Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 35 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev, i Din,
uredništvo"- uprava:
pri g. Jos. Benko v M Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Ezhaja vsako nedeljo.

Mmskm Sobota, 27, decembra 1936
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
uredništvo in uprava v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV- 52
Mir liudem
£ 0
Praznik miru je zajel naša srca. Vonj kadila po naših domačijah, pravljična lepota jaslic in blesk božičnega drevesa usivarja sredi zimskih, pustih mesecev razpoloženje ugodja in tihe sreče. In ko bodo v sveto noč zapeli zvonovi ne bo v njih pesmi le klic v božji hram, mnogo več bo kar bo stopilo v današnjih časih v ospredje: Njegova biagovest bo v kovinski pesmi, prošnja da se srca milijonov povežejo z eno samo željo : Bodi mir na zemlji, mir med ljudmi in narodi, ki so dobre volje.
Z božičem pa je tudi na vrsti obračun vsakega dobrega gospodarja, obračun za leto, ki se pogreza v večnost, a so za njim ostale suhoparne številke in beseda v vsej neizprosnosti in resničnosti: dobiček ali zguba. Naj bo tako ali tako, pod številkami je treba potegniti črto in se pripravljati za novo dobo v katero sleherni zakoplje vse svoje upe. Takšno je življenje, ki ne trpi sanjarenja, ne praznih besed.
Ni še pozabljena svetovna vojna. Niso še pozabljeni grobovi naših mož, očetov in sinov, ki so posejani po širnem svetu. Sedem milijonov najlepših življenj je dotrpelo na bojiščih in v la-zaretih. Njih usoda ne bo nikoli pozabljena, le obledela bo in izgubila na svoji grozovitosti. A danes nam je še v dušah in srcih prestano trpljenje, še se nam srca razjočejo nad žrtvami bojnih poljan, saj nam je še v ušesih grmenje topov, ki smo ga slišali iz front, to grobno pesem naših mož. Kakor mi, je danes nešteto milijonov ljudi prežetih z enakimi željami po miru, prevzetih od hrepenenja, da se po tolikih iz-izkušnjah ustvari srečno, zadovoljno v najlepši slogi živečo družino držav in narodov. A z žalostjo mora vsakdo spoznati, da nam želja po miru vedno bolj zamira v hrumenju razprtij, ki od časa do časa vsplamtijo na vseh koncih Evrope. Lanski božič je bil v znamenju vojne v Abesiniji. Tisoči in tisoči so si tamkaj stali nasproti z orožjem v roki in drug na drugega prežah ter stregli po življenju. Do vojskujočih se trum ni segla Njegova beseda: Mir ljudem ...
Čas sn interesi narodov so narekovali dejanja za ceno dragocenih človeških življenj. Takrat je Društvo narodov organiziralo obrambo miru. Izrečena je bila obsodba, dognan je bil napadalec in na naša pleča je bil naložen nov tovor, ki so ga krstili za sankcije. Ker smo se takrat izrekli za mir, smo morali žrtvovati naše gospodarske interese in od takratnega udarca se nismo niti danes še opomogli. Dogodki na bojiščih so bili takrat daleč od nas, a kljub temu so grozili, da zanetijo svetovni požar. Letos pa so se pomaknili bližje. Sončna Španija je stopiia na barikade, vzdolž dežele so skopani strelski jarki in božično pesem bodo letos peli Spancem butajoči topovi. „Mir ljudem na zemlji!" Nikjer drugod ne bo ta beseda tako hrepenenja polna kakor v srcih tisočerih španskih mater in žena, otrok siromakov, ki so izgubili svoje najdražje v bratomorni vojni.
Mi Slovenci pa praznujemo letos že devetnajsti božič v svoji osvobojeni domovini. Pretežke so bile žttve za njo, da bi nam moglo karkoli omajati ljubezen do nje in vero v njo. Pred leti je srbski del našega naroda doživljal ono strašno božično noč v snegu in ledu albanskih planin in doživljal eno največjih tragedij svetovne zgodovine. Že tretji božič pa praznujemo brez njega, 1 i je v tistih strašnih dneh delil z gladujočimi svojega naroda poslednji košček kruha, odločen, da z njimi deli tudi smrt. Usoda je poplačala žrtve in po treh letih je Vitez-Ujedinitelj prinesel zasužnjenim bratom zmago in svobodo in prvo božično noč zedi-njenega srečnega naroda pod
krovom skupne velike domovine. Zedinjenje in mir. Ko bodo na najskromnejšem božičnem drevescu ali pa pred pohlevnimi jaslicami zagorele lučice, bo eden teh plamenčkov gotovo svetil spominu blagopokojnemu kralju Aleksandru I., našemu ujedinitelju, ki je prinesel mir našemu narodu. Plaha Iučica bo zagorela spominu njegove velike zamisli, ki bo v duhu združevala na sveti večer sinove Jugoslavije razkropljene po širnem svetu.
In ta misel nas vodi, da pogledamo tudi sebi v lice. Ni vse tako kakor bi moralo biti, kot bi to rabila mlada država, ki je z trdo voljo krenila do bodočnosti lepše in sončnejše, do katere ima po vseh božjih in človeških postavah pravico. Kako globoka je želja ob božičnih dneh, da najdemo notranji mir, toliko je potreben v današnjih težkih časih.
„Mir ljudem na zemlji!" se glasi sveto sporočilo z neba. V koru angelov, ki pojejo pesem Kristusovega rojstva naj se čuje in uresniči glas angela varuha našega mladega naroda „Mir jugoslovenskim ljudem, mir naro du, ki hoče na potu do končnega zedinjenja dospeti do srčne bodočnosti, ki mu je usojena."
Ob svetih željah za našo domovino, ki nas navdajajo v sveti božični noči pa nam je prav tako v srcu orošnja do Njega, ki ima usodo narodov v rokah. Da bi že slednjič prišel božič, ki bi našel vse narode sveta v lepem sožitju, v bratski slogi. In takrat bodo še le Njegove besede vzra-stle v vsej veličini in vsa blaženost Njegove želje bo v nas' samih :
„Mir ljudem na zemlji!"
Vsem naročnikom in čita-teljem, inserentom in sotrud-nikom iz srca želi vesele in srečne božične praznike
MURSKA KRAJINA.
PO U č I K fl
Rumunskl zunanji minister An tonescu je te dni posetil Pariš, kjer je imel s francoski državniki važne politične razgovore, ki so se predvsem nanašali na, Francijo in Malo antanto. Sadovi teh konferenc se bodo pokazali tudi na gospodarskem področu, saj je prišlo do sklepov, da bo Francija več kupovala pri zavezniških državah kot do sedaj.
Sin pokojnega voditelja Hrvatov Stjepana Radič«, Vladimir Rad č, ki se je nedavno vrnil iz tujine, namerava izdati po novem letu svoj list
»Narodni val". Ust bo zagovarjal smernice in politiko pokojnega Stjepana Radiča.
Bivši angleški kralj Edvard, ki
ima sedaj meščansko ime vojvoda Windsorski, je kupil ob našem Jadranu v Dubrovniku vilo^šeherezado, ki jo že popravljajo za njegovo bivanje. To je veliko priznanje za lepoto naših obmorskih krajev.
Nad 22 odstotkov našega izvoznega blaga je odšIo?jV zadnjem času v Nemčijo. Mnogo blagafra smo kupili tudi od Nemcev, karjje pač naj-
lepši dokaz, da se je kupna moč naše države povečala in da smo na poti k popolnemu ozdravljenju našega gospodarstva.
Ob priliki podpisa madjarsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe, je madžarski poslanec Rainiss v nekem vodilnem madjsrskem časopisu napisal, da obstoja v Beogradu najboljša volja, da se odnošajf med Mad-jarsko in Jugoslavijo izboljšajo. Trgovinska pogodba, ki je stopila v veljavo je dokaz, da je napetost, ki je še nedavno obstojala, sedaj odnehala. Po mnenju pisca je v Jugoslaviji razpoloženje, do Madjarske takšno, da msdjarska vlada lahko začne s pripravami predpogojev na prijateljsko sožitje s svojim južnim sosedom.
Delo v narodni skupščini se bo nadaljevalo še le po božičnih počitnicah. Do sedaj so bili izvoljeni skupščinski odbori za predložene zakonske načrte, med njimi tudi za kon-kordai.
V krogih združene opozicije zstrjujejc, da je bil dosežen pcpolen sporazum glede načina rešitve hrvatskega vprašanja in to ne le v skupini beograjske opozicije, marveč tudi sporazum med beograjsko in zagrebško opozicijo.
Poljski zunanji minister Beck je izjavil: Z Malo antauto vzdržuje Poljska prijateljske odnošaje, ki prihajajo vedno bolj do izraza v sodelovanju na polju mednarodne politike. Z Jugoslavijo vzdržuje Poljska prijateljske stike, ki prihajajo do izraza tudi na gospodarskem polju.
Med našo državo in Madjarsko je bila podpisana nova trgovinska pogodba, s katero se je povečal naš izvozni kontingent. Izvažali bomo letno 50 000 ton lesa, 6000 ton oglja, 35.000 ton gradbenega lesa itd. Novi dogovor odstranjuje obstoječe težkoče in ustvarja ugodnejše pogoje za trgovanje med obema državama. Nova trgovinska pogodba velja za leto dni.
O francoski in nemški armadi je govoril francoski vojni minister. Pri
bojišče so prispeli tudi prostovoljci-komunisti iz Belgije in Nizozemske, ki so bili prepeljani preko francoskega ozemlja v tovornih vagonih in so bili navedeni kot blago.
Rusija mrzlično pošilja orožje in vojaške potrebščine za madridsko vlado, obenen: pa spravlja v Španijo tudi vedno večje vojaške oddelke. Tako je samo zadnje dni odšlo na špansko bojišče 500 ruskih of cirjev. V komunističnih vrstah na Španskem se bojuje že nad 50 000 tujcev, med nji-
mi 20 000 Rusov, ki so pod poveljstvom ruskega generala Kleberja, či gar pravo ime je Fekete.
Znatne čete nemških vojakov, je po angleških in francoskih trditvah baje prispelo na špansko bojišče z namenom, da pomagajo upornikom. Francozi so v silnih skrbeh, ker vidijo nevarnost, ki jim preti na južnih meji h države.
Ameriški predsednik Rcossvelt bo predlagal vsem državam, na pn stanejo na odmor v oboroževanju.
Najboljši patroni so .SOKOL" PATRONI
dobijo se prazni in s trdim šprijom nabiti — tudi se dobij Smodnik črni in „Obi-ličevo" brezdimni in za razstrelivo penjev in kamla dobi se v trgovini
HEKLIG ŠTEFilN-a
v Murski Soboti.
Žterl i lovskov karlov pride — popust dobi.
tej priliki je omenil, da razpolaga Francija trenutno s 600 000 možmi redne armade, dočim ima Nemčija že sedaj pod orožjem najmanj 800000 mož, katerim pa je treba dodati še najmanj 200 000 militariziranih članov delovne službe in okoli 50.000 v vojašnicah se nahajajočih policajev.
Nemci trdovratno zahtevajo vrnitev kolonij, ki so jim bile odvzete po svetovni vojni. Svoje zahteve so podkrepili z grožnjo, da prej ne bo miru na svetu, preden se ne ugodijo njihove zahteve.
Anglija bo v najkrajšem času priznala zasedbo Abesinije. Prišlo pa bo še do drugih važnih sporazumov, kakor obveza, da bosta Italija in Anglija branile mir v Sredozemskem morju. Za protiusiugo pa je Italija pripravljena, da se pomiri z Zvezo narodov, seveda pod pogojem, da abesiGSka delegacija ne bo več pripuščena k razpravam.
Na Kitajskem je prišlo do nevarnih zmešnjav, za katerimi stoje v ozadju Rusija in Japonska. Eden izmed generalov se je uprl vladi in posrečilo se mu je, da je po zvijači ujel najvplivnejšo osebo kitajske vlade, maršala Čangkajšeka. Vlada je takoj poslala močne čete proti upornikom. K sreči pa je prišlo še pravočasno do premirja in do pogajanj. Čangkaj-šeka pa še vedno niso uporniki izpustili. Japonci pa so silno vznemirjeni in so poslali velike čete vojaštva na kitajsko mejo, ker vidijo v pomir-jenju med uporniki in vlado zmago ruskega vpliva na kitajske notranje razmere. Ni izključeno, da bo v kratkem prišlo do usodnih dogodkov v Aziji, ki bodo imeli svoj vpliv na celotni svetovni položaj.
Francija je predlagala takojšnjo ustavitev sovražnosti v Španiji in računa pri tem na posredovanje Rusije. Predvsem naj bi se v Španiji sklenilo premirje, ki bi trajalo 14 dni. Francoski zunanji minister je imel že razgovore z ruskim poslanikom v Parizu.
Francoska vlada je strogo prepovedala, da bi v tako velikem številu odhajali prostovoljci na španska bojišča kot se je to dogajalo v zadnjem času. Komunisti so radi teh ukrepov silno razburjeni.
Predsednik poljske republike bo v kratkem obiskal romunsko prestolnico. Z njim bo prišel tudi zunanj minister.
Po hudih borbah se je slednjič vdal poslednji abesinski vojaško organiziran in dobro oborožen oddelek, ki ga je vodil ras Imru. Ko je padlo že nad polovico vojakov in ko je Imru videl, da je vsak odpor zaman, se je tudi on vdal.
Okrog Madrida kakor tudi v samem mestu Še vedno divjajo krvavi boji brez večjega uspeha upornikov kot viadnih čet. Tako je v zadnjem lasu prišlo do največje letalske bitke nad Madridom, kjer je poseglo v boj 45 nacionalnih letal. Pri tem je 5 letal padlo na tla.
500 francoskih komunistov je prekoračilo mejo ter se priključilo španski vladni vojski. Na špansko
Kmetom •
Opozarjajo se dolžniki-kmetje, katerih dolgovi so z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov odstopljeni PAB-u, da se, če tega že zdaj niso sklenili, brez odloga odzovejo pozivom, ki so jih dobili od svojih dosedanjih upni kov, denarnih zavodov in kreditnih zadrug, in da na podlagi sprejetega obračuna prvi dolžni obrok takoj pošljejo neposredno PAB u po čekovnem računu Poštne hranilnice, Belgrad, št. 51.200. V kolikor teh pozivov še niso dobili, imajo dolžniki, katerih dolgovi denarnim zavodom in kreditnim zadrugam presegajo 25.000 Din, poslati PAB u del svojega sedanjega dolga na račun prvega odplačila, ostali dolžniki naj pa pošljejo desetino svojega na polovico znižanega dolga.
Dolžniki lahko pošljejo PAB u takoj tudi večje zneske od prvega obro ka, ali celo izplačajo ves dolg. Na
Ob zaključku letošnje >a delovanja požarnikov murskosoboške gasilske župe podajamo javnosti nekaj podatkov. V župi je včlanjenih 102 prostovoljnih gasilskih čet z 2312 izvršujo-čimi, in 332 podpornimi člani ter 36 članov naraščaja. Nova četa se organizira v Suhem vrhu, občina Tešanovci tako, da bo župa imela v kratkem času 103 čet. V tekočem letu so bile na novo vpostavljene in po oblastvu priznane 4 čete in sicer v Kupšincih, Skakovcih, Berkovcih in Šalamencih.
Župi načeljuje narodni poslanec g. Benko Josip. Njegov namestnik je pa g. Cvetko Ludvik, odvetniški uradnik v Murski Soboti. Po splošnem pregledu je ugotovljeno, da je mursko-soboška župa ena izmed največjih v naši državi. V začetku tekočega leta se je, po navodilih starešine župe, g. Benka, izvršilo na sedežih občin 9 strokovnih tečajev za četne funkcijo-narje. Na tečajih predelana snov, posebno glede uporabe pravilne taktike na požariščih in konserviranja gasilskega pribora, je tekom leta pokazala prav lepe uspehe, ne le ob priliki vršenja vaj, marveč tudi ob nastopih na požariščih. Znani so nam slučaji, ko so naši poiarniki, pravilno uporabljajoč navodila podana na tečajih, rešili naše vasi požarnih katastrof, ki bi vsled suhega in vetrovnega vremena ob času. izbruhov ognjev, brezdvomno nastale.
Zanimanje naših gasilcev za človekoljubno požarno organizacijo je
dolinikom
hrbtu poštne položnice naj napišejo krstno ime in priimek poiiljalca (in očetovo ime), na čigavo ime se dolg glasi, bivališče s hišno številko, okraj in ime ter sedež upniške ustanove, ki so ji doslej dolgovali. Potrdila o plačilih, ki jih dobe na pošti, naj dol žniki shranijo kot dokaz o plačilu obroka, ker banka o prejemu denarja ne bo izdajala posebnih potrdil.
Vsi dolžniki se opozarjajo, da bodo, če ne bodo takoj ravnali, kakor plačilni pozivi zahtevajo, enkrat za vselej izgubili pravico do olajšav te uredbe. Od takih nerednih dolžnikov bo PAB brez odloga zahtevala izterjanje vsega zneska po prisilni poti preko davčnih uprav. Tako bodo dolžniki morali plačati še kazenske obresti in stroške izvršilnega izterjanja davčnih uprav, kar gre vse samo njim v škodo.
hvale vredno in prihaja posebno do izraza ob nastopih na požariščih.
Oasilske čete v našem srezu posedujejo, odnosno imajo v uporabi 3 motorne, 58 četverokolnih in 45 dvo-kolnih brizgaln. Dalje 2 avtomobila, primerno količino cevi, lestev in mnogo drugega gasilskega pribora, ter so v splošnem vse opremljene z predpi-pisanimi uniformami. V zadnjih dveh letih je 9 gasilskih čet, z požrtvovalnostjo svojega članstva in deloma občinstva, sezidalo prav lepe in organizaciji odgovarjajoče domove, ki danes stoje v ponos četam in dotič-nim krajem.
Pod nadzorstvom starešine župe, odnosno nekaterih članov župne uprave je bilo v tekočem letu, ob sodelovanju vsega članstva župe izvršenih 3 župne in 16 okrožnih gasilskih vaj. Ob tej priliki je bilo prijetno opazovati tekmovanja v splošni gasilski vedi in nastopanju naših gasilcev, med katerimi smo opazili tudi osivele in od trdega kmečkega dela izmučene tovariše, ki niso v ničemur zaostajali za svojimi krepkimi mladimi tovariši.
Požari
V tekočem letu do 30. novembra se je pripetilo v območju župe 97 malih, 1 velik in 58 srednjih požarov. Gorela so po večini gospodarska in stanovanjska poslopja ter kupi slam. Škoda povzročena po požarih znaša po objektivni cenitvi na zavarovanih objektih 1.161.600 Din in na nezavarovanih 405.800 Din. Skupno se je
uclejstvovalo na gašenju požarov 3771 gasilcev. Delo na požariščih je trajalo 568 ur. Pri tem se je ponesrečilo 21 gasilcev, 11 oseb stanovalcev gorečih objektov in 18 ostalih oseb, ki so na katerikoli način na požariščih pomagali gasiti.
Smrt
Boleznim so podlegli v tekočem letu sledeči gasilci: Beznec Štefan, čete Bodonci, Gyergjek Karol. čete Beznovci, Weiss Beia, čete Sotina, Sečko Šttfin, čete Borejci, Idič Josip, čete Gradišče, Čurman Nikolaj, čete Gor. Slaveči, Gergar Imre, čete Kri-ževci in Knaus Oto, čete Markove!. Slava jim I
Spremembe
Agilni predsednik župnega nadzornega odbora in čete Tropovci učitelj g. Sreš Martin je pa bil premeščen v dol. lendavski srez.
Župna pisarna izkazuje 1203 viož-nih številk in je obravnavala, vpošte-vajoč razne zbiralnike in okrožnice, nad 5000 spisov.
To je kratka slika letošnjega delovanja gasilcev murskosoboške župe, ki je vsekakor vpoštevanja vredna tako s strani prebivalstva, kakor ob-lastev s posebnim ozirom na to, da je bilo delo na požariščih in vajah izvršeno brezplačno in v globoki zavesti poedincev, da izvršujejo le obljubo, ki sojo prostovoljno in svečano položil pred Bogom.
V našo veliko potrtost pa moramo pripomniti, da niso bili na požariščih ponesrečeni gasilci vselej deležni s strani oblastev one podpore, ki bi jim po naravnem pravu pripadala. Večdnevno zdravljenje opeklin in na drugi način dobljenih poškodb, zdravila in zdravnika so morali plačati iz lastnih sredstev in vendar niso omagali, marveč še nadalje vstrajno delujejo v naših vrstah. To zmorejo le ljudje jeklenega značaja in globokega sočutja do bližnjega, ki se mu je pripetila nezgoda. Toda težko nam je preiti mimo tega z hladno krvjo, radi česar prosimo oblastvo, naj bi bilo v bodoče bolj naklonjeno prošnjam za denarne podpore ponesrečenih gasilcev.
Uprava gasilske župe se vsem svojim gasilcem za požrtvovalno in smotreno delovanje v tekočem letu iskreno zahvaljuje in je ponosna na-čelovati tako požrtvovalnim in nesebičnim tovarišem gasilcem.
Obenem Selimo vsemu članstvu vesele božične praznike in srečno novo leto s iskreno prošnjo, da naj ostanejo tudi v bodoče zvesti sodelavci naše človekoljubne ustanove.
Delovanje naših poiarnikov
Domače vešč
THurska $obota:
— Mladinska igra PRK v Mursfcl Soboti. Dne 19 in 20. t. m. je vpri-zorii Podmladek R. K. državne narodne šole s sodelovanjem dijakov, posebno pa Podmladka realne gimnazije ter g Anisliča, Ferjanovo mladinsko igro .Slavček", ki je moralno in g-notno sijajno uspela. Mladinsko igro je pisatelj lepo oblikoval, da je ustrezala vzgoji in jeziku. Posebno pazljivost pa je polaga! odrskim zahtevam. Ker je bil g. Fesjan tudi sam rež ser, in je pri režiji pomagal ves učiteljski zbor, smo že prej znali, da bo uspeh popolen Profesor Ubald Justin je s svojo visoko glazbenc nadarjenostjo skomponira! najlepše speve za to igro !n s tem pripomogel do Čudovitega efekta, ki bo še dolgo ^stal v spominu našega občinstva. Mladinski orkester je pod vcdsisom g. Rudolfa Laha ponovno dokazal, kako globoko razumevanje ima za giazbcno mehkobo in nežnost. Vsak igralec je bil oderski tip, katerega je ustvaril znaj boljšo masko prof. Potoksr. Alf o bi hotel oceniti pri tolikem življenju vsakega igralca, bi primanjkovalo prostora, Omejimo se samo na najglavnejše vioge in to: Slavček (dijak Lsh), Popotnik (g. Antalič), Kralj (dijak Šeb-janič), mati (dijakinja Kukelj) ;n Zvez-dana (dijakinja Mihelič). Igrali so iz borno. Dejanju so siedila dejanja brez vsakih motenj. Scenerija je bila krasna, zlasti v 3 dejanju, ko ie nastopil kralj palčsov. Temeljitejše si n!smo mogli predstavljati. Velikemu trudu šolske mladine in dijako? je dalo občinstvo z veliko udeležbo najsepše zadoščenje gospodje: Ferjan, Justin in Lah pa so prejeli nageljčke v znak tople zahvaie.
— Silvester. Odveč bi bilo praviti o silvestrovanju v Sokolskem domu, saj je vsako leto privabilo številno občinstvo, da je ob smehu in neprisiljeni zabavi dočakalo novo leto. Tudi
letos pripravlja Sokolsko društvo za ta večer presenečenje. Sodelovala bo vojaška godba iz Va-raždina in že to nam jamči za dober uspeh večera. Pred polnočjo in po polnoči bo ples, vmes pa bodo šaljivi nastopi. Obeta se nam lep in prijeten večer, zato smo prepričani, da bo tudi letos obisk s strani občinstva polnoštevilen. Vsi v Sokolski dom na silvestrovanje!
—	Družabne igre, moderni albumi, knjige, pisemski papir, nalivna peresa in mnogo drugih primernih isi praktičnih daril za Božič in Novo leto, dobite v trgovini Hahn Izidor, Murska Sobota.
—	1. februsr 1937. SK Mura se
že pripravlja na svojo veliko priredi tev, ki bo kot običajno dne 1. febru arja. Letos se je odločila za »planinski ples" ter si prizadeva, da bo zopet presenetila Sobočane. Za razpoloženje v veliki dvorani Sokolskega doma bo skrbel odlični akademski plesni orkester „Ronny jazi" iz Ljubljane, v planinski koči pa Murin tamburašks zbor. Tudi v baru bo dobra godba. Za dobre jedi in pijačo bo preskrbljeno. V baru bodo na razpolago vsakovrstne specijalltete, ki morajo spraviti vsakega v dobro voljo. V pla ninski koči bo jako .luštno", či<to domače — planinsko 1 Vsak bo prišel aa svoj račun; saj bo zabave na iz-bero. Glede toilette naj si dame ne delajo skrbi — obleka poljubna, najlepše bo pa seveda pristojala dečva (dirndl), da bo vse v stilu prireditve. Veselite se toiej že sed3j na planinski ples SK Mure 1
—	Zaroka. G. Kerčmar, kovaški rsoister v M. Soboti se je zaročil z gospodično Vučak Jolanko, kuharico pri g Turku v M. Soboti. Čestitamo 1
—	Vsem občinskim uradom I Potrdila o zaščšii kmeta in zraven spadajoče potrdilo, kakor tudi obvez rilce (zadoižnice), izdane po uredbi o
likvidaciji privatnih kmetskih dolgov ter .Votum" in .Odločbe* glede občinske trošarine se dobi v trg HAHN IZIDOR M, Sobota.
—	Zaroka. Starešina finančne kontrole v Rogaševcih g. Sajko Janko se je zaroči! z gospodično iz znane Buchmauove rodbine iz Kramarovc. čestitamo !
—	Poroka. Gospodična Bagari Anuška iz Rogaševci se je pred kratkim poročila z uglednim obrtnikom, po redu Čehoslovak, v Beogradu, sedaj stanujoč v Pančevu. Čestitamo!
—	Igra, Agilna .Jadranska straža* Iz Gornje Lendave, je s svojimi član', vprizorila v nedeljo 20. t. m. pri Sv. Jurju krasno igrico „Cvrček za pečjo". Za Rogaševčane je bil to zopet poseben dogodek, ker je minilo že pre cej časa, kar je bila pri nes zadnja igra. Zasluga za to gre predvsem režiserju g. Stanetu Kuštrinu iz Dol. Slaveče, ki nas je zopet, po dolgem času, kljub vsem oviram, ki so se mu stavile nasproti, predramil iz dre-mavice. Vsi smo mu prav hvaležni, ker nam je s to igro pokezal, da se da z dobro voljo doseči vse. On je edini, ki se ne straši truda in dela za nas vse. Da pa je igra tsko dobro uspel3, imajo mnogo zaslug tudi posamezni igralci. Vlogo Dotke je jako dobro pedsla naša Kovačeva M Le škoda, da je bila malo hripava, a to napako je zabrisala njena dobra igra. Tudi oče Galeb, ki ga je Igral Škra-banov Rudi, je bila jako dobro podana. Spočetka je bil sicer malo nervozen, a se je kmalu umiril in pokazal kaj zna. Ena najboljših Igralk pa je bila Langova Han ca, v vlogi Berie. Njena igra je bite res — doživljanje. Tudi gdč. Kolblnova in g Štoff Vili, sta prišia srečno v zakonski jarem Prav dobra je bila tudi ga. Kuštrinoy3 v vlogi starejše gospe. Vlogo Ivana pa je podajal sam g. režiser, jako dobro. Igra je bila dobro naštudirana, tako da so ljudje bili prav zadovoljni. Tu di to je bilo oaa:etno, d^ so bili k igri prlpuščer i samo odrasli in to radi
miru. Kljub temu pa je bilo nekaj takih, ki so potek igre motili z govo-renjem. Vse tiste je lahko sram, ker s tem dokazujejo le svojo neolikanost. Drugič nsj »jadr. straža" še strožje postopa pri pripuščanju k predstavam. Predstava je bila jako dobro obiskana. Kaj takega mi Rogaševčani še želimo in upamo, da nas bo g. Kuštrin še večkrat rszveselil s tako igro.
—	Sv. Jurij. Brata Koblencer sta začela obratovati z avtotakso. S tem je občinstvu dana prilika posluževati se tega prometnega sredstva. — Pred kratkem se neznani uzmoviči, vdovi Ficko Mfsriji pri Sv. Juriju ponoči, iz zaprtega kurnjaka ukradli 6 kokoši. G. Tirhu Josipu pri Sv. Juriju so pa odnesli podnevi 3 kokoši. Za storilci je uvedeno zBsiedovanje.
—	Kup in prodaja. G. Kolbel Alojzij, trgovec v Sv. Juriju je kupil od g. Fafiik Alojzija, hotelirja v M. Soboti, Rafelovo gostilno v Rogaševcih za 300.000 Din. G. Kolbel je obenem kupil tudi stanovanjsko hišo od gospodične Rafel Karoline pri Sv. Jurju. Podjetnemu trgovcu čestitamo!
GASILSTVO:
PUCONCI. Prostovoljna gas. četa Puconci priredi dne 26. dec. 1936. na Štefanovo v prostorih gostilne g. Kiihar Janeza v Puconcih božično veselico z plesom, na katero uljudno vabi vse prijatelje naših požarnika*. -
TIŠINA. Po dolgem premoru priredi naša gasilska četa dne 26, decembra 1936. v prostorih gostilne g. Ci-pot na Tišini plesno veseiico. Ker se bo čisti dobiček porabii za nabavo gasilske brizgalne, prosimo cenjeno občinstvo za čim večjo udeiežbo.
Opozorilo.
Opozarjam vsakogar, da ne odgovarjam za dolgove, ki bi jih moja žena Horvat Šarika, roj. M6rec iz Tešanovd, kjefcoli naredila ker ne živim z njo v skupnem gospodarstvu in sem del svojega imetja dobil izplačano.
HORVAT FERDO
trgovec v Bogojini.
FR. KOVAČEVA:
16
Mati.
V naporu vseh svoiih s i je stopil v sobico. Ana Marija je stala v krogu mlad h gospodov. Čudna bledica je bila v njenem licu Ko ga je zagledala, je hitro in prestrašeno stopšJa k njemu
.Ti si tukaj Rihard? AH se je kaj zgodilo doma ?"
.Ne" je počasi odgovarja! R hard Berger, .ničesar se n' zgodilo. Le videti in slišati sem te hotel ia da ti tolmačim iskrene čestitke tvoje matere."
Odd&hniia se je in zopet je vsa zasijala.
.A teko," je odvrnila malomarno, .uboga mati, gotovo bi najraje sama prišla sem. pa ji oče ni dovoli! ? Sedaj jim lahko vse poveš kako je biio. Sicer pa, kako si zadovoljen z današnjim večerom ?"
Raztreseno je Rihard pogledal v njeno mamljivo lice, na rdeče ustnice, ki so rezale belino. Preslišal je njeno vprašanje.
.Kdaj že prideš slednjič domov ?"
jo je spraševal, .težko te že pričakuje mati."
sDomov?* mu je veselo planila v besede, .dragi prijatelj, tako kmalu že ne. Dolžnosti in objlube me vežejo, SIcer pa... no za mater mi jc žai, a oče mi je zelo neprijeten s svojimi čudnimi nazori. Pa tudi ni gnezdo v nobenih czirih po mojem oku su. Moj Bog, nekaj dni bom že morala žrtvovati, da potolažim mater, dolgo pa gotovo ne bi mogla ostati doma."
Bolestno in nepremično se je Rihard zazrl v njo:
.Ali te smem spremljati domov. Mnogo bi ti imel povedati."
V smešnem obupu ga je pogledala, slednjič pa se je le priplazila senca usmiljenja v njeno lice. Obrnila se je k Beli Hoyer:
.Dragi Bela, gotovo se ne boš jezil, če dovolim, da me moj prijatelj z doma spremlja domov. In lahko se kar priključiš k drugim gospodom. Sploh pa sem danes silno izmučena in res nimam nobene volje, da bi še kam šla. Drugič raje."
Nasmehnila se je in pomahala z roko in je ponosno kaker kraljica krenila proti vratom.
Ko st2 stopila na cesto, je iskala voz, toda Rihard je prosil:
.Pojdiva raje peš!"
Molče je privolil«. Bila je mlačna, zaoblačena noč. Topel veter je pometal ceste, počasi in utrujeno kakor otrok, ki se je zablodil in ki je izmučen. Lepo se je zdelo Rihardu tako hoditi ob strani dekleta, gledati njen mili obrez in vdihavati čudoviti vonj njenih las. Nenadoma je obstala.
.Torej ?" je mirno vprašala.
Raztreseno, preplašeno je hotel Rihard nekaj govoriti. Ko se je pa Ana Marija glasno in rezko zasmejala, se je zopet samega sebe obvladal.
»Zelo se veselim nad tvojim uspehom, Ana Marija, saj z njim se ved. no bolj približuješ svojim blaženim ciljem. In kako se bo šele tvoja mati veselila. Saj njeno življenje prepreda ena sama misel na tebe. Drugače pa je njeno življenje postalo brezupno in samotno, odkar je Alfred. . . ."
.Res je," ga je hitro prekinila, .ni treba, da mi to venomer pripoveduješ. Vem, da me ima mati zelo rada, toda ta ljubezen me vendar ne more siliti, da bi napravila križ nad vsem svojim življenjem ter se vrniti k materi in ostati pri njej. Upam, da bo kmalu prišel čas, da bom lahko kaj več napravila za svojo mater."
.Ana Marija," je Rihard divje zakričal, .tako si toiej r?zumela, kosem hotel govoriti o naskončnem hrepenenju, razjedajoči bolesti tvoje matere. Ti misliš na milodare? Kje je tvoje srce, Ana Marija, kje je tvoja duša, ki si jo nekoč hotela žrtvovati svoji materi ?"
Dolgo je molčala.
.Prav imaš Rihard", je govorila z trudnim oklevajočim glasom, „res, prav imaš, če me obsojaš. Bojevala sem se, hotela sem biti dobra, nameravala sem se vrniti domov, ampak sila v meni, ki se je zoperstavljala vsemu temu, je bila močnejša, ta me je uklonila. Zavedam se, da sem nehvaležna ženi, ki mi je darovala življenje."
izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Razglas sejmov.
Naznanja se cenjenemu občinstvu in trgovcem, da se vrše v letu 1937 v občini M. Sobota sledeči živinski, konjski in kra-marski sejmi:
Dne 4. januarja (pondeljek) živinski in konjski, dne 1. februarja (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Fašinsko), dne 1. marca (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Carno), dne 5. aprila (pondeljek) živinski in konjski, dne 3. maja (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Jurjevsko), dne 7. junija (pondeljek) živinski in konjski, dne 5. julija (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Ivansko), dne 24. avgusta (torek) živinski, konjski in kramarski (Bertalanovo), dne 7. septembra (torek) živinski in konjski, dne 15. oktobra (petek) živinski, konjski in kramarski (Terezinovo), dne 2. novembra (torek) živinski in konjski, dne 6. decembra (pondeljek) živinski, konjski in kramarski (Miklavževo).
Interesenti se opozarjajo, da so vsi navedeni sejmi zelo dobro obiskani od tu- in inozemskih trgovcev, zato se vsem kmetovalcem v lastnem interesu najtopleje priporoča, da priženejo svojo živino na te sejme. Za obisk sejmov so tudi zelo ugodne železniške zveze.
ZAPISNIK
o Izredni glavni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v M. Soboti, ki se je vršila dne 8 decembra 1936. v prostoru stare kavarne pri »KronI* v M. Soboti.
Smo pa vendar zadovoljni tudi s sedanjemu politično kompromisnemu sestavu zborničnega sveta, ker vidimo v tem vs£j to garancijo, da ne bo iz-
postavljen isti zbornični svet v slučaju menjavanja režimov zopet razpustom. Zato podtikanje, da izstopamo iz Zveze radi teh razlogov nikakor ni na mestu
Iz vsega tega, kar je bilo v Beogradu, Brežicah, in ria raznih sejah v Ljubljani smo sklenili šzstopitiizZveze, ne bomo pa konzervativni, kajti če bomo videli, da pokaže Zveza zopet aktivno in solidarnoslno delovanje, bomo vsekakor zopet pristopili.
Po tem svojem izčrpnera poročil^ da isto v debato ter prosi predlogov. K besedi se prijavi tajnik Zveze g Gornik, kateri se uvodoma zahvaljuje za pozdrave, ter prinaša obenem pozdrave cd odsotnega predsednika in Z?eze. Nato pojasni svojo namestitev pri Zvezi iz katere posnemam, da je Zveza izmed 11 refiektantov na raz pisano tajniško mesto postavila lig. Šušteršiča, katerega je fors ral lesni odsek, ki se pa ni pokazal za sposobnega ter se tudi v delo ni poglobil, zsto mu je bilo mesto odpovedano in je nastopil tajniško mesto s 1. avgustom t. 1. na poskušno dobo. S 1 novembrom t. 1. je sklenil pogodbo na trajno namestitev. Čez noč se deio ne more spremeniti, je pa rak rana pri Zvezi takozvani petelinji boj med ljubljanskimi predstavniki. Zato je tudi poobiaščen cd predsednika Zveze g. Kavčiča, da poda izjavo, da bo pred. sednik na prvi predsedstveni seji rie-misijoniral, kajti po njegovem mnenju nima interesa na tem, da bi se tepel zato, da bi smel delati. Dosedanje delovanje je Zvezi vsekakor škodovalo in so kritike vse utemeljene. Mrtvo delovanje pri Zvezi je pa pripisati slabo zasedenemu tajniškemu mesšu, vsled njegove bolezni, katera ni do pustil prejšnjemu tajniku Kaizerju in tenzivnejSe delovanje. Prepričan je zato, da bo zvezlno delovanje dobilo v kratkem spet svoj pravi tir ter ima tudi častno zagotovilo od Združenja za mesto Celje in Maribor okolico, ds bodo tudi ti takoj vstopili k Zvezi, če se dosedanji predsednik umakne s svojega položaja, in tako bo mogoče le murskosoboško združenje edino
odplavalo. Ravno dejstvo, da je bila naša Zveza potstrekačin ustanoviteljica drfigih Zvez širom naše države in da smo ustanovili Centralno predstavn'-štvo v Beogradu, ki je najvišji forum jugesloversskega trgovstvs, ne bi smelo pod nobenim pogojem priti do tega, da bi se potem ta ista prva Zveza začela cepiti odnosno razpadati.
Glede „ Trgovskega Usta" je na dalje omenil, da Zveza nima ničesar skupnega z istim in tudi ne nobenih gmotnih stikov, zato tudi ni ietos z-ročila v proračunu predlagano pod poro Din 40 000,- v to svrho, ter zato ne more vplivat! na njega svoječasno pisanje v antisemitslrem pravcu. Za izpade g. Verbiča proti židovskemu življu na Zvezni skupščini v Brežicah pa pripominja, da ista niso bila uper-jena proti turodnim in autoktonim Židom, ki poslujejo in živijo med nami že desetletja, temveč ssrno proti onim, ki so kot emigranti prišli iz drugih krajev k nam ter si pri nas pridobili gospodarstvo v svoje roke. Vsekakor bi pa morali zastopniki Murskosoboške Združbe na istem mestu pojasniti situacijo. Na koncu je izrazil upanje ter prepričanje, da se bo kriza pri Z?ezi v najkrajšem času rešila, ter tako spet teklo normalno delovanje naprej.
Nato se prijavi k besedi g, Benko J sip, narodni poslanec in industrijalec ter član uprave Združbe, ki je omenil, da nebi bilo potrebno utemeljevati naš izstop iz Zveze, ker je to predsednik v svojem poročilu že dovolj objasnil. Siišali smo pa tudi besede tajnika Zveze g, Gornika, vendar je pa res, da se je naše Prekmurje vedno in povsod zapostavljalo, ter smatrajo ži~ velj tostran Mure za neke druge vrste ljudi. Vse te momente smo na široko razpravljali na sejah uprave, ter je zato mnenja in istočasno predlaga, da izstopimo iz Zveze. Če se pa razmere pri Zvezi izboljšajo, bomo pa lahko še vedno pristopili.
Gospod predsednik da predlog g. Benko Josipa, člana uprave na glasovanje, pri katerem glasujejo vsi prisotni soglasno za izstop.
(Se bo nadaljevalo.)
J »Vem, da trpi, ampak ne morem, ; morem pomagati. Moj brat je v jvljenju strahopetnež, jaz pa hočem -.držati do kraja. Že dolgo ne znam hč rok sklepati k molitvi. Mladostna ta so v meni ugasnili in moj spo-in... skratka, vse, vse se je zrušilo meni, kar je bilo dobrega. Jaz ni em več gospodarica nad samo seboj. fst moje hotenje, moje življenje je >ostalo njegovo. Ničesar ne omenjaj materi o tem, gotovo bi ji to povzročilo skrbi. Tebi se razkrivam, ker imam zaupanje v tebe I"
Rihard je prikimal. Nenadoma pa se je jok zagrizel v njegovo grlo in z negotovimi koraki je nadaljeval pot.
»Ana Martja," je skoraj šepetal, »ali si že pozabila one mesečne noči pred tremi leti?"
.Spominjam se," je mračno odgovarjala, »a veruj mi..
V tem trenutku pa ga je zapustila moč. Rezko in trdo ji je zabrusil:
„Ne, ničesar ti ne verjamem, najhujše kar lahko človeku storiš si mi napravila: vzela si mi vero v človeš-vo. To ni le krivica, to je tudi zlo-
čin. Nalagala si me in jaz sem te tako ljubil. Čista in polna svetosti je bila ta ljubezen, daleč od vsake umazane misli, daleč od nasilstva. Hotel sem te dvigniti nad vse, kar je zemeljskega. Ljubiti sem te hotel, ne le kot mož, prijatelj, tovariš. Zaščitnik sem ti hotel biti — res je."
»Da nisem več tebe vredna Rihard", mu je trpko odgovarjala, »to je tudi res."
Krepko jo je prijel za rame:»Ana Marija, povej, da vse to ni res, povej vendar Ana Marija — ljuba Ana Marija."
A ona se je smehljala in v njenem smehu je bilo hrepenenje in zavračanje. Njena roka je zatrepetala med njegovimi prsti.
»Tebe sem ljubila", je govorila z zbitim glasom, »a vse to se je končalo."
Visoko se je vzravnala, v njenih očeh se je zableščalo, kakor blesk lačne zveri.
»Sedaj sem doseg'« slavo in moč. Kaj me briga cena, ki sem jo moral za to plačati."
Še enkrat je pogledal R hard Berger lepo dekle v dragocenem krznu, na to se je nenadoma obrnil ter odšel z trdimi, zvenečimi koraki v noč.
Ko je ostala Ana Marija sama v zapuščeni ulici, jo je kljub toplemu vetru pretresel mraz. Napeto je poslušala v noč, na korake, ki so zamirali v dalji. Globoko je nagnila glavo, težke solze so ji zdrsele preko lic in se izgubljali v božajočem krznu. Ana Marija, ponosna, mlada in slavna pevka je jokala, v zapuščeni ulici za košček svoje mladosti, ki jo je izgubila.
Mučna tišina, molk, ki razbiča živce, je bil v sobi. Teta Grita je ležala na širokem ležišču. Mir, ki je seval iz njenih potez je bil zlagan. Roki si je z vso eleganco položila pod lepo glavo. Nemirne in lesketajoče oči je vprla v svojo nečakinjo. Ana Marija je sključeno sedela v velikem stolu. Slednjič je oster in prezirljiv smeh presekal tišino. Na to je rekla mrzlo in brezčutno:
KmETIJSTVO
Konjereja.
Porod.
(Nadaljevanje)
Žrebne kobile dobijo par tednov pred porodom, dostikrat pa že po šestem mesecu brejosti, stekline na trebuhu in na zadnjih nogah. Če se kobilo vpreže in zmerno ž njo dela, se te otekline zgubijo. Vime se začne proti koncu brejosti močno razvijati. Smolnate kapljice na seskih se napravijo pri nekaterih kobilah šele kakih 24 ur pred žrebetenjem, pri drugih, posebno pri starejših kobiiah, pa že par tednov poprej. Torej te smolnate kapljice niso nikak zanesljiv znak za napoved, kedaj bo kobila žrebila. Pač pa je precej zanesljiv znak bližajočega poroda napeto, polno in vroče vime, napeti seski, ki sem ter tja spuščajo mleko v curkih, posebno če kobila dela. Naposled pa še oteče sramnica.
Ko nastopijo ti znaki, se mora postaviti kobilo v zato pripravljen ograjen prostor v hlevu, kjer naj ima vedno dosti čiste slame za ležišče. Slama ne sme biti predolga, da ne ovira mladiča pri začetnih poskusih hoje. Kobilo se naj da v ta prostor že več dni poprej, ko se pričakuje porod, da se kobila na nov prostor in novo okolico privadi. Kobile tu ne privezati, naj se prosto kreta v tem kotul Tudi podkove z zadnj h nog se mora odstraniti.
Ko se bliža porod, postane kobila nemarna. Preneha jesti, stopa okrog, se vstavi, kakor da bi nekaj poslušala, nagne glavo in jo sunkoma zopet vzdigne, se ozira sedaj z leve sedaj z desne strani po trebuhu, strmi v steljo, se vleže pa zopet skoči po konci, poskuša jesti, pa zopet pusti, med tem pa pušča v presledkih blato in vodo. Nekatere kobile se začnejo tudi več ali manj močno potiti. To so precej zanesljivi znaki, da je porod blizu.
(Nadaljevanje na 8 strani.)
»Oba sta me hotela voditi za nos ti in Bela. Meni se je delal zaljubljenega, me oboževal, samo za to, da je lahko bil čim dalje časa v tvoji družbi. Tebi je peljal k uspehu in slavi, z izgovorom, češ vse meni na ljubo."
Z visoko dvignjenimi obrvi je oši-nila Ano Marijo.
»Lagati se mora znati bolj pretkano, ti si še zelo neizkušena v tej umetnosti. Ti nimaš še v oblasti ne svojih očih, ne svojih ustnic. In Bela", z demonsko besnostjo ji je privrela ta beseda iz ust, »Bela je podlež. Ti lahko greš. V moji hiši ni prostora za dekleta takšne vrste. Pojdi k njemu, če te še hoče... a vem, da te bo odklonil. Poznam ga dobro. Dekleta in žene so njemu za kratek čas. Reklama, če je potrebna, da se njegovo ime dvigne... in nič več.
MIR LJUDEM
NA ZEMLJI . .
Kako veselo je srce! Pod jelko jaslice blestel Na slami dete božje spi, krilatcev zbor doni: „Le spavaj Jezušček sladko, vsi te ljubimo srčno ..."
Sveta noč
Sveta, čudovita noč — sladki, blažen mir, srečo in božansko moč dihaš v vsemir!
Temno moder ves obok je neba — — skrivnost: k nam prišel je človek — Bog, kolika radost!
Zvezdice z nebesnih dalj se lepo iskre: da je rojen novi kralj, svetu govote . . .
»Nebesa se široko odpro"
že stari Slovani so Imeli vero da se jim je dvakrat na leto „odpiralo nebo", zato je bilo dvakrat »narodno bdenje". To je bilo eb »priem« božiču in koncem dvanajsMnevne dobe, t. j o „bogojavljenju* sli ob naših sv. Treh kraljih. Pozneje pa so si izbrali nekateri samo prvo, ostali pa drugo noč kot narodni običaj, Tako so tudi Slovenci verovali, da se »cdpira" ne bo v božični noči opolnoči, ostali, zlasti štajerski Siovenci, pa so čakal! na ta „čudež" o sv. Treh kraljih. V Beli Krajini so hodili ljudje na sv. večer pred polnočnico iz hiš, da bi videli, kdaj se bodo nebesa odpria. Zakaj tisti, ki bi to videl, bi dobil
zs šk?f velika. Pri oknu so morali odbiti kos zidu, da je mogla žena z glavo naz3j v sobo. Do smrti je nosila debelo bučo. — Ponekod so do živeli srečo, da so videli odprto nebo le oni verniki, ki so se postili in tako postali vredni izredne sreče in milosti,
Živina v hlevu si pogovarja
Povsod po slovenskih deželah, pa tudi pri ostalih Jugoslovanih, je bila vraža, da na sv. večer govori živina, predvsem veli, krave in konji, zlasti opolnoči, ko se pogovarja o bodočnosti domače hiše, pa tudi o svoji bodočnosti. Drugod pa imajo vero, da govore sploh vse štirinogate živali.
vse, kar bi si poželel. A v šegavi Beli Krajini tudi ta narodni običaj ni bil brez primesi šaljivosti. Tako priča pripovedka: Bila je uboga ženica, ki je tudi slišala o .odprtih" nebesih. Gledala je skozi okno, molela glavo venkaj in čakala, kdaj se bo to zgodilo. In ko je to dočakala, je hotela naglo izreči željo: »Bog mi daj debelo kravo I" V naglici pa se ji je zareklo: »Bog mi daj debelo... glavo I" Pri tej priči ji je narasla glava
- Kdor hoče slišati in vedeti, kaj govori živina v tej noči, mora imeti s seboj praprotno seme od kresa ter mora iti skrivaj poslušat v hlev ali pa nad hlev. Dolenjci pravijo, da sliši živino le nedolžen človek, ki so mu nevedoma vsuli praprotnega semena v čevelj. Hudomušni Belokranjcl pa pravijo, da ni treba za to nikakega praprotnega semena, temveč le — zdravih ušes. Ponekod odločno odsvetujejo poslušati na sv. večer živino.
Zakaj gorje onemu, ki bi se predrznil in bi živina to opazila, ta ne bi ušel hudi nesreči 1 Narodna priča pripoveduje, da je kmet na sv. večer baje povedal družini, da bo šel poslušat v hlev, kaj bo govorila živina. Poredna hlapca se domenita in se skrijetapod jasli. Ko pride vražjeverni gospodar v hlev, zabrunda hlapec hlapcu v iz-premenjenem, nizkem glasu: »Kaj pa si nocoj tako klavern ?" — »Kako ne bi bil klaver," odgovori istotako drugi hlapec, »ko pa bova morala letos voziti gospodarja na pokopališče." Te »volovske" besede so ubogega gospodarja pretresle in potrie, da je velikega strahu hudo zbolel in kmalu nato umrl.
Čarovni stolec
Božične narodne vraže pripovedujejo tudi o čarovnicah. Tako pravijo na Primorskem, da je tisti, ki je vzel k polnočnici s seboj tri zrne pisanega »graha% fižola in trinožni stolec iz deveterega lesa ter sedel nanj pred cerkvena vrata, videl in spoznal vse čarovnice. Štajerski Siovenci, posebno Prleki, so imeli pri tem tudi določeno dobo za izdelavo takega stolca. Začeli so ga delati na god sv. Lucije pred svitom in so nadaljevali delo vsako jutro zgodaj do božiča. Nato pa so morali zanesti stolec k »polnočki* in med mašo na njem klečati. Tako so videli med-pozdigovanjem vse čarovnice, ker so imele med tem proti vratom obrnjene obraze. Toda gorej onemu, ki ni pazil in po končani maši hitro ušel iz cerkve I Kogar bi dobile čarovnice, onega bi raz-mlele na solnčni prahl Ta vraža obstoja tudi še drugod po slovenskih krajih. V Dobre poljah je moral biti ves les za stolček moškega spola, n. pr. hrast, gaber, oreh itd., ne pa ženskega, kakor breza, bukev itd. V Banja Loki je moral biti tak les iz trojega lesa: orehovega, češnje-vega in jelovega. Kdor ga je delal ta ni smel izpregovorlti niti besede. Tam je izdeloval kmet tak stolec. Pa so ga hodile čarovnice dan za dnem povpraševat, Čemu ga dela. Kmet pa ni niti črhnil in je potem zares videl pri polnočnici s stolca vse čarovnice, ki so se obračale pri povzdigovanju nazaj. Silile so vanj, pa mu niso mogle do živega, ker se ni premaknil s stolca. Kmet je nato spoznal vse čarovnice. Na Štajerskem so imeli tudi vraio, da je videl čarovnice tisti, kdor j« prišel k polnočnici prvi v cerkev in vrgel krajcar v večao luč.
Jezuščkova hvaležnost
Na predvečer rojstva Gospodovega sta Marija in Jožef po betlehemskih ulicah zaman prosila prenočišča. Nihče izmed ljudi se ju ni hotel usmiliti, da bi jima nudil, če tudi trdo, pa vsaj toplo posteljo. Tako sta bila sveta človeka pri-morana, zateči se v siromašen hlev, kjer sta potem prenočila.
l<i v tem ubogem hlevu se je opolnoči rodil Kristus.
V tistem svečanem in pomenljivem trenutku je bedns živini-ca pokazala, da ima za pravkar rojenega Odrešenika mnogo več srca, kakor ljudje. Ovce in kra-vice so se strniie okrog jaselc, da obvarujejo Novorojenčka prepiha, najbolj požrtvovalen je bil pa sivi osliček, ki je do ranega jutra neprestano dihal v Jezuščka in ga grel s svojo sapo.
Na to uslugo starega oslička Gospod še v poznejših letih ni pozabil. In dočim je bornega sivca že od nekdaj zaničeval ves hudoben svet, ga je Odrešenik vseskozi ohranil v blagem spominu, kar je posebno lepo dokazal v tisti slovesni uri, ko se je, češčen od tisočglave množice, bližal Jeruzalemu. Za to triumfalno pot so mu razni imenitniki ponujali iskre konjiče in krasne vozove, toda Kristus se je rajši poslužil neznatnega osla in jezdil na njem svojo najslovesnejšo pot. S tem je Odrešenik najlepše dokazal hvaležnost do bedne živali, nam je pa dal zgled, da moramo biti hvaležni za vsako uslugo, za vsak najmanjši dar, pa naj pride od kogarkoli.
Božični zakladi.
Ljudje pripovedujejo, da je božična noč za kopanje zakladov prav tako pripravna kakor kresna noč. Na Igu je bila nastopna vraža: Na sveti večer je moral iti človek na razpotje in narediti ris z leskovo šibo, blagoslovljeno na cvetno nedeljo, če je pokleknil sredi risa in zažvižgal, je prišel hudič. In če ga je človek vprašal, kje je zaklad, mu je povedal. Toda oni človek je moral imeti s seboj »črne bukve* ter mu brati iz njih. Dokler ni bral, je slišal strašno grmenje in treskanje ter videl okoli sebe grozovite stvari, če se človek ni dal zastrašiti in je prebral iz bukev vse, je dobil zaklad, če pa se je dal prestrašiti in je skočil iz risa, ga je vzel hudič. — Tudi je bila vraža, da na sv. večer izvira iz studenca srebro in /,«to. Okoli Stične pravijo, da je lah-io postal srečen tisti, kdor je prišel o pravem času pred polncčnico k studencu. Tako srečen je bil nekdaj mož, ki je prišel o pravem času k studencu. Ko pa je zajel vode, je bil korec — poln zlata in srebra. — Na Dolenjskem je bila tudi vera, da se na sv. večer voda v potokih izpremeni v najboljšo vino, pa le za nekoliko hipov. Žal, je bil neznan pravi čas, da bi se ljudje napili sladke kaplje in napolnili z njo sode.
Vedeževanje.
__Splošno razširjena je bila navada,
da so si ljudje na sv. večer prerokovali svojo bodočnost. V mnogih krajih vlivajo še dandanes, zlasti dekleta, raztopljen svinec v mrzlo vodo in si prerokujejo po svinčenih oblikah, kakšen In kakšnega stanu bo njihov bodoči mož. Ponekod so uporabljali namesto svinec tudi vosek. Na Notranj-skom so vlivali na sv. večer, preden - šli k polnočnici, jajca v kozarec vode ter so prihodnje jutro gledali oblike in prerokovali iz njih. — V raznih krajih je bila vraža, da je bil v novem letu gotovo mrlič pri hiši, če je ugasnila na sv. večer luč brez pravega vzroka. Na Črnem vrhu je bila vera, da je moral pred letom vmreti tisti, komur se je videla na sv. večer, ko je prišel duhovnik v hišo, na steni senca brez glave. V starih časih so prihajali i na Kranjskem duhovniki na sv. večer po hišah kropit in kadit, kar marsikje opravljajo zdaj ljudje sami.
Ponekod imajo vero, da cveto božično noč cvetice pod snegom. — V Beli Krajini pravijo: če je na sv. večer človek sam kje pod milim nebom in sliši strel v zraku, pomeni to, da bo vojna; če pa sliši, da žagajo in skobljajo deske pod nebom, pomeni to hudo bolezen in obilo smrt. Ista vraža je bila tudi na Igu. — V Metliki je bila vraža: Kdor bi se na badnik, ali pa kasneje, dokler je božičnik na mizi, naslonil s komolcem na mizo al} pa celo sedel nanjo, temu bi se spustili po komolcu tvori. — Ravno tako pa so tudi pravili tamkaj, da je moral gost, ki je prišel na božični dan v hišo, sesti vsaj za hip, da je bilo potem mnogo piščancev pri hiši.
JI
Naši predniki so si prerokovali o božiču tudi vreme: Kakršno vreme je namreč dvanajst dni od sv. Lucije do božiča, tako vrene bo vseh dvanajst mesecev v novem letu. Dvanajst dni pomeni tedaj mesecev. — Štajerci pravijo: Ako je božična noč svetla, bedo prihodnje leto žltnice in kleti prazne. — Koroški Slovenci v Rožu pa: Če je božična noč svetla, bodo temni skednji in ^svetli" (prazni) ,,košti" (ksšče); — če je pač noč temna, bedo „svetli" skednji in temni „košti". — V Beli Krajini: Zelen božič, bel vuzem. — O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. — O božiču pred vrati, o veliki noči za pečjo. — Na badni dan je treba vino zatakst*. drugi dan, na božič, pa se mora pogledati. če je ckoli pipe suho ali mokro. če je mokro, bo dobra vinska letina; če je pa suho, bodo suh) v jeseni tudi sodi. — S%etla; jasna, božična [noč kaže na slabo letino in nesreče. Duše t'stih, ki umrejo na sveti dan, gredo naravnost v nebesa. Na sv. večer hodijo dekleta v mraku na dvorišče po drviš; in katera j'h naglo pobere ter prinese v kuhinjo „na par", se bo še tisto leto omožlla.
Ta običaj se nahaja tudi v Prekmurju. — Med koroškimi Slovenci je tudi navada, da vlivajo divji lovci na sv. večer svoje krcgle.
Ko se je rodil Kristus
Ko se je tisto blaženo noč v siromašnem betlehemskem hlevcu rodil Kristus, so vsi angeli zapustili nebo ter splavali na zemljo, da počaste rojstvo Sinu božjega. V nebesih so ostali samo mali angelčki, tisti, ki so bili preslabi, da bi nastopili in preleteli tako dolgo pot!
Seveda so bili angelčki žalostni, ker so morali ostati doma. Ker pa so hoteli vsekakor delovati pri proslavi novorojenega Kralja, so začeli trgati nebeškim rožicam cvetove te jih metati na zemljo.
Po vsem svetu pa je tedaj gospodovala huda zima in cvetovi nebeških rož so n;ed potoma zmrznili in padali v obliki snega na trda zemeljska tis.
Od tfstihdob padajo na zemljo zamrznjeni nebeški cvetovi vsako zimo, vse to pa v počaščenje rojstva Gospodovega.
Sladkogorska Mati Božja, Prekmurcem priljubljena božja pot
čisto na samem kipi v nebo Do načka gora in se ozira preko planjave na vse Prekmurje, Boč pa večinoma skriva svojo kapo zadaj za Kapelo Daleč sta obe gori, a vendar še dalje gredo pobožni PrekrautcI na božjo pot... Tam za Bočem, onstran znamenitega trga Lemberga Cepi na prijaznem hribu pod zavetjem Dolge gore Sladkogorska cerke? in tja ro majo pobožni Prekmurci kar v pro cesiji, večinoma s svojimi duhovniki.
obiščejo kar še Marijo na Jezeru v Šmarju in Marijino cerkev r.a Tinskem.
Pobožni romarji so poklonili na Marijin oltar toliko bogatih darov, da so mogli na mestu, kjer je stala nekdaj kapelica sv. Marjete, pozidati v destih letih veliko in krasno cerkev Mariji na čast. Prejšnja patrona sv. Marjeta pa je dobila svoje snesto pod Marijinim prestolom v vehkem oltarju. Vso cerkev je preslikal in ustvaril pra ve umetnozgodovinske vrednote kranjski slikar Ilovšek.
Kaj zato, da meri pot nekako 100 km tja in 100 km nazaj . . . Sami smo si naložili, sami bomo nosili, je dejal starček, ko so ga pomilovali radi dolge poti . . .
Na mestu, kjer je danes Marijina cerkev na Sladi gori, je stala nekdaj kapela sv. Marjete. Naenkrat pa se je raznesel glas o čudežih pri oltarju Brezmadežne Device, in od takrat prihajajo romarji na Sladko goro od vseh strani, a najrajši pridejo na Velik] Šmaren meseca avgusta, kajti takrat
cerkev, prepričani, dokler je še v njihovi cerkvi sv. Nikolaja Najsvetejše, tako dolgo jim tudi nihče ne more vzeti župnije. Ker je župnik uvidel, da s silo ničesar ne opravi, poskusil je zvijačo. Že tedaj so prihajali o Velikem Šmarnu in ob drugih romanjih Iz Celja oo. kapucini poniagst domačim duhovnikom. Tako je prišel tisto leto neki o. Jernej Maček. Tega je naprosil domači župnik, naj bere sv. mašo v župni cerkvi v Lembergu, kar se je zgodilo. Po končani maši pa je naročil kapucln cerkovniku, naj se opravi, da gresta sprevidet nekega bolnika na Sladko goro. Lemberžani so res mislili, da duhovnik odhaja samo z zadnjo popotnico. Toda kapucln Maček je vsel seboj vse sv. hostije ter se s cerkovnikom odpravil na Sladka goro, kjer so jih Sisdkogorčani spre-' jeii z zvonjenjem in streljanjem iz možnarjev. Radi tega so postali Lemberžani pozorni, šli pogledat v taber-n&kelj in videli, da so osleparjent. Po imenu onega kapucina pa so rekli in še danes trdijo, da jim je Maček Boga ukradel.
Božična noč.
Polnočni zvon je zbudil nas iz
[spanja
V	akordih mogočnih vest nam
[oznanja
Da Kristus rodil se nam je nocoj Raduj se zdaj človek in slavo
[mu poj
Zvezde na nebu vse lepše gorijo Novico veselo ljudem govorijo Da v jaslicah revnih tarn dete leži Ki žrtvovati za nas se želi.
Nocoj je vse stvarstvo utihnilo
V	noč tajinstveno prisluhnilo, Rodil nam zdaj se božji je sin Poslan z nebeških višin.
Hitimo, hitimo, k jaslicam tja Kjer božje se dete v sanjih smehlja
V	ponižnosti svoji mu se poklonimo Za blagoslov sv&i ga prosimo.
Klopčič Fr.
Bdiine pozdrave
Ko je bila cerkev leta 1854. gotova, so prihajali tja še vedno romarji v velikem številu, a vendar bi bili radi domačini videli, da bi postala cerkev tudi sedež župnije, kajti župnija je bila še vedno v Lembergu. Po 32 tih letih naj bi se jim izpolnila tudi ta želja.
S prenosom župnije pa se niso mogli nikakor sprijazniti vrli tržani Lemberga. Ko je dospelo za prenos dovoljenje od duhovske in deželske gosposke in se je župnik že preselil na Sladko goro, so stražili noč in dan
Prijetne praznike in sreče polno novo leto želimo uredništvu lista „Murske Krajine, vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, slovenski fantje orožniki; Franjo Klopčič, Lovro Žugman, Jovan Grozdanič, Murska Sobota, Anton Bunda Turnišče, Leopold Vidovič Gor. Radgona in Andol-šek Josip Tišina; vsi slušatelji žandarmerijske podoficirske šole v Sremski Kamenici.
Vesele praznike in srečno novo leto želi Ivan M. Legen žand. Bošibos — Valandovo.
Vesele božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto žele vsem svojim odjemalcem, članom In prijateljem naslednje tvrdke:			
Hahn Izidor TRGOVINA S PAPIRJEM IN ŠOLSKIMI POTREBŠČINAM! PREKMURSKA TISKARNA MURSKA SOBOTA	COR ANA trgovina z usnjem Murska Sobota	Krojaški-saion vd. BENKO ŠTEFAN-na Murska Sobota	„tivar" odijela in „ aSTRa" čevlji
	KEMENY MARKO ..Brezalkoholna restavracija" in mesnica Murska Sobota	FAFLIK ALOJZ hotelir in kavarnar „Krona" Murska Sobota	poslovodja PREISS ADOLF, M. SOBOTA.
KREDITNA BANKA D. D. MURSKA SOBOTA.		pllliliillllllllliilllllllillllllllilllllP == = jžE S | ŠIFTAR LUDVIK I | TVORNICA PERILA | | MURSKA SOBOTA. | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiM	
____ LEKARNA Mr. Ph. Dr. Julius de Biilcs Murska Sobota.	H1RSCHL FERID ravnatelj Kreditne banke d. d. MURSKA SOBOTA	BRUMEN JOŠKO Podružnica „PEKO" čevljev in „SOKO" obleke Murska Sobota.	JOSIP BENKO narodni poslanec MURSKA SOBOTA
	Brata Šiftar in Hahn		
BRATA BRUMEN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.	trgovina na veliko in malo Murska Sobota.	BAC LJUDEVIT hotelir Murska Sobota.	
TOVARNA MESNIH IZDELKOV IN HLADILNICA
OBČlflSKB HHflHILHlCfl
MURSKA SOBOTA.
JOSIP BENKO - M. SOBOTA
KUHAR ŠTEFAN mlinar Puconci
VUKAN GEZA mesar Murska Sobota
KOHAR FRANC trgovina z mešanim blagom Murska Sobota
NOVAK SIDONIJA slaščičarna Murska Sobota
BENKIČ JANEZ
gostilničar Murska Sobota
Cvetič Janez
tvornrca perila in trgovina z mes. blagom
Murska Sobota.
Veletrgovina
ASCHER B. IN SIN
Murska Sobota
SOČIC FRANC
kavarnar Murska Sobota.
HOJER LUDVIK trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
KUKEL KAROL
krojač Murska Sobota
FLISAR RUDOLF gostilna, mesarija in zaloga piva Murska Sobota.
TON-KINO DITTRICH Murska Sobota
TEHNIČNA TRGOVINA
ŽTIVAN ERNEST
MURSKA SOBOTA
KOHN SAMUEL
veletrgovina Murska Sobota
STAVBENO IH G8LENTSH135H0 HLEPARSTVO IN HOTLAHSTffO
(Poleg stare apoteke dr, Bolcsa, na dvorišču)
DITTUICH GUSTAV, MUmm SOBOTA
vd. JUG MARIJE
kleparstvo Murska Sobota
CEH FRANC
trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota
LONČAR JOŽEF
čevljar Murska Sobota
HORVAT JOŽEF »Brezalkoholna restavracija" Murska Sobota
FLISAR JOŽEF strojno mizarstvo Murska Sobota
VEZER GEZA
gostilničar
Martjanci
ČERNJAVIČ ALEKSANDER Kolodvorska restavracija Murska Sobota
VIDENŠEK JOSIP
pekama Murska Sobota
KLEPEC VINKO trg. z mešanim blagom Murska Sobota
BENKO JOSIP
vrvar Murska Sobota
RITUPER ALOJZ ključavničar Murska Sobota
Banfi Josip
gostilničar
Murska Sobota
MESARIČ ŠTEFAN Murska Sobota
Kobiio se mora začeti sedaj naa zorovati. S tem pa nt rečeno, da se mora zbrati okrog kobile cela družina in mogoče tudi sosedje. Kobila mora imeti sedaj popolea mir. Za stražo je najboljši posestnik sam ali kak drug zanesljiv član družine. Luč nsj ne bo promočna in ne preblizu kobile. Stra ža naj bo mirna in v gotovi razdalji, da jo kobila ne opazi, zbrati pa si mora tako mesto, da lahko opazuje obnašanje kobile.
Večina kobil žrebi pozno zvečer ali ponoči. Ko dobi prve popadke (porodne krče), se kobila vleže, le malo jih žrebi stoje. Vso mišičevje od vrata do repa se napne, z gobcem se upre v steljo, med ječanjem In napenjanjem se pokaže po močnih popadkih rudečkasti tankokožnati mehur. Ta je vedno večji, naposled poči in tekočina iz njega se razlije. Mehur ima nalogo porodno pot raziiriti, te-kočiue pa, ki se razljejo iz njega, da to namažejo in jo napravijo polzko, skl-zko. Nekatere kobile še potem, ko že poči mehur, vstanejo, prestopajo, kopljejo z nogami po stelii, se zopet vležejo zdaj na to, zdaj zopet na drugo stran. Kmalu potem, ko je počil mehur, se pokažejo prednje noge žrebeta. Nato se kobila malo odpočije, popadki pa začnejo znova in silnejše, ker zdaj pride najtežji trenu tek porodnega procesa, ko mora glava, ki je naslonjena že na ven štrleče prednje noge, skozi ozek kanal. Ko pa je že enkrat giava zunaj, spolzi kmalu cel mladič na dan. Takoj, ko je to opravljeno, vstane kobila in zarezgeta, se pretegne, strese, obrne k žrebetu in ga začne lizati.
(Dalje pride)
Kako se vzgaja plemenske merjaščeke?
Za pleme določene merjaščeke se že mora od prve mladosti boljše krmiti, kot prašičke. Pri tem pa mer-jaščeki nesmejo odebeleti. Prav posebno važno za razvoj merjaščeka je
dosti gibanja na prostem, da s; boij utrdi in lepše razv je. Že v četrtem mesecu starosti se ga mera iofiiti od ženskih to?arišic, da se po nepotreb nem ne razburja, ker pri tem trpi na razvoju. Pravilno krmljenj merjaž-čeki bi morali pridobiti r.a teži trie sečno najmanj 10 kg.
Starejše merjasce, kalete se že rabi za plemenjenje, se mora sicer nakrmiti do sitega, vendar pa ne s koruzo ali podobnim, kar gre !e v mast Poleti se naj poklada plemenjakom travo ali mlado deteljco, po z mi pa semen, drob (šteri) in mlada pusušena deteljca. Tenm se doda posebao v plemenski sezoni zdrobljen surov oves, proso ali ječmen. Tudi zdrobljen su rov fižol (grah) svinje dobro preba vijo i« izrabijo.
Odebeleli merjasci posianejo naj poprej leni za plemerijenje, pozneje pa popolnoma odpovejo.
Plemenjaka se mora držati ločeno od ostalih svinj. Ns tekališču naj ima poseben ločen prostor, kamor se lah ko spusti svinje, katere pripeljejo radi oplemenjenja.
Merjaščeka se ne sn;e pripuščati premladega. Od začetka se mu naj ne dovoli predeč skokov. Celo od raščen merjasec bi smel na dan ssrro enkrat skočiti, le izjemoma dvakrat, pa to le redko. Če se ga v mladosti preveč izrablja, pa odpove v zreli dobi, ko bi moral biti najboljši ple menjak. Ko merjasec odsluži se ga naj pusti vkopiti (rezati). Meso od merjascev ima navadno tak neprijeten duh, da je celo neužitno. Če pa se ga vkopi par mesecev poprej, ko se ga nameni zaklati, zgubi ta duh. Ti vkopljenci dajo petem še dostr dobro slanino in meso za domačo uporabo, ne priporočam pa teh prodati, ker se meso cd teh smatra v trgovini navadno za manjvredno.
Mlntilnira T dobrem stanlu HP 31 ^
HllOlilllluO dobro uporabna se po ceni proda. Naslov v Prekmurski tiskarni.
Slazglis dobave
Krsjevni šcisfci odbor Andsejci razpisuje na osnovi odločbe Kraljev ske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dobt vo 30 Komadov šolskih k!o;)i, javno pistneno punudbeno lici Učijo na dan
17. januarfa 1937 ob 10. uri
v poslopju drža?ne osnovne šole v Andrejcih. Vsa potrebna pojasnila in dobavni pogoji se dobe pri upravi-teijstvu državne osnovne šole v An drejc h med uradnimi urami.
Krajecni šolski odbor u Andrejcih.
dne 16 decembra 1936.
i
I
fesj
Vsem prijateljem želi vesele £> božične praznike in srečno novo $ leto 1937	S. K. MURA |
Oglašajte
v MURSKI KRAJI Ml
M radioaoarat!?
RiON
MINERVA
z dvoletnim popolnim jamstvom
Ml PREKMURSKE STROKOVNE Ri)010QELiI9NlCE.
OBROKI OD DIN 3

ELEKTRON GRAMOFONSKE PLOŠČE reklamna cena Din 30---.
NA DAN
Šivalni in pisalni stroji — ieleznina — kolesa ££ VSE POTREBŠČINE ZA ZIMSKI ŠPORT le od •»
NEMEC J.-H. SobotaH
•• :: su	ojim odjemalcem ter	znancem	želimo ppai	vesele prazn	•• ine ••
s« •• ••	ter	srečno	lovo leto.		•• •m
					
Kdor ieli kupiti AVTO naj kupi voz znamke
i ADLER ''
Najboljši Najelegantnejii
Najbolj ekonomiieii Najsolidnejii