Natisov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. fdniStvn in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju". 384 nov; a i j izhaja vsaki drugi petek, ran z dne naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. fcopisi se ne vračajo tn se morajo fWjc do pondeljka pred izdajo do-tične številke VpOsJaii m. 20. Posamezna Številka veQa v Ptuju za celo leto K l.~~ s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Pena oznanil je za: 1 stran K ;!*2. -, l/. strani K Ifi.—. V« stfaoi K 8.—, % strani K 4.~. Vie strani K2.-. '£J strani K. I.— Pri '/■:' ratnoni oznanilu je cena posebno zni'ena. V Ptuju v nedeljo dne 5. oktobra 1902. III. letnik. Volitve za deželni zbor. Nove volitve za deželni zbor so nuni približujejo. Imetje bodejo volili dne 4., trgi in mesta pa dne novembra; vsi veleposestniki, kateri so kot taki P Štajerskem zaznamovani, pa volijo dne 11. no-wembra. Kakor nam je pač vsem znano, volijo volilci v I trgih in mestih, potem gori imenovani veleposestniki boj- zastopnike po direktni volilni pravici. To je Ho, da volijo volilci teh skupin svoje zastopnike temi. Kmetje pa, in s temi se hočemo najbolj baviti, [so primorani voliti prej druge može iz svoje sredine, | ti še le potem volijo na določeni dan poslance. K fteirra se pokličejo v bližnji trg, oziroma v bližnje lesto. V kmečkih občinah volijo volilne može vsi tisti, katrri imajo avstrijsko državno pravico, toraj tujci [e. Vsak, kdor hoče voliti, mora imeti tudi v svoji jbčiiif volilno pravico. Plačevati mora najmanj deset )ii daviva. Ta davek se mora plačevati državi. Eenske so od volitve izključene. Ako je katera ženska [sama posestnica in hoče svojo volilno pravico izvr- ševati, mora dati kateremu možkemu v to s vrh o pooblastilo. Voliti pa smejo tudi vsi duhovniki, vsi uradniki in vsak, kdor ima ime dohtar. Da so pa visijo vse volitve j>o nekakem redu. mora vsaki občinski predstojnik sestaviti i m e ri i k vseh volilcev, ter ga poslati na c. kr. okrajno glavarstvo. Tukaj se pregleda it! pošlje občinskim predstojnikom nazaj. Tako se lahko pripeti, da se marsikateri, ki ima pravico voliti, izpusti. Zato se svetuje vsakemu, kateri hoče voliti, da se poprej zato I aH se je vpisal redno v imenik volilcev ali ne. Ako ne bi hotel občinski predstojnik ustreči želji; pritožiti .se je volilcu na c, kr. okrajno glavarstvo. Toraj dragi kmetje, pazite prvič ali ste vpisani v imenik ali ne. Mogoče bi bilo tudi, da se je tudi tak vpisal, ki nima volilne pravice. Tudi proti takemu postopanju se mora odločno nasprotovati, tako da bodejo zarps volili samo tisti, kateri hnujo pravico voliti. Toraj videli smo kdor sme voliti, videli smo, kako se voli zdaj pa si hočemo malo ogledati koga liodemo volili. Dragi kmetje! Resni časi se približujejo, treba Spomini na vojaško slu/bo. (Dalje.) Soldačke Eve. Pravzaprav ni nič čndnega, da se nismo ravnali ko Cepinovem nauku. Kateri pravi mož le neki more Shajati brez ženske? Se celo stari fajmoŠtri imajo [gospodinje, ne pa gospodarje. Da je ženska zelo potrebna stvar božja, uči nas krščanski nauk. Naš oče Adam ni mogel sam živeti [uiti v prelepem raju (paradižu), kjer -je imel dovolj [wega, kar mu je le srce poželelo; kako pa bi naj BOtem brez družic životarili v solzni dolini ali v pusti kasarni! Ko je bil Adam še samec, se mu je od dolgega a grozno zehalo. Stvarnik se ga je usmilil in mu iz rebra za kratek Čas naredil lepo Evo. Nam vojakom ni lomil nebeški oče reber, da i iz njih izreza val ženske, za nas jih je bilo v pestil že popolnoma dosti. Iz vsake oštarije gledala je la mladimi korenjaki jedna natakarica (kelnaifca),. jedna kuharica in najmanj jedna dekla. Skozi kuhinjska okna boljših hiš pošiljale so vroče poglede rudečelične deklice, prepasane z lepimi belimi predpasniki, njih mične glavice so pokrivale snežno-bele peče (havbe). Pred stanovanji manjših obrtnikov in delavcev našli smo premnogo cvetočih mladenk, iz kojih oči je bilo razločno brati: „Te ne zanimam jaz, rožica? Ne pusti me oveneti, marveč vzami me k sebi!" Ali je to kaj slabega? Gotovo ne! Kakor Bog ni ustvaril Eve zato, da bi se morala sama klatiti po raju, tako tudi niso njene sedaj živeče hčerke na svetu, da bi počasi odevetele in postale fihposovške tercijalke. Razun tega so vojaki sami lepi izbrani možje, kaj slabega ne pride v vojašnico. Tudi se večina od njih po dosluženem vojaškem času oženi, vsled česar ni nič posebnega, ako upa najti marsikatero pošteno dekle svojo srečo pri brhkih soldatih. Deklet imajo vojaki na izbiro. A smola je, da se punce ne dajo kar meni nič tebi nič izbirati, ampak vsaka hoče hitro postati „žena poročena". Zato ~ 2 bode zopet odložiti, kdo vas bode zastopal v deželnem zboru! Ako tako pregleduješ kmet vse zadnje klerikalne časopise, glej jih no, kako so zopet prijazni s teboj. Ta ti piše: bodi naroden, drugi: ne daj se pregovoriti, tretji: bodi — veren, bodi pravi katoličan! Vsi klerikalni časopisi pa ti pišejo, da bi jih ubogal. — Vidiš no, kam pes taco moli?! Vsi so sedaj s teboj sladki, ker te hočejo pridobiti na svojo stran! .Koga bodete volili? Pred šestimi leti so bili izvoljeni od slovenskih kmetov v deželni zbor sledeči „kmetje": Advokat d o h t a r Jurtela, advokat d o h t a r Dečko, advokat d o h t a r Sernec, advokat d o h t a r Rosina, župnik LendovŠek, župnik ZiČkar, profesor RobiČ in veleposestnik Vošnjak. Toraj štirje dohtarji, dva župnika, en profesor in en veleposestnik! Kaj ne, dragi kmet, to so pravi kmečki zastopniki? Samo eden, namreč gospod Vošnjak je veleposestnik, toraj mož, kateri ye kaj trpi kmet. Drugi vsi pa so dohtarji, dohtarji, ki imajo samo tožbe v mislih, župnika, katera bi morala imeti skrb za duše svojih faranov, in en profesor! — Samo eden je. čeprav gosposki — kmet! In kdo je vsemu temu kriv? Vi kmetje, vi ste temu sami krivi, vi ste si nakopali to vse na vaše glave, vi ste to povzročili, da, vi ste zakrivili sami vašo nadlogo. Kmet, kateri voli za svojega zastopnika dohtarja, župnika, profesorja, kmet, kateri izroči svoje pravice ljudem v roke, ki ga* pri vsaki tožbi pošteno golijo, ta kmet je — prosimo ne zamerite nam — ta kmet je brez pameti! Kaj, ali postane Človek še le tedaj pameten, ko je imenovan za dohtarja, za župnika, za profesorja? se najrajši udajo starim vojakom, ki gredo skoraj na dopust (urlaub) in pa takim, ki imajo upanje dobiti koj po dosluženih vojaških letih dobro službo ali kakšen obrt. Kdor ne more loviti družic s sladkim upanjem na mastno službo, jih pa vabi na svoj lepi in veliki „gruntu, katerega mu hočejo stariši v kratkem prepustiti. Zato v kasarni kar mrgoli bogatih veleposestnikov, Škoda je le, da se njihova posestva navadno ne razprostirajo na naši zemlji, marveč visoko nad nami po bledem mescu. Kakor so bile deklice izbirčne, tako tudi mi nismo bili s vsako zadovoljni. Da bi moralo postati dekle njegova žena, tega sicer ni želel skoraj nobeden. Tudi nismo zahtevali velikih posestev, visokih hiš ter stotakov in tisočakov, ampak brez malo izjem smo bili popolnoma zadovoljni, če so „neveste" imele žive oči, lepa lica, urne pete in za vsako silo nekaj krone pripravljenih ter če so znale dobro kuhati in s pijačo pametno ravnati. »Vojaki si ja sami kuhajo", si zdaj misliš, draga bralka. Soldati res ne potrebujejo kuharic, toda v mestu živi veliko imenitnih gospej, ki si nočejo pri Kmet naj voli kmeta!!!, nikdar pa dohtarja, župnika, profesorja. šestimi leti so vam vaši dohtarji prej, ko so bil] voljeni obečevali zvezde z nebes, rekli so, da va dejo v vsakem oziru pomagali. In kaj se je — Par let so bili v deželnem zboru, potem i sprli radi narodnosti s zastopniki Srednjega Gornjega-Štajerja, in potem — no, potem so os več kakor tri leta doma! Prirejali so 8 na katerih so vam v obličje lagali, a — v d( zbor pa ni Šel nobeden! Kako pa se bode kaj zq storilo, ako ostanejo vaši zastopniki doma? Akj vi imeli kmete za vaše zastopnike, no, potem tj slanci gotovo ne bi bili ostali doma; pa seveda, je — preneumen za poslanca, tako rečejo vsi U spodje! Dobro, ako je kmet prenenmen za posl zakaj pa ni preneumen za plačilo? si jim dosti pameten dragi kmet, kjer je treba čati, kjer pa je treba zagovarjati tvoja plačila, bi si lahko olajšal tvoje stališče, tam si tem dom — preneumen! Pa ni res! Gotovo so med vami kmetje. možje, kateri znajo tako dobro govoriti, kakor vi gospodje, sploh pa ni treba da bi bil poBlanecj vrsten govornik, treba je samo, da pove, kaj Da bi vi vedeli, sicer pa itak morda veste, marsikateri dohtar ali župnik pri govoru jecla. Toraj kmetje, kje je vaš ponos? Ali ni Vami zares nobednega, kateri bi bil za poslana Klerikalni „Slovenski Gospodar" piše w~ prilogi v„Naš Domu:" „V prihodni šte vil ki bd naznanili slovenske kandidate!" Tako toraj — klerikalno glasilo bode van( znanilo — vaše kandidate?? Ali veste koga b naznanili? Mi vam povemo že danes! Na znan vam bodejo ravno iste kandidate, kateri so bin ognjišču mazati svojis lepih ročic; tem toraj k» vojaške neveste. Da pokažejo ženinom, kako dobro bodo skrbeti za njihove želodce, nosijo jim za poslu klobase, pečenko, potico in sploh vse boljše katere dobavljajo za jnžino ali večerjo. Večkrat se tudi zgodi, da gospodov pes ali spodičina muca nkrade kak boljši prigrižljaj. V pa je „živad" bolj „manirlih" nego na kmetih. tatinski kužek ali kradljivi maček skoraj nikoli] poje ukradenih jedi; pes in mačka samo „uzi kuharica pa da vzete reči svojemu ubogemu soli ki mora dan za dnevom grizti trdi komis in govedino. Vojaki tudi niso vinski kupci, da bi morali j ženske, ki se razumejo na kletarstvo. Takih re^j rabijo, za njih je dosti, ako imajo toliko pamet spoznajo, kako krvavo potrebuje vojak po težkih požirek dobrega vinca ali kupico hladnega piva.] hvala Bogu, po svetu je še zmiraj dovolj nsmilj ljudi. Dobrosrčnim deklicam, ki so vedele, daje — 3 —' •ed iz- bo-lo? se in ali tie, ! ?lni J vas i bi pomet go-ica, fam pla-kjer ipo- taki *\ t.i : iz-loče. tako med p svoji )ino vaši zastopniki! Dohtar Jurtela se je že sam laznanil! Drugi pa bodejo zopet: dohtar Dečko, doh-Seriiec (sicer pa že ima dohtar Semec malone 1 jailjon „svojih" žuljev v posojilnici shranjenih, toraj je mogoče, da mu ni več za poslanstvo), dohtar Rosina, ffopnik Lendovšek, župnik Žičkar. profesor Robič. Za gospoda Vošnjaka ne vemo, ker on je kakor povedano [wleposestnik, mogoče pa, da nastopi za njega vele-[leiezasluženi gospod urednik ..Fihposa" častiti gosp. jKoroČec sam za kandidata! Lendovšek je že tudi [dosti debel, toraj mislimo, da se tudi ne bode dal jprisiliti za poslanca. Čisto gotovo pa je, da bodejo lostavili klerikalci tudi kakega kmeta za kandidata, pa kmet pa bode seveda grozni klerikalec in samo buli tega postavljen, da bi vas zmotili. Znabiti bode jttlo klerikalni kmet Rošker kandidiral. No, bodemo videli! Dragi kmetje, kaj — ali se ti gospodje ne sra- jejo zdaj zopet stopiti pred vas? Ali jih ni sram, Vam zdaj lažejo ti „kmečki" poslanci, da hočejo iti j zbornico, samo ako jih bodete zopet volili? Več ko leta niso bili v Gracu, vseh šest let niso ničesar rili, zdaj, ko bi bili radi zopet zvoljeni, zdaj pa Mejo rekli: „Ljubi, ljubi kmet, le voli nas zopet, laj, ja zdaj smo si premislili, zdaj pa gremo gotovo Bradec, zdaj bodemo vse za tebe storili, vse čisto aj iSeliš, mi ti bodemo pomagali, mi smo Slovenci, sii smo kmečki prijatelji, nič ne škoduje, ako smo fes sami dohtarji in župniki, profesorji, mi smo za roj blagor vneti, navdušeni — ljubi, ljubi kmet — roti nas zopet!" — i A „Štajerca pa — dragi kmet, kaj ti kliče »ere?" Kmetje! naznanite sami „Štajercu", katere hoceti imeti za svoje poslance, in „Stajerc" bode ril vse, kar je v njegovi moči, da bodejo na Spod- il h ajo znale ušnjd jedi li go-j mestu Zato li ne nitau,| Matu, | i suho imeti res ne3 iti, | i vaji ra, g liljenil b žejifl ijati delo krščanskega usmiljenja, smo pravili uljene sestre. Po poklicu so natakarice. Kot tnske" služabnice ne delajo svojim gospodarjem ike škode; one po dnevi gospodom malo bolj ^bel" natakajo in tako se do večera toliko prihrani, jdobi izmučeni vojak nekaj požirkov zastonj. Prave „sorteft vojak pa ne bode nikoli rekel: p je moja nevestatt; za te vrste žensk ima po- iiDa imena, ki natanko kažejo njihovo vrednost imenitnost . Bogate neveste imennje „zlate lteB. Tistim, ki mu razun jedi in pijače dajejo še kakšno kronco, pravi „srček sreberni". One, [ga razveseljujejo samo z boljšo hrano in pijačo, za ^usmiljene sestre". A skope ljubice, katere [izpustijo iz rok „ne dnarca in ne blaga" in katere z vojaki le na sprehod (špacir) hoditi, so nsol- preklje (palice)". |Vsakemu izmed bralcev je gotovo dobra jed od navadne palice; par svetlih kron ima slehern ta človek rajši, ko slano klobaso in za mošnjo jbi še norec prej prejel, nego za skledico srebra. [Zato pa ne gledajte preveč debelo, ako vam njem Štajerskem zvoljeni za kmečke poslance možje, katere ste si vi sami izbrali! Mi vas toraj prosimo v lastno vašo korist, povejte koga hočete imeti, potem bodemo videli, ali že bode enkrat konec dohtarskega in farškega poslanstva, ker smo popolnoma prepričani, da nam ne bodete naznanili nobednega dohtarja, nobednega župnika, no-bednega profesorja! Le pogum, korajžo, dragi kmetje, puška se ne sme vreči tako hitro v koruzo! Pišite nam koga hočete in vse se bode dalo doseči! Naj dohtarji svoje tožbe kovajo, Naj župnik za kmečke duše skrbi, Da kmetom pa boljše postave se dajo, Za to pa naj kmetje skrbijo — sami! Kdor hoče po stari navadi živeti, Naj voli si župnika, dohtarja spet, A kteri za boljšo bodočnost so vneti, Za te kot poslanec naj voli se— kmet!!! Našim kmetom. Dalje. Ne smete mi zameriti, da danes pišem nekaj političnega, pa veste, je že tak, ako človek vidi, da se kmet povsodi goljufa, potem mu vendar jeza skipi. Zadnjič sem bral klerikalni časopis — nekdaj je bil liberalen — po imenu „ Domovina", in ta časopis piše, da je v Celju ,,skupaj stopil11 ožji odsek štajarskih zaupnih mož že 12. septembra, da bi se posvetovali o pripravah za volitve. Bral pa sem tudi „Narod" in tam piše tudi neki zaupni mož iz Celja dne 23. septembra 1902: ,.Nam zaupnim možem ni nič znano o kakem ožjem odseku, ker takega nikdar izvolili nismo, pač pa smo videli dne 12. t. m. strašiti krog ,,Narodnega povem, da vojaška ljubezen ni posebno trdna, da se trudi vsak vojak, dobiti „zlato ribico'' ali vsaj ,,sre-bernega srčka*' in da imajo navihani soldati kar po dve ali pa celo po tri ne-vest, kakor nam pravi narodna pesem: „Prva je kuharca, Druga je kolnerca, Tretja je ljubica Moj'ga srca. Prva mi jesti da, Druga mi piti da, Tretja bo z mano Šla pred oltar." Tudi ni nič čudnega, če se vojaki dandanes ravnajo po ne posebno poštenih besedah, s katerimi so v dobrih starih časih poročali rokovnjaški (roparski) glavarji svoje podložnike: „In nomine patre Vzemi jo na kvatre, Ce boljšo dobiš, Pa to zapustiš!" doma1' nekaj starih fajmoštrov, ki spadajo že davno med staro šaro in ki zaraonsjo pri volitvah morebiti nagajat, ne pa kakega omahujočega volilca pritirati na. volišče. Tem gospodom so se klanjali naši nazivoprvaki — dr. Sernec je bil edini tako pameten, da se tisti dan ni pokazal ali pa menda ne pripada tistemu namišljenemu ožjemu odseku! (Opomba tiskarjevega učenca: ,,Sem slišal zvoniti, .le piavil poljanec, I»a noče več bili I>ohtar poslanec!-') Mi protestujemo proti takemu teptanju svojih pravic in če naj že obstoji kak ožji odsek, čegar potrebe ne odrekamo, hočemo ga izvoliti sami, da vemo. kdo je ud istega, ter ne pripuščamo, da bi si tako v enomer določali ožje odseke morebiti bivši poslanci sami ali pa kdo drugi. — Takega odseka ni in ga ni in mi ne bodemo priznavali nobenih njegovih sklepov!" Vidiš ga no, tako so toraj sklenili kmečko voljo. Jojmeni! Sklepali pa so jo tudi v Ptuji! Na dan 20. septembra so bili povabljeni občinski predstojniki celega ptujskega okraja k okrajnemu zastopa, da bi se tam podučili o vojaških rečeh! Ta poklic je bil podpisan od predstojnika okrajnega zastopa gospoda ^profesorja" Zelenika. Seveda so prišli vsi, ker se je vsaki bal, da bi si nakopal, ako nebi prišel, kako kazen na glavo. Dobro! predstojniki so odišli domu a par dni pozneje so dobili zopet „povabilo", podpisano tudi od gosp. „profesorja* Zelenika, da naj pridejo dne 25. septembra v Ptuj in sicer v »čitalnico" — v gornji „štok." Dobili pa niso tega povabila napredni predstojniki, dobili so je samo tisti, na katere „se sme človek zanesti!" Pa ne le predstojniki, tudi občinski svetovalci i t. d. so dobili taka povabila. Ker je bil podpisan gospod „profesor" Zelenik, je vsaki mislil, da se stvar tiče zopet kake zadeve v okrajnem odboru. Na politično društvo po imenu BPozor" se ni nihče oziral, mislili so pač vsi, da se bodejo opozarjali samo na važne občinske reči. A glejte kmetje, tudi ti izvoljeni predstojniki niso hoteli vsi priti, ker so si mislili: Kaj pa bodemo zopet v Ptuju? Nekateri pa so vendarle prišli. Jojmeni kaj je bilo? Nič od občinskih zadev, samo volitve deželnih poslancev. Pa zopet sami klerikalci! Seveda ni manjkal pri tem zbo* rovanju gospod ,,hofrat" Ploj. Tokrat je govoril jako kratko zato pa grozno— ,jedernato". Gospod žnpnik Šuta od svete Marjete, saj ga poznamo, je tudi govoril. Bog nam pomagaj, tudi Kukovič, nadučitelj s Polenšaka. Gospod Kukovič. zakaj pa so se vam smejali predstojniki? Celo Miha Brenčič je pokazal svojo govorniško nadarjenost. Tam zadi v kotu pa je stalo vse polno kaplanov. Govorilo je tudi mnogo drugih in vsi za „vero, dom, cesarja." Naposled so sklenili, da sploh drugače ni mogoče, kakor da mora biti gospod dohtar advokat (odvetnik) Jurtela zopet deželni poslanec za ptujski in rogaČki okraj. tto Dohtar se je branil nekoliko časa tega, pa saj l je morda znano zakaj: Vse samo na videz! Potema ^L grozno rad sprejel ,,zaupanje" svojih kleriku kmečkih volilcev. Gospod ,,profesor" Zelenik, ji vprašam, zakaj pa niste povabili k tema zborov« L: n e e d e g a n a p r ed n i- g a o b e i n s k ega pn L,n. stojnika? Gospod ,,ruski profesor- /^ ; , j; pa ste se držali vi tako sladko, ko je neki kupi t.ifi: ček zaklical. naj bi bili vi za poslanca? Sami ki kalci, sami župniki, sami kaplani, sami doh^ ^ en par nafarbanih predstojnikov — — in ljuds| kmečka volja se je, sijajno sklenila od p< društva po imenu ,.Pozor" v ptujski či talni gornjem ,,stoku." Xo. bodem videl, kaj pore« temu napredujaki! V Celju kmečka volja sklenjena od župniki kaplanov, v Ptuju kmečka.volja sklenjena od dom in kaplanov, dragi kmet, zdaj pa že lahko vsaki večer mirno spat! A kako bode jutro? Dl dohtar, pa nič druzega kakor dohtar, na zadaj župnik ali celo kaplan — oh srečen kmečki stan Nemška šola v Ljutomeru. „Slovenski Gospodar" piši-: aŽele1 bi mogočnega leva in bi stopil na najvišji prositi] tomerske okolice ter zaklical tako gromovito, zarjove lev v puščavi, da bi se vse treslo.". . Ljubi »Gospodar" zakaj pa raji ne tuliš? Zakaj bi tako zarjovel? Glejte ga no radi tega, ker je- v Ljutomeru nemška sola, soli tera da priložnost tudi slovenski kmečki mladini se nekaj fcnjoga jezika nauči. Kmetje, ali zaie^ lite, da je otrok, kateri se v mladosti nauči d roj jezika, radi tega Nemec, ali kakor pravi „Gos] „nemčur? Dobro, zakaj pa niso »gospodje" v < suknjah Nemci in nemčurji in vendar zna vsa polnoma nemški jezik ? nGospodar piše nadalje! nam ugovarja, češ revež sem, imam veliko otrfi nemški šoli pa mi otroka oblečejo". Zakaj ga ne oblečejo v slovenski šoli? Ljubi „Gosj ali te ni sram, da piedbacivaš dobrim ljudem, ki se uboge, nage dece usmilijo, in kateri jo oblfl to dobrosrčnost? V Crešnjicah je sklenil pred par dnevi teli činski odbor, da se mora poučevati v 4. in 5. n ljudske šole v nemškem jeziku in glejte, kdo] protoval? — Nasprotoval je edino le gospod ž — Snšnik, veleznani prijatelj »Štajerca". T drugi občinski odborniki so bili za poduk velevi drugega jezika, samo — župnik ne! In ravno tako so sklenili par dni pozneje] borniki v Yrholjah. In sicer osemnajst nikov, a „ Gospodar" pa piše: »Otrok tam vi (Op. uredn.: namreč v nemški šoli) je zrel zaj hudobijo, in je sin pogubljenja." Toraj so vsi občinski odborniki sklenili, da bodejo dali svojo deco za hudobijo, za pogubljenje! Čudno pa je vendar le to, da dajo grozno navdušeni Slovenci, vsi dohtarji, vsi sl< pikaši svojo deco v nemško sole, čudno je to. vsaki oil teh gospodov pusti učiti svoje otroke iskega jezika. Dokazov imamo dovolj! Torn j doh-Rreki otrok, profesorski sin, učiteljeva deca in vsi ^sti, katerim so župniki „stricia, se morajo učiti Žkega jezika, kmečki otrok pa ne! Zakaj le neki - Dragi kmet, mi ti povemo odkritosrčno, samo Wi tega ne. ker hočejo vsi klerikalci, da bi ostal JDicfl vseh teh samo t i pri svojem starem kopitu. h bi lož je potem s teboj gospodarili po farških na- na: L Ne dajte se za nos voditi kmetje, v Ijutomer-okolici in po celem Spodnjem Štajerskem, le Bte, naj se vaša deca uči nemškega jezika, mi zagotavljamo, da ne bodejo radi tega zrastli iz njih iemčurji", pač pa bode deca to, kar se je v šolah Sla enkrat krvavo rabila v življenju! Kmetje pozor! V nedeljo dne 5. Oktobra tega leta tt se vršilo zborovanje v Ormožu, kjer se bodejo ime-'tali Klerikalni kandidati za deželni zbor! Kmetje v or* ^ki okolici, Mite poslušat, in slišali bodete kaj se vam ^e Jahalo, iu koliko dohlarjev hoče biti zopet voljenih kmečke poslance! Razne stvari. Od bistre Savinje. Duhovniki so največkrat samo nasprotniki šole, ker ne bi radi imeli zaved* , ljudstva; kajti dobro ved6 in to tudi čutijo, zavednost ne trpi tlačanstva, ona se ne da molzti, la slepota in nevednost pa sta najboljša priprega iovške kleti, kaste in za globoki žep duhovnega joda. Nekteri duhovniki gledajo po strani delavno jstvo, a tako nespametno pa ravna inalokateri ror župnik Casl v Sv. Lenartu nad Laškim Trgom. pr se bere po časopisih, deluje tam že deset lot jivi nadačitelj Knaflic, katerega so ljudje zavoljo ►ve delavnosti v šoli in zaradi miroljubnosti prav n imeli. Župnik Casl je prišel pred tremi leti v (Lenart ter je začel iskati prepir. Kdor hoče, ta k Tudi jo je prav dobro iztuhtal, V svoji nevoš- ki je odvzel nadučitelju šolski vrt in sadovnjak, spekek bil je tožen, moral je nadučitelju vse ti in plačati blizu štiri sto kron stroškov. Tudi ni \\ hoiiti v solo veronanka podučevat. Nadučitelj (obrnil do kriezoškofijskega konzistorija, ki je žup- ukazal. da mora hoditi v šolo veronanka pO- Sat. KuezoŠkofljski konzistorij je tudi naduči- obljubil. da hoče znto skrbeti, da se bode po- I red. mir in sloga. Ali župnik ni hotel ti obljubi »i. zato je delal še naprej proti šoli, dokler ni v novo zanjko. Bil je namreč dvakrat tožen Sodniji, ker je pa tam odpnščVnja prosil, plačal Kroške in obljubil nadučitelju pismeno, da ne bode niti proti njemu niti proti šoli delal, mu je itelj odpustil in tožbe v znamenju kristjanske mi odtegnil, ter svojega ljubeznivega soseda obsodbe. Župnik Časi pa je menda mislil, da [nadučitelj Knaflic vedno tako usmiljena dušica in zato jo na ta račun dalje roval. Pisal je toraj na okrajni šolski svet v Celje neresnično poročilo o šoli, misleč, da bodo z nadučiteljem kar leteli, ali o joj, grozna smola! Šolska oblast je poslala župnikovo pisanje nadučitelju, ki jo je poslal naravnost sodniji. Tu pa ni nič več župniku pomagalo, obsojen je bil, ker ni mogel ničesar dokazati, na 50 kron kazni in na višje stroške. Menda bode zdaj mir! Kaj še! Župnik se je obrnil še višje, v Gradec, da bi tam poskusil svojo srečo da bi očrnil nadučitelja, a zopet je izpodletelo. V Gradcu sieer niso hoteli nadučitelju izročiti župnikovega pisanja, ker so mislili, da bi se ta dva potem bolj sovražila, a nadučitelj si je znal drugače pomagati. Tožil je znovega župnika Casla, ki ni mogel niti najmanjše reči o nadučitelju dokazati, ker je on v šoli iti povsod mož na svojem mestu. Da bi župnika rešil sodnijske obsodbe, je sam sodnik predlagal, naj da tožen župnik nadučitelju Knaftiču primerno zadoščenje, naj ga prosi za odpuščen je itd. Nadučitelj Knaflic" je takrat v to privolil in župnik Gasi se je pri sodniji dne 22. avgusta 1902 zavezal kakor sledi: 1. Svojo pisanje na deželni šolski svet v Gradec v posebnem od njega in sodnika podpisanem pismu preklicati, obžalovati in nadučitelju vso čaet priznati. 2. Svojo pisanje v časopisih za neutemeljeno, to je za neresnično razglasiti in nadučitelja Knafliča v treh Časopisih namreč v »Domovini," »Slovenskem Gospodarju", in v ..Učiteljskem Tovarišu" za odpuščanje prositi. 3. Mesto kazni pri sodniji plačati nadučitelju 200 kron odškodnine. 4. Plačati krog 130 do 150 kron narastlih tožnih stroškov. Vse to se je že izvršilo, in svet je v minulih dneh strmel, kako moie katoliški duhovnik tako hudobno črniti svojega bližnjega, da mora na zadnje na račun eelega stanu tako sramotno očitno pokoro delati. Zviti pa mora biti ta Casl, da si upa ob-dolžitve kar iz trte izviti. Izvedeli smo, da je n. pr. med mnogimi drugimi obdolžitvami pisal proti nadučitelju, da je baje on dne 4. majnika ob 9 uri po molitvi pustil otroke v šoli same in da je odišel v Laški Trg ter se je opoludne vrnil, z otroci odmolil itd. Šolski otroci pa niso zato nič vedeli in preiskava je dokazala, da je župnik ta dan Šolo pustil, ni prišel namreč veronuka učit, in da je šel on, a ne nadučitelj ta, dan v Laški Trg. Tako imenitno jo je znal župnik zasukati, a je zapletel sam sebe v zanjko. To je pač lep vzgled kristjanske ljubezni do bližnjega! Tudi je branil nadučitelju vodo jemati iz farovškega studenca, katero ima nadučitelj v posesti, zatorej je bil župnik tožen in tudi obsojen zavoljo motenja nad učiteljeve dejanske posesti. Vse župnikove obsodbe so znane ne samo ljudem daleč na okoli, temveč tudi nižji in višji gosposki, ki si riše lepo podobo o Št. Lenartskem župniku. Velika občina Jur-klošter, je spoznala, da tiči v župniku Časlu neprimerno velika zvijačnost, a v nadučitelju miroljubnost, srčnost in pogum, če je napaden, in ker ta že 10 let deluje v občini zelo marljivo za blagor mladine, ga je občinski odbor v svoji seji dne 13. avgusta 1902 imenoval častnim občanom občine Jurklošter 6 ter ma je po posebnem odposlanstvu izročil diplom častnega občanstva. Ob jednem je ta občina sklenila prositi deželni zbor štajerski, naj sklene za učiteljstvo novi pravični disciplinarni zakon, ker je dosedanji močno pomanjkljiv. Ali ni to največja nespamet, delati nemir, dajati ž njim slab izgled ljudem in povzročati sam sebi gmotno škodo? Ali je naš Odrešenik tako učil ljubiti svojega bližnjega? Toda le počasi! Jezusov nauk velja baje le za kmeta! Duhovnik, namestnik Kristusov, sme baje grizti in ščipati svojega bližnjega in ta mu naj zato reče: Bog plati! In če se ogrizeni in oščipani njegov bližnji postavi po robu ter spravi božjega namestnika v klešče, da morajo krone iž njega leteti, to njega ne more veliko boleti, saj bodo nespametne ženske tako imenovane vsake sorte „rože" zanj nabirale denar, plačevale po 10 kron za križev pot, po 4 do 6 kron za pete maše itd. da se luknja v mošnjičku kmalu zamaši, doma pa te nespametne ženske stradajo. Ljudje tratijo čas, ter mislijo, da imajo zasluženje za nebesa, v svoji neumnosti pa ne vidijo, da so prav za prav le za sodnije denar župniku nosili. Tako zabitih ljudi si nekteri duhovniki najbolj poželijo in teh bode takrat več, kadar bode manj šol; zatoraj je njihova najslajša želja udrihati po šoli in učiteljstvu pri čem se nekteri pošteno opečejo, kakor je to pokazal žnpnik Časi. Na njem se jo uresničil pregovor: ^Hudoba in zvijača se sama kaznuje." Mraz. (Od Sv. Urbana pri Ptuju.) Čeprav smo imeli letos veliko sušo, je obetala pri nas ajda prav obilo žetev. Od 23. do 24. septembra pa je mraz pokončal vse, ne le ajdovsko žetev, temveč tudi druge poljske pridelke. Celo nižje ležeči vinogradi so mnogo trpeli. Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem dne 1. oktobra se je prignalo 57 konjev, 752 glav goveje živine in 415 svinj. Sejem je bil jako dobro obiskovan, cena dobra. Navzočih je bilo tokrat posebno mnogo kupcev z Nemškega. Prihodnji živinski sejem je 15., svinjski 8. tega meseca. „Prava učiteljica." Dne 1. oktobra 1.1. je pripeljala neka mati svojo hčerko v Ptuj, ter jo je hotela dati vpisati v nemško šolo, ker je bilo dekle do sedaj že več let v slovenski šoli. Mati je porabila zadnje svoje groše, da bi se naučila njena hčerka po dolgotrajnem slovenskem pouku tudi nekaj nemškega jezika. In glej neka učiteljica na ptujski slovenski šoli pa je na ulici (gasi) zakričala nad materjo: „Vaša hči mora iti v slovensko šolo, ne pa v nemško. Glej, glej, kako so klerikalne tudi nektere učiteljice! Zakaj pa se je učiteljica učila nemškega jezika? Ali bi bila vendarle brez njega postala ,,gospodična". Bom poskrbel, da bodejo to zvedeli tudi gospodje, kateri imajo za take vročekrvne moči tudi nekako zdravilo! Jeli ti gospodičina, ti si se smela učiti nemškega jezika, kmečka hči pa se ga ne sme! Bog ve, ako nisi s kakim kaplanom v — sorodu! Sv. Anton v Slov. Goricah. »Ljubi Štajerc," Prosim sprejmi to le: Dne 7.septembra je Šla moja sestra Jožefa K. na pošto po „Štajercat; in po svoje pismo. Ker gospoda poštnarja ni bilo doma, je dala gospa sama oboje. V tem času je pa p poštnar domov; in ji je vzel „Štajarca" iz roke, ^ ga na tla, in stopil na njega. S pismom je drugače; vzel ga je iz roke in ga hotel odpreti vem, kaj bi se bilo zgodilo s pismom, ako bi ga ne bila vzela Jožefa K. iz rok nazaj. To raj I „Stajerc", tako se godi pri sv. Antonu tvojimi) nikom. Ako je oče naročnik „Štajerca", sme najmlajši sin ali pa kčerka po njega iti. Pošt ako hočeš take sitnosti delati tistim ženam id kletam, katere hodijo po »Štajerca", bodeš moral zaj v Župetince. Neustrašen naročil (Opomba uredništva: Dragi gospodar, ponati smo Vaše pismo, kaj se bode žnjega skuhalo, t slišali!) ..Svoji k SVOJim". Tako kričijo vsi slovenski ki I rikalni listi, celjska ^Domovina" pa najbolj. Poglcjl I kako se slovenski velikaši in voditelji tega gesla i žijo. Znani slovenski milijoner, posestnik parne mlina, g. Majdič v Celju naznanja in porablja 1 izrek pri vsaki pailiki. Vsako njegovo naznanilo il I v začetku in na koncu z debelimi črkami zaznan I vane besede »svoji k svojim." In res skoz ta izn je gospod MajdiČ posebno pri slovenskih kine v Savinski dolini dosegel, da večinoma pri nje bodi si iz njegove železniške zaloge „Merkar\j I bodisi iz zaloge njegoviih mlinskih izdelkov kupuje Toraj kmetje se držijo gesla. „svoji k svojim". Dol I kako pa se drži gospog Majdič svojega gesla?) Vam hočem razjasniti. — Njegova prednika in p I sestnika omenjenega parnega Mlina takozvana Lac Neff, doma iz Švice, katera nista bila Sil venca, sta imela vendar le da sta, toliko pošten« kupovala pšenico, rž, sploh vso žito od slovens! I kmetov, mislec si. no. ako kmet kupi od najatwB (melo.i morava mu midva na drugi strani poraqfl in kupiti od njega njegove pridelke. Da sta dol) samo od teh slovenskih kmetov pridelke, sta d pri vseh župnijskih cerkvah naznaniti, kateri dan kam naj kmetje svoje blago pripeljajo. Tako poštt sta ravnala dva N 6 m C a. Kaj pa milijoner gosf Majdič kot Slovenec? On kupuje vso pšenico, pat drugo žito na Hrvatskem, Orgrskem in v Slavoniji,. naše štajerske pšenice pa niti ne pogleda. A naši gj so temu milijonerju dobri! To je „svoji k svojii In tako je izrek „svoji k svojim" povsod samo sek v oči. „Tvoje k mojim" bi se boljše glasilo namreč le prinesi tvoje groše k mojim, potenj bode več na mojem kupu! -■ In tako ravna nec milijoner, ki ne potrebuje dobička, za B lega, kako pa potem postopajo še le drugi, k je zares potreben kolikor mogoče visok zašla Ogrsko že itak nam slovenskim kmetom na St skem dosti škoduje, no in velikaši naši pa pirajo Ogre, Ogre, kateri bodejo nam avstrijski^ žavljanom itak izsesali vso kri! To je »svoji k jim!" Štajerska pšenici Vprašanje, čudne, čudne tri reči iz kraja v ka se prav slabo izhaja. Delj časa že opazujem te |lfi reči: 1. Kako je to, da tisti ljadjc, kateri „Štajerca" najbolj ogovarjajo in blatijo, ravno »Štajerca" jnajbolj skrbno berejo, da vejo iz glave vse iz njega govoriti in vsako besedo napak obračati? 2. Kako Je to, da so ravno vsi ti sovražniki „Štajercaft tudi največji sovražniki svojega bližnjega, da so najbolj lakomni po tujem imetja, da znajo vsako besedo tako dobro zasukati, da voda na njibov mlin teče? 13. Zakaj ne marajo vsi sovražniki „Štajerca" 7. sv. zakramenta, in raji rabijo divji, da celo žrebečji zakon, zakaj jim ni nobena žena, nobena deklica vredna poštenja? — Stari kmet. — (Opomba uredništva: jOdgovor: ker so klerikalci!) Od sv. Lenarta pri Vel. Nedelji. Dragi „ŠtajercH! Kaj bi ti rekel, kaj je to, če kdo dela med ljudmi jneinir da godrnjajo in preklinjajo? Gotovo sva obadva ene misli in bodeva rekla, to je greh, človek pa kateri greh dela je pa grešnik. Kaj bodeva dalje sto-irila? Storila bodeva duhovno delo milosti. Duhovno delo milosti pa je če grešnike svari in nevedne uči. jDragi nŠtajerc!" Gotovo se čudiš, da so začeli od sv. Lenarta dopisi prihajati, kar se poprej ni nikoli zgodilo, dokler so gospodovali naš sivolasi starček. Ali sedaj je druga, naš bisernik so stopili v pokoj |in dobili smo provizorja. Ta provizor je g. Caf, dekan od sv. Tomaža. Častiti g. Caf kdo ste Vi? Vi ste velespoštovani g. dekan tomaževski in tudi ob enem provizor lenarčki in občno ste pa namestnik Kristusov. Kdor pa hoče kogar nadomestovati, mora I tako živeti kakor tisti katerega nadomestuje. Je Jtoraj Kristus tako pridigoval, da so potem ljudje preklinjali in godrnjali? Ko bi vi le slišali kako zahvalo so Vam dajale Vaše ovčice, ko ste zadnjič pridigovaii pri sv. Lenartu. Ali je morebiti Kristus grabil po svetovnih denarjih in nosil stotake v hranilnico? Dragi moj, tega Kristus nikdar ni delal! Saj Vas ne veže ljubezen do nas, da bi nas učili hoditi po stopinjah Kristusovih. Cisto nekaj drnzega je, ki iečo k nam, to so namreč svetle kronice, v katere sto vi najbolje zaljubljeni. Ce bi se dalo, potem bi Vi gotovo radi bili v celi dekaniji provizor. Le Bekaj pomislite, potem bodete za dalje naprej gotovo drugače ravnali. Vem da mi bodete, če ne tukaj pa na onem svetu hvaležni, da sem Vas tako lepo podučil. Ako pa se ne bodete poboljšali drsigi gospod, fa pridem jaz in pa »Štajerc" še z bolj ostro kr-KO. Znabiti, še se da blato vendar umiti. Roko Vam poljubi vaš udani A. J. (Opomba uredništva: Dragi ■podar A. J. Bog ve, če se bode dalo blato umiti. \n je že prestaro!) Propadla kmečka zadruga. Z Ljutomera smo done 29. p. m. sledeče pismo: „Kmetska zadruga btevo so ustanovili klerikalci v Mali-Nedelji pri Lju-pern, in katera se je bavila najbolj s sirarstvom Kakor že marsikatera druga — poginila. Tako se fibi eno podjetje za drugim v prah, podjetje, ka-teo je navadno ustanovljeno samo radi tega, da bi lodovalo trgovcem. Skoraj bodejo tej kmetski zad-■ filedili konzumi v ljutomerskem okraju. Da bodejo jiTsem tem samo goljufani kmetje plačevali stroške, 7 — to ne briga gospodov kaplanov nič! Ljubi BŠtajerc", Bog ve ali bode napočila v tej stvari vendar le enkrat našim kmetom zarja spoznanja! Eden, ki bode moral plačati." (Opomba uredništva: K temu ni treba nikakega pojasnila!) Iz Laškega. V Laškem konzumu je g. načelnik ali „obman" res prav pametna glava. Kakor sam trdi je bil enkratna Dunaju in je videl „Hoftheater" od zunaj. Zadnjič sije kar naenkrat nekaj novega zmislil, ki bi dalo več zaslužka kakor konzum, in to je gledališče ali teater. Ker konzum tako slabo stoji, pa si je kaj tacega izmislil. Oj konzum kako si srečen, da imaš tako vrlega „obmanaa kakor je F. Rozman, kateri po nepotrebnem in za take otročarije denar izdavlje! Ubogi kmetje, ako bodete še en čas imeli tacega načelnika, potem bode vam in vašemu konzumu prehitro odklenkalo. Načelnik namreč po celi mesec na svojem posestvu dela, a v konzumu pa vsaki dan štiri krone plače dobi. Kadar je pa doma, pa za teater razkopava, zida in podira in zopet zida in maže, samo da le več denarja stane, in ko bode gotovo, bo pa namesto gledališča magacin za lončene piskre in tomaževo žlindro! Oj žlindra! Na svidenje, še pride več! Smuk črez Vrh. Chisholm v Ameriki. Prijatelj nam piše: „Dne 13. septembra t. 1. zjutraj se je pripetila na železnici in sicer na progi Great Northern velika nesreča. Treščil je tovarni vlak v polne z rudo napoljene vozove, ki so bili zavrti, in sicer a tako silo, da se je lokomotiva in 12 tovornih vozov naloženih z železno rudo prevrnilo v globoki jarek, napoljen z močvirjem. Vsi vozovi so bili malone popolnoma razbiti. Strojevodja (Lokomotivfuhrer) je bil na mestu ubit, ker mu ni bilo mogoče skočiti dol, prej ko se je nesreča zgodila. Kurjač je pravočasno odletel na nasprotno stran in si rešil življenje. Skoda je velikanska. K sreči, da ni prišel poštni vlak o pravem času, ker bi bilo drugače na stotino nesrečnih potnikov. Ljubi „Stajerc" naznani našim rojakom v lepi štajerski deželi naše prisrčne pozdrave z daljnih, tujih krajev!'1 Zopet en konzum. Kmetijsko društvo v Poljanah nad Skofjo Loko je dne 24. prešnjega mesca pri deželnem sodišču naznanilo, da je — fuč! Tako je zopet eden klerikalnih konzumov poginil. A glej je no, kako so klicali od začetka, da društvo krasno uspeva, kako se širi celo tje v deveto vas! Sedaj pa se kaže to krasno uspevanje! V zadnjih devetih mesecih so imeli ti zapeljani reveži 4500 K izgube! Med tistimi, kateri imajo tirjati, se nahaja tudi slaboznana gospodarska zveza", ki je temu konzumu preskrbovala kavo in sladkor. Njen zastopnik se je Še zadnje čase trudil, da bi vsaj prepečil za „Gospodarsko zvezo" zgubo. Hotel je namreč odbornike konzuma pregovoriti. da bi za svojo drnštvo podpisali primerno dolžno pismo. Ti možaki pa, ki so že bili poprej za ponesrečeni konzum podpisali 24 tisoč kron, v tem slučaju „Gospodarski zvezi" niso hoteli iti v past, na kar je ta z dolgim nosom odrinila. Omenjeni poroki se nam prav iz srca smilijo; konec bo pač ta, da bodejo dolgo pomnili, kdaj so prevzeli poroštvo 24000 kron za ta nepotrebni konzum. Te reveže ima na črni svoji vesti veleznani gospod dohtar Žlindra-Šu.steršič! Tako pa se bode godilo vsem konzumom. Blago so jemlje oc kredo in zopet na kredo, potem pa, ko veter popiha, pade vse skupaj in konec pesmi je — ljubi kmet. zdaj pa plačaj, le plačaj, plačaj vse, kar je zakrivil gospod kaplan, ker se je hotel izučiti tndi za k omajal V katera drevesa ne trešči? Najmanj vdarja strela v brezo in zato se hite ljude skrit pod brezo, ki je sominija nalašč za to zasajena ob potih. Dalje vdari tndi strela redkokdaj v oreh, lipo, bukev. V dreves;;, ki imajo v sebi veliko skrobovine, vdari strela pogost©'. Taka so: javor, hrast, jesen in topol. Ziinaiye novica Premetena ciganka. Neki kmetici je nedavno umrl mož, in ona se je bala. da je. ker je rad preklinjal in žganje pil, prišel v pekel. Nekega jutra pride k njej ciganka in jo poprosi milodara. Kmetica se je usmili in ji zares podeli nekaj malega. Ciganka pa reče: ,,Nič ne žalujte, draga mamica, vaš mož ni v peklu, temveč v vicah je! Tem mukam pa ste edino le vi krivi. Ako bi vi hoteli plačati 40 kron, bi ga jaz spravila z vie v nebesa!" Kmetica ciganici da 40 kron ia ta odide. Par dni pozneje pride ciganica zopet in reče: „T)obro je šlo z vašim možem, zdaj je že malone popolnoma v nobesah, samo noge še ima v vicah. Ako bodete plačali še zopet 50 kron, še bodem napravila, da še pridejo noge z vic v nebesa!'" Kmetica poišče, vso predale in našteje ciganici še 50 kron. Ciganica je edišla, a kmetica je dolgo čakala, če bo prišla ona ali pa umrli mož povedat ali že so tudi noge v nebesah ali ne. Ciganke ni bilo nazaj — kmetica se je potolažila in je vzela soseda, ki je bil vdovce, za — moža. Potres. V kitajski pokrajini Turkestan je razsajal grozovit potres. Mesto Kašgar je večinoma raz-djano. ped razvalinami so našli dosedaj nad 100 mr-ličev. Razdjane pa so tudi nešfcevilnc vasi. Kolikor se da dosedaj dognati, je nad 1000 oseb mrtvih. Uboj. Dne 25. avgrista je okoli 601etna Muhova Franca v Modricah, v konjiškem okraju, ubila in potom v gozt, zavlekla svojega brata, katerega so našli še le 2. p. rn. s smrečjem pokritega. Lastnega brata ubil. Celovško porotno sodišče je obsodilo na štiri leta težke ječe baje v Postojno pristojnega Matijo Hudoroviča, ki je 25. septembra 1.1. blizu Podkloštra na Koroškem v prepiru ubil svojega lastnega brata. 4 otroke umorila. V Sfcari Kaniži se je javila sodišču neka K. Port, ki je umorila štiri svoje otroke. Ko se je otrok rodil, ga je pustila tako dolgo stradati, da je umrl. Tako je storila s štirimi novorojenčki, in to na povelje moža, ki ni hotel imeti otrok. Ženo jo vest preveč pekla, zate se je sama javila. Z mačke golaž je priredil zadnji četrtek večer neki kuhar na Vrtači blizu Ljubljane. Ubil je t kilograme teškega mačka in iz mesa je skuhal golaž, katerega je jedla cela rodbina. Otroci so red da tako dobro, kakor v četrtek zvečer, še niso d] dar večerjali. Kitajski uredniški koš. Pri nas se odgovoril satelju, kojega spis je nezrel kratko malo: -Ne an memo", „Ne ugaja" ali enako. Na Kitajskem pa j v primeri z nami jako uljudni v tem oziru ter odi vori urednik pisatelja nesprejetnega spisa : „/ nep pisnim veseljem smo prečitali vaš rokopis. Pri kosf^ svojih starih očetov prisegamo, da še nismo v svoj«j življenju Čitali kaj krasnejšega in gotovo ne bol Če bi to natisnili, gotovo bi cesar ukazal, da seli kih 10000 let ne sme nič drnzega tiskati, kajti ni nima tolike cene, kakor Vaš rokopis. Ker bij ako bi natisnili Vaš rokopis, niti mi, niti kdor dri ne smel nič druzega tiskati, vračamo vam rajše Vi delo, da ga shranite. S tresočimi se rokami inj solzami v očeh vračamo vam rajši Vaše papirje m najglobokejši ponižnosti prosimo desettisočkrat zal puščanje." Da, da, Kitajci, Kitajci so čudni ljudi Svojevoljno lakote umrl. Kmet Jakob Gsch« vajoč pri Dunaju, je izginil že pred 14 dnevi. I je imel raka v čreveh, so menili njegovi sorodni da se je sam usmrtil. In res so ga našli predi dnevi mrtvega ob Raxi; umrl je svojevoljno od lak« Zagonetka iz Oblakov. V vasi Honnef pri Koli nad Reno je padel v pondeljek zrakoplav na tla.) čegar čolničn se je našla samo kapitanova hm Colnič je bil prazen in ves okrvavljen. O zrakopM cih in izviru balona, se ne more ničesar izvedeti.! Starost mačk. Predsednik nemškega društva! ohrano živalij v Nemčiji, Pohl, je obelodanil pl kratkim svoje izsledbe v opazovanju starosti mad Spoznal je, da je tudi pri mačkah mirno, brezde« bre.-krbno življenje pogoj velike starosti. Alžirska« gora-mačka, ki jo redijo na gradu Nimhenburgu, ■ danjem bivališča nesrečnega, bavarskega kralj;; je doživela ravnokar 42. leto. Se pred dvema letaj je skotila mladiča, ki je bil razstavljen na mačji m stavi v Vratislavi. Gospodarske stvari. Ameriške trte za ilovnat svet. Pozimi misj prekopati svet za vinograd, kjer ilovica prevlathj zato vprašam, ktero ameriško podlogo naj izbcrenJ ilovnat svet in ktere vrste trte naj cepim? Vinogj bo v nizki legi. Odgovor: V močno ilovnati zed bo kot podloga kvečjemu uspevala riparija portal Za cepiče vam priporočamo beli burgundec kot vrel ki daje lino in močno vino, kot vrsto, ki daje veli pridelka pa španjol. in če se je bati spomladanska mraza, tudi sitvanec, ki pozno ozeleni. Sicer je vrsta zelo odvisna od krajevnih razmer, zato vamj poročamo obrniti se za svet na potovalnega učiti j za vinstvo gospoda Beleta v Mariboru. Koliko časa je bik raben za pleme? Bik posti dobro poraben za pleme šele v tretjem leta,« takrat je mlad. Cim starejši je, tem lepša so tel in sicer najlepša v petem in šestem letu. To vsa lie, če se z bikom pravilno ravna, in je v izlili slučajih bik tudi do 15 leta poraben. Zgodnja turška detelja ali inkarnatka. Polog nice, kosmate grašice in ozimne rži, ki dajeta Injo pičo spomladi, lahko priporočamo, kot drugo sko rastlino, ki sponuja na spomlad dobro pičo, i (tudi turško) deteljo ali inkamatko. posebno vrsto nje, zvano zgodnja švedska rožnata detelja. ta rožna detelja daje krmo, ki jo ima živina i in to zgodaj spomladi, tedaj v času, ko je za sploh najbolj trda, tako je mogoče zimsko suho Jjenje vsaj za en teden preje nadomestiti s zelenim »njem. Tudi je gojitev te detelje vrlo lahka in pri- ^a.tako dajo lahko pridelujemo kot strniščno rastlino. nje ni treba nič spreminjati kmetijskega kolo-Šnja. Slednjič ta detelja tudi zemljo še obogatujc; [Temo vsi, da metuljčnice (in k tem spadajo de- vlečcjo iz zraka nase obilno dušika, ki ga prejo kot hrano v svoje telo in puste po košnji fm precejšnjo množino dušika v zemlji. Kar za- zemljo, ni rožnata detelja preveč izbirčna. Ne ?vii dobro le v preveč apneni, dalje v zelo mokri |pa v taki zemlji, katero po zimi mraz prehudo slava, ker v taki zemlji preveč rastlinic pozebe. i pa v dobri glinasti in globoki zemlji največji pridelek. Splošno vspeva dobro v dobri iiaii ječmenovi zemlji. Zemljo je treba dobro pogno- Rožnata detelja se seje meseca septembra ali v za- Inoktobra. Treba tudi pripomniti, da rožnata detelja [ljubi pri setvi zrahljane zemlje, zato je dobro jo iljati % valjarjem; to je jeden prvih pogojev za vspeh. Da seme raje vzkali, naj se seje po ali pred pričakovanim dežjem. Razsejano seme zavleče in nato povalja. Inkarnatna detelja se v začetku meseca maja in sicer pred cvetjem ali cvetjem, zakaj po odevetenji je kmalu iz sočnatih jsnjih bilk sam les. Le tako. kot tu omenjeno — j; kot strniščna rastlina — sejana rožnata detelja i dobiček, ne pa kot glavna rastlina in gotovo [v slabi peščeni zemlji — kakor se včasih vidi po krajih, da si s tem že naprej zagotovi pravico [poznejšega tarnanja! češ; rdeča detelja neče pa Kmetje poskusite enkrat s to deteljo. Seme lobi v saki večji trgovini. nŠtajerca pozve rad, pje dobi neme, priložiti jo za odgovor znamka rka)! Pri večerji v farovžu. Kaj mislite, — snoČi sem jedel purana, [Pri mastni večerji sem v farovžu bil, In .sedel sem zraven gospoda kaplana, A vince pa staro in sladko sem pil. fin ko so se lica nam nekaj razgrele, [Purana so bile že same kosti, Se enkrat so kupice glasno donele, iPotem pa pobožno smo — molčali vsi! [Zdaj župnik se hitro malo odkašlja, — »Gospodje predragi !" tako je dejal, „Rcs družba vesela se tukaj je znašla, Sam Bog nam purana tega je dal! A vendar pa bode pomisliti treba, Da pride volitve razburjeni čas, Ko prišel sem včeraj domov od pogreba, Sem z Marburga dobil žalosten glas! Premalo da delam tako se mi piše, A vendar že nisem leden dni spal, Kaplan je že hodil od hiše do hiše, In glasov že dosti je skupaj nabral. In Mica je naša tudi prosila Pri vsaki ,,tetici" za tiho pomoč, Povsod je najboljše obljube dobila, Saj dosti tetičnih v fari je koč! Le — tistih ne morem za nas pridobiti, Katerim oči jo »Štajcrc" odprl! Kaj hudega zna se iz tega še skliti, Znabili napredni še — kmet bo prodrl. Potem bo za farovž huda se pela, Puranov si pekli ne bodemo več, In to je, kar grozne misli mi dela, Še sladko to vince meni ni všeč!" :,Ne bode"! tako je kaplauček zakričal, ,,Saj kmetje so — trepasti vsi, Ne bode! o tern sem dobro prepričan, Ker bedasti kmet se nas preveč — boji! Spominjamo lahko ga pekla in toče, Pomagalo to je vedno do zdaj, In v peklu, in v peklu, tam doli je vroče, A kmetic želi si nebeški le raj! Večerjali bomo zopet purane, Ker to so nebesa odločila nam, Bog živi vse dohtare, živi kaplane! — A kmet pa nadležni Živi se naj — sam! Poslano. Leskovec: Klerikalni »častni občim" Stoklas — ne boj se, da smo ti prizanesli in te pozabili, saj prideš na vrsto! Ali veš, kako si moral oditi od enega prejšnih občinskih odbornikov, katerega si hotel prisiliti, da ti potrdi, da je on vedel, kaj je podpisal, ko so te imenovali za častnega občana? LjiTbi »Štajerc" le malo potrpljenja še, in svet bode tega »častnega občana" videl v pravi luči! Varničan. Pisma uredništva. Sao Pavlo, Amerika. (lospa A. H.! Vprašali smo že g. J. I-a v Šoštanju, in toraj čakamo odgovora, ker »Štajercu« ni za kajho! Srčen pozdrav! I. R. Chislbn. Prosimo za daljši dopis, potem bodemo porabili z novim tudi zadnjega. Enega smo porabili. Pozdrav ! Kapelčan. Urez podpisa v — koš! Boletina. En dopis smo porabili danes, drugi pride pri priložnosti! Hvala! Pobje. Ni mogoče! Pozdrav! Iz Smartna v Rožni dolini. Bodemo porabili po volitvah! 10 — Loterijske številke. Trst, dno 20. septembra: 60, 4, 53, 8, Gradec, dne 2«. sept.: 60, i>8, 88, 63, 79 feZWjTTlrs^S] SVETOVNQZNANA OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda Avenarijev kar bolinej najboljša maža za les proli gnilobi in gobi. Kabrika za karbolinej R. Avenariu8, Amstetten. Prodaja se pri Traun & Stiger v Celju in^ Stiger in Sin v Slov. Bistrici. S xxxxxxxxxx Učenec ki je zmožen nemškega in slovenskega jezika se sprejme v mešano trgovino pri 3o$ef lUutli v Velenju (Weilan). 681 Učenec za pivovarno (Brauerlehrjunge), kteri je močen in dobro vzgojen, se sprejme v pivovarno pri J. naflClC v Veliko vcu (Volkermarkt) na Spodnjem Koroškem. 684 Eden ali cl v a učenca 1* do lolelna. čvrsta, ki sta obi-skovaia ljudsko šolo, se takoj sprejmela v učenje pri Johann Sager-ju izdelovalcu krtač v v Ceiji Bahnhofstrasse. 673 Resnična zenitna ponudba. 281eten fant, mizar, ki se razume tudi še na druga dela želi vzeti v zakon žcnsKo. katera naj ima 2 do 3 tisoč kron dedščine. Ponudbe če mogoče s fotograiijo naj se pošljejo do o. oktobra pod naslovom: »Miliar H. H. $. 87« post* restante Uelenje (Wolian.,) _______________________670 Kovaški učenec. Mlad, močen fant. z dobrim obnašanjem, ki je najmanj 15 let star, se takoj sprejme kot kovaški učenec pri JldOlf POflfltSCb-ilfl-U kovaškem mojstru v Velikovcu (Volkermarkt) na Koroškem. 674 Kovaški učenec 15 dQ 18 let star, ki je močan. se takoj sprejme v učenje pri Andrej Korba, preje Turšak v Ptuju, farbarske ulice štv. 4 688 Učenec se takoj sprejme v učenje v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošljejo na gosp. matija n6$Cftniflfl, trgovec v RogaČ-ki Slatini (Rohilsch-Sauerbrunn) 689 Lep bicikel se takoj po ceni proda. Naslov pove uredništvo „Štajerca". 690 Klobučarska obrt za štiri pomočnike z vsem orodjem in z izvrstnimi, še skoraj novimi formi iz tovarne, na dobrem prostoru, se zaradi bolezni lastnika prav po ceni proda Naslov pove uredništvo »Štajerca". 686 Dve lepi hiši v Celju ste na prodaj. V eni se nabaja gostilna s tobačno zalogo; v drugi je lepo stanovanje z vrtom. Prodajo se obe skupaj ali tudi vsaka posebej. Ponudbe naj se pošljejo: Štev. 40 poste restante, Celje. 688 Posestvo se proda tik glavne ceste, pol ure od Slovenske Bistrice. Hiša obstoji iz treh sob, kuhinje, kleti. K temu spadu velika kolarniea, svinjski hlev brajde in sadno drevje, Cena je 950 gold. Več pove Alojz Auer v Slovenski Bistrici. 687 Proda se posestvo, katero meri blizu 11 oralov (joh). Na njem stoji prostrana zidana hiša Hlevi so tudi zidani, ter imajo dovolj prostora za 25 glav živine. S posestvom vred ser proda tudi vso orožje in pa vsa živina. Cena je nizka, ker hoče prodajalka drugo posestvo kupiti. Posestvo je oddaljeno od mesta Ptuja kakih deset minut. Naslov (adres) pove uredništvo. Resnična zenitna ponudba. -101 rt ni samski mož trgovec, ki ima 2000 kron gotovine, bi se rad priženil k vdovi ali pa k deklici, katera ima kako štacuno ali pa oštarijo. Ponudbe naj se pošlejo pod naslovom „£rgOPec 2000" na upravništvo -Štiijeca". 692 Na košček sladkorja vzame se, kadar potrebno, 20 do 10 kapljic i fV.Thicrry-jevcga balzanl g t* S3 da čc pospeši prenavljanje. povzroč( tek in pokrepča želodec. Dobiva se v lekarnah — S pošlo, prosto 12 malih ali 6 velikih steklenici! Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED, pri „AngeIju varhu'' v Pregradi pri Ro Slatini. — Svari se pred ponarejanjem ii] naj se na v vseh kulturnih državah rano zeleno nunsko znamko, in na v klot aklopek s vtisnjeno ,.AI!ein eeht''. kot dokaz pris(nod| P< Pristne kloštemeuburške vage za po direktorju A. W. Babo z merilnim cilindrom ali brez-kor tudi navadne vage za mošt po Wagnerju od 90 dalje, priporoča Jos. Gspaltl zlatar in optiker v Ptuju. Prašičji redilni prašek. Cenjeni gospod! Moje svinje niso žrle in so bile m Slučajno dobil sem od nekega mojih ljudij za poskušnjo en vitek prašičjega redilnega prašeka; in čudili se je, jaz svojim si ne morem od tega časa zadosli s krmo postreči, tako hlastno in se jako dehelijo. To je povzročil ta izvrsten redilni katerega iz hvaležnosti vsakomur naj topleje priporočam. da mi takoj pošljete po pošti 5 zavitkov takega redilnega pra S spoštovanjem 31./10 1901. Jožef Engllsch, železniški mojster, Belišče v Slav Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisanj dopisnici, katera je ma rkiranana s -4 filari in z 2 vinarskima mark Ljubljana. 3./10. Spoštovanjem Ivan Plantan, c. kr. Pri zdraoih spini«!), so H iste stare ali mlade, zadostuje a pitek doktor pt. trnkociv-iepega prašičjega redilnega prai za so pinariep. da postanejo mesnate, debele in mastne, me« stane tudi okusnejse. Pet takih zaoitkop pelia samo t kreni! Dobiva se v vseh trgovinah, ako pa ne; pa po pošti Naslov se gl Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Redka prilika. Čudovito po 400 kosov za 1 gld. 80 kr Ena draž. pozlačena 36 ur natančno tekoča lepa anker-ura z kazalo sekunde, za ketero se jamči tri leta, 1 eleg. verižica za gospode,] srebrni prstan za gospode ali dame z žlahtnim kamnom, v ognju čen, 1 par pravih srebernih uhanov, oboje ces. kr. punciranol nastavek za smodke z hernstajnom, 1 garnitura manšetnih in 1 gumb iz double-zlata, patentovana zapona 3°/0 zlata, 1 f žepni not usnja ta mošnja, 1 prakt. žepno toiletno zrcalo z etuijem. 1 ff tintnik, 1 prijetno dišeče toiletno milo, i spisovnik za pisma. ponj" vsakogar, 36 komadov kin. Čudežnih cvetlic 3 kom. čudovitih | kovanj, ki vzbujajo smeh in še 300 različnih predmetov, ki se potrebujejo. Vse skupaj z uro. ki je sama vredna tega denarja, proti poštnemu povzetju ali Če se denar naprej pošlje samo 1 gldj skoz razpošiljavnico Ch. Jungwirth, KrakaW, F. Risiko izključen. Za _____________________jajoče se vrne denar.______ Za prodati je malo posestvo. na katerem stoji mala hiSa. K posestvu spadata dva orala 2 johej To posestvo je skoraj eno uro od Ptuja oddaljeno. Pripravno , bolj za krčmo ali kramarijo. Lahko se na njem redi tudi živina, pa je posestvo v vsakem oziru jako prilično. Cena 500 gold. Vki (intabuliranihj je 200 gold. Naslov (adres) pove uredništvu flŠtaje«a3 m trig napi *Opo; % zlata OCX 23 11 y StaiVblnsko Dietrich Dickstesn & Wilheim Higersperger [ arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Ringstrassc 10 I P ® ^*J ® **J ®" priporočata se zaprevzetjein izvršiievvsch v njiju stroko spadajočihdcl. Pojasnila —-————— na željo radovoljno. Načrte (piano) in tehnične nasvote po najknlantnejših pogojih. Hj"\jv* ^^•fl/'*^*^ *^r'%r*ty' J1 ■"J"' I" KftuAuftl -^-**M^- ■^•■*«*&l •*■**•**» *^» Vsakemu poljedelcu se priporoča „dr. P. Schuppli-ja navodilo za živino rejske tečaje na Oberhofu". V tej knjigi se nahajajo policiji vi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu. Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni. Mt Kapi PpntpkpP i tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Pttlj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-Ja priporoča svoje ure, prstane, verižice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz nikelna za bi goldinarje in dražje. Srebrne Žepne ure od 4 gold. 50 kr. ■naprej. BMdilttiee za t gold. 50 kr. in viSe. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. L Opozarjam še mojo bogato zalogo NbanoP in prStanOP iz srebra, in drugih kovin. Srebrni prstani za zaročence od 40 kr. naprej. iOOOOOOOOOO priporoča izboljšane vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji), lahko tekoče Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. 621 - VA in Najizvrstnejsi in priznano najboljši plugi izjekla na %^.3; Kt-jin^ za travnike in mah. razdeljene in VI ai!C diagonalne. poljski valarj, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola", stroji za košnjo in žetev, za mZ°i$m° {/rablje za tteno in žetev, za obračanje 7nrvv, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljivimi tečaji, Jako lahko za goniti pri oimur se prihrani 40% moči. Mline za debelo moko, rez nice za repo, I ^trOli 7fl mlatiti8 Paleirtovanlmi valjčnimi, okrog I 3U Vjll,cXllia<£lll.I „ mazlivm teča i na roko. mi Dunaj, lil in mazljivimi tečaji na roko, na viteli (kupje) ,, n » », ■?„ r*™*] Najnovejši mlini za čiščenje žita trifcrfi za tošKanj* turi! Samot vorne patentovane brizgalnice za pokonča- vunje grenkulje in trtne uši „Syphonia", prenosljive sledilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor ludi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. May far t h tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Taborstrasse št 71. 85° živcev. Ustanovljene 1872. odlikovana « Crez 490 Hatimr, »re&erninii In bronastimi tvetlnaml na vsoh večjih ruftamli. llustrovani katalogi in mnoga priznansku pisma brezplačno — Zastopniki in predajale) se radi sprejmi. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Dobivajo in ogledajo se tudi pri franZ tnakCSCh-U v Ptuji. Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina ,.k zelenemu vencu1 v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje kakor: inošanske, renetke, bnte-lice,ananos,pariškerambonv, le-derce in vsakovrstne druge ja-bolke; dren, česmiv, hruške, slive, breskve, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce,krompir.luk,česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, salato, murke, zelje, leneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jablocne krhlje i. t. d. vse to po visokih cenah. Kobre cenene ure s 3Ietnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarne za ure in eksportna hi5a zlatnin Most (Brux) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . . . gld 3-75 Prava srebrna remontoarka.....„ 580 Prava srebrna verižica...... ., 1*20 Nikelnasti hudilec.........„ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlale in srebrne medalje razstav ter tirofi in tisoč pri- znaluili pisem. 1/i'ntririiiii kaUitoff zaatonj'jn post)tfi>* pro*'o. 610 Red Star Line, Antweri ^Mešana trgovina na glavnem trgu v Rogatcu, prav izvrstna, že dolgo znana, se zaradi starosti lastnika po Jako nizki ceni proda Vpraša naj se pri Karl Ferschnig-u u Rogatcu. ™ v Ameriko. Prve vrste parobrodi. --- Naravnost brez pral danja v Mew York in v Philadelphijo. — Dobra bral — Izborna oprava na ladlji. — Nizke vozne c« Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, WiedenerGurtel, na Dun] ali Ani. Kebek, kone. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. od skurjenega lesa kupuje W. Blanke v Ptuju. i3 t. 36362, Razelas. Dne 1. oktobra tega leta se bode odprl t Mariboru 1. letnik deželnega učnega zaroda za učiteljice z nemškim učnim jezikom, kateri zavod se je od visokega štajerskega deželnega zbora v seji dne 24. julija tega leta vstanovil. Učenkam se je javiti dne 27. septembra od 9 do 12 ure predpoldan in od 3 do (> ure popoldan v pisarni ravnateljstva tega zavoda (dekliška šola III. Tapainer-platz Maribor). K vpisovanju naj se prinesejo a) krstni ali rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) spričevalo od uradnega zdravnika, da je učenka telesno za učiteljski stan sposobna, d) Ako prosilka ne pride iz katere javne šole mora svoje do-sedaj no naravnost skazati, tudi da seje v le-popisjn v risanju in v ročnih delih že ^ovolj izurila. Prosilke morajo biti stare najmanj 15 let. Iz posebno važnih vzrokov se prosilkam, katerim še manjka 6 mesecev do 15. leta jvstop lahko dovoli. Za to dovoljenje pa morajo imeti potrdilo od deželnega šolskega Beta. Pri vpisovanju se mora plačati 10 K. (Prošnje za pomanjšanje ali pa celi popust |teh prispevkov se morajo poslati na ravnateljstvo tega zavoda. Vsaka učenka se mora podvreči strogi pprejenmi skušnji, da s tem dokaže zahtevano znanje. Učenke se skušajo iz ve-ronauka, iz nemškega učnega jezika, iz jgeografij e iz zgodovine in naravoslovja jprirodoslovja iz računanja in geometričnega oblikoslovja, iz lepopisja, risanja in iz ročnih del. Tudi se bode na to pazilo, da so učenke muzikalične, in če je od njih pričakovati, da bodejo po svojem posluhu s podnčevanjem muzike napredovale. Razen učnega jezika se bodeta tudi kot prosta učna predmeta predavala slo-fenski in francoski jezik. I Sprejemne skušnje se bodejo vršile p 29. in 30. septembra t. 1. 1 Gradec, dne 11. septembra 1902. Od štajerskega deželnega odbora. tjfci w. nke v Ptuj i glavni trg štev. 6 I ogerska ulica štev. 6 nasproti newike farne ccrkee. | nasproti Pdike ooiainice. Tiskarna, knjigarn;!, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisa-rskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig*. Zaloga -kart. -k- _:-_-;*;,--;--;<- Vsaki Čas velika zaloga vseh šolskih kniifl v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih opisovalnib kniia za trgovce, vseh yisalnib in Šolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilncga papirja v vseh barvah, pisalnega in papirja -za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; xavitkoo, papirnatih oreiie papirja za *Stfija;tK itd. ild. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Na drobno in na debelo. Zaloga vseh tiskovin za slavne iupniiske urade, Jolska oodstoa, obf. predstoiniitoa itd. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelilskib pOtrebJČin po nizkih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgOUSke tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, MPitkl z natisom tvrtk, računi, pizitnke, nasloone karte, pečatne Znamke za steklenice in pisemske zaklepe, itampilje iz kačuha in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od škofijstva potrjenih — molitvenikov zzz v jako lepem vezanju in po raznih cenah. Velika zaloga zelo zanimivo in lepo za citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi. Razglednice o najfinejši soetlotiskooni izyerJitoi pošiljam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem aH slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. 665 ran z ssoaia tvornica pušk v Spod. Borovljah na Koroškem (Unter-Ferlach in Unter-Kiirnten) priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kr oglje, najizbornejša doveršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. > like ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur zastonj in pošlnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. 663 — 14 — Občinska hranilnica v Ormoži (Gemeinde-Sparkasse in Friedau) obrestuje vloge po 4Vk in jih sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od 2q. do 11 ure dopoldne. Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje leiitni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobijo isti popolnoma 4V0 obresti. 666 Ravnateljstvo. Carl Hantich državno izprašani nadlogar, gozdarski lemljemertc in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 6o? ^\ Jos. Gspaltl <§^&- Ptuj Cerkvena ulica štev. 16. zlatar, srebrar, optiker in urar priporoča svojo obilno sortirano zalogo 588 v blagohoten obisk. Vsakovrstna popravila zlatnine in srebrnine, Optičnega blagii in ur se zvršijo hitro in po ceni. A -4 psiri čeTT-lje-T] za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nidj 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, zi /.bitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moški] par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal Neugajajoče se vzame takoj nazaj. Najboljše in najbolj pripravno sredstvo za] uničevanje muh je in ostane amerikanski papir za mi m j „Tanglefoot" I) vo j na pol a 8 krajcar j ev. Za preknpee posebno znižane oen| Dobiva se pri Jos. K a s i m i r=u trgovina s špecerijskim, meterijalnim in barvnim v PtUJU poleg „Štajerca." Vse v to stroko spadajoče blago je vedno p< nižjih cenah v zalogi. Brata SlawitsiU= v Ptuju priporočata izvrstne Šivalne i (Nfihmaschinen) po sledeči Singer A . . . 70 KI Singer Medium 90 Singer Titania 120 Ringschifchen .140 Ringschifchen za krojače . . 180 , - Minerva A............100 „ 1 Minerva C za krojače in Čevljarje . . . 160 „ H Howe C za krojače in črevljarje . . . 90 „ -I Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ -J Dell (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cend pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. J Simelove ■ cime ■ (Malzkeime) prodaja v večih množinah pivovarna Tomas Gotz v Mariboru. 678 — h> — Manilnica (Sparkassa) 6ek«vn6N ra- iMBlt. WW51 pri c. kr. p«š-tHo-kranilmfaeai //M državnega mesta priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vatreže. 11 Ravnateljstvo tjr\ % 1+(yf\\71 f^% o z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-o IIIC* sami in mineralno vodo. m [= TEMN & STIEGEE w Oelji. =- Časnik „Štajerc" zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. ■M j H- * r Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker »Štajerca" čita najmanj 200 tisoč Ijndij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zanpno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. i — 16 Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorko Ungartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 nasproti velike kasarne, v Ptuj S« zpayen Osterberger-Ja. H^Tajm-Ižje cean.el Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb),fh*iieža, terpentina, lakov, sikatifa, brunolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barvo. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva Štofe, rute i. t. d. Ščenfinarsko blago. Priporočam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje anaziti; konjske krtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snazlti, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničavsko blago i. t. d. Zidanem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S spoštovanjem £ SOfkO. Prav lepo m 584 '. *.--"" l.\ r) %S;j\x i\>x c.vj &šy Ovu ^-J0 i . tujsko kopahouc Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 3os. Kasittiir i" v kopališču samem. lil mm v najboljšem vinskem kraju Maribor) se nahajajoče i ni Sivo UF posestvo :*/: z hišo (Henenluuis), 3 viničarijami, prav lepoj 14 oralov (johov) vinograda, 6Va oralov njiv, {J sadnega vrta, 127s oralov prav izvrstnega tj okoli 6 oralov spašnika, 17V< orala hoste za| Vse to se 8 pilnimi pridelki proda Za 40.1 To posestvo proda se tudi na drobno. Vpraša naj Albin Pristernik=u v Mariboru Bur-ggasse štev. Štev. 21 S. kr. priv. tovarna za cementi Trboveljske premogokopne družbe v TrbOVlM priporoma svoj pri poznano izvrsten Portland-CCliKlit v jednakomerni, vse od avsJrijskcga druStva inženirjev hitektov določene predpise gledl tlakov ne in dalCf nadkrillaiOČI dobroti, kakor tudi svoj v.-;;;; I lil itektov določene predpise glede tlakovnt,* in odporne l rdeti il dobroti, kakor tudi svoie priznano i vrstno aono. Priporočila in spričevala raznih uradov in naj slovi tej Si h tvrdk so na razpolagaj Centralni urad: Duaaj, III 3 Rennweg 6. b Sit 11 ft (1 l*ft V CSft sk/r?jabolk hrufike po K 1.20 do 1. boren jabolčni k iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za 1 OsUrbltiitOO rttarcnfcfrff (flulsverwultung Mahrenberg). Tm tudi jorkširski plemenski prašiči. ifienih lastnih drej ■k: ffieSfiuiska p a risa žag Ua novem i&nt»csn trgu (LendpSatz) v zraven klalnice in plinarske hiše postavljena jI parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemn so les hlodi i. t. d. po zahtevi taki žuga. Vsakdo pa .sme tudi sam oblati, vrtati i| hali i. t, d. Stavbinsko podjetje. Ladislaus Jofcaim rzz^z= inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Stavbinsko podli Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba fflOStOP iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. UOdtta Stflvfta: stavba turbin, jezov in zatvomic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. Bazen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotod petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. - - 1'pja in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Jo h. Rot 523 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. StavDa cest in pOtOv, kakor tudi traciranje taistih. Podzemska deU: (Tiefbauten) kanaliziranje, po] cevjj, vodovodne stavbe. Stavbe na površju (Hocbbau(en) in sicer: vile, i gospodarska poslopja, fabrike in javna poš adaptacije vsake vrste. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Fatiko. T-sk: W. Jllanko v Ptril