53. ftcvfflu. fluHsji m ii mm »at aflalt V - - - - - - Mmsm UBOH, f pnCKOHL L MRI BIL ZUH. leto. 1 .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniitvu prejemati: c«1o leto......K 24— celo leto......K pol leta pol leta Četrt leta -a mesec 12-6 — 2— četrt leta na mesec 22-11 — 550 1*0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Ensllova ulica it 9, (l. nadstropje levo), teletom tt 94. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaeratj itd. to je administrativne stvari. stevtlsa vetja It Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Harodna tlakama telefon at 19. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......13* četrt leta...... . 6 50 na mesec........2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28v* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*^ Vprašanjem glede in*eratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlstvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 91 Slovenci! Slovenke! Vabim vas na shod ki ga sklicujem dne 13. marca t. L ob 10. uri dopoldne v ljubljanski JKestni Bom. Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence „Družba sv. Cirila in Metoda*4. Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifeatujete za naio droibo v treiotkn, ko le narodna nevarnost za našo deco na]večja is v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik lastni brati V Ljubljani, dne 7. marca 1910. Loka Svetec m. p. sklicatelj. Sjnemlrjenl Dunaj. Pred nekaj tedni je minister zunanjih del grof Aehrenthal sprejel ruskega časnikarja Veselickega in mu ^azodel, da src »ji Avstrija prr srčno ;whezen do Rusije. Koj na to bo vse rieijozne troinbe zapele naenkrat ;n naznanjale, da se je začele približanje mpd Avstrijo in Rusijo in da izginejo kmalu vsa nesporazum ljenja, ki nastala med tema državama vsled aneksije Bosne in Hercegovine. Sporazum ljenje med Avstrijo in Uusijo je bilo nekaj časa na dnevnem f-du, potem pa je naenkrat vse utihnilo in grof Aehrenthal je pob'tel v Uf-rolin ter je z nemškim kanceiarjein bModanil komunike, ki je bil naivnost naperjen proti Rusiji. O ti-^ti ljubezni do Rusije, o kateri je govoril grof Aehrenthal Veslick^mu ni bilo v tem komunikeju niti sledu več. To je pač očividen dokaz, da A«*hren-'halova ljubezenska razodetja v Rusiji niso našla ne vere ne odmeva in ca se zaželjeno sporazum ljenje ni doseglo. Mopoče je pač bilo, priti do r porazu m ljenja, a vsa prizadevanja po se izjalovila, ker ni bilo mogoče doseči soglasja. Kako tako pogodbo, kakor jo je svoj čas sklenila Rusija z Avstrijo v Murzstegu, pa sedaj Rusija ni hotela skleniti. Danes je izven vsakega dvoma, da je Aehrenthalov po&kus,doseči sp««-razuraljenje z Rusijo, totalno ponesrečil in da hodita Rusija in Avstrija zopet svoja pota. Razmerje je zopot tako, kakor se je takrat pojavilo, ko je ruski car potrkal v Racconi^i in napravil dvatisoč kilometrov dolg ovinek, samo da mu ni bilo trel a voziti se čez avstrijsko ozemlje in se »izpostaviti« eventualnosti oficijelne ga pozdrava. Da je ter u res tako, kiiže velika vznemirjenost, ki je pr* vzela ofici-jalne kroge dunajske zaradi ruske politike na Balkanu. Ozračje na Balkanu je prenapolnjeno z elektriko. Grške razmere :o do skrajnosti napete, na bolfrarsko-turski meji so se bile že male bitke — vsak čas se lahko vname požar najnevarnejšega značaja. Prav v tem času je bolararski kralj potoval v Peirograd, napovedano jo oficijelno, da pride tja še v tekočem mesecu tudi 'rbski kralj in čuje se tudi, da mu sledi v najkrajšem času tudi črnogorski knez, navzlic veliki pozornosti, ki jo je po-^vedočil napram Avstriji pri sprejetju avstrijske eskadre v Baru. To so fakta, ki zaslužijo občno pozornost. Sicer zatrjujejo avstrijski oficijozi, da ta dejstva ne pomenijo nobene nevarnosti, ali bolj ko ti oficijozi simulirajo hladno indiferent-nost, očitneje je videti, da so skrajno vznemirjeni. Ta vznemirjenost je postala posebno velika v trenotku, ko se je začelo pisati, da želi Srbija kupiti sandžak novopazar^ki. Ce bi Avstrija, kakor vedno zatrjuje, res ne imela namena, prodreti proti Solunu, bi ji bilo pač vse eno, če se Srbija poveča za Novi Pazar ali ne! Vsa vznemirjenost dunajskih krogov je dobila izraza v veleofici-joznem »P^ter Llovdu«. Tam je bilo povedano, da je prišel boljrar^ki kralj v Petrofrrad v ramen, da dogovori in sklene vojno konvencijo med Rusijo In Bolsrarsko, kakršno bod»tn sklenili tudi Srbija in Cmnsror^kn. Ta zveza Rusije z vsemi tremi slovanskimi državami na Bnlkann jemlje dunajskim krogom spanje. Proti komu je ta konvencija naperjena? To je vprašanje, ki d* I a <>fi-cijozom največ preglaviee. Sedal trde, da je naperjena proti Tn^fiji in da je njen namen razdeliti Turčijo. To podpirajo posebno z ozirom na napetost med Turčijo in med Bclgar-sko. Z druge strani pa se zopet zatr- LISTEK. I G. Hajnri/U. 1850—1910. Danes, dne 7. marca praznuje največji sodobni češki mislec T. G. Masaryk šestdesetietnico svojega rojstva. In zrl bo nazaj na bogato Hvaljenje, polno trdega boja, a tudi krasnih uspehov; kajti danes gleda nanj * občudovanjem ne le ves slovanski, ampak sploh ves kulturni svet. Seve-'la je kulturni svet identičen z naprednim svetom, kajti klerikalcem leži mož že od nekdaj v želodcu; ko-iiko so se že namučili, da bi ga spravili s češke univerze, češ, da je brezverec in da širi brezverstvo med mladino. Masarvk in brezverstvo! Tisti mož brezverec, čigar vse filozofsko, literarno in profesorsko delovanje prepreza ena rdeča nit: poudarjanje etičnega in verskega momenta. — Seveda, z ljudmi »krščansko - socialnega« kalibra se Masarvk o verskih naglih pač ne prepira, saj ve, da ima npraviti s farizeji. Tomas Garrigue Masarvk se je rodil 7. marea 1850 v Hodoninu na Mo-ravskem in je torej morav. Slovak. Dijaška leta so mu bila zelo pestra: najprej je bil na realki v Hu-stopeči, potem na gimnaziji v Straš-nici, pozneje pa spet na nemški gimnaziji v Brnn. Višje razrede od VI. naprej je izdela) na akademični gimnaziji na Dunaju, kjer je tudi matu-riral 1. 1872. Na dunajski univerzi jo potem dosegel doktorat 1878 in potem študiral dve leti na tujem, glavno v Lipskem. Nato se je habilitira! v šolskem letu 1878/79 na dunajski univerzi kot docent za filozofijo. L. 1882. so ga poklicali za izrednega profesorja na novourejeno češko univerzo v Pragi; redni profesor je postal leta 1896.; tam deluje še vedno in predava zadnja leta glavno sociologijo. Bil sem tako srečen, da sem bil dve leti slušatelj njegovih fascinujo-čih predavanj. Prav čudovita je sugestivna moč tega moža. Ravno to je znak velike osebnosti, ki privlači s magično silo. Naj je predaval o če-murkoli — vedno je bila največja dvorana filoz. fakultete napolnjena do zadnjega kotička; ljudje so prihajali pol ure pred začetkom, če eo hoteli dobiti sedež. Masarvkov način prednasanja je miren; ni pa nobena navadna »Vorlesung« iz skript, ampak neprisiljeno, kakor bi se pogovarjal z vami, se dotika najtežjih vprašanj in jih režnje s sigurnostjo in jasnostjo. In kar čutite is vsakega juje, da nima to mnenje nobene podlage, marveč da žele balkanske države s Turčijo skleniti ne samo prijateljstvo, neiro celo posebno zvezo, ki naj Turčiji zajamči njen obstanek. Kje je resnica, tega razen pri zadetih državnikov pač nihče ne ve. Morda stvar sploh še ni odločena, kajti brez dvoma je ž njo v zvezi potovanje srbke^a ministra zunanjih del dr. M ilov inoviča v Carigrad. Ko bi dunajski krogi n*s ne imeli nobenih namenov, ki se jih je Slovanom bati, bi ne bilo treba, da se vznemirjajo. Vse te zveze, ki s»^ kujejo, pač nimajo in pri sedanjem stanju mednarodnih razmer tudi ne morejo imeti nobenega drugega smotra, kakor ta, zavarovati se proti neprijetnim presenečenjem. Lanski dogodki so Rusijo in slovanske države na Balkanu prepričali, da varujeta sebe in svoje interese najbolje, če so pripravljeni za vse slučaje. Se neko] o aferi Pultov. Naš zaupnik iz Trsta nam je prinesel osebno v redakcijo pismo nekega gospoda, ki je natančno poučen o aferi Pattav - dr. Slejko. Pismo se nam zdi tako važno in značilno, da je pon a tisku jemo v celoti. Pismo se glasi tako - le: »V Trstu, 5. marca 1910. Gospod urednik! a To pismo bom predal Vašemu zaupniku, da fra Vam osebno izroči. Zahteva to previdnost. Izvedel sem namreč, da posvečajo na pošti posebno pozornost pismom, naslovljenim na »Slovenski Narod«. Takisto se mi je tudi povedalo, da je nedavno tega izginilo neko pismo, v katerem je bil govor o aferi gosp. dvornega svetnika Pat ta v ja. Kasneje se je dognalo, da je to pismo zaplenila poštna uprava radi nanj nalepljenih narodnih kolkov in ga izročila v postopanje državnemu pravdništvu, ki pa ni moglo ničesar ukreniti, ker je bilo pismo k sreči signirano s šifro, znano samo uredništvu. Da je torej previdnost na moji strani povsem umestna, je pač jasno vzpričo navedenih dejstev. Sedaj pa k stvari. Razkritja, ki jih je priobčil »Slovenski Narod« o dvornem svetniku Pattavju, so povzročila tu silno senzacijo, najsilnejši vtisk pa so napravila na dvornega svetnika samega. Splošno se je pričakovalo, da Vam gosp. dvorni svetnik dopošlje vsaj popravek. To se ni zgodilo. Gosp. Pattay molči, molči pa i njim tudi »Slovenec«. Že vesta oba, zakaj molčita! Prav čudno je, da je gosp. dvorni svetnik postal nakrat »amts-iniide«. Pravi, da bo šel v pokoj, češ, da ima preveč — reprezentaeijskih stroškov, ki mu jih pa država ne pokrije. To je seveda zelo jalov izgovor, saj ve vsak otrok v Trstu, da gosp. i'uttuv nima prav nobenih reprezentaeijskih izdatkov. V zvezi s tem pa se govori, da pride v kratkem v Trst odposlanec trgovinskega ministrstva. Ali pride v običajni ali speeialni misiji, se ne ve. Dejstvo pa je, da je gosp. dvorni svetnik v zadnjem času silno nervozen in pobit. Ce so mu prišle na uho najnovejše govorice o njegovi osebi, ne vem, a izključeno to ni. V vsi javnosti 6e namreč zadnje dni vedno glasneje in smeleje šepeče o nekih galantnih stvareh, ki pa se odtegujejo javnemu razpravljanju, a so igrale veliko vlogo tudi v službenih odnošajih. S temi galantnimi stvarmi je v zvezi tudi kaseta, ki so jo po tragični smrti dr. Slejkota zaplenili v njegovi pisalni mizi ... Za danes navedem samo to. Prihodnjič pa priobčim, ako se mi bo zdelo potrebno, nekaj interesantnih podrobnosti in — pisem . . . . (Tu smo izpustili daljši odstavek, ki sedaj še ne sodi za javnost. Opomba uredništva.) Razume se samo ob sebi, da Vam dajem na svobodo, da porabite ta moj list, kakor se Vam zdi primerno. Sprejmite izraze iskrenega spoštovanja itd. N. N.« Priobčujemo to pismo brez najmanjšega komentarja. Iz parlamenta. Finančni načrt in davčne predloge. — Bienerthovi nameni. Predsednik poslanske zbornice Pattai upa, da bo debata o finančnem načrtu in o davčnih predlogah končana v prvih treh dneh tega tedna. Razprava o nujnih predlogih bo vsakokrat popoldne. Seje bodo trajale nekako do 5. popoldne; potem bodo zasedali odseki. O definitivni reformi opravilnika se bo zbornica posvetovala žele po Veliki noči. stavka, da je to njegovo globoko prepričanje, da so mu besede potekle, iz globine duše in srca. Polni plemenitih izpodbnd, da razmišljamo o najvišjih vprašanjih-smo zapuščali dvorano. In ni je bilo ure, ki bi jo hoteli zamuditi. Masarvkovo delovanje pa se ne omejuje na vseučiliško katedro, njegovo literarno in publicistično delovanje seza tudi v druge stroke. Takoj, ko je prišel na Češko, je organiziral češko znanstveno delo; ustanovil je namreč 1. 1883. kritično revijo v velikem stilu »Atbenaeum«, pozneje pa je bil eden glavnih redak-torjev nove češke enciklopedije, Otto vega »Naučnega Slovnika«. Od leta 1893. pa je urednik znamenite revije »Nase Doba«. Ko je divjal po vsej češki javnosti boj za kraljedvorski in zelenogorski rokopis, ki jih je ponaredil rodoljub Hanka (kakor je dokazal pokojni slavist Gebauer) — takrat je Masarvk posegel v ta hoj in mu dal obče naroden in kulturen značaj. Izrezal je, kakor popra men zdravnik, gnojno rano neodkritoati in hi-navščine, dobro vedoč, da to sicer boli, a da je to edina pot k treznem n zdravju. — Ne s hinavstvom, ampak s notranjo močjo f To načelo je povzel Masarvk že od Hnsa, od čeških bratov in češke reformacije in od preporodttoljev Havlička, Palackega i. dr., ki hoče na nje nasloniti današnjo dobo. Neustrašenost in brezobzirnost v službi resnice in poštenosti označuje Masarvk a pri vsem njegovem delovanju; kot agilna narava ne miruje nikoli, brez strahu posega v najbolj pereča vprašanja časa. Komu se ni v spominu njegov neustrašeni nastop v zagrebškem veleizdajniškem in v Friedjungovem procesu t Ves svet ie opozoril na zaslepljeno politiko avstrijskih vodilnih krogov. — Predaleč bi nas vedlo, ko bi hoteli naštevati vse Masarvk ove spise v njegovi stroki; tudi bi to preveč utrujalo, kajti kaj nam povedo naslovi? Navedel jih bom le par takih, ki so prodrli tudi v širše kroge. To so tista dela, ki si stavijo nalogo, označiti razvoj češkega naroda do danes, vfosebno doba preporoda (romantika) spada sem. — Jan Ha«. Nase obrozeni a reformace 1896. Ta knjižica nam hoče približati velikega reformatorja in mučenika kot vzorni oža, ki ni odstopil od spoznane »Hua je dal svoje življenje sa svoje versko prepričanje. Mi danes sicer ne verujemo več tega, kar je Hus veroval, a sprejemamo nauk, da js v življenju narodov verstvo naj-važjiajii kulturni faktor in pa ie en da m Korespondenca »Austria« spo« roča, da so vesti »Deutschnationale Korrespondenz«, da bo Bienerth rekonstrukcijo izpeljal po etapah, popolnoma neresnične. Bienerth se bo najprej pogajal zaradi delavnosti češkega deželnega zbora. Ce bo tu kaj uspeha, pride parlamentno ministrstvo; na vsak način pa je mo-» ^oče le naenkrat in trajno preosno* vati kabinet. Iz Hrvaškega. Sabor. — Novi hrvaški .minister. Hrvaški uradni list prinaša kraljevi lastnoročni list, s katerim se sabor sklicuje na dan 18. marca. Informirani krogi potrjujejo vest* da bo predsednik septemviralneg* zbora Rakodczav imenovan za hrvaškega ministra. Njegov naslednik \£ septemviralnem zboru bo baje dr** Šumanovič. Balkan. Kriza v bolgarski vladi. — Balkan* ska zveza. Bolgarski vojni minister je podal demisijo. Trdijo, da poda takoj po vrnitvi ministra Malinova iz Pe-trograda svojo demisijo tudi finančni minister Salabašev. Srbska vlada prav energično pripravlja pot balkanskemu sporazumu. Na njegovo inicijativo so sklenili poslanci obeh radikalnih frakcij* da pošljejo v bolgarsko narodno sobranje deputacijo petih članov s predlogom, naj bi poslanci obeh. zbornic — bolgarske in srbske — napravili obisk turškemu parlamentu v Carigradu. — Dalje je srbska vlada s črnogorsko sestavila formalnosti za obisk kralja Petra v Cetinju, kamor se poda takoj po svoji vrnitvi iz Petrograda. Na jubilej kneza NLr kole pojde kralj Peter še enkrat v> avgustu. Ministrski predsednik Pašič js izjavil nekaterim belgrajskim li* stom, ki so nepovoljno pisali o Turčiji in Crni gori, da zahtevajo držav* ni interesi srbski o Turčiji in Crni gori drugačno pisavo. UuUlonskl občinski ml V torek, dne 8. marca 1910 oa petih popoldne bo redna seja. — Na* dnevnem redu javne 6eje so: Naznanila predsedstva in poro« čila o dopisu mestnega magistrata glede letošnjih dopolnilnih volitev? v občinski svet; o dopisu županovem glede sistemizovanja še ene inženir« njati zaradi prepričanja in njegove vesti. Znamenita so dela: Češka otazka (1895), Naše njnejši krize (1895), Karel Havliček (1896) in Fr. Pala« ckys Idee des bohmisehen Volkes (1898). V teh svojih delih stremi Masarvk za kritično revizijo vseg« narodnega življenja; ta revizija m»i ni le prazno geslo, ampak življ.ensko delo. V češki reformaciji, posebno pa v »čeških bratih« je našel protestant* ski Slovak Masarvk pravi zmisel če» ške zgodovine. Ta njegova dela so morda eno* stranska, toda globoka in izpodbuja-joča k raziskavanju in premišljevanju. Da so v novejši dobi začeM ne* tančneje proučevati dobo češkega preporoda (Havliček, Palacky, Jung-mann,Kollar, Celakovsky),je zasluga teh njegovih del. Malo preveč po* udarja M. v preporodu, ki je pač ls romantično gibanje, filozofsko - verske ideje — Na vsak način pa so te dela velikega misleca, ki ga vedno peče problem današnje verske kriza in ki radi te prevelike gorečnosti za obnovitev verskega smisla išče verske ideje tudi tam, kjer jih v resnici ni bilo. S tem na seveda ne izgubi ide« alnost njegovega plemenitega stremljenja gotovo nič na vrednosti. Epohalno js koačuo njegovo delo: Otta* ske službe pri mestnem stavbnem uradu; S dopisu lupano ve m glede določitve cen stavbišč na parcelova-nem mestnem travniku, pare. štev. 99/1 kat. občine Kapucinsko predmestje ob Cesti na Rožnik; o dopis« mestnega magistrata glede nakupa nekaj zemljišč« v ozadju nove c. kr. državne obrtne iole v svrho ohranitve starega rimskega sidovja; o prošnji »deželnega učiteljskega društva v Ljubljani« za podporo za teoretični in praktični tečaj za vzgojo pevo* vodij; o dopisu mestnega magistrata o nenadni skontraciji mestne blagajne dne 13. decembra 1909; o dopisu mestnega magistrata glede prenosa velikega skladišča z dvorišča prejšnjega vojaškega oskrbovali-šča v mestno jamo na Poljanah; o dopisu županovem glede zgradbe dveh delavskih hiš; o prošnji Marije Burje za dovolitev zgradbe barake za prodajo živil in tobaka na ljubljanskem Gradu; o prošnji Franca Souvana sina za popravo cestnega kanala v Ključavničarski ulici; o prošnji Zeschkovih dedičev za spremembo parcelačnega načrta parcele št 103 3 kat občine Št Petersko predmestje ob Dalmatinovi ulici; o dopisu mestnega magistrata glede spremembe regnlačnega načrta za Sv. Petra predmestje II. del z 07i rom na tamkaj projektovano cesto Na zavrtih; o oddaji zidarskih, tesarskih in krovskih del, naprave betonskih stropov in dobave železnine za prizidek k poslopju mestnega dekliškega liceja; o dopisu mestnega magistrata glede frekvence mestne nemške deške petrazredne ljudske šole; o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede sistemizova-nja mest učiteljev slovenščine In verouka na tem zavodu; o dopisu mestnega magistrata glede iznosio van j ; potrebnega kredita za napravo dvajset oken za gorke grede pri mestni vrtnariji. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in poročila: o dopisu rastne hranilnice jrlede odobritve obrestne mere pri nekem posojilu; o prošnjah za razpisano službo mestnega policijskega komisarja; o prošnji začasnca asistenta mestne hranilnice Matije R>-deta za definitivno nameseenje; o prošnji pomožnega uradnika mestnega magistrata Viktorja Ciuhe za definitivno namesonjo; o prošnji vratarja mestne klavnice Jakoba Lumbarja za uvrščenje v status slug mestnega magistrata; o prošnji začasnega magistratnega sluge Alojzija Pippa za definitivno uame^čo-nje: o dopisu županovem glede neke prošnje za podelitev stalnega učiteljskega mesta na mestnem dekliškem liceju; o prošnjah za razpisano cesar Franc Jožefovo jubilejno ustanovo za realce in o prošnjah za razne koncesije. ka socialni (1. 1808), ki je izš'o potem tudi v nemščini Die philo«ophi-seh^n und soziolojischen Gruudlag'-n des Mancismus. Tisiicuna pravda proti g. Ivsnu fcz&cnKa. V soboto popoldne ob tri četrt na štiri 6e je nadaljevala že dofroldne pričeta poroma obravnava o tožbi župana Hosrniki v Srna r* nem pri Liti ji proti tamkajšnjemu trgovcu Ivanu Razboršeku. — Dr. Poček, zastopnic župana Hostnika, je stavil še različne predloge, ki jih je pa sodišča na pr<~dif{£ dr. Tavčarja, zagovornika t-cženega R^zboršeka, odklonilo. Dr. Poček prijavi ničnostno pritožbo. Nato izjavi, do umakne tožbo glede Ta kritika marksizma je raznesla njegovo ime po vsem svetu. Tu .]c šel Si. k temeljem socializma in z' sadil ostrino svoje kritike v korenin-« Marksove filozofije; pokazal j*--, da se temelji tega socialističnega nauka ne morejo držati in da je v marksizmu neizogibna znanstvena kriza, kriza, ki nikakor ni na kvar opravičenim tendencam in zahtevam socializmi sploh, kriza ki bo vedla k temu. ia ie odstrani napačni, enostranski filozofski temelj današnje socialistično Morije. Označili smo kar mogoče na kratko pomen in ideje filozofa in politika Masarvka. Njegov nastop pomeni mejnik v razvoju češkega naroda; češka zgodovina pa bo zapisala njegovo ime poleg Huso, Komenske-ga, Havlička in Palackega, svetovna pa poleg Carivleja, Bjomsona in Tolstega. 6 S • Z lažjo, sumničenjem, z naj-podlejšim orožjem so se borili klerikalci in drugi proti temu velikanu, cele kadi gnojnice so izlivali nanj — on je šel svojo pot, pot, ki sta mu jo narekovala p< stena vest in zdravi razum. V boju je osivel in se utidil, za resnico in poštenost se bo boril tudi zanaprej. Na mnoga leta. Dr. V. Zupan. prvega članka, glede drugam na jo vzdržuje v polnem obsegu, DT» Pe6ak v svojem nadaljnem obtfeievalnein govoru ni bil posebno srečen. J» pač brezuspešno delo, nmivati zamorca. To je nvidel tndi dr. Poček, saj je sam priznal, da županovo postopanje ni bile pravilna. »Če tudi je vlomil (namreč žapen), ni zakrivil kažnjivoga dejanja, ker ni imel ilakagn namena. Župan in tista dva odbornika gasilnega društva so UlsII samo ta namen, da dobe sastava.« To se besede, ki jih je rabil dr. Poček. Is teh besed pač jasno sledi za vsakega, da ie sam Hostnikov zagovornik prepričan, da se je zgodil vlom. In če se pri tem vlomu ni zgodilo po mnenju toi-nlkovaga zastopnika prav nikako drugo kažnjivo dejanje, je gotovo kažnjivo to, da so ob tisti priliki vzeli iz omare brvz dovoljenja lastnikov zastavin pas pevskega društva >Zvon«. — Obtožencev zagovornik lr. Tavčar je imel mnogo lajšt* stalile. Bilo je pač vsakemu jasno, zlasti Porotnikom, da se je zgodil vlom in la se je zgodila tatvina. Po daljšem oosvetovanju >o odgovorili porotniki ta prvo glavno vprašanje glede krivde z osmimi glasovi ne, s štirimi da. — Na podla en tega izreka je bil Raz Sor^ek oproščen. Občinstvo je dalo lo^ka svojem-i navdušenju nad zrna« iro pravice nad krivico s klicem: > Živio Razboršek!« Ta obravnava je z begalično lue-■o po*evetila v delovanje pristašev klerikalne stranke. Kjer ne morejo oriti do svojega eilja s terorizmom, 'aru se ne straše niti najgrših hudo-leMev. Je pač res, kar sta poudarjala cba zastopnika, da so naše politične razmere podivjane. Vprašamo pa: T\do ie provnočil te po Hvfnsr' raz- srei i\Kio i;;;>ka dan na dan ^rseds >a soseda, brata na brata, o-eta na ina? To deI«^o zastormiki on« cerkve, ki jo je Kr;- tus ustanovil pa ljubezni. In v imenu te cerkve, ki je stanovlj^na ra temelju ljubem*, '»rooas^rajo sedanji nj^ni zastopniki lajbuiše sovraštvo, poživljajo na -boi bmta ra bra'a! »Naravnost v *rc*»!« je n^ibovo geslo, in zato ni čulo, da vladajo med nami dh jaške rs zmore. Dnevne vesti. 4- in obrekovanja celov- «kega »Mira«. Celovški »Mir« je zopet strupeno napadel družbo sv. Cirila in Metoda. > Slovenec« je seveda hlastno ponatisnil natmd, veseleč se, la ima med obmejnimi Slovenci • saj enega bratca, ki mu pomaga kopati grob slovenstvu. Za ostudne napad* bo dobi! »Mir"?, bodo dobili njegovi voditelji odgovor na drugem mestu. Za danes hočemo pribiti le poglavitno »Mirovo« laž, da pošilja družba na Koroško liberalne Časopise, med njimi »Svobodno Miselr. Družba sv. Cirila in Metoda še ni oosla-a nikomur niti enetca po'it-č-nega lista. Pač pa je prevzelo društvo »Prosveta« gotovo plemenito nalogo, da pošilja v obmejne kraje brezplačno od ljubljanskih rodoljubov darovane časopise. Ko je neki ljubljanski odbornik Ciril - Metodo ve družbe izvedel za ta namen »Presvete«, je še posebno izrekal željo, naj bi se svobodna ?diael« ne priia-trala. To je bila seveda le njegova želja, ker društvu »P ros veti nima ničesar zapovedovati ne družba, ue njen odbor. Ako se je kateri pošiljat- vi »Presvete« priložila res svobodna Misel«, zgodilo se je to pač pomotoma, ker pobiranja in pošiljanja časopisov tudi odborniki »Prosveten nimajo sami v rokah, temuč najeti ljudje. Družba sama pa je pošiljala in še pošilja na Koroško le molitvenike in knjige, ki so i7$le z dovoljenjem krškega knezosltofijstva. — Radovedni smo, ali bo »Mir« svojo hudobno laž popravil. 4- »Slovenec^ o obrambnih društvih. Dočim »Slovenec« na eni strani ostudno napada naae edino obrambno društvo, citira v sobotnem uvodniku nemškega krSčenskega so-eUnKate, ki je rekel: »Narodni boj ne morejo vodit! politične stranke, temveč obrambna društva. Zato naj vfeak Nemec pristopi vsaj k enemu nemškemu obrambnemu društvu.« — Pri tern pa katoliški Nemci prav nič ne govore in ne pišejo proti »Sehnlvcreinu« in »Budmarki«. kateri društvi vodijo zgolj nemški liberalci, protestant}* in Zidje, temuč celo katoliški duhovniki pridno pristopajo, kakor sta ravnokar pokazala dva opata znanih samostanov vsak z 2000 K za Roseggerjev bojni sklad. Nadalje citira »vSlovenec« izjavo predsednika »Stidniarke«. Germanizacija je namen nen kega obrambnega dela. Da tmo snah ger-manizirati, se ds dokazati a Številkami. Ako bo šlo tako naprej, bo Koroška v 80. letih popolnoma nemška dežela. Ako delamo na jugu, je to delo največjega gospodarskega pomena. 1,500.000 glav (Slovenci) nas loči od morja, kaj to pomeni proti 9l/t mil. Nemcev! »Gebt Raum, ihr Vol-ker, unserem Bobritt!« — In »Slove* pridno >rfn preko nas Olevsasev s tam, da skala ubiti glavno oviro, ki zapira nem-žtvu prodiranje* namreč družbo sv. Cirila In Metoda. -f- faalrmkt »20. IX I**« je graiko nadsodieča na priziv državnsga atmvdništva pa* trdilo. Bnasodbo, ki je nadvse karakteristična sa gospode, ki sede v gra-škem priaiviiem senata, priobčimo doslovno. + la poštne slnžke. Premeščen je stavbni komisar in vodja kraojav-ne sekcije v Pulili Emest Lanrenčič v Ljubljano. Lmirovljen je višji poštni kontrolor Ivan Klemeneie v Ljubljani. Poštne ekspedientiuje so postale: Marija Grum v Gradacu, Adela Reja v Spodnji Košani, Ana Merše v 8v. Križu pri Litiji In Her-mina Schiffrer v Kropi. — Imenovani so: Jakob Tantsoher za oficijanta za Novo mesto; sa ofieiantinjc: Marija Dimic za Kobarid, Ljudmila Cvetko za Žire, Marija Pak i z za Kamnik in Marija Sajovic za Bled. Premeščene so oficiantinje: Brigita Rerlan iz Postojne v Idrijo, Antonija Tome iz Idrije v Postojno, Emilija Gaspe-rin iz Ljubljane v Višnjo goro in Amalija Sajovic iz Višnje gore v Ljubljano. 1'm i rovi jena je ofic;anti-nja Karolina Bilek v Postojni. -+* Iz davčne službe. Prestavljen je c. kr. davčni upravitelj Iv. Fink iz Kranja k davčnemu oddelku v Kočevje. 4- Imenovanje v sodni službi. O. Henrik Mravljak je imenov.n c. kr. deželno-? odnim asistentom v Ljubljani. — Slovensko gledališče. Iz pisarne: Jutri, v torek &3 poje četrtič in zadnjič v sezoni G. Verdijeva velika romantična opera »VrubadnrT z g. Fialo, pl. Vulakovieenu PatoČko, go. Nordgartovo in gdč. Peršlovo. Predstava se vrši za pai-abonente. — V četrtek je zopet dramska noviteta ter se igra izvrstna, jako h umorna ljudska drama Leona & \Valtherja »Go-spodie sinovi« z g. Verovškom, gdc. Kandh rjf-vo, g. NučiČem in g. Ilici-čem v glavnih vlogah. — Zadnja operna noviteta v sezoni bo veliki Goldmarkova opera »Kraljica sab-ska«. — 6e pred prazniki se uprizorita dve francoski opereti »Mož pred durmi« in ^Zaroka pri sveitikah«c Jacr;uesa Offonbacha z domačimi pevkami v dobrodelne svrhe. — Pri sinočnji predstavi «e je morala 1. slika III. dej. izpustiti, k r je postalo al listki hipoma slabo. Pozneje se je izvajala opera brez krajšave. — Ahonnement na sedeže se v kra-kem zaključi. — Slovensko gledališče. Gotovo je vse hvale in vsega priznanja* *~i*e! no, da. se je slovenske drama loti lr* poskusa vprizoriti tako veliko in težko dramo, kakor je .->Julij Cezar«. Poskus 6€ pao ni posrečil, ali stremljenje samo, že ambicija igralcev na sebi je lep pojav. Za dostojno m dobro vprizoritev »Julija Cezarja« nima nase gledališče še predpogojev: nima dekoracij, nima moči in nimi enseniblov. To se ne da čez noč ustvariti. Izmed igralcev so jo vsekakor najbolje izkazal g. Nučič in pole*? njega so se po svojih močeh potrudili g. Danilo ter srg. Bohuslav in Skr-binšek — seveda, »Julij Cezar« zahteva preveč in vsled tega kra.] vsega rp »nega napoja ni bilo vspeha. — Včeraj popoldne so »Julija Cezarja« ponovili, zvečer pa je bila repriza »Trubadurja«. V tej operi sta se odlikovala gospa Nordgn rtova in g. Fi-ala; vlogo grofa Lune jo pol g Vula-kovič vseskoz sijajno. — G. župan se je včeraj vrnil 7 Thinaja in nadejamo sc, da bo v kratkem popolnoma okreval ter mogel zopet vse svoje moči posvetiti dela za hI * gor slovenskega naroda vobče in ljubljanskega mesta nose.be. — Za družbo sv. CfriTs in Metoda, Ko so doznali rodoljubi v Ajdovščini o velikanskem darilu, ki je je naklonil pokojni rrosnod Karel Kot-^ nik svojemu ljubljenemu narodu, za-1 čutili so dolžnost, da se poklonijo! temu največjemu dobrotniku slo ven-J Skega naroda. V počeščenje spomina! na dobrotnega rodoljuba Kotnika/ prijavili so osem številk k obrambnemu skladu in poslali takoj 1000 K. — Rodoljubi v Ajdovščini znajo ceniti zaslužne slovenske može in so dali s tem obenem lep vzgled in privlačni posiv vsem družbenim podružnicam in sploh vsem zavednim krogom slovenskim, da počaste spomin Kotnikov kar naj veličastne je. — Hvala vam, dragi rodoljubi! — Kot odmev na »Ctrllmetoda« riJo«nabral je med čitalničarji na Vinici gosp. Rnd. Mikulič 10 K 27 v. Odvetniški uradnik J. Petan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je poslal družbi 22 K v odgovor »Olrilmeto-dariji«; nabral je vsoto med zavednimi Slovenci. — Med rodoljubi v Kozjem je nabral 0 K gosp. Ljudevit Ulčar, učitelj r Kozjem. — Udeleženci Kotnikovega pogreba so zložili v gostilni pri »Lipi« v Ljubljani 6 K — G. Mirko Grnden v Sarajevu je poslal namesto venea na grob veli« rodoljuba K. Kotnika 20 K. — Za Ciril . Metodov obrambni mi se nadalje prijavili sledeči p. a. gg.: 581. Andrej Jurtela, prof., Moskva (plačal 200 1); 5*2. Posojil, niea v Vojniku (plačala 40 K); 5*3. Iva Sabadla, učiteljica v Trsta; 584. Dunajski slovenski tehniki (plačali 50 K); 565. Tržaško kolesarsko društvo Balkan 50 K takoj); 586. Bren-čič Mihael, veleposestnik v Regosnl-ci (plačal 900 K); 587. Dr. Tomaž In Vida Horvat, odvetnik v Ptuju (plačal 200 K); 588. Učiteljsko društvo za goriški okraj (plačalo 50 K); 580. Bivši slovenski napredni prostovoljci pri 27. pešpolku v Ljubljani leta 190B/0: 500. Ženska podružnica v Ajdovščini (takoj 125 K); 591. Mo-£ka podružnica v Ajdovščini (takoj 20 K); 592. Krožek uradnikov v Aj-dovščini; 593. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (takoj 55 K); 594. Gospa Avgusta Repič v Ajdovščini (takoj plačala 200 K); 595. Neimenovan »Cirilmetodar« v Ajdovščini (takoj plačal 200 K); 596. Fran Repič v Ajdovščini (takoj plačal 200 kron); 597. Artur Lokar, ces. kralj, notar v Ajdovščini (takoj plačal 200 kron); 598. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici (50 kron takoj); 599. Profesorski zbor II. državne gimnazije v Ljubljani (takoj 200 K »Slov. Nar.«); 600. Iv. Rozman, ravnatej Zveze slovenskih zadrug (takoj 40 K); 601. Prva češka zavarovalnica za življenje, glavni zastop, Trst (takoj 200 K); 602. ftaleško učiteljsko društvo v Šoštanju. — Pri dr. Tavčarjevem častnem večeru se jc nabralo v restavraciji pri »Roži« 242 K. Od teh izročilo se je 200 kron za en kamen C. M. obrambnega sklada navzočemu glavnemu blagajniku C. M. družbe. Prebitek dobi pa dijaška kuhinja »Domovina«. — »Domovina« ie društvo, ki si je postavilo velevažno nalogo: skrbeti za hrano nagemu dijastvu. Vsakdo ve, u kakimi težavami se mora boriti slovenki dijak, kako težko se preživljajo ubogi fantje, ki jim od doma časih ne morejo dajati niti najpotrebnejšega. Pogubilo se je že na siotine talentiranih mladih ljudi, ki bi bili iahko svojemu narodu mnogo koristili, pogubila jih je beda, pomanjkanje vsega . . . Zaslužno in hvalevredno je bilo, da se je končno ustanovilo društvo »Domovina«, ki vzdržuj?! kuhinjo v Ljubljani. Mogoče je to samo > sled radodarnosti nascera občinstva, A dijaška kuhinja velja; kuhinja provzroča znatne stroške, ki jih društvo »Domovina« komaj in komaj pokriva. Da se dobe nova sredstva za podporo slovenskega di-jaštva, je odbor društva ^Domovina^ sklenil prirediti v deželnem gledališču v kratkem dve dobrodelni predstavi, na kateri že danes opozarjamo vse tiste, ki spoznavajo korist in potrebo dijaške kuhinje, sploh vse tiste, ki imajo kaj srca za ubožno slovensko dijaštvo. — »Vseslovanska časnikarska zveza« je imela 25. februarja v Pragi svojo odborovo sejo. Navzoči so bili: za »Towarzystwo dzjennikarzv polskih« urednik »Nowe Reforme« v Krakovu V. Prokesch, za »Obšeestvo russkih žumalistov« v Lvovu državni poslanec dr. Hijobovickij, za »Spo-lek českvvh iurnalistii« Jos. Hole-ček. Jan Hejret, Jos. Vejvara in Karel 2ak, za -Jednosto Českvch novinaru« Adolf Kunta in L. Sohmidt-Boauchez. Predsednik Jos. Hotecek je pozdravil proste iz Galicije, na kar je tajnik I. Hejret podal poročilo o od-borovem delovanju in o ustanovitvi bolgarskega Časnikarskega odbora za pripravljalna dela k rhodu slovanskih časnikarjev v Sofiji. V tem komiteju so zastopniki 17 sofijskih listov. Predsednik je vseučiliški profesor S. S. Bobčev, podpredsednik V. Velčev in V. Paskov, tajnika Emil Cermak-Kozak in V. Buritkov, blagajnik pa dr. N. Ivanov. Pri razgovoru o letošnjem shodu slovanskih časnikarjev se je sklenilo, naj se vrši avtonomno poleg drugih slovanskih shodov, ki so istočasno sklicani v Sofijo, in da naj bo, kakor vsi dosedanji shodi, stanovsi in nepolitičen. Poljski časnikarji se tega kongresa vde-leže. Shod slovanskih časnikarjev se vrši v Sofiji 5. julija in bo z njim otvorjena vrsta slovanskih prireditev v Sofij. Pravico vdeležiti se shoda imajo časnikarji, člani društev, združenih v »Vseslovenski Časnikarski zvezi«. Prijave sprejema zs Slovence tajnik »Društva slovenskih časnikarjev« urednik Rasto Pusto* slemšek v Ljebljanl do 10. aprila. Potrebno je, da se Slovenci priglaeo čim najpreje, da se oravočaano preskrbe stanovanja v Sofiji in vse sa potovanje potrebno. Podrobnosti o shodu in potovanja se bodo objavile pravočasno. Hlovensks liste prosimo, da ponatisnejo to notico. — Na predavanje, ki se vrši danes ob 8. svečer v veliki dvorani Mestnega doma ponovno oposat jamo. Predava R. P. Krivic: o življensklh nazorih prof. Masarvka. Maearvk je poleg Tolstoja največja osebnost sodobnega Slovanstva tudi nam Ju-goslovanom ne 'voč neznan. Zagrebški in Friedjnngov proces je t»ovzrc. čil, da se je zavzel tudi za nas. — Vstopnina k predavanju je 20 v. D: jaštvo in delavstvo vstopnine prosto. — Hrvatski umetnik Jos. S tam,, virtuoz na violončelu, priredi teko o, tega meseca koncert V Narodnem do mu, na kar že sedaj opozarjani« Slovensko občinstvo. Stano je pravkar koncert i ral z velikim uspehom na Reki. — Umrl jo v Ljubljani V K rako vem nagle smrti v 59. letu starosti Tomaž S e d e j , znani lovec in ribic. v ljubljanskih lovskih krogih dobro znan. N. v m. p.! — Dež. blaznica na Studencu, Zaradi skrajnega prenapolnjen^ blaznice ni mogoče sprejemati novih bolnikov, ter se naj občinstvo do pre klica ravna po tem. Sijajna manifestacija Cirilrneto* darije v Mostah. Včeraj popoian Se je vršil v prostorni dvoran? pri »Trčku« v Mostah občni zbor podruž-nice »Družbe sv. Cirila in Metoda Zbralo se je -00 mož in žena iz VSek krogov: delavec, kmet in obrtnik delujejo skupno v tej podružnici. Po pozdravu prvomestnika g. Suppana je poročal imenom odbora g Ivai W o s t n e r, kako je podružnica del« vala izza ustanovitve, lani dne 5. ki-movca. Delala je na vso moč, da ustvari podlago za šolo moščanskir otrokom in s tem vnaprej onemogo' nemško Šolo, ki bi sicer imela lahA delo, če bi ostale šolske razmere tak-> žalostne kakor doslej. Podružnica i priredila 4 lepo veselice, da so se Mo šČani spoznali in sprijateljili. Zda.i pa se je vršilo že 4 javnih predavan;, ki bodo vsako nedeljo popoldan. Do-hodki podružnice so znesli v 0 mes< cih 1190 K 12 v, Od katerih je 1000 K že vloženih pri osrednji »Družbi . 140 K 53 v j? v blagajni, inventar pa. ki se je nabavil, ima vrednost nad 100 K. Poročilo g. \Vostnerja, ki je govoril navdušeno in prepričevalnv-, je bilo sprejeto z veliko pohvalo. Po poročilu preglednikov, je i meno i < vodstva zjavil dr. Žerjav, da 3 poslovanje podružnice našel v vzornem redu. Zaznamoval je moščansko podružnico kot eno najbolj delavnih. 6 ustanovnikov, 108 letnikov, 27 pod pomikov ia nešteto prijateljev podružnice, to je že močna organizacija. Govornik je nato poročal o delovanju glavne družbe in o njenih velikanskih načrtih za rešitev Slovenstva. Spominja je se kraljevskega d^i-ru rajnegra Karla Kotnika, opon.-ni, da bo ta denar treba hraniti, ter le obresti uživati. Družba ni ustanovljena za par let, ampak za ohranitev 26 zavodov in vzdrževanje nad 60 učiteljev treba zagotovitve, da je bodočnost trdna. Brez Kotnikovega daru bi moraii velik del zbranega denarja sproti nalagati, da si vstvari-mo trdne fonde in smo zavarovan' napram vsem slučajem. Družba y danes mala šolska državica, ki sta , trajnost zagotovila Viljem Polak iu Karel Kotnik. Zato pa se moremo zdaj e tekočimi sredstvi lotiti novv nalog. Mo»čanski denar se hrani z 1 meščansko šolstvo, ki mora vzorno postati, da se nam ne priklati semk-i »Schulverein«. Dolžitve stranka -stva in brez v OI St V a mirno odklanjamo in obdržimo v očeh svoj veliKi smoter. Družba sv. Cirla in Metoda je največji jugoslovanski oocijahv zavod.kajti letno 150.000 K se zbore za ubogo mladino, katere je dobrih */i delavskih staršev. To ni grosposka družba, to je prava demokracija. Z? to pa nam je moščanska podružnic«, ki je povsem iz ljudstva, tako izredn" ljuba. (Gromovito odobravanje.) Muli Ivan T o n j a , šolarček je nato ' milim glasom zahvalil Družbo« ter za klical imenom slovenske mladine »Slava Karlu Kotniku«! Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: prvome--nik Fran Suppan, prvomestnica Ht-lena Zakotnik, namestnika: Frsv Remžffar in \na SlapniČar, blaga i nik Andrej Svetek, namestnik Mati ja Dolničar, tajnik Ivan Woatner, nam.: Marenoio Franja, odborniki: Hambergor Fran, Tomšič Matevž, Bokavšek Mihael, Jevnikar Karel, odbornice: Pekla j Ivana, Potoka v Ana, Erbežnik Antonija, Snoj Man ja, Smoljar Karolina. Preglednik«: Jezeršek Fran, Seme Matevž, preglednice: Marenčio Ivana, Suppan Katarina, Delegata za skupščino Sta Fran Suppan in Helena Zakotnik. Pri slučajnostih je pozdravila zboro-valce gospa Helena Zakotnik, gd" Cena Slapničar Izrekla zahvalo dr. žerjavu, g. Wostner pa glavni druž bi in ljubljanskim prijateljem podružnice. Po sklepnih besedah dv. Žerjava je zaključil prvoraostniU zborovanje, ki je bilo sijajen protest Moščanov zoper Cirilmetodarijo. G. Anton Gregorc je nabral med zbore valci 11 K 6 v za »Cmlmetodarijo«'. Umrl je v Sp. Šiški g. Franc A d a m i 6, vrtnar, star 79 let. N. v m. p. t Včerajšnja veselica šišenskega Sokola je v vsakem oziru dobro uspela. Spored je bil obširen in je nudil posetnikOM mnogo zabave. Po- h valno moramo umetnt« »Voonfateki kvartet«, ki nam je Bapel rec priljubljenih narodnih pesmi. Posebej naj se pohvalimo g. Emil ćrerbacii, ki je žel za svojega »Mornarja« burno pohvalo. Naraščaj šišenskega Sokola je izvajal težavne celjske proste vaje, tako precizno, da moramo Čestitati Sokolu, na takem naraščaju. Tamburaški zbor N. D. O. je nas razveseljeval z lepim tamburanjem. Igra »Štempihar mlajši« se je dobro igrala. Naj bode igralkam in lpral-eem v zadoščenje polivala navzočeg-a občinstva. Končno moramo pohvaliti še točno in solidno postrežbo gospe Tonih ove. Sokolski doni na Vrhniki. Mesto venca na krsto mecenu gr. Karlu Kotniku 60 darovali za Sokolski dom na Vrhniki: gr. Mihael Tomšič 50 K, c:. Gabriel Jelovšek 50 K ;g. Karel Je-lovšek 20 K; pra. Marija Gruden 20 kron; dva neimenovana »jagra« po 5 Z^on. Skupaj 150 K. Živeli! Umrl je v Šmartnem pri Litiji dne 5. t. m. g. Alojzij Mandelj, posestnik in kovaški mojster star 40 lei. V. v m. p.! V Hrastniku je umrla v letu starosti v petek zvečer ter bila pokopana v nedeljo gospa Kristina llir-tič, soproga veleposestnika in jrostil ničarja g. Birtiča. Velika udeležba pri pogrebu ie pričala o njeni priljubljenosti v vseh slojih. Pripomnimo, da je bila umrla jrospa vselej narodna in da je rada podpirala naši narodna društva. Hodi ji zemljo domača lahka in blatr spomin! Godbeno društvo v Celju si je izvolilo nov odbor, o katerem je upati, da se bo v polni meri zavedal svoje važne nalopre. Razmere v Celju so pač take, da bi slovenska godba prav lahko obstaln. če )o cfore v to poklicani Slovenci svojo dolžnost. Veleposestvo Rudečbreg pri Sv. T.orencu na Koroški železnici bo 6. aprila dražbenim potom prodano. Dražba bo pri okr. sodišču v Mariboru ob 11. dop. Sodno je posestvo cenjeno na 722.830 K 25 v, najmanjši n« nudek znaša 481.88*; K. To posestvo, ki je danes v nemškh rokrh — lastnik je Rudolf pl. Zandonatti — ob^eea tudi obširne goede. Za -b»vensko stvari bi bilo velike važnosti, če bi posestvo prišlo v slovensko roke. Hotel Grijan pri Miramaru prešel je v naše roke. Tržaški Slovenci so zopet storili korak naprej na polju gospodarske osamosvojitve.Po dolgih pogajanjih se je namreč podpisala v prostorih »Tržaške posojilnice in hranilnice kupnoprodajna pogodba, katero je prodala dosedanja lastnica, Adela, vdova Feder, vse svoje po-s* stvo v Grijanu konzorciju, obstoječemu iz tržaških denarnih zavodov : ^Tržaška posojilnica in hranil--'icaTr-arovsko-obrtna zadruga« za kupnino 450.0* K) K. To posestvo obstoja iz znanega hotela rTricmano^ s 30 sobami in drugih - ••: »darekih poslopij, morskega kopališča in okolo 13.000 kvadratnih sežnjev zemljišča. Kopališče je jako prljubljeno pri go->tih iz severnih dežel monarhije ter se j* v zadnjih letih vidno dvigalo. Kakor sn;o doznali, so se omenjeni trije zavodi v to svrho zedinili v ustanovi odbor delniške družbe pod imenom »Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstn<-, ki bo eniitiral za sedaj, po odobrenju pra-v il. dplniško glavnico od 1,000.000 K. Roparski napad v Trato. V kavarni -Unione" v Trstu se je v soboto ponoči pridružil Vinku Kožuhu in njegovemu tovarišu neki vsiljivec. Ko je Kožuh plačal, je dotični Človek videl, da ima prvoimenovani pri sebi vsoto 150 K. Kožuh in njegov prijatelj sta šla v kavarno „Vienna* kamor jima je sledil tudi neznani vsiljivec. Okoli dveh popolnoči se je Kožuh -ki je bil že precej vinjen — poslovil, češ, da mora iti na pošto. Kožuhu je sledil tudi neznanec, in ga pri glavnem poštnem uhodu udaril z vso silo od zadaj po glavi, tako, da se je Kožuhu kar zavrtelo v glavi. Med tem pa mu je sosed odpenjal telovnik. Ali v tem trenoiku se je Kožuh zavedel in pričel klicati na pomor. Ko sta prihiteta dva policaja je napadalec ubežal. Redarji so napadalca s Kožuhom vred iskali in ga res našli v ka-vanv „Universo", kjer se je delal, kakor da za mizo spi. — Lopov, ki je bil seveda takoj aretiran, se piše Fran Dolenc, jc 27 let star, težak, doma je iz Studenca. Izgovarja se, da ni hotel Kožuha oropati, pač pa mu ie prisolil klofuto, ker ni hotel ž njim v kavami igrati „domino". 100.000 kron zapustil „Lerji Kazlenale". Italijanski listi poročajo, da je umrl te dni v Splitu neki od-ve nik Henrik Chiud'na, zapustivši „Le^i Nacional- 100.000 K. — .Pic-colo* poskakuje veselja, češ, ravno te dri je Italijane obhajal strah in groza r idi Komikove zapuščine, a danes je n^Koliko odleglo s to veliko zapuščino. — Samo to je „Picolo- pozabil povediti, da bodo oni porabljali zapuščeni denar v poitaljančevanje slovanske dece mej tem ko bo rabila družba sv. Cirila in Metoda Kotnikov aai »a oni«n*ev slovenskih otrok svojemu tod«. •isleiha atovoaaoaa, M se žele naročiti na .Slov. Matico* ali pa na .Šolsko Matico" si usojs namenja* ti tem potom odbor .Slovenije", da je prevael izvrševanje paverjeništva društveni podpredsednik t. inr. Iv. Saj o vic. Na razpolago je v društvenih prostorih vsak vcCef od 7. do 8. • oosto* Ko je v soboto popoldne peljal desetnik III. domobranskega strojnega oddelka Jožef Sturnich z dvovprežnima konjema po Poljanski cesti, sta ta dva zdirjala ter ju ni mogel več zadržavati nazaj. Pred .Marijan iščem" sta konja zadela z vozom v voz Ane Anžičeve, mesarice in posestnike na Poljanski cesti Št. 74 s tako močjo, da se je le-ta voz prevrnil, konj pa padel na tla. Vojaška konja sta dirjala dalje in se ustavili šele v grmičju parka na Ambroževem trgu, kamor sta bila zavila. Anžičevt se je bil poškodoval konj, razbilo za 6 K jajc in v blatu je bilo poteptanih za 10 K klobas. — Tudi fijakarski hlapec Karel Hrastar je tega dne podrl ni Resljcvi cesti 80 letno Elizabeto Hude-tevo ter jo na obrazu, rokah in nogah znatno poškodoval. Hrastar je žensko z glasnim klicem opozarjal na pretečo nevarnost, a ga ni čula. Sirovine. V soboto zvečer je v gonilni pri .Panju" v Vegovi ulici pri mizi zadremal kovač Jožef Kosec iz Skaručne. Ko so to opazili nekateri neo'^anci. so mu začeli vlivati vodo za vrat. Ko se je Kosec zdramil, jim je ogorčeno opomnil, da v to niso nikakor opravičeni, češ, kolikor sem ostjl dolžan, bodem tudi plačal, in je to resnično storil. Malopridneži so pa začeli Koscu groziti, vsled česar je stekel ter tako nesrečno padel, da se je na nogj težko poškodoval. Morala sta ga dva stražnika odvesti v osrednjo policijsko stražnico, odkoder so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Včerajšnja nedelja je bila po mnogo mesecih izreden užitek za naše izletnike. Vsa Ljubljana se je takorekoč dvignila in napotila na prosto, da se navžije svežega zraka. Na Šmarni gori, na Sv. Katarini in pri Sv. Joštu se je kar vse trlo izletnikov. Goste trume Ljubljančanov so hitele proti Št. Vidu in zlasti na Posavje, da se v toplem pomladnem solneu pomlade in požive. Mnogoštevilno je bilo tudi občinstvo, ki je hitelo k božjemu grobu v Šte-panjo vas in na Fužine občudovat slikovite vodopade. Razgled je bil naravnost očarljiv zlasti na Kamniške planine. Izletniki so bili pod vtiskom krasnega dneva kar navdušeni. Aretovane sta kili v soboto zvečer dve osebi, in sicer ena ženska zaradi suma tatvine, en dobrovoljček pa, ker si je bil samovoljno postlal na ulici. Včeraj zvečer pa je policija prijela tri osebe in sicer eno nočno „sovoa, eno osebo brez sredstev in tudi nekega „pasažirja" s ceste. Splošno je pa obe noči vladal po mestu iz reden mir. Mafdena utopljenka. Včeraj dopoldne so opazili barjani v Črni vasi v takozvanem „Jankovicevem jarku" truplo neke ženske ter o tem obvestili policijo. Na lice mesta se je takoj odpeljala policijska komisija, ki je dognala, da je utopljenka leta 1851 v Štrahomerju rojena in v Vrbljcie pristojna samska Marija Trojarjeva. katera tera je imela za mesto prepovedan povratek. Trojarjeva je bila zarili tega prestopka v mestu Še aretovana dne 23. svečana, dne 25. pa se jc gasila pri nekem Barjanu v precej ok ijenem stanju, potem pa ni bilo o njei nobenega sledu več. Zdravnik je izjavil, da je bila v vodi že nad 8 dni in ni spoznal na truplu nobenega znaka tuje krivde. Tat ae vsega poslali, V soboto je posestnica Marija Indiharjcva iz Iške vasi popustila pred magistratntm vodnjakom koSaro s cveticami in dvema osrrinjačama, sama pa šla prodajat po mestu jajca. Nek nepridiprav je vse skupaj odnesel. V Ameriko jo je popihal 381etni posestnik Fran Paš iz HotemaŽa pri Radečah na Gorenjskem Št. 11. Pred odhodom se je bil ponoči spri in stepel 7 Antonom Kokotcem v Hote-mažu št. 28, potem pa v gostilniško sobo, kjer Kokotec stanuje, oddal s samokresom dva strela, s katerima pa k sreči ni nikogar zadel. Orožništvo ga je sicer takoj po ovadbi pričelo zasledovati, a ga ni moglo dobiti, ker jo je bil še pravočasno odkuril. Delavska tikanja. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 49 Macedoncev in 35 Hrvatov. 12 Hrvatov se je odpeljalo in Zagreba v Št. Peter na Notranjsko. — VCersj je šlo v Ameriko 66 Macedoncev, 40 Hrvatov, 10 Slovencev In 27 Črnogorcev. V Heb je šlo 104, v Buchs 86, v Meran SO, v Beljak 25, v Line pa 19 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 70 Lehov. Izgubljene ta na|iane> Šolski učenka Antonija Cderjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Vdova Ana La- dihovs je izgubila denarnice, v kateri je imela 25 K denarja. — Mestni po* licitski stražnik Franc Volk je našel (bmm mmmm i «■> vsoto tenorja. — Posestnik Jenes Štrukelj je izgubil 190 K denarja. - Posestnik Pran Zaje te našel slat prstan. — Barbara Stepič JeJsanMIa usnjato črno denarnico s 290 K denarja. Slovonski log - Okttnske valitve v Zafrekn so bile v petek z ožjo volitvijo v HI. razredu, kakor smo že javili, končane. V mestnem občinskem svetu ima sedaj združeno narodno meščanstvo 26 zastopnikov, madžaroni 17, frankovci pa 7. Koalirano narodno meščanstvo si je po dolgih desetletjih zopet priborilo večino v mestnem občinskem svetu. Zagreb bo torej po skoro 30 letih dobil letos zopet odločno narodnega župana. - Brvatekl aaker. Službeni list hrvatske vlade .Narodne Novine* je priobčil v soboto kraljevski reskript, s katerim se sklicuje hrvatski sabor 18. t. m. Starostni predsednik Erazmo Barčić je določil prvo sejo na petek 18. t. m. ob 11. dopoldne. - ftrbekl kralj Pater v Petra aradn. Kakor smo že poročali, bo srbski kralj Peter 21. t. m. z velikimi svečanostmi sprejet na carskem dvoru v Petrogradu. Kralj Peter se odpelje iz Belgrada 19. t m. v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašića, ministra zunanjih del dr. Milovanoviča in sekcijskega načelnika dr. Spalajko-viča. Kralja bo spremljala tudi mnogobrojna vojaška suita. Kakor poročajo ruski listi, sta vodili pogajanja za sprejem kralja Petra na ruskem dvoru njegovi svakinji veliki knjeginji Anastazija in Milica. .Slavjanskoje blago-tv ori tel j no je občestvo** priredi kralju na čast svečano akademijo. Znjtrupllevolec Hofccliter. Ko so svoj čas pod te*o indicij aretovali poročnika Hofrichterja, češ, da je poslal celi vrsti jrenc-ralno-štabnih oficirjev pilule s cijankali jem, je završilo v vsi evropski javnosti. Bil je to strašen udarec za vso armade in dasi za posameznika nikdar ne more odgovoren biti ves stan, se je vendar javno govorilo in pisalo, posebno v vojaških listih, da Hof-richter ne more biti storilec, nego d* je le več nesrečnih slučajev vrirlo nanj sum. Tarat tudi klerikalno časopisje ni hotelo verjeti v Hofrichi^rjevo krivdo in dolžilo je več ali manj očitno Srbijo, da so njeni ljudje ali vohuni storili ta zločin. Ta infamna obdolžitev se je dlje ča.sa ponavljala, ali čim dlje je trajala preiskava, toliko težje so postale indieije za Hof-richterjevo krivdo, oočim se ni mokrio dobiti niti sence suma za trditve klerikalnegra časopisja. Zdaj so, kakor smo poročali že v soboto, zaprli in sodišču v Zagrebu izročili neko Arnadeo Marjanovićevo. Ta ženska je sicer nosila svilena kri la, pa je bila vendar čisto navadni vlačnfra. Lovila je svoje žrtve najraje med oficirji, kakor pač vso ženske njene vrste. To je zopet završelo po vsem evropskem časopisju. Hofrichter .ie ne dolžen — zasl rupljevalka generalno-štabnih oficirjev je vlačuga Marjanov ič. Tako se je poročalo na dolgo in na široko, in posebno se je poudarjalo, da je Marjanovičeva Srbkinja. A dunajska policija je sama raztrgala mrežo legend, ki so jo spletali dunajski in budimpeštanski šmoki. Dunajska policija razglaša, da je Amadca Marjano^čcv* v lačna? in sleparka, da tw* s itofriobterjevo afero ni v nobeni zvezi. Budimpeštanska policija je dunajsko že pred dJje ča-Hom opozorila na Amadejo Marjanovićevo, ker je tu vedno zasramovalno govorila o avstrijski armadi in ker se je v neki budimpeštanski bolnici nameravala zastrupiti, a poizvedbe so izkazale, da ta ženska ni poslala zastrupljenih pilul. Ce Amadeja Marjanovečeva, razglasa dunajska policija, sedaj govori, da je Hofrichter nedolžen in če nase obrača sum, se hoče le interesantno delati in odvrniti pozornost od drugih svojih slepar-stev. Tako je v soboto popoldne razglasila dunajska policija. Klerikalna »Reichspost« pa vzlic temu gode svojo pesem in je začela z v racati rum celo na — hrvatsko - srbsko koalicijo!! Glede Hofrichterja oficijozno razglaša, da je preiskava razkrila nove sumljive okolšcine. Tako je dojrna-la. da je Hofrichter falsifieiral »marsrute«, med drugimi eno na ime nekega pol kovnega zdravnika ter si najbrž pod tem imenom preskrbel strup. Tudi so prišli na sled, da je Hoffiehter pošiljal iz zapora svojim sorodnikom pisma« v katerih naroda, naj se različne sumljive reči spravijo na stran in daje navodila, kako naj govore prida, da bodo njih isjave soglašale z njegovimi izpovedmi. Hofrichter, ki je opetovano markiral n m oboi nosi, je bil od zdravnikov sposnan sa popolnoma normalnega tu pride Mjbrt r aprilu pred roji* nonsKo n DRojovnii porotna. Napad aa celjske Sokole* Celje« 7. marca. Ko se js vračal eeljski Sokol s pešizleta v Št. Jur ob jui. železnici % večernim vlakom domov v Celje, so napadli nemškutarji v Štorah vlak na roparski način ter ga pred očmi Službujočega uradnika bombardirali s kamenjem! Voz, v katerem so sedeli Slovenci, je bil nabito poln ter bi se lahko zgodila velika nesreča, če bi leteče kamenje koga zadelo. K sreči je bil le en Sokol lahko opraskan s kamnom! Ta roparski napad je vzbudil med Slovenci veliko razburjenje. Prosimo stroge preiskave — gospod c. kr. državni pravdnik dr. Baver! Hrvatski magnat umrl. Dunaj, 7. marca. V nekem tukajšnjem sanatoriju je umrl hrvatski velikaš, član magnatske zbornice grof Ivan Draškovič. Pokojnik je bil star 67 let. Mrtvo trupi jo prepeljejo na Hrvatsko. Bolezen župana dr. Luegerja. Dunaj, 7. marca. Bolezen dr. Luegerja se je zopet shujšala. Zdravniški buletin pravi, da je srčno delovanje neizpremenjeno in dihanje redno. Včeraj se je od župana poslovil škof Marschall, ki je danes odšel na potovanje v Palestino. Proti novemu davku na vino. Dunaj, 7. marca. Včeraj je bil tu protestni shod vinskih producen-tov. Poslanec Maver je priporočal občinskim odborom v vinorodnih IfTajih pasivno resistenoO nasproti državnim oblastem. V imenu »Zveze južnih Slovanov« je govoril dvorni svetnik dr. Ploj, ki je naglašal, da bodo v tem klubu združeni poslanci napeli vse sile, da preprečijo novi vinski zakon. V imenu klerikalnega »Slovenskega kluba« je govoril dr. Korošec. Shod je sprejel resolucijo, v kateri se poziva vlada, naj umakne svojo predlogo, agrarnim poslancem pa naroča, naj z vsemi sredstvi nastopijo proti vladi. Ministrski predsednik pri cesarju. Dunaj, 7. marca. Cesar > včeraj sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika borona Biener-tha, ki mu je poročal o sestavi nove parlamentarne večine. Mladočeška skupščina. Prasca, 7. marca. Glavna skupščina mladoče?ke stranke bo v Pragi v soboto, dne 2. aprila t. 1. Potomec Vuka Karagjiea. Bel grad, 7. marca-. Po dolgem izsledovanju so našli zadnjega potomca Vuka Stefanoviea Karagjiča, ustanovitelja srbske književnosti. Piše se Mile Vukomanović in je železniški uradnik. Država mu izplača 20.000 dinarjev, ki jih je sprejela v shrambo z naročilom, da jih izplača Vukovim pravnim naslednikom, čim jih izsledi. Odprava potnih listov v Srbiji. Bel grad, 7. marca. Ministrstvo notranjih del je odredilo, da se radi olajšanja mednarodnega prometa odpravijo potni listi za inozemce, ki prihajajo v Srbijo. Odslej torej za Srbijo ni treba več imeti potnega lista. Bolgarske vojne priprave. Solun, 7. marca. Listi poročajo, da pošilja Bolgarska še vedno neprestano na turško mejo vojašvo in streljivo. Xa vseh holmih ob turški meji jc nastavljena brzostrelna artiljerija. »Sokol« v Turčiji. Skoplje, 7. marca V Kumanovu se je ustanovilo srbsko telovadno društvo »Sokol«. To jc drugo sokolsko društvo v Makedoniji in na Turškem. Kristijani — turški vojaki. Skoplje, 7. marca. Vojaški novine i-kristjan je so poklicani v službovanje. Novinci iz kosovskega vija-leta bodo služili v Carigradu in Jedrenju. Rusko br odo v je. Atene, 7. marca. Rusko vojno brodovje je odplulo iz Pireja in se vrne v Kronštat. Samo kralj Peter pride v Petrograd. Petrograd. 7. marca. Vest, da po-setita v kratkem carski dvor črnogorski knez Nikola in romunski prestolonaslednik, je izmišljena. Izmed balkanskih vladarjev pride v Petrograd edino Se srbski kralj Peter. Spopad med Turki in Albanci. Bltolj, 7. marca. V Djakovici jc prišlo med turškimi vojaki io Ar-navti do krvavega spopada. Izgube na turški strani so precej občutne. V Mitrovico so pripeljali več raujenih vojakov. Monaka dati »stav* Pariš, 7. marca. Prebivalci Monaka sO priredili pred palačo knesa Alberta demonstracijo na prid uvedbi ustave. Knes je tneManski deputaciji obljubil, da uvede ustavo. Določil je, naj ustavo izdela poseben od- sea, v Katerega Do on volil 3. mesca« ni pS S člane. Demonstracije v Berolinu* Berolin, ?. marca, Vkljub oblal stveni prepovedi so socialisti vem darle priredili včeraj velike demo* stracije za splošno in enako volilni pravico. Demonstracije se je udeležilo 30.0*?0 ljudi. Med množico in policijo je opetovano prišlo do Spopadov. Več ljudi je bilo ranjenih, več pa aretiranih. a prednjak!, prispevale za Narodni skladi Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Jako lahko se „Cirine" rabi za parkete! 15./2. 1903. Gospa Uto Zlpperer, soproga, carinskega nadzornika. Asch na Češkem. Tudi stanovanjske sobe, ki se mnogo hodi po njih, jc treba samo enkrat na leto nanovo prevleči. Poraba je neskončno lahka. M, steklenica K 3—, If„ stekl. K 1.70. SamoizdelovalecLLoreas ACOtEgeri.B. Žitne cene v Budimpešti. Dne 7. marca 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 Pšenica za maj 1910 . . . za 50 Pšemca za oktober 1910 . . za 50 Rž za april 1910..... za 50 Koruza za maj 1910 ... za 50 Oves za april 1910 .... za 50 Efektiv. 10 vin kZ 1338 kg 1318 kg 10-92 kg 867 6 24 kg 736 cene;e. Keteorolosično poročilo. Višina bU ■trjea Itt-2. Sretaji iričti tlak 7St* februar. 1 Čas epazo-vanja Stanje barometra V mm g 6 > o O ca. •— c Z. u t— Nebo 5. » z. pop. 9. zv. 741 5 742 4 8 0 sr. ssvzh. 2 9 sr. szahod jasno • 6 7zj. 7431 2 6 si. jzahod • m m 2. pop. 9. zv. 74' 6 74: 2 9 0 sr. jjzah. 3 6 si szahod • 7. 7. * 7422 2 2 si. jzahod megla Srednja predvčerajšnja temperatura 33', norm. 19J in včerajšnja 3 3°, norm. 2rl\ Padavina v 24 urah 00 mm in OOmm. Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočni na§ega dobrega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda Franca Adamiča vrtnarja danes zjutraj ob 6. uri, po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 79. letu starosti, poklical v boljše življenje. Pogreb predragega rajnika bo v torek, dne 8. t. m ob poiu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, v Spodnji Šiški št. 63, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega soialja. 829 V Spodaj! Šiški. 7. marca 1910. Jerica Adamič, soproga. — Avgust Adamič, sin. — Mariji Adamič, hči. — Kani Adamič roj. Milotii, sneha. — Josip Deiman. Friderika, Merica, Natalija, Oskar, Gosti, vnuki in vnukinje. Šivilje se sprejmejo pri fi. Singer, gosposka nI. 4, Gospodična vrš^a slovenskega in nem?k*pa jezika, teli spreleti sinite biagajnitarke ali kaj podobnega« Suke ia razpo- J*£n — P.»nu«i»»e p«»d slogom: jjA* K." poštno ležeče, &L Peter na Krasu. 822 v obližju Ljubljane u ram mm) o iS mfhjhl Ponudb« p*4 9Wm M** ae oprava. »Slov. Naroda«. 828 Ženitna ponMal na ▼ javni službi, se scu* tem potom — vsled pomanjkanja znanja — eesaaniti s mtefi-^entnim- gospodom. 836 Le rwne ponudbe, do 19. maja 1910 iNto reaiante, sMnMjma, pod „tn avaj*. — Tajnost ^aiamčma. z obče znanim prijaznim vrtom za goste »Pod skalo«, se vsled bolesni sedanjega najemnika odda na račtm »*• s L aprilom aH tnni preje. .-. Poiasniia daje hotelir Matija ioyr ▼ Vipavi. 825 S>1 Prva anončna pisarna v Ljubljani, Levstikov« ulica 2. Sprejema in sestavlja fsakovntne morate za vao slovenske liste, koledarje itd. Več 747 m V9IJGI1CS sprejme takoj v trajno službo Jožef Bare. mizar oa Poskcsite enkrat naročiti obleko pri Josipu jffličinu krojaškem moSstrn v Ljubljani, Vegova ulica 12. Jamči se vam, da bode te prav zadovoljni s postrežbo. 706 Prodajalko Mro izurjena papirnate in galanterijske stroke m blagajničarka se sprejmeta tako). Ponudbe na tvdko 1 r. IgliČ, Ljubljana, Mestni trg, 766 Nikdar ueč! ne premenjam mila, odkar rabim znannovo Ull|iM mlečne milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co.f Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. F! 505 Kavarna LEON' na Starem trgu št. 30 Ja kakor mamšam vso noč odprta. hal ponedeljek in četrtek koncert Z odličnim spoštovanjem Lee in Fani Pogačnik. potnike n Rraajska, Stajenka ta Km**. Samo prve moči naj pošljejo ponudba ' natančno označbo zahtev na i pozneje dO Ml t. ns. na upravništvo »Soveo-škrga Naroda«. §15 TM|DNlB@ Slf. cigarete iz ladijske keeeeIje. S tem receptom se dobi v vsaki lekarni oaano preti liriisns« vem« preejpleei Škofljico zo 1 krono. Obenem sredstvo proti naduhi, deluje pomirjevalno in bolezni tolažeče na vsa sopila. 711 ^ lUfl 6GDI Gospodična rodbine, poltena in pridna. v Ljubljani ali zuna Liuhhane. P« »nudb pod 901 prijazna 834 nesečDi »11 * posebnim vhod« m, ev. tudi s hrano. Edini izdelovalec i lekarnar Trnkoczj ^ 1 Ijnljal n Krajan Pnncotta Paalnl je zadosti samo 40 gramov aa '/s litra zavre»e vode in najboljši punč »e narejen. »ajatf piJaoamL Pr/.nano najbolji* znamka. Uvedeno povsod. 4S50 Dobi se v vseh boljših delikatesnih trgovinah, kavarnah, restavracijah in gostilnah. NaroČila na izdelovalca PanelO Fnninl v Tnentu, Tirolsko ah pa na g.a«. n«» zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko prve vrste tvornica finih Švicarskih vezenin IMo po Ttoh mostili Koro ikoga in Krnnjakofn dame, ki imajo mnogo znanja, <.a prooajanje vezenin za perilo, vezenih oblek, bluz, žepnih robcev itd. po vzorcih. Prekrasne nevesti In Speolalrtste. najnovejše psrisks moeto. Visoka provizija. Blago se franko in zacarinjeno dobavi v hišo. Cene v kronah in vinarjih. Piše se lahko slovensko. 818 Ponudbe pod šifro Z. O. 707 na naslov Rudolf oaaeae, St. Gnllen9 Švica. Poziv! V konkurzne maso hrann Miklnwon9 prot. trgovca v Ljubljani, L'Pgarjeva uhca »Pri sv. Cirilu in Metodu* padajoča, dobro opremljena mannlaktnrna zaloga dobrega modnega blaga« ženske In moške obleke, sukna, perila, platna itd. je v celoti naprodaj proti gotovemu plačilu in takojšnjemu odvretju. Inventurna cena znaša 18 404 K 69 h. f .kturna cena pa 32677 K 66 h. Inventurni zapisnik se lahko pregleda pri podpisanem upravitelju ali v konkurznih spisih c kr. deželnega sodišča v Ljubljani. Vsak ponudnik mora položiti vad j v znesku 1500 K pri upravitelju konkurzne mase ter je vezan na svojo ponudbo, dokler je upravitelj konkurzne mase ne odkloni. Ponudbe s priloženim vadijem je predle žiti podpisanemu upravitelju do dne 20. marca 1910. SO; V Ljubljani, dne 3. marca 1910. Dr. Anton Švlgelj odvetnik ▼ LJnklJanl kot upravitelj Ivana Miki V. u. št 1026 819 Razglas o glavnem nabora L 1910. Podpisani magistrat naznanja: 1. Haenl nakar in fetalno atolno aneete LJnMJano no vrst lotoa 7n ft~, in 9. aprila ▼ „Moatnoan doma", na Cooarja Jeieta trfjn, in sicer 7. aprila za 1 in II. ra red domaćih, v Ltubljanu pristojnih, 8. aprna za III. razred domačih in L razred tuj h, 9. aprila za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani. Začetek vselel ob 8. dopoladae. 2. Nabornikom, odnosno tudi mihovim moškim svojcem, ki se pozovejo k naboru, je priti o pravem času trošarina in enotnim na nabirališče, ter naj vloie o pravem ča*u potrebne dokaze, ce se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31, voj. zak.); b) kot poduči tel ji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zakona); d) iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. 2ak.); e) enoletnega pre-tovoljstva §§ 25.—29. voj. zak.). 3. Naborniki, kateri žele ugodnosti po §§ 31. do 34. voj. tak. in imajo rudi pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljsiva, morejo se tglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja sa kako prej omenjenih ugodnosti, sa ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari naborno dolžnost ali vobče katero is vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni btl znan ta razglas. Mastni magistrat IJnblJauosU, dne 27. februarja 1910. Župan: Prihranite ost k dan 4-M4.14 zav?»vat(- tolO ako tato vino a Uno lekarja Ploooll-Ja v LJnk- ljauai z dne nim >z-daikom 18 vinarjev, mesto kina železna tega vina, ki ne vsebuj** v^č z>ie *a, kot navadno in kfveg* bi rno r, m topiti eden do pot Utre)« na dan« oa bi uovedli organizmu po-trebno množino že L za, kar bi pa bilo rad' al koho1» i- škodljivo. % I stekl. Piccolijevega železnatega vina 2 K. Naročil* proti povzetju. Rntcils vabit izvežhan v vseh notarskih in odvetniških kakor rudi solicitatorskih poslih iUe službe. Naslov pove uprav nižtvo »Sloven* skega Naroda«. 779 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno del* 372 KOČ. nalbolji. araoatva. Br. Novakovič, Ljubljana. zenitna 32 letni držami uslužbenec a lepo prihodnostjo, simpatične vnanjosti, se želi poročiti. Pogoj najmanj 20**0 K dote. Samo resne ponudbe s sliko pod ,, S rečna bodočnost" na upravništvo „StovensJ;ega Naroda". — Za diskretnost in vrnitev slike se jamči. 807 PodPletonle nosovlc CM 30 par po 50, 60 in 70 vinarjev po vrsti in kakovosti Dati indoitriia pletenja. Liljana. Si. Peto cesta M. Sicv. 2679. Razpis 821 Pri deželnem odboru v LJubljani je oddati službeno mesto deželnega živinorejskega nadzornika s službenimi prejemki VI. plačilnega razreda 1. plač. stopnje deželnih uradnikov t j. letne plače po 2 800 K in aktivitetne doklade po 840 K ter potnega in pisarniškega pavšala 3000 K. Prošnje, podpite s potrebnimi dokazili je vlagati pri deželnem odboru do 15. aprila 1010. Od deželnega odbora vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 1. marca 1910. St 4103. Razglas. 820 V zmislu deželn ga zakona z dne 17. junija 1870, Št 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti Škodi gosenic, hrošče v in drugik škodljivih mrcesov, na« ofam vsem posestnikom, už valcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je do 15s aprila letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovie. seči. lesene vrtne plotove in hi*ne stene na vrtih. na poli'h in na travnikih očistiti znpredenih gosenio, mr£eonih injec in zapredkov (litin) in sežgati, ali kakor ni bodi pokončati nabrana gonančna gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi p kažrjo na drev u. grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogočo, a najdalje do 15. maja leton. Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice poseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice odsekajo, tedaj se tako drevje, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrat« od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega d