89. številka. Ljubljana, v sredo 18. aprila. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan ivfčor, izim&i pedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto lo gld., za pol leta 8 gld.. /;i <'. t it lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce l gld. IO kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ču se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. a n i 1 a plačuje se oa cetirisiopne pnn-viMe po o ki., ie se oznanim jcubjimui usna, |iu o *r., - Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Rndolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba' U p rja v n i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I,ju M jani 18. aprila. Nova romunska vlada imela bode, kakor se kaže, še jako velike težave. Nemiri v Bukureštu, ki so se bili pojavili pod prejšnjo vlado, ti se res več ne ponavljajo. Nekaj zategadel, ker nova vlada jako strogo postopa ter ni lahko kak punt v Buka-reštu mogoč, kjer je mnogo vojaške sile pri rokah. Začeli so se pa neredi mej kmeti in se vedno bolj razširjajo. V poslednji seji zbornice je mmisterski predsednik sam priznal, da so nemiri mej kmeti jako resni in nevarni. Poročila, da nemiri ponehujejo se ne potrjujejo, ampak godi se baš nasprotno. Za vlado je pa naj-težavneje, da se niti na vojake prav zanašati ne more. Več polkov je že morala premestiti, ker se je bala, da ne bi potegnili s puntajočimi kmeti. Tako že postaja dvomljivo, če bode vlada mogla napraviti red. Nad 200 posestnikov in tujih zakupni kov bežalo je že v Bukurešt in zahteva od vlade pomoči proti upornim kmetom. Uzrok nemirov je žalosten položaj kmetskega stanu v Itumuniji. Kmet je popolnem zaviseu od veleposestnikov in odrtnikov. Ko so 1829. 1. Rusi bili zaseli deželo, bilo je vse v neredu v pridunav-skih kneževinah. Tedaj ni bilo v deželi nobene varnosti. Zločinci se neso zasledovali, vlada jo celo podpirala njih delo in ž njimi delila, kar so nabrali in naropali. Uradništvo bilo je podkupljivo, prebivalstvo se je pa slepo uklanjalo trrškemu sultanu. Ruski general Kiselov je izdelal tedaj orga-nični statut. Kakšen je bil ta organičen statut, si lahko mislimo, če se le malo ozremo na razmere, kakeršne so bile v Rusiji za carja Nikolaja. Bojarjem in duhovščini so se dale vse pravice, kmetu se je pa naložila tlaka. Kaj je moral rumunski kmet vse prestati, tega še nikdar zvedeli ne bomo, ker so vsi rumunski zgodovinarji jako pristranski, ker so sinovi privilegovanih rodbin. Osem let pozneje so gori omenjenemu generalu hoteli postaviti spominek v Bukureštu, da je vse tako lepo uredil v Rumuniji, a je odklonil to čast. Nekateri ruski listi baš sedaj s tem zagovarjajo njegovo de lovanje, a ne pomislijo, da bi mu spomenik bili postavili bojarji, katerim je res mnogo koristil s svo- jim organičnim zakonom. Pod takimi razmerami se je kmet še bolj spridil, če ni bil že dovolj sprijen pod turško vlado. Leta 1848., ko se je puntala skoro vsa Evropa, so se tudi rumunski kmetje nadejali, da se bode zanje kaj na bolje obrnilo, a so se motili. Še le 1864. leta so se začele uvajati neke reforme v Rumuniji, ki so imele namen zboljšati stanje ru-munskega kmeta. Tedaj je vodil rumunsko vlado knez Cusa, katerega so bojarji iz vsega srca sovražili. Mož je imel jako dobre namene, a premalo je poznal značaj rumunskega naroda in zaradi tega reforme njegove neso obrodile zaželjenegu plodu ! Samostanom so odtegnili mnogo zemlje iu jo razdelili mej kmete, odpravili so tlako. Pri tem seveda vlada ni jemala v poštev slabih lastnostij rumunskega seljaka. Ko je kmet dobil nekaj zemlje in več svobode, začel je pijančevati in zi-nemarjati obdelovanje zemljišč. Kmalu zagazil je v dolgove in ni mog^l plačevati davl:ov. Sedaj so se pa pojavili odrtniki v deželo. Na Balkanu, kjer se židje še neso tako mnogobrojno naselili, kakor v Galiciji se z odrtništvom najbolj bavijo Grki. O njih že pregovor pravi, da vsak Grk za devet Židov. Kmalu so 8i te kmetske pijavke prilastile večino kmetske zemlje iu sklenile s kmeti, prejšnjimi posestniki, pogodbe, po katerih so jim morali obdelovati zemljo za malo plačilo. Ker je pa Grk navadno trgovec, je pa gledal, da je kmet navadno vse zapil pri njem. Od 1878. leta začeli so se pa še židje pri seljovati v deželo , ker jim je to dovoljeno po Be-rolinski pogodbi. Grki in židje so od tega časa vzajemno odirali narod, ki je vedno bolj božal. Liberalna vlada Bratianovo je pa podpirala baš te pijavke, kakor skoro povsod lažiliberalne vlade podpirajo židovstvo. Pri tacili razmerah ni čudno, da je kmet začel puntati se. Posebno ker so zadnji čas ga še šuntali razni tuji agitatorji, propovedo-valci socijalizma. Agitatorji so pripovedovali narodu, da je pokojni knez Gusu zapustil vsakej občini 5000 frankov, katere je pa Bratiano spravil v svoj žep. Malo omikan rumunski kmet je kaj tacega rad verjel in ni čuda, da je segel po cepci in se uprl oblastveni [»red vsem pa napal posestnike in druge oderuhe. Vlada sedaj obeta kmetom razne reforme, da bi jih le pomirila. Jako dvomljivo je pa, da bi se jej to posrečilo. Sedaj zna z vojaško silo zatreti ustanek, a pri volitvah pričakovati je novih nemirov. Kako se bodo te bomatije rešile, še sedaj nikdo domnevati ne more. Utegnejo celo napraviti velik državni prevrat, ki bode upliva) tudi na druge dežele balkanskega poluotoka, zlasti ker se bode Rusija tudi znala okoristiti sedanjih razmer. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. aprila. V brambenem «lr%uTiio%l>or.*«kciii odseku izjavil se jo hrambe ni minister Welserheimb, da se bodo prvi letnik reserve in prvi trije letniki nadomestne reserve le Uredno sklicali. Navadno jih pa ne bodo pridržavali pii vojski. Pojasnjeval je, da se v drugih državah reserva bolj sklicuje, kot pri nas. Dt se nov z;ikon n^ bode zlorabil, zato je jamstvo v budgetni pravici. Hackelberg je pa predlagal, da bi se veljava novega zakona omejila na dve leti. Odsek je vsprejel vltiduo predlogo nespremenjeno. Ilackel-bergov predlog pa zavrgel. Vstavi h* države. V Ni*l»Mltcj skupščini bila je huda debata za8tran določbe, da mora vsaj 10 dinarjev davka plačevati, kdor volt v občinske zastope. Mnogi govorniki so zahtevali splošno volilno pravico in gotovo bi se bila večina izrekla zanjo, da ni minister notranjih zadev se izjavil, da bi vlada v tem slučaji umaknila vso občinsko predlogo. Pri Dubnici prišlo je sedem l»olgui**kili emigrantov čez mejo in so skušali narod spuntati. Žandarji so tri prijeli, štirji so pa ušli. V Rumuniji zbirajo se Bolgari oh Dunavu in se pripravljajo, da bi čez Dunav udrli v Bolgarsko. Ravno tako jih je že mnogo zbranih v Pirotu v Srbiji. Pa tudi v Turčiji je mej bolgarskimi emigranti veliko gibanje. Kakor se kaže, hočejo sedaj napeti vse sile, da bi podkurili ustajo v Bolgarskej. Pa tudi v Bolgariji -samej vladi sovražni elementi pridno delujejo. Mej narodom in mej vojaki s« širijo proklamacije proti Koburžanu. „Pol. Corr." je izvedela, da v Jassy iz južne ■ tiisiji' prišli potniki pripovedujejo, da se 19. ruska peš-divizija približuje avstrijski meji. iz Varšave LISTEK. Otci in sinovi. Poznan. Ruoki spisal J. .S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. XXVI. (Dalje.) Noč bila je slaba za Bazarova . . . Huda vročina ga je mučila. Proti jutri postalo mu je laglje. Prosil je, da bi ga Arina Vlasjevna počesala, poljubil jej je roko in izpil dve žličici čaja. Vasilij Ivanovič se je malo oživil. — Hvala Bogu ! trdil je. Nastopila je kriza . . . prošla je kriza! — Ej, misliš! rekel je Bazarov. — Kaj po meni ta beseda! Našel si jo, rekel: „kriza" in po-tolažen si. Čudna stvar, kako človek še v besede veruje! Ako mu reko, na primer, norec in ga ne nabijejo, — užalosti se; ako ga imenujejo modrijana, pa mu ne dade denarja — zadovoljen je! Ta mali govor Bazarova, napominaje na prejšnje njegove „izreke u, razradostil je Vasilja Ivanoviča. — Bravo 1 Krasno rečeno, krasno ! uskliknil je, ter delal, kakor bi ploskal. Bazarov nasmehnil se je žalostno. — Torej, kako misliš, rekel je, — ali je kriza prišla ali nastopila? — Bolje ti je, to vidim, to me veseli, odgo voril je Vaslilj Ivanovič. — No, krasno! Veseliti se ni nikedar hudo. A k njej, saj pomniš si-li poslal ?j — Poslal, seveda. Izpremena na bolje ni trajala dolgo. Napadi bolezni so se ponovili. Vasilij Ivanovič sedel je poleg Bazarova. Videti je bilo, kakor da bi neka posebna muka trpinčila starca. Pripravil se je večkrat, da bi govoril — a ni mogel. — Evgenij! izpregovoril je konečno: — sin moj, dragi moj mili sini Ta navadni naziv uplival je na Bazarova . . . Obrnil je malo glavo in vidno skušaje, da se reši teže, ki mu je stiskala duha, rekel: — Kaj je> oče moj ? — Evgenij nadaljeval je Vasilij Ivanovič, ter pal na koleni pred Bazarova, dasi ta ni odprl očij in ga ni mogel videti. — Evgenij, sedaj ti je bolje, ako Bog da, ozdravel boš: a okoristi se s tem časom, potolaži naju z materjo, izpolni dolžnost kii- j stijana! Kako mi je teško o tem s taboj govoriti, to je strašno, a še strašneje je . . . pomisli, na veke, Evgenij . . . pomisli, kako . . . Glas je starčku zamrl, n po obrazu njegovega sina,, dasi je še ležal z zaprtimi očesoma, švignilo je nekaj čudnega, — a zdi se mi, da še ni treba tako hiteti. Ti praviš sam, da mi je bolje. — Bolje, Evgenij, bolje. A kdo to ve, saj je vse v božjih rokah, a izpolniv.ši dolžnost . . , — Ne, počakal bom, prekinil ga je Bazarov. — Istih mislij sem s taboj, da bo nastopila kriza. Če sva se pa zmotila, kaj to de! Saj tudi nezavestnim^ odpuščajo. — Prosim te, K v genij . . . — Počakal bom. Sedaj pa hočem spati. Ne moti me! In položil je glavo na prejšnje mesto. Starik je ustal, sedel na stol in prijemši se za brado jel si grizti prste . . . Ropot voza s peresi, oni ropot, U i se tako lahko opazi v vaški ti-hoti, vzdramil mu je nenadoma sluh. Bliže in bliže drvila so se lahka kolesa, že ^e je slišalo k'hauje konj . . . Vasilij Ivanovič skočil je po konci in pohitel k oknu. Na dvorišče njegove hiše pridrdrala je s štirimi kenji uprežoha kočija z dvema sedežema. je pa zvedel omenjeni list, da ruska vlada še vedrin mnogo gleda na to, da se /boljšajo strategično važna občila v zapadnih pokrajinah. Sedaj grade šest reliefih cest, za katere je muiistrstvo dovolilo 1,085.000 rubljev. — Vlada bode razlastila vse posestnike sela Remerton blizu Varšava. S tem bode pridobila 90O0 oral zemlje za vojaške namene Tu se bode napravil ostrog za čete Varšavskega vojaškega okraja. — Pomorsko ministerstvo hoče pomno žiti število pristanišč 1 vrste. Zlasti ob Črnem morji hočejo napraviti več velicih pristanišč. Posebno se hoče povekšati pristanišče v Sevastopolji. Na Kreti se močno agituje za zjedinjenje z Grško. Agtatorji pripovedujejo narodu, da se Tut-čija najbrž ne bode niti ustavljala, ako spode gu-bernatorja in proglase zjedinenje z Grško, saj se tudi ni ustavljala zjedinenju Bolgarije. Agitacije podpira na skrivnem Grška, če se tudi javno kaže nevtralno. Grkom se cede sline po lepem otoku, pa se boje vojne s Turčijo. V Kalij niisUej zbornici je Martini inter-peloval vlado zastran afriške politike, general Poz-zolini pa, kaj misli storiti vlada za varstvo Masave. CriBpi je odgovoril, da bode v kratkem predložil diplomatične listine o tej zadevi in pojasnil, kaj bode storila vlada za varstvo svojih posestev v Afriki. O ufniškej kancelarskej krizi se sedaj toliko ne govori, ker se je cesarjevo zdravje na slabše obrnilo. Razpravlja se pa že vprašanje, kako se bode potem politika zasukala, nko sedaj umrje cesar Friderik. Cesarjevič je jako naklonjen Bismarcku in slednji bode najbrž samovoljno zopet vladal v Berolinu. Notranja politika se bode dalje zibala v tiru reakcije, vnanja pa bode ostala nespremenjena, ker nanjo dosti ni še uplival cesar Friderik. Dopisi. 'A Dunaja 14. aprila. [Izvirni dop.| Slavni vladika J. J. St rossniaver poslal je predsedniku „Slovauskega pevskega društva" na Dunaji gospodu L. Bouch al-u sledeče zahvalno pismo: „Velecenjeni gospodine! Hvala Vam liepa na krasnoj čestitci, koju mi prigodom zlatne moje mise a na ime slavnoga slovenskoga pjevačkoga družtva v Beču priposlati iz-voljeste. Nemanja hvala slavnomu družtvu i na tom, Što je krasnim svojim pjevanjem uzveličalo bečku svetčanost u slavu moga svećeničkoga jubileja. Ako Bog dragi dade, mi Slaveninećemo propasti, samo treba dasafcuvamo živunašu vjeru, i da brat s bratom uviek pristaje. Budemo li složni i značajni, naša je budućnost. Bog dragi blagoslovio slavno Vaše družtvo a vriedne njegove članove svakim dobrom obilno nadario! Sa bratskom Ijubavju Vaš St ro ss may er s. p. vladika. U Djakovu 27. m. 1888. I/ Mreunje V;i«-i v Itohiiiji 1G aprila. [Izv. dop.] Že dolgo se je izražalo v merodajnih krogih mnenje, naj bi se šolski mladini tukajšnje dvorazredne šole napravila zastava. Govorilo se je, a storilo malo. Letos pa je imel napočiti čas, čas vstrajnega delovanja. Začetek je težak, veli že star pregovor. To je predobro vedel gospod Pretnar, nadučitelj, kateremu so razmere v našem kraji dobro znane. Ljudstvo je revno; v potu svojega obraza preživi mož svojo družino in še to težavno. Teh zaprek, katere so mu pot že več let zapirale, se omenjeni gospod letos ni prestrašil. Iskal je povsod prilike, da je ljudem razjasnjeval korist in važnost šolske zastave, katera ne bi le za mladino bila pristno vzgojevalno sredstvo, ona bi bila tudi za občinstvo lep vzgled k napredku. Ko bi bilo našega občinstva gmotno stanje boljše, nego je, bi ne trebalo toliko skrbi; ljudstvo kaže dobro voljo. Klub ne baš ugodnim razmeram je gospod Pretnar si naložil težavno breme in začel nabirati denar za zastavo. Grenka je bila pot od biše do hiše, od vasi do vasi do vasi. Sem ter tja je tudi zastonj odprl vrata, ali dobil komaj imenovanja vredno svoto Ali to ga ni prestrašilo. Z vstrajnostjo hodil svojim potom dalje in nabral 146 gld. Če pomislimo, da pripada naši šolski občini le 6 vasij, smelo trdimo, da je marsikdo po zadnje krajcarje v žep segel, da je le postal, če tudi majhen deležnik zastave. In sedaj jo imamo krasno in lepo. Blago je fino, svilen damast. Strani zastave krasita dve zali podobi sv. Alojzija in Matere Božje. Zastava je toli lepa, da mora vešč strokovnjak s ponosom upreti v njo oko. Šolski mladini bode ona neprecenljiv zaklad. Kako prijetno je, gledati mladež, ki v raznih sprevodih koraka z zastavo. Čast in hvala tedaj vsem, ki so pomogli, da se je toliko časa že osnovana ideja vender jedenkrat uresničila. Vso čast pa pi je stekel gospod Pretnar, kateri je žrtvoval vse moč', da je dosegel svoj namen. Naj bi ga v tem posnemali tudi drugi učitelji! A. B. Domače stvari. — (Iz Rima) se brzojavlja: Da je papež vsprejel romarje hrvatske pod vodstvom Strossmaver-jevim, vzbudilo je splošno presenečenje. Državni tajnik je vedel, da bode gospode v Pešti nemilo zadelo, ako bode Strossmaver predstavil Hrvate sv. očetu. V Pešti so namreč želeli, da bi Strossmaver ne dobil zadoščenja, da bi se njegove cerkveno-politične ideje v avdi-jenci papeževi priznale pred vsem katoliškim Bvetom, in gospodje Madjari so si bili toliko kakor gotovi, da se bodo v Vatikanu ravnali tako, kakor oni žele. „Osservatore" je tudi že pisal, da se za hrvatskih romarjev avdijenco pričakuje nadškof Zagrebški, kardinal Mihalović. A upliv Stros8mayerjev pri Vatikanu bil je moč-neji, nego veleposlanika grofa Paara. Osobe, potezajoče se za vladiko Djakovskega spo-minale so papeža na zasluge Strossmaverjeve za konkordat s Črnegoro, novo katoliško škofijo v Baru in za vse Slovane. Ako se mu torej slovesni vspre-jem odreče, razžaljeni bodo vsi, ki ga časte in ljubijo. Lev XIII. uvaževal je to in v avdijenci jako laskavo vsprejel romarje hrvatske pod vodstvom Strossmaverjevim. Kardinalu Mihaloviču na to novico ni preostajalo nič druzega, nego naznaniti, d a je, obolel., Seveda bolezen ni nevarna, ponesrečena avdijenca pri papeži šinila mu je v ude, kar bode pa kmalu odleglo. O vsprejemu samem se piše iz Rima: Papež prišel v dvorano, spremljan po svojem dvoru in 8 kardinalih ter vsprejet z na-udušenimi »živio!" Prisotni so bili tudi drugi Slovani, mej njimi knjeginji Sapieha in Sanguako. Vladika Strossmaver pozdravi papeža v navdušenem govoru, conte Vojnović pa prečita adreso, ki je papeža ganila. Papež pozdravi Hrvate kot sinove sv. Petra, rekoč, da nič ne more ločiti Hrvatov in drugih Slovanov z niegovo ljubeznijo. Hrvate z vsemi drugimi Slovani, katere on toli ljubi, postavil je pod okrilje sv. Cirila in Metoda. Potem vršilo se je poljubovanje roke iu noge. Papež, ki je bil izredno ljubezniv in dobre volje, pogovarjal se je pri tem s Strossmayer-jem, drugimi škofi in z Vojnovićem, potem pa podelil svoj blagoslov in odšel mej živioklici. Pred Vatikanom pričakovali so slovanski romarji 8trossmayerja in mu priredili burno ovacijo. — (Umrl) je danes zjutraj v Ljubljani g. Ivan T is en, v 70. letu dobe svoje. Pokojnik bil je jako poznata in spoštovana osoba v vseh narodnih in trgovskih krogih Ljubljanskih. Lahka mu zemljica! — (CesariČinja Štefanija) peljala seje včeraj zjutraj ob 8Va uri v Miramar, zvečer pa nazaj in je v Št. Peter dospela ob 9. uri 15. m. Vlak stal je Št. Petru tri četrti ure. Gostilničar na tamošnjem kolodvoru, g. Kovač, serviral je visoki gospej raznovrstna okrepčila. Na kolodvoru bila je zbrana vsa tamošnja inteligencija ter visoko gospo pozdravljala z navdušenimi živio- in slavaklici. — (G o s p. Janez Šubic), prof. na obrtni šoli v Kaiserslauternu dobil je dne 12. t. m. od cesarjeviča Rudolfa naročilo za jed naj s t slik za „Oest. Ung. Monarchie in W"ort und Bild." Predmeti slikam &o večinoma s Krasa in iz Goriške okolice. Gosp. Juriju Š u b i c u , sedaj bivajočemu v Parizu, dal je cesarjevič Rudolf naročilo za trinajst slik, predstavljajoče narodne običaje po prof. Urba8ovem tekstu. Mej temi slikami bode jedna v barvah predstavljala noše (aquarell). — (Družba sv. Cirila in Metoda.) G. Josip Ciperle meščanski učitelj na Dunaji, je podaril vsoto 12 gld., ki mu je kot tajniku za troške izplačal slovenski klub v Beči, družbi sv. Cirila in Metoda ter jo po tajništvu izročil vodstvu. Slava vrlemu rodoljubu, ki bo tudi na ptujem spominja naše družbe. — Peticijo za versko narodno šolo v zmislu vodstva so na dalje poslale podružnice : Pod-grad v Istri, Šent Jurij ob južni železnici na Štajerskem, Izvanakademiška v Gradci, Trst moška in ženska, Gornjigrad iu Šoštanj v Šaleški dolini na Štajerskem, podružnica za Dornberg, Prvačino iu Gradišče na Goriškem. Dozdaj dospele peticije so bile dne 16. aprila poslane na Dunaj. — (Kersnikovo povest „Rojenica",) objavljeno v češkem prevodu g. Ogojislava v „Slo-vanskem Sborniku" ter v nemškem g. Bogomila Kreka v Brnskem „Beobachter" in v „SUdsteirische Post", prinaša zdaj Dunajski polumesečnik „An der schbnen blauen Donau" se snimkoma g. Kersnika in g. Kreka. Pri tej priliki naj bode še omenjen B. Krek-ov članek „Ein neuer Beitrag zur Litteratur des LenorenstofTes. (Aus der slavisehen Volkspoesie)" v Lip8kem „Magazin ftlr die Litteratur des In- und Auslandes". Ne ponaislivši, kaj to pomeni, hitel jo nekako brez- | miselno vesel na prag. .. Lakaj v livreji odprl je vratica kočijina; gospa s črnim pajčolanom in črno mantilo izstopila je iz nje ... — Jaz t>em Odincova, rekla je. — Ali je Ev-gonij Vasiljič živ? Ste-li vi njegov otec? Pripeljala sem s saboj doktorja. — Dobrotnica ! uskliknil je Vasilij Ivanovič in zgrabivši njeno roko, pritiskal jo krčevito k svojim ustom, mej tem, ko je zdravnik, kojega je pripeljala Ana Sergčjevna, majhen človek z očali in z nemškim obrazom, počasi lezel iz kočije. — Živ je še, živ moj Evgenij, iu sedaj bo rešen! Žena! Žena! ... K nam prišel je angelj iz neba . . . — Kaj je moj Bog ! zajecljala je starka pri-hitevša iz sobe za goste. In ničesar razumevši padla k nogama Ane Sergejevne ter začela kakor poljubljati njeno obleko. Kaj delate, kaj! ponavljala je Ana Sergčjevna a Arina Vlasjevna je ni poslušala. Vasilij Ivanoviji pa je le ponavljal: „augelj! angelj!" — Wo iBt der KrankeV Kje pa je pacijent? vprašal je naposled nekamo nejevoljno doktor. Vasilij Ivanovič se je zavedel. — Tu, tu, pro- sim za manoj, vvertherster Herr Collega, dostavil je j po stari navadi. — E? dejal je Nemec in se kislo zarezal. Vasilij Ivanovič pri vel ga je v kabinet. — Zdravnik od Ane Sergčjevne Odincove, rekel je, priklonivši se k ušesu svojega sina, — tudi ona je tu. — Bazarov odprl je najedenkrat očesi, — Kaj si rekel? — Pravim, da je Ana Sergčjevna Odincova tu in, da ti je pripeljala tega gospoda doktorja. Bazarov ozrl se je na okolu. Ona je tu . . . hočem jo videti . . . — Videl jo boš, Evgenij, a najprej treba se je pogovoriti z doktorjem. Povedal jim bom vso zgodovino bolezni, od tedaj kar je Sidor Sidorič odšel (tako so nazivali okrajnega zdravnika), in napravila bodeva malo konzultacijo. Bazarov pogledal je Nemca. — No, posvetuj ta se skoro, a le ne latinsko, jaz namreč vem, kaj se pravi „jam morirur." — Der Herr scheint des Deutschen machtig zu sein? začel je novi učenec Eskulapa obračajo se k Vasiliju Ivanoviču. Govorite raje rusko, — Ich ... habe . rekel je starec. — A, a! takli je takii torej . . . Prosssim . . . — In posvetovanje se je pričelo. Čez polu ure u stopila je Ana Sergčjevna v spremstvu Vasilija Ivanoviča v kabinet. Zdravnik jej je zašepetal, da o zdravljenji niti misliti ni. Ozrla se je na Bazarova in obstala mej vratmi tako jo je porazil ta razjarjeni in tedaj že mrtvi-Časti obraz z vanje upitima očesoma, Neki mrzel in mučen strah se je je polastil; misel, da bi tega ne občutila, če bi ga bila res ljubila, šinila jej je v glavo. — Hvala vam, dejal je prisiljeno, — tega nesem pričakoval. To je dobro delo. Poglejte, še jedenkrat sva se videla, kakor ste obečali. — Ana Sergčjevna bila je tako dobra, začel je Vasilij Ivanovič . . . — Oče, ostavi naju. — Ana Sergčjevna, ali dovolite? Zdi se mi zdaj . . . Pokazal je z glavo na svoje iztegneno, slabo telo. Vasilij Ivanovič je odšel. — No, hvala vam, ponovil je Bazarov. — To je carsko! Pravijo, da carji tudi umirajoče pohajajo prih.) — ^Stritarjevih 7 branih spisov) izšel je 42 snopič. Vsebina: Preširen (konec). — Pogovori. — (Okrajnim šolskim nadzornikom) za Ptujski mestni okraj imenovan je Tschanet. ravnatelj tamošnje gimnazije. — (Os ep nice.) V zadnjih 24 urah za osep nicami zbolela: 1 ženska. Ozdravel: Nobeden. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 7 moških, 2 ženski in 9 otrok. Skupaj 18 osob. — (Gospod dr. Ig. Klemenčič) v Gradci objavil je v sejnih poročilih c. kr. akademije znanosti na Dunaji sledečo razpravo: Ueber den Glim-mer als Dielektricum. Leks. 8°. 24 str. — (Predavanja na polji slovanske filologije) v letošnjem poletnem tečaji. Gradec: Krek, Upliv kristjanstva na jezik in bajeslovje (mythos) Slovanov. — Filologične vaje. Zagreb: Maretić, Primerjajoče oblikoslovje staroslovenskega jezika. — Selišča in plemena slovanskega naroda od VI. do IX. veka. — Pavič, Slovnica hrvatskega jezika. — Književnost hrvatska. — Slovniške vaje. — Celestin, Oblikoslovje ruskega jezika. — Oblikoslovje češkega jezika. — Izbrane časti iz ruskega in češkega berila (krestomatije). — Praga: Hat-tala, Najvažnejše časti nauka o jednovitih stavkih v obče in osobito o čeških. — O razmeri epične poezije k zgodovini v obče in osobito k Češki. — Gebauer, Književnost češka. — Zgodovinska razklada češke sprege. — Polivka, Pregled spominkov (pa-metnikov) staroslovenskega jezika. — Lvov: Pilat, Zgodovina poljske književnosti od 1. 1820 —1850. — Glasoslovje poljskega jezika. — Pismene vaje iz zgodovine poljske književnosti. — Ogonovsky, Zgodovina ruske književnosti v XVII. in XVIII. veku. — Razlaga Nestorovega letopisa. — Slovansko bajeslovje (mitologija). — Kalina, Kritični razklad evan-gelja Zografskega. — Filologične vaje. — Vra tisi a v a (Breslau): Nehring, Izbrane časti staroslovenskega jezika. — O Cirilu in Metodiji, svetnikih. — Zgodovina poljske in ruske književnosti XVIII. iu XIX. veka. — Filologične vaje. — Na Graškem vseučilišči še predavajo Slovenci: Šubic, O ine-teorologičnih elementih, — Klemenčič, O galvano-meri, — in Stanonik, Theologia dogmatica. — (Zagrebški mestni zbor) bil je sklenil, da se zgradba velike vojašnice odila domačemu konzorciju. Zgradba bi bila vsled tega sicer za 27.000 gold dražja, a denar ostal bi doma in domači obrtniki bi kaj zaslužili. Tega sklepa pa hrvatska vlada ni potrdila, marveč naložila mestnemu zboru, da mora s Schomannom iz Budimpešte do 26. t. m. skleniti pogodbo. Tako bode prišlo, da domači obrtniki ne bodo dobili zaslužka in da pojde denar v Budimpešto. — (Za II. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se prične s 30 aprilom t. 1., izžrebani so naslednji glavni porot niki: Lakner Matija, pos. iz Maverla; Vehove Alojzij, obč. predstojnik z Rake, Čurk Franc, pos. iz Loke; Keržičnik Anton, posestnik iz Mokronoga; Schlei pach Mika, pos. iz Vel. Loke ; Lavrinšek Janez star. pos. iz Krškega, Rezek Ive, pos. iz Krašnivrha; Šenica Franc, pos. iz Spod. Šice; Adlešič Ivan, pos iz Adlešič; Znidaršic Janez, pos. iz Brega; Bežek Janez, pos. iz Metlike; Grahek Josip, pos. iz Ko čevja; Brinskelle Andrej, posest, iz Poljanske; Kle menčič Josip, pos. iz Št. Vida; Škarja Franc, pos. iz Mirne; Zupančič Janez, pos. iz Dvora, Bare Pavi pos. in trgovec iz Predgrađa; Tomazin Jakob, pos iz Gradič; Kaduuc Janez, pos. iz Žužemberka; Rom Matija, pos. iz Srednje vasi; Pečjak Josip, poa. iz Hinj; Resetič Janez, pos. iz Tomažje vasi; Kapš Janez, meščan iz Črnomlja; Uhan Anton, pos. iz Rodenj; Piškur Josip, pos. iz Škovca; Pakiž Primož pos. in mlinar iz Primosteka; Hudaklin Anton, pos iz Loke; Vukšinič Martin, pos. iz Božakovega; Ko lene Miha, pos. iz Sevnice; Skulj Josip, posest, iz Ponikev; Bizjan Janez, pos. iz Male Sevnice; Mal nerič Martin, trgovec iz Črnomlja; Šenica Josip pos. iz Dobernič; Rupert Anton, pos. iz Krškega Brunskole Franc, klepar iz Črnomlja; Peršina An drej, pos. iz Toplic. — Nadomestni porotniki: Bevc Josip, pos. iz Kij; Sturm Josip, gimn. prof., Duler Karol, klobučar, Kosiček Franc, gostilničar, Kosiček Josip, ključavničar, Krajec Janez, tiskar, Puterle Janez, gostilničar, Mechora Emanuel, gostilničar, iz Novega mesta; Kokalj Anton, kamnosek iz Beršljina. — (Dijaška kuhinja v samostanu gg. 00. m i no rito v na P tu ji) je meseca mar cija t. 1. ubogim dijakom 558 obedov a 15 kr. po- darila ter v ta namen 83 gld. 70 kr. potrosila. Od 17. septembra 1. 1. je že razdelila 3619 obedov, zdala pa 551 gld. 85 kr. av. v. Z nova so nastopni častiti in častni p. n. gospodje v blagi namen milodare poslati blagovolili: Slav. posojil ica Makolska 20 gld., g. Venedig Vilib., žup. Središki, 3 gld., g. R. F , umirovljeni župnik pri sv. Lovrenci v slov. gor., 2 gld., g. Kukovec Jože, žup. pri sv. Andiiiži v slov. gor., 5 gld., g. Koser J., veleposestnik pri sv. Lovrenci v slov. gor., 1 gld., „Neimenovan" l gld., g. Sever Jože, žup. v Zavodjem, 5 gld., g. Slekovec Matija, žup. pri sv. Marku pod Ptujem, 5 gld , g. o. Šterbak Jan., min, kapi. na Dunaji, 5 gld. — S Ptuja: R- dr. Ploi Jak., odvet., 4 gld. 65 kr., g. Klobučar Ant, c. kr. sod. pristav, 2 gld. 25 kr., g. Kunstek Luk , prof., 2 gld., g. Železinger Fran, prof., 2 gld., g. Cilenšek Mart., prof, 1 gld. 20 kr., g. Majcen Ferdo, veroučitelj, 1 gld. 5 kr., g. Hirti Fran, benefic, 1 gld. 5 kr., g. Spindler Ant, c kr. kanciist, 1 gld. — Vsem velikodušnim dariteljem in prijateljem uboge gimnazijske mladeži izrekamo prisrčno zahvalo in sto-terni „Bog plati!" Apelujemo zopet na znano darežljivost slovenskih rodoljubov, ker je jel zaklad usihati. Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan na Ptuji. Telegrami ,,Sk-venskemu Narodu": Baden - Baden 17. aprila. Cesarica avstrijska prišla semkaj in ostane dlje časa tukaj. Berolin 17. aprila. Zdravje cesarjevo se je zboljsalo. Profesorja Senator in Leyden našla sta pluča popolnem zdrava. Žvižganje, ki se čuje, ne prihaja iz pluč, ampak od cevi. Zdravniki žele, naj cesar kolikor možno ostaja zunaj postelje, zato se je tudi danes mogel pri oknu prikazati. Telesna temperatura bila je zjutraj 38 */■ stopinj, dihanje ni opovirano, apetita malo. Jutri se bode cev zamenila. Cesarjevič in princ Henrik pojdeta zvečer v Berolin nazaj. Dosedanji prvi služnik, ki je cesarju v bolezni stregel, je odpuščen. Berolin 17. aprila. Danes je stanje cesarjevo boljše, temperatura telesna nižja, so penje malo počasneje. Bronhitis je omejena in doslej ri nobenega znamenja, da bi se bila pluča vnela. Zdravniki imajo danes veliko več upanja. Cesar opoludne nekoliko ostal, prikazal se pri oknu svoje delav.ie sobe in bil od občinstva navdušeno pozdravljen. Bukurešt 17. aprila. Ker nemiri mej kmeti ponehavajo, odpustila je vlada kmetom zaostale davke. Dunaj 18. aprila. Cesarjevič odpotoval dopoludne na Moravsko nadzorovat vojaštvo. Berolin 18. aprila. Zboljšanje v zd^avji cesarjevem trajalo je tudi zvečer, akoravno se je groznica nekoliko pomnožila. Noč je bila še precej dobra, nekolikokrat vsled kašljanja pretrgana. Razne vesti. * (Ruska opera v Berolinu.) Dne 1. maja t. 1. začne v Viktorijinem gledališči v Berolinu pod vodstvom Lubimova iz Moskve ruska narodna opera. Družba je sestavljena od 20 solistov cesarske ruske dvorne opere v Moskvi in Peterburgu, zbor šteje 50 osob. Prva pride na vrsto slavna Glinkova opera: „Življenje za carja". Potem „Lud-mila" od Glinke, „Demon" od Rubinsteina, „Evgen Ognjegin" in „Mazepa" od Čajkovskega, „Rusalka" od Dagomaškega itd. Ruska opera bode v Berolinu gostovala le kake štiri tedne, ker je Lubimov namenjen dalje čez Nemčijo na Francosko, Angleško in Ameriko. Iz tega se vidi, da pristno-nemški Berolincineso tako t e s -nosrčni in kratkovidni, kakor nekateri našinci, katere kurja polt preletava, če le čujejo besedico o rušščini. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Krošnjarjev je bilo v oni dobi manj, njih zaslužek ni bil neznaten, ker so prebivalci onih krajev, ki so bili oddaljeni od mest in trgov, morali kupovati proizvode, ki jih neso proizvajali sami, od krošnjarjev, ako so si hoteli prihraniti daljša pota do trgovine v mestih ali ako si kdo ni hotel jemati vaškega sla, da mu ta nakupi potrebnih stvarij. Vse to priča, da je krošnjarstvo v oni dobi bila živa potreba. Od one dobe pa so se tekom let odnašaji čisto predrugačili, osobito pa z obrtnim redom z dne 20. decembra 1859. Zdaj ni večjega kraja na Kranjskem, v katerem bi ne bilo več trgovin. Pošta in telegraf premrežujeta deželo, a vrhu tega olajšujejo železnice promet v mnoge kraje. Potujočih trgovinskih poverjencev (agentov) se je toliko namnožilo, da se je promet deželnega glavnega mesta z deželo znatno zmanjšal, ker potniki prohajaio v&a večja mestu dežele. Odsek je bil in je še mnenja, da ne bi mogel nihče dokazati, da ima sedaj krošnjarstvo tisto znamenitost, kakeršno je imelo, ko je obveljal zdanji krošnjarski patent, ali da ga je treba pridržati, kakeršen je zdaj, ker smemo trditi, da krošnjarstva za deželno glavno mesto in za vse večje kraje na Kranjskem ni čisto nič potreba. V tem zmislu izjavila se je Že zbornica o krošnjarstvu in je prosila, da se krošnjarstvo v mestib in trgih prepove in di se istočasno pridrže olajšila, dana v § 17. krošnjarskega patenta z dne 4 septembra 1852 in s poznejšimi naredbami pre-valcem nekaterih krajev ter da se c. kr. okrajna poglavarstva pooblaste, določevati rok, v katerem sme krošnjar krošnjariti po vaseh in pojedinih hišah. Načrt novega krošnjarskega zakona ozira se samo nekoliko na želje stanovitnih trgovcev, ker pošteva tudi korist trošilcev, velikih obrtnikov in uboštvo v velikih mestih in v nekaterih nerodovitnih okrajih. Načrt se je tudi oziral na želje trgovcev v naši deželi in ker ne moremo tajiti, da se je ozirati tudi na trošilce v oddaljenih krajih in na uboštvo v velikih mestih, takisto tudi na prebivalce v krajih, katerih ne more hraniti zemljišče, mora izjaviti, odsek, da načrt zakona v obče ustreza odnošajem naše dežele. Vender pa želi odsek, naj se v novi zakon vsprejmo naslednje premembe. V § 6. naj se vsprejme nastopno določilo: „Krošnjarju je prepovedano prodajati blago v svojih hraniliščih ali začasnem stanovanji". Tega določila je zato treba, ker bi si brez njega sicer ne mogli tolmačiti določila v § 4 , katero veli, da ni dopuščeno združevati krošnjarstvo s sejmarstvom ali z izvrševanjem kakega stanovitnega obrta jedni osobi. Odseku se je osobito z ozirom na odnošaje v pojedinih krajih Kranjske izreči za olajšila, ustanovljena v § 12., ki se smejo dajati celim občinam. Po § 17., lit. f. zdanjega krošnjarkega zakona olajšano je prebivalcem Kočevja, Poljan in Ribnice na Kranjskem krošnjarstvo z ostrigami, laškim oljem, rožiči, citronami, datelji, draganskim vinom, smokvami, granatnimi jabolki, lešniki, kalamari, kaprami, kostanjem, limonami, lavorjevim listjem, mandelji, margaranami, školjkami, pomerančami, rižom, sardelami, želvami, vinskimi posušenimi jagodami, suhim grozdjem in z drugim blagom, s katerim so doslej krošujarili. Tega olajšila še vedno potrebujejo prebivalci Poljan, to je ozemlje nekdanje graščine Poljane, katero obseza občine: Stari Trg, Butoraj, čeplje, Dobliče, Obrh, Radovico, Planino, Dol in Dolenjo Podgoro. Isto velja za občine: Črmošnjice, Smuko in Poljane v okraji Novomeškem. Svet je nerodoviten in prebivalci morajo, ker nimajo nobene obrt-nosti, po stari navadi preživljati se s krošnjarstvom. (Daljo prih.) ..LJUBLJANSKI ZVOr »toI i (192—276) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 17. aprilu: Pri Slonu: Schmits iz Milana. — Uauer, Schonck, Polack, Mandl, Jollaeič, Ililfreich z Dunaja. — Lowinj;er ir. Kaniže. — ltamling, Hartmann iz Gradca. — VVittchen, Maaš, Karanat iz Trata. Pri 9lMll«i: Nowak, Fr»und, Ruingrubur, Preglliof, Kuttner, SchidlotT, Geratl z Dunaja. — Dunetz iz Budimpešte. — Vest1 iz Celovca. — Fabiani iz Skofjeloko. — (Jrascbeg iz Kamniku. Pri bavaritkem dvoru: Steianell iz Brna. — Koa iz liudolfovega. — ZorolIĆ iz Tržiča. Pri Viruutu: Klun iz Ribnice. — Grjol iz Velikih LaS6. — Remc iz Ljubljane. Pri i»vHtri|.sli«'iii ceaarji : Grabor iz Cotinj. Umrli so v Ljubljani: 17. aprila: Katarina SuSnik, uradnika žena, 62 let, Vegove ulice st. 10, za oalabljenjem inofiij. V d e ž e I n e j bolnici: 10. aprila: Fran Mavc, delavec, 66 let, za sušico. — Ana Kosom, delavka, 51 let, za edemom v možganih. — Janez Kovao, delavec, 58 let, za emfizemom. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 17. aprila 1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736-2 mm. 734'3 mm. 734 9 mui. 82° C 18-0° C 11-4° C Sl. bvz. sl. jz. al. bvz. jas. jas. jas. O00 mm. Srednja temperatura 12-2°, za 2 9° nad normalom. Dio.r3.aosisa. "borza dne 18. aprila t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld 77-90 —gld. 78*911 Srebrna renta.....„ 8030 — „ 8045 Zlata renta......» 110-40 — „ 1104O 5 , marčna renta .... „ 92-70 — „ 9290 Akcije narodne banke. . . „ 863-— — „ H64-— Kreditne akcije.....„ 268— — „ 269-40 London........„ 12705 — „ 12G95 Srebro........* — *— — , —'— Napol......... „ 10-05 V, — . 1005'/, C. kr. cekini.....„ 597 — „ f»-97 Nemfike marke.....„ 62 42«/,— . 6237«/, 4 / državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 gld. 75 kr. Državne srećke iz 1. 1«64 100 „ 166 „ 50 „ Ogerska zlata renta 49/0 • ... 96 „ 65 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... s4 „ 95 , 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ — „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4«/.//„ zlati zast. listi . 127 „ 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 ., — „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ — „ Radolfove srečke.....10 „ 20 — „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 102 — „ Tramrmvav-druSt. velj. 170 gld. a v. 214 „ — „ Ivan in I.iKlovik TiHHen naznanjata v svojem in v imonu sorodnikov svojih jako pre-tresujcčo vest, da je Dogu Vsemogočnemu dopalo, nji j inoga presrčno ljubljenega dobrega očeta, gospoda IVANA TISSENA, zasebnika, danes ob 8. uri dopoludne po dolgej, jako hudej bolezni, previđenoga s svetimi zakramenti za umirajoče, V 7U. letu njega dobe, poklicati s tega sveta. Posvetili ostanki dražega pokojniku se bodo v petek dne 20. aprila ob 3. uri popoludne v hiši St. \>.Q lim Dunajski cesti, kjer je umrl, slovesno blagoslovili, prepeljali na pokopališče pri sv. Kii-štofu iu on rili položili v lastno rakev k poslednjemu počitku. Svete maše zadušnicu brale se bodo v farni cerkvi Marijinega oznanenja. (286) Za tiho sočutje se prosi! V Ljubljani, dne 18. aprila 18R8. Toprohni zavod Kr. Doberlota. I ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiulto- -. in vse zobue operacije <^ zobozdravnik A. Paichel, i J poleg Hradeckega mostu, v Kiihlerjevi bili, I. nail- !' + strop j c. ♦ •*'>«•!.. <; * *v+« ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦os******'-«**^ Zdravila za živino. Stupa za živino. Ta prav dobra šhipa pomaga najbolje pri vseh boleznih lrruv konj In prašičev. (tioO—20) Konje varuje ta stupa trganja po črevib, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlju, plućnih in vratnih bole/.-iiij ter odprav\ja vse gliste trr vzdržuje konje ile-i>ele. okrogle in i s k r *• n - ■ Krave dobe mnogo dobrega mleku. Zamotek z ral ilniin navodom vred velja le 50 kr.i 5 zametkov z rabilniin navedem Mamo 2 gld. aMr Cvet za konje. Najbolj le1 mazilo za konje, pomaga pri prerij tegu žil. otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp nenji v boku, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na migali i/vi-njenji, utiščanji oo-»:' • :i se vsuli ni sJit.njF poniijn velika »d Ilum-l.iir^Ui iliviui' ..i i ai in««-na ilciiarnu loiei-ija. Speeijeino pa: 1 prem« a mark 300000 1 dobit. ii mark 200000 1 dobit ii mark 100000 1 dobit. ii mark 00000 1 dobit. a mark 1 dO'dt. ;i mark 70000 2 dobit. ii murk 1 dobit. ;'i mark 55000 1 dobit. ii mark 50000 1 dobit. i\ mark 40000 1 1 dobit. H mark 30000 7 dobit. a mark 15000 t dobit. a mark 12000 26 dobit. a mark 10000 56 dobit. a mark 5000 106 dobit. a mark 3000 257 dobit. ii mark 2000 2 dobit. h mark 1500 515 dobit. a mark 1000 839 dobit. a mark 5 0 0 30020 dobit. a mark 14 5 1591)0 dobit. iv mark 200, 150, 124, 100, »4. 67, 40, 20. Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljmu in /. vsem državnim premoženjem igRJamfioha denarna loterija i mu 95.500 srečk, od katerih se izžreba 47.800 srečk. Za žrebanje določeni sknpni kapital znaša 9,160.290 mark. Znamenita prednost tu denarne loterije je ugodno- naredba, da se vseli 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo ineseeili iu isicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razredu /naša 50.000 mark, poraste v drugem rairedn na 55.000, v trotjem mi 00*000, v četrtem na 70.1100, v petem nu 80.000, v šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.006, specijelno pa na 300.000, 2110.000 mark itd. Podpisana trgovska hida uljudno vabi k ndeležitvi te velike denarne loterije. Častiti narofevalci se prosijo raroeitvi pridejati dotične ineske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lakko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve i/.vrše tudi proti pustnemu po\ zelju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 eela ori^iiiulnn »revku av. v. gld. 3.»?0. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.76. 1 <. Vsak dobi originalno srečko t državnim grbom v roke in ob jednem uradni naert žrebanju, iz katerega se razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-ueniin državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 30. aprilom 1888 nam doposlati. (284—1) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vušujak. Dastniua in tisk „Nar. idne Tiskarne*. XL 4L