Odstop izvršnega odbora šahovskega društva Slovan Diw IJ. marcaseje izvršniodboršahovskega drušlva Slnvan sestalspredsed-nikom športfKga društva SLivan in ga seznanil s sklepom, ki ga jv odbor sogla-sno sprejel nekaj dni poprvj. Sklep navajamo dobesedno. »Člani izvršnega odbora šahov-skcgu društva Slovan smo nasestanku dne I. marca 1985 ugorovili nasled-nje: Od leta IV8J. koje drušlvo izgu-bilo prostore v KS Kodeljevo, ni bilo normalnih moinosii za društveno živ-Ijenje. To sianje se do danes ni spre-menilo. Entuziazem članov izvršnega odbora šahovskega društva je veči-noma zamrl, kerni bilo mogoce vzpo-staviti niti osnovne organizinmosti in so sefunkcije spremenile vformalnosl brez vsebine in akcij. Zato spn-jemamo nastednje sklepe: I. izvršni odbvršahovskega druš-tva Slovan se jv odločit za kolektivni odstop i 2. člani izvrinega odbora se izpi-šeju iz ŠD Slovan 3. vsi rekviziti ŠD Slovan se v naj-krajšem času predajo pristojnemu or-. ganu.« Poleg llanov izvršnega odbvra (predsednik Tomaž Mikac. podprcd- sednik MilutinSimonovič. v.d. taj-nika Miroslav Štruc in člonica Darja Gorjanc) so se iz kluba izpisali še šlirje drugi člani, lako daje nekoč tri-stočlanski klub praktično razpadel, saj je zainteresiranih članov verjetno prcmalo, da bi klub formalno lahko še obstajal. Zakaj je razpadlo šahovsko druš-ivo Slovan? Po ustanovitvi leta 1978 je društvo doživeto silovil vzpon. Uspehi so se vrslili dnig za drugim in mnogi so pričakovali. da bo Slovan kmaht najboljši slovenski šahovski klub. Po odhudu izredno sposobnega predsednika Stankoviča pa so se stvari pričcle zapleimi. Skupina čla-nov je namreč nastopila Z idejo o raz-cepitvi klub/i. To so bili predvsem čiani »druge ekipe«, ki so hoieli ena-kopravno nastopati v ekipnih tekmo-vanjih in so zato ustanovUi svoj kliib, ki se danes imenuje'šahovskc drušlvo Kodeljevo. Cc upoštvvamo še pod-poro krajevnt skupnosii Kodeljcvo, latiko vidimo, kako lahkii lokalni in-teresi škodujejo splošnim. ŠD Kode-Ijevo je namrcč .- »blagoslovom« KS Kodeljevo leta 19X3 prevzdo v upo-rabo prostpre, ki ih je dn tedaj upo-rabljajo $D Slovan, pravnu for-malna plat tega pastopka pa je bila začinjena z zanimivimi podrobnost-mi, ki bi jih kazalu obdelati posebej. Tako od maja 1983 kltib nimaprv-storov. Vse do danes so si člani priza-devali urediti razmere. Ker pa po cni strani funkcionarji kluba niso imeli dovolj organizacijskih izkušenj Iza-radi težavnih razmcrpu se jjfi je lote-valo tudi malodušje), po drugi strani pa tudi ni bilo dovolj posluha s strani uslreznih urganov, je stanje pvstalo nevzdržno. Naj omvnini-fo težavno finančno stanjc drUŠtva'irikbi pbsfc* dico lega dejstvo, da saii&.ani Š[> Slovan nastope na vselt%rnirjih. razen v II. slovenski HgijMčevali /L svojih iepov! Takšnaprmsuje. milo rečeno, populnoma tuja pujmovanju amaterskega športa v samoupravni . socialistični družbi. Kljitb temu smo v ŠD Slovan vzgo-jili več kot desei mojstrskih kandida-tov, dva Ijubljanska prvaka, delav-skega prvaka Slovenije, nekaj naj-močnejših igralcev šahovskega druš-tva Kodeljivo —in še bi lahko našte-vali. Jasnoje, daje razsulo ŠD Slovan hud udarec ljubljanskemu in sloven-skemu šahu, saj sedaj delujejo v Ijub-Ijanski regiji le še trije klubi — Iskra, Domžale in ŠD Kodeljevo. Če k temu omenimo šc, da imajo izredno priza-devni člani ŠD Kodeljevo premaio niaterialnc pudpore fzato je njihov najboljši igralec prestopil k Domia-tam), vidimo. da se tudi v delovanju tega kluba kažeju elementi »slova-novsiva«, ki ne vbetajo nič dobrega. V interesu slovenskega šaha je, da ŠD Kodcljevo postane moian klub, loda zunanje okališčine ial kaže/u, da JirH to ne bo uspelo. Vpain, da se motim, toda če to drii, kje se bodo potcm organizirali odlični Ijubljansk amaterski čahisti, ki jih je dovulj zt dešrt klubov, ne pa za tri? Doslej j\ občina Ljubljana Mosie-Polje s svofi strani vdlično reševala ta problem., MIROSLAV ŠTRUC