Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 266.
v LjoMM v petek, 20. novembra 1914.
Leio M
^ Velja po pošti: ==	
Za celo leto napre] . .	K 28--
za en meseo „	„ 2-20
sa Nemčijo oeloletno .	„ 29--
za ostalo Inozemstvo .	„ 35--
V Ljubljani na	domi
Ea celo leto napre] . .	K 24'—
za en meseo „ . .	■i 2—
V opravi pre|eman mesečno	„ 1-70
= Sobotna izdaja: s	
za celo leto......	7'-
za Nemčl|o oeloletno .	» ,„9'-
a ostalo inozemstvo.	
(fctf- Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne s=s 8pre|ema|o. — Uredniškega telelona stev. 74. = '
Političen list za
- Iuserati: r. . .i
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 v ca dvakrat .... „ 15 „
aa trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Porasni oznanila. utrne. osmrtnice lil:
enoatolpna retltvrsta po 2jvln.
-■■ ■ ■ Poslano: ,.— enoatolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznika, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Toznl red.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijska št. 24.797, ogrske 2(3.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Velika bilka na Rusko-Poljskem.
V VELIKI BITKI NA RUSKO-POLJSKEM NAŠI UJELI 7000 RUSOV.
Dunaj, 19. novembra. Bitka na Rusko-Poljskem se ugodno razvija. Po dosedanjih poročilih so naše čete ujele 7000 Rusov in zaplenile 18 strojnih pušk in več topov.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hoier, generalni major.
NA VZHODNEM NEMŠKO - RUSKEM
BOJIŠČU SE ŠE BIJEJO BOJI.
Berolin, 19. novembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, 19. novembra dopoldne. Na zahodnem bojišču se iznova uvedeni boji še nadaljujejo.
RUSKO UMIKANJ6 SE ŠE NI USTAVILO.
Zttrlch. »Bernerbund« poroča: Zadnja nemška zmaga pri Vloclaveku je posledica nemškega sunka v desno rusko krilo. Ta sunek je bil tako močan, da je že prišel v rusko umikalno črto Lodz—Varšava. Je pa tudi veliko vprašanje, če se bo Rusom posrečilo, na Bu-sri obkolitev z vsemi močmi zadržati. Hindenburg sam si je že prej z zmago pri Lipnu svoje levo krilo proti vsakemu sunku zavaroval. Tako je zadel Ruse poraz pri Vloclaveku na njih naj-občutnejšem mestu.
PRI HINDENBURGU.
Berolinski dopisnik »Neue Freie Presse« je obiskal nemškega generalnega polkovnika pl. Hindenburga. O obisku poroča med drugim: Načelnik Hindenburgovega genralnega štaba je general Ludendortf, dober strateg, tih delavec, ki je bil, ko je izbruhnila vojska, prideljen generalnemu štabu armade, ki jc operirala v Belgiji in je tam vodil neko brigado, ko je padel njen poveljnik, v naskoku na Liittich in jc vdrl ž njo v mesto. Prvi Hindenburgov pomočnik je podpolkovnik Hoffmann tudi priznan mojster strategije. Med rusko-japonsko vojsko je zastopal nemški generalni štab pri ruskem poveljstvu. Hindenburg z jasnim očesom pregleda položaj in dela načrte skupno s svojimi sodelavci ter jih tudi izvede. O naši armadi je Hindenburg izjavil: Avstrijci in Ogri so dobri vojaki, srčni in hrabri. Poveljstvi obeh armad občujeta v najprijetnejših oblikah. Zdaj je osobito živahen stik z generalom Dank-
lom, poveljnikom prve armade, ki jc v stiku z nemško armado. Tudi Rusi so dobri vojaki, ki drže disciplino in disciplina zmaga končno v tej vojski. Ruska disciplina je drugačna kakor disciplina nemške in avstro-ogrske armade. Pri nas je disciplina posledica duha in morale, v Rusiji bolj tiha in topa pokorščina. Rus stoji, ker se mu je to ukazalo, a stoji tudi, kakor da hi bil pribit. Še zdaj velja izrek Napoleona I.: Ne zadošča, da ubiješ Rusa, moraš ga še prevrniti. Rusi so se v japonski vojski veliko naučili. Njih moč obstoja v poljskih utrdbah. Sijajno se znajo zakopati. Zdaj znajo to tudi naši vojaki. Kdor se z Rusi vojskuje, se vojskuje s premočjo. Pri Tannenbergu so bili trikrat močnejši. Njih premoč ni izdaleka tako nevarna, kakor se zdi. Vsi znaki kažejo, da kmalu omagajo. Primanjkuje jim že orožja in municije in stradajo, tudi častniki. Tudi dežela trpi bedo, Lodz strada, kar se mora obžalovati a vseno je to dobro; sentimentalno se ni mogoče vojskovati. Zmagal bo tisti, ki ima močnejše živce. Glede na sunek proti Varšavi in Ivangorodu so Ilindenburgovi častniki izjavili, da jc šlo predvsem za to, da se je porušila železnica, ki vodi v Varšavo. Ne bili bi rekli ne, če bi bili dobili Varšavo in Ivangorod, a računali na to nismo, a železnico smo temeljito uničili.Rusi znajo sicer podrto železnico izborno popraviti, a zadržani so bili le več tednov in to smo nameravali. Nadalje jc še Hindenburg izjavil, da ne veruje, cla bi Kitchener mogel organi-zriati milijonsko armado, ker nima častnikov in podčastnikov, da bi jo izurili. Končno je Hindenburg izjavil, cla ko bo končana vojska, gre zopet v po koj na Hannoversko. »Mlajši so tu,« je rekel in pokazal na Ludendorffa in na druge častnike, »ki hočejo tudi priti naprej.« Poti jim nočem zapirati, nočem biti zamašek, ki zamaši tam. kjer mora biti prost iztok. Ni lepšega, kakor da se po storjenem delu odstopi s po-zorišča in prepusti prostor mladini.
PETROGR/-JSKA POROČILA, KI JIH JE PREHITEL ČAS.
Berolin, 19. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Petrograjsko poročilo o prodiranju ruskih čet proti Gumbinnenu in proti Angerburgu, kakor tudi o zasedbi Laugszargena pri
Tauroggenu so prehiteli dogodki. Rusi so prodirali, a so bili vrženi nazaj.
RUSI URADNO PRIZNAVAJO NEMŠKE USPEHE. Berolin, 19. novembra. Uradna poročila ruskega generalnega štaba priznavajo vsa poročila vodstva nemške armade, ki so se izdala meseca novembra. Priznavajo tudi, da so Nemci s svojim genialnim umikanjem otežkočili rusko prodiranje in da se je nemška ofenziva zopet uspešno pričela.
RUSKA URADNA POROČILA O NJIHOVEM VELIKEM PORAZU.
PeterburR. Veliki generalni štab je objavil 17. novembra sledeče poročilo:
Po bojih meseca oktobra na cestah v Varšavo in Ivangorod, ki so se končali z našo zmago, sc je začel sovražnik umikati na svojo mejo. Na tem umikanju je uničil brez prizanesljivosti železnice in ceste. Nemci so razstrelili vse kolodvore k njim spadajoča poslopja zažgali in uničili vse vodne stolpe, vodovode in železniške tire. Na križališčih so bile železnice tako raz dejane, cla smo morali nove tračnice položiti. Razstrelili so vse mostove, vodovodne naprave, da bi nam onemogočili hitro popravo. Na cestah so razstrelili vse mostove; ceste same so izkopali. Razrezali so brzojavne žice in podrli drogove.
Vse to je paše zasledovanje resno zadrževalo; vsled tega se je posrečilo sovražniku na levem bregu Visle počasi iz ozemlja naših operacij se umakniti in se približati svojemu ozemlju. Ko so Nemci to nalogo izvršili, so izrabili celo omrežje železnic, da so svoje močne čete na severu po najhitrejši poti proti našemu desnemu krilu zbrali. Sredi novembra smo nemško ofenzivo začutili v okolici med Vislo in Warto. Ta ofenziva je prinesla k bojem, ki se sedaj vrše na črti: Plock, Lentčitje, Puncioff.
London. Oficiozni ruski viri poročajo z dne 17. novembra: Nemci so zadnji teden mecl četrtkom in nedelio svojo glavno moč pri Virba.llen vrgli od levega na desno krilo; boji so tukaj še neodločeni. Na jugu mazurskih jezer so Nemci poskusili hud sunek. Ampak žalibog da imajo tukaj silne šanse. Povsod so nasuli mine in sploh Rusom velike ovire pripravili. Potem imajo težke topove, ki jih imajo, več in
Doljše kakor Rusi. Nemška glavna sila je med Soldau in Neidenburg. — Ko se je zadnji četrtek boj začel, so podvzeli Nemci na celi 40 milj dolgi fronti na črti Vlo-clavek—Rypin napad z namenom Ruse obkoliti. Boj ie bil zelo težak zaradi drugega napada Nemcev na črti Konin—Pys« dry v smeri proti Kutno,
V teh dveh poročilih sicer Rusi molče o svojih porazih. Ampak iz vsega se razvidi, da skušajo Rusi javnost polagoma pripraviti na to, da so bili hudo poraženi kljub svoji veliki premoči. V teh poročilih se samo opravičujejo in naštevajo vzroke poraza.
Največji pomen tega poraza je ta, da je ruski strah precej ukročen.
NEMŠKI GLAS O POLOŽAJU NA FOLJ. SKEM.
Berolin, 20. novembra. (Kor, urad.) »Berliner Tageblatt« piše med drugim o vojnem položaju na Poljskem: Jasno se kaže v tem delu boja na Poljskem sodelovanje avstro-ogrske armade, ki je zopet dokazala svojo neomajno bojno moč. Ni nobenega dvoma, da ima Avstro-Ogrska v svojem požrtvovalnem upiranju proti ruskim napadom vedno celotni položaj pred očmi, da se ne spušča na drugače zaželje-ne stranske operacije v lastni deželi, da ne kruši svojih moči, ako je treba s skupnim delom pripraviti in doseči kak velik uspeh. Res je, da so boji v Karpatih trenutno podrejenega pomena. Na Poljskem se bo odločila usoda glavne ruske armade bodisi prej ali slej.
RUSKI VOJSKOVODJE.
1. armada: General konjenice pl. Ren-nenkampf, rojen leta 1854., protestant. —■ 2. armada: General konjenice Suchomli-nov, rojen leta 1848., grški katolik. — 3. armada: General infanterije Russki, rojen leta 1854., grški katolik. — 4, armada: General pehote baron Salza, rojen 1. 1843., grški katolik, — 5. armada: General konjenice pl. Plehvve, rojen leta 1850., protestant. — 8. armada: general konjenice Brussilov, roje leta 1853., grški katolik. — 9. armada: General pehote Lešicki, rojen leta 1856., grški katolik. — 10. armada: General pehote pl. Sievers, rojen leta 1853., protestant.
PADLI POLJSKI LEGIONAŠI.
Krakov, 19. novembra. V bojih pri Ivangorodu so padli pisatelj Strenger, inženir Michalowski iz Radoma, gimnazijski profesor in pisatelj Krajewski iz Lvova in
Sle iz volne.
Tovariš zasadi prijatelju na gomili v tujini križ.
Posestnica Oset v Hrušovcu pri Sv. Juriju ob juž. žel. je dobila iz Galicije dopisnico, pisano dne 18. oktobra, Velecenjena gospa! Ko je tudi mene, Vam nepoznanega, privedla pot na bojišče, smo mimogrede našli veliko naših srčnih, a ponesrečenih ■vojakov. Dolžnost moja je, da Vam sporočim, da se je nahajal med ponesrečenimi tudi g. Ivan Oset. Ker ni imel drugega pri sebi kakor dopisnice od svojih, sem jih vzel jaz, katere Vam naknadno pošljem. Na mojo željo je naša stotnija zagrebla nesrečnega, a častno padlega sina domovine v okope, narejene od sovražnika. Bil je častno, po vojaško blagoslovljen od našega duhovnika in položen potem k večnemu počitku. Zraven njega leži neznan korporal istega polka. Ker Vam sedaj ne smem povedati kraja, kjer leži Vaš sin, Vam to pozneje sporočim. Napravil sem mu križ na gomili in zapisal njegovo ime nanj, Bodite potolaženi, kajti veliko jih je, k o ji bolečine za padlimi z Vami vred trpe. Zadnje njegovo pismo je z dne 9. oktobra, ki se nahaja pri meni, v katerem pa sam napoveduje mogočo nesrečo, sklepajoč iz sanj. Vsa ta pisma Vam pošljem prilično. Bog z Vami! Nc žalujte! Pokopan je bil dne 14. oktobra 1914 zjutraj ob 3/l na 11. uro.
Ganljivo pismo iz ruskega ujetništva.
O Alojziju Polhu so poročali listi, da je padel. Njegov brat pa je prejel sledeče iz Moskve datirano pismo z dne 8. oktobra 1914: Dragi brat! Draga družina! Predragi stariši! Naznanjam vam, da sem sedaj v drugi bolnišnici in da se mi je rana poslabšala. Odteklo mi je veliko krvi in gnoja in vode vmes. Morda mi ne bo več dolgo živeti. Upanje imam v Boga še vedno, da bom še videl ljube domače kraje. Ranjen sem bil dne 26. avgusta. Že 42. dan sem na postelji. Ako bi bil vedno v eni bolnišnici, bi bil morda že ozdravel, ali vožnja me je poslabšala. Ranjen nisem bil hudo, ali kri in gnoj sta mi uničila nogo: 40 dni se cedi kri iz noge. Naj se zgodi božja volja. Morda so to moji zadnji pozdravi. Sprejmite mnogo poljubov in mnogo gorečih pozdravov — vsa družina in sorodniki in vsi domači fantje in dekleta od v voljo božjo udanega Alojzija Polha. Še en poljub vsem! Z Bogom, z Bogom, z Bogom, ljubi moj domači kraj! Če se ne vidimo, se bomo videli gori. Sprejmite še poljub in mnogo gorečih pozdravov, Ako sc več ne vidimo, ne žalujte. Morda pa me ljubi Bog še ohrani pri življenju in se še vidimo. Z Bogom, ne žalujte! — Alojzij Polh, Moskva, Nikolajska kasarna 442.
Krogla skozi usta.
Iz Št. Ilja v Slov. goricah sc nam poroča: Tukajšnji mladi posestnik Peter Nieder!, ki se je šele lansko leto poročii, je došel pred kratkim kot ranjenec domov iz ruskega bojišča. Služil je pri 47. pešpolku. Pri Grodeku ga je dne 9. septembra zadela
ruska krogla od zadaj v glavo. Krogla si je izbrala svojo pot skozi čeljust in usta na prosto. Niederlu je krogla na tem potu brez njegovega in zobozdravniškega dovoljenja izdrla štiri zobe. Niederl je kroglo takorekoč pljunil iz ust. Odtrgala mu je tudi košček jezika. Rana se mu je dobro zacelila, ker so ruske krogle zelo šilaste in mesa ne raztrgajo močno. Ko se je Niederl pripeljal v Št. Ilj, je bila njegova prva pot v cerkev, kjer sc je v pobožni molitvi zahvalil za rešitev.
Duhovnik šofer ministra — socialista.
Iz Bordeauxa poročajo, da ima minister Julij Guesde, znani revolucionarni socialist, za šoferja bivšega prvega vikarja župnije Sv. Bruna v Bordeauxu, abeja Du-ponta, ki v odmorih na avtomobilu pridno prebira brevir.
Kako so kopali krompir med nasprotnimi okopi.
Budimpešta, 14. novembra. »Pesti Hirlap« priobčuje z bojišča del^ pisma, ki ga je poslal praporščak Edgar S. prijatelju v Vel. Varadinu. Med drugim piše: ...Ko so naši honvedi ležali v strelskih jarkih, se jim je vzbudila želja po pečenem krompirju. Med našimi in sovražnikovimi strelskimi jarki se je razprostirala dolga njiva krompirja. Kar reče neki podčastnik fantom: »Dečki, za večerjo pa bi pečen krompir ne bil slab!« Takoj sc je oglasilo več vojakov. Eden je dejal; »Gospod četovou.-ja, ali bi poln nahrbtnik zadostoval?« No, da na kratko povem, zvečer sta lezla dva honveda na krompirišče; kmalu «o jimA
sledili še trije, potem pet in nazadnje še deset. Oboroženi so bili samo z infante-rijskimi lopatami. Po vseh štirih so se plazili, dočim si ostali tovariši niso upali dihati, pričakovaje, kaj se bo zgodilo. Kakor en mož so bili pripravljeni, da, če treba, rešijo tovariše z naskokom na sovražnika. Minilo je nekaj strašnih trenutkov. Kar zapazijo, da prileze tudi iz ruskih jarkov osem do deset mož z lopatami. Kaj bo zdaj? Tudi Rusi so se plazili proti njivi. Previdno, pozorno, plaho! Na eni strani so honvedi, na drugi pa Rusi grebli krompir. Lahko si misliš, s kakšno razburjeno radovednostjo so naši pričakovali, kako se reč dalje razvije. Počasi so se eni približali drugim. Pa vidimo, kako se uljudno pozdravijo, — in honvedi ter Rusi so se mirno umaknili s krompirjem v okope. NI minilo pol ure, kar se je vnelo med obema rojnima črtama najljuteje streljanje.
Najglasnejši »ura!« na sveto.
»Norddeutsche Allg. Zeitung« poroča, da je cesar Viljem ukazal, da so vsi vojaki nemške fronte v Belgiji in na Francoskem dne 6. novembra ob pol treh popoldne zaklicali v proslavo uspeha nemškega brodovja ob Čilski obali istočasno glasen »ura!« ter zapeli od Severnega morja do Švice: »Deutschland, Deutschland flber alles!« Francozi so mislili, da je to znak enotnega napada ter začeli streljati. Neki nemški stotnik je nato stopil iz strelskega jarka ter Francozom pojasnil potem teg«1 nenavadnega »ura!«
frofesor kmetske akademije D u b 1 a n y. adli junaki so vsi pripadali poljski legiji.
KRAKOV.
Krakov, 18. novembra. Stara poljska prestolica Krakov tvori še zdaj središče intelektuelnega življenja poljske družbe. Mesto je bilo radi važne lege izpremenje-no v močno trdnjavo, ki je sposobna tudi za velike vojaške akcije. V mestu zdaj civilistov ni videti, pač pa zato tem več častnikov in vojakov. V obližju vojašnic je osobito vrvenje živahno. Zjutraj in zve-er je mesto popolnoma mirno. Mnogokrat se čuje ropotanje aeroplanskih motorjev, ki od petka naprej vedno letajo nad mestom. Ker je nekaj časa obstajala nevarnost, da bi primanjkovalo mleka, je vladni komisar profesor dr. Julij Nowak pre-skrbel potrebno preskrbo z mlekom. V mesto so tudi iz krakovske okolice prignali nad 250 krav mlekaric. V parku, kjer se je priredila svojčas arhitektonična razstava, so priredili mestno pristavo. Bike plemenjakc so nastanili v ložah mičnega poletnega gledališča. Občinska komisija je nakupila krave za povprečno ceno 400 K. Mleko iz mestne pristave se prodaja v mestnih mlekarnah. Krmo za preživljenje krav donašajo za daljšo dobo na vojaških vozovih iz okolice. Potrebne kravje hleve so zgradili vojaki. Trgovine za prodajo živil so vsled ukaza vojaških in mestnih oblasti zaprte. Izvzete so mlekarne, ki so odprte od 7. do 11. ure dopoldne, Gostilne, kavarne in slaščičarne so odprte od 2. ure popoldne do 9. ure zvečer. Vsi civilisti se morajo izkazati z izkaznicami, da smejo neovirano hoditi po mestu. Oblasti so izdale maksimalne cene živilom, da se prepreči draginja. Prekoračenje cen se strogo kaznuje. Vladni komisar Nowak je izdal tudi nove zdravstvene predpise glede na preprečenje nalezljivih bolezni.
RUSI ODPOŠILJAJO VLAKE IZ GA-LICIJE V RUSIJO.
Dunaj, 19. novembra. (Kor. urad iz vojnega časnikarskega stana.) Po zanesljivih poročilih iz tistih iz po Rusih zasedenih delov Galicje pošiljajo Rusi cele železniške vlake z vrednostnimi stvarmi v Rusijo.
BOJI PRI ČRNOVICAH.
Dunaj, 18. novembra. »Czerno-vvitzer Tagblatt« 14. t. m. piše: V četrtek 12. t. m. so poizkusili Rusi zopet osbtreljevati naše mesto, a obstreljevanje je izpadlo žalostno za Ruse. Rusi so izstrelili 100, naši le 44 strelov. Naši topovi so gromeli od 1. do 2. ure popoldne in so zopet sijajno učinkovali. Med Šestimi ruskimi topovi sta dva nerabna — moštvo je bilo ubito, muni-cijski vozovi uničeni — en top je pa bil zelo poškodovan. Z ostalimi tremi topovi so Rusi bežali proti severu.
RUSKI ČASTNIK O RUSKIH VOJNIH CILJIH.
»Corriere d' Italia« objavlja pogovor svojega poročevalca z nekim ujetim častnikom, ki je z ozirom na Rumunijo izjavil: Rusi dobro vemo, da mislijo rumunski časopisi, da se borimo za Veliko Rumunijo. Pustimo jih govoriti! Toda, kadar pride veliki obračun, se bomo spomnili, zakaj smo pravzaprav zgrabili za orožje, Cilj Rusije je Carigrad! Mi potrebujemo prosto pot v Sredozemsko morje. Topot ne bomo napravili napake, da bi se na pol poti ustavili. Mi ne bomo ustvarili nobene neodvisne Velike Rumunije, nasprotno, prisilili bomo Rumunijo, da se ukloni našim aspiracijam na Carigrad.
PLAČA UJETIM ČASTNIKOM NA RUSKEM.
Peterburg. Izšel je carski ukaz, da se ima ujetim častnikom izplačevati naslednja letna plača: generalom po 1500, štabnim častnikom po 900 in višjim častnikom s fronte po 500 rubljev.
DOLOČILA O ZASEBNO PRAVNIH DENARNIH ZAHTEVAH V GALICIJI IN BUKOVINI.
Dnnaj. »Wiener Zeitung« priobčuje odredbo skupnega ministrstva z dne 19. novembra 1914., s katero se premi-njajo določila o roku zasebno pravnih denarnih zahtev napram dolžnikom v Galiciji in Bukovini.
SMRT NEMŠKEGA GENERALA.
Berolin, 20. novembra. (Wolfov urad. — Veliki glavni stan.) Generalni stanovanjski mojster, generalni major pl. Voigts-Rhetz je v noči od 18. na 19. novembra nepričakovano umrl zadet od srčne kapi. Njegov naslednik še ni določen.
NemSKe bojne ladje obsireiiujejo Liro.
Berolin, 19. novembra. Dne 17. novembra so deli naših vzhodno morskih si! zaprli vhode libavskega pristanišča s potopljenimi ladjami in so naše ladje obstreljevale vojaško važne stavbe. Torpedovke, ki so vdrle v notranje pristanišče, so dognale, da se sovražniko-
ve bojne ladje niso nahajale v pristanišču.
Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke.
Berlin, 19. novembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Ruski mornariški štab objavlja sledeče poročilo: 17. novembra je priplulo pred Libavo nemško brodovje, ki sta je sestavljali dve križarki, deset torpednih rušilcev in več pomožnih križark. Nemci so iznova obstreljavali mesto in pristanišče. Na več krajih je gorelo. Iz Stockholma se poroča »Lokalanzeigerju«: Iz Wisbyja na Gotlandu se brzojavno poroča, da se je včeraj popoldne ob 4. uri čulo na vzhodnem obrežju Gotlanda izredno silovito gromenje topov z morja. Sodi se, da ste se pri Gotlandu spopadli nemško in rusko bojno brodovje. Zdi se, da se je vodil prvi del boja z zelo velikimi topovi, pozneje so se rabili manjši ladjini topovi. Ko so topovi neprestano eno uro gromeli, je nastal odmor, ki je trajal četrt ure; nato se je obnovilo streljanje, ki je trajalo do pozne ure zvečer.
XXX
Gotland je švedski otok, ki je približno 100 km oddaljen od švedskega obrežja, kakih 150 km od Libave v Baltiškem morju. Na zahodnem obrežju leži glavno pristanišče mesto Wisby, na severnem rtu se nahaja strategično važen močno utrjen pristaniški kraj Farfisund. Na vzhodnem obrežju leži močna trdnjava Slite.
Naši uspehi v Srbiji.
Graški listi poročajo z južnega bojišča: Naše čete prodirajo ob Savi neprestano naprej. Srbi so bili prisiljeni, da so zapustili svoje prve obrambne postojanke. Z Donave obstreljujeta monitorja »Ens« in »Szamos« srbske postojanke; ostali monitorji podpirajo čete, ki prodirajo ob Savi. Radi min je položaj monitorjev jako težaven. Naše čete so zasledovale Srbe 7 kilometrov daleč, ko so zavzele Valjevo; nato se je odtrobilo ter se je dovolil četam dvadneven počitek. Srbska glavna sila je bežala čez Kolubaro proti Arangjelovcu, kjer se nahajajo pripravljene postojanke. Druga srbska kolona beži v neredu na cesti proti Gornjemu Milanovcu. Južno od Valjeva pri Mionici so zaplenile naše čete velik del srbskega trena. Naše čete vporabljajo počitek za novo grupacijo.
SRBI BEŽE PROTI ARANGJELOVCU.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 19. novembra. »Az Estov« poročevalec piše dne 18, t. m.: Valjevska bitka je tako po svojem obsegu kakor po našem uspehu veliko večjega pomena, nego se je moglo izprva presoditi. Vse posameznosti še niso znane, ker so si čete stale nasproti v izredno razsežni fronti, vendar se di iz došlih poročil sklepati, da so Srbi doživeli take poraze, ki presegajo vsako pričakovanje. Njihova brambna sila pred Valjevom kljub skoroda nepremagljivim brambnim postojankam ni bila več ona žilava, elastična, pogumna, do zadnjega diha boreča se armada, kakor smo jo bili spoznali v bojih — vsekakor le posameznih — tekom zadnjih treh mesecev. Že leta pripravljene, ojačene postojanke pri Valjevu bi bile nudile armadi, ki bi jo navdajalo bojno navdušenje, neprodirno bramb-no črto. Tako pa smo izkusili, da je srbska bojna moč utrujena, da je dolga vojna, zlasti pa devetdnevna bitka, ki se je vršila pred odločitvijo pri Valjevu, oslabila prožnost srbske armade, k čemur je še posebno pripomogla okolnost, da raztrgani in v manjših četah bežeči srbski armadi nismo nikjer dali časa, da bi se zopet | zbrala. Naše čete so preganjale bežeče Srbe 7 km iz Valjeva naprej. Jedro srbske armade je bežalo čez Kolubaro na vzhod proti Arangjelovcu. Naš vojni plen je tako velik, da srbska armada teh izgub ne bo mogla več nadomestiti. Najdragocenejši del plena so številni topovi sistema Schneider-Creuzot, ki so popolnoma nepoškodovani prišli v našo posest z municijo vred. Tudi strojne puške so popolnoma nepoškodovane ift streljiva je naravnost ogromno veliko. Naše čete so blizo Mionice, južnovzhodno od Valjeva, zajele tudi veliko bežečega trena.
IZ OBBENOVCA PROTI BELGRADU.
Graški listi poročajo: Naše čete korakajo iz Obrenovca ob Savi proti Belgradu.
NEMŠKI GLASOVI O ZMAGAH NA JUGU.
Berolin, 20. novembra. (Koresp. urad.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Udarec za udarcem so prizadele avstro-ogrske čete sovražniku na jugu. Nobene težkoče, ki se jih mora v tamošnji pokrajini upoštevati, niso mogle ustaviti prodirajoče čete Avstro-Ogrske. V zmagoslav-slavnem prodiranju je bil pobit sovražnik ob Drini in zmaga se je ponesla globoko notri v nasprotnikovo deželo. Tukaj kakor
povsod se bore avstro-ogrske čete s sijajnim pogumom in neomahljivo vztrajnostjo in junaštvom.
BOLGARI O NAŠEM PRODIRANJU V SRBIJO.
Sofija, 20. novembra. (Koresp. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« piše: Prodiranje avstro-ogrske armade v Srbiji napravlja na vse politične in parlamentarne kroge trajen vtis. Splošno se pojavlja prepričanje, da bo poraz Srbije prinesel temeljito spremembo v položaju na Balkanu ter provzročil dogodke velike daleko-sežnosti. To tvori edino snov razgovorov v kuloarjih sobranja, čegar seje se vrše pod vtisom zmage pri Valjevu.
15.000 VALJEVSKIH BEGUNCEV V SKOPLJU.
Iz Sofije se poroča 17. t. m., da je v Skoplje pribežalo 15.000 beguncev iz Valjeva, ki so vsi v bednem stanju.
ANGLEŠKI RDEČI KRIŽ V SRBIJI.
Solnn, 19. novembra. (Kor. urad.) Dva oddelka angleškega Rdečega križi, ki štejeta 54 oseb, sta od tu odpotovala v Srbijo.
GENERAL STEPANOVIČ PRED VOJNIM SODIŠČEM.
Graškim listom se poroča iz Budimpešte: »Az Est« je izvedel iz Met-koviča, da svoječasno poročilo, da je vrhovni poveljnik srbske armade pri Šabcu, general Stepanovič, po tamo-šnjem srbskem porazu izvršil samo-umor, ni bilo resnično. General Stepanovič je bil marveč po porazu odpoklican nazaj v glavni stan, kjer mu je princ Jurij naznanil, da pride pred vojno sodišče.
ŽELEZNICE V BOSNI POPRAVLJENE.
Cenzurirana »Bosnische Post« poroča: Potem ko so bili Srbi in Črnogorci iz dežele pregnani, so se nemudoma začele popravljati železniške proge, ki jih je bil sovražnik poškodoval. Najbolj poškodovani so bili trije mostovi, ki so jih bili Srbi z dinamitom razstrelili. Dva mostova sta bila v najkrajšem času popravljena, znatnejše poškodovanega velikega mosta pri Rakiti pa ni bilo mogoče tako hitro popraviti ter se je promet vršil potom prestopanja. Sedaj je pa tudi ta most popravljen in železniški promet preko mosta se že več dni neovirano vrši.
SRBIJA SKLENE SEPARATEN MIR?
Zilrich. »Perseveranza« piše, da bo Srbija primorana skleniti najbrže separaten mir, ker ji ne moreta ne Anglija, ne Francija pomagati.
X
X
RAZMERJE MED BOLGARIJO IN SRBIJO.
Srbi izzivajo Bolgare.
Sofija, 19. novembra. (Koresp. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Stališče, ki je zavzema oficiozno srbsko časopisje, in predvsem vladno glasilo »Samouprava«, katera pod vodstvom notranjega ministra nekaj časa sem zelo izziva Bolgarijo, provzroča najživahnejše ogorčenje. Politični krogi so vzljučeni. Cinična pisava inspiriranih srbskih listov, ki se pojavlja v tistem trenutku, ko doživlja srbska armada poraz za porazom, dovolj kaže, da so Srbi nepoboljšljivi.
Sofija, 19. novembra. (Koresp. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Vodilni odbor narodne zveze objavlja izjavo, da more edino vlada razsojati in sama izbrati tisti čas, ko bo kazalo, da se zasede Makedonija in da ne smejo vplivati na njo shodi ali javne izjave.
RDIDDDlIO.
GOVOR RUMUNSKEGA KRALJA FERDINANDA.
Budimpešta, 19. novembra. Iz Budimpešte se brzojavlja: Ktalj Ferdinand je sprejel pred nekaterimi dnevi deputacijo bukareških vseučiliških profesorjev, ki so mu izročili spomenico s prošnjo, da naj poseže Rumunija aktivno v mednarodno politiko. Kralj se je zahvalil deputaciji in izjavil: Prešinja nas vse važnost časa, v katerem živimo. Čimbolj kritičnejši preobrati so pred nami, timbolj moramo biti pozorni. Vsi odgovorni činitelji čuvajo z največjo skrbjo, a tisti, ki, kakor jaz, poznajo od blizu razmere, nosijo največji del odgovornosti. V danem trenutku morajo postopati še z večjo previdnostjo, ker bi vsaka napaka lahko provzročila največjo nesrečo naši deželi.
NOVI RUMUNSKI MOŽ — PRIJATELJ AVSTRIJE.
Bukareit. V tukajšnjih parlamentarnih krogih se govori, da bo znani rumunski državnik Peter Carp stopil na čelo vlade. Zadnje dni, da je bil večkrat sprejet v avdijenci. Carp je znan prijatelj Avstrije in Nemčije.
VEČURNI ROMUNSKI MINISTRSKI SVET.
Bukarešta, 19. novembra. Sinoči je zboroval več ur ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri.
Vsia a v južni A riki se M
Rotterdam. Iz južne Afrike poročajo, da je polkovnik Moritz zopet zdrav in da se je že bojeval v bitki pri Schuitdrift na severo-zahodu kolonije Kap z angleškimi četami. Oba nasprotnika sta nato sklenila 24urno premirje, med katerim so skušali Moritza pregovoriti, da bi se udal. Pogajanja so ostala brezuspešna.
Amsterdam, 19. novembra. Nasproti angleškim pomirjevalnim poizkusom poroča nizozemsko časopisje, da se med Buri vstaja močno razširja. Afrikanci v Kap-koloniji se pridružujejo Burom v Oranje-državi in v Transvaalu.
Rotterdam, 19. novembra. Nizozemske tvrdke v Kapstadtu poročajo, da po-Ijjuje Dewet skoraj 100.000 Burom. V Oranje-državi se povsod ustanavljajo bur-ske oblasti. Pretorio so burske rodbine večinoma zapustile.
GENERAL DE WET RANJEN.
Amsterdam. Po poročilih iz Preto-rije je bil general vstaških Burov, De Wet v zadnjih bojih lahko ranjen.
i
TITTONI NA POTI V RIM.
Genova, 17. novembra. Danes zvečer se je semkaj pripeljal s španskim parni-kom »Barcelona« veleposlanik TittOiu ter se podal ob 7. uri 25 min. v Rim. Vožnja iz Maržilije v Genovo je bila viharna. Pri Toulonu je »Barcelono« ustavila neka francoska bojna ladja. Na parnik je prišel francoski častnik, ki je veleposlanika pozdravil, nakar so ladjo izpustili ob dviganju zastav na francoski oklopnici v pozdrav.
BOLLATI NE POJDE V RIM.
Berolin, 18. novembra. Na pristojnem
mestu zatrjujejo, da vest o nameravanem potovanju berolinskega italijanskega veleposlanika v Rim, da bi se posvetoval z zunanjim ministrom Sonninom, ne odgovarja resnici, ker ni bil pozvan, da pride.
KAKO JE V LIBIJI T
Rim, 18. novembra. »Giornale dltalia« piše o priliki prihoda generala Ameglia v Rim, da je njegov prihod v zvezi z določitvijo podrobnosti za brambo italijanske naselbine. V Libiji sami, v kolikor je zasedena, ni nobenega povoda za vznemirjanje; gre v prvi vrsti za varnost karavan. Le od Derne, v okraju Tobruk, poročajo o nenavadno živahnem gibanju Beduinov. Kar se tiče zadnjega izlamskega pokreta, zatrjujejo, da veliki Senus še ni zapustil Cufre, vsled česar je potrebna večja pozornost z italijanske strani.	. ;
Boji no ZUM.
Bitka v zraku. — Odbit francoski napad.
Berolin, 19. novembra. (Kor. urad.)' Veliki glavni stan, 19. novembra dopoldne.
Na zahodnem Flandernskem in na
severnem Francoskem je položaj neiz-premenjen. Neko brodovje nemških aeroplanov je prisililo med poizvedovalnim poletom dva sovražnikova bojna aeroplana, da sta se morala izpustiti na zemljo, enega je pa prisililo, da je padel na tla. Pogreša se en naš aeroplan.
V okolici Servona na zahodnem robu Argonov je bil z velikimi izgubami Francozov odbit silovit francoski napad. Naše izgube so bile majhne.
Najvišje vodstvo armade.
Ypern še vedno obstreljevan.
Kopenhagen. Angleški listi poročajo iz Flandrije, da Nemci neprenehoma napadajo, da imajo pa težke izgube. Ypern vsled obstreljevanja veliko trpi. Nekateri deli mesta so popolnoma porušeni.
Obrambni jarki v Flandriji.
Berolin. »Times« poroča iz Flandrije: Ceste so vsled zadnjega deževja v strašno slabem stanu. Nevarnost je tudi, da bi morali vojaki vsled neprestanega deževja jarke zapustiti. Stori se vse mogoče, da se vojakom stanje olajša. Kopljejo se posebni kanali, da se voda odteče; jarki so podprti s posebnimi koli. Na dno jarkov polagajo slamo in dračje.
Boji na francoskem bojišču. — Fran* cozl se umaknili Reimsu.
Amsterdam. Courant poroča. Francoska bojna črta pri Reimsu se je morala nazaj pomakniti. Med obupnimi boji Francozi mesto šc držo*
16511732
plenile 4 topove, en avtomobil, večje število konj, kakor tudi večjo množino živil. Ruske izgube so velike. Ostanek je pobegnil v redu proti Batumu. Turške čete, ki prodirajo v Zairbaidjanu, so se bojevale 16. t. m. z močnim ruskim oddelkom pri Sahnasu. Rusi so bili pobiti in so imeli med mrtvimi 2 časnika in 100 mož. Vodje perzijskih rodov, ki so bili doslej v službi Rusov, so se s svojimi rodovi pridružili turškim četam.
RUSKA POROČILA O BOJIH NA KAVKAZU.
Tiilis. Generalni štab kavkaške armade naznanja z dne 16. novembra: Po celi vrsti bojev v okolici Kčprikoja so naše ven potisnjene čete končno ugotovile raz-poredbo glavnih sovražnih čet. Ker so dobili Turki na obali pri Chuyskala, Erze-rum in Trapezunt znatna ojačenja, se umikajo naše čete med boji v gotove postojanke.
Haag. Iz glavnega ruskega stana kavkaške armade poročajo z dne 18. novembra: Naš nastop v smeri mesta Erzerum je končan. Namen je bil samo taktičen. V tisti smeri je napadla ena naših kolon levo turško krilo v zmagovitem boju. Neka druga kolona je zmagala v boju pri Enseranu: Pri Dajor-ju je zapodila naša kavalerija 4 kurdske polke v beg.
Na obali Črnega morja je bila turška ofenziva pri Liman-u odbita. Naše ladije so zadale Turkom težke izgube. Njih rezerve so bile uničene.
BOJI V EGIPTU.
Soiija, 19. novembra. Tukajšnje turško poslaništvo objavlja: Armada, ki operira proti Egiptu, izkazuje zopet znatne uspehe. Pričakujejo se še te dni odločilni boji z angleško okupacijsko armado.
MOHAMEDANCI SE DVIGNEJO.
»Wiener Allgemeine Zeitung« se poroča iz Dilsseldorfa, da prinaša »Rheinisch - Westf&lische Zeitung« naslednjo brzojavko iz Carigrada: »Terd-suinan-i-Hakikat« je zvedel, da sta medinski kadi in mufti mohamedon-skih obredov hanefitov, šafiitov in stražarjev Mohamedovega groba brzojavila semkaj, da se bo ljudstvo udeležilo svete vojske.
Druge vesti pa trdijo, da so se razni turški rodovi, ki so pod rusko oblastjo izjavili proti sveti vojski ter obljubili Rusiji pokorščino.
PERZIJA SE NE BO VOJSKOVALA.
Dunaj, 18. novembra. »Siidslavische Korrespondenz« priobčuje sledeče informacije iz Carigrada: Vkljub živahni proti-ruski propagandi perzijskih listov v Teheranu in lista »Haver« v Carigradu v zvezi s turškimi listi, se zdi, da se Perzija ne bo udeležila sedanje vojne, ker ni dovolj oborožena in bi mogla poslati na bojišče le s težavo komaj kakšnih 10.000 vojakov. To izhaja tudi iz komunikeja perzijskega poslanika v Peterburgu, ki vesti o turško-perzijski zvezi dementira kot neresnične in tendenciozne.
MOHAMEDANSKO NOVO LETO.
Dunaj, 20. novembra. (Kor. urad.) Mohamedansko novo leto se je včeraj tudi tu slovesno praznovalo. Za vojake mohamedanske vere je priredila vojaška oblast božjo službo, pri kateri je imel nagovor vojaški iman, ki je po-vdarjal, da se sedaj ne vrši več boj samo za ljubljenega cesarja, za domovino in za eksistenco, temveč tudi za mohamedansko vero. Ta vojna je prva sveta dolžnost mohamedancev, ki se bore ramo ob rami z Avstro-Ogrsko in Nemčijo proti sovražnikom izlama. Sveta vojna je napovedana in klicu kalifa mora slediti vsak mohameda-nec. Nagovor so sprejeli vojaki z veliko navdušenostjo ter zapeli cesarsko pesem.
valstvo v severni Albaniji, ki mu ne more odpustiti, da je vpostavil muslimansko vlado in nadomestil albansko zastavo s turško. Bati se je novih krvavih bojev v nesrečni Albaniji.
Razna poročila.
EVHARISTIČNA VOJNA BOŽJA SLUŽBA.
Dunaj. »Reichspost« poroča, da se je včeraj zvečer vršila v cerkvi sv. Štefana četrta evharistična božja služba, kateri je prisostvovalo kakih 10.000 mož, med njimi zunanji minister grof Berchtold in naučni minister vitez Hussarek.
SPOMIN RAJNI CESARICI ELIZABETI.
Budimpešta, 19. novembra. (Kor. urad.) Povodom imendana bivše cesarice in kraljice Elizabete so bile v celi deželi zaprte šole. Povsod so se darovale božje službe v spomin na visoko rajnico.
PRVI VELIKI SPREJEM V VATIKANU.
Rim, 19. novembra. 21. novembra letos obhaja sv, oče Benedikt XV. svoj 60. rojstni dan. Ob tej priliki se vrši v Vatikanu prvi veliki sprejem pod sedanjim papežem.
BAZOROŽENJE NEMŠKE KRIŽARKE »BERLIN«.
Berolin, 19. novembra. Z ozirom na razoroženje nemške križarke »Berlin« poroča »Lokalanzeiger« iz Kodanja: Na križarki »Berlin« se je pokvaril stro. Križarka se je zato odpeljala v Fjord Dronthein. Ker je pa Dronthein bojno pristanišče, so ukazale norveške oblasti, da se mora križarka razorožiti. Posadke križarke »Berlin« je štela 500 mož.
PROCES ŠVIHA.
Dr. Karol Šviha je pri najvišjem sodnem dvoru vložil ničnostno pritožbo proti razsodbi praškega deželnega kot kazenskega sodišča, s katero je bil odgovorni urednik »N&rodnih Listov« dr. S. Heller rešen obtožbe radi žalje-nja časti in oproščen. Razprava v tej pritožbi se vrši 17. decembra ob 10 .uri dopoldne pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju.
Volno posoiio.
Praga, 20. novembra. Pri Živnostenski banki so do včeraj podpisali nad 9 milijonov za vojno posojilo, Banka sama je podpisala 3 milijone.
Praga, 20. novembra. Kardinal knez in nadškof v Pragi baron dr. Skrbensky je skupno z metropolitskim stolnim kapit-Ijem pri Sv. Vidu v Pragi podpisal milijon kron za vojno posojilo.
Budimpešta, 20. novembra. Avstroogrska družba državnih železnic je na avstrijsko kakor tudi na ogrsko vojno posojilo podpisala po 1 milijon kron.
Dunaj, 20. novembra. Za vojno noso-jilo je podpisala pri zemljiškem kreditnem zavodu nadvojvodinja Marija Jožefa znatno vsoto. Tvrdka Scholler in Compagnie je podpisala 2 milijona.
Trst, 20, novembra. Tudi včeraj se je na razveseljiv način nadaljevalo podpisovanje za vojno posojilo. Tako je podpisala pri tukajšnji podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt, pri kateri se je do včeraj podpisalo 73/i milijona kron, paroplov-na tvrdka Trifkovich 400.000 K in baronica Ema Lutteroth 200.000 K. Pri Banci Commerciale Triestina, pri kateri se je do včeraj podpisalo 2% milrona, je med drugimi podpisal veletržec Maks Brunner na račun tvrdke Figli di Jakob Brunner 500 tisoč kron.
Nemd so še vedno na levem bregu reke Mose.
Basel, 18. novembra. Iz vesti, da so Francozi zavzeli prvo hišo v Chauvon-courtu, vasi na levem bregu Mose, med trdnjavo Parroches in St. Mihielom, izhaja posredno, da je ta točka leveča brega imenovane reke še vedno v bavarskih rokah.
Nemci podminirall francoske okope.
»Lokalanzeiger« poroča iz Genta: Pri vasi Chauvoncourt pri Ypernu so Nemci podminirali francoske okope. Nastala je strašna eksplozija, ki je razdejala francoske postojanke ln povzročila veliko žrtev. Nato so Nemci zasedli vas in bližnje kraje.
Podzemeljski predori na francoskem bojišču.
Haag. »Daily News« poroča: Nemci kopljejo od svojih obrambnih jarkov podzemeljske rove. Po daljavi 100 metrov izpeljejo rov zopet na zemljo, kamor privle-čejo strojne puške. Ti rovi so za zaveznike zelo nevarni. Večkrat se vname zanje srdit boj.
Napad na nemško stražo.
Rotterdam, 20. novembra, (Kor. ur.) >Niewe Rotterdamsche Courant« poroča iz Oostburga: Ker je bila neka nemška straža v Stoobruggeju napadena, so Nemci aretovali v Maldegemu 40 uglednih meščanov, baje kot talce za toliko časa, da se izslede krivci. Baje pogrešajo onega ali dva moža nemške straže.
Bojevali se bomo »po starem«.
Pariz. »Temps« vnrašuje, ali bi ne bilo koristno, če bi se vrnili k stari metodi vojskovanja: k obliki obleganja, k ročnim granatam, k boju na bHzu in s topovi 15 cm. Misel sama je morda čudna. Ampak res je, da se je ta stara metoda v Mandžuriji rabila in da so ored Sebastopoliem Francozi in Rusi puške proč pometali in začeli eden na drugega kamenje metati.
Afrfkanske fn indijske čete se odpošljejo z bojišča.
Pariz, 19. novembra. »Temps« poroča: Na severno Flandersko je bilo odposlanih 16.000 mornariških, pehotnih in teritorijalnih vojakov, da nado-meste afrikanske in indijske vojake, ki jih pošljejo nazaj, ker radi mraza v množicah umirajo.
Begunci na Holandskem.
Holandska vlada je prepovedala moškim belgijskim beguncem deželo v večjih četah zapuščati. Vlada je začela begunce uradno šteti. Dosedaj so jih našteli 110 tisoč. Belgijska vlada je peštnim telefonskim in železniškim uradnikom prepovedala povratek v Belgijo, pač pa to dovolila uradnikom notranjega, finančnega in poljedelskega ministrstva.
Kralj Albert — bodoči francoski kralj?
»Neue Freie Presse« noroča iz Gene-ve: Vplivni francoski rojalisti so z ozirom na to, da je pretendent vojvoda Filip Orleanski zgubil na Francoskem vse pristaše, sprožili misel, da bi sedaj belgijskega kra-/;'a Alberta sprejeli za kandidata na francoski prestol, o čemer se posebno pov-darja, da je krali Albert po materi pra-vnuk kralja Ludovika Filipa. V dunajskih diplomatičnih krogih pa ne verjamejo, da bi francoski rojalistični krogi resno mislili na kaj takega.
Angleži in Rosi pritiskajo no Bolgarijo.
Sofija. Vsled nevarnosti od strani Turčije pritiskata sedaj Sir Grey in Sazonov na Bolgarijo, da jo za trojni sporazum pridobita. Srbija naj bi bolgarski del Macedo-nije Bolgariji prepustila, Bolgarska naj bi pa svojo vojsko Rusiji dala na razpolago, da bi ž njo Dardanele zavzela. Izključeno pa je, da bi Bolgarija podpirala Srbijo v boju proti Avstriji.
GRŠKO-BOLGARSKI SPOR REŠEN.
Rim, 18. novembra. Semkaj je dospela vest, da se je obmejni spor med Grško in Bolgarijo sporazumno rešil z vojaške in diplomatske strani. Za sedaj se torej ni bati kakih komplikacij med imenovanima državama.
Turčija v vojski.
TURŠKO POROČILO O RUSKIH PORAZIH V BOJIH S TURKI.
Carigrad, 20. novembra. Iz glavnega stana poročajo: Že dva dni napada srdito naša armada rusko, ki je zavzela pozicije na črti Azab-Zazak-Khvetab ob meji. Z božjo pomočjo je zavzela naša armada v bajonetnem naskoku višine v okolici Aza-ba, ki jih fe imel sovražnik izredno močno Utrjene. Naše čete, ki nrodirajo v »meri proti Batumu so prizadele sovražniku 5e en velik poraz, zasedle postojanki Zazvot-lar in Kora, odvzele v Zazvotlaru Rusom «no zastavo, ujele 6 častnikov, med njimi nekega podpolkovnika in nekega kozaškega stotnika, kakor tudi 100 vojakov ter za-
Ameriške Cele na Kitajskem.
Frankobrod, 20. novembra. (Uradno cenzurirano.) »Frankfurter Zeitung« poroča na podlagi vesti v ruskih listih, da so ameriške Združene države izkrcale na Kitajskem vojake v varstvo železnice Mukden—Peking.
Potngaici Hranilo sneSki prekop.
Frankobrod ob Meni, 19. novembra. Atenski list »Embros« poroča: V Alek-sundrijo so došle portugalske čete, da branijo SneSki prekop.
Upor v Einasano.
Valona, 15. novembra. V Elbasanu je izbruhnil upor. Krvoločni Kjemil beg je zbral 2000 oboroženih Albancev, s katerimi namerava napasti Drač, podreti vlado Esad paše ter nato korakati proti Srbom. Bib Doda in njegovi Miriditi so na strani Esad paše, nasprotujejo mu pa mohamedanci, ki so nevoljni, ker Esad paša kaže svoje simpatije do Grške, ki je zasedla Epir. Nasprotuje mu tudi katoliiko prebi-
0 umorih kočilazev iela 1907.
Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je Aleksander Hamerle v kaznilnici v Kopru izpovedal, da je on v Trstu umoril leta 1907. kočijaže Praznika, Mohoroviča in Vidaua. Naj tu v kratkih potezah opišemo, kako so bili izvršeni ti trije skrivnostni umori. Kočljaža Frana Praznika, kateremu je bilo 46 let, so našli dne 9. julija zjutraj mrtvega na cesti pri Lovcu, par sto korakov od dvorca Revoltella. Imel je dve rani od kroglje iz revolverja, in sicer eno na tilniku, drugo poleg levega ušesa. Zvedelo se je, da je Praznika prejšnji večer ob pol 12. uri najel neki mlad človek na trgu pred vojašnico. Praznik je bil smatran za denarnega človeka. Policija se je na vse načine trudila, da bi izsledila morilca, a ves njen trud je ostal brez uspeha. Šest dni pozneje, in sicer dne 15. julija zjutraj so nagli na Proseškl cesti pod Kontoveljem mrtvega 291etnega izvoščka Antona Mohoroviča. Tudi njega je najel neki mlad človek, in sicer na velikem trgu pred kavarno Flora ter mu velel, naj ga popelje na Prosek. Mohorovič je imel pri sebi srebrno uro in zlato verižico, ki sta bili obe skupaj vredni komaj kakih 40 kron, a ko
so ga našli mrtvega, ni bilo več pri njem ne ure ne verižice. Tudi Mohorovič je bil ustreljen z revolverjem v tilnik. — Ta dva skrivnostna umora sta provzročila veliko razburjenje posebno pa med izvoščeki, ki niso hoteli po noči nikogar več peljati nikamor, drugače, da je sedel na kozla. Trud policije je tudi to pot ostal brez vsacega uspeha.
Minilo je pet mesecev, ko je bil dne 15. decembra zvečer ob 6. uri na cesti med Sežano in Opčinami na ravnotak način ustreljen 45letni openski izvošček Lovrenc Vidau, oče petih otrok; morilec mu je izstrelil najprej krogljo v tilnik, a potem drugo v desno sence. To pot so pa morilca videle razne priče, med temi posebno vdova umorjenega in pa gospa Brigita Dinkelsova, ki je stanovala v isti hiši kakor Vidau. Morilec je namreč prišel po Vidaua na dom. Ko je morilec ustrelil na nesrečnega Vidaua, so bili nekateri ljudje le kakih sto korakov daleč. Kolikor se spominjamo, je nekdo celo tekel za morilcem, da bi ga ujel, a ker mu je ta zagrozil z revolverjem, je dotičnik opustil to svojo namero. In tudi to pot ni mogla policija izslediti morilca, o katerem se je splošno sodilo, da mora biti kak blazen človek. Osebe, ki so videle Vidauovega morilca, so tudi to pot trdile, da je bil to mlad človek kakih 26 do 28 let. — Ha-merjeva starost, kateremu mora biti sedaj kakih 35 let, bi torej temu odgovarjala.
Dnevne novice.
-f Podpisujte vojno posojilo. Patri j otična dolžnost in čast vseh državljanov zahteva, da vsak po svoji moči podpiše vojno posojilo državi, ki se bo* ri za pravico. Naj vidi sovražnik, da vsi Avstrijci tekmujejo med seboj za slavno zmago avstrijske državne mislil
-f »Leonova družba.« Opozarjamo še enkrat, da letnina »Leonove družbe« znaša samo 6 Iv. Za to dobi vsak član za 1. 1915.: 1. »Cas«, ki bo izhajal kakor doslej po šestkrat na leto; 2. prvi zvezek Škrabčevih Izbranih spisov; 3. poljudno zgodovinsko delo kanonika dr. J. Grudna »Slovenski župani v preteklosti«; 4. sloveči roman Colomov »Lapalije«. Ker izide prvi zvezek »Časov« že o božiču in dotlej ne bo še mogoče organizirati poverjeništev, zato naj vsak, ki želi prejemati publikacije Leonove družbe, sporoči to na dopisnici na naslov: Leonova družba v Ljubljani. Naj bi se odzvali temu vabilu vsi izobraženi Slovenci. Kar je Mohorjeva družba slovenskemu ljudstvu sploh, to bodi Leonova družba slovenski inteligenci posebej.
-f Imenovanje. Vič. g. Jos. Plan-t a r i č , doslej župnik na Dobrovi, je bil imenovan duhovnim svetnikom in dekanom trebanjske dekanije.
+ Ban za vojno posojilo. Hrvatski ban baron Skerlec je podpisal 10.000 kron za vojno posojilo.
+ Odlikovanja. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila dr. iur. Rudolf Terstenjak, praporščak 16, pešpolka, in rač. podčastnik I. razreda 16, pešpolka A. Vidmaršič. — Zlati zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil asistenčni zdravnik v rez. dr. Franc Petek. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo so dobili nadporočnik 16, pešpolka Leon Rupnik, dodeljen generalnemu štabu, in stotnik 22. pešpolka Ludo-vik Kuralt. — Signum laudis z vojno dekoracijo so dobil; nadporočnik 3, polka cesarskih lovcev Alfonz Klobušnik, praporščak 2. bos.-herc. polka Franc Dvornik, fregatni poročnik Emil Domanjko, nadporočnik 78. pešpolka Konrad Breznik, stotnik 87. pešpolka Anton Kos, nadporočnik 8, poljskega topničarskega polka Valentin Čop. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda sta dobila častniški sluga Friderik Premrl pri 68. pešpolku in četovodja Rudolf Sever pri 8. brigadnem brzojavnem oddelku. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila pomorščak Fr. Dolenc in četovodja Gustav Dolinšek iz Hrastnika.
—	V Dalmaciji dobe dijaki čepice, da jih bo vsakdo spoznal, pozneje pa tud/ uniforme.
—	Ljudske šole v Ljubljani. Kakor ču-jemo, se prihodnji teden zopet prične pouk na ljubljanskih deških ljudskih šolah in sicer za vse šole na Ledini.
—	Nesreča z orožjem. Dne 17. nov. je na Bregu pri Komendi ustrelil gali«ki deček 11 letno Angelo Fendro igraje sc s puško dekličinega očeta.
—	Francozi so vrnili talce z Visa.
Reka, 18. novembra. Danes so prispeli semkaj iz Genove čez Trst župan z Visa Serafin Topič in ostali veljaki z imenovanega otoka. Še danes sc odpeljejo s par-nikom »Ungaro-Croate« v Split. Talci pripovedujejo, da so jih Francozi dne 3. t. m. posadili na francosko torpedovko, ki jih je odpeljala v Kefalonijo, opirališče fran-I cosko-angleškega brodovja. Tam so jih na I ukaz admirala izpustili in jim vrnili vojno
dačo. Neka francoska ladja jih je spremila na Malto, odkoder so jih prepeljali v Marzilijo, od tam pa v Genovo in Trst.
—	Oporoka češkega domoljuba. V
Olomucu umrli vpokojeni sodniiski svetnik Franjo Brdek je zapustil češki »Šolski Matici« 100.000 K. Bog daj prepotrebni »Slovenski Straži« sličnega dobrotnika. Narod mu bo ohranil večen spomin!
—	Od smrti vstali junak. Iz Stare- . ga trga se nam piše, da je iz ruskega ujetništva te dni pisal 2 in pol meseca pogrešani, ranjeni Janko Šumrada, trgovec v Starem trgu 17. pešpolka 10 stotnija. Nahaja se v ujetništvu v Sibiriji, kamor se je vozil 26 dni in leži neprenehoma.
—	Na severnem bojišču padel. Kakor se nam poroča iz povsem zanesljivega vira, je dne 9. septembra t. 1. padel na severnem bojišču pri Kamien-brodu okraj Grodek nadporočnik Emil Fink, sin pisarniškega ravnatelja Ivana Finka v Ljubljani.
—	Nemški častniki v Opatiji. Mi-nole dni je dospelo v Opatijo več ranjenih nemških častnikov na okrevanje. Med prvimi je prišel semkaj stotnik Reuss 18. bavarskega pešpolka, ki je bil ranjen na zapadnem bojišču in odlikovan z železnim križcem. Nemški častniki ne morejo prehvaliti nrirod-nih krasot in izborne oskrbe v Opatiji, ki jo nazivajo »Jadranski biser«.
—	Po preteku dveh mesecev se je oglasil s pismom iz ruskega ujetništva iz Kurgana v ruski Aziji, Alojzij Pu-šlar, 7. lovski bataljon, občinski odbornik v Dragi pri Višnji gori, ki je prišel Rusom v roke.
—	Kolera. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča: Dne 19. t. m. so bakteriogično konštatirali 3 slučaje azijske kolere na Dunaju, 1 slučaj v Thalerhofu pri Kalsdorfu na Štajerskem, 2 slučaja na Češkem, 29 slučajev na Moravskem, 5 slučajev v Šleziji in 18 slučajev v Galiciji.
Dve sestri zaporedoma umrli. Od Sv. Ilja pri Velenju se poroča: Dne 8. novembra je umrla Genovefa Sre-denšek, po dom. Jelenova; bila je 10. t. m. pokopana. Še tisti večer ji je sledila v smrti njena sestra Ana. N. v m. p.!
—	V izkazu izgub št. 61 se nahaja mrtev nadporočnik 85. pešpolka Bogu-mil Kodermann, v izkazu izgub št. 59 pa mrtev nadporočnik 36. pešpolka Julij Defranceschi.
—	V ruskem ujetništvu je rezervni poročnik 28. pešpolka Evgen Tujed.
—	Nesreča pri Cirkvenici. — Utonilo 8 oseb. Z jadrnico se je peljalo dne 17. t. m. 6 prebivalcev iz Cirkvenice na otok Krk, a radi močne burje se niso mogli vrniti. Šli so peš v Silo. kjer so najeli jadrnico, s katero jih je hotel njen lastnik Jurij Car s svojim sinom Ivanom prepeljati v Cirkvenico. Ko se je nahajala ladja že 25 metrov pred Crikvenico, jo je silovita burja vrgla na skalo. Ladja se je razbila, vseh osem oseb je zadlo v morje, kjer so utonili. Vojak, ki je stražil na bregu, je videl strašen prizor. Klical je na pomoč, neki parni čoln je hitro odrini na pomoč, a potegnili so iz vode le še 7 mrličev, 8 truplo je izginilo brez sledu.
—	Gospod Ljubiša Iličič, bivši prvi tenorist slovenskega gledališča, je angažiran za prvega tenorista v Karlovem gledališču na Dunaju, poje pod imenom Louis Illing, zdaj glavno vlogo v opereti »Poljska kri«.
—	Najvišje cene za moko, žito m krompir. »Neue Freie Presse« poroča dne 17. t. m.: Včeraj popoldne so odpotovali v Budimpešto sekciiski načelnik poljedelskega ministrstva dr. Seidler, sekciski načelnik trgovskega ministrstva dr. Mul-ler in drugi zastopniki teh oddelkov, da se posvetujejo glede uvedbe najvišjih cen za moko, žito in krompir.
—	Nesreče. 13letni posestnikov sin Jože Majde iz Dobrnič je padel pod voz
si zlomil desno roko ter se poškodoval na glavi, da mu je za dlan široko ogoljena lobanja. — Jože Drobnič, delavec lesne tovarne v Soteski, sc je ponesrečil v gozdu. Hlod mu je padel na levo nogo in mu jo stri. Ponesrečenca sta bila prepeljana v kandijsko bolnišnico.
— Pozor, županstva! Neka tržaška veletvrdka, ki ima s Kranjsko veliko trgovskih zvez, je sklenila poslati na Kranjsko kakih 300 kg žgane kave po 3 K kilogram. Kava je vseh vrst in prav dobra, le nekoliko zdrobljena, vendar niso sami drobci, marveč tudi cela zrna. Kava je namenjena za revnejše sloje in bi se oddala županstvom. Tista županstva, ki bi bila pripravljena kavo naročiti, naj to naznanijo na uredništvo našega lista in povedo, koliko bi je radi. Kava se pošlje na vsako železniško postajo.
Protestna noto nevtralnih umov.
Stockholm, 19. novembra. (Kor. ur.) Uradni list objavi zvečer francosko besedilo protestne note, ki jo gotovim vojskujočim se državam izroče vlade Švedske, Norveške in Danske. Protestna nota navaja kratko sledeče osobito važne točke: Mine se polagajo v morje na velikih trgovskih cestah, ne da bi se, kar so dolžni, ozirali na varnost mirne plovbe, vsled česar se povzroča izdatna škoda in izgubi veliko ljudi življenje. Znižala in omejila se je svoboda na morju in neizpremenljiva pravica nevtralnih držav, da uporabljajo skupne ecste. Na načela, ki so bila skozi stoletja merodajna glede na relativno in absolutno tihotapstvo kakor tudi načela o preiskovanju in o zaplenje-nju ladij, se več ne ozirajo, kar postavno trgovino znatno zakasnuje in povzroča škodo.
Francosko brodovje na jadranskem moriti brez moči.
Današnji graški listi priobčujejo naslednjo brzojavko z Reke: Na Jadranskem morju divja huda burja, da francosko brodovje ni za nobeno akcijo sposobno. Gosta megla zabranjuje, da francoske ladje ne morejo podpirati branilcev Lovčena, ki ga obstreljuje naša artiljerija. Na Lovčenu leži sneg do kolena, vsled česar se je položaj Kotorja izboljšal. Kavarna »Comercio« je zopet odprta in otvorila se je tudi takozvana vojna kavarna. Med upravnimi uradniki izvaja okrajni glavar Giuppanovic svoje posle, ki rešuje s pomočjo prostovoljne meščanske straže vse zadeve mesta.
Serravallovo že-ieznato Kina-vino
najbolj pripravno
kot darilo za
rekonvalescente
Od zdravnikov priznano in priporočeno krepilno sredstvo
Na prodaj v lekarnah.
t. Serravallo, TrstMovlje

Naročajte »Slovenca,,!
r-—i i-i r~i i—*~i r—-n i-i r-—i
V najem se odda s 15. decembrom dobro vpeljana
mesnica.
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod številko 3134.
Črno istrsko vino
priporočano za malokrvne, 3 litre 5 kron,
Bela „Bržanka"
3 litre 4 krone, oboje iranko in po poštnem povzetju. J. PANGERC, Dolina pri Trstu. 31 i;8
Zahvala.
3196
Povodom nenadomestljive izgube našega predragega, prerano umrlega sina, oziroma brata, gospoda
Joškota Jereba
slušatelja živinozdravniške visoke šole na Dunaju,
se iskreno zahvaljujemo vsem izrazom sožalja, zlasti pa prefastitim gg. duhovnikom iz Cerkelj in gosp. župniku na Sp. Berniku za njihovo požrtvovalno duhovno delo usmiljenja med in po bolezni, okrožnemu zdravniku g. dr. Mayerju, gg. zastopnikom Slov. katol. akad. društva „Dani^", posebno g. phil. Fr. Ks.
AKoblu^u za njegove tople besede ob grobu, nadalje slavnemu gimn. ravnateljstvu v Kranju, g. dr. S. Dolarju, g. dr. Iv. Preglju in njegovemu dijaškemn pevskemu zboru za lepe žalostinke, gg. dijakom iz Kranja, dgrovateljem krasnega cvetja in vencev in vsem drugim mnogošte-• vilnim udeležencem sprevoda.
Sp. Bernik, 20. novembra 1914.
Žalujoči ostali.
)©00©0O©6)0©<
Ovčjo volno
kupuje v vsaki množini in vsake vrste po najviš/i ceni in plača suho, lepo, belo, oprano do 4 K kg; črno , eno krono ceneje ANTON >g WERBOLE, Medija-Izlake.
!©©©©(
icicieieieicieieiv
1308
smre* ovih In Jelovlh hlodov proda žu«
panstvo na Jezerskem potom javne dražbe, ki se bo vršila dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne pri Štulerju. 3194
i-ir—n—ir—M-1!-n-II-1
3193
SivetDuna uojna.
Kljub sedanjim razmeram prodajam raznovrstno blago za dame, gospode in otroke, radi ogromne zaloge, po najnižjih cenah. — Novosti v konfekciji za dame In deklice. — Najnovejši kroji ln vzorci Športnih In drugih oblek, raglanov, zimskih sukenl, kakor tudt različnih koi.bnv ter modernih zimskih hlač. — Ogromna Izbir« različnih oblek sa dečke in otroke.
Ljubljansko, prej analeško skladišče oblek
O. Bernaicoič
LJubljana, Mesta! trg 5—6.

, SANATORIUM-EMONA I
1 ZA' NOTRATJJE^^i^^^^E: • BOLEZML /
J LtJUBLtJANA • KOMENBKEOA- ULICA- 4 \ SEP-ZDR/VMK: PRMARU • DR FR DERGANC I
3203
V cvetu let je preminul 15. novembra po dolgem trpljenju na svojem domu v Sp. Berniku pri Kranju
Joško Jereb
stud. med. vet.
in bil pokopan 1-7. novembra na domačem pokopališču.
Težko izgubo delavnega člana in ljubega nam prijatelja javljamo tem potom vsem tovarišem, gg. starešinam in bratskim društvom. Na Dunaju, dne 17. novembra 1914.
Slov. katol. akad. društvo „Danica".
A.&E. Skaberne, LjMiana, Mestni trg 10
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje	j
dlake in sicer: snežne kučme, sviterji, telovniki, triko-jopice, srajce,	j
in spodnje hlače, nogavice, sli perji, dokolenice, rokavice, različni	j
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd.	j
Odeje iz velblodje dlake.	Tetra perilo.	Spalne vreče.	|
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti.	J
Zunanja naročila 2815 obratno
Priporočamo domačo solidno tvrdko
IItSTgte. ll* I
Žalni klobuki vedno v zalogi
cene urez konkurence Velika zaloga damskih ln otroških klobukov g najnovejših oblikah vseh vrst ter športnih čepic Popravna se sprejemajo
Davka prosto 5 '/z 7o avstrijsko vojno posojilo iz leta 1914.
Podpisana zavoda imata
v nedeljo, dne 22. novembra 1914, od 9. do 11. ure dopoldne
odprte svoje pisarne v svrho sprejema priglasov za vojno posojilo.
HMm c.kr.pri*.ms* kreditnega moda za trgovino in obrt v Ljubljani. Ur.priv.spina prometna banka, podružnica Ljubljana, preja J.G.Maver.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
[Tlak: »Katoliške Tiskarne«.
Odeovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.