavarovana svota, vsled česar si štejem v dolžnost ta edini domači slovenski zavod vsakemu, ki ima kaf zavarovati, najtopleje priporočati.
Hrastno pri Št. Rupertu, 10. jul/Ja 1911.
Jakob Borštnar 1. r.
2172_
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
nffpftfl imri'*'
sprejema hranilne vloge1 !itf'jlh obrestuje po 4V2% brez kakega odbitka.
lit otf s. zjutraj tio i
6!ej isiseraf!
□ CaEr3CT3C3C3C3C3nC2C3C3C3C3aC3D
nousce

g Iz Motnika. Tukajšnje izobraževalno društvo vabi na predstavo, ki jo priredi v nedeljo, dne 23. julija t. 1., ob treh popoldne. Spored je sledeči: 1. Simon Gregorčič: Nevesta, dcklamacija, 2. Rožmarin, Slepec, poje društveni ženi ski zbor. 3. Steržaj: Svojeglavna Minka, igra v štirih dejanjih. — Predstava sa bo ponavljala v nedeljo, dne 30. julija, ob isti uri.
g Iz Mekinj. Spored ljudsko vese-i lice, ki jo priredi tukajšnje izobraževalno društvo dno 23. julija, ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu, je ta!
1. Vogrič: Na zdar, koračnica. 2. Hruzas Savski valovi, valček. 3. Loboda: Venec slovenskih narodnih pesmi. Udarja tamburaški zbor »Planinka«. 4. Ponoč-na čuvaja. Burka v dveb dejanjih. Poleg nemškega F. R. 5. Vesela postopača. Komičen prizor s petjem. Po predstavi ljudska veselica v domu in obližji njegovem. Koncert slavne kamniške godbe. Petje društ. mošk. pevskega zbora. Ko-
71
mični prizori. Zvečer razsvetljava. Paviljoni. Postrežba točna. Čisti dobiček za zgradbo doma. K obilni udeležbi vabi
odbor.
g Kropa. V nedeljo, dne 16. t. mcs., dopoldne ob 9. uri je po daljšem boleha-nju umrl »kroparski Rotšild« g. Jurij Magušar. Od navadnega kovača se Je povzpel do trgovca in s tem do velikanskega premoženja. Pogreb se je vršil v torek, 18. julija, popoldne ob 5. uri ob veliki udeležbi ljudstva od blizu in daleč. V svoji oporoki se je spomnil tudi kapelice. Naj mu plača Marija! Naj v miru počiva!
g Stara Loka. Preteklo nedeljo so naši Orli obhajali god blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Ponosno so kora kali za svojo zastavo v cerkev k sveti maši. Marsikatera mati je s ponosom zrla na svojega sina, ko ga je videla ko rakati v božji hram. Tudi v škofji Loki se jo ta dan obhajalo slavje. Loški Sokoli so namreč razvili svojo zastavo — če >memo tako reči — kajti ljudje so Jo vso drugače obsodili, ko so jo videli v izložbah. Opoldan so jo razvili pred ro-tovžem, zvečer in ponoči so jo pa blagoslovili — s pivom in šnopsom. Marsikatera mati ie <lo pozne noči bdela in čakala svojega sina, ali celo hčer, ki je popival ali se je pajdašila s to druhaljo v zaplankanih »štemarjih«. Dragi mladenič, ozii se krog sebe in ne bo sc ti težko odločiti, na katero pot hočeš kreniti.
g Iz Podgorja. Srenjski vodnjak z naj n;;-lmkoiu v.Podgorji je dovršen. Iz-goiovil ga je mojster g. Andr. Trontar iz Poženka pri Cerkljah, kateri nas je glede cene in dela popolnoma zadovoljil. Podpisani vabim vse opravičence, naj pridejo dne 23. t. m. k meni, da pregledamo račune in jih potem oduaino na vpogled pri županstvu. V imenu ^seh opravičencev zahvaljujem se naj-opleje visok. dež. odboru za podeljeno podporo, hre/, katere bi še nedogled-ni čas uživali nesnažno srenjsko lužo, mesto dobre in zdrave pitne vode, kakor jo imamo sedaj v trdnem in praktičnem vodnjaku. '?alibog da ima tudi taka človekoljubna in gospodarska stvar svoje sovražnike, zakaj takoj prvo noč je hudobna roka pokvarila sesalko. To pot smo zlikovcu prizanesli, a drugič bomo proti njemu brezobzirno postopali. — Ivan Mušič, posestnik. — Podgorje pri Kamniku, 16. julija 1911.
g Moravče. Liberalni p o s o -j i 1 n i č a r j i goje strašno jezo na kaplane in pripovedujejo, kako jih Moravčam in cela dolina sovraži. Pojdite od iiiše do hiše pa bote videli, da vas bodo povsod pognali že zaradi tega, če bote čez kaplane zabavljali. Bravci »Domoljuba« pa imajo najveselejši dan v tednu takrat, ko pride »Domoljub«, ki vedno liberalce krtači in jim sprašuje kosmato vest. — L i b e r. č e p i c e , ki so bile najdene, so oddane. Ker vemo, da
smn0Vf'l\da ^ nc denai'ia ™ blaga, nismo zahtevali več kot desetodstotne najdenme, ne da bi računali pot. Malo svotico 60 h smo, kakor že povedano ,*-
o1
ročili za izobraževalno društvo. Čudno se nam samo to zdi, da niti toliko občutljivosti nimajo, da bi vedeli, kdaj so pokriti, kdaj odkriti, da čepice izgube. — Liberalni vaški odbor se jezi, mi se pa smejemo in še enkrat zahtevamo, da kmalu uredite sejmišče. Okrajni glavar zahteva urejen prostor, če ne še leta in leta ne bo sejmov v Moravčah. In kdo je kriv? Liberalni vaški gospodarji. — Liberalna posojilnica vedno lepše napreduje. Veliko tisočakov smo že dali ljudem, da so poravnali svoje dolgove pri liberalcih, a kljub temu nič ne izplačajo. Kam pa gre tisti denar? Nam so dolžni čez 80.000, ljudje prihajajo s knjižicami, pa ni nič. Zdi sc nam kot da bi metali v neko luknjo, ki je zvezana z morjem, da vse izgine brez sledi. Knjižic 1135 in 1399 ni v zaznamku hranilnih vlog zadnjega računskega zaključka.
g Iz Križa pri Tržiču. Križani posnemamo Goričane ter smo sklenili podpirati trgovine v Kranju edino tiste, ki so naše S. L. S. Svoji k svojim, ta glas naj se razlega po vsej kranjski okolici!
g Iz Šenčurja. V šenčurski občini bodo v teku enega leta že v tretje občinske volitve, oziroma županske. Za to tretjo volitev, ki bode meseca avgusta letos, se z navdušenjem pripravlja S. L. S. Geslo naše je: V lepi šenčurski občini liberalci ne smejo gospodariti. Šenčur jc in ostane v taboru S. L. S. Pri nas katoliško napredni kmetje — pri nasprotnikih liberalno napredni kmetje. Treba se bode torej odločiti za našo pošteno stvar ali pa za liberalce. Ne bo se vam težko odločiti za eno ali drugo. Pri nas je poštena, dobra volja, res delati v blagor šenčurskih občanov. Pri liberalcih sama nezmožnost za kaj lepega in koristnega. Presodite dobro ljudi, ki se vam bodo usiljevali z lažjo in surovostjo, da jih volite.
DDnaaaaaDnngr-ii-innn
| Dolenjske nouice |
pnanaaannrr-innnnai]
d št. Jurij pri Grosupljem. Prepričan, da jc notica iz šentjurške občine pri Grosupljem v štev. 27. tega lista naperjena proti meni, objavljam tem potoni, da sem zavesten pristaš S. L. S. in da dotična notica ne odgovarja resnici. Glede trditve, da sem jaz pred volitvami sitnaril po gostilnah ter sc ob taki priliki izrazil, da naj volijo dr. Fr. Prešerna, vsak pameten človek izprevidi, da je bila to le šala. Toliko resnici na ljubo. — Ivan Ogrinc.
d Iz Dragatuša. V listu kranjskih barab, v »Jutru«, v tem listu se je že parkrat oglasil neki dobro znani draga-tuški lopov, ki laže čez me kar po notah. Pravi n. pr., da sem imel že parkrat priliko občutiti trdo neizprosno pest kazenskega zakonika, ki je globoko posegel v moj žep. Čudno, da jaz sam o teh hudih kaznih nič ne vem, ker sem bil dosedaj samo enkrat skupno z dr. Kre-
kom zaradi nekega shioda kaznovan za 5 kron. To pa vendar ni tako hudo! Dalje piše, da sem bil zadnji čas obsojen; na sedem dni zapora. Vprašam: kdaj; kje? pri kateri sodni ji? Jaz o tej kaznj} nič ne vem. Če si »Jutro« to želi, zato še ne sme pisati, da se je to že res zgodilo J Dopisnik »Jutra« mi očita ljubezen do denarja! No, sovražnikov do denarja jo menda malo na svetu, a moj prijatelj, silno požrtvovalni, napredni Miško ima pa še posebne vrste ljubezen do denarja! Čujte! Samo iz ljubezni do ubogega ljudstva, kaj ne, je kot organist pobrat plačo do zadnjega vinarja, a orglanje je pa opustil, kadar se mu je zljubilo in šef namesto na kor ali na lov ali po drugih opravkih! To je bilo v letu 1910 ravno desetkrat. Plačo torej pobere, a delati pa noče — ali ni to kunštno čez niero?i Pisal je prošnjo za pošto. Dosegel ni ničesar, a zahteval od občine povračilo za stroške v znesku 3 K 80 vin. To je požr-, tvovalnost, kaj ne — ali morda ljubezen do denarja? A ta ljubezen do denarja pri našem Miškotu ne pozna nikake meje. Prevzel je na licitanti snaženjc šole za 180 kron, torej pride na mesec 18 K, ker dva meseca ni šole. Šolski prostori so sicer polni nesnage, pajčevine in prahu, ker nihče ne sme nadučitelja nadzorovati, a on dobiva mesečno 18 kron, a svoji dekli pa daje baje 14 kron. ton) mu ubogi farani plačujejo deklo in še 4 krone povrh. Ali ni to ljubezen do denarja in nenasitna malha? Lahko potem svojim prijateljem daje za pijačo, saj ne plača s svojim denarjem! In tako dalje. Če želi g. Miško, naštejemo šc pur slučajev, na ivimer kako jc pri ustanovitvi Kmetijske podružnice oddajal po 3 svoje cepiče iz šolskega vrta, namesto da ljudje dobe po 4 od družbe! Kakšna je moja ljubezen do denarja in kdo je kriv, da nimam več dveh maš ob nedeljah in praznikih, in kako je s popravo zvonikov, o tem drugikrat. — Josip Novak, župnik.
d V Leskovcu pri Krškem so se liberalci nekaj spametovali. Sedaj več ne mažejo po cerkvah, ampak samo šc po liberalnih »cajtengah«. To sicer ni ravno potrebno, ker so liberalne »cajtengc c že itak preveč umazane, pa vsaj škode ni nič! Seveda bodo tudi za to mazanje pošteno plačani: na dan občinskih volitev dobijo vsi liberalci — »penzjon « brez »penzjona«!
d V Krškem si liberalci dovoljujejo nekaj nezaslišanega! Vlada bi rada dala podpore ubogim viničarjem in kmetom. In kdo se je temu upiral? Kdo je to zavlačeval ? Čujte, čujte !Nihče drugI kakor liberalni mogočnjakil Tibrezsrčnipredrzneži Vam ne privoščijo ničesar! Pač pa se boje Vaših — glasovnic!
d Draga. Malo pozno bo, pa vseeno se oglasimo s prijazno novico za naš kraj, namreč iz naših volitev. Tudi naši Nemci mislijo in predstavljajo Drago kot vso nemško — očividno tedaj so mora kot tako pokazati pri volitvah. Bili so prepričani naši nemški in kočevski kolovodje, da bo nemški kandidat
Barbo dobil vse glasove. Agitatorji
Tscheroe in drugi so se že zibali v lepih nadali, da bodo spet pohvaljeni za svoje delo. Pa glej čudo, skoro nobene agitacije ni bilo po Dragi za slovenskega kandidata, ki se je v zadnjem času razglasil, gosp. Rudeža, in glej, ko so šteli glasove pri volilni komisiji, je iz koša mesto nemškega Barbo hudomušno se nasmejal slovenski Rudež, ki je dobil čez 40 glasov, Barbo pa okrog 20. Pravijo, da je nemški Tscherne osupnil do omedlevce in z njim vsi nemški kolovodje. Cel dan so bili slabe volje, zlasti gospod učitelj, pravijo, da se je v zid obrnil in ni jedel ne pil. Tudi na Travi bi bilo enako presenečenje, pa tam Je emagal g. Barbo, — ker je bilo do 5 kandidatov. Da, tako presenečenje bodo doživeli nemški gospodje morda še kate-rikrat. Draga ni nemška, kar je, je vse umetno in s silo. Veseli smo tega pojava. Bog jih daj še veliko in mnogo!
d Loški potok. Kar ne morejo razumeti naši neodvisni kmetje, da je res tako, kakor so djale občinske volitve, namreč zanje je le kot in prezasluženi pokoj. Gruntajo na vse načine, kako bi se malo povzdignili iz globokega jarka, kamor so tako neusmiljeno zdrknili. Od hudih bolečin so jim prišle sanje, kako bi sc razveljavile volitve. Pa ker je šlo vse v redu, si niso mogli opomoči drugače, da so šli krog žensk in povpraševali ali jim niso klerikalci s silo vzeli pooblastil — jej in vsa sreča v tej nesreči, dobili so en slučaj, da je ženska dala po njih mnenju napačno pooblastilo. Sedaj pa sc trudijo, kako bi iz tega sco-prali si lestvico nazaj k prejšnji časti in glavi. Delajo si ves up, da bo to rodilo nove volitve in kdo ve, kaj še vse. Seveda je to žauba, ki bo malo časa držala. Volitev župana se vrši v kratkem. No, peče jih neznansko, to je res, pa si tudi v bolezni delajo nado na razne načine. Se bolj jih jc pa bolelo, ko so videli splošno veselje našega ljudstva na dan zmage. V nedeljo zvečer so z balončki in petjem Orli v kroju priredili krasno podoknico na Tabru, potem pa mogočen sprevod s Tabra v Dom, kjer je gospod škulj v navdušenem govoru se zahvaljeval vrlim volilcem in volilkam, ki so tako krepko pokazali svojo voljo in politično mišljenje. Burno odobravanje je 'donelo po dvorani in priletelo tudi na ušesa nasprotnikov, ki pa so dajali duška svoji jezi le s cvilenjem in kletvijo. Je pač huda sprememba, pa temu treba sc privadit, s prva sicer težko gre — pa bo že šlo, ni drugače, vsa: za tri leta.
d St. Rupert. Odsek tukajšnje Marijine dekliške družbe je priredil dvakrat Igro »Najdena hči« in »Strahovi«. Dekleta so tu pokazala vso pridnost in ljudje so priznali, da se tako dobro s čustvom in natančnostjo še ni igralo v 8t. Rupertu. Priznati se pač mora v tem oziru dekletom pohvala. S poštenim delom naj se druži tudi poštena zabava! Pomagali so tudi Orli s tamburanjem! Stariši, podpirajte pošteno našo mladino! — Zadeva radi vode za m 1 e k a r n o še ni rešena. Frelih je zo-
pet vložil rekurz. Da se mu ljubi! Dvakrat Je že pogorel — tudi tretjič bode. Kdo torej dela škodo celi fari? Ljudje božji — liberalec je liberalec, če stoji na nogah ali ga pa postaviš na glavo. — Pozor fantje cele dekanije trebanjske! Začetkom avgusta bode v Trebnjem za nas vesel dan! Pripravite se zanj! Bratje, fantje, vsi na plan! Več prihodnjič! — Nov križevpot bode na Veliki šmaren blagoslovljen. Na to se opozarja vsa mladina! Takrat pokažimo, da znamo ceniti dobrotnike.
d Popotnik lz Mirne doline. Morebiti že mislijo moji bravci, da sem ee zgubil; pa se nisem. Le bal sem se v času volilne vojske po Mirni dolini hoditi. Sedaj je zopet mir in moja pot varna. — V Ljubljani sem videl Ribnikarja. Malo se je zopet popravil. Volitve so ga bile dejale hudo nazaj. Kaj bi ga tudi ne, če je moral oblezti vse dolenjske vasi, še celo take hribe, kakor je Trebclno! Pa kaj sem videl tisto nedeljo, ko je šel Ribni-kar na Trebelno!
Po cesti jaha lep konjič;
na njem sedi še lepš' fantič.
Ne, ni bil fantič, sam Jelene iz Gabrijel je bil. Na Trebelno je jezdil Ribni-karju pomagat. Do Mokronoga je ribal golo kljuse. V Mokronogu je pa dobil pri Bulcu klerikalno sedlo. Seveda ni povedal, kam gre. Na Trebelnem so se pa te zverine hudo ustrašili. Kaj bi se je ne! Spodaj liberalen konj, zgoraj liberalen Jelene, v sredi pa klerikalno sedlo. Tako so se Trebeljani tega ustrašili, da jih je ostalo samo 42; vseh drugih 260 volivcev ali koliko že, je zbežalo. — Uboga Mirna dolina! Ni še dolgo tega, kar so pogoreli vsi tvoji liberalci, je že zopet požar razsajal v Mokronogu. V nedeljo, dne 9. t. m. so bile ondi popolnoma upepeljene liberalne bajte pri — občinskih volitvah. Svoje nesreče so pa mokrono-ški liberalci nekoliko krivi tudi sami. Prišli so gasit v Tržišče ob občinskih volitvah, na nobenem liberalnem shodu v Tržišču ni manjkalo mokronoških kri-čačev: Zlajpaha, Smrekarja in dr. Ta čas so jim pa klerikalci doma streho za-, žigali. Prav vam je! Kdo vam bo sedaj zopet bajte nazaj postavil? Ali mislite, da šentruperski liberalci? Ti se sami boje v svoji občini požara ob tem vročem poletju. Edino oporo imate še v Tržišču. Tam liberalci niso še vsi zgoreli; to pa zato ne, ker so se naši pajdašili z njimi. Kratkovidneži, ali ne veste, kako se zna pajk potuhniti, da vjame muho v svojo mrežo? Crez en mesec so vas že vjeli pri državnozborskih volitvah. — Z liberalci se nikoli pajdašiti!
d Iz prečenske občine. V »Dolenjskih Novicah« dne 10. t. m. dopis s Straštoega kota dobro osvetljuje Klinče-vo kmetsko zvezo in njeno delovanje pri občinskih volitvah. Ta zveza se še nekaj dalje razteza v prečensko občino, kakor pa oni dopis omenja; tudi na Selili in Lokah so njeni pristaši, pa skoraj v vsaki večji vasi sc najde kak omahljivec kot agitator za njo. Pa sedaj je v ospredju občinska volitev, za njo se zelo zani-
majo liberalni pristaši zvezini, njim na čelu posebno neumorno deluje splošno znani liberalni kandidat za prečenski občinski stolec. Zelo milostno obeta, da bo zastonj županil, ne mara nobenega plačila. No, pa res si daje slabo spričevalo s tem o znanju občinskega zakona, ki določa, da vsi odborniki, tedaj tudi župan, opravljajo službo zastonj, samo za gotove stroške jim gre povračilo iz občinske blagajne. Tako je! Kaj pogo-stoma pohaja po krčmah, pa je tudi radodaren v gostilni, za ocvirek pa tudi dobro po duhovniku udrihne. Njegovim agitatorjem pride tudi vse prav, še tista debelača za polovično ceno, Možje, če vam bo še kak lib. agitator kaj takega kvasil, primite ga za besedo, če bo tudi pred gosposko to obstal, ker mora biti konec takim lažem, pošteni odborniki in župan se ne smejo tako blatiti! Možje volilci, bodimo možje! Doscdaj smo pri vsaki volitvi stali trdno kot pristaši S. L. S. in tudi sedaj bodimo značajni! Odločitev nam je lahka in spoznanje tudi. Tisti, ki so pri državno-zborski volitvi volili Majerla in Klinca, so sedaj za liberalnega kandidata. Mi pa ostanemo zvesti svoji stranki in svojim načelom in bomo iz prepričanja klerikalno volili. Opozarjamo še posebej posestnice zemljišč in hiš, naj so vdove ali neomožene, da ne dajejo lalikomišljeno pooblastil nasprotnikom. Za čast si mora šteti vsakdo, ki ima volilno pravico, da pripomore k častni zmagi S. L. S. v naši občini. Zato je treba tudi volitve se uijlftlftžUU sicer ako ostanejo volilci doma, lahko mala peščica liberalcev odnese zmago!
n Ogenj na Vrhniki. Okrog 11. uro v noči od 12. na 13 t. m. je izbruhnil ogenj v veliki trgovini g. Rudolf Rut-nerja na Vrhniki, ki je y malo urah uničil ogromne zaloge blaga, je bilo zloženo v zgornjih prostorih. Veliko blaga je pa poškodovanega z vodo pri gašenju. Veliki požrtvovalnosti in hudemu naporu požarnih društev na Vrhniki, iz Verda in Stare Vrhnike, se je zahvaliti, da se požar ni razširil na v neposredni bližini stoječa poslopja. Škoda znaša na tisoče in tisoče. Ker je trgovino g. Rulnerja pred leti priporočal »Slovenec« kot našo, isto storimo sedaj mi, ko ga je zadela občutna nesreča.
Št. Jošt pri Vrhniki. V ponedeljek dne 10. t. m. smo imeli pri nas sv. birmo. G. knezoškof so nas posedli že v nedeljo popoldne. Šest parov visokih mlajev z različnimi pozdravnimi napisi je poveličevalo lepo slavnost. Pre-vzvišenega jc sprejela Marijina družba z zastavo. Nagovor je imel občinski odbornik, ki je v kratkem in jedernatem nagovoru pozdravil g. knezoškofa. Bir-mancev ie bilo okrog sto. — Še en do-
«2
datok o zadnjih državnozborskih volitvah. Iz tega se hode lahko pojasnilo, la jo ilobil liberalni kandidat v tukajšnji občini toliko glasov, kolikor jih doslej ni še nobeden njegove stranke. Tu je namreč neka oseba agitirala na vse dovoljene in nedovoljene načine
prospeh tako »naprednega« liberalizma. Samo pazi naj, da sc mu kaj ne prigodi. — Sedaj še eno besedo na naše šentjoške fante. Mladeniči, potrudite se, da bi se tudi v naši župniji ustanovijo tako potrebno izobraževalno društvo. Na noge torej mladeniči! Na zdar! Eden za vse, vsi za enega!
n Polhov Gradec. Volitve za
državni zbor so pri nas izvrstno izpadle. Naših je bilo 318, nasprotnikov pa samo i, pa še ti so bili zapeljani. - Prvo sv. obhajilo je prejelo na dan sv. Alojzija 170 otrok. — Dne 6. t. m. smo imeli sv. birmo. Mlaji, topiči in slovesno zvonenje je povzdignilo slovesnost. 1 'ivvzvišeni je podolil nad 230 otrokom zakrament. — »Slomškova zveza« krščanskega učiteljstva za vrhniško-lo-. aiki okraj je zborovala zadnji četrtek v tukajšnji šoli. Vdeležba je bila velika, ker je bilo navzočega tudi nekaj vitkega krščanskega učiteljstva, ki je bilo tu na izletu. — Organist g. Kacin ie pustil organistovsko službo ter se preselil drugam. ■— Kdor se je lani vpisal v »Slov. Stražo«, naj ne zabi svoje dolžnosti do nje. — Pograjci! Prižigajte samo z žveplenkami »Slovenske straže^, ki nosijo naslov: V korist obmejnim Sktve.u.eoin!
Iz PoilJipe pri VrhniU. l'iav lepo se je pri nas izvršilo birmovanje. Ob lepem vremenu smo s primernimi na-1 vori sprejeli premil. g. knezoškofa, v i Mjiožavncjšem delu so vsi župljani p dlipski pokazali, da radi žrtvujejo * -c, da so čimbolj povzdigne redka cerkvam slovenost. Hvalevredno jc zlasti m, da cel dan ni bilo nikakega razgrajanju; otroka ni bilo nobenega pijanega, pametni botri so jim povečini da-i.i I i samo noalkoliolue pijače, pa vsi so bili tudi brez vina veseli. — Prelep, minljiv za vse navzoče Podlipce pa je bil večer 12. julija, ko smo vzeli slovo od preljube učiteljice gdč. Erne lilaz-nikovc. Bivala je samo poldrugo leto z nami, pa priljubila se jo vsem. Otroci ■so vkljub njeni strogosti z največjim veseljem zahajali v šolo in v tem kratkem času so dosegli najlepših uspehov. S svojim marljivim delovanjem v društvu se jo prikupila tudi vsem odraslim; zlasti »Dekl. zvezi« jc šla na roko, delovala je pri cerkvenem petju in sploh tudi vsakemu posameznemu je pomagala, kjer je le mogla. Da bi bilo Ic kaj več tako požrtvovalnih vzgojiteljic mladine, pa bi bilo kmalu drugače! Gdč. Krni pa kličemo: »Bog Vam plačaj! Ohranite nas v spominu — ostanemo Vam vodno hvaležni!« Dobro da se je zaključila šola, pri nas so se
- Sosedna društva vlju lno prosimo, da 6. avgusta ne nri-rejajo nikakih veselic, bo pri nas dm-čtvena prireditev.
13
Iz idrijske okolice. Veliko šundra in nepotrebnega zabavljanja je bilo v nekaterih krajih po naši okolici radi
nekaterih cest. Kat. politično društvo za idrijski sodni okraj je na javnih shodih razpravljalo, kako potrebne bi bile nekatere ceste popravila, druge zopet, da bi se na novo gradile, preložile ali bolj primerno uravnale. Odbor je vse te resolucije primerno podprl z razlogi in odposlal deželnemu odboru. Do-želni odbor je uvaževal naše prošnje in ko je imel na razpolago tehnične izvedence, je v dogovoru z našim cestnim odborom pričel delovati. Ljudje so v veliki večini radostno pozdravili novo akcijo, saj so bili že obupali, da bi se na nje v tako pozabljenih hribih ozirali. Kmetje so skoro povsod dali brezplačno ves svet, na katerem naj se izpelje nova cesta, v Kanomlji celo sami pomagajo inženirju sekati in trebiti progo, da lažje meri in določuje smer in padec ceste. A nekaterim nagajiv-cem to ni po volji. Ko se je vršil obhod iz Spodnje Idrije po Kanomlji do Oblakovega vrha, so takoj zagnali krik, vidite kako vas imajo za norca. Sedaj pred volitvami hodijo okrog, vam vse obljubujejo, da bi vas za glas pri volitvah vjeli in potem se nobeden ne bo za vas zmenil. A volitve so minule in cesta se že trasira, da bode Kranjska z Goriško po najbližnjem potu popolnoma zvezana. Umolknili so za nekaj časa. Ko se jo inženir za par dni podal v Ljubljano, so pa zopet začeli hujskati ljudi: vidite, da bode vse zaspalo, kaj smo rekli, za norca nas vse imajo. A inženir se jc čez tri dni zopet povrnil in sedaj pridno deluje, tako, da bode koncem julija cesta po Kanomlji že na mestu trasirana, a čez zimo se bodo načrti izdelali. — Takoj v avgustu se potem izpopolni trasiranje cesto Ziri — Rovte po sedaj žc določenih krajih. Trasirana je bila ta cesta že prej, vendar so se sodaj zedinili, da pojde par kilometrov po drugi strani. Tudi ta se izpopolni čez zimo in vse natanko določi. Letos se prične z delom ceste Idrija—Vojsko, tako, da bode tudi na to stran sc storilo, kolikor bo mogoče. Vsega naenkrat se ne more zvršiti, a delati se je pričelo, in delo gre dobro, točno in v splošno zadovoljnost vseh prizadetih posestnikov naprej. Katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj je vzelo vso zadevo v roke in deželni odbor jc pričel, pa smo prepričani, da ne bode zaostalo, temveč bosta oba faktorja delala, da se zapričeto tudi izvrši. Tudi za cesto iz Spodnje Idrije—Ledina in naprej je politično društvo oskrbelo načrt, ki bi bil najbolj po godu posestnikom. Deželni odbor jo poslal v to svrho nadkomisarja-izvedenca, da bi na licu mesta vse pregledal. Spremljeval ga je na progi odbornik političnega društva, rudar (in posestnik v Idriji, ki jo pa rojen v Ledinah, torej najbolje ve iz svoje skušnje, kako bi bilo ljudem pomagati. Obhodila sta pota po Ledinah, a glej, nekateri mogotci so zopet zagnali krik,
da sta le tuja agitatorja, ki pred volit, vami begajo ljudi. Tako daleč je celo prišlo, da je žendarmerija poizvedova, la po okolici, kedo sta bila, kaj sta gc* vorila, kje se ustavila itd. Ali ne vidijo ti ljudje, da s takim postopanjem sebi in domačinom največ škodujejo? Ni, majo li ravno pri sosednih ZirovcilJ najlepši zgled, kam pripelje vedno za, bavljanje in srl>orito nagajanje? Ka, daj bi bila lahko že cesta iz Rovt v 2irJ izpeljana, a le medsebojni prepir jo jg zavlekel za več kot 20 let. In če nista prej za naš okraj nič storili, ko ste ima, li vso moč v rokah, naj sedaj že vedno tako ostane in trpe ljudje na slabili prometnih sredstvih, ko je ljudstvo iz, pregledalo, da se za njega niste brigali in vam Je zato pri volitvah izkazalo ne, zaupnico? Kranjska jo velika, ljudje drugod prosijo tudi za zboljšanje cc;st in imajo še druge potrebe. Ako l>oda deželni odbor videl, da v našem okraju hočejo nekateri le sitnariti, kako lahko se zgodi, da prične dela drugod, kjei bodo ljudje bolj hvaležni. Mi svetuje, mo trezno mislečim posestnikom, na| so ne vsedajo na limanice znanim liuj, skačem, da nc bodo sami škode trpeli, V katoliškem političnem društvu za idrijski sodni okraj so zaupni možje iz vseh strani in občin napravili si načrt, kako naj se za naš zanemarjeni okraj prične delovati, sedaj se je začelo In delovalo se bode vstrajno naprej, da sa tudi izvrši. Deželni odbor se po mož, nosli ozira na želje in potrebe ljudstva in tudi ta ima tako može za voditelje, ki bodo ros možato izpeljali kar so za, čeli. Ne ozirajte sc torej na norganje nekaterih zabavljivccv in podpirajte vse delovanje, pa bode na korist vara in vsej naši deželi.
7t Iz Cerknice. Na sv. Petra dan je priredila cerkniška podružnica »Slov« Straže« izlet na cerkniško jezero. Ljud« siva je bilo brez posebnih vabil jako veliko. Na jezeru je bila zgrajena it šestih čolnov velika ladja, okrašena z zastavicami in balončki. Pri prireditvi jc deloval tudi cerkniški in rakovskl »Orel«. Vso se je vršilo v lepem redu, — le naši sokolčki so zopet pokazali svojo »napredno« oliko. V bližini telo* vadnega prostora so zakurili suho bi* čevje, da se je kadilo po telovadnem prostoru — v večernem času so pa začeli celo izzivati z različnimi psovkami naše somišljenike, posebno Orle. Le hladnokrvnosti in disciplini naših fani tov se imajo zahvaliti ti, Se mlečnozobl sokolčki, da se ni zgodilo z njimi kaj hujšega. Tisti ljudje pa, ki so dosedajj trdili, da ni potrebna naša organiza« cija, so nam postali bolj naklonjeni/ ker sprevidijo, koliko surovosti se i tem prepreči . . .
Ne bi sicer tega pisali, ker vsa cer< kniška sokolada od »sedem parov« P® do znanega dopisuna ni vredna, da bi se enkrat pero pomočilo zanje, a ker, nas izzivajo z različnimi lažnivimi na* padi in priimki v »Jutru«, hočemo dai nes dotičnemu »Jutrovemu« lažidopu sunčku dati en svet. naj vzame v roko
namesto »Jutra« knjige ter naj dalje Študira, zakaj, ker je po šestih letih evojega učenja na realki postal — hlapec, bo sedaj, ako se potrudi, postal piorda »hausknecht«. — Našim mladeničem pa, katerih je čez 50 združenih v »Orlu« povemo, da list, kateri imenuje naše kmečke mladeniče dresirane opice, prodaja v Cerknici K. Werli!
Sinadole. Dne 15. t. m. od 5. do 7. ure popoldne je pri nas tolkla toča, ki je vso razbila. Prej tako krasno žito je sedaj vse po tleh. Toča je padala debela kot orehi, vmes z dežjem. Večjega siromaka ni, kakor je sedaj naš ubogi kmet. Tudi lansko leto je nas toča obiskala, ali ne tako, kakor letos. Potreb-pi smo pomočL
□□aananaDaaaaaDDP
nnnr-ir-innnnnnrinririr-iii
K raj ni m šolskim svetom in šolskim vodstvom naznanja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, da bo izdala v najkrajšem času nov popolen seznamek in cenik šolskih tiskovin, učil in knjig.
Seznamek, ki bo zelo pregleden, bo knjigarna takoj, ko bo dotiskan, razposlala krajnim šolskim svetom. Posebne važnosti bo seznamek radi tega, ker bo obsegal tudi vsa potrebna In priporočljiva učila.
Ravnokar je izšel tudi »Seznamek in naročilni list Maier-jevih učil za ponazorovanje mer in uteži ter plošč in tele snin, katerega bo knjigarna istodobno s prvim razposlala krajnim šolskim svetom in vodstvom.
Na željo se pa lahko pošlje seznamek Maierjevih učil tudi takoj.
»Romarica.« Povest iz naroda. Spi-Bal M. Buol, poslovenil o. Veselko Kovač. Založila »Katoliška Bukvama«. Cona 1 K 20 v za nevezan in 1 K G0 v za vezan izvod.
Z navedeno knjigo je »Katoliška Bukvama« podarila slovenskemu ljudstvu povest, ki se bo v kratkem med narodom tako oživela, da jo bodo babice svojim poznim vnukom pripovedovale v dolgih zimskih večerih, sedeč ob gorki peči.
Povest je posneta po resnični zgodbi in več oseb, ki v nji nastopajo, je še med živimi. Micka, hči premožnega kmeta, je povržena strašni bolezni — meče jo namreč božjast. Svojo bolezen skriva pred vsakim in radi nje odreče svojo roko mizarju Kandidu, ki jo snubi, četudi ga ljubi.
Polna zaupanja se slednjič zateče k Devici Mariji ter se napoti peš iz Tirolskega na slovečo božjo pot Sv. Vi-čarje, kjer jo Marija reši strašne bolezni, nakar sc odpravi domov ter poroči svojega Kandida. V zahvalo pa roma Potem vsako leto s celo svojo družino na Sv. Višarje, kjer se_ pokloni Božji
Porodnici,'"*
To je nekako glavna poteza dejanja v povesti, ki je pa prepletena še z mnogimi zabavnimi in zanimivimi dogodki, ki blagodejno vplivajo na brav-čevo srce in duh.
Knjigo, ki se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami«, vsem kar najtopleje priporočamo. Naše ljudstvo naj poseže po tem lepem, človeško srce oplemenu-jočem čtivu.
gn55E5aaD5E5EmED
D
a □
Drobfine
a □
□
CDDnaDaanaaaaanai]
Letina sliv v Rosni in Slavoniji
obeta biti preccj povoljna, dasi drevje, ki je pred dvemi leti obolelo na rji, tudi letos še ne bo prineslo sadu.Ako ne bo kake vremenske nezgode se v Bosni računa na pridelek kakih 1000 do 1200 vagonov sliv.
Tolpa podvodnih roparjev. Angleškim listom se iz Delili v Indiji poroča o prav posebnem načinu zločina. Zločinci so se skrivali pod vodo v reki Jumma, v kateri se kopajo vedno odlični in bogati gostje. Vsak dan so krožile v obližju vesti, da je na nepojmljiv način izginil v vodi ta ali oni bogat človek. Posebno pa so zginjale ženske in otroci z bogatim nakitjem. Pred nekaj dnevi je prišla ravnotja neka bogata kneginja, domačinka, z zlatimi zapestnicami, prstani in briljantnimi uhani. Pri kopanju pa dva druga na-krat zapazita, kako nekaj kneginjo vleče pod vodo in ji priskočita na pomoč. Reko se je nato natančno opazovalo in kmalu zapazilo sredi reke nekega Mohamedanca, ki je ravno dvignil glavo iz vode. Moža se je takoj prijelo in pri preiskavi je priznal, da spada k tolpi potapljačev, ki si je od oro-panih žrtev napravila že velikansk plen.
Nuna zdravnica. V New Yorku je umrla sestra Magdalena 0'Briven, ki je bila doktor medicine. Izvršila je več uspešnih operacij.
Kapelica v avtomobila. Neka angleška akcijska družba je katoliškemu nadškofu v Londonu podarila avtomobil, v katerem je prirejena kapelica z oltarjem in dvanajstimi klečalnimi stoli. Tak avtomobil je za angleške razmere zelo pripraven, ker se bo moglo na ta način opravljati mašo v mnogih krajih, kjer biva kaj katolikov, a nimajo cerkve.
Judovski jezik ni občevalen jezik. Tako je na pritožbo galiških Judov, ki so pri ljudskem štetju vpisali judovski za svoj občevalni jezik in bili zato kaznovani, razsodilo državno sodišče. Razsodbo je utemeljilo s tem, da je ta-kozvani judovski jezik le neke vrste krajevni jezik, narečje, ki ga ne govore niti vsi avstrijski judje.
Velika družina. Iz Pittsburga poročajo: Avgust Clondeaux iz Ford City je odpotoval pretekli mesec v Belgijo v svojo domovino. Delal je v Ameriki 7 let in si prihranil veliko_denarja. Po
poklicu je steklar. Star je 42 let in ima z ženo 24 otrok. Noben otrok mu ni še umrl. Trinajst otrok je prišlo posamič na svet, štirikrat so bili dvojčki in enkrat trojčki, ki so vsi živi. Za to nenavadno družino je morala železnica pri-klopiti poseben voz k vlaku, da so imeli vsi prostor.
Udomačenje smodk. Malokdo se spomni dandanes na to, da se je smatralo včasih kajenje smodk kot skrajno nespodobno, in da je bilo tucli policijsko prepovedano. Časopis »New En-gliseh Diktionary«, ki opisuje, kako so se polagoma udomačile smodke, navaja, da je bila leta 1785. v Newpury por-tu (Massachuseths), izdana policijska odredba, po kateri je bila kaznovana na dva dolarja globe vsaka oseba, ki so jo zalotili na cesti ali na javnih prostorih s pipo ali smodko v ustih. Da pa se je še leta 1856. smatralo v Londonu kajenje v lastnem stanovanju kot nedostojno, pripoveduje 801etni izborni poznavalec angleških razmer, Julij Ro-denberg, v enem svojih spisov. Nek nemški profesor, ki je namreč bil poročen z Angležinjo, je hodil s svojo jutranjo smodko pred svojim stanovanjem tudi v največjem dežju gori in doli, dokler je ni pokadil. In to samo zato, ker je hotel napram svoji ženi veljati kot popolen gentleman. Tudi na Nemškem, kjer se je kajenje iz Hamburga razširilo od leta 1796. kot moda, so smatrali v onem času za nedostojno, kaditi javno. Znano je, da se v Beroli-nu prva leta po 1848. ni smelo iti s smodko v ustih mimo kraljevi pruske straže, ne da bi bil človek v nevarnosti eventuelne aretacije. Smatralo se je to kot žaljivo. Sploh pa se smatra še danes (in to po pravici) za nedostojno, priti pred predstojnika s smodko v ustih, kar pa se tudi ne stori s kosom kruha v ustih! Kajenje smodk je prišlo mnogo pozneje v navado kot kajenje tobaka s pipami. Kajti, z ozirom na to, kdaj se je prvič pojavila na Angleškem beseda »cigara« v tisku, moremo sklepati iz tega, da se smodke niso mnogo pred letom 1735. pojavile. Kajti v tem letu se prvič omenja beseda »seegar« v neki knjigi, kjer se piše: »Seegar so na ta način zviti tobakovi listi, da se jih more uporabljati v pipi, kakor tudi same«. Prve cigare so fabricirali v Ameriki v začetku 18. stoletja, od koder so prišle na Špansko, Francosko, v Nemčijo in od tu drugam. Prva nemška tvornica smodk je bila ustanovljena v Hamburgu, a je imela prvih osem let le malo odjemalcev. Udomačile so se smodke vedno bolj, čimbolj so se izpopolnovale tvorniške tehnične naprave.
Solnce — sredstvo proti mrčesu,
Angleški zdravnik dr. Cunningham je glede na uničenje mrčesi mnogo študiral ter je svoje poizkuse in uspehe spisal v posebni spomenici, ki jo je objavila indijska vlada, ker je razni mrčes kot prenašalcc kužnih bolezni splošno nevaren v vročih deželah. Omenjeni zdravnik je dognal, da bclhe ne m-rejo
6*
slrpcti dolgo solnca. 100 bolh so spustili v preprogo, ki je bila obdana od visoke cinaste posode, ter so vse skupaj izpostavili na solnce. Bolhe so skušale uiti pred solncem, ker pa tega niso mogle storiti, so v teku sedem minut vse poginile, ki so bile na vrhu preproge. V pol ure so bile mrtve pa tudi one, ki so bile pod odejo. Baržun kot podlaga pospeši smrt še hitreje.
Drugo največje poslopje v New-Yorku. William Randolph Hearst, večkratni milijonar in izdajatelj listov »The American« in »Evcning Journal« v New-Yorku, bo na Columbus C.ircle dal zgraditi poslopje za svoje liste, ki bo drugo največje poslopje v New-Yorku. Za prostor jc dal dva milijona dolarjev.
Kranjski lant premagal medveda.
Iz Ely, Minn., v Ameriki se poroča o boju treh kranjskih fantov z medvedom v nekem cirkusu, da je eden fant vrgel medveda na tla, dvema drugima pa je bil medved »mojster«. Ko je kranjski fant vrgel medveda ob tla, je navzoče občinstvo — večinoma Irci in Finci — burno ploskalo in pripozna-valo pogum in srčnost slovenskih fantov.
Tisoči za minuto. Ni nobena redkost, da finančniki in borzijanci v nekoliko trenutkih pridobe stotine tiso-čev, tudi milijone. Dobe in izgube. Toda za to je potrebno, da razpolagajo s kapitalom. Mnogo zanimivejši na so oni srečneži, ki brez vinarja imetja zaslužijo v parjjiipih velike vsote in ki imajo ves svoj kapital v sreči, spretnosti in prirojeni nadarjenosti. Med temi so na prvem mestu glasoviti jokey-i. Tako jc leta 1868., ko je Bluegeron dobil derby, jokcy John \ Veli s dobil za triminutno jezdenje izplačanih 120.000 K, torej za minuto 40.000 K. Jokey Daley, ki je svo-jedobno zmagal v derby-ju s Hermito, dobil je ček za 00.000 K. — Za jokey-i znatno zaostajajo v plačah glasoviti pevci. Znamenita pevka Adelina Patti, katere grlo so imenovali zlati rudnik, je zaslužila s petjem nič manj kot 20 milijonov. Na neki svoji ameriški turneji jc dobila za vsak koncert 20.000 K, a poleg tega tudi polovico dohodkov od vstopnine v gledališče, kar je znašalo več kot 30.000 K. Caruso, ki jc zahteval navadno za en večer 10.000 K, dobil je mnogokrat 20.000 K za petje, ki jo trajalo koinaj pol ure. V onem času, ko še ni bil tako slovit, pel je nekoč dve pesmi pri nekem ameriškem milijonarju iti za celih 14 minut pct.ja dobil 12.000 kron. Jeano de Rescke je zahteval za en večer 12.000 K, ko je bil na vrhuncu .slave. Pel je največ eno uro. Sloviti 0 >aderewski si je pridobil s svojim spretnim igranjem na glasoviru nad 10 milijonov ter še danes dobiva za en sam koncert, po 30.000 K. Poleg jokcy-ev in umetnikov zaslužijo često naravnost bajne vsote zdravniki in odvetniki.. Dr.
ki> cepil rusko cesarico Katarino in njenega sina, dobil jo za svo parmmutni »trud« 240.000 Ii hono rarja in dosmrtno pokojnino 10 000 K Eden največjih honoroiW?kar7ih je
dobil kak zdravnik, je oni dr. Jamesa Gale-ja. Za elektriziranje svojega paci-jenta je dobil ček za milijon kron. Skoro ravno toliko je plačal lani Castro, bivši predsednik venezuelske republike, zdravniku, ki ga jo operiral. Lord Rus sel of Killoven je bil za časa svojega odvetnikovanja tako srečen, da je imel trikrat priliko dobiti za koncept enega pisma 1000 gvinej, torej skupno 63.000 kron. To je honorar, za kakršnega bi rad vsak odvetnik samo koncipiral pisma. Ameriški odvetnik Rott pa je dobil za en svoj stroškovnik 100.000 kron. To so pač »zaslužki«, o katerih se nam navadnim ljudem niti ne sanja.
Med izvrševanjem obsodbe pomilo-ščen. Iz Buenos Ayres poročajo: Italijani Domcnico Castronovo, Micliele Gilaneli in Guiseppe Russi so bili radi umora posestnika Bclzora Magno in njegovih treh sinov obsojeni na smrt. Usoda obsojencev jo zbudila splošno sočutje. Celo vdova umorjenca in mati umorjenih treh sinov je vložila prošnjo za pomiloščonje obsojencev, istotako tudi soproga predsednika Saeus Peulia; toda pomiloščonje ni došlo do dneva izvršitve obsodbe. Že so sc pripravljali rablji, da izvrže smrtno kazen; obsojencem so že zavezali oči, ko je prihitel v največji naglici tajnik kazenske zbornice v jetnišnico ter sporočil, da je predsednik republike ravnokar pomilostil obsojence in da je smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo. Lahko si predstavljamo veselje obsojencev. Pomiloščenje je vzbudilo po celi deželi splošno zadovoljnost.
Letalni stroj v službi trgovine. Pred dnevi je nek bogat Anglež nakupil v neki trgovini v Filadolfiji več različnega blaga, ki mu ga pa niso mogli pravočasno dostaviti pred njegovim odhodom iz Ne\v Yorka. Poslali so blago za njim v Ne\v York brzovoznim potom, toda Anglež se je medtem žc vkrcal na parnik »01ympia«, ki je tudi že zapuščal pristanišče. Hitro so poklicali aviatika Sopvvitlia, naj prenese zavoj kupljenega blaga z letalnim strojem na parnik. In res, ta je brž izvlekel svoj letalni stroj iz lope, zagnal motor ter zapustil z zabojem vred celino. Kmalu je imel za seboj pristanišče, v nekoliko trenutkih je celo prehitel komaj v daljavi vidni parnik, ki ga jo v zraku par-krat obkrožil, spustil so na 30 metrov visočine v lepem poletu ter zagnal na krov zavoj, ki ga je sprejel kupec z velikim veseljem. Sop\vith se je vrnil » svojim letalnim strojem nato srečno v New York.
Stroge ženske. V ameriškem mestu Ilunneville, v državi Kansas, so si pred nekaj leti priborile tamošnje ženske aktivno in pasivno volilno pravico. V kratkem času se je posrečilo ženskam, da so popolnoma izpodrinile iz občinskega sveta moške. Na čelo mestne uprave je bila izvoljena neka Ellen Wilton, ki slovi vsled svojih govorniških napadov na moške. Za policijskega ravnatelja je imenovala svojo prijateljico Osborne, zelo energično damo, ki jo takoj prvi dan svojega uradeva-
nja priredila s policijo pohod po vseh lokalih in kavarnah, kjer moški pro. ganjajo svoj prosti čas pri igri in pi„ jači, ter je razkropila lahkomiselnejša člane nekdaj močnega spola, ki jih j® zalotila na prepovedanih potih.
V zlatn nbit. Iz San Francisco po< ročajo: S. Williams, ki je uradnik v državni kovarni zlata, je 25. junija za-i šel med vreče zlata, ki so se prevrnile nanj in ga zadušile. Nanj je padlo za devet milijonov dolarjev zlata.
Velika potica. V Massilonu v Amen riki so tamošnji peki spekli velikansko potico. 1800 bolnikov mestne bolnišnice je dobilo vsak en kos, pa jc je še ostalo, 500 funtov moke so porabili za to »potico«.
OC3C3C3C3C-«-JtI3nr3C3C3C3DQCZin.
Za kratek čas
□nnaaaaaaaaaanaaa
Vedno srečen. Nekega duhovnika vpraša prijatelj, kako more vendar zmeraj dobro vo-lje biti. »To skrivnost ti rad razodcnem,< pravi duhovnik. »Jaz svoje oči prav rabim.« — »Prosim, povej določneje,« prosi prijatelj. — »No, tudi to ti razložim. Naj bom že v kakr.-Snem-koli stanju, pogledam proti nebesom in pomislim, da je moja naloga, da pridem gori. C« pogledam na zemljo, vidim, kako malo pro. štora bom potreboval, ko bom pokopan, in slednjič pomislim, koliko jih je, ki so vse bolj nesrečni, ko jaz. Tako se učim, kje je treba prave sreče iskati, kje morajo kje morajo vs» naše skrbi počivati in kako nepotrebno jc, da bi žaloval ali se pritoževal.«
Zmeraj enaka. »Tvojega očeta in matere že dolgo nisem videl, kaj pa počneta?« — Jože k: »Sta vedno enaka. Ali so najprvo kregata in potlej tepota, ali pa so najprvo tepeta io potlej kregata.«
Upravičeno vprašanje. Mati: »Vidlž, Lojzka* ko sem bila jaz v tvojih letih, nisem nikoli lagalo!« — Lojzka: »Kdaj si pa začela lagati?«
Obseden osel. Človek, ki je znal 8 trebm bom govoriti, sreča kmeta, ki je osla jahaU Nakrat jo bilo, kakor da osel govori in pravi: »Doli z mene, dosti dolgo te že nosiml« Takoj skoči kmet z osla, zbeži ter vpije, da je osel obseden.
Skrivalnica,
Kje je kastelan?,
Poskusi v c. in kr. garnizijski bolnici v Gradcu so podali: Tudi proti raprtju bolnikov, ki so navezani na posteljo, so sc z naravno Franc Jožel-ovo
grencico dosegli odlični uspehi Učinek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin, ali poznejših vplivov, vsled česar Be Franc Jožef-ova" voda od vseh bolnikov rada zavživa.	2
loterijske številke.
Brno, 12. julija: 54, 57, 13, 40, 18. Line, 15. julija: 84, 11, 49, 64, 62. Trst, 15. julija: 17, 12, 41, 84, 21.
Mnenje gosp. cesarskega svetnika dr. W. Harajewicza,
Dunaj.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Z velikim veseljem Vam poročam, da rabim že več let v svoji praksi Vaš izdelek Serravallovo Kina vino z železom. Imel sem izvrstne uspehe, posebno pri izčrpanih mladeničih, blediča-Ftih in pri konvalesccntih po influenci ali malariji in to me izpodbuja, da še naprej predpisujem Vaš izdelek. Dunaj, 16. aprila 1909.
Dr. W. Haiajewicz.
Tržsse cesie
za 100 kg.
Ljubljana, dne 18. julija 1911.
Deželni prideš: '[
P<en.'ca.....
Hi! .........
AJdn........
Ječmen......
Oves.......
Proso belo. . Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . .
l-eia........
Grah.......
La.-eno senie .
GraSiea.....
Domača detelja Gorenjska repa I ižol Rlonlčan I kol PrtpellCur tliol Mandalon
Čebula .....
Krompir. . . Zelje veže . . Zelje kMo brez
»oda......
Repu sve.'a . . Kepa klsln brez »oda . .
Brinje.......
Kutnna .
l'l ...'..'. 9°l>e suhe . . . . Jetice . . Zelo«! .,..;■ Smrekovi storil.
aeno.......
Slama ... steija ..:::::
Cena	
1 '[	v
.»•	20
iS	60
I ;J	
i J;	r
•J0	
lit	<0
18	—
	K)
'JO	60
	
IS	00
	Cena	
Živina, meso	K	V
živa vaya :		
Goveda pitana . | R«		-
Teletn trika . .	120	—
Teleta mala . . .	IUK	—
PrnSIil......	12H	„
Koitrunl.....	104	
Kuretnina In drugo:		
Mnslo kuhano		
od K 2MI-— do	2»0	-
Maslo surovo od		
K 2110 — do . . .	300	-
Slnnlnn svežu		
(Speli*......	101	-
Slanina preka-		
jena	... 174	
Mast svinjska . .	KM	-
Lo).........	81	-
Jajca 100 kom.	8	-
Pltuncl.....	1	£0
Golobi.......,	—	70
Raca........	6	—
	6	—
Kolonljalno blago na dpbelo		
lin ucuviu Rlž RonKon od 1	30	
K 25' - do ....		—
Kava Santos od		
K 250-- do . . .	278	—
Sladkor......	81	50
	85	
Nalezljive bolezni se množe, ker družine premalo pazijo na razkuževanje bolnikov. Zanimivo in podučno knjigo »Gesundheit und D e s -'nfektion« pošlje na željo vsako-mur zastonj in franko A. B. H u b -1,1 a nn, Dunaj XX, P.etrascli-Kasse 4,
Prva največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine, na debelo in drobno je H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg in Sv. Petra cesta.
POSLANO,
Ker se gospod J. Ev. Potrebin, trgovec v Kranju na vseh svojili reklamah vedno hvali, da jo — predno je postal samostojen — služboval v moji trgovini K. Puppo nasl. v Kranju, primoran sem, da že enkrat naredim konec tej neprimerni reklami, izjaviti, da jo res gospod J. Ev. Potrebin služboval predno jo odprl svojo lastno trgovino, pri meni, a le pet mesecev in da sem bil prisiljen ga odsloviti.	2152
V Kranju, dno 14. julija 1911.
Imojitolj tvrdke K. Puppo nasl. v Kranju Josip Likozar.
IZJAVA^
Podpisani Štefan Urh, želez, čuvaj na Ras-kovcu, obžalujem, da seni 2. junija t. 1. javno žalil g. FranCiška Vovko-ta, kaplana na Vrhniki, ter so mu zuhvalim, da ni nastopil sodnijske poti proti meni.	2169
Kaskovec pri Vrhniki, dne 12. julija 1911. Štefan Urh,	Andrej Musc,
čuvaj.	priča.
"Kralj. Saško Techulkum - JJalnichen
|8tn>l. In <-lcltl. In/. Min, pustorud,
| I '('[ki tovarna
Narav, nakup Ustanov! j 1870.
Vse obstoi. v k:i!;ovosti ia izborili izvršitvi strela
netožne lovske piišiic
kot:
samokrese, streljivo in predmete za lovce po bre/. konkurenčnih nizkih cenah dobavlja
tovarna lovskih pu!k: ANTON SODIH. Borovlje (KoroSko).
Vse vrste popravila točno in poceni. Ceniki zastonj. Dolgo j:iin-stvo.	' 085
6 belih
rlu'1 zeo debele po ■l m K lipo m K 16, Iz domnCeq» |anene<|« plotua po i m K 18, po 2'/.m K20 dobite franko Iz linoslov. razpolillalntoo
\lMm\ vfieliu
Naročajte
.Slovenca"!
ir
znanstvena revijo, Izhaja 10 krat v letu in etanc po 5K n« leto. Naročnino prejema apravni&tvo v Ljubljani.
4 tedna na ooled in poskušnjo
rnvpr šiljam moja kolesa znamka ,,Bohema". Dell koles In popravila ceno.
Ugodna delna odplačila, llust. ceniki zastonj in franko Fr Dušek, zaloga koles, Opočno št. 114, oo dri žel Češko.	2011
Proda se
= mlin z nouim poslopjem =
in zemljiščem, ležečim ob cesti in pri cerkvi. Cena 7000 K. Naslov: Fran TomSlč, Planina, Štajersko.	2190
40-50 panjev UM
(zrojenci in prvi roji, prvci) v najbi liSem stanju, se proda radi bolezni Eospociar-jev<\ Več se izve na Ce&niicl St. :». p. Železniki.	a I <0 (2j
Zastopniki in polovalGi!
za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospodo in dame se sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoš.sukna. Ponudbo pod: „Welilirma 924j2" na ancnCno pisarno H.Dukes Naclif. Dunaj l/l.	1879
Umetne ^O/JC
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zo-boviu, izvzem.il nedelje m praznike vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvcCer v ko ne. zobarsk. atelje
O. Seydl
10 Ljubljana, Slrilar/eva ulica ii. 7.
Sprejmem za mizarsko obrt	2131
2 učenca in 1 pomočnika.
ANTON PORENTA, Št. Vid 81. nad Ljiijano.
Hiša na prodaji
Proda so zaradi družinskih razmer. V hiši jo 6 stanovanj, 3 kleti in gostilna, ki so da s koncesijo vrod. Hiša je na zelo prometnem kraju iu pripravna za kakega vinskega trgovca. Cena 22.000 K. Oddaljena jo. pol uj-o od Ljubljane. Vee povo upraviiištvo Slovenca.	2174
oddaljeno 2 uri od Ljubljano na prijaznem ttrajti bbsegajočo do 30 mernikov posotve za 4 glav* živino, in 4 — o prašičev, 2 gozda, hiša z gospodar, poslopjem tor sadnim vrtom. Cona 12.000 K, Is'aslov povo uprava.	212^
Zaradi bolezni proda Ana Sotlar z Dečnega sela St. 1, fara Artiče, tri četrt ure od železniške postaje Brežice, svoje posestvo, ležeče pri deželni cesti. Posestvo meri 16 oralov in obstoji iz njiv, travnikov, gozda, pašnika in vinograda, na katerem se pridela do 70 veder. Poslopja so v dobrem stanu, hiša je zidana In z opeko krita.	2195
ponudba.
...n ■_> 11 r 111 Mladenič1,28let štor, z večjim kmečkim posestvom, v lepem in prometnem kraju na Gorenjskem so želi seznaniti z dekletom, ki bi bila iz dobre krščanske hiše in stara 22 do 28 let ter vešča gospodinjstva in poljedelstva in živinorejo. Želi se nekaj tisoč gotovine. Resne ponudbe s sliko in naslovom do 30. julija na upravništvo „DomoIjuba" pod šifro „ Gorenjec'-. ___2197_
Trgovina „ 2189 Pri nizki ceni »Zargi«
se nahaja '-itv/*•<<! od 22. t. m. dalje nasproti sedanje trgovine.
a
89
Mir L USEK
obl. avtor, civilni geometer
Ljubljana, Rimska cesta 9
so priporoča za izvedbo raznih del pri merjenju ter sestavo načrtov in 2182 proračunov vseh vrst.
1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat.
motorjem z mučnim pritiskom in za surouo olje
od 16 HI' naprej; « do 5 vin. pri mojih petroliuskih motorjih inpetrolinskihlokomobilali, daljo 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvorntca motorjev I. VVARCIIALOVVSKI Dunaj III., Paulnsgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi žo rabljeni petroliuovi motorji.	315
Kupimo
-A-f. i. ■..,'■■• -.-A-v«, .A>k[.v
'm^ism
vsako množino



Ponudbe naj se pošljejo na naslov:
Zabret & Hiifer
Kranj
Crand Prix svetovna ra slava Parls tjoo.
Iwizdov Korneuburški prašek za govedo
dlefefično sredstvo za kcnje, rogafo živino in ovce.
Cena: 1 škatlica E 1-40, 1/2 škatlice „ —70.
Nad 50 iet v rabi skoraj v vseh lilcviii pri pomanjkanju žretja, slabe prebave, za zboljšanje in po-množenje mleka pri kravah.
Kwizdov KorncuburSkl praJek za govedo pristen samo si zraven stoječo varstveno znamko., dobi se v vseh io-Clavnn ri	-	Itarnab in drogorijab.
zaloga: FfflE |flQ MlM	^
IBMPlTDTTnn___■ « ' . I,uv)

okrožni le-
1303
	
	
	
wmp	
	
lonenegn semena
Seno posteljno perje!
1 i<(j sivega, dobrega akublje-noga 2 K : boljSega 2 K 40, prima poibelega 2 K 80; be-.'.oga 1 K; belega puha 5 K 10; i kcj izredno finega, snežno-belega, skaljenega 6 K 40, 8 K; I ko puha 6 K. 7 K; belerja P"ua >'» K, najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kj se poilje franko. !z zelo gostega rdečega, modrega,
_________ ,_____, belega ali rumenega nanking
I pcrnica l6o cm dolga, l2o cm Sirokn z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K , z polpuhom 2f K ; z puhom 24 K ; posamezne pernico 1» K, 12 K, 11 K, K; blazine X K, 3 K 50, 4 K ; pcrnlce 200cm dolge, V' cm široke, K 13, K 70, 17 K 8', 21 K : blazine So cm dolge, 7ocm široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernico iz močnega, pasnstega gradla. Jčocm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, H K m» Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj in franko.
S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71 Češko.
Dovršene postelje
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal žo desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
kadar bodete kupovale
blago za lepe obleke, rute, kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
R. miKLNUC
Stritarjeve (Spltalske) ulice 5
594	tam najdete
zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo.
Ustredni banka Ptr stu 6eskych sporitelen vplazza del
Osredc. tanka teSkih hranilnic. Ponterosse 2. na knjižice: Premijne vloge:
4 V/o	4%
v iekočsm računu in vloge fiksne najugodnejše. iCno trgovanje vseh vrst. 133 02-1 Oddelek za vaili/e in kavcije. -
! Ceni fotograf, aparati S
Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in podukom velikost blik 0 < 9 rm K T 90, 9X1^ cm K 3 80, 5-70, 9 70 itd. (poštnina posebej,;.
Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni!
llubljeni aparati in objektivi znanih tvrdk zelo poceni! liluvni co-niki obsegajoči 130 strani zastonj, ravnoiako priložnostni ceniki.
Ellr. BirnDffl	Hirscliberg 328, Češko.
Proda se malo	2115
^^ posestvo
v Zgornji Šiški štev. 52, več se izve istotam.
Gcbro vino
rudeče in rumeno sc dobi po nizki ceni pri Ivan Savniku (Besenfanu) vKranju.
Najboljša ura sedanjosti
in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7-— naprej.
Naročajte le pri moji domači t vrdki ker boste t« res ceno in dobro postrežem"
Fr. Čuden u LJubljani,
samo nasproti Frančiškanske csrkoe
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi.
Na več na Mestnem trga,	"
samo nasproti	'->>.
Frančiškanske cerkve ' '
3110
CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.
Bacfcricb & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX G,
Heilissnstjdterstras. 81 je.
Sloveči 200 letal
iGEunshl SoGhofer-iev rastlinski balzam
proti zaprtju, slebi nrebavi, boleznim na jetrih,
črevesib, ščipanju, zlnti žili itd., jo samo pristen z rudečim rakom kot varstveno znamko. Dobi s«.' v vseli lekarnah al i naravnost edino pri upravičenem izdelovatelju
Ladislavu Ms,letnem roten llrolis'
Pozsony 114 (Požun) Ogrlico.
Ponarejanja &e todnijsko zasledujejo. 1885 Cena eni steklenici 70 vinarjev. 10 Varitvrnu znamka, Po povzetju iest steklenic franko K 4 60.
Glavna zaloga za Avstrijo: Paul Redtenbaclier, lekar.ia zum ..Genfcr Kreoz". Dunaj XIII.. Anhofslrassc fir. 141/114.
It»/p Mliom orožje vsak* vritc, kot l>uik* Jlmn.nerlcM, Oiiiliuge, l.an* » iitcr in Ploliort, antnokre«.*, pištole Ud. po tvorniikih ruiah. Popravila najceneje. Zanesljivim osclmn dovoljujem liKodna delna olplečila. poiiljum tudi boljše puike, n<- da b. «e »ililu kupili H dni na ponkuinio in obleti. Ceniki raitonj in trnnko.
F. Duiek, tovarna ptiAk, Opočno st. ,r»2 ob državni železnici, Cefiko 1024
Išče se majarca ali majar
ki bi oskrboval 16 glav govede. Hlev je Cisto po ' novem vrejen, Ima tudi avtomatičen samonapa-: lainik. PiaCa po dogovoru. Nastop službe lahko tako]. Ivan »urgar posest. Visoko, p. Št. Jurij pri Kranju._2039_
V toliko in Kanado
zložna, cena ln varna
8 Cunard Line
Bližnji odhod iz domače iuke
Trsta: Saxonia 23,/7., Pannonia 8./8., Carpathia 22-/8., 1911.
UL'verpola: Lusitanija (najboljši največjim najlepši pamik sveta), 29-/7., 19./8., 9-/9., 7./10, 1911, A^euretania 22./7., 12./8., 2./9„ 23./9. 1911. Po asniia in vozne karte pri Hndre) Odlasek, Ljub-
liiina, SiouiSk. ni. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork lil. razred K 170"— za odraslo oselio vStcvSi duvelt in K 100'— za otroka pod deset let vštevSi davek.
Otvoritev trgovine.
1998
Dovoljujemo si slavit, občinstvu naznaniti, cla tmo otvorili dne 5. maja t. 1. trgovino z arami, zlulnino in srebrnino.
Popravila ur itd. se izvršujejo strokovno natančno in solidno. Za obila naročila sc priporoča t velespoštovanjem
TRGOVSKA DRUŽBA
Ljubljana, Sodna ul. ?.
Drsunisto in cerkovniku
■prejme župni urad na Rovih. Nastop o Vseh svetih ali o Sv. luriju. Služba lahka in priznano dobra, kogar veseli poljedelstvo. — Za živinorejo vzoren hlev.	2074
S (preŠe)
O)
^ izdelujo
A.Tomšič
M, liem, p.UHa.
Za svetilni plin. sesaint plin, bencin, bencol, petrolln itd.
Pazite: motorji za surovo olje sistem Diesel.
Zahtevajte specialni prospekt 502 j L. D.
Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelovanje lesa.
Popolne opreme iag ln mizarnic.
LflHCEH & W0LF. DIIHA3 X |
Dama
ki hoCe pospeševati koino nego, ki hofe izgubiti pege, terdoseCI nežno mehko kožo ln belo polt, se umiva le z
Stechcnpterd lilljno mlečno milo
(znomkn Steckenpferdl tvrdke Bmpnann & Co„ Tešin ob Labl. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, dronerijah In trgovinah
s parfumom 1.1, d 609
Posestniki, ki nameravate napraviti novo streho kakor tudi trgovcem v prodajo, priporočam bvojo najfinejšo in ceno	2ly0
cemente® opeko
prvo vrste, s katero bode gotovo vsak zadovoljen. Na željo grein na delo tudi po hišah. Zahtevajte vzorce. Naslov pove uprava.
se pod zelo ugodnimi pogoji lepo posestvo
v DrnovcI blizu Vač, železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in prešičev. nekaj minut od posestva se nahaja mlekarna. — Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg št. 30. ^75
2105 Fotoarafioii aparat popoim zastonj
dobi vsak v precizni in elegantni izvršitvi 4X6 cm velik, s katerim so Iahkobrez vsake znanosti izvrši natančno in močne slike, ako naroči k temu primerno opravo za aparat z učno šolo in sliko za po-akušnjo proti povzetju samo K 180. — Leopold Schaschter, Dunaj 104 XVI/2. Lerchonfeldarglirtel 5,149.
&kUrti/rl «y jfarurrtJto. , ■Jtatvri telijo Aut>rv. po čen* in . jta^rtesl/UMf poiavuli ruy se obmeje

Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da
škrlatinka, ošpice, tifus, kozo v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževalno sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno sredstvo sedanjosti
lysoforai
je brez duha, brez nevsrttoSti itf po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 vinarjev. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanje pred naiezenjem.
je fino, nežno toaletno milo s pridejanim lysoformom in je antiseptičnega učinka Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčka; olepša polt, jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K
•••;•.•*> 'iJt&tP 4&&U.
s poprovo meto
jc ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh Iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa ljrsoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu.
Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode.
Originalna steklenica stane K 1-60.
Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh drogerijah in Iekarnicah.
(t
Zanimivo knjigo
„Sesundheit und^Desitifektion
pošlje na zahtevo vsakomur
kemik	2168
H. C. Hubmann
Dunaj, R, PeirasclaassB 4.
2?
Tovarna strešnikov F. P. lllDIC & ROH1P. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
®	M	V
mm?®
in patent, dvojno zarezani
sistem,Mar
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
isaajgCTnssanaHi-mfffi^ i um i in
Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje aajodiičnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, ralatilnice itd.
V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železu, šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd.
FR. STOPICA'« LJUBLJANI, Marije Terezije testo 1.

Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
pravna birmanska darila.
Nikclnasta ura z verižico ... K 4'50 in napr.
„ ,..... boljše vrste „ 8 — ,
Prava srebr. moška ura . . . . „ 7'50 , „ „ „ „ z vcrižico ,, 8 70 „ • „ ,, „ boljševrste ,, 12'— „ ,, „ ura z dvoj.pokrovom ,, 10'75 „ ,, ,, „ posebno fina ,, 20'— ,
lf-karalna zlata ura....... 44 —
■„ „ „ boljševrste „ 70,80,100
Nikclnasta damska ura z verižico K 8*50 in napr.
Prava srebr. „ ........ 6 50 „
Prava srebr.....boljševrste „12 —,,	,
„ „ „ „ zdvoj.pokr. „ 1B ~ „	,
,, ......posebnofint ,, 10'— „	,
14-karat. zlata damska ura . . . „ li0'— „	,
„ „ „ boljše vrste „ 80,40,60	„
Vse v finih škatulah — pripravno
Am.doubl. zl.zivrat.verlž.z obe-k K 2 35 in napr.
Srebrna zavrat. verižic«...... r«0 „	„
.......... 2 - „	„
14-k. zlata..........18-,,	„
Srebrna dolga verižica za uro . „ 4 — „	„ Amer. doublc-zlata verižica za uro „ 5 — 14-kar. zlata, dolga „ „ „ ,45 —
Uhani, zlato na srebro K 1 80 in tup 14-karatnl zlati tihanl „ 5 80 „ » boljše vrste s prav finimi kamni.....8 — „ «
z diamantom . . . „ 15'— » » • pravimi briljantl . „ 90'— „ »
za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
M« ira Mi roiovža) H. SllftVET - LJubljana Sv. Pelra cesto Slev. 8
Cenik zastonj ln poštnine prosto. Lastna tovarna UT V Svicl. - Tovarniška znamka „IKO". -
12
Izdaja konzorcij .Domoljuba".
Tiskala KatoliSka tiskarna.
<)dgcvoml urednik: Ivan Rakovec,