Potek VI. pokrajinske skupščine UJU — Poverjeništvo Ljubljana, v Celju dne 16., 17. in 18. julija 1926. Strankarsko politična demonstracija z narodnim edinstvom. — Demonstracija naperjena proti čistemu praporu stanovskega edinstva. — Zmaga stanovskega pravca. — Ali ima res še Beograd odločati? SEJA OŽJEGA SOSVETA. Dne 16. Juli.ia t 1. ob 10. uri dop-oldne je imel ožji sosvet sejo v osnovni šoli, na kateri se ie razpravljalo predvsem o prvotnem kompromisnem predlogu. ki sta ea prinesla \ov. Šmaidek in Germek v imenu učit. kluba SDS na Dol pri Hrastniku k pov. tov. Gnusu. Obravnavale so se nekatere točke. ki jih v Hrastniku sprejeti kompromisni predlog ne vsebuie in se ie napravil sklep. da se bo lahko o teh točkah erovorilo šele v soboto z-večer. če preime blagajniško poročilo absolutorij. Nadalje ie ožji sosvet razpravljal o pripravah in postopku na pokrajinski skupščini in o blagajniškem poročilu za leto 1926. SE.IA ŠIR.IEGA SOSVETA Z ODSEKI. Ob izredtii udeležbi ie istega dne ob %16. uri otvoril seio širjega sosveta tov. pov. Anton Gnusv dvorani Celjskega doma. ^Predvsem se ie ugotovilo. katera društva še niso poravnala članarine za prvo polletje in zaradi tega po čl. 29. pravil UJU nimajo pravice sodelovati na skupščini. Glasovalna pravica in sodelovanie ie onemoeročetio na tei skupščinl učit. društvom: za liubljansko okolico, Slovenska Bistrica in Murska Sobota. Predsednik Učit. društva za liubljansko okolico tov. M a c a r o 1 je branil pravice svoiih delegatov in društva. ker ie za tekoče leto poravnaln društvo članarino. za zaostanke h prejšnjih let je Pa ¦odgovoren stari odbor. ki na občnem zboru tudi ni prejel absoiutoriia. — Podoben slučai je pri Učit. društvu za Mursko Soboto. Po dališi debati se sklen§. da se Iz danih okoliščin priporoča verificirati tudl mandate tem društvom. ker ere za stare obveze. Delegati. ki niso dobili legitimacii in niso navzoči na skupščini. nai se brzojavno obveste. da prideio na skupščino. Izpopolnltev odSekov: Odseki so se izpopolnili polee članov. ki so bili objavljeni v 27. številki »Učit. Tov.« še s sledečimi člani: Stariovsko pulitiški >odi sek: tov. Musek. Stopar. Mervič. Zdolšek. Ribičič in Lešnik. Narodno-prosvetni: tovariš Šega, Baebler in Samec. iKLiiltur n(o pedagoški: tov. Seliškar in Macarol. Odsek za stanovski nafaš č a j: tov.. Šijaneeva in lierbst. Obmejno šolstvo: tov. Hočevar in Fram Skuli. Gospodarski od!sek: tov. Grum, Volaušek. Kržič. Peček in Pečnik. Pravno obrambni: tov. Hren. Fran Skulj, Iv. Dimnik. Kmeit in Feinig. T i s k o v n i: tov. ' Šijanec. Tiran. Rožanc in Zdolšek. Kompromisni predlog; V razpravo ie prišel nato kompromisni predlog. ki ie bil stiliziran na Hrastniku in objavljen v 28. številki »Učlt. Tovariša«. Poročal je o tem tov. Lapajne. Tov. Grum ie pojasnil svoie postopanje v tem pogledu. Vnela se ie precei burna debata in izrazila zahteva. da nai se preide preko teea predloea na dnevni red. Predlog je došel tudi po napačni poti. povdarjalo se ie. da ima strankarsko lice. ker je izšel iz učit. kluba SDS in ea ie izrabilo tudi »Jutro« s posebnim komentarjem. Po burni debati ie bil sprejet predlog večine. da se >>kompromisni predlog« odda stanovsko političnemu odseku. Kliuč za volitve: Pov. Gnus pojastii zadevo kliuča za volitve in prečita tozadevni skl©B lanske pokrajinske skupščme y So.štanju, ki ]e bil med predlogi objavlieTi v »Učit. Tov.« Spreiet ie bil predloe. da določi mariborska o^blast 5 kandidatov. liubljanska 5, ekde dveh Ikandidatov pa se dogovorita obl. delesraciji skupno. Volitev Verifikaciikega odseKa: Za verifikacijo mandatov so bili polee tajnika in blagajnika še izvoljeni tov. Štravs. Musek in Zdolšek. ZBOROVANJE ODSEKOV. Takoj po seji širjega sosveta sq zborovali vsi odseki. Nekateri od niib so zborovali pozno v noS. da so izvršili svoje delo in pripravili predloge za delegacijo. ZBOROVANJE DELEGACI.TE V soboto 17. julija t 1. ie bilo v Celju izredno vrvenje. Delegati so bili že v jutru skoro polnoštevilno zbrani. do&lo ie pa tudi zelo mnogo učitelistva. ki je na drugih skupščinah prišlo šele v nedeljo na manifestacijsko skupščino. Dvorana je bila na deleeacijskem zborovanju nabito polna. vladalo ie Izredno zanimanje za potelk skuipščirie. Ob Tiapetem pričakovaniu ie ob 9uri otvoril skupščino poverjenik tov. Anton Gnus s sledečimi besedami: POVER.IENIKOV NAGOVOR DELEGACIJI Po naeovoru poverjenika.se ie oglasil k besedi pov. UJU — Zagreb prof. Skavič, ki je v iedrnatih besedah slikai slovensko učiteljstvo kot vzor vsei organizaciji in ie želel. da bi tako ostalo tudi v bodoče. VERIFIKACIJA MANDATOV. Za tem ie podal svoie poročilo verifikacijski odbor. ki ie usrotovil. da le prlglasilo svoio prisotnost 32 društev z 98 delegati in 9 člani ožjega sosveta ter 3 člani nadzorneea odbora. t. i. skupai 110 članov. ki so upravičeni glasovati in odločevati na skupščini. Vseh upravičencev ie pa 115. TA.INIŠKO POROCILO. Temu ie sledilo tajniško poročilo, ki so ga vsi rjoslušali z napeto pozornostio. Tajniško poročilo ie podal strokovnl tajnik tov. Josip Lapajne. Obiavljeno ie 'bilo v celoti v orošli številki »Učit. Tovariša« zato ga tu opuščamo. Tajniško poročilo le bilo spreieto z burnim odobravaniem. Debate ni bilo. ker ie predsednik apeliral. nai se elede cosDodarskih zadev in elede Deklaraciie priglasiio eovorniki pozneje. ker sta obe točki kot samostojni na dnevnem redu. POROČILO O GOSPODARSKEM STAN.IU POVER.IENIŠTVA. Glavni blagajnik tov. Fegic se Je skliceval Tia tiskana blagajniška poročila. istočasno pa je podal izjavo. da ie gospodarski odsek sklenil predlagati delegaciji, nai blagainiško poročilo ne ipride na razpravo pri današmi delesraciji V imenu gospodarskega odseka ie referirai tov. Šmaidek. ki ie izjavil. da je nemogoče točno danes ugotoviti in razmotrivati gospodarsko stan.ie. Odsek ie sam odklonil blagainiško poročilo- Izvrši nai se ponovna reviziia po treb članih. ki jih določi delegacija. Revizija se ima Izvršiti do konca tekočega leta in ima poročilo tjodati ožjemu sosvetu. Vnela se ie nato dolea ini mestoma burna rfebata o eospodarskem stanin ,doverjeništva. Izrekla se je kritika o gospodarstvu in upravi. Ker se ie stavil za gospodarsko stanie odgovoren ves bivšl ožai sosvet. so se na zahtevo nov. Gnusa. ge. Godčeve in tov. Dimnika prečitati vsi zapisniki in zahteve članov ožjega sosveta na seiab ožiega sosveta eJede eospodarsjkeea stania. na podlagi česar se je usiotovilo. da so člani ožjeea sosveta storili svojo dolžnost in iih ne zadenc krivda pri eospodarskem staniu. Kritiziral in izpreminjal se ie nato tudi proračun. Vseh podrobnosti teb dolgih debat ne moremo navajati in tudi niso za javnost. Nato je bil spreiet predlog, d'a se podeli vsem članom ožjega sosveta Izvzemši blagajniku in bivšemu poverjenlku za leto 1925 absolutorii: za prvo oolIetje 1926. pa prav vsem članom ožjega sosveta. tudi blagajniku. Sprejeti so bili na to predlogi gospodarskeea odseka z nekaterimi izpremembami. Predloge bo ožii sosvet obiavil p<osebei skupno s sprejetimi in redigiranlmi predlogi drugih odsekov. SMERNICE STANOVSKE POLITIKE NAŠE ORGANIZACI.IE. Delegaciia ie prišla na to k obravnavi druge točke. ki ie vzbujala vso n]eno pozornost, t. i. k takozvani deklaracijski obravnavi. V vznešenih besedah ie iznesel utemeljitev nove smeri stanovske politike tovariš Rudolf IJVlencin. Niegova izvajanja so napravila slobok vtisk na vse navzoče. Bila so strogo načelna in oodprta z argumenti. ki iim niso mogli oporekatl niti nasprotniki. Referat bo izšel itak posebe v tisku. zato opuščamo nodrobnostl glede izvaianj. Ob sklepu ie nrečital tudi Deklaracijo. ki jo ie redigiral stanovsko politiški odsek in kakor iP bila oblavljena v zadnji številki »Učit. Tov.« Vnela se ie nato debata o smeri stanovske politike. ki ie potekla strogo stvarno in načelno izvzemši govora enega atitideklaraša. ki je hotel speljati vse boli na osebno in nenačelno iDolie. Med tem pa se ie situacija. ki ]e kazala na popolen složen naston obeb struj in pripoznanie potrebe nove stroeo stanovske smeri v stanovski politiki z obeh strani. nenadoma izipremenila. Večina je postopala 7. manišino :Povsem loialno in se ie izogibala vseh konfliktov. Storila 3e vse. da omogoči složen enoten nastop. Šla ie preko vseh formalnosti. ki iih Ie zagrešila manišina pri svoiih predlogih. Večina ie oddala kompromisni predlog stanovsko-politiškemu odseku in ta 3e spreiel vse točke teea kompromisneg'^ predloga v redigirano Deklaraciio. Sami antideklaraši so.povdariali, da sedai ne more imeti nihče ničesar oroti resolucijt in je spreiemljiva za vse K debati v stanovsko politiškem odseku ip bil pripuščen vsakdo in izvečine vsi tehtni Dredlogi so bili spreieti se naknadno. Ko ie odsek že izdelal svoi predlog in ga iznesel pred delegacijo. pa pride tov. Šmajdek, kot nedeleffat in stavi sledeči predlog: ŠMAIDKOV PREDLOG K DEKLARACIJI. K točkam redisrirane »Iziave«. natlsniene v zadnii številki »Učit. Tov.« z dne 15. t. m. (štev 28.). predlasram sledeči Izpremembi: I. točka nai se sdasi sledeče: Zavedaioč se svoie errrinentne nalo- ze v živlienlu našeea naroda in države ter zvesti osnovni ideii nacionalnp. vzgoie ki mora temeljiti na -načelili n a r o d nega in državnega edinstva, smatramo. da zahteva živlienski interes stanu in šole eno samo stanovsko-strokovno oreanizacfio za vsp uoitelistvo v državi. To bodi naše Udrnženje. poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovsko-strokovne organizaciie osnovnošolske^a učitelistva. II. točka nai sp dasi sledeče: Udruženie smatrai kot svoio posebno nacionalno naloeo deFovati za duhovno _ zbližanje in spoznavanje skuonih vzgoJ- ' nih nalog učitelistva iz vseh delov države v čemer se zrcalf irx>zitivn; program Udruženja dh ndeistvovanin narodnega in državnega edinstva. Iv. Šmajdek 1. r. GOLA STRANKARSKO POLITIČNA DEMONSTRACI.IA. Kdor ie videl ©rvotni kompromtsnf predloe manišine. ki do danes se ni bil objavlfen. temu ie bilo takoi jasno. kaJ hoče ta novi predloe. ki ie prisel Tjovsem nepravilnim potom pred delegaciio 2e v prvotnem komprotnisnern predlogu so take zahteve, ki ddločno biieio vsaki volii do stanovske slosre v obraz, ki so naravnost izzivanje večine in diktat manjšine večini. Nikogar od antideklarašev ni bilo v odseku, da bi predložil gornji predlog pri deklar. debati v odseku in bi tam stavil svoje predloge: nikogar ni bilo; da bl stavil to zahtevo na Hrastniku. ker tudi tamošnji Dredlog. na katerem je podpisan tudi g Šmaldek. ne vsebuie te zahteve; nikogar ni bilo pri okrajnih društvih, ki bi podčrtaval to zahtevo v izpremmjevalnih predlogih k Deklaraciji; celo klub učiteljev SDS ni iznesel in podčrtal te zahteve. v prvotnem svojem kompromisnem predlogu. ki ea ie podal predsedstvu poverjeništva; tudi pravila UJU — ne ona iz leta 1920. in ne ona iz leta 1923. — ne podčrtavaio tega in ne vsebujeio te določbe. Konstatirati pa moramo. da ie to zahtevo izneslo takoi ob začetku deklaracijske debate strankarsko politiško časopisie, ki ie bilo nasprotno Deklaraciji in ki je hotelo v naš strogo stanovski pokret zopet vn.esti strankarsko politlške primesi in zadeve. ki so izven naših stanovskib vprašani ter ne spadaio vožii strogo stanovski program. Državno edinstvo ie predvideno <že v ustavi. na katero ie prisegel vsak državni uradnik in le torei izven debate tudi za ožio interpretacijo smeri stanovske politike; narodno edinstvo pa izrabljajo danes politične stranke z nairazlič- nejšo interpretacijo v boiu drujra proti drugi. z debato o enem ali treh narodih, na podlagi česar dele vse sloie v državne in antidržavne elemente ter zanaša]o s tem spor v posamezne stanove sebi v korist in podaljšanje življenja. dasi nlmajo ta vprašania s čistim stanovskirrt problemom pravega stika in tudi ne spa-r dajo v stanovski problem. Nesporno ie za nas državno edlnstvo, ki xa nam tudi ni treba posebej povdarjati in podčrtavati. absolutno pa mofarno odklaniati vnašanie strankarsko politiških bojnih gesel v naš stan in v naše stanovske vrste da se na. Podlagl teh politiško strankarskih gesel potem d«li naš .stan v državotvornp in protidržavne elemente in se ea na oodlagi strankarskih bojnih gesel o notranjih državnopravnih vprašanjih oddvaia od stanovskeea edinstva. kl io oredooeoS vsakemu realnemn narodnemn ftdJnstvu in ie edina trdna baza državnemu edinstvu. V najbližji bodočnosti hočemo temeljito razčistiti tudi načelno stališče do strankarskega izrabljania narodnega edinstva. Vsakdo ie lahko dobil v.tisk. da gornji predloe ni manifestaciia za narodno edinstvo. ternveč d'a ie to navadna strankarsko politiška demonstracija proti čistemu stanovskemu praporu in programu, ki ie izražen v novih smernicah statiovske politike m ie to demonstracila proti stanovskemu edinstvu ln slogi. ki ie predpoeroi vsakemu pravemii realnemu Tiarodnemu in državnemu edinstvu. Ker ie manjšina uvidela. da tudi s tem ne more razdVojiti večine in da večina odklania strankarsko politično deTnonstracijo manjšine in izrablianie narodneea edinstva proti nairealnejši bazi narodnegra in državnega edinstva. t. l stanovskemu edinstvu. ]e manjšina podala izjavo in odšla. GLASOVAN.IE. Nato se je mirno izvršilo glasovanie ter ie glasovalo za deklaracijske srnernice 79 upravičenoev. od teh 8 s pridržkom k prvi točki, 1 proti. Drugi podatki so bili objavlieni v zadnji številki »Učit. Tov.« Ugotovili smo naknacrno. da ie bilo od onih. ki so odšli. pri večernem posvetovaniu v Narodnem domu navzočih le 22 oseb s hrvatskimi zosti in nedelegati vred. Takoi Po poirrrenskem a:Iasovan;'i se je tudi ugotovilo. da ie od 79 upravičencev. ki so glasovali za deklaracijske smernice 52 organiziranih članov SOS, o čemer so' sp izven zborovania pobirali na posebno izjavo podpisi. da tudi to služi kot dokument VOUTVE NOVEGA OŽ.IEGA SOSVETA. Po tei volitvi se ie izvršila soglasna izvolitev novegra ožjega sosveta. namestnikov, članov nadzorstva ter nominiranje kandidatov za izvršni in rfavni odbor v Beo'i?radu, kakor ie bilo zadnjič objavlieno. PREDLOGI ODSEKOV. Z oziroim na čas je bil spreiet nato predlog tov Stoparja. da se orepusti sestava resolucii z ozirom tia predloge odsekov in redigiranie ter končna odločitev o sklepih odsekov ožiemu sosvetu za kar mu daie delegacija polnomočje. ALI IMA RES SE ODLOČATI BEOORAD. Tendenciozno razširiaio vesti. da ima končno odločitev o smeri stanovske politike še Beograd. Nasproti temu moramo ugotoviti, da deklaracijske smernice stanovske politike niso niti v najmanjši točki v nasprotou s pravili UJU. Obratno. one 90 najvernejša interpretacija .pravil UJU. Deklaraciiske smernice stanotvske politike ljubljanskega poverjeništva tudi niso v nasprotju s stremljeniem Glavnega odbora in ne s stremljenjem drugih poverjeništev UJU. kajti tudi v Olavnem odboru UJU in pri vseh poverjenlštvib ie dobro vidna tendenca članstva, da se otrese vse strankarske Tiavlak^ tn strankarskih vplivov ter prične izvajat! stroeo stanovsko politiko v organizacili, ki ne bo samo v teoriii, temveč tudi po ipraksi odgovar.iala duhu pravil UJU. Deklaracijska smer stanovske politike ne potrebu.ie odobreTiia ne od Glavnega odbora in ne od državne skupščine UJU v Beogradu. ker ie popolnoma v skladu s pravili. (Nadaljno poročilo o manifestacijskl skupščini v Celju sledi v prihodnji številki.)