PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin £jgBY£5r - Cena 35 lir Berlinsko-bonnski besedni dvoboj Ulbricht-Adenauer Ulbricht: «0zračje je ozdravljeno» Adenauer; «Pravica je na naši strani Brandt, Krone in Ollenhauer ponovno zahtevajo takojšnje Protiukrepe - Ulbricht je zanikal, da bi sedanji ukrepi škodovali koristim zahodnih zaveznikov Berlin ir >t ... J6 danac 1 Na radioteleviziji vzhodnega Berlina TRST, sobota 19. avgusta 1961 Nad 46 milijard za ameriško vojsko WASHINGTON, 18. — Predsednik Kennedy je danes podpisal zakonski osnutek, ki ga je kongres odobril, in ki predvideva nad 46 milijard dolarjev za obrambo ZDA. Od teh kreditov bo šlo skoraj 12 milijard za vojsko, nad 15 milijard za mornarico, skoraj 19 milijard za letalstvo; 207 milijonov dolarjev bodo izdali za izgradnjo zaklonišč pred jedrskimi eksplozijami. Ta zaklonišča bodo zgradili pod poštnimi poslopji in pod drugimi javnimi zgradbami ZDA. bricht kj | on* predsednik vzhodnonemške vlade Ul-Predse’dniki,6 ?e Predvsem zahvalil Sovjetski zvezi in vam varšavoi, e Hruščevu, kakor tudi vsem drža-v sveži ? Pakta za pomoč, ki so mu jo nudili 8tavili smo -avnimi ukrepi, nato pa je dejal: «,Z au-hem Berlin, zar> kl so §a hoteli prižgati v zahod-Prispevek na meia*1 vzhodnega Berlina. Dali smo 'Mru Sn, • mednarodnemu U ko'S 0JeV xukrepi so bi’ kr°nai uh • ni’ na§li in nili Je uspeh. Preki- *n i^korišn °Vino s sužnji soriscanje naših držav- i. - Jj&ftov <1 c.4. • ^odneea t>,ani oblasti za-Pi borin .r na- Naši ukre. Mirovne ®laJšaIi sklenitev membo Zah°g?dbe in sPre-v demihf e§a Berlina ho m®liltarizirano vsakrš, uiesto. svobod- -no _ PrePrečili smo *lvhe det moznost subver-#aše» n;fV!losp3 Zahoda na "> dosegi, «Naši tanki tePi L sv°3 učinek. Naši fkladni , !,Po. drugi strani pianov °rstmi Francozov, * AlllPripon o.? ?.?■ 12 jp?Zlia6ie ie ozdravlje-silp \.„ .enauerjeve poli Uničil- dru6i-h dežel, ker r'inu p.1 zarišče neredov v - - V andenVii, 3e zlomilo pred vrati; zapr-■ Naši rev anšistični poli-Proti . “[epi niso uperje-“csa Bp-,?rebival< ?.°vi svnK^P.3 uiti proti nje- ni ?stičnim amPak proti na-v kitlerjanskim ge-; "°čein „ Zahodni Nemčiji, ((NP°vzročiti novo voj- ^ki^^knite nagobčnik 0rr>°' jjnlitaristom in mi a mej; viranili žične ovire • 2a do Zv ^brict?, 2družitve Nenjčije iN Itn l,!allleVal izstop si'n° ra,P t?llke iz NATO in h*Potr°I02iteV' zl^ti atom-»•> ZdrniM3em° Nemčijo, ki ta! ^ in ^ * na miroljuben sta'Velvtrebno ie likvidi-kljLHorroč nemske militari-.Vojne. Ob za-,SedaBii Uloricht zanikal, da , ukrepi kakor koli gristi zahodnih zale v., _e.jal je, da so za-kršile status so podtsdamske fvrlina Ve*esiie ‘ ile r,»’.,ki so predvidevali obnovi militari-Zaradi oboro- •eV^Vez^l^j'- z-araa Oki in rePublike so krši-čiii nnv,.?)0.citsdamski spota ’Jn listi ?.alata dve Nem-k'etnt.13- avo dvomijo o tem, l°žai ^ se ifUsta osvestili. V 'Wš ‘toljuhn StVaril nov Po- itlo , vPrašan”a ureditev nem-'» kiv, Utrditv;; ie možna sa-V>čke dr-l° naše delavske ‘aS razvn, ’ s tem da za-in im nemškega mili-s!>reieValstvo Nnnalizma- Vse la' da e ukreDf DmR - odobrava ?°dbr, ®riPravi^, asa dolžnost bl< lri utrdil? mirovno po-mo naso repu- ddstaižredner_ tfebrai je kanZ^sedaniu Bun-? kerl vladno ^,er Adenauer ,°nhsk 0rn in i]avo v zvezi ?brat_ a vlada la', “da bo v," dm, ^ Ukren Preiela nove ?'h za„ nitev „ v P°dporo d6 vUd!Zn'kov>l v°rov zahod-va je le Arie„V imenu svo- >L“Sahio JI aU?r izjuvil, iNii^ovm-t® nac‘u. da bi ski ilna hoVnke odnose po-2a si “d mora ?°dlago: nem-k> b0 dbodnn im?Li Pravico, 15e* bojdjistojna lz ,ere vlado, KS?.**ki ukrepati za V nada-auer dejal, da ,®i» narod L"" Pi da *den?***°dnem ^ 01 fn' ufere. Pristankom111^...*’!! globoko obj 5ke ai vatša e?-i ?a t Vskega kot Sovjet- Bau**ne velesile la m dodal, 10 k»- cPi n,., ooaai, Nv J*ltdv čet\ vljaj° s,?;: na nnipravljeilo! an.v°dit !‘ Nemsi' fiajanja 0 dolžil z «ovfcrm Berlina 6^azuil v°iaškil!- e cone re-CZtQčil’» da je"eHUkrepi- To El‘1‘ka , >zkJlTu edaa10 krizo 'na.# Slede m ČP9 .sovie!ska V „ Nemčije in Ber- v0fa adaijp daS6vKc>"rUzatV°iega E0’ fetUie Uda nik*t Jeval- da ba ev C d voi^kor ne pri- sednvladar‘Ze v Berhn Ukr,epov -dun-va ne “erUnu. «Zvez- ;!!*. t„Pr°Ziti vlade name. dtfč‘H b»i,“Ua i_'Jcsovn ulu' dar ?«iite- da ie pre' , ajegoi*110' name-bi uni- lno.iVednO moč ba na m116 vp,iv’dueljev sobe PoSalllpravlie„ J0 n®gativ-bL da lania. p1*?08! Zahoda ^ sPVi ‘ se ^ fbne ukre- tskim n1!n'orebit- Poskusom na "l|, ""»lil K, lBw, > iz!?pl«yvilms^nik v^. 18,- — An ? danes bt bje vodite]; priznava A- b,. Prev V ade, nk?pSOške o-bildse^l sv0j^ dal je, da bo^ltake * vlade p°d-Ci>l°sti dju sv ® v novem toNa ^lada l!i.narodne e-Pa•’ ki jn . mora e. izjavil 'b h? 36 začrt ,adaljevati Oa,' v*ada ‘nekn- mum' ftlBi ’ Se bo® k o pot m boril pro. bje škodo svobode Berlina, bomo sprejelj sporazumno z našimi zavezniki.« Nato je Adenauer izrazil svoje prepričanje, da bodo «skupni napori svobodnega sveta in Nemčije ponovno vzpostavili nekega dne svobodo za vse Nemce, ki bodo tedaj združeni v svobodi. Pravica je na naši strani in vsi svobodoljubni narodi so z namili, Adenauer je še dodal, da po njegovih podatkih «90 odstotkov Nemcev v sovjetski con; nasprotuje zatiralskemu režimu suženjske države, ki ji mje bila vsiljena«. Adenauer je zaključil z zatrjevanjem, da bo »Zvezna vlada podprla vsakršen poskus pogajanja med pristojnimi štirimi velesilami o celotnem vprašanju Nemčije. Zvezna vlada še nadalje upa, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za rešitev nemškega vprašanja in vprašanja Berlina na osnovi pravice do samoodločbe. Zvezna vlada hkrati ponavlja, da je pripravljena prispevati h kakršnemu koli načrtu, ki naj nudi Sovjetski zvezi jamstva v primeru, da se ponovno vzpostavi nemška enotnost. Na koncu je Adenauer še pozval prebivalce Vzhodne Nemčije, naj ne izgube upanja: »Prepričani smo, da vam bodo napori svobodnega sveta m naši vrnili svobodo. Pravica do samoodločbe bo nadaljevala svojo zmagoslavno pot m se ne bo ustavila na mejah sovjetske eone». Po izjavi konclerja Adenauerja je dobil, besedo zahod-ne-berlinski župan W. Brandt, ki je v bistvu zahteval v imenu senata zahodnega Berlina «ne vojaške, ampak prepričljive protiukrepe«. Brandt je izjavil, da zahodne velesile ne smejo popustiti, ko bo šlo za koristi svobodnega Berlina, ki je sestavni del svobodne Nemčije. «Zveze med Zvezno republiko in zahodnim Berlinom ne smejo popustiti, ampak jih je treba raje okrepiti«. Za Brandtom so spregovorili predsedniki parlamentarnih skupin. V imenu demo-kristjanskih poslancev je Heinrich Krone zahteval, da viada sprejme čim prej potrebne ukrepe. Voditelj opozicije Ollenhauer je zahteval, naj se odgovor zvezne vlade in njenih zaveznikov na ukrepe 13. avgusta ne omeji izključno na proteste. «Cilj mora biti, da se odpravijo ukrepi 13. avgusta in da izginejo žične ovire in cementni bloki iz vzhodnega Berlina«. Ollenhauer pe zaključil: »Način, kako bodo njeni zavezniki in zvezna vlada reagirala, bo odločujoč. Dokazal bo, ali je zahodna skupnost zmožna Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po zasedanju Bunde-staga, je Brandt med drugim dejal, da “razkosanje četvernega statusa ne reši treh zahodnih velesil njihovih obveznosti glede Berlina.)) Glede beograjske konference izvenblo-kovskih dežel, je Brandt dejal, da bi bil “hvaležen nevtralnim deželam, če bi dale kakršno koli pobudo za rešitev berlinske krize.» ■ Glede referenduma o politični bodočnosti Berlina in Nemčije, je Brandt dejal, da bi bilo koristno, če bi referendum izvedli tam. kjer zmagovito premostiti preizkuš-.je to mogoče, v primeru da ga njo, pred katero je bila po- ne bi moglj izvesti na vsem stavljena«. | nemškem ozemlju. V štirinajstih dneh bo Zahod predlagal pogajanja s .SZ? Podpredsednik ZDA L. Johnson obišče danes Bonn in zah. Berlin Spremlja ga gen. Clay, ki je poveljeval ameriškim četam ob blokadi Berlina leta 1949. Velika Britanija zagovarja stališče, da mora Zahod dati pobudo za pogajanja še pred beograjsko konferenco izvenblokovskih dežel med Kitajsko in Gano HONG KONG, 18. — Agen-cijn «Nova Kitajska« javlja, da sta predsednik Gane Nkru-mah m predsednik kitajske vlade Cuenlaj podpisala da-m-s prijateljsko pogodbo med obema deželama. Agencija dodaja, da sta Nkrumah in Cu-eniaj podpisala skupno poročilo ki zadeva gospodarske, tehnične, trgovinske in kulturne sporazume med Gano in Ljudsko republiko Kitajsko. govor na noto, ki jo je Hru- "HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiuniiiiiHiinuniiiuiiHndnimuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po pristanku parlamentarcev SVP na Scelbovo komisijo Nov val atentatov na električne daljnovode in centralo Atentate primerjajo z «ognjeno nočjo» 12. junija - Ogromna škoda, ki se še ne more točno oceniti - Policija priprla štiri osumljene osebe - Komentarji v dnevniku «Dolomiten» in tedniku «Volksbote» LONDON, 18. — Iz verodostojnih diplomatskih virov se je izvedelo, da bodo zahodne velesile predlagale bližnja pogajanja s Sovjetsko zvezo glede Berlina. S tem v zvezi se omenja datum med 17. septembrom (ko se bodo vršile splošne volitve v Zahodni Nemčiji) in 17 oktobrom (ko se bo začel kongres KP SZ). Iz istih virov se je tudi zvedelo, da je zahodna diplomacija baje naklonjena začetku pogajanj med tema dvema datumoma. Ta zahodna pobuda bo verjetno izražena v novih diplomatskih notah, ki jih bodo poslali v Moskvo, in ki jih sedaj pripravljajo vlade v Washingtonu, Londonu in v Parizu. Te note bode vsebovale od- RIM, 18. — Po dveh atentatih na električne daljnovode v zadnjem tednu, se je danes ponoči začel nov val atentatov. Več stolpov za daljnovode visoke napetosti so atentatorji razstrelili v dolini Dei Mulini severno od Pustriške doline blizu avstrijske meje, hkrati pa je bila poškodovana nidroelektrična centrala. S tem so atentatorji v nekoli- ko manjši meri ponovili «ognjeno noč» od 12. junija v istih krajih, ki so gosto pokriti s smrekovim in jelovim gozdom. Policijski organi so našli najprej porušene tri stolpe, četrti pa je bil samo poškodovan. A-tentat na hidroelektrično centralo ni povzročil občut-nejše škode. Vendar pa je dovajanje električne struje ponovno prekinjeno. Strokovnjaki so ugotovili, da so se atentatorji poslužili običajne tehnike štirih nabojev za vsak stolp in naprave za zažiganje na določen čas, tako da so imeli dovolj časa za odhod preko gozdov. Povzročena škoda je precejšnja kljub temu, da se še ne more natančno oceniti; zlasti električna centrala ne bo mogla precej časa delovati. Orožniki so začeli takoj s preiskavo in sicer z zasliševanjem kmetov, katerih kmetije so nekaj sto metrov oddaljene od kraja eksplozij. Vse eksplozije so se slišale med 22.30 in 23.15. Prva eksplozija je bila pri električni centrali, kar je verjetno v zvezi s stražarsko službo, ki je pri daljnovodih ni. Atentatorji so poskušali poškodovati tudi jez električne centrale v Valdurni in železniško progo Merano - Malles, ker so straže opazile nekatere neznance ter tudi streljale v zrak. Za- iimiiiiiiiiiliiniiliiliiiiiliiiiiiiiiunmiiiiiiiiuitiuiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiHHiNMnHiiiimilHiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiimiiiiiiililliiil Pred beograjsko izvenblokovsko konferenco Etiopsko delegacijo bo vodil osebno cesar Haile Kitajski zunanji minister pozitivno ocenjuje beograjski sestanek - Izjave Sukarna in Sihanuka (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Prva številka časopisa »Beograjska konferenca«, ki bo izhajal pred in med sestankom izven-biokovskih držav, objavlja v uvodniku besede predsednika Tita. da bodo načelniki izven-biokovskih držav storili največji napor, da bi preprečili najhujše in da bi prispevali, da se reševanje mednarodnih vprašanj išče v pozitivnem duhu. Ugledni havanski časopis »El Mondo« objavlja članek o beograjski konferenci in poudarja, da predstavlja sestanek načelnikov izvenblo-ktvskih držav in vlad priložnost, ki je zelo pomembna, da nevezane države konkretno in r.a miroljuben način opozorijo na reševanje vseh spornih vprašanj. »Kljub motni panorami današnjega dne — piše list — ko se pojavljajo na obzorju vprašanja Nemčije in Berlina, lahko beograjska konferenca. nudi svetu novo luč upanja in zaupanja«, piše list. »Upam, da bo konferenca opravila koristno in konkretno delo za mir in pravičnost med narodi, da bo pripeljala do solidarnosti izvenblokovskih držav, in sicer ne samo do deklarativne, temveč do dejanske solidarnosti, da bo v svojem delu pokazala tako dostojanstvo in prepričljivost, da bo moral blokovski del sveta z največjo pozornostjo pi oučiti njena priporočila«. Tako je izjavil jugoslovanskim novinarjem poglavar Kambodže, princ Norodom Si-hanuk. Indonezijski predsednik Sukamo pa je na proslavi obletnice neodvisnosti svoje države med drugim omenil tudi beograjsko konferenco in izjavil, da predstavlja beograjski sestanek vsklajevanje tn-ternacionalističnih čustev izvenblokovskih držav. Na velikem mitingu v Pekingu je predsednik Gane, Za beograjsko konferenco je že izdelana posebna spominska značka Kvarne Nkrumah, dejal, da bo beograjska konferenca dala konkreten in pozitiven prispevek k borbi za mir, proti kolonializmu in imperializmu. Minister za zunanje zadeve Kitajske pa je sinoči izjavil na svečanem sprejemu ob priliki obletnice neodvisnosti Indonezije, da Kitajska pozdravlja konferenco izvenblokov-skih držav. Kitajska vlada upa, da bo konferenca odigra-la koristno vlogo v borbi proti imperializmu in kolonializmu. .... Danes so uradno sporočili, da bo etiopsko delegacijo na konferenci vodil osebno cesar Haile Selasie. . Več kot. 40 radijskih postaj, nacionalnih in mednarodnih televizijskih in radijskih družb se je prijavilo, da bi vsak dan poročale o delu beograjske konference. Dva dni pred začetkom konference se bo beograjska televizija vključila v Evro vizi jo. Evrovizija bo prenašala program jugoslovanske televizije med zaključnim sestankom, med delom konference pa bo prenašala vsak dan poseben program jugoslovanske televizije. . Za konferenco bodo izdali tudi priložnostne znamke s fotografijami petih plemen, kot simbole enotnosti ljudi v borbi za ohranitev miru in za medsebojno sodelovanje. Časopis «Tribune», ki ga izdaja levo krilo britanskih laburistov, piše v današnji številki o berlinskem vprašanju in poudarja, da bi na mednarodni konferenci, ki bi od-ravnavala to vprašanje, morale biti zastopane vse države, ki so sodelovale v vojni proti Hitlerju, še prav posebej pa bi morala biti zastopana Jugoslavija. List postavlja vprašanje: «Kdo se je proti Nemcem boril bolj hrabro kot maršal Tito?« “Tribune« piše, da je prav tako potrebno sodelovanje Indije, Gane in drugih neodvisnih afriških držav Vice I sledovanje je bilo zaman. Pač pa so orožniki našli na področju Merana 7 kg dinamita, dva samokresa, 2 puški, eno ročno bombo in nekaj sto nabojev. V zvezi s tem so orožniki priprli 4 osebe, za katere se predpostavlja, da pripadajo organizaciji »Schue-tzen«. Po zadnjih vesteh je policija ugotovila, da je e-den izmed štirih danes priprtih osumljencev poveljnik organizacije »Schuetzen« v vasi Sv. Pankracij, 40-letni Luis Egger. ^ g Policija tolmači novi val tentatov kot demonstracijo proti pristanku južnotirolskih parlamentarcev na Scelbov predlog o ustanovitvi komisije za proučevanje južnotirolske-ga spora. Policijski organi so mnenja, da ie treba »skrajneže« iskati v prvi vrsti v Boc-ru med tistimi krogi, ki nasprotujejo pomirjevalnemu o-zračju po pristanku parlamentarcev na Scelbov predlog. Dnevnik »Dolomiten« piše danes, da bo ta komisija imela nalogo proučiti z raznih stališč vprašanje in da bo nato svoje predloge poslala vladi, »toda sklepov ne bo mogla sprejemati«. Sklepe bo morala sprejeti vlada ali, bolje, parlament, ker gre predvsem za spremembo zakona. Mnenja in predlogi komisije torej ne bodo obvezni. Še manj pa bodo obvezni, če bodo v nasprotju z mnenjem južnotirolskih predstavnikov v komisiji. Zakonita P°t bo ostala odprta v primeru, če sklepi vlade ali parlamenta po zaključku dela komisije ne bodo zadovoljivi,« piše juž-notirolsko glasilo. Uradno tedensko glasilo SVP, Volksblatte pa piše med drugim: “Kako je moč vzpostaviti mir in vzajemno zaupanje med državno oblastjo in ljudstvom in kako je mogoče onesposobiti zločince?« List takole odgovarja: “1. S pomočjo resnice. Dopustite nam, da odkrito povemo resnico! Mi Južni Tirolci nismo Italijani in niti nočemo nikoli biti (kar zadeva narodnostni značaj). Država in narodov sta dva različna koncepta. l.Ii smo prišli po prvi svetovni vojni pod suverenost italijanske države, toda kot narod smo ostali tisto, kar smo vedno bili: Južni Tirolci — Nemci in Ladinci. Kot državljani plačujemo davke, pošiljamo svoje otroke v vojsko in izvršujemo vse naše državne zakone, ker smo kristjani in vemo, da moramo dati državi državnega. Božja pre- ščev poslal 3. avgusta zahodnim velesilam, in v kateri je sovjetska vlada obrazložila svoje načrte glede Berlina, hkrati pa pozvala zahodne velesile na pogajanja med Vzhodom m Zahodom. V omenjenih diplomatskih krogih pripominjajo, da bodo odgovori Zahoda pripravljeni prihodnji ali naslednji teden. Razvoj berlinske krize je namreč navedel zahodno diplomacijo, da skuša anticipi-rati pogajanja s Sovjetsko zvezo. Ko so se zunanji ministri zahodnih velesil sestali pred kakimi 10. dnevi v Parizu, so sklenili, da se bodo ognili pogajanjem za določen čas. namreč vsaj do zaključka kongresa .KP SZ, in da bodo prepustili pobudo za pogajanja sovjetski vladi sami. Toda to. kar se je zgodilo v Berlinu v preteklih dneh, je vplivalo na to, da se je na Zahodu spremenilo dotedanje mnenje glede pogajanj s Sovjetsko zvezo. Zahodne velesile predvidevajo baje najprej konferenco zunanjih ministrov s Sovjetsko zvezo, kateri bi utegnila slediti vrhunska konferenca, če bi zunanji ministri dosegli neko osnovo za sporazum. Zahodne velesile bi namreč skušale doseči vsaj nekaj »razsodnosti« od strani SZ, prodno bi pristopile k pravim pogajanjem o vprašanjih Berlin« in Nemčije. V zahodnih diplomatskih krogih se hkrati pripominja, da bi bila podobna pobuda Zahoda primerna tudi v zvezi z bližnjo konferenco neblokovskih dežel, ki se bo začela 1. septembra v Beogradu, spričo dejstva, da bi taka pobuda »dokazala vo-vzeti in se je celpL3i° z.ahoda, da hoče doseči s prgaianti rešitev omenjenih vprašanj«. V pričakovaniu pogajanj pa zahodne velesile nadaljujejo s svojimi ukrepi, da bi okre-pile svoje obrambne sile za vsak morebitni primer zaostritve sedanje krize. Podpredsednik ZDA Lyndon Johnson je danes zvečer odpotoval iz Washingtona v Zahodno Nemčijo, kjer se bo kot osebni predstavnik predsednika Kennedyja sestal z Adenauerjem in obiskal Berlin. Ameriška vlada smatra, da bo obisk Johnsona v Berlinu prispeval k temu, da se vidnost je dopusila, da je naša domovina razdeljena. Če in kdaj in kako bomo združeni z našimi brati, to ve samo Bog in zato lahko samo molimo in ne zahtevamo s silo. Samo nerazumna bitja lahko mislijo, da se lahko ločijo od Italije s pomočjo oboroženega upora«. »2. S pomočjo pravice. Mi prebivamo v Južnem Tirolu v naši hiši in imamo svoje stare običaje in starodavne piavice, ki nam jih država ne more obvezala s pogodbo, da Jih bo ščitila. Mi hočemo pravico in s tem hočemo reči, da nit, sami nočemo biti krivični in netolerantni do Italijanov, ki so se po razdelitvi Tirola naselili tukaj, Krivico pa je storila totalitarna država in te krivice ne moremo piipisovati posameznim družinam. Hočemo se medsebojno prenašati v spoštovanju in ljubezni in kot kristjani si hočemo pomagati eden drugemu. To krščansko ravnanje bo tem bolj možno, če bodo nacionalisti prenehali zastrupljati ozračje sožitja s širjenjem sovraštva«. Sicer pa v Rimu še vedno vlada politično mrtvilo, ki bo trajalo do prihodnjega torka ali srede, ko bo seja vlade, na kateri bodo obravnavali tudi berlinsko krizo. Kmalu bo začel zasedati tudi parlament in na Montecitoriu so uradi že zopet oživeli po velikošmaren-skem oddihu. V tiskarni parlamenta je v tisku 200 strani dolgo poročilo poslanca De Martina o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino. Kr-tačni odtisi so že v rokah novinarjev, tako da bodo jutrišnji časopisi objavili nekatere podatke. Politični tajnik KD, Aldo Moro, se bo jutri vrnil v Rim, kjer bo v baziliki «San Lorenzo fuori le mura« prisostvoval maši ob sedmi obletnici smrti pokojnega De Gasperija. Tudi posebnih stavkovnih gibanj ni in danes je pokrajinsko tajništvo sindikatov^ železničarjev (CGIL) sporočilo, da bo 23. t. m. triurna stavka rimskih železničarjev, 31. t. m. pa bodo stavkali železničarji v vsej rimski pokrajini šest ur. A. P. LJUBLJANA, 18. — Vrednost izvoza iz Slovenije znaša v prvih šestih mesecih letošnjega leta 11,3 milijarde dinarjev, kar pomeni 11 odstotkov več kot lani v istem razdobju. o trdni odločenosti Zahoda, da, Christopher Steel je mesto ob- ne popusti pred pritiskom Vzhoda«. Johnsona bo spremljal tudi general LuciUs Clay, ki je bil poveljnik ameriških oboroženih sil v Nemčiji za časa blokade Berlina in letalskega mestu, leta 1949. Med svojim obiskom v Berlinu bo Johnson imel ragovor tudi z županom zahodnega Berlina Brandtom in mu bo ob tej priliki izročil tudi Ken-nedyjev odgovor na njegovo pismo. V ameriških uradnih krogih se s tem v zvezi poudarja, da je glavni cilj Johnsonovega obiska v .Nemčiji sestanek s kanclerjem Adenauerjem, izročitev Kennedyjevega odgovora na Brandtovo pismo pa da je le postranskega pomena. Napoved bližnjega obiska podpredsednika ZDA v Bonnu in Berlinu je naletela na največje zadovoljstvo v bonnskih vladnih krogih, glasnik' bonn-ske vlade pa je celo izjavil, da «nič ne more v večji meri koristiti interesom zahodnega Berlina,, kakor obisk podpredsednika ZDA«; Brandt pa je dostavil tisku izjavo, v kate, ri izrrža “neizmerno zadovoljstvo« za obisk Johnsona v Berlinu. Medtem pa poteka življenje v vzhodnem Berlinu razmeroma normalno in brez večjih dogodkov. Oblasti še nadalje utrjujejo ovire na demarkacijski črti; tako so na primer č?z veliki Podtsdamski trg postavili okrog meter in pol visok, okrog 140 metrov dolg in skoraj meter širok zid iz cementa. To delo so opravili v nočnih urah. Podtsdamski trg ie eden od 62 prehodov (od skup-nh 80), ki so jih oblasti Vzhodne Nemčije blokirale preteklo nedeljo. V zahodnem Berlinu pa so neznanci opustošili sedež Zdrut žene socialistične stranke Vzhodne Nemčije v mestni četrti Friedenau, Oblasti zahodnega Berlina so zaprle urad agencije Vzhodne Nemčije «ADN»; prav tako so zaprlp urade radijske posta;e vzhodnega Berlina in lista “Berliner Zeitung«, ki so v isti zgradbi. Glasnik zahodnober-linske vlade je izjavil, da so to storili, da bi preprečili incidente. Tiskovna agencija Vzhodne Nemčije «ADN» javlja, da so obsodili pet oseb, ki so jih aretirali v noči od nedelje na ponedeljek, ker so demonstrirale v bližini demarkacijske črte proti novim ukrepom. Jav. ni tožilec je obtožence označil za “sovražnike miru in socializma«. Danes je prispel na več dnevni obisk zahodnega Berlina veleposlanik ZDA v Bonnu Wal- bo prebivalstvo v zahodnih i ter Dowling. Veleposlanik Ve-sektor.iih Berlina »prepričalo | like Britanije v Bonnu sir'obisku v ZSSR. iskal včeraj, veleposlanik Francije v Bonnu Francois Seidoux de Clausonne pa je odpotoval z letalom v Berlin po zasedanju Bundestaga, kateremu je hotel prisostvovati. Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov je danes poslala sindikalni federaciji Zahodne Nemčije 40.000 DM (okrog 6 milijonov lir), da bi jih uporabili za nomoč beguncem iz Vzhodne Nemčije. Glasilo sovjetske vojske “Rdeča zvezda« piše danes, da so pripadniki vojske Vzh. Nemčije predlagali, naj bi vojaški : ro'ic podaljšali za eno ali dve leti, da bi “zavarovali svojo deželo pred zahodnimi velesilami«. Tako je v bistvu stališče angleške vlade; vendar na ne bi' mogli reči. da se stališče ZDA, predvsem pa Francije povsem ujema z naziranjem angleške vlade. Značilno je s tem v zvezi, da se v sporočilu, ki so ga sinoči izdali po zasedanju francoskega o-brambnega sveta, omenja potreba. po ostvaritvi “vzdušja obširnega in iskrenega mednarodnega pomirjenja« kot priprava za kasnejša pogajanja s Sovjetsko zvezo. Iz tega se da sklepati, da francoska vlada, pri čemer jo baje v večji ali manjši meri pod-p-ra tudi vlada ZDA, ni naklonjena čimprejšnjim pogajanjem s Sovjetsko zvezo. Ta okoliščina bi utegnila dati prav ameriškemu listu «New York Herall Tribune«, ki v današnjem uvodniku pod naslovom: “Zahodna zmešnjava pred Berlinom« piše, da med zanodnimi zavezniki ne obstaja soglasje glede vprašanja morebitn.h pogajanj s Sovjetsko zvezo o Berlinu, in dodaja, «da general de Gaulle, ki včasih ustvarja brezupen vtis človeka, ki pripada prejšnjemu stoletju, nasprotuje vsakršnim pogajanjem v sedanjem položaju, ker bi se ta pogajanja vršila pod pritiskom grožnje. Angleži zatrjujejo, da se bo kriza oddaljila, če se zavezniki ne bodo zanimali pretirano zanjo. ZDiA niso povedale, kaj mislijo o tem... Iz teh različnih stališč izhaja vendaile, da je Zahod soglasno mnenja, da je najboljša stvar čakanje«. Brežnjcv obišče Finsko HELSINKI, 18. — Predsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta Leonid Brežnjev bo 12. septembra obiskal Finsko, kjer se bo zadržal 9 dni na uiadnem obisku. Brežnjeva je povabil predsednik finske rpublike Kekkone v preteklem novembru, ko je bil na smmmMmmm Prizor Iz Berlina: bodeča žica blizu brandenburških vrat okrog spomenika sovjetskemu vo- i kar je državnega. Božja pre- dobju. jaku v britanskem sektorju mesta «iaiwiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiaiiiiiiiataaSii,l,lil,l,aillllllllll|llia,,lliiagiiiaiiigiiaagiiViiliiiiaiaiil,lltriniiiaiiiiiBiliiiiiiai«iggiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiii««i«iimiiiiiiiiiiiai»iiiMi«i»iiiiiiii«aiiiiiMiinM>tiiBMf*iii«iittii»«tiiit«iiiii«iiiii«igiiaig|«f Po vsej Tuniziji se vrše manifestacije za osvoboditev Bizerte Burgiba je govorit včeraj v Susiju - Danes bodo manifestacije v Tunisu, jutri pu po vsej deželi TUNIS, 18. — Danes popoldne so se začele mirne protestne manifestacije tunizijskega prebivalstva proti francoski okupaciji Bizerte. ki bodo trajale tri dni. Te manifestacije je predsednik Burgiba otvoril danes dopoldne z govorom v Soussi. V tem kraju so pred tridesetimi leti usta-npvili stranko “Neo-Destour«, ki se je borila za neodvisnost Tunizije. «Ne gre za to, da bi obujali preteklost — je dejal Burgiba — ampak za to, da bi dokazali, da se naša taktika ni spremenila; ostala je ista tudi v tej zadnji fazi osvoboditve domovine. Skušamo doseči, da bi našo pravico prizna!1 na prijateljsKi način, kljub temu pa pripravljamo naš narod na neposredno akcijo. Raje imamo miroljubna sredstva, toda taka sredstva so pogosto neučinkovita. V takih primerih se spopademo in teče kri. Tudi na tem mestu je pred sedmimi leti tekla tunizijska in francoska kri.« Nato je Burgiba nadaljeval: «Po borbah in odporu, je Francija oristala na pogajanja Vsakikrat" napravimo nov korak na poti do osvoboditve dežele. Pristali smo na avtonomijo, da bi dosegli neodvisnost. Po devetih mesecih so nam priz.iali neodvisnost. Leta 1956 sem postavil vprašanje evakuacije, ker je bila dokončna rešitiv tega vprašanja na vidiku.« Med govorom je Burgiba napovedal, da se bodo manifestacije vršile po vsem ozemlju in tudi v Bizerti. in da bodo te manifestacije imele miroljuben značaj. Ce pa bi francoski vojaki začeli streljati, je Burgiba dejal, da je dal ukaz, naj se na to odgovori z ognjem. V tem primeru bo odgovornost ptdla na Francijo, je zaključil Burgiba. V Bizerti se je zbralo okrog 50.000 manifestantov, ki so prepevali himno »Neo-Destour-ja», zahtevali orožje in poudarjali trdna odločenost prekoračili žične ovire, da bi guvernerju izročili resolucijo za de Gaulla. Francosko poveljstvo je po pogajanjih s predstavniki manifestantov pristalo, da dvajsetčlanska delegaci- Burgiba ja odda resolucijo. Toda ta sporazum med demonstranti in francoskiim padalci je bil takoj razveljavljen, ker so voditelji manifestantov zahteva-jiPirebod za vse- Padalci so odklonili in tako je položaj postal kritičen, ker so mani-ftstanti odločeni izsiliti prehod čez ovire. Proti manife-stantom se padalci poslužujejo hidrantov z vročo vodo. Do polnoči je bil položaj pred guvernerjevo palačo še miren, ko je postal ponovno kritičen, ker so manifestanti skušali ponovno izsiliti prehod. Tudi to pot so padalci uporabili hidrante z vročo vodo, pri čemer je bilo več Tunizijcev opečenih. Iz francoskega pooblaščenega vira so demantirali, da bi manifestanti demonstrirali tudi v evropskem novem delu mesta Bizerte, hkrati pa so zanikali, da bi delegacija manifestantov dosegla guvernerjevo palačo. V Tunisu se bo glavna manifestacija vršila jutri popoldne. Po povorki po mestnih ulicah, bodo manifestanti dosegli sedež »Neo-Destourja«, kjer bodo izročili resolucijo o čimprejšnji evakuaciji Bizerte. Za nedeljo pa so predvidene manifestacije po vsej deželi. Na teh manifestacijah bodo govorili vidnejši predstavniki »Neo-Destourja«, med- lem., ko. bodo manifestanti predložili resolucije na sede-zin guvernatoratov. PRIMORSKI DNEVNIK 19. avgusti l'o politični neodvisnosti še. gospodarska osamosvojitev • Magreb Aksa* — tako imenujejo Maroko, arabsko državo na »skrajnem zahodu*, katere obale oblivata Mediteran in Atlantski ocean. Ko so arabski osvajalci pred trinajstimi stoletji prodrli na atlantske obale Maroka, je njihov vojskovodja nagnal konja v peneče se valove o-ceana ter vzkliknil: «Naj mi je Mohamed priča, da ni več zemlje, ki bi jo še mogel o-svojiti zanj*. Arabci pa se niso dolgo mudili v Maroku, temveč so kmalu odšli v Španijo in na jug Francije. Maroko se razprostira na 550.000 kvadratnih kilometrih in ima 11,5 milijona prebivalcev. Zanj pravijo, da spaja Vzhod z Zahodom in da je vez med severno in črno Afriko. Veliki, Srednji in Mali Atlas, planini Rif in Džebel - bani, vrhova Tubkal in Ajasi, ki dosežeta višino do 4.000 metrov, dajejo tej državi raznolikost v načinu življenja in pestrost podnebja ter hkrati skrivajo v sebi velika rudna bogastva. Francoski kolonializem je hotel zavarovati svoja osvajanja v Alžiru, zato je leta 1912 okupiral tudi Maroko. V njem sta do leta 1956 gospodovali Francija in Španija. Tega leta pa si je Maroko izvojeval politično neodvisnost in sultan Mohamed V. se je vrnil iz pregnanstva na Madagaskarju. Maroko je med prvimi izmed novo osvobojenih afriških in azijskih držav dvignil zastavo odločnega boja proti neokolonializmu. Blesteči rod mladih politikov, krepki sindikati in trudi dvo^, ki je v odločilnih trenutkih znal podpreti avantgardistične kroge nacije, vsi skupaj so Maročanom omogočili začetek druge stopnje boja za osvoboditev. Kajti potem, ko so dosegli politično neodvisnost, je bilo treba z vrsto ukrepov zagotoviti tudi gospodarsko osamosvojitev države, Nastopila je slavna doba maroškega »zapuščanja* francoskega franka in uresničevanja nacionalne valute — dirhama. stavila visoko kvalitetno industrijo, ki naj. bi delala ob tradicionalnih gospodarskih vejah — poljedelstvu in obrtništvu. Tako je prišlo do absurdnega in čedalje večjega »uvoza* kvalitetne i in kvalificirane evropske' delovne sile. Za vzgojo in tehnično izobrazbo domačinov pa se ni brigal nihče. Petletni plan namerava s pomočjo posebnih tečajev vzgojiti domači kader in ga postaviti na odločilna mesto v gospodarstvu. S tem bodo porušili eno izmed poglavitnih ovir na poti k nadaljnji industrializaciji in gospodarskemu razvoju Maroka. »Civilizatorsko* poslanstvo francoskega kolonializma v Maroku se kaže tudi v sistematičnem preprečevanju prosvetljevanja domačih ljudi. Tudi francoski zgodovinarji priznavajo, da je bilo leta 1912, ko so osvajalne vojske zasedle državo, v Maroku na tisoče »velikih in manjših šol, ki so delovale po mestnih četrtih, pa tudi pod šotori na vaseh*. Francoska administracija je hoteli zavreti razširjanje arabskega in islamskega pouka in je zato diskriminirala potrebe Maročanov po razvoju šolstva. Vse do leta 1938 je bil prosvetni proračun za Maročane enkrat manjši od tistega, ki so ga dajali za šolanje otrok 400.000 evropskih prebivalcev v Maroku. V letu 1945 je bilo v vseh maroških prosvetnih ustanovah komaj 100 tisoč učencev. V petih letih neodvisnosti je maroški vladi uspelo, da je štirikrat povečala število učencev in da je v svojih šolah našla prostora za 750.000 otrok. V razmerah starega režima bi za takšno število potrebovali natanko 45 let. Novi petletni plan bo še naprej krepko skrbel za vsa maroška prosvetna vprašanja. 15 do 20 odst. vsega državnega proračuna bo šlo za prosveto. Do leta 1963 želijo odpraviti nepismenost pri maroški mladini. Maroški politiki in gospo-I darstveniki vedo, da je raz- il. meni, da je razvoj ustavnih institucij neobhodno potreben, če želi biti država, ki jo še vedno tarejo stare oblike vladavine, sodobna in napredna. V 15. členu osnovnega zakona je rečeno, da je Maroko v zunanjepolitičnem pogledu pristaš izvenblokovske politike, ker je prepričan, da bo na ta način največ prispeval k ohranitvi svetovnega miru, 16. člen tega zakona, ki predstavlja začasno maroško ustavo, pa izraža zvestobo načelom konference v Casablanci. Po teh udeleženke konference razglašajo' politiko nevključeva-nja v bloke in to v prid svoji neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in svetovnega miru. Pred kratkim je bila prav tako v Casablanci in pod vodstvom najbolje organizirane in najnaprednejše sindikalne organizacije afriške celine UMT (Zveze maroških delavcev) konferenca, ki je pripeljala do izoblikovanja vseafriške sindikalne federacije in ki je odločno zavrnila kakršnokoli povezanost s katerokoli mednarodno sindikalno centralo blokovskega značaja. Potem ko je Maroko dosegel politično neodvisnost, je v preteklih petih letih često zelo burno iskal svojo pot v boju proti neokolonializmu in za resnično politično in gospodarsko neodvisnost države. Napredni notranji razvoj države je le-to nujno pripeljal do politike proti blokovski razdelitvi sveta in do okrepljenega sodelovanja z Organizacijo združenih narodov kakor tudi s tistimi državami, ki v neblokovski politiki iščejo odgovor na številne pereče probleme. ZDRAVKO PEČAR m** Britanski vojaki stražijo spomenik sovjetskemu vojaku v angleškem sektorju Berlina Poročilo iz Pavie Kot velika svetla zvezda je «Echo 11» preletel nebo PAVIA, 18, — Ze drugi zaporedni večer so nad Pavio s prostim očesom videli satelit «Echo 11». Svetel kot zvezda prve velikosti je ameriški satelit plul okrog 15 minut po popolnoma jasnem nebu od zahoda proti vzhodu. Na obzorju je izginil ob 21,02, toda od 22,44 do 22,56 je ponovil pot po nebu od severozahoda do jugovzhoda. Znanstvenik Raffaele Ben-dandi iz Faenze je napovedal že za naslednje dni prehode tega satelita 19. avgusta ob 20,07 in ob 22,05; 20. avgusta ob 21,26 in ob 23,24,; 21. avgusta ob 20,44 in ob 22,42. Bolj zanimiv je drugi pojav, ker je bolj viden, obenem pa satelit izgine v stožcu sence mrk, ki ni nič drugačen od luninega mrka. DUNAJ, 18. — Prof. Frontah iz Rima je imel predavanje o infantilni nevropsi-hiatriji na mednarodnem kongresu o duševnih zakasnitvah in motnjah otrok. Na kongresu sodeluje 500 pediatrov, psihiatrov in drugih zdravnikov iz okrog 40 držav. Eichmann bo pričal o bivših nacistih JERUZALEM, 18. — Po dobro obveščenih virih so Adolfa Eichmanna, ki je prebil štiri mesece procesa v izraelskem sektorju Jeruzalema, prepeljali v neki zapor v severnem Izraelu. Eichmanna bodo v kratkem zaslišali kot pričo v številnih procesih proti bivšim nacistom, ki bodo v Zahodni Nemčiji. Zemlje. Gre torej za pravi iillllllllillllltillllllllliilllliiililiilllliiiliillllliiiiiitiiiilllliillilllliiiliilliillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||rr|||||||||||||||||||||| Spet nesreča, ki je prizadela otroke Pet otrok je izginilo v morfu ko se je potopila neka jahta Usodno trčenje z neko poljsko ladjo blizu izliva Labe ■ Tri odrasle osebe so se rešile CUXHAVEN, 18. radijska postaja v Zahodni Nemčiji je davi javila, da se je britanska jahta «Tammy-Norie* preteklo noč potopila pri izlivu Labe, potem ko je trčila v poljsko ladjo »Kilin-ski* (7697 ton). Radio je tudi povedal, da je izginilo pet otrok, ki so se nahajali na jahti, medtem ko so se odrasle osebe rešile. Devettonska jahta «Tammy-Norie* je bila registrirana v Neka ! pristanišču Littlehampton. iiiiiiliiiiiiilimiiimmiiiiitiiiiimniiii Ustanovili so Narodno banko, Zavod za gospodarski razvoj in Inštitut za industrijska raziskovanja. Vse to se je zgodilo v državi, v kateri je do leta 1960 tuji, predvsem francoski kapital nadzoroval 70 odst. proizvodnih sil in imel 50 odst. vsega izvoza. Evropski kolonisti so v prvih letih neodvisnosti imeli desetino najboljših obdelovalnih površin v svoji lasti. Na področju Casablance, Rabata, Mekne-sa in Feza pa imajo skupaj z maroškimi fevdalci še danes v najemu okoli milijon hektarov zemlje. Šestdeset odstotkov maroškega prebivalstva, to je 4 milijoni poljedelcev, sploh nimajo zemlje, 850.000 kmetov pa obdeluje — povprečno na družino — štiri do pet hektarov svojih obdelovalnih površin. Po starih berberskih šegah so skupno zemljo vsako leto znova delili v obdelovanje in že tedaj so po izkušnjah vedeli to, kar danes ugotavljajo statistiki in znanstveniki, da je namreč za preživljanje družine potrebnih najmanj deset hektarov zemlje. Gospodarski položaj Maroka je prav letos — kot v vsej Severni Afriki — še posebno težak. Jeseni in na pomlad ni bilo pričakovanega plo-donosnega dežja, zato precej površin niso mogli posejati s pšenico, ržjo in ječmenom. Še bolj je suša prizadela pašnike, tako da so se črede ovac zmanjkale za polovico. Poljedelstvo si bo težko kmalu opomoglo. To nam pove primer zadnje velike suše leta 1945. Ze antični Maroko, ki je prideloval na leto okoli 900 tisoč stotov žita, je slovel kot žitnica Rima. Dandanes pridelajo v Maroku letno 22 milijonov stotov žita. Obdelava površin pa je še vedno zelo kontrastna. Še pred dvema letoma je 850.000 maroških poljedelcev na štirih milijonih hektarov zemlje obdelovalo le-to tako, da je bilo samo 450.000 hektarov obdelano na sodoben način. Zaostalo poljedelstvo je neposredna posledica kolonializma jn kolonializacije. voj države odvisen predvsem od vse hitrejše krepitve proizvajalnih sil. Čeprav si prizadevajo dvigniti poljedelstvo, so spoznali, da bodo to lahko dosegli samo, če bodo hkrati gradili tudi industrijo in še bolj izkoriščali rudna bogastva. Maroške gore skrivajo v svojem osrčju veliko rudnin in tako je postala ta država že sedaj drugi svetovni proizvajalec fosfata. 1920. leta, ko so začeli izkoriščati fosfate, je znašala letna proizvodnja samo 33 tisoč ton. Prejšnje leto pa so že presegli 7 milijonov ton. Na drugem mestu v svetu je Maroko tudi v proizvodnji kobalta, na petem v proizvodnji magnezija, na sedmem svinca in na štirinajstem cinka. Kljub temu pa zavzema rudarska proizvodnja komaj 7 odst. nacionalnega dohodka, zato sedaj postavljajo osnovo težke in predelovalne industrije, na podlagi katere bodo lahko bolj razvili rudarstvo. Po petletnem planu bo maroška država finansirala graditev livarn, železarn, predelovalne industrije in tekstilnih ter kemičnih tovarn. Neposredno bo država sodelovala tudi pri izgradnji železarne, ki bo imela 250.000 ton letne kapacitete jekla, prav tako pa tudi pri proizvodnji feromangana, fosfatov itd. Z novim zakonom, ki so ga sprejeli v začetku julija tega leta in ki zadeva nadaljnji razvoj maroških ustavnih institucij, je stopil Maroko v novo obdobje oblikovanja ustavne monarhije. Novi maroški kralj Hasan Ugotovili so še deveto smrtno žrtev v Aversi NEAPELJ, 18. — Kot je že obstajala bojazen, se je število smrtnih žrtev včerajšnje strašne nesreče v Aversi res povečalo na devet. Pravzaprav je bilo že ves čas devet žrtev, le da za 8-letnega Antonia Volpeja prvotno ni bilo potrjeno, da bi bil med žrtvami. Revčka je namreč tako raztrgalo, da so šele danes lahko ugotovili, da posamezni kosi pripadajo telesu malega Volpeja. Nogo so našli v neki kuhinji, ki se odpira na dvorišče, kjer se je dogodila nesreča, in nesrečni starši so po čevlju spoznali, da je noga Antoniova. Glavo pa so karabinjerji našli celo izven dvorišča. Preiskava, ki jo vodijo karabinjerji, je ugotovila, da je granato našel zunaj mesta največji med dečki, ki jih je razneslo, 14-letni Vincenzo Brusciano. Ta je granato tudi prinesel na dvorišče, da bi jo skupaj s 13-letnim Armandom Loirom, ki ga je tudi razneslo, razdrl. Karabinjerji poizvedujejo, ali je res, da je Brusciano med prenosom granate srečal nekega znanca, ki ga je posvaril pred nevarnostjo, medtem ko je Bru-scianov oče, ki je sinu sledil, znancu dejal, »Pusti ga, saj je projektil prazen*. Danes je bil pogreb devetih žrtev, ki se ga je udeležilo kakih 20.000 oseb. Zupan, ki je bil odsoten, se je nalašč vrnil v Averso ter je imel na pogrebu govor, v katerem je izrazil žalost vsega prebivalstva. Pogreba so se nadalje udeležili razni pred- stavniki oblasti in ustanov s prefektom iz Caserte na čelu. Razne ladje ter vojaška letala in helikopterji iz Zahodne Nemčije so takoj začeli i-skati pet otrok v starosti od 6 do 15 let, ki so pri potopitvi jahte izginili. Na področju je bilo ob tistem času megleno, toda brez vetra. Od petih izgubljenih otrok so bili trije otroci lastnika jahte dr. Roberta Mc Curdy-ja, medtem ko sta ostala dva otroka zakoncev Johna in Anne Dahi. Dr. Mc Curdy ter zakonca Dahi, ki so se nahajali na jahti, so uspeli rešiti se in dospeli so v Cux-haven brez poškodb, Malo je upanja, da bi otroke še rešili. Dva sta imela šest let, eden deset in dva petnajst. Nesreča se je dogodila pri Brunsbuettel Koogu na zahodnem koncu Kielske-ga kanala. BARI,>18. — Inž. Vladimir Turpalov, član sovjetskega tr- ■ Hi X , govinskega predstavništva v Italiji, je sporočil, da se bo Sovjetska zveza drugič udeležila Levantskega velesejma v Bariju. Dve sestri sta utonili pri Piacenzi Džemo Kenijata, priljubljeni vodilelj Afriške unije, ki se bori za popolno neodvisnost Kenije, je bil pred tremi dnevi izpuščen na svobodo •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Latinska Amerika in šolstvo Razen Afrike velja Južna Amerika za celino s sorazmerno najvišjim odstotkom nepismenih, vendar se položaj zlasti zadnja leta naglo izboljšuje. Po podatkih U-NBSCO, mednarodne organizacije ZN za vzgojo, znanost in kulturo, se je v minulih treh letih število otrok, Pred kratkim so sprejeli petletni plan, katerega najvažnejša naloga je, da do leta 1965 podvoji poljedelsko proizvodnjo. Zato bodo na široko izvedli agrarno reformo, uvajali intenzivno poljedelsko proizvodnjo in kar najhitreje vzgajali poljedelske strokovnjake. Za to bodo vložili v poljedelstvo o-krog 850 milijonov dirham investicij. Največja skrb sedanje oblasti v Maroku je vzgoja kadrov, ne le za administracijo, temveč še bolj za trgovino, poljedelstvo in splošen tehnični razvoj države. Francoska kolonizacija je v posameznih velikih središčih po- ki redno obiskujejo osnovno šolo, zvišalo v Braziliji in Mehiki za 18 odstotkov. Ti dve deželi imata skoraj polovico prebivalstva vsega latinskoameriškega jezikovnega območja. Sodijo, da bo osnovno šolanje najkasneje čez deset let zajelo v glavnem vse otroke ustrezne starosti. Ob podpori UNESCO bodo latinskoameriške dežele v prihodnjih letih usposobile najpotrebnejše učne moči. V učiteljiščih in z raznimi tečaji pripravljajo zdaj na vsem latinskoameriškem področju o-koli 300.000 osnovnošolskih u-čiteljev, od katerih si obetajo, da bodo odločilno pripomogli ne le k odpravi nepismenosti na tej celini, temveč tudi prodrli z osnovnimi načeli o sodobni higieni in prehrani. Po podatkih UNESCO pa bo približno 25 odstotkov sedanjega naraščaja že odraslo šolski starosti, preden bodo mogli povsod uvesti obvezno osnovno šolanje. PIACENZA, 18. — Dve študentki, sestri Germana in Rita Ciini'(17 in 13 let), sta danes popoldne utonili v vodah Pada na lombardski o-bali nasproti mesta Piacenza. Prič pri nesreči ni bilo. Nekatere osebe so pritekle, ko so slišale klice na pomoč, toda sestri sta tedaj že izginili pod vodo. Gasilci so začeli iskati trupli, pa do sedaj njih napori niso rodili uspeha. V morju pred Cattolico je utonila neka holandska turistka. Skočila je v morje, pa ji je verjetno postalo slabo. I-mela je 40 let. Neki mladenič iz Riminija, Arnaldo Vicini, pa je utonil pred Marino Centro. Šla sta z nekim prijateljem s čolnom po morju. Prijatelj se je ves strt vrnil: povedal je, da je Vicini skočil v vodo, pa se ni več pojavil na površju. Trupla še niso našli. V vodah v Bordigheri je postalo slabo 39-letnemu belgijskemu protestantskemu pastorju Georgiusu Gysalbrechu. Neka oseba mu je hitela na pomoč, v tem je pastor že izginil pod vodo. Sicer so ga potegnili iz vode in takoj odpeljali v bolnišnico, vendar je tamkaj umrl. Obtožbe ZSSR MOSKVA, 18. — Sovjetska agencija «Tass» je danes objavila vest, da ima ZSSR v rokah »tajne dokumente« «Cento», ki dokazujejo, da ima vojaška zveza, ki jo podpirajo ZDA, v načrtu vojno proti ZSSR in drugim deželam. Na sedežu agencije «Tass» so danes izročili tujim dopisnikom v Moskvi prepis »pooblaščene izjave«, ki jo je prenašal radio Moskva, hkrati pa so si novinarji mogli ogledati fotostatične posnetke treh dokumentov «B P - Top secret« (bagdadski pakt — strogo zaupno), z zemljevidom, na katerem s označeni jedrski cilji, ki jih omenjajo dokumenti. Tuji kapital v Avstriji DUNAJ, 18. — Tuji kapital nadzoruje vsako šesto delniško družbo v Avstriji, njegov delež postopno narašča tako v industriji kakor v trgovini in denarnih zavodih. Po podatkih, ki jih je nedavno objavila avstrijska trgovinska zbornica, je med 679 delniškimi družbami, ki so bile registrirane v začetku letošnjega leta, 111 takih, pri katerih je večina delnic v tujih rokah Za odnose na avstrijskem trgu kapitala je značilno, da tuje investicije s približno tremi milijardami šilingov skorajda dosegajo vrednost zasebnega delniškega kapitala v Avstriji, ki zdaj znaša okoli 3.1 milijarde šilingov. Večina delniškega kapitala — nad 15 milijard šilingov, se pravi nad 70 odstotkov — je še nadalje v rokah države in drugih javnih ustanov, vendar se je njihov delež v minulih desetih letih znižal približno za 6 odstotkov v korist tujega in privatnega avstrijskega kapitala. Infiltracija tujega kapitala, na katero že z zaskrbljenostjo opozarja del avstrijske javnosti, je posledica koncesij tujim delniškim družbam, ki so v deželi ustanovile svoje podružnice, in pa prodaje delnic nekaterih podjetij, ki so bila prej v državni upravi. AKRA, 18, — Ganska vlada je danes podpisala z italijanskim konzorcijem pogodbo o izgradnji jeza in hidroelektrarne v okviru «Volta River Project«. Konzorcij sestavljajo podjetja Impresit, Girola, Lodigiani in Recchi. Za izvršitev teh del bo Gana plačala 16.076.901 fut šterlingov Jez, ki ga bo zgradil italijanski konzorcij, bo visok 113 m, dolg pa 670 m. Unilge gledall&ČG ijlnhf'11 ^ blihnVrtvo Lionello Venturi V noči od ponedeljka na terek je nenadoma zaradi srčne kapi umrl Lionello Venturi, najuglednejši italijanski umetniški kritik. Imel je 76 let. Že kot univerzitetni profesor v Turinu je zapustil svoje mesto, ker kot nepomirljiv antifašist, ni hotel priseči zvestobe fašizmu. Leta 1944. se je iz Amerika vrnil v Rim in pozneje v Turin. Venturi je avtor številnih del s področja slikarstva. Razsodišče za beneški filmski festival BENETKE, 18. — Predsednik Biennale prof. Italo Sici-liano je imenoval razsodišče za XXII. mednarodni filmski festival, ki je sestavljeno tako: Filippo Sacchi (Italija), predsednik; Lev Arnstham (SZ), Giulio Cesare Castello (Italija), Jean De Baroncelli (Francija), John Hubley (ZDA), Gian Gaspare Napo-litano (Italija), Leopoldo Tor. re Nilsson (Argentina). Ei-igio Marin med kandidati za «Nagrado Vallombrosa« VALLOMBROSA, 18. Razsodišče za eNagrado Vallombrosa« je imelo danes zvečer spet sestanek in je po nadaljnjem pretresu zožilo število kandidatov na sledeča imena: Fallacara, Guidacci, Marin, Parronchi, Pavolini, Serra in Wilkoch. Pozno v noč se je število še zmanjšalo, tako da so sedaj ostali le še trije kandidati: Luigi Fullacara, Biagio Marin in Alessandro Parronchi. Jutri pa bo končno določen nagrajenec. Jutri bodo objavljena tudi imena nagrajencev za slikarstvo. zrn/mm:: Razstave psov so privlačni dogodki za mlade in stare ljubitelje teh domačih živali. Ta majhen deček se prav nič ne boji velikih psov na razstavi v Cuneu imiiiiiimnuiiiiitHiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Predor ali rafe most čez Rokavski preliv? Josephine BaK*r vitez Častne le*1'® PARIZ, 18. — Na & . gradu «Les Miracles* krajini Bordeaux, kjer nuje Josephine Baker’J\( la danes preprosta, toda ff,.. Ijiva svečanost. ^fneltA lin je namreč iz ročil J** ni viteški križec ?a5Jolgi gije. Odlikovanje 3® ^ ne Baker prejela ne ^ «Cigerol» - sovjetsko čudežno mazilo Prizor v Aversi pred hišo, kjer se je dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala devet smrtnih žrtev MOSKVA, 18. — Agencija Tass sporoča, da so sovjetski zdravniki izdelali »čudežno mazilo*, ki regenerira inficirana vlakna. Dali so mu ime »Cigerol*. Zdravilo je zlasti uporabno pri opeklinah, ki jih povzroča radioaktivnost, ter pri lokalnih infekcijah. »Cigerol* bodo pokazali v Z DA na sovjetski razstavi »Javno zdravstvo v Sovjetski zvezi*. PARIZ, 18. — Pristaši obeh I rokih po 3,50 m. Po mostu načrtov —- za podvodni pre- j bo mogoče voziti z avtomo- dor in most čez Rokavski pre- l'i'— - *'“*»•«» "» liv — so vznemirjeni. Načrta sta pripravljena in pristojna ministra Francije in Velike Britanije bosta morala v kratkem izreči, kateremu načrtu sta bolj naklonjena. Trenutno kaže, da bo odločitev padla na stran mostu. Prednosti, ki jih ima most pred predorom, so številne in pomembne. Most bo sicer bolj drag (okrog 350 milijard lir), toda omogočal bo prehod vlakov in avtomobilov. Skozi tunel pa bi zaradi težav, ki jih predstavlja zračenje, lahko vozili samo vlaki. Načrt za most predvideva 35 metrov široko konstrukcijo z dvojnim železniškim tirom ter pet cestnih prog, ši bilom s hitrostjo 100 km na uro tako podnevi kot ponoči. Most bo od Dovera do rta Blanc-nez v bližini Calaisa dolg 33 km, medtem ko bi bil predor dolg 52 km. Pol ure bo torej več kot dovolj za pot iz Anglije v Francijo in od Londona do Pariza (370 km) bo mogoče z lahkoto prevoziti v pol dneva. Glavni pomisleki proti načrtu za most čez Rokavski preliv (zaradi vetra, megle in oviranja plovbe) so, kot se zdi, odstranjeni. Veter, ki piha včasih s hitrostjo 150 km na uro in ki bi lahko pognal lažja vozila v morje, bodo premagali s posebnimi deflek-torji, podobnimi tistim, ki delujejo na letališčih. Meglo bodo eliminirali s sistemom o-svetlitve, ki so ga že izdelali. svojega umetniškega ;j nja, tudi ne zaradi * p socialnega dela (kot JLS no, je posvojila “ -■ otrok raznih ras). te,nV*.j radi vojnih zaslug■ subretka, ki je osv0 riz t. 1928 s svojim d ^ charlestonom, se je J njo vojno izkazala J . pogumom. Bila je ** . kontrašpijonažni slu2 t anskega lntelligeuee cea in l. 1942 )e optt' . kot posebno poslanstvo: ^ ročnik» Baker je Pr' dšl« vaj špansko mejo, u j — , ... on . Portugalsko in tam vila prvi stik s P™, f francoskega odporni g banja, ki so se tem^i, hajali. Za isto dejanje , sephine Baker že Kar pa zadeva bojazen zaradi morske plovbe, mora odpasti, ker bo most tako visok — 70 metrov — da bo večina ladij lahko udobno plula pod njim. Sicer pa so tudi določeni še štirje posebni prehodi. Še neka prednost mosta: možnost, da se napelje po mostu še metanovod ali naftovod, kar bi bilo v predoru nemogoče zaradi bojazni, da bi plini uhajali. Ra oba načrta so finančna sredstva že zagotovile važne družbe. Gradnja mostu, ki bo zahtevala dva milijona delovnih ur, bi se lahko končala v šestih letih. Določeno je že, da bo treba za prehod nekaj plačati; koliko, še ni določeno, vendar se zdi da ne bo več kot 12.000 lir za posamezen avto. francosko «medaljo f štva« ter neko anier,j^ likovanje. Številna * ,st mittmi it i‘ pevke je danes nav ploskala «mami«, ko J' ^ neral Valiti pripel nje na uniformo P° g francoskega letalstvih^ je Josephine zopet današnjo slavn ost- zal« letalcev pa je izkaz* jaško čast. »Vojna sinov 1“°^ PISA, 18. — V o**yi gledališkega praznika« j štitut za ljudsko dram j vajal v Pisi (na P J med rej no uničenega ^ lišča) delo izraelskega ( ja Moše Shamira nov luči«. Avtor se J®.j edal 1921 v Galileji in v Tel Avivu. Drama "r zadnje epizode vojne, jo v prvem stoletju V j Izraelci šest let v0 uj’ tiranu Aleksandru. . I Ma«rtl gralci so Glauco - » leria Monconi in dru« Beograjska °Ptr% 5. in 6. septembra v Beograjska Opera sez° tos pričela svojo gm koliko prej kot obit /T ko bo že 25. avgustaj stava Verdijevega ,j|jn losa«, nakar bodo sle prf ge operne in balets stave. Potem bo N nekaj predstav na grajski konferenci \tj,j nikov nevezanih ® f koj nato p a odide r vanje v Turin, Meh jjii iz / IJ c. I/ j. <*» pr** okviru jugoslovansk1 ,e|j Mednarodni razstavi ‘ la dve predstavi: bra «Kneza Igorja» tembrr. «Don Kihata * V HemingwayeVi ^ ......=» rO»vr vsaj za tri knjig* V zapuščini neda1’' V lega pisatelja Nrnest^ jt|f gwaya je nad 10®; rokopisov, napisa nit\ SJ nim strojem. Pisati J va je izpolnila moža in uničila va je izpolnila z la mingwayeve . osebu1^' želi0 .. i medtem ko bo i2. z m<1, po njenem mnenlLit objaviti vsaj tri ^ man o življenju ^ po prvi svetovni v o bikoborbah •Nav r° .I ti«1’. in še neobjavljen katerem je avtor ^ g je «velika knjida morju in zraku» Dajo, kar za nagrado u«> etn* SUfčZARA, 18. j, delavci v umetno ma za XIV. «^9rV* bo zara«. Razstava na 10. septembra lo se je bo čez ^ ( kov. Kol je znanost Ija prvo nagrado^ go tele, tretjo Pa p več kolobarjev s'ra,p0^h nike pa je na r°' j. * dosti drugih na91 j# buteljk elambrusc uilne salame. M Ni ElgJ s0 Ji igralka Dolores fjj ,-ulki podobna 10 Taglor. Toda to zelo malo kor isti-. fot’ stro,* je dejala sedaj mojo ka pi viralo kot Pa lo». i 2JM0RSKI DNEVNIK Cerkvena ofenziva v Mehiki a vojna» v državi Puebla r sPopad med katoliškim klerom in Mateosovo vlado MehiSko puebl; ena zvezno državo Pretresa v teh dneh v°in», nki0rStre,jŠih “Verskih Rodovina a3JT, P°mni Stara Čilih i2 Ciuri ^°V‘ F° poro' v°jaške siledada Mexico so te država zasedle središče 270.000 ,mest0 Pueblo s ^evUniin? in mad Pi ^ Pri‘,omn 1Žnimi ”ast°- cah dn v3 n^eg°vih uli-Peredov j?^ellvanja krvi in al° tudj K sp°Psda je pri- Študentovske 7JT?' *° 80 Sanizacije „a de,avska or- l2ražale ulicah javno Politiki „SV030 Privrženost °rtege Vgavernarja Fausta V01» »Bin- u pod nas,°- la» ie hanr jZa držav° Pueb-Pre» opoLI"3 reV2 j a «Siem-‘ 10 skriva * na nevarn°st, na aktivna » V Sebi inten2iv-°ega «kn Sa- ta,5° imeriova-miteia Sa^aCijfega k°- ‘Versw P Ud6>> Puebla» . V°3na v državi Sega kn. 1 nawireč nič dru- ia sp°Padae!!!Zada' eksPlozi-ekstl.emist med cerkvijo in mi silami lm' desn'čarski- V Ciudad M«6"1 t6r V,ad° Ta strani. 'cu na drugi pel°m Ž8 -■ »-ou ^ v° bistv0 r,eC tedn°v. njego- p0r visokega ,predstavIia na_ ra ih des„® katollskega kle-Voditelia C.8’ da bi prisilili 0dst°Panie Z3Ve Mateosa na V desn°» ’tn!r “preU5;meritvi gtavania „ , za ceno izzi-d°ločb m ,eka1:erih osnovnih c biske ustave, besnost mnenju vidnih a'’a 36 p° Jhent; mehiških ko- ^erarb^j eV,i„v. !• 2a sp0°t ame vse ukrepov« 0vanj e ustave in ?°kal dobrV državi Puebla trn ^evn °,osvetljujejo vso 1 aPlet je nastal ‘ dekretSUVernerja’ da s°biav°i'5 t.e.J2Ved» tat’ s katerim naj Pouku0!,ba ustave 0 p. kh na univerzi v ««£*!• T“ 1« uv^ično u ac*ni poziv kato- bil 5*5*" . naj zapu-knf Univerze, v ka-«il 36 b*'° P°udar- cdre»a^0 ’uveliavili • V tem trenut- Jetio ku°ie. kat, je atna nlega komiteja ti v° Ude>>- Spopad aekri,!terim ?frino: študen- ‘ , '•t h«. *''* EllVPrnprcVi tiidT1 Oudii JC guvernerski hm • Sami „ osnovo, da se 'ark!0 hege”a !?galni bazi na u®on,i‘ katoliške n ve- piVZe> da bo Mas. Ko Sn tne stavke«. 8Uve.Vanjem d«alr0zili z ne' V2tr» er f v- če bi 0 laič' Pri s Usto Orsega V °sti _ °lem dekretu Sv°ji kam°Ucevan-ia- Panji so visoki cerkveni predstavniki obtožili vlado, da daje za šolstvo «minimum tega kar je njena dolžnost«, kljub dejstvu, da že vrsto let odpada v državnem proračunu federacije okrog 25 odstotkov sredstev na prosveto. Sodeč po izjavah in člankih v tisku so motivi te »katoliške reakcije« večstranski in nihče ne dvomi, da je do tega prišlo tudi zaradi doslednosti vlade glede načel samoodloče-vanja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. A prav v tej luči so pozicije Mehike zaradi njene doslednosti in prestiža, ki ga uživa, ena od največ,jih preprek za vsak nadaljnji pritisk. Zanimivo je, da je do bitke za univerzo v Pueblu prišlo v trenutku, ko je vlada predsednika Mateosa podala obriše švojega 10-letnega načrta za razvoj prosvete. Po tem programu bi bila v Mehiki nepismenost popolnoma odpravljena do leta 1970. Vsi otroci od 6 do 14 leta bi imeli svoje mesto v šolskih klopeh. Dejstvo je namreč, da je bilo v državi še leta 1959 okrog 3 in pol milijona otrok, ki niso obiskovali šol. Ce pa se k temu doda da dosega letni prirastek prebivalstva v Mehiki stopnjo 3.1, potem ni težko spoznati veličino tega programa Ma-teosove vlade, Ta program bo že letos uresničen na obširnem področju okrog Ciu-dada Mexica, vendar pa je to dolgoročno načrtovanje laične vzgoje Mehikancev bilo med drugim tudi signal za desničarske komandose, da so nedavno vrgli bombe na udeležence letne skupščine Združenja učiteljev in profesorjev Mehike, za katere je kampanja ((privatne pobude« trdila, da «vodijo mehiško mladino v komunizem«. Ugledni publicist Emilio Uranga je opozoril, da bi eventualna repriza dogodkov . v državi Puebla na avtonomni univerzi v Ciudadu Mexi-cu, mogla privesti do vse bolj delikatnega položaja — do reprize srednjeveških sporov med papeži v Rimu in Avignonu.« Kaže pa, da takšna dilema trenutno ni mož-rta^ker se je predsednik Mateos drugače opredelil. Leta]© v veleblagovnici 3§ Zanimiva arheološka odkritja v Sremu Ostanki rimskega «Sirmiuma» pod sedanjo Sremsko Mitrovico Pomen «Sirmiuma» v dobi rimskega cesarstva - Odkopani zidovi ostanki foruma ali cesarske palače? Centralni imenovano del Splita, tako I so v stan Jugoslaviji preži-staro mesto, leži veli dolge zaporne kazni mno. neki veleblagovinici v Bremenu se je pred dnevi prvič pojavilo kot prodajno blago malo letalo belgijske proizvodnje «Tipsy Nippern za ceno okrog 2 milijona lir v pretežni večini nad Diokle-cianovo palačo, točneje nad kletmi te palače. Pri izkopavanju teh. ki se že več let vrši, so morali marsikatero poslopje podreti od spodaj, iz izpraznjenih kleti, ker so pred stoletji hiše gradili kar na zasutih kleteh. Ce bi, torej, hoteli odkopati m očistiti vse kletne, prostore Dioklecianove palače, bi morali porušiti marsikatero stavbo, morda celo kako zgradbo velike umetniške vrednosti. Y nič boljšem položaju se ne nahajajo arheologi v Sremski Mitroviči. Kot samo ime pove, se Sremska Mitroviča nahaja v Sremu in sicer nekaj kilometrov vzhodno od izliva Drine v Savo.. Kraj je majhen in nepomemben. Znan je predvsem po zaporih, v katerih gi sedanji voditelji Jugoslavije. Toda pred skoraj 2000 leti je bila Sremska Mitroviča. ki se je tedaj imenovala Sirmium, eno najpomembnejših središč tedanjega rimskega cesarstva. Se več. V nekaj kratkih presledkih v dobi propadanja zahodnega rimskega cesarstva bi jo mogli imenovati celo za nenakš-no prestolnico. Preden spregovorimo ' kaj več o tem, se za trenutek vrnimo v sedanjo Sremsko Mitrovico. Kraj je, kot smo že povedali, majhen in nepomemben, toda mnoge sedanje hiše in ulice bi bilo treba zrušiti ali prekopati, da bi prišli do temeljev, starega zgodovinskega Sirmiuma. Čeprav se je že dolgo delalo na tem, se je šele lani odkopavanje o- """‘""""""‘"""""""»■"■»■'""""HinmiiiiiinMMiiiiitNiiiiinimmiiiiiiMiiiiiiimiimniiiniiiniiuni minulim ................. Sociologi in statistiki o sodobnih Francozinjah Francoska žena - nekoč le živa lutka danes odločujoč^ činitelj Hladnost in preračunljivost namesto koketnosti in šar-mantnosti - Danes si žena izbira moža in ne mož ženo Ze dolga desetletja velja v svetu mnenje, da je Francozinja za svojega moža nekakšna živa lutka. Lahko je žena tudi nekoliko omejena, torej bolj malo pametna, toda glavno je, da ima svoj šarm. Kajti Francoz, pravijo, ima raje bolj omejeno, toda lepo, kot pa pametno in ne preveč lepo ženo. Ce hoče žena biti vredna tega imena, mora biti za Francoza lepa, šarmantna, nežna, ljubka, koketna, skratka nekakšna živa lutka. Takšen pojem o francoski ženski % , . .. .sMA*. Primož Rode in Spela Rozin v filmu «Nočni izlet«, ki ga je za »Viba - film« izdelal M. Grobler in ki je med občinstvom dvignil precej prahu Trsi A JfhuLSl°vsnnskihglasba; D 30: Oni; ,pisa„ Pesmi; 11.45: >3.30- A 2a 1 POmevi naših ^°^br°0ošlei pS nekai; K* ‘Vm’ H.45. v ošte P c v i č Sl a«rnica» 15& Mlni kvar-2Ht- "Jombii- M»jhni zait £vr *aMine». ,3C0: Tržaški Sert- 10 3n. J Odmevi !*15: 17.25. p’ Kavarniški SdkSnoit kS5 ‘,n ples; S sJe' l8-30- S vnost in vk1: ScS^ljev del sl°ven-v*f. 7?h'2Zo “Marij Ko lo *0: O*3 Sedem Sr!e; l9*Tne Uvert klavir«; - S; 2?° bro vSS6vke in •Do Peljali; :sba; is ,?:W: v 2i- IS.S; 18 . y 17 40 kakin ,7? Piaa'št S5 " p°je Anica Zubovič; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.: Prenos RL. Nacionalni program 6.30; Vreme na Ital. morjih; 9.: Angelinijeva pesmarica; 9.30; Jutranji konoert; 11.: Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.30: Najnovejše pesmi; 12.: Neapelj, ske moderne pesmi; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Mali klub; 15.15: Z glasbo na počitnicah; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.: Oddaja za bolnike; 16.45: Ital. folklorna glasba; 17.20: Plesna glasba; 17.55; Knjiga tedna; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30; Paneio Villa Od legende do stvarnosti; 19.: Neapeljska pesem; 20.: Gfpsbeni album; 21.: Cole Portdr; 21.25; Program ital. fars iz 18. stoletja; 22.45: Najvišja občina v Evropi. II. program 9.: Jutranje vesti; 10.: Intervjuji in sličice od povsod; 11.: Glasba za vas, ki delate; 14.: Naši pevci; 15.: Na sporedu so orkestri; 16.: Program ob šti. rih; 17.: Pesmi od predvčerajšnjim; 17.30: Italijanski humoristi: Carlo Manzoni; 18.15: Kubanski ritmi; 18.50: Italijansko plavalno prvenstvo; 19: Plešite z nami; 20.30: Giuseppe Verdi; «Aida». III. program 17.: Beethovnove sonate; 18.: Peter Veliki; 18.30: Na programu Felix Mendelssohn; 19.15: Mala pesniška antologija; 19.30: Rouseaujeve skladbe; 19.45: Lord Byron kot krvoses in kerubin; 20.: Vsakovečerni koncert; 21.30: Na programu Ho. negger, Ghedini, Brahms; 23.05: Sodobno štvo. špansko pripovedni- Slo venijo 8.05: Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30: Pionirski tednik: 8.50: Ham- mond orgle; 9.: Skladbe od tu in tam; 10.15: S sprejemnikom na dopust; 12.: Slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Kmečka godba; 12.45: Plesni orkester Ray Anthony; 13.30; Glasbeni portret Gojmira Kreka; 14.: Trideset minut z orkestrom Jackie Gleason; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40: Natko Devčič: Istrska suita; 16.: Humoreska tega tedna; 16.20: Majhni ansambli; 16.40: Gorenjski vokalni oktet; 17.15: Pevka Gabi Novak; 17,30: Po kinu se dobimo; 18.; Revija slavnih pevcev; 18.45: Okno v svet; 20.: Domače melodije; 20.20: Radijska komedija; 21.05: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija 13.: TV šola; 17.; Italijansko plavalno prvenstvo; 18.30; Program za najmlajše: Garibaldinske zgodbe - in Tajilandija, de. žela riža; 19.30: Oddaja za a-nalfabete; 20.30; TV dnevnik: 21.15: Jaguarjev prijatelj; 23.: TV dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 19.: «Naši sončni dnevi, mladinska oddaja; 19.30: Otroški film iz serije Velvet; JRT 20.: TV dnevnik; Zagreb 20.20: TV helikopter; 20.35: ((Baletni divertlssement« - prenos iz Opatije; RAI 21.35: Glasbeni spektakel: ((Jaguarjev prijatelj«; Ljubljana 22.30: Film Iz serije Cannonball. in ženi so si ustvarili v svetu in je veljal cela desetletja, vse do pred kratkim, ko so prišle na dan vse drugačne resnice, ki so gornji pojem povsem zrušile. Anketa, ki so jo izvedli statistiki, podatki, ki so jih dali psihologi in sociologi izjave, ki so jih zbrali novinarji, dokazujejo, da velja za Francozinjo vse drugo kot to, kar smo zgoraj navedli. ((Idealna slika« francoske žene in ženske se je razblinila. Od romantične in koketne, pa čeprav včasih ..ne preveč brihtne, toda šarmantne »žive lutkice«, skratka dekprativne Francozinje ni ostalo nič in se je na njenem mestu pojavil povsem drugačen, mnogo bolj realen, hkrati pa tudi bolj resničen tip. Od vzvišene lepote, vrojene elegance in privlačnosti te,r vdanosti ni o-stalo veliko. Morda celo premalo. Francozinja je po teh podatkih postala hladno, preračunljivo in tudi inteligentno ter vase zaverovano bitje. Pokazalo se je, da je bil doslej naiven mož, ne pa njegova žena. Tudi sentimentalnost je bila in je njegova vrlina, če hočemo napaka, ne pa njena. Možje, ki naj bi bili na vseh področjih življenja tako modri in sposobni, posta nejo kaj šibka biVa, ko gre za primerjavo z ženskami, podatki pravijo, da ima francoska ženska o vsem mnogo bolj jasno sliko kot povprečen Francoz in da ona organizira tudi njegov način življenja. «Ali meniš, da si morem privoščiti razkošje in se zaljubiti, ko moram odločati o najvažnejši stvari v svojem življenju?« je rekla neka Francozinja svoji prijateljici, ko ji je govorila o svoji bližnji možitvi. Lahko bi to bila izjava le ene ženske, toda to «sen-tenco« potrjujejo tudi statistični podatki. Od vseh Francozinj, ki se poročijo pred 25. letom starosti, se jih komaj 25 odstotkov poroči iz ljubezni. Od onih, ki se poročijo v dobi med 25. in 30. letom, se šele vsaka osma poroči z moškim, ki ga ima rada, ostalih sedem pa si izberejo moža iz vseh mogočih drugih razlogov, razen tega, da ga imajo rade. V starosti nad 30. letom pa pri možitvi problem ljubezni ni niti «naraven». Skratka, niso moški tisti, ki jemljejo žene, pač pa so ženske tiste, ki si izbirajo može. Nekoč se je pogosto slišalo, kako za Francoza velja »zakon«, da je najpametneje oženiti se sele po 40. letu. Statistike pa dokazujejo, da se Francozi ženijo pri 24. letu. Številke pravijo tudi tole: 67 odstotkov žensk smatra, da je glavni pogoj za zakon — stanovanje, hkrati pa je komaj 42 odstotkov Francozov kandidatov za zakon, ki smatrajo, da je stanovanje za zakon «zaželeno». Toda čim se francoski mladenič in dekle vendarle vzameta in najdeta stanovanje, bo mogel mladi francoski za konski mož kaj kmalu reči, da stanuje ori svoji ženi. Glede tega se jg namreč francoska ženska hudo amerikani-zirala. Francoska ženska ima vedno večjo besedo v hiši. V 75 odstotkih primerov vodi o-na hišni proračun. Na vsakih pet žensk tri razpolagajo z avtomobili svojih mož. 65 odstotkov francoskih žen je u spelo navaditi svoje može, da jim pomivajo posodo, 90 od stotkov zakonskih žena pa od loča, kakšno pohištvo, kakšne preproge, kakšne zavese lu kakšna oprema se bo v hiši kupila. In to še ni vse. K gornjim statističnim podatkom ,spadajo tudi podatki, ki govore, da zavzemajo v o-marah, na policah, mizah in v miznicah ženini predmeti 65 odstotkov prostora in le skromnih 35 odstotkov prostora je prepuščenih moževim predmetom, vštevši tudi moževo knjižnico. Zanimiv je tudi sledeči podatek: na policah v kopalnici preostane možu le 7 cm prostora za njegov brivski aparat in vse ostalo, ves ostali prostor pa je zaseden po raznih kremah, pomadah, škatlah in škatlicah, v katerih drži gosoa svoja lepotila, ki pa. so jih polne tudi miznice in predalčki pred psiho v spalnici. Kot bi Francozinja z vsem tem še ne bila zadovoljna, v 70 primerih od 100 odloča tudi o tem, kdaj bo njen mož moral k brivcu in kako ga mora brivec ostriči. Pri 96 francoskih zakonskih možeh od 100 bo žena odločala, kdaj si bo mož kupil novo obleko, novo sraico ali kaj podobnega, in povrh tega, katere barve bo obleka. Skoraj vsi francoski zakonski možje, stari nad 30 let, pa se morajo držati shujševalne diete, če se jim kakor koli in kjer koli začenja nabirati tolšča. Kot vidimo, je Francozinja tista in ne Francoz, ki ureja ((življenje v Franciji«. S tem pa bi ne hoteli reči, da je o-na «kaolar», torej nekakšen grobi diktator. To dela tako, da se mož skoraj niti ne zave, kako je že povsod popustil. Potemtakem francoska zakonska žena ni lutkica, pač pa zagotovo nekakšna muca, ki na lep, priliznjen, toda u-spešen način popolnoma zagospodari nad svojim zakonskim možem. To pa dokazuje tudi to, da je ona duševno bolj živa, vsaj bolj spretna od moškega. Ima pa francoska ženska in žena v tej svoji »ofenzivi« kar celo vrsto «nomočnikov«. Na svoji strani ima celo vrsto industrij, v katerih jP zaposlenih okoli dva milijona oseb. Toliko delovne sile namreč zaposluje francoska industrija, ki se ukvarja s proizvodnjo lepotil, parfemov in marsičesa podobnega, toliko je ljudi, ki so zaposleni v francoski industriji mode, v francoskih lepotilnih salonih in povsod tam, kjer morejo ženski pomagati, da njeni prirodni čari pridejo bolj do izraza. In nro- ti vsemu temu postane francoski zakonski mož, kot smo! s statističnimi podatki doka zali, nebogljen. Francoz je sicer mnenja, da vse to ne drži. Prepričano zatrjuje, da ga ženska ali žena s tem ne mote 'preslepiti. Toda to še enkrat dokazuje njihovo naivnost. In čeprav so Francoze podatki sociologov, psihologov, statistikov in novinarjev alarmirali, ostaja stvar pri tem, kar so podatki povedali. Dejstvo ie namreč, da francoska žena in ženska prevzema vedno ved iniciative in da ima vodstvo praktično v rokah. Minula je doba. ko so dekleta čakala doma, kdaj se jim bo sreča nasmehnila, da jih bo kak šarmanten mladenič zaprosil za roko. Danes prevzemajo iniciativo same. Nova generacija deklet, ki jo srečujemo po francoskih visokih šolah in vseučiliščih, se hudo razlikuje od bivših ge neracij. Sodobna francoska dekleta so zelo poslovna in takšno sodobno pa čeprav še ved-rto šarmantno «živo lutko« ni lahko prelisičiti. Sedaj je vprav narobe. One so tiste, ki odločajo, celo pri izbiri moža so postale aktiven element. I mamo v Parizu celo dekleta, ki tekmujejo med seboj, katera si bo ((nabrala« več fantov. To so delali nekoč francoski študenti in ne študentke Ko so ti podatki prišli pred kratkim v javnost, so se mnogi Francozi škandalizirali. Čemu, saj to je odraz dobe in družbe. Tisti pa, katerim ta tolažba ni dovolj, naj se potolažijo, da so 'bili podatki zbrani le v Parizu in da Pariz še ni Francija. Vsaj vsa ne. Stankov starega rimskega Sirmiuma začelo s pospešenim tempom. Dela vodijo strokovnjaki arheološkega zavoda Srbske akademije znanosti in umetnosti, ob sodelovanju strokovnjakov Pokrajinskega zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Vojvodine in Mu. žeja Srema. Delovni načrt teh strokovnjakov je zelo obsežen, ker iščejo hkrati rimski forum, cesarsko palačo, kovnico denarja iz rimske dobe, utrdbe starega mesta, katere južni del so doslej delno odkrili in še druge mestne predele tega nekoč «zelo obljudenega« mesta, kot so za Sirmium zapisali antični oisa-telji. Na več mestih so pri kopanju mitrovških vrtov prišli do izredno masivnih zidov, od katerih so nekateri tudi po dva, tri metre debeli. Do kakega napisa pa še niso prišli in tudi nobenega kovanca iz rimske dobe še niso našli. Slednje bi bilo še posebno dobrodošlo, ker bi to povedalo, kdaj sn bili doslej odkriti ostanki grajeni. Delo je zelo otežkočeno,, ker je strati-grafija plasti, ki jih odkopavajo, zelo pokvarjena, zidovi pa med seboj tako prepleteni, da je težko reči, čemu so nekoč služili. Poleg tega je doslej še vedno odprto vprašanje, ali so temeljni odkopanih zidov v sedanjih ulicah dr. Božidarja Adžje in Branka Radičeviča pripadali cesar, ski palači, ali nekaj drugi monumentalni zgradbi in to kljub temu, da so tu odkrili čudoviti mozaik z zelo velikimi geometričnimi figurami. Podobno je tudi v nekaterih drugih mestih, kjer z izkopavanjem sondirajo rimsko mesto. V «sondi» št, 32 so na primer odkopali doslej najbolj masivne zidove na vsem področju starega Sirmiuma in zaradi tega računajo, da gre za staro rimsko kovnico, kjer so kovali rimski denar v dobi med 324. in 325. letom po našem štetju. Zemeljski sloji so tu med seboj tako prepieženi in «raz-metani«, da se tu mešajo o-stanki rimske in turške keramike, kar strokovnjake pri odkopavanju močno moti. Nekje, na nekem drugem takšnem odkopu, so odkrili temelje neke večje zgradbe. Tu so pravilno razporejeni stebri temelji zunanjih zidov in še iiiiiiiiiHiiiuiiiMiiimiiiiiiimiimiiMiiiiiiiimHimiiiiimiiiimmtimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmimiiiimiiiiiiiiiiiinuiimmiimiiiiiiMHiiiiiiii IZ UMETNI )STNIH GALERIJ V' Avgust Cern igoj v Moncenisiu ■ m m $ mmmmm ' :%V Nove Černigojeve grafike na stenah bara Moncenisio V beneških galerijah razstavna dejavnost v poletnih mesecih ne poneha, nasprotno, veletok turistov in izletnikov jo pospešuje, celo v manjših krajih vzdolž obale. Drugače je tu v Trstu, kjer se v tem času razstavlja le v baru Moncenisio. To umetnostno mrtvilo bo gotovo razgibala eksplozivna razstava grafik Avgusta Černigoja, ki je letos njegova druga osebna v istem razstavišču. Černigoj ne bi bil to kar je, namreč ustvarjalec-iskalec, vedno hrepeneč preko novih umetnostnih obzorij, če nam ne bi pričaral tudi tokrat izza teh obzorij sij likovnih novosti. To, kar razstavlja, devet risb v črno-belem, sedem monotipij in en akvarel, se gotovo razlikuje od grafik iz njegove pomladne razstave, že zgolj v uporabljenih tehničnih postopkih dela. Tako so plošče za odtisk mo- notipij iz neobičajnih snovi zrnato hrapavih površin. Zanimivo je pa, da monotipije same sličijo po izstopajočih belih madežih sredi fantastičnega prepleta ostalega barvnega tkiva z večtisočkrat tim elektro-mikroskopskim povečavam raznih bakterij v dramatičnem razkrajanju pod vplivom antibiotikov. Ta sličnost je seveda le slučajna, kar slikar, kot to pravi sam, je pri njih izgotavljanju popolnoma izločil vsak razumsko kritični poseg ter se ves prepustil nagonsko ustvarjalnemu veselju, pre-pipeva jočirn iz lastne podzavesti. Ta dela je torej im-pr tviziral v nekakšnem o-pojnem stanju, vzvišenim nad vsakdan,ostjo okolice, v katerem je risalo sledilo le umetniškim naporom iz podzavesti. Potemtakem deluje sedaj Černigojev grafični avtomatizem, ki je sicer že itak bil vedno izredno ................................................................................................................................................................. imiiiiiii iiiiiiiiiiiiiin OVEN (od 21. 3. do 20 4.) Ne zanemarite lepe priložnosti. ki se vam kaže v poslovnih zvezah. Bodite čimbolj daleč Od o. nih, ki se vam prilizujejo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nasveti bodo kar mikavni, vendar ni gotovo, da bodo držali. Ne spuščajte se v hazardne igre, niti v čustvene avanture. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nove vesele vesti, ki vas bodo spodbudile za nadaljnje napore. Vabijo vas na prijetno razvedrilo. Dobro premislite. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaše okolje terja od vas več, kot ste mu vi pripravljeni dati. Mor. da bi ne bilo odveč, če bi se nekoliko potrudili. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko problemov se vam je na. kopičilo in vsi terjajo čimprejš-njo rešitev. Več diplomacije in takta, sicer bo šlo narobe. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Počutili se boste močno utrujeni. delo pa bo terjalo svoie. Skušajte sl zagotoviti kak dan za počitek. Nervoza, TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) Delo si morate že v samem začetku temeljito porazdeliti, kaj. ti sicer se iz njega ne boste znašli. Ne bodite ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Preveč ste impulzivni, kar bi vam znalo škodovati. Drugič krotite svoje živce, da ne bo kaj narobe. Zobobol. STRELEC (Od 23. 11, do 20. 12.) Kar cel kup ovir bo pred vami. Ker Jih ne boste mogli premagati, se jim skušajte vsaj izogniti. Bodite zmerni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neke motnje se zbirajo v vašem vsakdanjem življenju Razmislite, če niste zanje tudi sami krivi. Nervoza, VODNAR (od 21. 11. do 19. 2.) Spoznali se boste z nekom, ki vam bo znal veliko povedati. Izberite iz tega le tisto, kar je kleno. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Tar. ča boste ostrim napadom in neprijetnim podtikanjem. Deloma pa je kriva zavist. močan, le v smeri podzavestnega toka vizualnosti, iz katerega črpa m nam prinaša na površje naše stvarnosti le običajne podobe, ki navdajajo umetnisk onepn-pravljenega gledalca bolj s čudenjem kot z občudoua-tijem. Toda pri ocenjevanju sedanjega Černigojevega u-metniškega truaa ne smemo pozabiti, da slikar išče pristne ustvarjalne vrednote izrecno le v sto in sto tisočletnih slojih transcen-denčnega spomina človeške podzavesti, ki vede k samim poc etkom umetnosti. Sicer pa, ali se nam ta dela do-padejo, ali ne dopadejo, ni važno. Važno je le ugotovljeno dejstvo, da Černigoj, z njimi nastopa novo pot v čisto akstraktni smeri, kar nakazuje že sama odpoved risarske spretnosti, ki rada zapeljuje v figuralno izoblikovanje slikarskega tkiva. Zato to izoolikovanje prepušča ponekod slučajnosti. Res, govorica teh za Černigoja razvojno pomembnih grafik ni vsakemu umevna. Pri nijh nastanku so bili globlji nagoni ono gibalo, W sz je polastilo sreasiev likovne izraznosti njegove osebnosti Kljub temu anti-figuralizmu m zanikanju lepote pa se ne moremo rešiti dogme, da Černigoj še vedno resno hrepeni po odkrit m neke nove lepote izven in preko samega sene, tako nekako kot bi_ to skušal v transu doseči medij — jasnovidec pri usmerjeva-nju svojega nadnaravnega čuta v slikarsko bodočnost pred nami. MILKO BAMBIČ marsikaj, toda nikjer sledu o vratih in oknih. To so težave, na katere ti^ čijo vsak dan strokovnjaki, toda največja težava je v tem, da se ostanki starega Sirmiuma nahajajo pod sedanjo Sremsko Mitrovico. Na eni strani se vsiljuje potreba po proučevanju in odkritju starega rimskega mesta, na drugi pa je tu problem obstoja sedanjega mesta. Cernu tolikšna vnema pri odkrivanju ostankov Sirmiuma? Ze prej smo rekli, da je bil Sirmium zelo pomembno mesto rimskega cesarstva. Nekaj časa pa je bil Sirmium celo nekakšna prestolnica, od koder se je odločalo nadaljnje obstoju vsega cesarstva, FotemtaVem gre za ostanke mesta, ki so izredne zgodovinske, ali bolje danes arheološke važnosti. Strokovnjaki, ki to delajo, niso izgubili vere v dokončni uspeh, le da bo dela veliko in stroškov ie več. Da bi prikazali pomembnost teh del, se vrnimo za trenutek k zgodovini Sirmiuma. Sirmium je stopil v zgodovino rimskega cesarstva v 9. letu po našem štetju. Tedaj je bil zadušen upor Ilirov, v katerem so panonsko - dalmatinska plemena skušala vreči s sebe težki rimski jarem, pod katerega so pričla 25 let prej, točneje 15. leta pred K. Ilirska plemena niso bila nikoli zadovoljna z rimsko oblastjo in so se zato ves čas Rimljanom upirala. Sirmium je kot zelo močno ilirsko-panonsko trgovsko središče bil razdeljen na družbene plasti ali razrede, od ka. tenh se je ekonomsko višja plast romanizirala še preden je Sirmium prišel pod rimsko oblast. V zahvalo za to je Rim v prvih desetletjih okupacije zagotovil prebivalstvu Sirmiuma nekak priviligiran položaj, kar je pripomoglo temu, da se je Sirmium še bolj obogatil. Sirmium je zato kaj kmalu postal rimska kolonija, to je nekakšno svobodno mesto. Prve faze razvoja te rimske kolonije sicer niso dodobra proučene, kot ni dodobra poznana prva doba Ilirov. Kljub temu se more reči, da je Sirmium prevzel vlogo rimske prestolnice tako zaradi odličnih vojakov in poveljnikov, ki jih je rimsko-balkanska pokrajina dajala Rimu, kot tudi zaradi tega, ker je v tej dobi propadanja rimskega ce-carstva rimsko-balkansko področje z ekonomskega vidika prekosilo italijansko področje rimskega cesarstva. Ilirom torej ni bilo težko vsiliti svojih kaifdidatov na rimski prestol. Prvi tak cesar je bil Septimij Sever — Afričan, ki je vladal od 193. do 211. leta. Se pomembne |ši položaj je dobil Sirmium v dobi Deci.ia Trajana, ki je prišel na cesarski prestol 249. leta. Njega so prisilile na ta položaj, dejansko, ilirske čete rimske vojske. Zgodovina pravi, da je bil to izkušen vojskovodja in dober politik, ki je znai zavzeti svoje mesto v že precej omajanem rimskem cesarstvu, ki so ga začeli rušiti no. tranji upori, od . zunaj pa napadi germanskih plemen. Leta 261. je Decij Trajan iz Sirmiuma odšel na pohod proti germanskim plemenom, ki so požigala in morila po sedanjem vzhodnem in južnem Balkanu, torej po sedanji Bol. gariji in Makedoniji, Ko je v tej vojni Decij Trajan padel, sta mu sledila Klavdij II — Gotski in nato Avrelij, ki je germanska plemena potolkel 268. leta pri Nasusu, sedanjem Nišu. Tudi ta dva cesarja sta se odpravila na pohod proti germanskim plemenom iz Sirmiuma. Zgodovina nam pravi, da sta Decij Trajan m zelo sposobni Avrelij kovala v Sirmiumu rimske novce z napisom «Genius exercitus Illyrici» Avrelij je bil eden redkih cesarjev pozne rimske dobe, ki je popolnoma sam zavladal, kajti cela vrsta njegovit predhodnikov je imela vsaj po enega »socesarja« ali t. i. uzurpa-torja. Ko je nevarnost upadov germanskih plemen minila, je Sirmium postal prijetno ((letovišče« rimskih cesarjev. Tu se jih je več tudi rodilo. Sicer pa je bil Sirmium sedež prefekta za celo Ilirijo ali tedanji Ilirik in pa cerkveno središče. V Sirmiumu je bilo več cerkvenih zasedanj, na katerih so se reševala dogmaL ska vprašanja krščanske Cerkve. Sirmium je odigral veliko vlogo branilca rimskega cesarstva tudi pozneje, ko je bila prestolnica vzhodnega rimskega cesarstva Constanti-nopolis (sedanji Carigrad) še «mlada» in pred stalnimi padi z Vzhoda, S. A. na- Vreme včeraj: najvišja temperatura 25, najnižja 15.3, ob 19. uri 22.3, zračni tlak 1015.3 neredno stalen, vete,- 6 km zahodni k, vlage 61 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22.8 stopinje. Tržaš dne vili k Danes, SOBOTA, 19. avgusta Ljudevit . Sonce vzide ob 5.09 in zatonIe_.. 19.05, Dolžina dneva 13.56. uu vzide ob 11:59 in zatone ob zt« Jutri, NEDELJA, 20. avg««* Samuel _ Odredba predsedstva ministrskega sveta Stalni državni uslužbenci ne bodo premeščeni iz Trsta Vključitev v državno službo uslužbencev bivše ZVU je povzročiia zaskrbljenost med stalnim državnim osebjem, da ga bodo premestili v druga italijanska mesta Predsedstvo ministrskega sveta je naročilo vsem ministrstvom in vsem podrejenim u-radom, naj ne premeščajo stalnega osebja, ki je zaposleno v tržaških uradih v druge italijanske pokrajine. Premestitve so možne samo, če so upravičene, ali pa če so v skladu z normalno dinamiko raznih uprav. Predsedstvo ministrskega sveta je sprejelo ta ukrep zlasti na pobudo nekaterih tržaških političnih in sindikalnih krogov, ki so bili zaskrbljeni spričo težkega položaja, ki je nastal v raznih državnih upravah po začetku izvajanja zakona št. 16C0, ki zadeva ureditev vprašanja bivših uslužbencev ZVU. Kot smo že poročali, je izvajanje tega zakona povzročilo veliko nezadovoljstvo med stalnimi državnimi uslužbenci, ki so gledali z nejevoljo na stotine in stotine uslužbencev bivše ZVU, ki so se na podlagi zakona izrekli za civilne službe, medtem ko so prej vršili svoje službene dolžnosti v glavnem kot pripadniki civilne policije. Zakon predvideva, da teh novih državnih uslužbencev ni mogoče premeščati. Poleg tega se tudi njihovi prejemki ne morejo znižati. Nimajo pa seveda nobenega upanja, da bi lahko napredovali. Toda stalnost službovanja v Trstu je predstavljalo in predstavlja še danes nedosegljiv sen za marsikaterega državnega uradnika. Pravcata poplava po državnih uradih z ljudmi, katerih ne bodo mogli premestiti in dejstvo, da je osebje preobilno, je povzročilo velik preplah med stalnimi državnimi uslužbenci, ki so se zbali, da jih bodo premestili mogoče na Sicilijo aii Sardinijo kar čez noč. Ta psihoza je povzročila pravcati politični problem, 'Ki je delal in še dela hude preglavice vladnim strankam. Navodila predsedstva ministrskega sveta bodo vsaj začasno -žela vprašanju tako ostrino, ki se je pokazala v teh dneh. S tem pa celotno vprašanje seveda še ni- rešeno. Ne sme-mo pozabiti namreč, da se tudi bivši uslužbenci ZVU, ki so se izrekli za civilne službe, ne počutijo bogvekaj do- Čitajte in sirite PRIMORSKI DNEVNIK bro. Cela vrsta jih je, ki še vedno čakajo na namestitev. Res je, da jim običajni mesečni prejemki ne uidejo, toda njihov položaj postaja vedno slabši z moralnega stališča. Pa tudi tisti, ki so že nameščeni, se v vseh primerih ne počutijo dobro, ker jih stalni državni uslužbenci gledajo postrani. Vse to je narekovalo sindikatu državnih uslužbencev, ki zastopa koristi te kategorije, da je zahteval, naj se zakon št. 1600 izvede dosledno do kraja ter naj se zaključi namestitev vseh bivših uslužbencev ZVU. Pojutrišnjem na tržaški univerzi in sedežu trgovinske zbornice Mednarodni tečaj o vprašanjih prevoza Pojutrišnjem bodo otvorili na tržaškem vseučilišču drugi mednarodni študijski tečaj o vprašanjih prevoza, v okviru zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Ob tej priliki se bodo v našem mestu zbrali najvidnejši strokovnjaki na področju prevozov in komunikacij. Na letošnjem tečaju bodo podrobneje obravnavali med drugim vprašanja pomorskih in zračnih prevozov. Delovni spored tečaja, ki bo trajal do 9. septembra, bo otvoril poslanik Chalfe, predsednik komisije za prevoze pri Evropski gospodarski skupnosti. Sledili bodo referati in diskusija, katerih se bo udeležilo 15 italijanskih in 16 inozemskih strokovnjakov. Istočasno se bo vršil na tr-ficeja s" slovenskim učnim je- žaški trgovinski zbornici se- Prednostnc lestvice za poverjena mesta na srednjih šolah Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 19. t. m. dalje, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu znanstvenega Peppino dl Capri in drugi Prijeten večer včerai na gradu in izredno številen obisk Občinstvo so razen Peppina zelo navdušili «Brutos» ter Alighiero Noschese zikom v Ulici Lazzaretto Vec-chio 9, dokončne prednostne lestvice za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1961-62. stanek komisije za prevoze Zveze evropskih trgovinskih zbornic. Italijo bo zastopal na sestanku predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi. Le redke prireditve na gradu so deležne tolikšnega obiska kot včerajšnja nBussola on Stage». Imena, ki imajo p osebno privlačno moč, so v tem primeru gotovo Peppino di Capri, Alighiero Noschese in Brutos. Potem je še eno ime, ki sicer ne pomeni kaj izrednega na svojem področju — na področju jazza — ima pa čisto svojstven prizvok in mogoče tudi to ime pomaga, da prihaja več ljudi na te prireditve. V mislih imamo Romana Mussolinija, sina predobro znanega očeta, ki je tudi včeraj nastopil s svojimi «All Starš«. Le-ti sicer ne morejo občinstva posebno vžgati, so pa odlični solisti. Romano, ki igra klavir, ne dela vtisa kakega vpadljivega jazzovskega dirigenta, temveč se prej ob- Na obisku v koloniji SDD v Devinu 76 slovenskih deklic iz Trsta in okolice preživlja lepe počitnice na morski obali Iz Devina se vsako jutro odpeljejo na kopanje v Sesljan, popoldne pa odhajajo na izlete v bližnje gozdiče - Petje, tekmovanja in zabavne igre izpopolnjujejo običajni dnevni red Včeraj smo obiskali kolonijo SDD v Devinu, kjer letuje 76 otrok iz mesta in tržaške o-kolice. Sedaj so v koloniji deklice, pred njimi pa so bili v devinski osnovni šoli na počitnic ah dečki, prav tako 76 po številu. Šola je za kolonijo seveda primerno preurejena in so v učilnicah spalnice, drugi prostori pa so preurejeni v jedilnico, kuhinjo, umivalnico itd. Ko smo prišli v Devin, so se deklice — stare od 6 do 13 let — vrnile s kopanja v Sesljanu in so pospravljale zadnje zalogaje izdatnega kosila. Naš prihod je za nekaj časa vnesel zmedo v običajni dnevni red, kajti namesto v spalnice na počitek, so se deklice zbrale na dvorišču, kjer jih je naš fotograf postavil v skupino in napravil običajno spominsko fotografijo. Šele potem so deklice polegle do 20 otrok. Tu moramo omeniti, da vodi kolonijo ravnateljica s pomočjo šestih vzgojiteljic, poleg tega pa so v upravi kolonije še bolničarka, ekonom, kopališčnik, kuharica in pet snažilk. Otroci vstanejo zjutraj ob 7.30, potem se umijejo in ob 8. uri posedejo za mize, kjer jim servirajo kavo in kruh. Po zajtrku se otroci pripravijo na kopanje. S posebnim avtobusom se odpeljelo v Sesljan, kjer ostanejo skoraj do 13. ure. Kopajo se na občinski plaži med *Castelreggiom» in kamnolomom, kjer je voda zelo čista. Pri kopanju pazi na otroke kopališčnik, ki tudi marsikoga popelje s čolnom na kratek izlet. Na kopanju dobijo otroci tudi malico, in sicer kruh s sirom, marmelado ali čokolado. Okoli 13. ure se deklice v spremstvu svojih vzgojiteljic avtobusom v na postelje, kajti do 16. ure I spet vrnejo z ai je obvezen počitek. ' 1 Devih, kjer jih Se čaka izdat- V razgovoru z deklicaiji^. no kosilo. Po navadi imajo za kosilo «mineštro» s prikuho in sadjem ali pa juho z mesom in prikuho, na koncu pa še sadje. Po kosilu je obvezen počitek. Deklice morajo v spolnice, kjer poležejo na smo se lahko prepričali, da so v koloniji zelo zadovoljne. Otroci so razdeljeni po četah, in sicer tako, da je v vsaki od štirih čet, ki jih vodi po ena vzgojiteljica, od 18 „....t.1„„„„1|„|ii„1Iii,iiiiiiiiiui.iiiiiiiiiiliftllllimillllllllllltl«llllilllilllllllimiiiilliillilulnillllllllllHHiMUn><»l,l“,l!ll‘Ull« Vedno manj tranzita skozi naše pristanišče Pomanjkanje izrednih ukrepov povzroča zmanjšanje prometa Veliko zanimanje trgovinske zbornice ne zadostuje - Lep uspeh tržaškega paviljona na celovškem velesejmu - Priprave za dunajski velesejem Tudi letos ja naše mesto sodelovalo na nedavnem celovškem velesejmu s posebnim paviljonom, v katerem so prikazali razne gospodarske zrno. gljivosti Trsta. Z.i paviljon je pripravil načrt enotni propagandni odbor, ki ga sestavljajo trgovinska zbornica, Ustanova industrijskega pristanišča, Javna skladišča ter Center za gospodarski razvoj. Ta odbor je tudi poskrbel za vsa dela pri paviljonu ter za njihovo finansiranje. Poleg tega se je podala v Celovec tudi posebna delegacija, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice dr, Caidassi. Po zaključitvi celovškega velesejma pa se trgovinska Primorski dnevniki zbornica pripravlja na sodelovanje na dunajskem velesejmu, ki ga bodo otvorili 3. septembra. Tudi v tem primeru je enotni propagandni odbor poskrbel za postavitev posebnega tržaškega paviljo-Iz našega mes a bo tudi UREDNIŠTVO TRST UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 31-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celulema 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 im, letno 1920 din, polletno 960 dm, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubija ni 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, skl 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst odšla posebna delegacija, njene sestave pa še niso določili. Stiki med tržaškimi gospodarskimi krogi in avstrijskim zaledjem so v današnjih pogojih zelo potrebni. Dejstvo je, da se je trgovinska zbornica pokazala precej agilna na tem področju. Njena prizadevanja pa na žalost ne rodijo vedno zaželenih uspehov, ker pristojni vladni organi ne sprejmejo ustreznih ukrepov na valutne n, carinskem in drugih področjih, ki bi omogočili stvarno izkoriščanje navezanih stikov. Včeraj smo objavili zadnje podatke, ki se tičejo našega pomorskega prometa in ki kažejo na njegovo postopno padanje. Ta pojav je zelo vznemirljiv, posebno še zato, ker ni mogoče predvidevati v tem trenutku nekega korenitega zboljšanja. V pristaniških in pomorskih krogih je vzbudila sicer precej zanimanja vest, da bo avstrijska težka industrija začela spet izvažati svoje proizvode skozi naše pristanišče. Tej vesti pa so posebno propagandni krogi pripisali precej večjo važnost, kot jo ima v resnici. Znano je namreč, da gre pri tem v glavnem za ve liko avstrijsko podjetje «Voest» iz Linza, ki proizvaja valjano pločevino, stroje in podobno Dejstvo, da se ni ta velika in dustrija nekaj časa posluže vala našega pristanišča, ne gre pripisati nekim posebnim vzrokom. »Voest« pošilja namreč svoje proizvode v najrazličnejše dele sveta ter se pri tem poslužuje najrazličnejših pristanišč: Hamburga, Trsta Reke itd. Katerega pristanišča se v določenem trenutku poslužuje, je odvisno od mesta, kamor je pošiljka naslovljena ter od gospodarskih in finančnih ugodnosti, ki jih nu. di ta ali ona smer. Ce bodo torej spet šle skozi Trst pošiljke koncerna «Voest», to še ne pomeni, da se je konjunk- tura v tem pogledu spremenila. Težnja k padanju našega pomorskega prometa ostaja še vedno grozeča nevarnost. Zato ponavljamo, da bo treba v najkrajšem času nekaj u-kreniti, če se noče, da pade tržaški promet v sklopu jadranskih pristanišč na nepomembno mesto. Obvestilo Pokrajinske turistične ustanove Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse zasebnike, ki dajejo v najem sobe v občinah Trst, Milje in Devin ■ Nabrežina, da morajo na podlagi zakonskih predpisov do 30. septembra sporočiti omenjeni ustanovi tarife za najemnino za prihodnje leto. Pri tem velja tudi pripomba, da je mogoča morebitna revizija kategorije le na podlagi teh prijav in da so navedene cene maksimalne. postelje in počivajo vse do 16. ure, ko se odpravijo na sprehod v por tič ali v bližnji gozdič ali kam drugam. Tu moramo omeniti, da so v gozdu razna tekmovanja, tako da pridejo otroci z izleta nazaj pošteno lačni. Zato jim tudi večerja zelo tekne. Po večerji se otroci zberejo na dvorišču, kjer se bodisi igrajo bodisi pojejo. Ustanovili so pevski zbor, ki ga vodi Srečko Šušteršič ob spremljavi harmonike. Ubrano petje privabi marsikakšen večer domačine, ki se zberejo za ograjo in poslušajo petje naših otrok. Ob 20.30 se deklice odpravijo v svoje spalnice in ob 21. uri zavlada v koloniji tišina. Trudne od kopanja in igranja deklice kmalu zaspijo in počivajo vse do drugega jutra, ko jih vzgojiteljice prebudijo. Vsi otroci so zdravi, tako da bolničarka do sedaj ni imela prav nobenega dela in bolniška soba je bila v prvih 15 dneh prazna. To je vseka kor dober znak in želeti bi bilo, da ostane tudi v bodoče. In tako gre življenje iz dneva v dan naprej. Toda kljub na videz enoličnem dnevnem redu, ki uokvirja življenje v koloniji, pa imajo otroci vsak dan kaj novega povedati. Kopanje, igranje, tekmovanja, petje in zabavne igre jim krajšajo čas, tako da dnevi hitro minevajo. Otroci so sedaj že več kot 15 dni v koloniji, a se jim zdi. kot da bi prišli včeraj. To je nedvomno tudi zasluga ravnateljice in vzgojiteljic, ki jih imajo otroci zelo radi. Priljubljena sta tudi kopališčnik in kuharica, pa tudi ostalo osebje. Sicer pa o tej koloniji' ni treba dosti pisati, saj prihajajo starši otrok ob nedeljah na obisk in se lahko sami prepričajo, da so otroci z življenjem v koloniji zelo zadovoljni. Mi smo mimogrede zbrali nekaj punčk in jih vprašali, kako se počutijo. Alda Kralj iz Trebč nam je dejala, da se ima lepo ter izroča pozdrave mami in vsej družini, še posebno pa Mirjani ter Fulviju in Florjanu. Ondina Vi dal z Opčin pošilja lepe pozdrave mami m očku ter sporoča, da se v koloniji dobro počuti, zlasti še zato, ker se punčice med seboj dosti igrajo. Nadji Filipčič iz Trsta pa se v koloniji dopade predvsem zato, ker se vsak dan kopajo. Mala Nadja je tudi pohvalila dobro hrano in na koncu nas je še prosila, da prav lepo pozdravimo njene starše in pa sošolke. Tudi Nevja Ber- don iz Ricmanj je zelo zadovoljna z življenjem v koloniji, zlasti pa se ji dopade kopanje in zvečer petje. Prosila nas je, da posredujemo njene prav lepe pozdrave staršem in sestri Nadji. Otroci bodo v koloniji o stali verjetno do 31. avgusta. Z e sedaj so lepo zagoreli, tako da bodo prišli iz kolonije kot pravi zamorčki. Škoda le, da čas tako hitro mineva in bo treba kmalu zapustiti prijetno družbo sovrstnic. Toda na kolonijo bo ostal lep spomin in želja, da bi prihodnje leto bili spet deležni počitnic ob morju. Žeja pa taka! naša, kakor bi mu bilo nerodno. Nekajkrat se je pojavil na odru «Charles Gorilne Ballet«: en moški in pet žensk. Moški hoče biti malo plesalec in akrobat in še pevec (pa_ ni kdove kaj ne to ne ono), ženske so pa lepo raščene, o ostalem se pa ne splača govoriti. V prvem delu sporeda je nastopil še pevec in avtor Sergio Endrigo, ki aa je občinstvo simpatično sprejelo. Zares pa so ljudi navdušili sele *I cin que Brutos», med katerimi pa peti pravzaprav m bil grd. Bil je tudi normalno oblečen, da se le še bolj ločil od drugih, in znal je dobro peti. Grdi so bili Le štirje, oblečeni v «lepe» rdeče obleke. Razen tega, da so bili grdi, so delali tudi vtis, da so nekoliko — ali precej — bedasti. In seveda so pri tem občinstvo zabavali — nekako kot cirkusni klovni. (Ko so se na koncu prireditve spet občinstvu pokazali v «ci-vilu* se je izkazalo, da niso tako grdi in tudi ne bedasti.) Drugi del sporeda je izpolnil imenitni Alighiero Noschese, ki zna brezhibno oponašati igralce, pevce in pevke. Kdo ve, če je prizadetim vseč ali ne, ko jim Noschese pač tudi na ta način dela reklamo, vsekakor pa s tem zelo zabava občinstvo, ki mu takega oponašanja ne bi bilo nikoli dovolj. Peppino di Capri, ki je nastopil na koncu večera, ima veliko število prijateljev, kar pa nazadnje ni čudno. Peti zna lepo in zlasti ob nekaterih že bolj popularnih popevkah se posebno mladi svet silno navduši. Se enkrat so imeli prireditelji vso srečo z vremenom. Naj bi ostalo ugodno vreme še danes, ko se bo prireditev ponovila. «»-------- Danes pogreb tragično umrlih zakoncev Battino Danes ob 17. uri bo pogreb nesrečnih zakoncev Battino, ki sta zgubila življenje pri strašni prometni nesreči v četrtek pozno popoldne na_ mednarodni cesti blizu Trbiža, ko sta se v avtomobilu vračala skupno s svojim sinčkom iz Avstrije. Pokopali ju bodo na pokopališču pri Sv. Ani. Vest o tragični smrti odv. Lea Battina in njegove žene Sonie roj. Narobe je napravila globok vtis, ker gre pač za dve mladi žrtvi, ker sta dva otroka pri tem zgubila svoje starše, pa tudi zaradi tega, ker je bil pokojni odvetnik dobro znan v našem mestu in je imel številne prijatelje zaradi svojega značaja in strokovne sposobnosti. Kakor smo že včeraj poro- življenje 6-letni sin Andrea, ki pa si je zlomil nogo in nalomil rebra, zaradi česar se bo moral zdraviti poldrugi mesec. Nesrečna zakonca zapuščata tudi dve leti staro Ireno, ki ju je v četrtek zaman čakala pri svoji teti na Opčinah. «»------- Preložena izvolitev novega tribuna Sinoči se je na tržaški univerzi sestal akademski svet, da bi po treh mesecih izvolil tribuna ter upravni odbor Ker se je diskusija zavlekla, so morali prenesti izvolitev na kasnejši čas. Novi upravni odbor bodo sestavljali akademiki iz vrst «Intesa Cattolica* ter UGI, .in sicer tako, da bo imela vsaka skupina po tri člane. Mesto tribuna bo zasedel član «Intese», predsedniK akademskega sveta pa bo član UGI. Na pobudo turistične ustanove Danes izlet na Goriško Kakor je bilo že objavljeno, bo danes izlet na Goriško, ki ga organizira Pokrajinska ustanova za turizem, da omogoči domačim in tujim turistom obisk najboljših kleti in pokušnjo tamkajšnjih vin. Odhod od pomola Audace je ob 15. uri, postaje pa so v Grljanu, Sesljanu in Devinu. (Cena: iz Trsta in Gr-ljana 750 lir, iz Sesljana in Devina pa 650 lir). «»------- Kljub strogemu nadzorstvu policije Tatovi motornih vozil spet marljivo na delu Čeprav so agenti letečega oddelka te dni prijeli skupino malopridnežev, ki so kradli motorna vozila in je bilo upati, da se bodo tudi drugi spametovali, so avtomobilske miši in tatovi motornih vozil spet marljivo na delu. Teodoro Paoletti iz Ul. Co-stalunga 390 je prijavil policiji, da mu je nekdo ^kradel motorno kolo, ki ga je parkiral na Trgh Ulpiano. Claudia Drudi por. Scara-bello iz Ul. Settefontane 54 še je pritožila, da so ji neznanci ukradli iz avtomobila osebne dokumente in 120 tisoč lir v gotovini. Augusto Damiani, ki je prišel te dni na obisk v Trst iz Benetk, je prijavil policiji, da mu je negdo ukradel motor v Ul. Paduina. Franco Zidarič iz Ul. Mat-teotti 4 pa je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel vespo v Ul. Settefontane. Slovensko gledališče v Trstu Jutri, 20.VIII. ob 20.30 priredi na prostem v TllEBČAH dramo v treh dejanjih JOŽKA LUKESA Prgišče zemlje Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasbena oprema: UBALD VRABEC * * * V torek. 22.VIII. ob 20.30 na prostem v TREBČAH komedija v treh dejanjih BRANISLAVA NUSICA ( KI Tp Nazionale 16.00 «Ti si DljJjJ bezenu, Peter Finch. * dano mladim. 4 Fenice 16.30 «Možje na ^ su», VValter Chiari, J. Excelsior 16.00 «lzgubljeni Jean Sorel, Lea Massar • povedano mladini. ■ Ja Grattaclelo 15.30 «Moulin 0 John Huston, Jose * ..j Arcobaleno 16.00 »Sabo««* Prepovedano mladini. Supercinema 16 00 n.a palubi«. Pat Bone, „ scope, technicolor. Dru® ^ Alabarda 16.30 «Princ taajL nicoior, Tony Curtis Laune. , 0 Aurora 16.30 »NeuteSJl« ooj«. Prepovedano mlao ^ Cristallo 16.30 «Eictiman JI Garibaldi 16.30 ({Velika Alberto Sorui, Vittorio ,1 man, S. Mangano. -mj Capitol 15.00 Policijski j garda VVallacea: »Tajno* leznih vrat«. J* Impero 16.30 »Čarovnik Edgar VVallace. «Dr.» Režiser: ADRIJAN RUSTJA Scenograf; JOŽE CESAR * * * V soboto, 26.VIII. ob 20.30 na prostem v TREBČAH otroška igra v treh dejanjih PAVLA G O L 1E « SNEGUL.JCICA» Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Skladatelj pesmi: prof. KAREL BOŠTJANČIČ imiiiiiiiiiimiiliiiMHimiiimiliuimiiiiiiiniiii r vvauace. kIici ^ Italia 16.30 «Marisol, Madrida«, Marisol, 51. Zadnji dan. Massimo 16.30 »Kocissov P technicolor, Ro^k bara Rush. Moderno 17.00 «Judežev L v technicolor, Burt Lane" Prepovedano mladini. Astoria 17.00 «Jutri me besili«, J. Mac MurraL ^ Astra 16.30 ((Cesarski (Mayerling). Vittorio Veneto 17.00 ne licijskih film.iv: špektorja Morgana«, w Preste. 0t Ideale 16.30 «Macist v oc j,;:1 klopov«, Chelo Alonso, - : color. f Marconi 16.30 na Proste" tl*-1 ((Maščevanje Montecrista ^ nicoior, Jean MaraH* .. Lul li . |iei* Abbazia lb 00 ((Dečki z technicolor, Tony Cu ' Odeon 16.00 «Rifrifi med ^ mi», Nadia Tiller. ro mladini. u? Skedenj 18.00 ((Prekrasna ztn», Carv Grant. S | čali, si je pri nesreči rešil ................................................. Iz sodnih dvoran Skoraj devet let zapora Mozetiču za zločine storjene Sodilo ga je sodišče za mladoletne, ker je kazniva dejanja zagrešil, ko je imel 18 let OD VČERAJ DO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. avgusta t.l. Se je v Trstu rodilo 6 .otrok; umrlo pa je 8 oseb. RODILI SO SE: Barbara Cas-seler, Donatella Čorrente, Ennio Cossutta. Giuliana Nesich, Ma-nuela Carboni. Bruno Valla. UMRLI SO: 72-letna Lhigia Marcandella vd. Ciriani, 77-letna Maria Perissuj por. Malic, 75-letni , Nicolo. Percossi, . 74-1 etn a Anna Trevisan vd, 'Massimin, 46-letni Giuseppe Friihauf, 32-lethi Mario Di .K^lj,, 71-’lctna .giusti-na Opara -’por. Godina-, "ro-letna Olga MinerVinj vd': Deoual. y:> ■ ...«» .—tu* ■ fc*. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg. Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecelllo 24. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče limone . . ; . . smokve ..... iabolka ........ buče (meloni) . hruške I . . . . hruške II ! . . breskve I , . . breskve II ! : slive .... i s grozdje ...... pesa , v s ; i . čebula kumarice svež fižol . stročje . . . razna solata jajčevci . . , krompir ............. n paprika.................. iš paradižnik zeleni radič I . . e leni radič II bučiee ...........> Večina blaga se prm tia)a , prevlad, ceru (3. st • Koristni nad*1*! * in tel. števili Občinski davčni ur^j,lH.J Nordio 11 — Urnik: ijH1 '12. V februarju, april*,'/ avgustu, oktobru m ne p|i ko zapadejo roki, za. v d-. davkov, so uradi odprt 0|i>" od 10. do 18. tudi m sicer od 15.30 do ' TI ° A 'j Anagrafski urad: L' št. 25 -27 - tel. 35-4J5' od 8,30 do 12. * * * f AVFGAT (za okvar-” Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg v' - 24-024 Prometna policija Glavna bolnišnica Občinski trošarin**! Ul. del Teatre 4 Na sodišču za mladoletne se je včeraj nadaljevala in zaključila razprava, ki je bila v veliki dvorani porotnega sodišča, proti Marijanu Mozetiču iz Vrtojbe, ki je bil obtožen ropa in poskusnega u-mora ter nedovoljene posesti orožja. Mozetiča, ki je star 32 let, je sodilo sodišče za mladoletne, ker je šlo za dejanja, ki jih je izvršil, ko je bil mla-doletep. Po dolgem posvetovanju je sodišče obsodilo Mozetiča zaradi dveh ropov na osem let, 10 mesecev in 20 dni zapora ter 166.667 lir globe, toda oprostili mu bodo pet let in globo. Glede poskusnega umora pa ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je ukinjen sodni postopek glede orožja zaradi am-nistije. Razen tega pa bo moral Mozetič odsedeti še 16 me- t t -i d, Deklice so se takoj odzvale vabilu našega fotografa, da bo ostal spomin na lepo preživele dneve v koloniji secev zapora, ker je bil pogojno obsojen na to kazen 31. 1. 1947. Pred začetkom včerajšnje razprave je dr. Grubissi počastil spomin odvetnika Bet-tina, ki je tragično zgubil življenje skupaj s svojo ženo pri strašni prometni nesreči v četrtek popoldne blizu Trbiža. Komemoraciji sta se pridružila tudi predsednik sodišča dr. Rossi in odvetnik Girardi iz Benetk, ki je branil obtoženega Mozetiča. Kakor smo že poročali, se je razprava proti Mozetiču začela 4. t. m. in je bila za zaprtimi' vrati, kot je predpisano za sodišče za mladoletne. Mozetič je zašel na slabo pot že v mladih letih. V spodnji Vipavski dolini se je spomladi leta 1947 osnovala roparska tolpa, ki ji je načeloval Mozetič. Tolpi sta pripadala tudi Ivan Marinič iz Višnjevika pri Kojskem ter Stanka Medon iz Vrtojbe. Prve dni maja tega leta je bil izvršen roparski napad na tovornik gradbenega podjetja «Rusian - Žigon - Mozetič« iz Renč, in sicer na cesti med Branikom in Štanjelom. Takrat sta dva zakrinkana zločinca z brzostrelko ustavila vozilo in prisilila potnike, da so jima izročili kovček, v katerem je bilo 900 tisoč lir. Mozetič je nadaljeval s svojimi kriminalni dejanji saj je skupno s svojimi pajdaši kmalu nato zagrešil neko drugo zločinsko dejanje. Policijski organi so vneto zasledovali vse osumljene osebe in prijeli Madona ter Ma. riniča, Mozetiču pa niso mogli priti na sled. Nekega dne so ga sicer zasačili, toda Mozetič je skočil z visokega okna in zbežal. Spet so se srečali z njim, pa jim je ponovno zbežal, čeprav so streljali za njim. Obtožili so ga, da je streljal na policijske organe, toda, kakor smo že prej omenili, ga je sodišče oprostilo te obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Do 15. septembra 1947 se je Mozetič skrival v gozdovih, po predaji oblasti med ZVU in italijanskimi oblastmi je iz- koristil priložnost in zbežal v Francijo, kjer je pristopil k Tujski legiji in tam ostal dve leti. Nato se je vrnil v Francijo, pa so ga francoske oblasti na zahtevo italijanske policije izročile italijanskim oblastem. > Tako se je po desetih letih končalo njegovo pustolovsko življenje. Decembra leta 1948 ga je beneško sodišče obsodilo na 12 let zapora, tedaj pa je bil že v Tujski legiji. Beneško prizivno sodišče za mladoletne je razveljavilo razsodbo iz leta 1948 ter poslalo vse akte kasacijskemu sodišču v Rim. To pa je sklenilo, naj o tej zadevi razpravlja tržaško sodišče za mladoletne, ker je zdaj to sodišče pristojno za razsojanje o tej zadevi. * * * Na preturi so bili včeraj na zatožni klopi trije prijatelji dobre kapljice, oziroma dva prijatelja in ena prijateljica, in sicer 46-letni Antonio Koz-levac iz Ul. Docce 16, 46-letni Anton Skerlavaj iz Ul. Ponda-res 5 in 46-letna Maria Leva-kovič por. Giurmani iz Ulice Tigor 6. Sodnik je obsodil Kozlevaca na 1Q tisoč lir globe, Skerla-vaja na osem dni pripora, žensko pa na 20 dni pripora. Pred začetkom razprave je sodnik dr. Brenči počastil spomin pokojnega odvetnika Battina. 'ItmmiuAumik predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. ur' Tomahawk, bojna seti1 (TOMAHAWK SCURE Dl GUERRA) t Sporočamo žalostno vest, da nas ie včeraj za vedno zapustil v starosti 84 let naš dragi oče in stari oče Ivan Vatovec Pogreb bo danes ob 17.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči sinova z družinama in snaha z otroci Trst, 19. avgusta 1961 TUSSET&SIN KORZO ITALIA 1 EXTRA R. TUSSET TRG STARE MITNICE 2 / VELlKli USPE«0' , faUjj, priložnostni p ob koncu ® na vse artikle POPUST NAVADNI IN LUKSUZNI KOVČKI ZENSKE USNJENE TORBICE TKANINE IN ZAMETI V VSEH BARVAH NAJLONOV1 IN SVILENI DEŽNIKI D E N ARNIČE ZENSKI IN MOŠKI PASOVI JM0RSK1 dnevnik — 5 — 19. avgusta 1961 Nov redarski zbor tržaške mestne občine Mesto potrebuje 330 redarjev januarja pa jih bo šele 220 Sedaj jih je v službi nekaj čez 100, od katerih jih je ,10 naposodo - Težave pri natečajih Tntu^l šmaren je potekel v nesreč Zasl hUd'h prothetnih 'oaa nm za t0 ®re de- fedarjev ^ Zb°rU obeinskih Potem ko „ S° ga ustan°vili kona ’o v. ,..na P°dlagi za- 2VU bivših uslužbencih n° ta^° imenova- »-»"nSLE*11"--T- uPraviči eno. kim redarjem je vršili neumoS° v teh dneh ki v m ^rno.sv°j° s^žbo, 2na urnika TPonmerih ne po‘ )e danes števil* Pa Zat°’ ker ra zelo lfn° stanie zbo-namreč ,”ezadov°ljivo. Šteje gentov ol vn?kaj čez st° a' U 50 katerib pa jih oko-za o ne Pr*Pada zboru. sti> ki Sff f-ute ^avne varno* 11 zb°ru Jledaljf.ben“-d-°de- nasProtn Jev, kajti mestne primeru bi bile lost in Ullce. uročene na mi-ftu avtomlk-1 ^St ruzbrzdane-Hznes k kemu prometu. vrši služba **°. Že deiali-Uekaj J?®stmh redarjev število Da • agentov. To Pre«izk0 HaeKna VSak naŽin v8em Potreta Se zad°voljilo kega mo * razmeroma ve-fadi svoiol k‘ zahteva za-?°grafskeofa specifičnega tonilo p-. , Položaja večje Mest,, tov. Posebn0a Driltava in še Prav ?» vodi dr v°Jni oddelek, ki 8ala Odnnjo -antasia> sta sku_ tem - P°m°Cl tol dgodi da tei stiski s a razpisala nate- 2a 160 llo službenih mest. Prijavilo sa *e je’ da se ie °v, ki J8mo 107 kandidati!11 izPitePrtd kratkim p°- d Prviv, ’ so eden iz-Sprejem v predP°g°jev za 16 Vsai Inn i°r' Računajo, da “Pravilo t„ kandidatov dobro 'et Preveč ki nis0 si‘ Predsto, i htevni, vendar mK,Sikateregf tzd oreh za Kljub t mlademca. V PoSieduemU Pa ni stanje ■ rnestne redarske službe še zadovoljivo. Preteklo bo še nekaj mesecev preden bodo novopečeni redarji lahko nastopili novo službo. Priredili bodo namreč za njih posebne tečaje, ki jih bodo morali obiskovati nekaj mesecev. Lahko računamo, da bodo nastopili službo na mestnih ulicah šele v prvi polovici prihodnjega januarja. Tedaj bo zbor štel od 200 do 220 agentov. Takoj pa bodo začeli misliti na nov razpis natečaja, ker bo moralo znašati skupno število redarskega zbora okoli 330 agentov. Tako je povsem razumljivo, da bo preteklo še precej časa preden se bo normaliziralo stanje v tej tako važni mestni službi. Kako je prišlo do tega položaja je znano. Pogoji, ki jih je postavila mestna občina za sprejem v redarsko službo, se niso zdeli zadovoljivi veliki večini bivših pripadnikov upravne policije. Tile so se med drugim zbali enega izmed pogojev za sprejem, ki je predvidel preizkusno dobo 6 mesecev. Z druge strani bi bila tudi plača pri novem zboru nekoliko nižja (menda za okoli 12.000 lir mesečno). Občinski upravitelji pa pravijo, da bi bila preizkusna doba 6 mesecev pravzaprav le gola formalnost. Gola formalnost bi bili tudi sprejemni izpiti. Bivši agenti u-pravne policije pa so zahtevali naj jim občinska uprava brezpogojno zagotovi, da bodo sprejeti v službo in da jih ne bodo nikdar odpustili. Upravitelji pa pravijo, da tega niso mogli storiti, ker bi bilo protizakonito. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je danes položaj v tem pogledu zelo težak in le z veliko vztrajnostjo bo mogoče prebroditi vse k kolonije v Devinu težave. V zvezi z osnovanjem novega zbora bo občina naletela seveda tudi na precejšnje stroške. Pomislimo samo na primer, da bo treba oskrbeti uniforme za vse agente in danes stane popolna garnitura uniform, obutve itd. za enega redarja čez 1 milijon lir. Pri tem pa bodo morali upoštevati dejstvo, da bo v kratkem prišlo do vsaj približnega poenotenja vseh redarskih uniform v Italiji, kar narekuje posebno previdnost pri tem vprašanju, ker bi bili sicer stroški še precej ob-čutnejši. #»------ Neroden padec Na svojem domu je nerodno padla 60-letna Giorgina Orazzi iz Ul. Tor S. Lorenzo 10, ki si je zlomila desno nogo. Z rešilnim avtom so žensko pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. «»------- Z avtom v žensko ko je prečkala cesto V Ulici Farneto je včeraj popoldne 22-letna Gianna Tunini iz Ul. Giacinti 14 povozila z avtomobilom 54-letno Almo Ciolli por. Oretti iz Ul. Eremo 245, ko je prečkala cesto na določenem prostoru za pešce. 2enska se je pobila po levi rami in si verjetno zlomila ključnico, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti od 10 do 40 dni. ^— Mlad motociklist povozil starega generala V Miramarskem drevoredu je včeraj popoldne ©rfišku-beneški dnevnik Seja občinskega odbora v Gorici Radio in magnetofon za slov. osnovne šole Trošarinski urad je v juniju pobral za 44 milijonov Ur davkov V odsotnosti župana je njegov namestnik dr. Franco Gallarotti predsedoval v četrtek 17. avgusta seji občinskega odbora, ki je bila v beli dvorani županstva. Na tej seji, ki je trajala 4 ure in pol, so razpravljali o zajetnem dnevnem redu. Najprej so odobrili pogod-b j, sklenjeno z lesnim trgovcem Donatom Depicolzuanom za dobavo 4800 stotov lesa za kurjavo, ki ga bodo porabi'i v prihodnji zimski sezoni za ogrevanje enega dela občinskih uradov. Občina bo za na kup te kurjave potrošila 4.0 milijona. Do 30. junija leta 1962 so podaljšali pogodbo, s katero so oddali občinska lovišča v najem pokrajinski lovski zvezi v Gorici, v glavnem pa so se dogovorili o prisotnosti go-riških predstavnikov na četrti splošni skupščini italijanskih občin, ki bo oktobra v Benetkah. Glede javnih del naj sp omeni nakup nekaterih zemljišč za razširitev cest ter odobritev nekaterih dodatnih načrtov za javna dela, ki so že v teku. Podjetju inž. Antonija Maggini iz Vidma so naročili, naj namesti ogrevalne naprave v osnovni šoli v Ul. Zara. Glede javnega skrbstva je odbornik Moise poročal o delovanju doma onemoglih »Angelo Culot» v Ločniku. Prika- 17-letni Carlo Pregel iz Ul. Veltro 67 __ Ji^leA",r !*ai je uspehe, ki so bili dc-s« ženi v nameščenju osebja. Odcbrili so nekaj faktur, ki mmm “Ic° jih res ni treba dvakrat poklicati ura popoldanskega počitka Perilo se mora posušiti ga upokojenega generala Giu-seppa Giglija, ki stanuje v Miramarskem drevoredu 23. Gigli se je pobil in ranil po čelu in obrazu ter je zgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, okreval pa bo v dveh tednih, če ne bodo nastopile komplikacije. Šolske vesti ) Ravnateljstvi Državne nižje lndnstrljske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanji učencev m u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. II. in III. razred do vključno 25. septembra t.l. * * # Na Državnem znanstvenem liceju * slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za Soisko leto 1961 1962 vsak dan od K. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulicj Laz-zaretlo vecchio št. 9 neprekinje no do 25 septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. • * • Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini Javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. In UL f- Je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spi'čevau> ln prijavnico, ki Jo oobl v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra. Učenci, ki imajo popravljalne Izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih Izpitih. ^ IZLETI J Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 10. septembra izlet v bolnišnico ((Franja« ln v Postojno. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure. * • * Izlet SPDT v Kamniško Bistrico Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v soboto in nedeljo dne 2 ln 3. septembra izlet v Kamniško Bistrico, kot izhodišče za planinske izlete na Jermanova vrata (Kamniško sedlo), na Korošico in druge vrhove prelepih Kamniških planin. Odhod v soboto dne 2. sept. ob 15. uri, — Vpisovanje kot običajno v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih u-rah. ( MALI OPLAŠI ") VAJENCE ZA TAPETNIKE, stare največ 16 let, išče resno podjetje. PredstaViti se pri Perizzi, Ul. XX. septembra 38, v torek ob 8. url. VAJENKE-SIVILJE. stare največ 16 let. išče resno podjetje. Predstaviti! se pri Perizzi, Ul. XX. septembra 38, v torek ob 8. uri. PODI IZ FURNIRJA po 330 Mr kv. m — Les-ve za domačo uporabo 1» mehkega ln trdega lesa. vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ul let Gam- tihil *t. 3. KINO PBOSEK-KOHTOVH. predvaja danes 19. t. m. ob 20. uri barvni film: «, 11» Igra: Yvonne De Carlo se nanašajo na oskrbo onemoglih, kakor tudi računov o nakupu zdravil za tiste občane. ki imajo do njih pravico. Odobrili so 3.5 milijona za bolniško oskrbo v mesecih a-prilu in maju. Na predlog odbornika za javno vzgojo so odobrili stro- ške za nakup 500 izvodov knjige Vittoria Locchia, kakor tudi stroške za tiskanj? osme knjige z naslovom »Iti-r.erari isontini«. Odobrili so še stroške za nakup magnetofona in radia, ki ju bodo podarili slovenskim osnovnim šolam. Odobrili so tudi obračun delovanja trošarinskega urada, ki je v juniju inkasi-ral nekaj nad 44 milijonov. Ob zaključku so odborniki proučili pravilnik, ki urejuje delovne odnose med občino in delavci ter sprejeli nekatere spremembe in izboljšave. «»------- Obvestilo za Sovodenjce Izlet preložen na 3. september Mladinski pevski zbor iz Sovodenj obvešča vse izletnike, ki so se nameravali jutri 20. t. m. udeležiti enodnevnega avtobusnega izleta po Soški dolini do izvira Soče. da so iz tehničnih vzrokov izlet prenesli na nedeljo 3. septembra. Izleta se lahko udeležijo člani in nečlani zbora odnosno prosvetnega društva. Vpisovanje se vrši ob sredah in petkih od 21, do 22. ure v prosvetni dvorani v Sovodnjah. Pri vpisu se lahko dobijo tudi vse podrobnejše informacije. «»---------------- Dvodnevni izlet Štandrežecv po Sloveniji Prosvetno društvo «Oton Zupančiča iz Standreža organizira v soboto 16. in nedeljo 17. septembra 2-dnevni avtobusni izlet po Sloveniji. Udeleženci se bodo peljali po Soški dolini, čez Vršič, Kranjsko goro, Celje, Maribor, Ljubljano, Po- »lllllllllitlllllllilllllll lil mil im im im mil m llimttmiil i liltiillllllllliliBiiiiillllllllilliiilllilllllll Ponoči v Gorici samo osem stopinj Ohladitev je nastopila zaradi snega, ki je zapadel v višini do 1.700 metrov Pred enim tednom smo se pritoževali nad vročino, ki je pritisnila z naravnost tropsko silo, tokrat pa smo ponovno prisiljeni pisati o vremenu, toda ne o vročini, ampak o mrazu. Da, o mrazu, zakaj, kadar živo srebro v toplomeru zdrsne ria osem stopinj nad ničlo, in to sredi koledarskega poletja, ne moremo mimo tega dogodka, ne da bi pisali o njem. Marsikdo se je ponoči prebudil in si poiskal med naftalinom toplejšo odejo, ker mu je postalo hladno sredi noči. Odgovor na tako nenadno spremembo temperature najdemo samo v izrednih vremenskih prilikah, ki so nastopile te dni v Srednji Evropi, ker je glede visokega zračnega pritiska pripodil s svojimi vetrovi hladen zrak v naše kraje. Ker je bilo vmes tudi nekaj padavin, ki so se v krajih nad 1.700 metrov spremenile v sneg, je ohladitev logičen zaključek narave. Tako hud mraz ni pritisnil čez dan, ker je sonce vendarle dokaj močno, in je ozračje v senci segrelo na 24 stopinj. Kmetovalec iz Števerjana padel v Ločniku z voza Nesreča je ob 10. uri doletela 51-letnega Antona Vogriča iz Števerjana. V Ločniku je padel z voza in se udaril v desno ramo. Ker je bil uda- rec dokaj močan, so poklicali avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico na piegled. Posledice pa niso bile tolikšne, da je bilo potrebno zdravljenje v bolnici, zato so ga poslali domov. stojno in Novo Gorico. Vpisuje predsednik Alojz Tabaj v Ul. sv. Mihaela 260 do 27. avgusta. Alojz Tabaj bo postregel tudi z vsemi potrebnimi informacijami. Cepljenje otrok v u Občinski dravnik dr. Daine-se bo v četrtek 24. avgusta ob 9.30 zjutraj cepil proti otroški paraliz; otroke sovodenjske občine. Starši naj otroke pripeljejo v zdravniško ambulanto na županstvu. Primerjave goričkega življenja v letih 1959-1960 Kljub porastu otr cepljenje skrčeno na polovico Število stalno naseljenega prebivalstva v Gorici se v zadnjih 14 letih sploh ni spremenilo Za presojo perspektiv nekega mesta so izrednega pomena številke o njegovem piebivalstvu. Po teh številkah je najlaže soditi, če se kakšno mesto šili ali pa ostaja na istem mestu sol je l ilo po prej. Gorica je imela po analih mestne občine v zadnjih 20 letih največje število prebivalstva leta 1942. Ob koncu tega leta je bilo namreč v Gorici stalno naseljenih 49.444 oseb. Tudi leta 1944 je bilo v Gorici nad 49.000 oseb, leta 1945 se je število znižalo na 47.000. Ko so z mirovno pogodbo septembra 1947 odvzeli Gorici del okolice se je število prebivalstva znižalo na 40.089. Od takrat pa vse do danes je število prebivalstva nihalo med 40 in 42.000. Lahko bi rekli, če izključimo malenkostno nihanje ob koncu vsakega leta, ki znaša nekaj sto enot, da je število prebivalstva v zadnjih 14 letih praktično vedno na isti višini. Za ljubitelje številk pa naj navedemo, da je bilo leto 1960 v tem pogledu najbolj »plodno«, zakaj to leto smo imeli ut koncu decembra največje število stalno naseljenega prebivalstva, in sicer 42.629. Ce primerjamo podatke iz leta 1959 in 1960, tedaj bomo ugotovili, da se ie število cerkvenih porok dvignilo od 248 na 254. Medtem ko je bila 1959 samo ena civilna, sta Pismo iz Nove Gorice Vrednost štipendij za dijake je letos dosegla 31 milijonov Največ štipendij sta razpisala občinska ljudstva odbora Tolmin in Idrija Poslovalnica ljubljanske turistične agencije «Izletnik» v Novi Gorici Blizu 31 milijonov dinarjev so letos namenili občinski ljudski odbori v goriškem o-kraju za štipendije dijakom in visokošolcem. To je velika vsota, ki pa je glede na veliko pomanjkanje strokovnjakov vseh strok še mnogo premajhna. Nagel gospodarski in splošno družbeni razvoj zahteva iz dneva v dan številne nove strokovnjake za delo v podjetjih, pa tudi v javnih službah kot so šolstvo, zdravstvo, državna uprava in druge. Občinski ljudski odbori so se zato že odločili, da bodo omogočili študij večjemu številu dijakov in so letos razpisali nad 200 štipendij. Največ štipendij sta razpisala občinska ljudska odbora Tolmin in Idrija, prvi 67, drugi pa 63, medtem ko sta občinska ljudska odbora Nova Gorica in Idrija razpisala, prvi le 39, drugi pa 36 štipendij. Okrog 300 dijakov in visokošolcev pa štipendirajo podjetja, ki pa so šele v zadnjem času začela bolj smotrno skrbeti za vzgojo — šolanje — kadrov. Toda še ne vsa. Pa tudi večina tistih podjetij, ki so začela štipendirati svoje bodoče strokovnjake, v največ primerih omogoča študij le tolikemu številu dijakov, kolikor strokovnjakov — raznih tehnikov in inženirjev — bi potrebo- ililiiiiiiiiiimitiiiiMililmimiMimiiliiiiilimniiimiiiiiliimiimiiMMiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiimiii Zaradi izsiljevanja prednosti Trčenje dveh vozil pred sodno palačo Motociklist je po trčenju odletel tri metre daleč in pristal na nogah Včeraj ob 15.35 se je pripetila v Ul. 24. maja (pred sodna palačo) prometna nesreča, ki se je na srečo zaključila brez hujših posledic. Motorist 25-letni Albin Ermacora iz Ul. Formica št. 6 se je na motociklu peljal po Ul. Fabio Fil-zi proti Ul. 24. maja. Ko se je pripeljal na polovico križišča, mu je prišel nasproti neki avtomobil Fiat 500, ki je prihajal s Korza in je bil namenjen v Ul. Fabio Filzi. Namesto, da bi se Ermacora u-stavil in dal prednost avtomobilistu, ki je prihajal iz njegove desne, je skušal iziditi prednost. Pri tem pa se je vštel ker ni računal, da bo avtomobilist nadaljeval vož- Motiv iz Benečije Most čez potoj^ Budrini na Črnem Vrhu njo prepričan, da se bo motociklist ustavil. Ermacora je v velikem, lahko bi rekli celo atletskem skoku zletel s svejega jeklenega konjička in po treh metrih spektakolarne-ga zleta pristal na nogah. Precej ljudi, ki je šlo mimo in prisostvovalo trčenju, kar ni moglo verjeti svojim očem, da je mogočen tako srečni konce. Ker se je le nekoliko potolkel po levi nogi, so poklicali rešilni avtomobil, s katerim so mladeniča odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so mu kar rano obvezali in ga poslali domov. Dokajšnjo škodo je utrpel n.otocikel, kateremu so se zvile sprednje vilice, volan in kdo. Udarec v predni del karoserije je dobil tudi Fiat. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji glavne postaje v Ul. Nazario Sauro, ki pa niso iz- vi šili zapisnika, ker sta se zaradi očitne krivde oba voznika dogovorila o povračilu škode. ■ «»------- Danes ukinitev prometa vali sedaj, ne pa toliko, kolikor jih bodo potrebovali v perspektivi. V nekaterih srednjih in manjših podjetjih pa po odnosu do štipendiranja sodeč menijo, da jim strokovnjaki niso potrebni, saj ne štipendirajo nikogar. Ta zastarela miselnost je menda najmočneje zakoreninjena v Mirnu. Mirenske tovarne in podjetja niso razpisala nobene štipendije, Podoben odnos do štipendiranja pa imajo tudi zdravstveni zavodi, ki vodijo zelo kratkovidno kadravsko politiko. Vse to se bo lahko že v bližnji prihodnosti prav tem delovnim kolektivom bridko maščevalo, ker vse bolj sproščen vpliv tržišča na proizvodnjo zahteva predvsem sposobna vodstva in strokovne kadre v proizvodnji, pa rudi na drugih delovnih mestih. Najbolj korenito in naglo so odpravili pomanjkanje srednjih kadrov v kmetijstvu. Z izrednim šolanjem na srednjih kmetijskih šolah se je v zadnjih par letih izšolalo kar osemdeset kmetijskih tehnikov iz območja goriškega okraja. Da so potrebe po kadrih v okraju še veliko večje kot je sedanje štipendiranje pa kaže med drugim primer, da bi za dosledno sprovedbo reforme šolstva v okraju že v bližnji prihodnosti potrebovali blizu 800 novih učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, občine pa jih trenutno štipendirajo le okrog 180. * * * V Novi Gorici je bila v torek odprta še ena poslovalnica ljubljanske turistične agencije «Izletnik». Svoj sedež ima v prostorih «Avtoprometa», blizu bencinske črpalke. »Izletnika se ukvarja z organizacijo izletov in sploh s pospeševanjem turizma. Razen tega bo novogoriška podružnica po. sredovala pri izdajanju potnih listov, prodajala vozne karte in rezervacije za vse avtobuse goriškega «Avtoprometa» ter menjavala denar. Poslovala bo ob delavnikih neprekinjeno od 6. do 20. ure, ob nedeljah pa od šeste do dvanajste, To je že osemnajsta podružnica, ki jo je v zadnjem lllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllHHIItll Vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A). 7.3» (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D). 23.15 (DD)*). Proti Vidmu: 4.32 (A), 6.24 (A), 6.37 (D). 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)**), 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19.47 (D). 20.29 (D), 21.47 (A), 22.39 (A). Odhod v Novo Gorico: 7.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D). 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), j• i •• i lvJ.ou (aj, lz.oVf (U), vaj, na cesti v Kubijan 114.37 zali že med včeraj*1^ Kii mo, ki jo je Milan jj amkaFi v Parmi proti tan moštvu. Milančani niso niti potrudili i° »S bila njihova igra ze,° tu na, so igralci P3t,BCJf. 8a prišli do gola z MofPJ ^ V drugem delu igr® v 0; ^ stanje spremenilo i® V čani so začeli pfit‘s ateri* 6] vrata domačinov, kal,.fc zadali tri gole. Stre vj bila v 5- in 10' Al«J -Greaves v 14’. PredPfV no prijatelisko sreča*"! Milanom in Parmo st ko končalo s 3:1 v prvih. Na sliki vidi«*jf ce Milana Asiagu. na treh1" Italijanski nogometni . , V nedeljo 27. f 5 bi ti P h Hi tel le. te k Io5 tekme prvega ^1 ^ MB * < * MILAN, 18. m. se bo začel turn'^s fj 2 lijanski pokal 1961 -62- z „1*»!] are 1 ItQy kolo so že določili P .ledni I j{( nik tekem, ki je nasl Verona-Pro Patria- • stadion ob 16. Parma-Novara: na c»j< Dardini ob 16.30. rf Pfč: f »ti if ■ Scg] Moder a-Reggiana: stadion ob 16.30. ji. ,. n* «« Simm. Monza-Bar'- 1^. šču S. Gregorio ob 2l' ^ ^ Brescia-Como: °bfflS 1*0^ dion Bompiano ob 10 ^ t-(f| Prato - Lucchese’ j !*)0i stadion ob 16. sta Lazio-Genoa: nio ob 21.15. Napoli-Alessandri*’ di011 , C i v:»c cA * Sambenedettese ,s , Fuori Grotta ob I® občinski stadion ■ ^ Messina - Cosenz*-stadion ob 16.30. S -3333=33ALOJZ RAVBAR Y viharju IKO Niko,» je začel počasi, ividno tipaje, kakor da v temi iskal zdrobljiv idmet in se bal, da ga »vrne in razbije; ene žari, da ti stavim to vpra-lje — če bi si ne bila ara prijatelja, bi ga ne ali si včeraj kaj videl risa?* Ne. Kako pa sploh pri-i na to vprašanje?* se rahlo zavzel Niko. No, no, nikar se takoj razburjaj!* je rekel iks nasmehoma. V resni-pa se Niko ni niti naj-inj razburjal. Nasprotno: voril je tako presenetlji-mirno, da je Maksu po-ilo skoraj nerodno raz-ati dalje to vprašanje. tNisem videl fanta, če te nima, in nisem ničesar šal o njegovem koncu, ker se v Dobu sploh nisem ustavil.* Nista več govorila o tem. Z javke sta se vrnila pozno ponoči. Ko sta legla, je Niko takoj zaspal, Maks pa ni mogel zatisniti očesa. Neprestano se je ukvarjal z vprašanjem dečkove smrti. Niko ga ni prepričal, da ga ni videl. Toda, kako naj ugotovi, ali res ni i-mel nič skupnega z dečkovim koncem? Nenadoma se je nečesa domislil. Počasi je privzdignil glavo in prisluhnil. Barako je polnilo sopenje spečih, v katero se je vpletalo zavijanje jesenskega vetra. Tihotna je zlezel s pograda in odtapal k vratom. Tu je visela Nikova puška, zraven pa njegov pas in na njem tok s samokresom. Vzel je iz toka samokres, potegnil ven nabojnik in v poltemi preštel naboje: štirje in eden v cevi — pet. Ko so predvčerajšnjim čistili orožje, je videl, da jih je imel šest. šest — pet! Maks je osupnil. Tisti mah mu je postalo povsem jasno: on ga je ubil. Vtaknil je samokres nazaj v tok in se vrnil na pograd. Toda zdaj se ni več stisnil k Niku, ki je spal zraven njega: začutil je silen stud do njega, ki mu je bil dotlej tako blizu. Vse do svitanja je ugibal, zakaj je pravzaprav ustrelil dečka. Tisto jutro je pozval Nika iz kolibe. Ustavila sta se nekje pod skalovjem, ki se je pnelo nad kolibo. «No, čemu si me privlekel sem?* je vprašal Niko, a je slutil, da namerava spet govoriti o dečku Zjutraj je namreč opazil, da mu je nekdo odprl tok za samokres in ga nato pozabil spet zapreti. In ta nekdo ni mogel biti nihče drug kot Maks. Prav ta hip je nedaleč od njiju stekla srna in izginila v bližnji gošči. Tedaj je kar na lepem rekel Niko: «Predvčerajšnjim sem nedaleč od Trnja naletel na jelena. Obstala sva nekaj korakov drug od drugega in se gledala. Žival je tako divje buljila vame, da sem mislil, da se bo zdaj zdaj zagnala vame in me podrla. Naenkrat pa potegnem pištolo in sprožim. Toda zgrešil sem ga in ucvrl jo je nazaj v gozd.* Maks je zavzeto poslušal Nika. Govoril je tako mirno in tako prepričevalno, da se je Maksu na koncu popolnoma razblinil sleherni sum in dvom. «No, čemu si me privlekel sem?* je ponovno vprašal Niko. «Kar tako,* je v zadregi odvrnil Maks, ki ni vedel, kaj naj reče. «Pojdiva nazaj.* Tiste dni je komandir Tine prejel od svojih starešin pismo, v katerem je bilo 'rečeno, da se razne organizacije, vojaški štabi in politični forumi pritožujejo, da ne dobivajo posameznih pisem in da baje izginjajo nekje med potjo. Kakor vsi komandirji ku- rirskih postaj je tudi on dolžen, da ugotovi, če omenjena pošta ne izginja na njegovi postaji. «Pri nas ne gre izgubljeno nobeno pismo,* je rekel sam pri sebi komandir Tine in v tem smislu odgovoril komandi sektorja- Naslednji večer sta se Maks in Niko vračala iz najbližje vasi, kamor sta šla po hrano. Težko obložena sta počasi lezla v hrib in pogostoma počivala. Niko, ki je v neki hiši popil precej žganja, je vso pot nergal in preklinjal. «Naj hudič vzame vse skupaj!* je čez čas spet zarobantil in se spustil kraj polnega nahrbtnika. «Vidiš, čemu je meni potrebno vse to ubadanje, Ni mi potrebno, a če moraš, moraš. Ce te prisilijo, ni pač drugega izhoda. Ce te priklenejo na verigo kakor psa, moraš o-stati tam, kjer si. Ti pa... kaj je tebi treba tega ubadanja? Zaradi neke svobode, boš rekel. Zaradi kakšne svobode, te vprašam? Kdo pa ti je vzel svobodo? Sam si si .i.o odvzel, šel si v hribe in si s tem zaprl pot v svobodo. Treba ti je bilo take pustololovščine! Doma bi bil ostal, pa bi i-mel svobodo in človeka dostojno življenje. Zdaj pa i-maš zlodja! Fej!» «Niko, kaj neki spet čenčaš?* je vzkliknil Maks. «Jaz že vem kaj .čenčam’. Nikar ne misli, da ne ve.m, kaj .čenčam’. Nisem tako neumen, da ne bi vedel. Vi vsi pa me imate za neumnega in za nezanesljivega. Jaz vem, da me vsi na stanici gledate nekam sumljivo, odkar sem ušel Nemcem. Zdi se mi, da vam nekaj ni prav. Toda jaz imam čisto vest. Ce bi bil kdo izmed vas na mojem mestu, bi gotovo izdal vse, kar bi vedel. Jaz pa nisem izdal nikogar in ničesar. Ce bi bil res imel namen predati se Švabom, bi lahko ostal pri njih, vas izdal in bi me pustili svobodnega. Toda bil sem pripravljen rajši stokrat u-mreti kakor koga izdati prekletim Švabom. Zdaj pa m-' vsi skupaj gledate nekam po strani...» «Saj ni res,* ga je prekinil Maks, «saj ni res, Ni- ko! Nihče te ne gleda po strani, nihče ti ničesar ne očita. Verjemi meni, ki sem tvoj prijatelj: še nihče ni niti z eno samo besedo izrazil kak dvom ali sum o tebi. Preveč si pil, sedaj pa kvasiš neumnosti. In še nekaj: v enem tednu si že četrtič pijan. To, dragi moj, se ne spodobi borcu, najmanj pa tebi, ki do sedaj sploh nisi nikdar pil. S tem moraš nehati enkrat za vselej. Slišiš?* «Jaz delam to, kar se meni zljubi. Vem, da me i-mate za nekakšnega izgubljenega ovna, toda povem ti, da boste prej vsi vi izgubljeni kot jaz!* «Nehaj že, nehaj, hudir-jai Saj ne veš, kaj govoriš. Bova nadaljevala jutri, ko boš trezen,* je reke) Maks. «Ne jutri ne kdaj pozneje ne bova več govorila o tem... Fejl* Niko je izpljunil lepko slino, se stežka postavil na noge in o-potekaje se šel za Maksom. Naslednje dni so Nemci spet napadli karavli TV 33 in TV 36. Tedaj je komandir Tine odredil, da bodo proti jutru spet stražarili. Nekega dne je komandir Tine ponovno prejel od komande relejne linije opozorilo, da se v zadnjem času pogreša več važnih pisem in da je treba ugotoviti, kako in kam so ta pisma izginila. Po dosedanjih domnevah so ta pisma, kakor tudi prejšnja, morala ostati prav na TV 40. Komandirja je to sumničenje žalilo, in skoraj bi bil precej energično odgovoril na ta dopis, da se ni naposled premislil. Sklenil je namreč počakati in stvar temeljito pretresti. Začel je razmišljati, kdo od njegovih fantov naj bi kradel važna pisma, obveščevalna poročila, vojaške in politične direktive, o-krožnice in podobne dokumente? On ni sumil nikogar. Ne, nobeden njegovih fantov ni zmožen kaj takega. In končno: čemu naj bi to počenjal? Komu naj bi izročal pošto in po čigavem nalogu? Med takim razglabljanjem se je nazadnje domislil Nika. Kaj, če navsezadnje ni on tisti? Res: kaj če v resnici ni ušel Nemcem, am- pak ...? Ne, d°s ID lej Ki ničesar opazil dalo povod za talcSjji *jj ničenje, s tem no, da ni mojd^^ilJ,, stikrat se je že zs1)jc so Nemci poslali nazaj viaj jyi note, da so Pot*^ «,■ li zanje. Zdaj fpi^f spraševati, vse to pomislil 1 je Niko vrnil Morda jim je dar zaradi Pr® ati [.j bil moral p°n' in paziti nanj. jij ne bi prepričal, j!1, sum o njegovi ^ in zanesljivost ^,-m tega doslej ni s to takoj stori«’,(j 11 p, ksom. Maks t f prijatelja i« $(* t gotovo zaupatfl jip* jih drugim ne Maks mu ni t fj rrod® J* posebnega. \ i p0Y vtis, da mu n pa !del’„ /A ga, kar je ved^ * ; prikrival neK8J> v^ hotel govorit'- ,, govoru je budno nadzii (Nadaljevo"