Posainesna številka siauae 6® vinarjev« Naročnina listu : Celo leto . . K 50— ?ol leta . . . „ 26*— -etri leta 13 — Zunaj Jugoslavije: Celo leto 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it 5. — Telefon št 220. Inserati aß oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste i pri večkratnih oznanilih — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo* JSeedvfgenTpolJtléen Ust mm slovenske Ijndstvo. Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan oi 11. do 12. ure dopoldne. 76* številka. Marilior* ime 16. julija 1920. Letnik XXL Mmmh&p ©teodii italijanska nasilja in w&mémMwem 1 Poročila o laškem divjanju z;oper Slovence v neodrešeni domovini so silno vznemirila mariborske Slovence. Takoj, ko so prišle v sredo proti večeru prve vesti, so se jele zbirati gruče, ki so hotele dati svojemu ogorčenju 'javnega duška. Drugi so jih po -mirjevali, naj počakajo do drugega dne, da pridejo obširnejša in točnejša poročila. Vsaka nova vest je potrjevala prejšnjo in dodajala nova laška barbar -stva. S tem je tudi razburjenje vedno bolj naraščalo. V četrtek zvečer se po sedmi uri prično zbirati gruče na Glavnem trgu. Obširni prostor se polni vedno bolj in ob osmih je že napolnjen z množicami. Po osmi uri se zbero okrog Marijinega spomenika pevci i« zapojejo mogočno: „Buči morje adrijansko*“ Nato stopi na stopnice osiveli mariborski prvoboritelj doktor Rosina in nagovori množico. Nazdravil je naše mučenike s Primorja, ki morajo toliko trpeti od laškega nasilja in pozdravljal dan osvobojenja in združenja vseh Slovencev. Za njim je imel .navdušeni govor dr. Medved. „Neizmerno težko mi je sedaj govoriti. Govoriti namreč moram pod utisom groznih zločinov in hudodelstev, ki so bila prizadeta našim dragim bratom in milim sestram na Primorskem, posebno v Trstu. Neverjetno je, da se more kaj takega zgoditi v 20. stoletju! Nam vsem silijo solze v oči in trepečejo presunjena srca. Kar se je zgodilo, je, kakor ognjena strela, zadelo celo Jugoslavijo, vso našo ujedinjeno domovino. Vnebovpijoči dogodki v Trstu so skupna zadevč naše domovine. Kaj storiti v tem nad vse mučnem položaju? Menim, da mora naša domovina takoj trojno nalogo izvršiti, nemudoma jo izvesti! Prvič: pripraviti sredstva, temeljita in učinkujoča, da se kaj takega v mejah naše Jugoslavije ne bo nikdar več zgodilo. Tržaški dogodki ravno minu -lih' dni se ne smejo nikoli več ponoviti! Taka sredstva najti in jih izvesti, je sveta naloga naše osrednje vlade. To delo prepustimo njeni modrosti in njeni energiji! Naj stori, kar smatra za najboljše. Morebiti pride čas, ko naša narodna pesem „Naprej!“ ne bode samo himna, temveč bojni klic: Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri! Morebiti bode treba doslovno izvršiti besede : Z orožjem in desnico Nesimo vragov grom! Takih dni se nam ne bi bilo treba bati. Vsaj vemo, da je srbski vojak najboljši vojak na svetu , da so hrvatski in slovenski junaki vedno vrli in pogumni ostali. Toda Bog nas varuj vojske! Nikdo se je ne more želeti, prevelike so njene žrtve. Morebiti bode se naši vladi posrečilo, najti pota, da se zadeva mirnim potom reši. A častno sè mora rešiti. Os -veta za našo oskrunjeno zastavo mora priti ; ogromna škoda se mora povrniti; blago in dobro ime naše domovine mora dobiti zadoščenje! Drugič: moramo vesoljnemu svetu pokazati, kakšnega sovražnika imamo ob Jadranskem morju, Italijani se hvalijo in hlinijo pred svetom, da so prvovrstni kulturonosci. Ali je pa kulturno delo, ne -dolžne in neoborožene ljudi zverinsko pobijati, ob belem dnevu ropati in pleniti, s satansko hudobnostjo hiše požigati, cerkve skruniti in predmete -nedotakljivih svetišč uničevati?! To je barbarstvo in podivjanost, ki v zgodovini svojih primer išče. Antanta je Italijo za čuvaja postavila našega zasedenega ozemlja. To je lep čuvaj in varuh:-ki mori in pleni in požiga z zverinsko zlobnostjo. Antanta, daj nam drli -gih čuvajev, če jih že zahtevaš, toda proč z arditi in banditi! Mi hočemo in zahtevamo po božji ter človeški pravici red in mir, pravico in-vartrošt jhmjih svetinj! Tretjič: moramo izraziti svojo iskreno ljubezen in neomàjeno spoštovanje do svojih tako nepopisno kruto prizadetih bratov in sester na Primorskem. Bodite nam prisrčno pozdravljeni, Vi mučeniki in trpini! Poznamo Vas kot najboljše'narodnjake naše domovine. Raditega nas silno peče in boli, da se nad Vami udejstvujejo Prešernove besede: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, Kot so pod svetlim solnoem sužnji dnovi. Mi vemo, da je Vaše narodno prepričanje. trdno in neomahljivo, kakor so skale ob Vaši obali, da je Va- j še rodoljubje čisto, kakor valovi Vaše krasne Soče | Zato Vas tako iskreno ljubimo ter v teh strahovitih j dnevih z Vami sočustvujemo. Vstrajajte, vsa tomovi i na je z Vami! Prosimo Boga in smo prepričani v globinah svojega srca, da se bodo nad Vami izpolnile besede Vašega pesnika Gregorčiča: Le vstani, borni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!“ Potem je zapela množica srbsko pesem:, „Na more ! “ Po petju se oglasi, tržaški Slovenec železni -čar Škerjanc iz Rojana, potem v imenu primorskih Slovenec dr. Zorzi, ki se v svojem govoru obrne do vlade, naj naredi konec temu neznosnemu stanju. Goričani in Tržačani! Naša ožja domovina, naše Primorje je oskrunjeno! Oskrunjena je naša zastava, katerb so tržaški pobalini s pomočjo italijanskih junakov, takozvanih arđitov in njih častnikov v torek zveč.er vlačili raz -trgano po tržaških ulicah. Tekla je v Splitu in Tr -stu'slovanska kri! Banditi so nam uničili tržaški Narodni dom, za katerega smo se borili skozi desetletja in ki je bil naš ponos. Okajene razvaline naše na -rodne stavbe v največjem slovenskem mestu Strle v zrak ter zahtevajo maščevanje. Nikdar ne bo Trst obstojal brez Narodnega doma. Postavili si ga bodemo zopet in sicer na drugem mestu, kjer bo vidna in večna priča naše narodne moči ob Adriji. Minul je čas besedi in diplomatičnih razgovo -rov. Napočil je čas dejanj. Mi danes še ne vemo, kaj je ali bo ukrenila centralna vlada v Belgradu. Toda zastopnik mestne uprave ter zastopnik političnega o-kraja mariborskega naj jasno in odločno pove deželni in centralni vladi, kar narod in osobito mi, be -gunci iz Primorja, zahtevamo! Do trenutka ne vemo še, kaj bo vlada ukrenila, toda eno vemo že danes :i da, hočemo in bodemo osvobodili naše brate ob Ad -riji in da hočemo priti zopet na jug. Goričani in Tržačani! Ura, za katero smo hrepeneli skozi poldrugo leto, bije. Naša vojna sila, naši fantje so najboljše jamstvo, tla je uspeh gotov. Zato srca kvišku in od tega trenutka naprej naj bo vsaki na svojem mestu!! LISTEK. Qiril#Metodw dan v zasedenem ozemlju*. Izvirno poročilo iz Dornberga — Droščine. Na predvečer so goreli kresovi po vseh hribih kot v mirnem času. Slovenske pesmi so odmevale od vasi do vasi in rakete so švigale ria vse strani. Fantje so streljali s puškami in po hribih so se oglašali vmes tudi topovi in strojne puške. Kje imajo vse to skrito? Bog zna! Ker je bila noč. zato se vojaštvo ni upalo hoditi na preiskavo. Drugi dan na vse zgodaj smo se zor ali, ter šli k maši kot po navadi. Vedeli smo, da z mirnostjo in potrpežljivostjo ne dose -žemo nič, zato smo sklenili, da poskusimo s silo. Vsi smo si pripeli na prsa slovenske trakove, dobili smo lepo in veliko slovensko zastavo ter jo izročili največjemu in močnemu fantu, zraven postavili šest krepkih fantov za stražo, postavile so se vsa dekleta in fantje v štiristop, zapeli „Hej Slovenci“ in koruzno stopali po Dornbergu naravnost v cerkev. Navdušenost pri pogledu na zastavo je bila taka, da je dosti ljudi jokalo. Ko smo šli iz cerkve, se nam je k pohodu pridružila skoraj cela vas. Naenkrat zagledamo cèto Prvačino in Gradišče v slovenskih zastavah.. Bilo je zjutraj in oficirji so še vsi spali, le nekaj vojakov je z začudenjem gledalo, kaj to pomeni. Tedaj pride prvaška muzika nas povabit k maši v • Prvačino. In šli smo vsi in vriskali in peli smo, ko smo videli, da nobeden nam nič ne reče. Bilo je zato vse tiho, ker se je pripravljala, huda ura. Ko prikorakamo v Prvačino, nas je vse sprejelo v narodnih nošah in vse prevezano s slovenskimi traki. Mislili, smo, da se nas bojijo Italijani, ker nas jo bilo več ko tritisoč. Vse tri muzike zaigrajo slov. himno, vso se je odkrilo in vsi so tako peli, da smo jokali od veselja, komandirali so nam. nastop in hoteli smo pred mašo iti v sokolski dom. Ko pridemo do pošte , naenkrat kot hi zrastli iz tal, se prikažejo pred nami vojaki z nastavljenimi bajoneti in vsi s pištolami v rokah zakričijo: „Stojte, zastavo dol!“ Na njivi za vsakim grmom fižola je čepel vojak s'puško v rokah. Jaz sem bila prav pri zastavonoši in sem videla vse. Pristopili so karabinjerji in hoteli vzeti našo zastavo. En čas so so ruvali, ker fant je tako tiščal, da so se mu vse mišice napele. Karabinijor mti je nastavil samokres na prsa in tudi vsi vojaki puške. Stresla sem se, ko sem videla na enega človeka na -merjenih toliko cevi. „Ako ne izročite zastave mi streljamo“, je pekel karabinijer. Tedaj so zakričali vsi fantje: „Hura!“ in preden so se Italijani zavedli, kaj je, je že tekel fant z zastavo po njivah' kot di vii in zastava je bila rešena. Iz vsacega okna je gledala puškina cev. Kdo bi si bil mislil, da se bo spra -vila na fante, ki niso bili oboroženi z drugim kot z golimi rokami in proti njim cela oborožena vojska! Naenkrat so začeli laboni trgati vsem slovenske znake, Otrokom so vzeli papirnate zastavice jih prižigali in mahali z gorečimi po zraku in kričali: „Bandero slave, bandero slave, ban dere . slave f*j; Dekleta, ki niso mogle druzega, so jih opljuvale., Neka diati je držala na rokah otroka, ki je imel privezane 'lase z slovenskim trakom, temu otroku js hotel neki: vojak strgati frak, mati jo vojaka opraskala in mu , rekla italijanski: „Otrok je moj, vašegh ni tukaj nič kot cesta, po kateri se lahko vrnete v Kalabrijo!“ ,„Ma-. ladeta baba“ je rekel vojak in jo pustili Tedaj zagledamo spet pelo procesijo s sloven -sko zastavo na čelu, ki koraka z Gradišča in vedeli sino, da bo spet boj za zastavo! Tedaj smo dobili še večjo korajžo, .ker toliko nas je bilo, da gotovo ni še videla Prvačina toliko ljudstva. Tedaj smo se napra- vili vsi k maši, naše zastave so se zopet prikazale in mislili smo si, da sedaj se nas prav gotovo bojijo* ker ni bilo več videti nobenega vojaka. Ko smo prišli pred cerkev, so nas že spet počakali in vstavilL Sli so tam zadaj po pokopališču, da so prišli k cer -» kvi prej kot mi, a sedaj' ni bila šala, ker vse puške so začele pokati kot v vojski. Ko so naši fantje videli že kri, tedaj so bili kot divji, vsak je pograbil v roko, kar je dobil: bodisi, kamen, kol, vile ali kar že bodi. Puške so pokale, bajoneti so bliskali, ljudje kričali in jokali, tukaj se je prikazal ranjen mož, tam sin, tara otrok. Zastavonoša iz Gradišča se je dušil s kar&binirjem in mu je rekel: „Vzel mi boš zastavo, ako bom mrtev poprej ne, a še tistikrat ne prav lahko, ker jo bodo branili drugi. Bilo ga je grozno gledati, ležal je ves krvav na tleh in v rokah je tiščal našo zastavo. Karabinijer1 mu je pomeril v glavo samokres, a ga pograbi za roko in mu vzame samokres ga vrže na tla in sedaj so vsi udrihali po karabini -jerjevi glavi. Nek drug vojak je hotel zabosti Milkota Pahorjevega, a on je udaril po puški s kolom in bajonet je zadel karabinijer j a v trebuh in mu prišel na hrbtu ven. Karabinijer je bil umorjen od lastnega vojaka., Jaz sem se tiščala pri nekem drevesu in ni mi pri -, šel pobeg na pamet. Telefonirali so po pomoč v Go-rieo, a ni bilo nobene, ker jih niso slišali; telefonske' žice so bile vse porezane. Vojaki so se začeli umikati čeravno so bili oboroženi. Začeli so tekati po pokopališču. Naš Pepč in drugi fantje so tekli zadaj za hišami, da jim prestrižejo pot, a vojaki so zapazili njih namero in so tekli po bližnjih poteh tako, da so srečno prišli v kasarno, se zaprli in šli s puškami k oknu. Smrti ni bilo razun karabinijerja nobene. Le nekega so še ustrelili v glavo, a mislim da ni u -mrl. /. ‘iti.'»O..L L »^v1 Uq-*-\A-SÌ Ù.I » I_iCSK.OV 1X1 • -wOöXO“ doji vladi bom sporočil navdušenost, katera vlada med vami za trpinčene primorske brate in sestre, z ozirom ha dogodke v Trstu in v Primorju pa vam kličem, raje umreti kot brez časti živeti.“ Po njegovem gagqvoru je zapel zbor: „Lepa naša domovina!“ Potem je iniel krepek, navduševaiteli govor dr. Müller, Id je predlagal sledečo resolucijo: „Prebivalstvo Maribora, zbrano na protestnem zborovanju dne 15. julija, se zgraža nad prelitjem krvi svojih bratov ob Adriji, na4 barbarskim uničevanjem njihovega imetja, nad bestijalnim, nastopom italijanske soldateske in nahujskane druhali v Trstu In v Primorju. Izražamo svoje ogorčenje nad tem, da oficijelni italijanski krogi niso pravočasno preprečili divjanja proti domorodnemu jugoslovanskemu življu v Trstu in Primorju, temveč só privolili v to, da so mogli celo vojaki in častniki nemoteno požigati, pleniti in pobijati. Najodločneje protestiramo proti temu, da so en-lentine velesile dovolile Italiji zasesti jugoslov, dežele, oni Italiji, ki pri vsem svojem nastopanju kaže nebrzdano sovraštvo proti jugoslov. prebivalstvu teh pokrajin. Zahtevamo, da se Italiji vzame mandat o kup akcije in da druge ententine čete zasedejo Primorje, končno da se da narodu pravica, nai s plebiscitom izrazi voljo o svoji pripadnosti. Vlada naj bo prepričana, da vsi kakor en mož stojimo za dosego zaščite našega naroda v zasede - nom ozemlju in da smo pripravljeni na vse žrtve, jih bo država zahtevala od nas.“ ki Resolucija je bila sprejeta z viharnim odobre -vanjem. V imenu žensk je imela še kratek nagovor gospa Schwarzova in potem je zapela množica: „Bože pravde“ in „Naprej“ ob čegar melodiji se je razvrstil sprevod, spredaj tabla z napisom: „Sičii — In tujce, zemljplačne vtepi na dnu razpenjenih va-iov.“ Potem tri zastave, vsaka ovita z žalnim trakom. A že pred zastavami nekaj častnikov iz needrešeno domovine s sabljami v rokah. Tako se je pomikala množica, ki je med tem narastla na 10--12.000 glav po Gosposki, Slavenski ulici, Aleksandrovi cesti:, po KcOodiorski ulici, čez Zrinjskega trg na Razlig-ovo ulico pred vojno poveljstvo. Tu se množica ustavi in z ulice nagovori vojaško poveljstvo prof. Ribarič. Pozival je. merodajne oblasti, naj narode potrebne korake, ljudstvo je pripravljeno. Raz okna nagovori množico poveljnik posadke polkovnik Bogačevič z dalj šim krasnim nagovorom, Id' je bil neprestano prekinjen od burnega odobravanja. Zatrjeval je, da bodo merodajni krogi izvršili svojo dolžnost, ljudstvo na* bo mirno in jim zaupa.. Po nagovoru je množica zapela: „Bože pravde“. Slednjič je še nagovoril množico z okna posojilniški uradnik Julij Novak z izvanredno temperamentnim govorom. .Med popevanjem narodnih himen, orlovske in sokolske koračnice se ie množica v urejenem sprevodu vrnila nazaj. Omenjamo, da so je manifestacije udeležilo tudi mnogo Nemcev, drugi so gledali s ceste z očividnimi simpatijami. zagotovil demonstrante, da bo sporoči/ ogorčenje Ljubljane v Beograd z zahtevo naroda po maščevanju tržaških krutosti. Množice je nagovoril pred komando divizije general Dokič, ki je zagotavljal, da ima-naša vlada armado, ki bo vršila svojo dolžnost, kot jo je na Koroškem. G. general je še,opomnil Ijudstvo-naj se vrši naša protidemonstracija brez barbarstva, kulturna in visoko nad italijansko divjostjo v Trstu. Po obhodu so se razšli demonstranti med petjem narodnih himen. O protidemonstraciji v Mariboru poročamo na drugem mestu. Italijanski kuituronoaci v Trstu. Italijanska d r u h a 1 z ognjem..: in drugih Dogodki v Splitu so že itak podivjano Habjana- J ško druhal v Trstu tako posuroveli, da je navalila * 13. t. m. okoli 4. ure popoldne na Narodni dom v , Trstu s sekirami, kladivi in puškami. Najpoprej so ! pobili okna, potem so vdrli divjaki med streli v po - J šlopje, ga razbili kolikor mogoče in pometali skozi o- j kno,: kar se je dalo. Po devastaciji so oblili poslopje j s petrolejem in ga zažgali na štirih voglih. Stavna j se je vnela in pogorela, ker razkačena clruhal ni pu- j stila, da bi jo bili rešili ognjegasci. Od celega Na- j rodnega doma so ostale samo gole stene kot črna . priča italijanske kulture. Pri tej nečloveški podivja- : nosti ste od opeklin,, in vsled skoka iz tretjega nad- j stropja gorečega poslopja dve žrtvi smrtno ponesre - , čili, 26 useb pa je bilo ranjenih od nožev, strelov in j ročnih granat. j Od gorečega Narodnega doma je drla italija - 4 naška druhal do tržaške podružnice Ljubljanske kre- j elitne banke, kjer je nasilno razbila vhode, uničila j pohištvo in arhive, ostanke je pa pometala skozi o -kna in jih pod oknom zažgala. Po razdejanju še drugih slovanskih trgovin so se lotili demonstranti tudi j Jadranske banke. Po celi banki so uničili pohištvo in j arhive, le blagajn kljub naporu niso mogli razdelati, . denar je torej ostal neoropan. Za velikimi poslopji se je lotua druhal z raz - j d-ralno roko pisarne dr. O. Rybara, dr.: J. Wilfana in dr. K. Voduška. Uničena je tudi tiskarna „Edino- | sti“, Hrvatska štedivnica, Splošna hranilnica, kavar- j na Commercio, razne slovanske gostilne, knjigarne in j obrati. ! Lopovščina z našo zastavo, j Od oblasti neovirana italjanska druhal je vdr. j la v svoji peklenski besnosti tudi v urad Jugoslovan- ; ske delegacije, katerega je razbila in pometala vse j mogoče iz poslopja na cesto. Demonstranti so iztak - j nil; tudi našo zastavo, jo raztrgali in nosili dele zar ; stave v slavnostnih sprevodih po mestu. Pri vseh teh lintversko besnih izgredih ni bilo j nikjer opaziti kacega karabinjerja, ki bi bil vsaj j skušal ustaviti naval druhali. Izgredi v Trstu so se go j tovp doigrali v sporazumu s „slavno“ italijansko viar ! do. Splitu in Tr -Njihovo divja- li t a I i j a n i razbijali v Reki mestih. Primorja. LDU Bakar, 15. julija. Kakor v stu so Italijani zdivjali tudi na Reki. nje ni bilo nič manjše, kakor ono v drugih zasede -nih krajih naše domovine. Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan kritičnejši. Zjutraj se ne ve, kaj se bo zgodilo popoldne. Italijani na Reki so začeli pogrome v torek popoldne. Prijeli so tri našo ljudi in sicer samo zaradi tega, ker so na ulici med seboj hrvatsko govorili. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutali in jim rekli, da je to nagrada za Split. Eden izmed arditov je enega naših ljudi napadel z bodalom. Ako ne bi se bil napadeni v zadnjem trenutku obranil, z roko, bi ga bil ta ardit zabodel. D’Annunzijeva besna druhal se je ves dan pripravljala, da napade Sušak. V zadnjem trenutku je na povelje D’Armunzija samega opustila to nameno. Medtem so redne italijanske čete na Sušaku zabarikadirale most in izdale povelje, da ne sme po 20. uri na Sušaku nihče več biti na ulici. Vsa laška vojska je bila ves dan alarmirana. Imeli so tudi strojne puške in zasedli so obal vzdolž Rječine do kopališča. Dasiravno se je dozdevalo, da so vse to naredili, da ščitijo sušaško prebivalstvo, so vendarle po ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domar čemu prebivalstvu. Vpili so, da so pripravljeni, ze'-diniti se z D’Annunzijevimi arditi in da odidejo skupno z njimi zasesti Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravilo po nalogu z najvišjega mesta v Rimu. Včeraj je prišlo na Reki do nečuve -nih italijanskih demonstracij in razbojništev. Lahi, podpirani po arditili, so napadli in oplenili vse naše trgovine. Prizanesli niso niti našim denarnim zavo -dom. Tako so najprej napadli trgovino čevljev Bla fo dogodkih w Splitu. LDU Split, 14. julija. [Ameriški admiral Je pozval vse ameriške bojite ladje, ki se nahajajo na Jadranskem morju, da pridejo v Split. Do sedaj sta dospeli bojni ladji „Olympia“ in ena križarka. Vče -i nj so je ukinila blokada Splita. Danes je dospel iz Zadra parnik „Adria.“ Ker so oblasti naknadno dovolile svečan pogreb umorjenega begunca Miša, se vrše velike priprave, da bo sprevod kar najbolj ve-I časten. V mestu se zbirajo prispevki za sirote umorjenega. Do včeraj so nabrali 10.000 K. LDU Split, 14. julija.. Ker so naše oblasti odbile zahtevo, da naj se mrtvi poveljnik Gulil pokoplje z vsemi vojaškimi častmi z naše strani včeraj ob 1. uri popoldne, se je vršila na bojni ladji „Puglia“ pogrebna svečanost, kateri je prisostvovalo tudi 123 italijanašev iz mesta. Trupli poveljnika GuMija in u-: mrlega mornarja so prenesli na torpedovko, ki je od-I plula v Šibenik. Naše oblasti so izdalo varnostne od-: redbe in je občinstvu prepovedan dohod na obal. In~ I identa ni bilo. LDU Split, 14. julija. Italijani so slikali do-; godek tako, kakor da so bili oni napadeni in da niso I oddali niti enega strela. Vsled tega je komisija, ki i sestoja iz ameriškega admirala in naših oblasti, n-[ gotovila, da so Italijani zelo mnogo streljali ter da so streljali celo iz bojne ladje „Puglia“, kar se vidi na ranah naših ljudi, ki so zadobili rane vsled strelov iz daljave. LDU Split, 14. julija. Razpoloženje v mestu je zelo dobro. O zadovoljstvu Italijanov ne more biti govora. To je izjavil, kakor se govori, Italijanom sam ameriški admiral Andrews, ki se zgra.ža vsled ir ja ve Italijanov, da oni sploh niso streljali. posadke w Idriji Ker so italijanski častniki naznanili vojaštvu ki se nahaja v Idriji kot posadka, da bo moralo oditi v Albanijo, se je vojaštva polastilo tako silno ogorčenje in razburjenje, da je prišlo do očitega upora . Vojaštvo je odpovedalo pokorščino častnikom, pometalo orožje proč ter se podalo na trg, kjer so Lahi klicali: Proč s kraljem! Proč z Italijo! Živijo Lje-nin ! Naskočili so nato vojaške zapore in izpustili vojaške vjetnike, kateri so bili zaprti ponajveč vsled 'boljševizma. Napravili so obhod po mestu, pozivali prebivalstvo, da se upre tuji gosposki in si pride v vojašnice po orožje. Grozna ploha in toča je prepo -dila vojaštvo, katero se je vrnilo v vojašnice, kjer so imeli navadni vojaki, pa tudi častniki nagovore, v katerih so pozivali vojaštvo, da zapusti zasedeno o-zemlje in se vrne na svoje domove. Poveljstvo laške posadke je na vse strani telefoniralo po vojaško pomoč. Vojaštvo so spravili v vojašnice, osem častni - ----- ’ a —v ^ --- ’ Ó---~ _----- ------- Žič, ki so jo popolnoma opustošili in blago do zad. - § kov pa aretirali. Vojaštvo je v vojašnicah ves ča« Nekega moža so ustrelili v trebuh in enega pa | v roko. Peljali so jih v bolnišnico. Zefkinemu Lojze- j ku, ki jj6 držal zastavo, so odsekali prsi. Drugih ne- \ sreč ni bilo. Dopoldne smo se vsi potikali Še tešči po PrvaČini, potem pa smo šli vsak na svoj dom. Fantje so si za spomin prinesli italijanske klobuke vse okrvavljene in polne laških las, ker so jih tako grabili, eia mislim, da so vsi golavL Popoldne je prišla pomoč, a naši fantje so šli vsak po svojem delu in se niso več brigali za lahone. Župnika iz Prvačme so za- ■ prli zato, ker je hotel imeti mašo, rekli so, da je vse- i ga on kriv. Popoldne je prišel avto in ga je peljal na I Gradišče, da naj ukaže fantom, da naj vržejo zasta- j yo z zvonika. Fantje so že poprej razbili vse stopnice j iu tako ni mogel nobeden v zvonik, in zastava plapo- • la še sedaj gori. Pa mislim da ne bo dolgo. Kaj je \ Italijanom če razstrelijo zvonik, neumni so za kaj ta- \ cega dovolj. ^ \ . | Danes so zaprli vse gostilne mi postavili so na \ okna strojne puške in niti dva človeka ne pustijo \ skupaj se pogovarjati. Oni mislijo, da jim Bog ve kaj j preti od naše_ strani. Vežbajo se tudi v streljanju. A- j ko bi bil našim fantom mogoč naskok, bi ne bilo treba se jim vežbati, zmestili bi Lahe brez orožja. Tisti Anglež od Maričke z Loga je tudi hodil z nami okoli, imel slovenski trak na prsih in je povsod kri - ! krvoprelitja v Trstu Ü njega kosa odnesli. Popolnoma uničena in oropana je tudi trgovina Komljanac i drug. Posebno barbarsko uničeni sta knjigarni Sikič in Trbojevič, kjer so de- j monstrantje razbili in zažgali vse police, knjige in f ostalo pohištvo pa pometali v morje. Med tem je sku- i pina arditov, med katerimi je bilo tudi mnogo reških 1 italijanašev, navalili na prostore podružnice Prve hr- | vatske štedionice in Zadružne banke, kjer so razbili izložbena okna in nato ropali. Zelo je trpela Polje -delska banka. Opustošeni so tudi uradni prostori pa-roplovne družbe Ungaro—Croata. Tolpe so razsajale popolnoma podivjane in niso prizanesle niti lekar -nam, katerih lastniki so Jugoslovani. Zelo veliko škodo so povzročili besneži na lekarni Babič. Budakova lekarna je tako opustošena in razdejana, da je sploh ni več spoznati. Demonstrantje so začeli preganjati naše ljudi. V zadnjih dveh dneh je bilo mnogo Jugoslovanov aretiranih, med njimi župnik dr. Rački, ker je na Petrov dan v molitvi za kralja Petra rekel: „Čuvaj ga Bog pred sovražniki!“ Karabinijerji so razlagali te besede tako, da je duhovnik pri tem seveda mislil na Italijane. Včeraj se je govorilo po mestu, da so te žrtve odškodnina za Split. Med Jugo -sloveni na Reki vlada veliko razburjenje. Nihče si ne upa na ulico. Doslej pa še nihče ni skušal preprečiti vandalskega divjanja D’Annunzijevih arditov. Kakor so Italijani razbili slovansko posest v Trstu in na Reki, so opustošili in požgali Narodne dome in slovenska poslopja tudi v Pulju, Pazinu, Kopru in vseh večjih'krajih Primorja. Nahujskane italijanske tolpe se klatijo tudi po deželi zasedenega o-zemlja, kjer požigajo in ropajo slovensko imetje. Ljubljana, proti italijanski podivjanosti. Vsled teh nezaslišanih opustošenj, nasilja in se je vršila 14. t. m. v Ljublja- prepevalo revolucionarne pesmi. poiiifičn® vesti. du m dal: „živijo Slovenska* nič Italijanska.“ Mislim, da imaš za danes zadosti! Poljub vsem od Zalke. m velikanska protidemonstracija. Nastopili so pri tej prot'đenionstraciji razni govorniki, med drugimi pred deželno palačo predsednik Slovenije dr. Brejc, ki je Jugoslavija. Seje ministrskega sveta v Beogra-se vršijo pod vplivom zadnjih dogodkov v Splita v Trstu. Med našimi ministri se je pokazala edinost, da treba nastopiti napram italijanski drznosti % ostrimi odredbami. — Ministrski svet je razmotrim! tudi vprašanje izvoza, središnje zadruge in pokraji»-skih vlad. Krik po časopisju o vladni krizi se j» razblinil vsled dogodkov ob J adranu. Upati je, da m bo dosegel tudi glede rekonstrukcije pokrajinski! vlad sporazum še tekom tega tedna. — Sporna točk» središnje zadruge se je omilila v toliko, da bo vršil» izvozne funkcije, dokler se ne osnuje središnja zadruga, centralna uprava. Živila se bodo nabavljala ol Kmetov po svetovni ceni. Minister prehrane more dovoliti izvoz stare koruze do 31. dec. t. 1. Danes bo zopet seja narodnog# predstavništva. Na dnevnem redu bo: ratifikacija mirovne pogodbe z Nemčijo in drugo branj» volilnega zakona. Določena je od naše vlade poseH n a k o m i s i j a za uravnavo mej s sosednimi drž* vami. V komisijo je imenovan general Dušan Steč»' novič. Prvo delo komisije bo določitev mej med Juge' slavijo in Avstrijo. Albanske čete, naščuvane in oborožen« od Italijanov, so začele sovražnosti napram naši? stražam v južni Srbiji. Pri teh spopadih pa so dožl veli Albanci občutne poraze in izgube. LDU Beograd, 14. julija. „Balkan“ javlja t Tirane, da se vedno bolj kaže tendenca albansb vlade, da pride pod vpliv italijanske vlade. Na dr»' gi strani pa se opaža, da se uporniki okoli Valon* <ßj nameri upirajo. Izjavili so albanski vladi, da bo-nastopili proti njej, ako se postavi pod italijanski ■vpliv. I Malli». Z a d u j e ves t i iz R ima govore dovolj ja-«n°' d*2 P’Annunzijev vpad na Reko v sporazum i z italijansko vlado. Sedaj namreč namera™ italijanska vlada proglasiti reške legionarje za ycdno laško vojsko ter odpraviti demarkacijsko črto ®e. in galijo. V najkrajšem času bodo smat - rali Italijani Reko kot pravomočno zasedeno po italijanski vojski. Konferenca v Spa-i. Konferenca v Spai se peča z vprašanjem dobave premoga iz Nemčije. Nemčija je predlagala, da zamore dobaviti mesečno Je 1.1 milijona ton. 2avezniki zahtevajo zvišanje te količine na 2.4 milijona ton. Upati je, da bo zbil nemški minister za zunanje zadeve zahtevo 2.4 milijona na 1.8 milijona ton. Zavezniki tudi izjavljajo, da so pripravljeni olajšat-' Nemčiji preskrbo rudarjev. Cehoslovaška. Snuje se med C e h o s 1 o v a š k o in J u-gosiavijo tajna pogodba vojaško-gospodarskega značaja. Tozadevna pogajanja se bodo začela istočasno v Beogradu in v Pragi, kakor hitro bo zaključena konferenca v Spa» in bo čehoslovaški zunanji mi roster prost. Poljska. Iz Poljske se je javilo nad pol milijona oseb obojega spola za vojna dela, med temi 100 tisoč za vojno službo. Poljska d e m e n t i r a boljševiške veso, da Iti bile ruske čete dosegle gališko mejo in ogrožale: Lvov in Varšavo. Boljševiške čete so oddaljene od Galicije 150-200 km. Poljska armada ni nikakor tako razbita, da bi ne bila zmožna za nadaljevanje boja. Vrhovni svet, naprošen od Poljske, da zanjo posreduje, se je odločil za posredovanje med Poljsko in Rusijo pod sledečimi pogoji: Vrhom svet naj določi meje in vprašanje Gdanskega in Tešma . Poljske čete se morajo umakniti na črto Grodno---Brest-Litowsk, sovjetske čete pa napredujejo do črte, ki je od prejšnje oddaljena 50 km. Zavezniki bodo pa podpirali Poljake, ako bi boljševiki prekoračiti pravo poljsko mejo. Rusija. Rusija je sprejela temeljne pogoje za trgovska pogajanja, med Anglijo in Rusijo. Anglija je nato z ostalimi zavezniki ponudila Rusiji premirje. Azija. Kemal paša, ki je žel nekaj vspehov in raztrobil splošno mobilizacijo, je sedaj s svojo vojsko na pobegu pred Grki, ki prodirajo v notranjost M rde vizije. Za nadvlado na Kitajskem se borita dve stranki z oboroženo silo. Državljanska vojna na Kitajskem je v teku. Pnevne vesti. Letošnji zlatomašMki*. Zlatomašniški jubilej obhajajo letos v naši škofiji: g. Janžekovič Lovrenc, župnik v Veržeju; g. Meško Martin, šk. duh. svetovalec in župnik v Kapeli; g. Škorjanc Franc, vpo -kojeni župnik v Slovenj gradcu. Čestitamo! Na mnoga leta! .x ... ! Kako delajo Cehi za plebiscit. V prejšnji h madžarskih stolicah Orava in Spiž pod Visoko Tatro je'ljudsko glasovanje za češko ali za poljsko državo. Češki državniki sicer niso katoliškega naziranja, toda so praktični možje, ki znajo uporabiti vsa sredstva, ki peljejo k cilju. Na Oravi in_ na Spižu je ljudstvo katoliško, verno in pobožno. Češka vlada .prireja tem ljudem romanja v češke božjepotne kraje. Od nepametnih časov so zahajali na starodavno poljsko božjo pot Censtohovo. Da jih odvrne od Poljakov, je priredila češka vlada romanje na Velehrad na^Moravsko, dala posebni vlak, plačala vso druge izdatke, in za vodnika je dala romarjem stotnika Opravil. V Pragi se je obrnil Opravil na znanega voditelja čeških katoličanov monsignora Stojana, da bi se posvetil romarjem. Poleg tega je pozvala vlada župnika Hlinko, da bi govoril romarjem. Na slavno božjo pot sveti Hostyn na Moravskem je priredila romanje iz Šlezije. Prišlo je 1600 oseb in 16 duhovnikov. Češka vlada jim je dala dva posebna vlaka z vozovi I. in II. razreda z velikimi popusti. Cehi so pač praktični možje, ki znajo delati reklamo. Učiteljstvu! Ono učiteljstvo na Štajerskem in Koroškem, kakor tudi ono, ki je v kakih tečajih, se s tem obvešča, da šolska oblastva z isto naklonjenostjo dovoljujejo dopuste za udeležbo v Mariboru, kakor za Beograd. V tem pogledu tedaj ne more delati zaprek nihče in nikjer. Treba se je le pravilno javiti in navesti čas dopusta. Vsem, kt so doposlan doslej denar, pošljemo v kratkem po pošti taborske izkaznice. .. , . , „ Za Slomškovo zvezo. Na dekanijski konierenm v Mariboru so udeleženci izrazili svoje veselje nad tem, da se Slomškova zveza razširja tudi po navi škofiji. Krščansko misleče učiteljstvo bo orgamzirano v Slomškovi zvezi še z večjo vnemo in odJočnostj Jovalo zajedno z duhovščino za umsko, nravno i gospodarsko povzdigo našega ljudstva! „Delavce" je posvetil cel članek prvemu sokolskemu nastopu v Prekmurju. Iz celega poročila odseva: žalost, mačje solze in razočaranje, ker tičji polet Sokolov v Prekmurje je bil velik dasko. Prekmurci so javno pokazali, da dobro poznajo na rodo -vem blagru nevarno ptico Sokola, radi tega so se nni tudi ognili. „Delavčeva“ trditev, da bi bil regent Sokol, je budalost, ker ga liberalni hrvatski časnik „Rječ“ naziva — jugoslovanskega Orla. Z isto pra -vico torej kot poriva regenta „Delavec“ v sokolsko gnezdo, bi ga lahko tudi „Straža“ v orlovsko. Konstatiramo, da je „Mariborski delavec“ z dne 15. julija, hujskal proti našemu I. slovanskemu orlovskemu taboru. Orlovski tabor je katoliška prireditev, pa je tudi narodna slovanska prireditev, ki i-raa namen pokazati vsemu svetu, da je Maribor slovensko mesto. Hujskanje proti slovanskemu orlovskemu taboru torej „Mariborskemu delavcu“ v narod -nem oziru ne dela posebne časti, Razun tega obiščejo ob orlovskem taboru Maribor gostje iz tujih dr -žav, jz Cehoslovašfce, Francoske, Svice, Belgije, Angleške, Amerike, Co torej „Mariborski delavec“ huj -ska proti naši prireditvi, jo to skrajno netaktno in se nikakor ne sklada, s staroznano slovansko gostoljubnostjo. Menimo pa, da se s takim pisanjem ne skla -dajo vsi mariborski pristaši .IDS. Nov vlak si želijo prebivalci ptujskega okraja. Do zdaj vozita dnevno samo dva vlaka: prvi proti Mariboru v jutranjih urah ob 5.43, drugi popoldne ob 4.09, iz Ptuja proti Središču pa ob 19. in ob 21. uri. Ako imaš torej v Mariboru večji opravek, potrebuješ za to dva dni, ako nočeš žrtvovati dve noči. Dosedanja vlaka sta res le za mestjane, ki imajo do kolodvora samo nekaj minut. Kdor pa stanuje na deželi, mora po noči od doma in pride po noči domu. Res zelo vabljivo! Za ptujski okraj se že pod staro Avstrijo nikdo ni brigal, prav po mačevsko-ravna z njim tudi naša Jugoslavija. In zakaj? Ker ni moža, ki bi storil za druge potrebne korake. Vse leta samo za zabavo in za dobičkom, bodisi zdaj ta ali oni. Veljal bi rad pred svetom eden več kot drugi, dela se pa premalo in uspeh je potem seveda samo velika ničla. Zn dijaško kuMnjo. Na gostiji Alojzij Zorman — Terezija Puh pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se je nabralo za dijaško ^kuhinjo v Ptuju 150 K. Prisrčna hvala ! Prepovedano je od deželne vlade dajati v krčmi eni osebi več ko pol litra vina, prepovedano je popivati m kaditi mladostnim (17 letnim), prepovedano je točenje po 9. uri, prepovedana sta godba in ples, prepovedano je uradovati v gostilnah ... a za vse te koristne in potrebne prepovedi se v dravski dolmi ne zmeni več nihče, no krčmarji, ne orožniki, ne občine. G krvni tajnik Slovenske kmetijske družbe, inženir Lah, si. s svojim čudnim pristranskim posto -panjem ne zna pridobiti zaupanja kmetskega ljudstva. Sem že star član Kmetijske družbe, a niti v Gradcu ni lilo opaziti, da bi kak član. pisarniškega osobja uganjal tako gnusno pol t (ko, kot jo uganja Lah., Gospodine Lah, povemo vam, čo boste uganjali tako liberalno . in samostojno politiko v pisarni Kmetijske družbe, bomo z vami govorili drugo besedo. Pojdite raje k uredništvu „Kmetijskega lista“ ali „Domovine“ Mi kmetje hočemo v svoji organizaciji nepristranske-uradnike. Ce vam je to premalo, pridemo z dokazi . - J. Br. J. Petauer se bere na sliki našega vrlega rešitelja Maribora, generala Majstra. Pa ne, da bi bil to oni „Pettauer“, ki je do preobrata v „Marburger Zeitung“ tako strupeno in tolikrat karikiral Sloven -ce, zlasti politike in voditelje? Po svetovno zaslulem shodu šentjanžkem ob Meži je naslikal med drugimi dr- Korošca in dr. Verstovška kot osla in kozla. Ce bi to imel biti isti umetnik — potem je res ironija u-sode ... Napredovanje naših častnikov. Na rojstni dan našega kralja Petra, je napredovalo v naši armadi 610 častnikov, kateri so poprej služili v avstro-ogrski armadi, ter 160 častnikov bivše srbske vojske. Re -zervni častniki tokrat niso napredovali. Za nradništvo v Macekoniji. Vlada je sklenila, da se uradnikom v Macedoni]! računa 8 mesecev službe za eno leto in da se i jim povišajo plače za 35 odstotkov. Dinar raste. Iz Dunaja nam prihajajo dan na dan vesele vesti, da dinar raste, da je dosegel liro, in jo jo že celo tudi prekosil. Lira ostaja glede vrednosti že dalje časa n e i z p r e m e n j e n a. ^ N a dunajsko borzo zelo ugodno vpliva zmaga dinarja nad liro v Cu-rihu. Mariborske vesfi. Proslava rojstnega dne kralja Petra se je v Mariboru vršila zelo slovesno. Dopoldne je knezoskof dr. Napotnik v stolnici služil slovesno sv. mašo, katere so se udeležili zastopniki uradov, vojaštvo in cibilo ljudstva. Zvečer se je v oficirskem domu vršila dobro aranžirana, in lepo izvršena prireditev v slavnostni dvorani. Slavnostni govor Je imel kapetan g. Ivanovič-Mecger, ki je proslavljal kralja Petra- kot osvoboditelja jugoslovanskih plemen izpod nemškega in madžarskega robstva. Sodelovali ste pri slavnosti ! Glasbena Matica in vojaška godba. Podružnica osrednjega urada zoper navij al ce I cen, verižni-ke, tihotapce itd. se je ustanovila v Ma-1 riboru v poslopju državnega policijskega komisarua-; ta v Razlagovi ulici in že posluje. Ta urad, kateremu ' načeluje policijski svetnik Mlekuš, bo najostreje kaz- noval vse mu prijavljene slučaje verižništva, tihe -tapstva itd. Ta urad opozarja vse trgovce, obrtnike itd. da takoj označijo cene svojemu blagu, ozir ceue svojim izdelkom v izložbenih oknih, sicer bi moral urad proti vsakemu tozadevnem prestopku postopati kar najostreje. Napisali smo te vrstice v svarilo in blagohotni opomin, da ne bi kodo vsled nevednosti trpel škodo in imel nepotrebnih n oprili k! Kožlčke Je že pokazal. V Mariboru je začel iz bajati nov časopis z imenom „Enakost“, ki je glasilo rdečkarjev. Ta listič že koj v prvi številki grize o-krog sebe vse, kar ni njegove baie. Zaganja se v ljubljansko bogoslovno fakulteto, kateri predbaeiva , da je spravila v svoje okrilje vse brezposelne kate -bete; zaganja se v dr, Korošca, katerega želi spraviti na zatožno klop, radi česa, tega sicer ne pove , toda ni težko uganiti: krepka in energična roka dr. Korošca je rdečkarjem silno na poti: obregnil se je ob dr. Leskovarja, menda zato, ker ni dobil od tega lističa centi!!kata, da je smel v imenu, mariborskega mesta pozdraviti regenta: Aleksandra, čeprav je ta listič zagledal šele 14. julija beli dan, umevno da se tudi zaganja v škofa, tudi nek profesor, naši ured -niki, Orli in Orlice mu niso všeč; pač pa hvali vse, kar diši po rdečkarjih in komunistih in se silno huduje ter protestira proti temu, ker naši Nemci in pa nemškutarji še tokrat ne bodo imeli volilne pravice v konstituanto. Pisava že koj prve številke tega lističa je tako ogabna, da bi bilo vsako prerokovanje s tem listom pod čast glasilu- kot je „Straža.“ Zrelostni izpit na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, ki se je vršil pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika dr. Poljanca, so napravili: 'Aparnik Gojmir, Bizjak Justa, Cok Olga, Dubrovič Vladimir (z odliko), Gorišek Simon (z odliko), Gradišnik Stanko, Humar Franjo, Jerončič Marica (z odliko), Kosmač Marija, Kotnik Karel, Kristl Angela (z odliko), Kristl Josip (z odliko), Križman Josip, F. Kurnik, Macarol Vida, Martelanc Vladimir, Pečar Marija, Pegan Roman, Pertot Milan, Seršen Ivo, Simončič Drago (z odliko), Suman Betka, TrebŠe Terezija, Unger Matilda (z odliko), Vodenik Matilda (z odliko), Wittine Josip (z odliko), Zega Josip, Babšek Josip, Lebič Ivan, Novak Marija; osem jih ponavlja izpit v jeseni, eden je odstopil. Občnega zbora .Jugoslovanske strokovne zveze mariborskega okrožja, ki se je vršil 11. t. m., se je udeležilo veliko število ljudi, kateri so z vso pozornostjo sledili govorom gg. prof. Bogoviča in dr. Capudra. Zlasti zanimivo ie bilo poročilo okrožnega tajnika Krepeka. Utonila sta včeraj zvečer pri kopanju v Dravi v bližini broda na Pobrežju dva mladeniča in sicer: Ivan Arhan, 16 let star, pekovski vajenec, in Domanjko Franc, 14 let star, dijak, oba iz Pobrežja. Drava zahteva vsako leto svoje žrtve. Osebe, ki bi nameravale nakupiti hišo štev. 8 v Zidovski ulici s stavbiščem 234 ter zemljiško pare. št. 96 ali hišo št. 4 v isti ulici s stavbinsko parcelo št. 229, 233, 235 in vrtom 95-1 ali oboje skupaj, naj vpošljejo v 14 dneh svoje ponudbe na mestni magistrat Maribor. Padanje cen pri manufakturnim blagu je opažati tudi v Mariboru. Tvrdka J. N. Šoštarič n. pr . prodaja blago za 20—30%, nekatere predmete pa celo za 50% ceneje, kakor poprej. Več o tem v„inscenili em dela lista. Zobozdravnik dr. Franc Kartin v Mariboru , Slovenska ulica 9 (v hiši g. Wögerer) ne bo ordini -ral od 19. julija do 3 avgusta. !. slovanski orlovski tabor v Haribors. Velik dar za naše Orle. Gospod Jožef .Kirar vinogradnik v Sent Petru niže Maribora je daroval za I. slovanski orlovski tabor polovnjak (300 1) izbornega šentpeterskega vina. Bog živi po -žrtvovaloega prijatelja Orlov! Bog živi posnemovalce ! Prenočišča na orlovskem' taboru dobiio samo tisti, ki se bodo legitimirati s taborsko izkaznico. Prenočišča za udeležence I. slovan. or-.cvskega tabora bodo skupna na slami po šolskih po I slopjih. Iz župnije se naj takoj' naznani, koliko bo • moških in koliko ženskih udeležencev. Postelje bodo \ določene pred vsem za tuje goste. Za te pa se mora i natančno naznaniti celi, naslov (fune, stan, kraj, po<* \ šia). Taborske i-zkaznice za mariborske o-! količane po 10 K razpošilja samo Pisarna odbora za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru, Koroška costa 1, I. nadstropje. Župnim uradom, kakor tudi po -sameznikom se dopošljejo v komisijo, torej ni treba pošiljati denarja naprej. Ker se računa ravno iz mariborske okolice na veliko udeležbo, je treba, da si 5 more vsak izkaznico še pravočasno preskrbeti., Vstopnice na tribune k gledališki pred . f stavi, h koncertu se morajo naročiti vse vnaprej v ? pisarni v Mariboru. Kdor hoče imeti kakšno vstop -j mco, naj se požuri z naročbo. 7 0 0 hrvatskih d i j' a k o v pride na or -! lovski tabor v Mariboru s posebnim dijaškim via-i kom. Kuharji in kuharice, ki so se javili, , dobijo po pošti naznanjeno, kdaj in kje bodo v službi, j V vojaških kuhinjah se bo kuhalo samo v nedeljo, po i potrebi tudi v soboto. — Prijavljeni, ki ne dobijo po-f živa po pošti, ne morejo dobiti posla, i P. n., ki so vložili prošnje za šotore na Tiezn« } hai1 se oglasijo od petka naprej v pisarni, da poclpi -Sejo pogoje in uredijo potrebno. Mariborska eskcmptna banke v Mariboru, Sgggrìf. TaScfon ÉHf, 16. Pcidruiiiic® : mm iß SOBOTA. Spraievna * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti na]? ugodnejšemu obrestovanju. Kuml® lira §»rodal§§: Devize, valute, vrednostne papirje itd» Izdal© ; Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta» Daf@ prodni»© : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Dai© brodite: Pod najugodnejšimi pogoji. PP®VZ©lß® 5 Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. 20 Bff»aZG9FWSM IM naznanijo. Rasna s lesarski mofster in stavbeni podjetnik v KcEgrtoifi utici 59 v nmmouu Se priporoča za popravila Id za napravo novih stavb za točno izvršitev g-SS&SEBdS Zaboje (bište) za zrnje, okopane na zaklep, tunke ali eeže (kible) za è p» h proda Slati j a Lah, Maribor, Glavni trg 4. Sl&E&E&S&E d ;Ia]K MILO. KAYA, SLADKOB v kockah 5S3 po znižani ceni pri Ignac Tischler, Šarite Aleksandrova cesta 19 ____i cm Er» *es URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna. JAN IGNACIJ, MARIBOR GRAJSKI TRG v gradu (Burg). Lepa register kasa in moške kolo se proda po nizki ceni v Maribora, Orežcova ulica it. 1 na dvorišča. 570 Amerikanski jonrnaii dostavnega knjigovodjtva za trg. in ind. podjetja. Pod „Journal“ na upravo lista. 571 Hrastovi mlinski kolesni podstavki (Mühlgründel Eh hen), dolgi po 4 60 m, 4 m, 5 40 m s čepi (Zapfen) in oklepi (Singe), dva dvovozua cilinder-vitla (Haspel) z vratili (Welle) lesena koiesa razne velikosti na prodaj. Ogleda se lahko vsak dan od 8. do 12. me predpoldne v tovarni za smodnik v Špilju. 560 wmmxmMmmGmmmmmmmmimmtawi Na prodaj je izvrstna pec kolače) in sušenje sj.dja s šestimi lesami ; zunaj železna, znotraj obzidana g Samotno opeko, takozv. ,WelBÌa-Befonnwerke“. Postavi B6 lahko kjerkoli, je pa kolescih, ter takoj porabna. Služi vsake vrste kurivo. Točno navodilo zraven. Le malo rabljena. Več pove lastnik F. S., Jorski vrh 1 pošta Gor. Sv. Kungota 564 SVINJSKO mast zajamčeno la. po najnižjih dnevnih cenah na debelo prodaja J. Gigovič, Maribor, Glaini trg 21. 551 573 ŽARNICE 220, 150, 120, 115 in 110 voltov, eno- la pol vatne, visoke la normalna svet-ljlvoati se v vsaki mnsžiai se dnavaih cenah promptno dobavijo. Naročila i promptno dobavijo. Naročila bìw- pomit efelastt?. icone, elektrotehnik sedaj LJUBLJANA* Sloiftškoua ul. 5 POZOR! POZOR — K. Worsche, Maribor tE>«ap*«laa «lira SO. Ue!etrgoy§üia z manufakturnim blagem. “ Pripore in svoj® to&mtm sai©» po jais© s n ila bi ih cena Si« Po mmI minufakturico fetes©674 ie dospelo iz inozemstva in se dobi pri J. N. Sester K« Maribor, Gosposka ul. 5. Sukno la moške obleke, meter K 220—, 260 —, 300'— itd. Hlačevina za moške obleke, meter K 70 —, 80—, 100 — itd. Izgotovljene molke obleke, suknene K 1500-—, 1800'—, 2000'— itd. Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600—, 700’—, 800'— itd. izgotovljene moške hlače iz hlačevine, K 140-—, 160—, 180 — itd. Izgotovljene hlače za dečke, K 60 —, 70-—, 80—. Flavina, močna, meter'K 42-—, 48-— itd. na dveh straneh tisk, meter K 50 —. -v ' • ■ ' j ' j \ J ' /'■ “ ' ' Pri stari zalogi so se cene primerno znižale. Velika izbira perils in pletenin lastnih izdelke??. BEACIM r AVITOQUE mmm eTJ/vS č ERDAl čistilo za čevlje, sortirano, Vazelino surovo v sadih, Vazelino belo v sodih, Vazelino rumena v sadih, Fiaumruss v sodih, Bebenschwarz v sodih, Sidol ip bencin oddaja po nsjnižji ceni PETROLEJSKA DRUŽB* J. MAHÖRKO. MARIBOR Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel zastopstvo' minorata© raffinerie Dravograd fer imam zmiraj v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete za nadrobno razprodajo. V zalogi imam nadalje po n jnižjih dnevnih cenah vedno najboljše špecerijske in kolonijalna pridelke in bode pri móni vsak najboljše pestrežen. Jatefe Pr»»as, Ma-rifeor (preje QaaMt-ileat) trgovina z mešenim blagem, Gosposka ulica 565 STROJMO OLJE S S S X J? TOVOf Masi 5 >