•o = %-V. v- S. % %
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nA ]a
Abb. postale I gruppo	” CiCDH oU llF
Leto XXVH. St. 70 (7858)
TRST, sreda, 24. marca 1971
PRED URADNIM OBISKOM^ JUGOSLOV. PREDSEDNIKA V ITALIJI
Titova izjava o odličnih rezultatih sodelovanja med Italijo in SFRJ
Predsednikov intervju po italijanski TV - Intervju predsednika vlade Colomba z jugoslovanskimi novinarji - Topel pozdrav italijanskih partizanov «znanemu voditelju odporniškega boja»
RIM, 23. — Predsednik Jugoslavije Josip Tito .je dal italijanski te-fevizjjj daljši intervju med sinočnjo zanimivo oddajo «Jugoslavija da-
tos*.
Tito .je najprej govoril o jugoslo-v®oski poti v socializem ter je ®0enil načela, ki so vodila jugo-s*ovanske komuniste že v razdobju drugo svetovno vojno ter na-J* orisal osvobodilni boj jugoslovanskih narodov.
Menim, je nadaljeval Tito, da je "tovnost nevezanih držav sedaj še potrebna, saj je treba dati jasne odgovore na mednarodna poučna vprašanja, pri čemer morajo Upožtevati vse negativne ele-blokovskega sistema. Mi ne “"Padamo nobenemu bloku. Jugo-"Svija je nevezana. Mi smo med jjjntiv državami, ki predstavljajo ve-človeštva. Več kot dve tretjini pav na svetu je izven blokov. Ni-■*js>r ne moremo pristati, da o u-I® človeštva odloča ozek krog, J* 'nanj pa lahko pristanemo, da Jaočajo samo velike sile. Mislim, mora človeštvo usmeriti k iz-Sjanju načel atlantske listine in smo Potrdili in po-®bili na konferencah v Beogradu, Kairu in pred kratkim v Lusa-? j* menim, da na ta načela pri-^lajo tudi nekatere države, ki blokih ter velik del javnega jj®nja po vsem svetu.
Jja drugo vprašan.je, ki se je najelo na položaj na Srednjem vzho-Jjj.je Tito dejal, da smo v slepi I J® zaradi zadržanja Izraela in da j. |Njba sprejeti učinkovitejše ukre-j J" Treba je čuti ne samo glas ne-Cjnih držav in onih, ki podpirajo jj^bce, temveč tudi drugih. Ve-
^ 33
morajo zavedati, da lab-
%
i Položaj povzroči še širše spopadi kot si jih lahko zamislijo. "Pdnje vprašanje se je nanašalo ? njegov obisk v Italiji, na kar odgovoril, da gre «rad in z L*?* * * * voljstvom v Italijo,* s katero 'Jteio že veg iet Vezi koristnega SjPodarskega sodelovanja in med-r°inega političnega razumevanja, j ^sodelovanje je že dalo v obeh Ivah odlične rezultate. Sodelova bled njima je na načelu koeksi-l^e. Tito je dejal, da sta Jugo-l^ia in Italija dali klasičen pri-kakšni morajo biti odnosi med lavami z različnim socialnim u Skm in je zaključil, da je pre-I j-an, da bo obisk ter razgovori lj|®®dsednikom Saragatom in dru-vidnimi italijanskimi osebnost-irj^lo koristni za nadaljnji razvoj yp*ovanja med obema državama. l**žavno združenje italijanskih hJ^Pnov ANPI je danes izdalo katerem pravijo, da •vija obisk Tita obisk držav-
v,„
nika bližnje in prijateljske države poleg tega tudi obisk starega partizanskega poveljnika in najbolj znanega voditelja osvobodilnega boja. Ta obisk bo italijansko prebivalstvo spremljalo prijateljsko in z veliko simpatijo, pri čemer se bo spomnilo na tisoče italijanskih partizanov, ki so se borili skupaj z jugoslovanskimi partizani.
V poročilu italijanskih partizanov se nadaljuje, da so mnenja, da gre za obisk, ki ima globoke korenine v skupnih idealih odporništva proti nacizmu, kadar so se borili, da izženejo tujca, istočasno pa tudi da odločno prenove stare politične, socialne in gospodarske strukture.
BEOGRAD, 23. — Danes .je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik republike Tito v ponedeljek, zadnji dan obiska v Italiji, uradno obiskal papeža Pavla VI. To bo prvo srečanje med Titom in papežem, ki sta sicer doslej izmenjala več osebnih poslanic, ki so se nanašale na vprašanja v zvezi z ohranitvijo, zagotovitvijo in utrditvijo svetovnega miru.
Jugoslovansko časopisje objavlja v jutrišnji številki intervju, ki ga je dal predsednik italijanske vlade Emilio Colombo dopisnikom Tanjuga, zagrebškega »Vjesnika*, zagrebške radio-televizije in ljubljanskega «Deia».
Obisk predsednika Tita v Italiji, prav tako kot Saragata v Jugoslaviji, je važen zaradi odnosov med našima dvema državama, je izjavil Colombo na kraju razgovora, v katerem je italijanski premier med drugim odgovoril na vprašanja o notranjem razvoju Italije po drugi svetovni vojni in pogledih italijanske vlade na medevropsko sodelovanje in položaj v Sredozemlju. Z obiskom predsednika Tita v Italiji se po mišljenju Colomba zaključuje doba, v kateri so se vedno močneje razvijali odnosi prijateljstva in sodelovanja med obema državama in odpira druga doba, v kateri se morajo do sedaj doseženi briljantni rezultati utrditi in poglobiti. Zgodovina in zemljepis po zivata naši dve državi, da delujeta skupno, plodno, to .je apel, ki ne sme ostati neuslišan, je dejal Colombo.
Sovjetsko - nemški in nemško -poljski sporazum je Colombo ocenil kot primer, kako se evropska vprašanja lahko konkretno rešujejo. Ta dva sporazuma presegata no besedah Colomba po svojem pomenu evropski kontekst in sta podpora širšemu mednarodnemu razgovoru. Ta razgovor pa ne more temeljiti samo na večjem zavzemanju in boljšem razumevanju velikih sil, temveč zahteva aktiven pri-
spevek vseh držav, ki iskreno žele mir. Italijanska vlada je za širšo medevropsko sodelovanje, ki bi preseglo sedanjo frontalno konfrontacijo. Zato pa .je potrebno ustrezno ozračje zaupanja, da bi se postopoma vzpostavil mir, ki ne bi počival na ravnotežju vojaških sil, temveč na mednarodnem sožitju, ki bi temeljilo na strogem spoštovanju načel svetovne organizacije in postopnem zmanjšanju oborožitve. Glede Sredozemlja je Colombo dejal, da je v interesu vseh sredozemskih držav, da temu morju vrnejo njegovo naravno funkcijo velike prometne žile in točke stika raznih celin. Sredozemske države, po mišljenju italijanskega pre-
miera, lahko v tem pogledu dajo dragocen prispevek miru.
B. B.
STOCKHOLM, 23. — Na vabilo švedske vlade je prispel danes v Stockholm Izvršni tajnik evropske gospodarske komisije svetovne organizacije Janez Stanovnik. Med štiridnevnim obiskom bo Stanovnik imel več srečanj s člani švedske vlade, z ministrom za trgovino Feldtam in zunanjim ministrom Milhanom in drugimi. V čast Star novnika je minister Feldit priredil danes kosilo, na katerem je bito več članov švedske vlade in druge osebnosti
ODGOVOR NESRAMNEMU FAŠISTIČNEMU IZZIVANJU
Oproščeni proti fašisti iz Ronk
Obramba dokazala neovrgljivo povezanost MSI z njegovim fašističnim izvorom - Fašistična prijava je sestavni del širšega načrta desnice, ki hoče zrahljati demokratične ustanove
S procesa proti antifašistom iz Ronk. V ospredju poslanec Fortuna, senator Maris in drugi branilci,
v ozadju sodne dvorane del občinstva
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
DRAMATIČNE^ VESTI Z BOJIŠČ NE RAZBURJAJ*) ŠEFA BELE HIŠE
Kljub brezupnemu položaju invazijskih sil je bila za Nixona operacija v Laosu uspešna
Po poročanju ameriških pilotov so Sajgonci doživeli popoln zlom - Uspel partizanski napad na Khe San - Dve ameriški letali sestreljeni nad Severnim Vietnamom in nad Laosom
SAJGON, 23. — »Položaj sajgonskih čel v južnem Laosu je brezupen«, je izjavil neki ameriški major ob povratku s poleta nad laoškim ozemljem v bazo v Khe Sanu; na sinočnji televizijski tiskovni konferenci pa je predsednik ZDA Nixon trdil, da je bila operacija v Laosu »uspešna« ter da je dosegla zastavljene cilje. Kdo od dveh ima prav? Vsa poročila, ki prihajajo s področja na meji med Laosom in Južnim Vietnamom, potrjujejo izjave majorja ter kričeče demantirajo uradni optimizem Bele hiše.
Glavne vesti z laoških bojišč pri-
našajo piloti ameriških helikopterjev, ki si prizadevajo, da bi izvlekli sajgonske oddelke iz vedno tesnejšega partizanskega obroča.
Umik se je spremenil v pravi zlom«, je dejal omenjeni ameriški major, Sajgonci imajo partizane za petami ter med begom zapuščajo za sabo orožje, mrtvece in ranjence. Vse čete, ki so še v Laosu, so dobile ukaz, naj se umaknejo peš, kajti partizansko protiletalsko topništvo ne dovoljuje ameriškim helikopterjem, da bi se vzdignili v zrak. V bazi «Delta», ki je edino laoško oporišče, kjer so še sajgon-cki vojaki, potekajo boji na nož.
Zgube so ogromne: piloti poročajo o stotinah mrtvih v sajgonskih vrstah. «Ko helikopterju uspe, da pristane — poročajo piloti — jih Sajgonci dobesedno napadajo ter skušajo celo nas odriniti. Uporabiti
moramo orožje, da jih odbijemo. To se nam upira, vendar je edini način, da lahko odletimo*. Neki amerišbi dopisnik je ugotovil, da nekateri, piloti namažejo zunanjost helikopterja z mastjo, da bi se jih ubežniki ne oprijeli ter v tako nevarnem položaju preleteli laoško-južnoviet-namsko mejo.
Ameriški major, ki smo ga prej omenili, je povedal, da je sam videl sajgonske vojake, ki so podrli na tla ter poteptali polkovnika, ki jih je skušal pred helikopterjem usta-
viti.
Če so torej vesti iz ameriških virov dokaj dramatične, so še bolj porazni za Sajgonce podatki, ki jih objavlja Fatet Lao. Po teh vesteh je bila prva pehotna divizija južno-vietnamske vojske popolnoma uničena ter je samo majhnemu delu enega samega polka uspelo, da se je umaknil v Južni Vietnam. Tretji
iiiiiiiiiiiuimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiMiimiiiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiHHiimiiiiiHiin
DEVETI ARGENTINSKI DRŽAVNI UDAR V ŠTIRIDESETIH LETIH
Vojaška «junta» gen. Lanusseja odstavila dosedanjega predsednika gen. Levingstona
Neposredni vzrok političnega preobrata tiči v krvavih dogodkih v Cordobi - Na oblasti liberalna struja argentinske vojske
j^NOS AIRES, 23. - Vojaška poveljnika treh rodov voj-►IjSen. Alejandra Lanusseja, po-vojne mornarice admirala ijj Gnavija in poveljnika letalih terigadnega generala Carlosa !>H[j je danes ponoči odstavila ar-K^kega predsednika gen. Ro-/ LevingsUma. Klasični »golpe* i 3rou številnih vojaških pučev ^ni Ameriki

vojaških pučev je potekel brez krvi. Po proglasu treh
zal državne in poldržavne ustanove, da so kupovale samo argentinske proizvode. Ta politika je v bistvu odražala gospodarske zahtevke peronovskih političnih krogov.
Številni politični krogi v Argentini se niso strinjali s to gospodarsko usmeritvijo. Šlo .je za liberalne kroge, ki so hoteli vsiliti državi zmernejšo politično gospodarsko 1L nijo. Vse pa so prehiteli dogodki v Cordobi.
General Levingston je ukazal poveljniku vseh oboroženih sil, naj poskrbi za red in mir v uporniškem mestu. Gen. Lanusse pa se je obotavljal, ker je verjetno slutil, ua tiči za to zahtevo past v katero bi se utegnil ujeti. Zelo verjetno je gen. Levingston hotel zvrniti krivdo za zadušitev upora na ramena vojaških krogov, ki zastopajo liberalno usmeritev. Lanusse sc .je nazadnje le vdal ter poskrbel za red in mir v Cordobi. Dogodki pa so kanili v argentinsko politično čašo zadnjo kapljico, ki je porušila ob stoječe ravnotežje.
Levingston je napravil še en napačen korak s tem, da je razrešil dolžnosti generala Ezequiela Marti-neza, ki je bil znan kot Lanussejev pristaš. Ko pa se je lotil Lanusseja, se je vse zataknilo. Spočetka je izdal proglas, v katerem je izjavljal, da sta njegov ukrep odstavitve generala Lanusseja podprla tudi admiral Gnavi in brigadni general Rey, toda poskus je spodletel, ker sta prizadeta izjavila, da vest ni odgovarjala resnici. Nadaljnji korak imenovanja generala J. Esteba-na Jorge Caceresa za vrhovnega poveljnika je bil tudi zgrešen. Pri argentinsko» in ki je obve ' zadeti je sprejel začasno povelj-
fC? odpeljal v neznano smer. Le-W 0n je že deveti predsednik ar-republike, ki je bil od-i|J®n v malo več kot 40 letih, 'poredni povod za državni udar I y jteotini so dali krvavi dogod-Vj °rd°bi, ki je eno od največjih s kriških mest v državi in ki le-VKlh 600 km daleč od argentin-W®t>ublike. Kot je znano, so v J i! izbruhnili prejšnji teden hu-\ v zvezi s 14-urno stavil? so jo proglasile sindikalne Kočije, ali bolje povedano pe-\s*a »Confederacion general de Neredi so terjali človeške nje Veliko število ranjenih, na ^ aretiranih in več milijard |V: Zakaj je prišlo do stavke taJph do izgredov? Prav gotovo ) J nenehnega porasta cen, ki \*'edica inflacijske politike, o-
'OL**' ZflV7n(noifo fnpcipnnin
tovzetnega forsiranja samo-? J?8 argentinskega gospodarske-pJrv°ja. Eden id glavnih za-a°v te politike je bil mini-1 k 3 gospodarstvo Aldo Ferrer, % zaman zaradi gesla «ku-
stvo, toda s pripombo, da ga bo v kratkem vrnil zakonitemu poveljniku. Med tem je Lanusse prejel solidarnostne brzojavke poveljnika 3 armade v Cordobi, ki je najmočnejša v Argentini in dveh drugih armadnih generalov. Sestanek treh poveljnikov «junte» je bil le zadnji člen v verigi vseh teh dogodkov. Kmalu po sestanku se je na streho «Case rosade* spustil helikopter. Generalu Levingstonu ni preostalo drugega, kot da izroči oblast svojemu zmagovitemu tekmecu.
Vojaška junta je pozvala takoj ministre in njihove sodelavce, naj nadaljujejo s svojim delom. Poziv ni zalegel, ker je že več ministrov odstopilo.
Zdi se, da gen. Lanusse pripravlja nove politične volitve, ki naj bi bile 1. 1973 ln ki naj bi vrnile Argentini liberalne parlamentarne demokratične ustanove. Nekateri mislijo, da Lanusse ne bo več Imenoval predsednika republike, temveč le prvega ministra. Ta vest pa ni potrjena.
Zdi se, da je sedanji državni udar naperjen proti peronlstičnlm političnim krogom ln ne more se izključiti, da ne bi imeli pri teh argentinskih dogajanjih svoje prste vmes tudi določeni severnoameriški krogi.
Vatikanski odposlance odpotoval v Prago
VATIKAN, 23 - Msgr Giovanni Cheli je danes odpotoval z Dunaja
v Prago, kjer se bo s predstavniki vlade razgovarjal o odnosih med državo in katoliško cerkvijo na Češkoslovaškem. Do prvega stika med Vatikanom in praškimi krogi je prišlo v Rimu, kjer so zastopniki Vatikana in češkoslovaške vlade zasedali od 13. do 16. oktobra lani.
I polk — nadaljuje poročilo Patet Laa — je bil uničen še 8. februarja v Phu Co Bocu; prvi polk 18. marca v bazi «Lollo» (1.000 mrtvih, med katerimi poveljnjk polka, in dvesto ujetnikov); drugi polk je bil zdesetkan v bazi «Brown» 20. marca (1.500 mrtvih, 250 ujetnikov, 90 letal uničenih). Poročilo pravi dalje, da je bila «sovražniku preprečena vsakršna možnost umika* ter da letalstvo in topništvo ZDA ne moreta intervenirati, ker so partizanske enote preblizu bežečim Sajgoncem. Vsi tanki, oklepna vozila ln druga vojaška vozila, s katerimi so Sajgom-ci razpolagali v južnem Laosu, so bila uničena ali poškodovana. Samo med 15. in 19. marcem so sestrelili v Laosu 20 ameriških helikonterjev.
Kaotičen pa je tudi položaj v skrajnem severnem delu južnoviet-namkega ozemlja, okrog ameriške baze v Khe Sanu, ki je bila nekakšno izhodiščno oporišče za invazijske sile v Laosu. Kakih štirideset partizanov se je preteklo noč z drzno akcijo vtihotapilo v bazo ter sestrelilo na tleh več ameriških helikopterjev, od katerih je bilo najmanj šest popolnoma uničenih. Pri vdoru v bazo so imeli Američani dva mrtva in pet ranjenih.
V	severnem delu Laosu se nadaljuje partizanski pritisk na kraljevo prestolnico Luang Prabang, iz katere se nedaljuje evakuacija tujih državljanov, predvsem ameriških. Glasnik državnega departmaja v Washingtonu je v tej zvezi izjavil, da gre zgolj za ukrep «iz previdnosti* ter da mesto ni v nevarnosti .
In še vest iz Severnega Vietnama, kjer so včeraj sestrelili ameriško letalo «phantom f-4.» Sestrelitev letala je potrdilo ameriško poveljstvo, ki je istočasno sporočilo, da je bilo letalo »supersabre* sestreljeno prav tako včeraj nad južnim Laosom.
V	takem položaju zvenijo zares neprepričljivo izjave, ki jih je dal sinoči ameriški predsednik Nixon dopisniku televizijskega omrežja «ABC». Nixon je dejal, da je pomenila operacija v Laosu «mejni kamen* v razvoju dogodkov v Indo-kini ter da je znatno približalo ZDA ciljem, ki so si jih zastavile. Operacija je po mnenju šefa Bele hiše dosegla tri poglavitne cilje; 1.
za šest tednov so sajgonske čete močno ovirale promet na Hošimin-hovi . poti, ki se je južno od ceste štev. 9. zmanjšal za 70 odstotkov; 2. esevemovietnamske čete* (uradni ameriški naziv za partizane) so bile blokirane v južnem Laosu ter so imele petkrat hujše zgube kot pa Sajgonci; 3. osemnajst od dvaindvajsetih južnoviet-namskih bataljonov, ki so se udeležili operacije, se je zelo dobro izkazalo v težavnih položajih, tako da ima sedaj južnovietnamska vojska večje zaupanje vase.
Nixon je tudi dejal, da je «uspeh* operacije omogočil, da se bo umik ameriških čet nadaljeval z nezmanjšanim tempom. V tej zvezi je s po ročil, da bo aprila napovedal nove umike čet iz Vietnama.
Neuspešen začetek razgovorov SALT
DUNAJ, 23. — Današnje zasedanje SALT je trajalo ie slabo uro 'n od tega je dobre pol ure odpadlo na neuradne razgovore. Kaže, da je bilo vzdušje zasedanja precej «res-no* in da sta obe stranki vztrajali pri glediščih, glede omejitve upora-
be strateškega orožja, ki sta jih naglasili že na prejšnjih razgovorih v Helsinkih in na Dunaju.
Avstrijski diplomatski krogi zatrjujejo, da Sovjetska zveza diskretno razširja vesti, češ da ne pričakuje od razgovorov SALT nič drugega kakor le simboličnega sporazuma o omejevanju uporabe strateškega orožja v prihodnosti. Avstrijski diplomatski krogi naglašajo v tej zvezi, da bi takšno gledišče ZSSR, kolikor so vesti iz Kremlja resnične, upravičilo skrajen pesimizem glede nadaljnjega razvoja razgovorov.
ANKARA, 23. — Zastopnika gibanja «Ljudska osvobodilna vojska Turčije* Huseyina Inana, ki je bil zapleten v nedavno ugrabitev štirih ameriških vojakov, so sinoči aretirali v Pinarbasiju v pokrajini Kay-seri v vzhodnem delu Turčije. Skrival se je v stanovanju nekega sorodnika. Zjutraj so ga privedli v Ankaro, kjer ga sedaj zaslišujejo.
V kraju Eskisehir v severozahodni Turčiji pa je policija aretirala pet mladeničev, članov levičarskega gibanja «Dev-Genc», ki so baje nameravali postaviti nekaj eksplozivnih nabojev v raznih delih mesta
S popolno oprostitvijo demokratičnih upraviteljev iz Ronk se je včeraj zvečer po skoraj desetih urah zaključil sodni postopek, ki sta ga državni pravdnik in sodišče smatrala za potrebno, da ga uvedeta na prijavo dveh goriških fašistov. S tem se je pravično zaključilo dejanje, ki je podobno, kot druga fašistična nasil-stva, skušala razvrednotiti našo demokratično ureditev in njene ustanove. Tožba proti demokratičnim silam se je spremenila v obtožbo fašizma.
Včerajšnja množična mobilizacija demokratičnih in protifašističnih sil po vsej Gorici, enodnevna stavka delavcev po tovarnah, zborovanji pred Ital-cantieri v Tržiču in Safogom v Gorici, kakor tudi izredno veliko število občinstva na sodišču in v sami sodni dvorani, vse to je najbolje dokazalo, kako globoki so protifašistični občutke našega ljudstva, ki se ne pusti izzivati od fašističnih tolp in ustrahovati od tistih, ki te tolpe podpirajo.
Kakor so bili tukajšnji ljudje v času nacij ašistične okupacije pripravljeni žrtvovati svoje življenje za demokracijo, svobodo in napredek, tako so bili ob vsakem času po vojni in so še prav posebno danes, v času objektivne nevarnosti za porajanje novih oblik fašističnega nasilja po zgledu Grčije in Turčije, vsi protifa-šisti pripravljeni skupno nastopiti, ne glede na svojo idejno heterogenost, kadar prihajajo z desnice nevarnosti za našo ureditev.
Toda to, čemur se v tem postopku čudi vsak demokrat, ni morda oprostilna razsodba, ki jo je sodišče izreklo, ampak njegova pripravljenost, da u-vede postopek proti predstavnikom demokratične občinske uprave na podlagi prijave, ki jo je — kot je bilo v sodnem postopku dokazano — izvedla fašistična organizacija.
Izvajanja številnih odvetnikov, med katerimi so bili kar štirje ugledni juristi, člani protifašističnega tabora italijanskega parlamenta, so tako predstavnikom sodnega senata, kakor tudi vsem ostalim, dokazali, da ima fašizem in tisti, ki so ob njem, prevratniške namene in da ga je zato potrebno preganjati in ga postaviti izven zakona.
Včerajšnja razsodba daje hkrati najboljše upanje, da bo zadoščeno pravici tudi na podobnem procesu prihodnji petek proti županu in občinskemu svetu iz Gradiške, ki ju zavoljo podobnega «prekrška» toži misovski tajnik iz Grar diške.
GORAZD VESEL
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
RESNI IZGREDI V BRUSLJU
Kmetje odločno zahtevajo zvišanje cen pridelkov
Med zasedanjem kmetijskih ministrov EGS - Eden mrtev, 140 demonstrantov ranjenih
BRUSELJ, 23. — Danes so se sestali kmetijski ministri šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki so obravnavali predloge podkomisije za kmetijstvo, ki jo vodi podpredsednik Mansholt. Gre za finansiranje kmetijske reforme in komisija predvideva, da bi polovico sredstev prispevala šesterica kot skupnost, ostalo polovico pa vsaka
.................................
SINDIKATI NAPOVEDALI SPLOŠNO STAVKO ZA REFORME
Včeraj sestanek med vlado in industrijci o konjunkturi
Prihodnji teden bo podoben sestanek s sindikati ■ Nadaljevanje kongresa PSIUP
RIM, 23. — Predsednik vlade Co lombo se je danes sestal s predstavniki Confindustrie, ki so izrazili željo, da se pogovore z vlado glede gospodarskih vprašanj. Colombo je v začetku razgovora omenil nekatere težave v industrijski proizvodnji in dejal, da leži del krivde tudi na tem, da ni prišlo do zadostnih investicij, čeprav je vlada sprejela ustrezne ukrepe za olajšave financiranja. Sestanek se je zavlekel pozno v noč.
Predsednik vlade je povabil predstavnike sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL, ki bo dopoldne 31. marca in na katerem bodo o-bravnali vprašanja proizvodnje, za poslitve, položaj na Jugu in na
splošno politiko reform.
Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL so sklenila proglasiti prvo splošno stavko V. aprila za refor me, pri čemer še zlasti izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi vladnega zakonskega dekreta o reformi stanovanjske politike. Sindikati še posebej ugotavljajo, da vlada ni spoštovala obveznosti, ki so bile glede tega vprašanja sprejete s sindikalnimi organizacijami in da se na ta način ruši nova metoda posvetovanj glede reform med vlado in sindikati.
Danes se je nadaljeval 3. kon greš PSIUP, ki obravnava pred vsem vprašanja alternative levemu centru ter metode in načine združevanja delavskega gibanja ter
političnih in sindikalnih organizmov, ki ga predstavljajo. Prišlo je do različnih stališč in je tako Vigni kritiziral stališče stranke v zvezi z dekretom o konjunkturi, ker je lahko služilo za napade na KPI. Niso manjkala seveda tudi obratna stališča.
Kongres je izredno toplo pozdra vil delegata osvobodilne fronte Južnega Vietnama, ki se je zahvalil za podporo italijanskega ljudstva in progresivnih sil ter še zlasti KPI in PSIUP borbi vietnamskega ljudstva. Kongresu sta poslala pozdrave predsednik senata Fanfani in predsednik poslanske zbornice Per-tini, ki .je omenil skupne boje in skupne dlje.
posamezna država. V bistvu se je s tem predlogom strinjal samo italijanski minister za kmetijstvo Na-tali. Razgovori se bodo nadaljevali in obstajajo majhne možnosti, da bi prišlo do sporazuma.
Vzporedno z zasedanjem ministrov za kmetijstvo je bila generalna skupščina federacij za kmetijstvo šestih evropskih držav ((COFA«, M zahteva zvišanje cen kmetijskih pridelkov v razdobju 1971-72, tako da bi zagotovili pravičen dohodek kmetov Istočasno zahtevajo tudi bistveno reformo struktur.
Ob tej priložnosti se je zbralo v Bruslju na desettisoče kmetov. Prišlo je do izredno ostrih spopadov s policijo, ki je zvečer objavila naslednjo žalostno bilanco; sol-zilna bomba je zadela v tilnik in ubila enega kmeta, 140 manifestan-tov je ranjenih, poleg tega pa je ranjenih 50 policistov. Prišlo je tudi do streljanja in je krogla prestrelila ramo nekega mladeniča.
Nadaljevanje
preiskave
o fašističnem poskusu državnega udara
RIM, 23. — Vlada bo poročala o »prevratniških načrtih skrajne ekstraparlamentame desnice* v torek ob 10. uri na zasedanju komisije za notranje zadeve poslanske zbornice. Predsednik komisije poslanec Corona jo je sklical na zahtevo parlamentarcev komunistične skupine, nakar je notranji minister Restivo
odgovoril, da je pripravljen nuditi vse informacije.
Načelnik preiskovalnega urada rimskega sodišča ie danes preučil dokumente o preiskavi v zvezi s »politično zaroto, ki jo je organiziral princ Junio Valerio Bor-ghese s sodelovanjem svojih sodelavcev »Fronte Nazionale*. Izdan je bil zaporni nalog tudi proti bivšemu polkovniku letalstva Lo Vecchiu.
Preiskovalni sodnik dr. Vitalone je danes prejel od kvesture novo poročilo, ki med drugim vsebuje zaključke preiskave, ld so jo včeraj izvršili v Artenii v palači, ki je last princa Borgheseja.
Premog zasul tri rudarje
BEOGRAD, 23. — Trije rudarji so zgubili življenje v znanem premogovniku v Kaknju, F. Hrgota (32), S. Lazič (28) in M. Perica (42 let), ki so nadzorovali čelni kop v rovu, so med nočno izmeno zaslišali neki šum in zaslutili nevarnost, ki je pretila 30 rudarjem, zaposlenim v rovu. Na njihovo opozorilo se je skupina rudarjev umaknila, trije nadzorniki pa so se ponovno spustili v rov, da bi ugotovili, ali so oporniki v redu in ali bi se delo moglo nadaljevati. Prav tedaj pa je nanje zgrmela ogromna gmota premoga. Po nekaj urah intenzivnega dela so reševalci odkopali trupla ponesrečenih rudarjev. Njihovemu opozorilu se je zahvaliti, da je bila ob nesreči skupina 30 delavcev na varnem.
RZASKI DNEVNIK
IZJAVI TRŽAŠKIH VODSTEV PSI IN KD
PSI in KD pozitivno ocenjujeta obisk maršala Tita v Italiji
PSI: Meja med Italijo in Jugoslavijo mora ostati najbolj odprta v Evropi - Coloni: Ustvarjeno sode- Davek na dwJatfl0 vrednost (IVA), ki bremeni lokale z 12%
IZ PROTESTA PROTI «NEPRAVIČNIM DAVČNIM BREMENOM»
Danes popolna zapora vseh javnih lokalov
lovanje med državama se mora nadaljevati - Odločna obsodba oživljanja fašističnega škvadrizma
je odbor Krščanske demokracije končno odobril nekatera notranja imenovanja ter določil za novega podtajnika skupno z Arturom Vigi-nijem Daria Rinaldija. Za organizacijskega voditelja je bil določen Antonio Coslovich, dr. Francu Ric-chettiju pa je bil zaupan urad za proučevanje zakonodajnih vprašanj.
Predstavnika PSDI na obisku v Ljubljani
Predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Hartman je včeraj sprejel zastopnika socialdemokratske stranke za Furlanijo - Julijsko krajino, načelnika deželne svetovalske skupine Bernarda Dal Masa iz Pordenona in načelnika svetovalske skupine v tržaški občini Giorgia Cesareja.
Tajništvo tržaške federacije PSI je — kot sporoča v svojem tiskovnem sporočilu — svoje zadovoljstvo ob napovedi skorajšnjega obiska predsednika jugoslovanske republike Tita v Italiji. V posebni noti pozitivno ocenjuje premostitev nastalih ovir in poudarja da hitrost, s katero so bile odstranjene, dokazuje njihovo lahko premostljivost. Tajništvo PSI — je rečeno v sporočilu — je že izreklo svoje obžalovanje zaradi odložitve obiska in je z zadovoljstvom vzelo na znanje u radne izjave, da gre samo za odložitev. Sedaj želi, da bi obisk služil za nadaljnje utrjevanje dobrih odnosov in prijateljskih vezi med obema mejnima državama.
Tajništvo PSI pa hkrati obsoja vse tiste, ki hočejo s sodelovanjem pri manevrih skrajne desnice še enkrat zainteresirano podpihovati z nacionalističnih stališč iluzije nekaterih begunskih skupin. PSI izraža željo — je rečeno v sporočilu — da bi tudi v teh begunskih krogih, katerih bolečih dogodivščine ne spregleduje, dozorela zavest, da mora meja ostati najbolj odprta v Evropi v interesu Trsta, odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter v na j višjem interesu miru.
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega odbora Krščanske demokracije pa je tajnik Coloni v povzetku diskusije — kot je rečeno v tiskovnem poročilu — ponovil pozitivno oceno skorajšnjega obiska maršala Tita v Rimu in pri tem poudaril prispevek, ki so ga dali prebivalstvo kakor tudi politične sila naših obmejnih področij, da se odprto sodelovanje, ustvarjeno med obema državama z obiskoma Mora in predsednika republike Saragata, ne zaustavi.
Pokrajinski odbor KD, ki se je sestal pod predsedstvom tajnika Co-lonija, je začrtal tudi bodoče obveznosti KD. Med raznimi sprejetimi sklepi je cela vrsta sekcijskih poii-tičmn skupščin, med katerimi bodo zlasti razpravljali o obvezah v zvezi z reformo in o poiožaju v državi, zlasti v zvezi s hudimi primeri neofašistične nestrpnosti. Razen tega bosta odbor in pokrajinsko vodstvo v okviru poglabljanja največjih krajevnih in vsedržavnih problemov s prispevkom vseh notranjih stališč v KD razpravljala o problemih šolstva in znanstvenih raziskav, o gospodarskem položaju, o odnosih s slovensko manjšino ter o socialni problematiki, ki je prav tako povezana s temami reform. Pokrajinski odbor je tudi sklenil ustanoviti tri nove komisije: za šolstvo pod predsedstvom Rinaldija, za socialne probleme pod predsedstvom podtajnika Viginija ter za manjšine pod predsedstvom samega tajnika Colo-nija.
Coloni je nato izrekel zaskrbljenost zaradi «obnovitve tipično fašističnih vrenj v deželi ter obsodil vsa nasilja in zlasti škvadristične izgrede desničarskih skupin zaradi neredov, do katerih je prišlo v raznih italijanskih mestih, zaradi javnih manifestacij (med katerimi onih v Trstu in zadnje v Rimu) zaradi atentatov in napadov.
Zlasti resen je zadnji primer poskusa udara organizacij skrajne desnice, s katerim se sedaj ukvarja sodna oblast. Krščanska demokracija mora — je dejal Coloni — najodločneje in obsolutno obsoditi vsako obliko oživljanja fašizma ter tiste, ki sodelujejo in pomagajo pri teh manifestacijah.
Na predlog pokrajinskega tajnika
•MIIIIHIllUUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllimillllllllUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIU
SEJA OBČINSKEGA SVETA
ZELO ZAPLETENO VPRAŠANJE PREUREDITVE MUZEJA REVOLTELLA
Odgovor odbornice Faragunove glede otroških
jasli • Komemoracija pokojnega Antonia Jurage
Sinočnja seja Občinskega sveta ( otroških vrtcev prevzamejo krajev-> bdite, precej dolgočasna In brez ne ustanove s podporo dežel, posebne vsebine, ker so razpravljali o Običajnih upravnih zadevah, odborniki in župan pa so odgovorili na nekatera vprašanja občinskih svetovalcev. Tako je odbornik Chlc-oo odgovoru m vprašanje, ki ga je postavil svetovalec MoreUi (MSI) glede napovedane premestitve občinskih delegatov na Opčinah in v Križu. Odbornik je odgovoril, da Občinski delegat na Opčinah ne bo premeščen, peč pa bo premeščen občinski delegat v Križu zaradi zdravstvenih razlogov. Odbornica Faragunova je odgovorila na vprašanje svetovalke Budove glede u-stanavljanja otroških Jasli. Rekla je, da se občinska uprava zaveda važnosti in nujnosti otroških jasli, da pa je to nalogo prevzela pokrajinska uprava, ki je že sklenila ustanoviti otroške jasli v industrijskem področju in v dievinsko-mabre ž inski občini ter je zaprosila za prispevek dežele. Svetovalka Bur-lova Je izjavila, da ni popolnoma zadovoljna z odgovorom, in je nato obširno govorila sploh o vprašanju ustanavljanja otroških jasli in o nujnosti razpustitve ustanove ONMI, ki ima staro strukturo, katera omogoča nečedne posl e In špekulacije, tako da prihaja do javnih škandalov, kot se Je zgodilo v Rimu. Zaradi bega, predvsem pa zaradi nujnosti preureditve ustroja in delovanja, zahtevajo ne samo komunisti, ampak tudi nekatere druge stranke, da se ONMI razpusti hi da oskrbo otroških jasli in
Razgovor se uvršča v stike med PSDI in Socialistično zvezo Slovenije. Zadnjega socialdemokratskega kongresa se je namreč udeležila tudi delegacija SZDL pod vodstvom tov. Gorjana. Med razgovori so se dogovorili o obisku delegacije deželne PSDI 21. aprila v Sloveniji. Med včerajšnjimi razgovori v Ljubljani so — kot je poudaril Giorgio Cesare — ugotovili bistveno soglasje o mnogih vprašanjih med PSDI in SZDL glede italijansko - jugoslovanskih odnosov. Ugotovljeno je bilo, da med obema deželama ne obstajajo ozemeljski problemi in da si je treba prizadevati za vedno večjo odprtost meja in za utrditev izmenjav na vseh področjih.
Skorajšnje srečanje obeh predsednikov Saragata in Tita — so podčrtali med včerajšnjimi razgovori v Ljubljani — je zelo pozitivno dejstvo, ki bo utrdilo odnose prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo in služilo stvari miru.
davčno stopnjo - Tedenski počitek, omejevanje licenc itd.
Na pobudo italijanske zveze, v kateri so včlanjeni javni lokali (FIPE), tj. organizacije, ki sodeluje z vsedržavnim združenjem trgovcev Confcommercio, bodo danes javni lokali po vsej Italiji zaprti. Kavarne, bari, restavracije, gostilne, sladoledame in slaščičarne bodo zaprte 24 ur, da bi njihovi upravljavci s skupno protestno akcijo, katere se bo predvidoma udeležilo okoli 250.000 lokalov, pokazali svoje nezadovoljstvo proti nepravičnim davčnim bremenom*, naglasa FIPE v svojem sporočilu o zapori javnih lokalov.
V bistvu gre za to. ko je poslanska zbornica obravnavala zakonski načrt, s katerim nameravajo uvesti davek na dodatno vred; nost (IVA), so pri členu 5 sprejeli popravek, ki ga je predlagal poslovni svet, in ki je določal nižjo stopnjo obdavčitve za vrsto gospodarskih dejavnosti, pri tem pa zanemarili «javne lokale*, tako da do
zanje — kolikor ne pride tudi na tem področju do sprememb — veljala davčna stopnja 12 od sto. Prav proti temu «razločevanju» je uperjena današnja zapora javnih lokalov po vsej Italiji.
Upravitelji javnih lokalov pa zahtevajo poleg tega tudi uvedbo tedenskega počitka, zakonsko ureditev problema, kako določiti vrednost, ki jo predstavljajo klientela, renome in privabna moč posameznih lokalov, zakonsko ureditev problema najemnin, omejitev števila novih dovolilnic in primemo zaščito pred nepošteno konkurenco.
Tehnično vzeto, gre pri današnji akciji javnih lokalov za zaporo in ne morda za stavko. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL pa sta v tej zvezi sporočili, da ne soglašata s pobudo.
Že včeraj so skoraj vsi javni lokali na Tržaškem izobesili plakat z zahtevami kategorije in proglasom 24-urne zapore.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI NA SEDEŽU KPI
Senator Vidali in dr. Weissova potrjujeta: fašistični napad\ toda Maccori ni napadalec
Vidali je izjavil, da so mu pokazali slike običajnih kriminalcev, ne pa fašistov, med katerimi bi morda
lahko spoznal resničnega «killerja» s postaje - Napad je bil premišljen in organiziran ■ Odsotnost policije
Senator Vittorio Vidali in dr.
Laura Weissova sta tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta jo priredila na sedežu tržaške federacije KPI in za katero je vladalo med tržaškimi časnikarji in razumljivo tudi v javnosti, veliko pričakovanje, odločno in prepričljivo zanikala, da bi bil Maccori napadalec na tržaški železniški postaji.
Vidali, ki je po pozdravu predsedujočega tajnika federacije inž.
Cuffara prvi spregovoril, je potrdil sodbo, ki si jo je ustvaril že takoj po napadu, da gre namreč za premišljeno dejanje v koordinirani akciji hladnokrvnega »killer-ja>, ki se zna odlično obvladovati.
Predvsem je imel kako podporo, odsotnost policije pa ga je obvarovala nevarnosti. Da gre za premišljeno dejanje govori samo dejstvo, da je skupina, ki je stala na železniški postaji, pokazala Vi-dalija, za katerega se je lahko vedelo, da potuje v Rim, saj si je že v petek rezerviral sedež v vlaku.
Vidali je nato pojasnil potek preiskave in identifikacijo* Maccorija. Že v torek so mu pokazali tri slike: na eni je bil suhljat mo-žiček, na drugi Maccori, ki ga ne pozna in ga ni nikoli videl, na tretji pa človek, ki naj bi bil iz vrst roparjev. Seveda je policija začela s preiskavo o nekem blaznem človeku, pri čemer se ni zavedla, da «mato» po tržaško ne pomeni »blazen*. Čeprav je imel Vidali kot antifašistični borec o-pravka s policijami vsega sveta, še ni srečal tako »sanjarskih funkcionarjev*, katerim se ie zdela plešavost neke osebe edinstveni dokaz, kot da danes moški ne nosijo lasulj kot ženske. Ker je preiskava o slovenskem »blaznežu* propadla, so se oprijeli druge smeri, ki so jo policiji nakazali funk-
Med včerajšnjo tiskovno konferenco
cionarji MSI v Rimu. Tako so pri- i valno vprašanje nekega novinarja jeli Maccorija, ga pripeljali v Trst glede odsotnosti policije, je Vida-
Preoej se je zavlekla diskusija o vprašanju obnovitve mestnega muzeja Revoltelia. Na zadevno vprašanje komunističnih socialpraletar-skiih in hberalskih svetovalcev sta odgovorila župan in odbornik Verza. župan je med drugim izjavil, da je za ureditev tega problema moral izgubili precej časa, da je prišlo do hudih komplikacij in da bd dal ostavko, če bi se moral ponovno lotiti podobne zadeve. Sredstva za preureditev muzeja je dal vladni komisariat, nastale pa so hude težave in komplikacije, tako da je bila odpovedana pogodba z gradbenim podjetjem. Zaradi tega je obtičalo delo, ki bi se moralo končati že pred dvema letoma.
V zadnjem dedu seje je bila na dnevnem redu prošnja športne organizacije «XXX ottobre« za najem 2700 kv. m občinskega zemljišča v gornjem dedu Kolonje (najemnina 6000 lir letno), da bi tam uredila plastično stezo za smučanje. Svoje pomisleke so Izrekli svetovalci KPI, PSIUP, PSDI, KD in PLI, ki so pripomnili, da so bolj nujne druge športne naprave. Zupan je upošteval pripombe in predloge ter odložil razpravo o tej zadevi.
Na sinočnji seji je župan kome-mortral pokojnega Antonia Jurago, ki je bil občinski svetovalec KPI od 1949. do 1952. leta. Orisal je na kratko njegov življenjepis ter Uk i doslednega antifašista.
in ga soočili z njim. Toda Maccori ni takih rok, da bi mu lahko zadal tako silovit udarec. Sami zdravniki trde, da bi lahko Vidalijev napadalec poslal s svojo pestjo marsikoga na drugi svet.
Kadar je šlo za napad na fašiste, je poudaril Vidali, je bil vedno v prvi vrsti. Vsak pač ima svoj hobby, vendar se policiji ni niti sanjalo, da bi pregledala seznam propadlih boksarjev fašističnega mišljenja. Pokazala mu je slike kriminalcev, pa čeprav nima opravka ne z domačim ne tujim podzemljem. Lahko bi mu pokazali slike tistih, ki so 8. decembra razgrajali in razbijali po Trstu. Morda bi koga spoznal. Tudi vprašanje odsotnosti policije je čudno. Neštetokrat je odpotoval v Rim in vsakokrat je našel ob glavnem vlaku (sicer je pikro pripomnil, da bodo Trstu za ladijskimi progami odnesli tudi tračnice) po dva karabinjerja s podčastnikom. V nedeljo pa ni bilo nikogar. Šele dolgo časa po napadu, ko je okrvavljen prišel mimo komisariata na postaji, so ga začudeno pogledali in mu celo širokosrčno ponudili... kozarec vode.
»Killer* je zaključil Vidali, je še vedno na svobodi, ta nesrečnik (Maccori) pa vztraja pri lastnem samoobtoževanju. Zakaj? Ga morda izsiljujejo, so ga naučili lekcije? Zakaj? Je kak podoben primer v analih črne kronike? «Pasquinel-li.ieva* je pripomnil neki novinar. »Res* je pripomnil Vidali, »toda Pasquinellijeva je dejanje izvršila, kar so potrdile tudi priče*.
Tudi dr. Weissova je vztrajala na premišljenosti dejanja. Dokaz naj bi bil v skupini, ki je kazala na senatorja. Ta skupina je nato izginila. Ni res, da bi bila ob pogledu na sliko Maccorija kakorkoli v dvomu. Takoj je izjavila, da človek na sliki ni Vidalijev napadalec. Zanimiv pa je bil odgovor, ki ga je dobila o odsotnosti policije na komisariatu na železniški postaji: neka ženska je izgubila torbico, in agenti so jo iskali po peronu. Sestava vlaka za Rim je bila v zamudi, vrhu tega je na peron prihajal drugi vlak. Po njenem mnenju je bil namen napadalca hujši, a se mu je ponesrečil.
To bi bil strnjen povzetek izjav Vidalija in Weissove, ki sta nato odgovarjala na številna vprašanja novinarjev. Da gre za fašiste je njuno trdno mnenje in prepričanje. Tudi premišljenost dejanja ne more biti v dvomu ,saj se je skupina po napadu razšla in nihče ni šel proti vlakom. Če bi bila prisotna policija, bi se neznanec prav > gotovo ne upal napasti. Na izzi-
li vprašalca zavrnil češ, da si lahko razlaga njegove besede kakor hoče, on pa da si ne namerava nakopati obtožbe klevetanja policije. «Killerja ne bodo našli* je pripomnil senator, »način, da bi njega obtožili, pa prav lahko*. »Vi ste bili dolgo časa poslanec* je ugovarjal novinar, a Vidali mu je upadel v besedo s pripombo: »Da, prav zaradi tega sem postal premeten*.
Vidali je še enkrat opisal napadal ca, ki je bil 175 do 180 cm visok, močne, atletske (ne debele) postave, zagorelega obraza, sivih las. Na sebi je imel siv plašč, okoli vratu pa ruto enotne zelene barve. Po napadu je najprej mirno odšel, nato na je pospešil korak. Tedaj se mu je zdelo, kot da vidi boksarja pri treningu na prostem. In zanimivo, šel je mimo komisariata javne varnosti.
Senator je nato ironično komen tiral lepake MSI, s katerim so ga hoteli prikazati kot človeka, ki je spravil Trockega na oni svet. O tem je bil proces, avtorja so zasačili na kraju, medtem ko njega niso nikoli ne zaslišali, niti ni bil v zaporu. Gre za podlo hinavščino,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Pismo Sindikata slov. šole v Trstu Saragatu in Titu
Sindikat slovenske Sole v Trstu je ob obisku predsednika SFRJ Tita v Italiji naslovil nanj in istočasno na predsednika italijanske republike Saragata pismo, v katerem ugotavlja, da je še vedno neurejen pravni tn gospodarski položaj profesorjev na šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in gorički pokrajini ter da so Se nerešena mnoga pereča vprašanja slovenske šote. Sindikat v pismu ugotavlja, da gre za dolgoletno kršitev človečanskih pravic in ne le navadne etnične in narodnostne pravice manjšine. Tako početje se — je rečeno v pismu — kaj slabo sklada z izjavami, ki sta jih oba državna poglavarja izrekla v Beogradu.
Pismo se zaključuje z željo, da bi rešitev tudi tega vprašanja pripomogla k utrjevanju vedno boljših odnosov med sosedinima državama ter narodi Italije in Jugoslavije.
fliiiiiaBiiaiiiiiiiiiaiiiiaaiaaiiiiaiiMiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiauiiif «vufi*iiiiiM*iiiMiiaiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiaffiaaiiMiiii«siiiiB
JUTRI NA TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI
Podpis sporazuma o letalski zvezi med Trstom in Zagrebom
To bo prva mednarodna zveza letališča v Ronkah s tujino
Jutri dopoldne bosta podtajnik gospodarske zbornice za Hrvatsko Mirko Božič in predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic prof. Vittorio Marangone podpisala sporazum o novi letalski zvezi med Trstom in Zagrebom.
Na osnovi tega sporazuma se bosta zbornici1 obvezali, da se bosta konkretno zavzeli pri pristojnih oblasteh v Italiji in Jugoslaviji za dosego začasnih zakupnih pogodb za novo letalsko zvezo ter da bosta tudi gospodarsko podprli novo pobudo. Sporazum zaključuje vrsto stikov in pogajanj, ki so trajala nekaj mesecev, in po katerih bo ron-ško letališče v kratkem dobilo prvo redno zvezo s tujino.
Splošni regulacijski načrt za italijanska letališča predvideva, da bo Italija razpolagala z dvema medcelinskima letališčema v Rimu in v Milanu, z vrsto mednarodnih le-
tališč (med katere sodijo tudi Ron-ke) in večje število manjših letališč, raztresenih po vsej državi. Deželna uprava se je v zadnjem času živo zavzela za to, da bi okrepila promet ronškega letališča, in sicer zlasti z vzpostavitvijo novih rednih prog z evropskim zaledjem. Poskusna zveza Trst - Zagreb bo prvi uspeh teh prizadevanj deželne u-prave in drugih javnih ustanov z našega področja.
Jutrišnje slovesnosti se bosta med drugim udeležila tudi hrvatski sekretar za promet dr. Nonveilier in deželni odbornik za promet rag. Va-risco. Prisoten bo tudi ravnatelj hrvatske letalske družbe Pan Adria Belamarič in predsednik konzorcija za Julijsko letališče prof. Ferrari.
Podpis pogodbe bo na tržaški trgovinski zbornici jutri, v četrtek, 25. marca, ob 11.30.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
vabi mlade gledališke amaterje iz mesta in bližnje okolice, naj vstopijo v društveno dramsko skupino ter s svojo prisotnostjo ponovno poživijo lepo tradicijo tega društvenega odra. Komur se igralsko delo ne zdi odveč, naj se čimprej javi v večernih urah na sedežu društva, Ul. Montecehi 6, IV. nadistr. Le pogumno!
PD t-Ivan Cankar — Trst
vabi člane in prijatelje na predavanje dokumentarnega filma Aljoše Žerjala
Potovanje po Sovjetski zvezi
ki bo v petek, 26. tm. ob 20.30 v društveni dvorani, Ul. Montecehi 6.
Vstop prost!
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v četrtek, 25. marca t.l. ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu »Prvi maj» zanimivo kvalitetno predavanje
potovanje po Poljski
s 180 barvnimi diapozitivi.
Predaval bo tov. Rudi Honn iz Nove Gorioe.
Vljudno vabimo vse člane in prijatelje društva.
PROSVETNO DRUŠTVO «VESNA* iz KRIŽA
vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 27. marca 1971 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih P. d. Albert Sirk.
Dnevni red: 1. otvoritev, 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. razrešnica staremu odboru, 5. volitve, 6. razno.
KOMISIJA ZA DORAŠCAJOCO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se je pričelo vpisovanje za letovanje v Zg. Gorjah dne 22. marca 1971 na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9 od 9. do 12. ure dopodne.
Sir Remaird Lovell: Eksplozija znanosti	Cena 10.500 lir
Knaurov: Zdravstveni leksikon
Cena 4.200 idr
Včerajšnji informativni tečai|:	devizni
Ameriški dolar	620,—
Kanadski dolar	610,—
Brit. šterling	1.500,—
Švic. frank	144,—
Franc, frank	112,—
Belg. frank	12,50
Hol. florint	172,—
Nemška marka	171,—
Avst. šiling	24,—
Dinar	38,—
	
	
	
SIMON
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.21. Dolžina dneva 12.20. Luna vzide ob 4.46 in zatone ob 15.32.
Jutri, četrtek, 25. marca Ozn. M. D.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9, najnižja 8, ob 19. uri 11,4, zračni tlak 1011,9 raste, veter 5 km jugovzhodni, vlaga 64 odst., padavine 23,4 mm, nebo 8/10 poobiače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. marca 1971 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb
Umrli so:	1 dan stara Karin
Hrast, 72-letna Maria Pookai, 79-letnl Giovanni Camaur, 81-letna Maria Sadteo vd. Parenzan, 61-letni Giovanni Furlan, 74-letni Emllio Suša, 73-letni Niodlb Radivo, 51-let-nl Gaetano Sorrentino, 59-letnd Ruggero Zerial, 75-letnd Onofrio Loiaoono, 37-letna Ida Godina por. Stccardl, 75-letni Enrico Erba, 64-letna Anna Rote por. Goitan, 89-ietma Framoesca Pajnter.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina Al-1'IGEA, Ul. Gtnnastlca 6, S. Luigl Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlFAlabarda, Ul. Istrla 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan), De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan, Trg Venezla 2.
Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem !
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
William Shakespeare
MACBETH
Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajc Režiser:	ŽARKO PETAN
Nastopa ves igralski ansambel Drame( v naslovni vlogi: Boris Kralj
V soboto, 27. t. m. ob 21. uri (Abonma premierski, Red A in mladinski v četrtek) v nedeljo, 28. tm. ob 16. uri (Red B — nedeljski popoldanski, okoliški in mladinski v sredo)
Zaradi združitve abonmajev in nujne nove porazdelitve sedežev, vljudno prosimo vse abonente, ki si predstave ne nameravajo ali ne morejo ogledati, da nam to čimprej, vsekakor pa najkasneje do petka, sporočijo na tel. 734265 vsak dan od 10. do 12. ure.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Dominik Smole
ANTIGONA
Danes, 24. t. m. ob 17. uri v četrtek, 25. t. m. ob 17. uri
Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
AMATERSKI ODER PROSEK KONTOVEL
V nedeljo, 28. marca ob 17. uri v prosvetnem domu na Proseku
Norman Krasna
DRAGA RUTH
Veseloigra v šestih slikah Režija Stane Raztresen.
Darovi in prispevki--v
Ivan Jarcog daruje 3.200 lir za šolo-spometnik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Lojzke Va-loppi daruje družina Pavletič 2.000 lir za Slovensko planinsko društvo. Ob proslavi 8. marca so darovale žene iz Boljunca 6.000 lir za prosvetno društvo France Prešeren. Namesto cvetja na grob drage in požrtvovalne Lojzke Valoppi poklanja Duša Kosmima 2.000 lir za Dijaško matico.
Z Iskrenim sožaljem ob smrti Sil-vamine mame darujejo Alenka, Marko in Milica Kravos 5.000 lir za SPDT.
V	počastitev spomina pok. Silva-ntne mame darujeta Anica in Milan Udovič 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Silvanine mame Lojzke Valoppi daruje družina Čandek 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za Glasbeno matico.
10. januarja t. 1. Je poteklo 6 let od kar je umrla Nada Hrovatin. Ob tej priložnosti se je spominja Antonija Čandek in poklanja 1000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
V	počastitev spomina Slivanine mame Lojzke Bratina vd. Valoppi darujeta Dorica Filipčič in Ada Gustinčič 2000 lir za Dijaško matico.
V	spomin prerane smrti dragega sina Vladimlra daruje mama 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V	počastitev spomina nepozabnih bratov Franka in Jožkota Schiff daruje Marija Raubar 5.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
V	počastitev spomina Silvanine mame g. Lojzke Valoppi daruje družina Resinovič 2000 lir za Dijaško matico
Gledališča
VERDI
Jutri zvečer ob 20.30 bo za red B v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih tretja P16*1' stava opere Musorgskega «Hovan-ščina» z istimi nastopajočimi to* pri prejšnjih predstavah. Dirig® Oskar Danon.	__
Pri blagajni gledališča (tel. 2398»' se danes začenja prodaja vstopnic.
POLITEAMA KOSSETV7
Danes ob 20.30 ponovitev ti®1*’' nijeve komedije «Le massere«. 19) sedmi abonmajski predstavi Teatra Stabite v letošnji sezoni, ki se ho do nadaljevale do vključno nedelje« bo prihodnji teden sledila novost Pasquala Feste Campanile »Tu® če vas imam zelo rad« z Lillo B gnone in Giannijem Santucciont Predstava bo izven abonmaja-
Nazionale 15.30 «L’arciere co», Giuliano Gemma, Mark ^ man. Technicolor.	.
Fenice 15.30 «La supertestintt**"' Monica Vitti, Ugo Tognazzi. H®' povedano mladini pod 18. leu*" Eden 16.00 «Una lucertola 000 pelle dl donnai), Florinda Bti«*"< Stanley Baker, Jean Sorti. povedano mladini pod 18-Grattacielo 16.00 «Le belve*, Buzzanca, Ira Furstenber&J®‘ nabella Inoontrera. Prepove*®’1'0 mladini pod 18. letom.
ExceIsior 15.30 «Sclpione detto che TAfricano)), Marcello ianni, Silvana Mangano, Vitt° Gassman.
Ritz 16.00 «11 gatto a nove co**£ J. Francisco, Karl Malden, rine Spaak. Film Daria Arg®1^ Prepovedano mladini pod ”■ tom. Technicolor	$
Alabarda 16.30 «Intimitš Prol*f una giovane sposaii, Valerie grande, Uwe Paulsen. PrepoTe°^ no mladini pod 14. letom- « Filodrammatico 16.30 «11 rn^D^_ lo». Brigitte Skay, H. Technicolor. Prepovedano ni pod 18. letom.	^
Aurora 16.30 «La califfa*. TZpCr Schneider, Ugo Tognazzi. vedano mladini pod 14- leW Cristallo 16.30 «Brancaleone crociates, Vittorio GsS&° Technicolor	,,aui
Capitol 16.30 «Senza norne», ^ Delon, Gian Maria Volonte, Montand.	m.
Moderno zaprto. Jutri ob 16"® lazioni proibite«.	fl
Vittorio Veneto 16.15 «E vei®^g giomo del limoni neri», ^ po-Sabato, Peter Charlsten. vedano mladini pod 14- 'et0 ^ Ideale 16.00 «Clrcolo vizioso«^ ger Moore, Marfba Hyer-nicodor.	J
Inipero 16.30 «Venga a Prenf,wtiv caffe da nori. Ugo Togna®1-. ndeotor. Prepovedano mla*®®
14. letam.
Astra 16.30 «Dove vaš tul#
T. Milfeun, V. Gassman, M o- ^ ceha, G. Moschin. Teti^^V Prepovedano mladini P0** tom.	-gjj-
Ahbazia 16.00 «Helga». Rdtft man. Technicolor.
Razstave
V umetnostni galeriji «1® od na* v Ul. S. Nicolo 6 raastaro*, 24. t. m. do 13. aprila znani slovenski slikar Ja*5r' $r Horvat. Otvoritev razstave JTjo.30 nes, 24. ob 19. uirl. Urnik: od ^ do 12.30 ter od 17. do 20. &T ^ nedeljah od 11. do 13. ure. ° nedeljkih zaipirto.
Razna obvestila
Kmetijska zadruga Trst m je člane na redni občni zb®« ttf* v nedeljo, 28. marca 1971 ob ’ j/I v sejni dvorani v Ul. (Gregorčičeva dvorana)
Ti
SOŽALJE
t*n Gffl'
Odbor in člani SPD den» in Š. d. Sokol iz	?l'
izrekajo svojemu članu J°s U Ij)S' panu iskreno sožalje ob s®*1 tere Ide.
sožalje
S. d. DEVIN-STIVAN	C>C
boko sožalje družini ol) tragični izgubi sina ® ml
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša dra#8 žena in mama, sestra in teta
IDA PIPAN roj. REBULA
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v sredo, 24. ob 15.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči mož, sin in drugo sorod**v
Nabrežina, 24. marca 1971
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali ln spremili na zadnji drago
po*1
NORO KRIŠČAK
se iskreno zahvaljujejo
mož Leopold, hčerka Franka z možem Sand*0*1*' brat Jožko ln vsi sorodniki.

i ''č^i /h(>r «M*rlrn S

W^W':
___________________I________________
: Revija «IPri morske
24. marca 1971
"Steljo se je v Kulturnem domu v Bukovici zaključila revija .Primorska poje*. Nastopilo je 15 pevskih zborov. Na zgornjih dveh slikah:
moški nonet »Javor* s Pivke m moški zbor .Srečko Kosovel* iz Ronk.
f r*.r: r>
Mešani zbor «Vinko Vodopivec« iz Kromberka
Mešani zbor «>!o	» Ro>'
Moški zbor «Srečko Kumar* iz Repna
Moški zbor iz Postojne
Moški zbor iz Ilirske Bistrice
Goriški oktet iz Nove Gorice
Fantje izpod Grmade
Moški zbor «Tabor» z Ončin
M «
Moški zbor .Oton žunpn;i;"» šfendreža
' ' ' Mešani zbor «Briški grič* iz števerjana
Moški zbor .Bojan* iz Dornberka
Vzajemni interesi med Italijo in Jugoslavijo
V	zadnji številki tržaške revije «Trieste» objavlja socialdemokratski občinski svetovalec Giorgio Cesare članek pod naslovom .Vzajemni interesi med Italijo in Jugoslavijo*. Ker se članek nanaša na bližnji obisk predsednika Tita, objavljamo njegove najzanimivejše dele, čeprav se ne strinjamo v celoti z njim.
V	prvem delu govori člankar o odložitvi obiska, ki je bil prvotno določen za lansko leto, o reakciji, ki je v zvezi s tem nastala v Italiji, poudarja koristnost sodelovanja in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo ter našteva razloge, ki po njegovem mnenju govorijo v prid tega sodelovanja. Nato nadaljuje:
Izhajajoč iz londonske spomenice o soglasju iz leta 1954 in iz ozemeljske realnosti, «de faeto* nedotakljive, ki iz tega izhaja in ki jo jamčijo velike sile, ki so dale pobudo ali pozneje sprejele sporazum, sta Italija in Jugoslavija obrnili stran in začeli pisati novo poglavje, ki je v čast vladama dveh republik in vodilnemu razredu sosednih področij.
Na strogem spoštovanju sedanjih meja, ki sta jih določili mirovna pogodba in londonska spomenica, so sloneli razlogi zbliža-nja s pomnožitvijo sporazumov in izmenjave in skratka z delovanjem za tisti «mir med ljudmi*, ki je bil bil sen De Gasperija.
Meja je s tem postala vedno bolj odprta in gre v perspektivi za tem, da postane navaden zemljepisni pojem. Na ta način se je zajamčila italijanska navzočnost v Istri in na Reki. Dve etnični manjšini, ki se v glavnem številčno bi-lancirata, imata, po žalostnih dogodkih v bolj ali manj oddaljeni preteklosti, primemo zaščito v notranji ureditvi dveh držav.
Obe strani sta stopili na pot razuma. Prav zaradi tega je treba govoriti jasno, da se odstranijo nesporazumi in špekulacije oasovcev
HOROSKOP
o
LEIO
/
OVEN (od 21.3. do 20.4.) če v neki zadevi nimate dovolj razčiščenih idej, se v zvezi z njo ne prenaglite. Bodite bolj podjetni v neki čustveni zadevi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skrbno preglejte vse svoje finančno poslovanje. Nasprotujoče si vesti v zvezi z nekim vprašanjem, ki bi ga radi globlje spoznali.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nastopili bodo trdi trenutki, zaradi tega skušajte čimbolj utrditi svojo organiziranost. Prijetno srečanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Izkoristite neko zelo ugodno ponudbo. Danes zvečer boste skušali rešiti neki star družinski problem.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro si izberite osebo, ki vam bo stala ob strani v nekem tveganem trenutku. Danes ne boste uspeli z neko čustveno ponudbo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pripravite se dobro, ker se bo vaše delo povečalo. Nenadna nevihta v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imejte zaupanje v uspehe, ki so plod vaših naporov. Pozabite na svoje interese in mislite predvsem na srečo drugih.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes dajte prosto pot svojemu ustvarjalnemu duhu. Ne dovolite, da bi vas brezobzirneži preveč izkoriščali.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Obstaja nevarnost, da pride do bolj napetih odnosov med vami in sodelavci. Prijatelj vam bo pomagal iz neke zagate.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša domiselnost vam bo omogočila lep dobiček. Za ohranitev družinske harmonije, se tokrat odpovejte svoji nepopustljivosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Morali boste rešiti nekaj vprašanj v zelo kratkem času. Ogibajte se nenadnim izbruhom jeze.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes vam bo sreča v poslovnem pogledu naklonjena. Nove simpatije in novi interesi.
pri nas, ki, kakor tisti onstran Alp, nimajo nič skupnega z zaščito nacionalnih vrednot.
Rešitev «de faeto*, ki jo določa londonska spomenica, je trajna ureditev, «sine die», ozemeljskega spora med dvema državama. Tak značaj nedvoumno potrjuje formalna izjava zaveznikov ob podpisu spomenice.
Zavezniške vlade so namreč izjavile, da «ne bodo podpirale ozemeljskih zahtev Italije ali Jugoslavije nad ozemljem pod suverenostjo ali upravo ene ali druge*. Z londonsko spomenico so ZDA, Anglija in Francija bile mnenja, da se tudi »uveljavi* tristranska izjava od 20. marca 1948, s katero so se izrekle za vrnitev tržaškega ozemlja Italiji.
Zopet pogrevati ozemeljska vpra sanja ali nevzdržne pravne formule, zunaj kake okrogle mize, pomeni spodkopavati sedanje sodelovanje, ne da bi niti za milimeter spremenili stvarnost. Pomeni delovati proti koristim Trsta in Italije, ustvarjati prazne utvare pri tistih, ki pa so vedno manj številni, ki se še vedno štejejo za «begunce» v domovini. Preveč očitno je, da bi »revizionistične* zahteve ene strani povzročile takojšnjo reakcijo druge, česar rezultat bi bil, da bi se znova odprlo vprašanje samega Trsta, da bi se paralizirala meja in se spremenila v barlinski zid ter bi se zaradi logičnih verižnih reakcij spravil v nevarnost dragocen sporazum, ki je bil dosežen z Avstrijo, da se je zaključilo južnotirolsko poglavje.
Nacionalistična hidra, kakor nas je zgodovina bogato poučila, je najhujši sovražnik narodnih interesov. Samo če izhajamo iz ozemeljskega statusa quo v Evropi, lahko iščemo boljše oblike sožitja med Vzhodom in Zahodom.
Z italijansko rešitvijo Trsta se strinja skoraj vse prebivalstvo, dočim se je pri zadnjih volitvah, ki so bile pod zavezniško vojaško upravo dve petini volivcev izreklo za neitalijansko ali protiitalijansko rešitev. Separatizem, filohans-burški municipalizem, nezaupanje slovenske manjšine, ki ga v veliki meri opravičuje žalosten spomin na fašizem, so v veliki meri izginili.
Novi vodilni razred, ki je začel konstruktiven dialog s slovenskim prebivalstvom, odprl mesto sporazumevanju in izmenjavi s sosedno Jugoslavijo, razbil monopol oligarhije, ki je identificirala patriotizem z egoističnimi interesi privilegirane manjšine, je menjal obličje Trsta.
Mesto ni več «italianissimo», kakor so si to zamišljali grobi mo-nopolizatorji prevratne desnice, temveč je postalo res italijansko, t.j. mesto, ki med svojim avtohtonim prebivalstvom nima več protiitalijanske kontestacije. To se je zgodilo — in to bi moralo biti v pouk tistim, ki so poklicani predstavljati državo — po pogumni usmeritvi demokratičnih sil, ki so navdihnile svojo poiitiko na Evropo sedemdesetih let ter so zavrgle tematiko, ki je pripeljala našo celino na rob prepada. Trst je italijansko mesto miru v službi Evrope in ima svojo prihodnost.
S tem da mesto, Ujem votUi.e,ji, vse demokratične sile, gospodarski operaterji in delavci mso hoteli slediti «paleo-nacionalistom», ki bi nas hoteli pahniti za trideset let nazaj in uničiti jadransko sporazumevanje, ki se je tako težko doseglo, so pokazali, da se proces na srečo ne more obrniti v nasprotno smer.
V Evropi, ki z vedno širšimi oblikami integracije išče prostor v mednarodni skupnosti, da bi se vključila med velike, ki sedaj delujejo že s planetno strategijo, je italijansko-jugoslovansko prijateljstvo kamen, ki prispeva h graditvi boljše družbe.
Po dogodkih v teh mesecih, kakor je predvideval predsednik Sa-ragat, so se italijansko-jugoslo-vanski odnosi «še dalje okrepili*.
To sodelovanje bi lahko dobilo svoj uraden pečat v večletni pogodbi o prijateljstvu med dvema
jadranskima državama, ki bi izhajala iz vzajemnega spoštovanja sedanjih meja in bi se sklicevala na londonsko spomenico, bi razširila sodelovanje na vseh področjih ter določala periodična posvetovanja po francosko-nemškem vzorcu med dvema vladama o vseh vprašanjih skupnega interesa.
PREJELI SMO
BOREC. Izhaja mesečno. Izdaja zavod «Borec». — Ljubljana, 1971, štev. 2.
PRIRODA, ČLOVEK IN ZDRAVJE. Mesečnik za poljudno zdravstvo. Januar — februar 1971.
EMIGRANT. Glasilo društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Orbe, leto IU.. štev. 1, januar — februar.
RICERCHE SLAVISTICHE. Volume XVI - 1968-1969. Ed. Šansoni.
DIFESA SOCIALE. Rivista trime-strale dellTstituto italiano di medicina sociale. Roma, 1968, otto-bre — dicembre.
L’APPRODO LETTERARIO. Rivista trimestrale di lettere e arti. Anno XV — ottobre-dicembre 1969.
TRAGUARDI D’AWENIRE. Panorama odierno della scuola nel no-stro paese. Ed. Federico Motta, Milano.
IL VERRI n. 27. Rivista di lettera-tura diretta da Luciano Anceschi. Ed. Feltrinelli.
IL VERRI n. 28. Rivista di lettera-tura. Psicoanalisi e poesia. Ed. Feltrinelli.
PROBLEMI DEL SOCIALISMO. Rivista mensile diretta da Lelio Basso. Anno X, luglio — agosto 1968.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Boris Zuljan v galeriji Rossoni
Z obilno založeno razstavo oljnatih slik, ki vise v Rossonijevi galeriji, se Boris Zuljan to pot po-vzpenja na umetniško zahtevneje občuteno raven slikarskega ustvarjanja. Sedaj izvršeni odskok preko samozadovoljnosti v splošnem vsem ugajajočih slik, smo pa zaslutili že v nekaterih podobah z zadnje njegove rastave in Udi na lanskoletnih ex tempore slikarskih tekmovanjih v naši deželi. Hiše in stavbe v njegovih pokrajinah so namreč postajale vse bolj le svetle kvadratne in podolžno pravokotne krpe sredi v enake oblike barvnih zaplat zreduciranega okolja. Ugotavljamo pa tokrat, da je Zuljan dospel do popolneje urejenega izražanja tega novega sebi svežeje odgovarjajočega likovnega dojemanja sveta. Opazno je, da na ta način uspe v večini del, posebno v manjših podobah, res pričarati prostor-ninsko opredeljivo navideznost v svoje krajine z naselji sredi polj, kjer skopo zvršča navpične kratke poteze nalik drevja iv jih slikovito gosti najraje v suho grmičevje kakega gloga in šipka. Ker mu pa nebo in niti oblaki ne nudijo možnosti skupljanja v omenjeno krpi-často osrediščenje raznobarvnih ploskev, čistost nebesnega svoda obzorij, slednje izrivajo iz podob proti njih kotom ali čimbolj k vrhnjemu robu, da ponekod tudi popolnoma izpade ter se take podobe prelijejo v pestrobervne preproge hiš in polj, gmajn in skal. Prvotno opojnost neposrednega doživetja stvarnosti okolja pač Zuljan nekako predestilira že v simboliko prehajajoče dojemanje, kjer se pričnejo tvoriti skoroda standardne oblike, kar je značilno za mnoge slavne umetnike naprednega slikarstva, kakršno se je uveljavljalo v zadnjih desetletjih.
MILKO BAMBIČ
iliiminiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiuiiiniiiininiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiimiiiin,iiiiin,iiiiim„ili,„„ii,|11„1„111111(l|lln
DR. FRAN VATOVEC:
v
Časnikarski fenomen: goriška Soča
Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice
Šalobardenje in širokoustenje o kolonstvu
Soča se na splošno in načelno poteguje za rešitev kolonskega vprašanja. Pri tem pa ne seže globlje na družbeno politično področje. Po svoje izkorišča to vprašanje za svoje politične namene. Tako je na primer naprtila krivdo za to, ker še ni rešeno, na laške liberalce in slovenske klerikalce! povezane v vladajoči koaliciji v goriškem deželnem zboru.
Soča je posvetila temu vprašanju svojo pozornost med drugim s tem, da ga pisec obravnava v uvodniku z naslovom « Kolonsko vprašanje*. Tu je zajet odgovor na vprašanje, zakaj se kolonsko vprašanje «vleče na dolgo in široko*. Opozarja na politično obarvanost, ki prevladuje ob kolonskem vprašanju, medtem ko se Sočin uvodničar poteguje za «mimo in vsestransko stvarno razpravo ter rešitev*.
Soči pa je kolonsko vprašanje odskočna deska za strankarski protisunek: «Vse šalobardenje in širokoustenje o kolonstvu od strani slovenskih klerikalcev je naravnost ostudno, nedostojno*. Kolona hočejo namreč strankarsko «zasužnjiti' napraviti hočejo iz njega klerikalca, ki da bo volil le po volji iz farovža*. V nasprotju s tem pa ima zakon o kolonstvu tezata k temu, da se «napravi iz kolona samostojnega kme-tiča*. Sooino publicistiko s tem v zvezi preveva pesimistično pričakovanje: «Koloni bodo še dolgo čakali*, preden bodo postali samostojni posestniki.4)
Trst v Sočinih stolpcih
Na splošno sta liberalno obarvana tržaška «Edinost» (1876 do 1928) in goriška pretežno ostro liberalna Soča soglašali v svoji časniški publicistiki. Primerilo pa se je včasih drugače Sočina pozornost se je obračala k Trstu predvsem ob prašanju združitve goriških in tržaških časnikov, ob motnih sencah na političnem obzorju, ob vprašanju tržaške univerze, nadalje ob pomembnem volilnem uspehu tržaških Slovencev, pa tudi ob primerjavi Trsta z Lvovom.
..	lskra Je vzplamenela ob dveh dopisih v Soča in
ljubljanskem Slovenskem narodu v zvezi s težnjo, združiti gonške m tržaške časnike. Ta pobuda pa je že pomenila ogenj v strehi.
, . 4) f0ča: 17. marca 1908 - 15. maja 1909 - 12. jul. 1910 - štev. o ter 16. febr. 1911.
(Nadaljevanje sledi)
TOmE ŠTETIMA
V K AS A
osamljenosti jo je pestil, da se je dušila. Ce je ne bi Keča prestregel, bi padla. Strah in nemoč sta rasla z vsakim kora kom. Kar je zdaj videla, je preseglo moč vsake besede in domišljije. Vanjo se je vselil strah pred maščevanjem za zlorabo zaupanja, za dobroto in za pozornost, ki so ji jo izkazovali. V njenem bitju je zazijala velika razpoka, skozi katero se je nacejal stud nad zgrešenim življenjem. Molk mrtvih je bil nema obtožba, ki je terjala od živih, da jih maščujejo. Stolp groze se je sesul, in v njej je zazevala strahotna praznota.
HlllllllllllllllllllliJIllllilllJIlilllllllilS PRVA KNJIGA
________
zbor »Vasilij Mirk* s Proseka la kouiovela
Preprežen je bil s curki krvi, daleč naokoli pa so ležala zoglenela bruna, ki so jih raztrosile eksplozije. Ogibali so se lijakov, Id so jih do žive zemlje iztreskale mine, in granat, ki so nevarno štrlele iz snega še cele.
Od	hotela je	ostalo	samo kamnito	pritličje, na	katero
se	je sesul zogleneli les.	Obstali so pred vrati, črnina oken
je strmela vanje kakor prazne oči lobanje, ki jo nenadoma zagledaš v gozdu, razmetana bruna pa so se zdela kakor kosti, ki jih je po gozdu raznesla lačna divjad.
Stali so molče. Premalo odločnosti je bilo v njih, da bi prestopili vrata — mejo neznanega sveta. Na pragu je ležalo na pol sežgano truplo z obrazom brez oči in mesa. Ena roka je	bila	stisnjena	v pest.	Kot bi zrasla	z zemljo, je	štrlela
kvišku,	druga pa	je bila	nad zapestjem	odtrgana, če	so ho-
teli vstopiti, so morali prestopiti stražarja, ki je v mrtvih ustih (bival skrivnost pošastnega konca in sporočilo tistih, ki so z njim delili zadnje trenutke.
Skozi raztrgane oblake je posijalo bledo sonce in vrglo po pogorišču pastelne sence.
Grlo je davil jok. Le Ana je z rokami pokrila oči in po licih so ji polzele solze. Vse se je zamajalo pred njo. Jedek vonj ožganega mesa in pogorišča je zlomil njene zadnje moči. Pobledela je in se krčevito tresla. Imela je občutek, da je do ramen zakopana v zemljo in se ne more ganiti. Obup
Instinktivno je čutila, da ne sme in ne more prestopiti mrliča in ne praga teh vrat. Sporočalo v pepelu ni zanjo. Pred obličjem tuje smrti je dojela drobec resnice, skrite v globinah vesolja. Skozi življenje je plavala slepa in brez smisla za njegovo pravo vrednost. Vse se je spremenilo v nesmisel, vse, čemur koli je dajala ceno, vse se je razblinjalo v meglo, iz katere se je ponujala roka odrešitve. Nikogar ne izdaj, četudi izgubiš življenje! Morda se te bo življenje usmililo in ti vrnilo tla pod nogami. Pomislila je, da bd jim povedala, da so jo poslali. Toda kdo jo bo razumel, kdo je ne bi obsodil In uničil?
Nihče ni niti slutil, kaj se dogaja z njo .Začudeno so jo pogledovali. Orlov je odpel čutarico z žganjem in ji ga po kapljicah vlival v usta, Vojko pa ji je na čelo položil snega. Potem je odprla oči in rahla rdečica ji je obarvala obraz. Primož je dolgo strmel v skrivnost njene lepote.
«To ni za ženske, saj je še zame preveč,* je počasi dejal Orlov in nagnil čutarico. Zakrožila je okoli vseh, dokler
bila prazna. Žganje Je splaknilo okus pogorišča In pregnalo
sebi,
slabost. Vorh je ostal pri dekletu, ki'je prihajalo k Orlov pa je pogumno prestopil mrliča in stopil med rušfr vine. Za njim so se zdrenjali tudi drugi.
Mrak jih je navdal s tesnobnim spoštovanjem. Sneli so kape in tipali predse. Vsak korak jim je odkrival skrivnosti ki jih večina ljudi ne bo nikdar razumela.
Tla na hodniku so bila nastlana z izstrelki, tulci in razbitinami, zidovi oškrabljeni, kot bi jih obdelalo dleto neznanih
Ko seje Orlov dotaknil mrliča, se mu je pod noge sesul prah. Presenečeno je odstopil in čuden občutek ničevosti se je pomešal s tesnobo.
Po hodniku se je grmadilo vedno več trupel. Ob odprtim kjer je skozi betonsko ploščo prišlo stopnišče, ki je vodilo naprej v klet, so bila vsa trupla zoglenela. V drugih prostorih so bila trupla samo ožgana, vendar tako zmaličena da so vzbujala samo grozo. Poznali niso nikogar več.
Preden so se spustili v klet, so izpraznili še eno čutarico žganja. Orlov je prižgal baterijo. Snop luči je tipal po betonskih stopnicah v grob. Tu so trupla ležala na velikem kupu v kotu’ druga pa so bila Prislonjena k zidu v vseh mogočih položajih m celo z orožjem v rokah. Povsod po tleh je ležalo zgorelo orožje in municija. Stvari in ljudje so bili kot črepinje razbitega vrča, ki ga ne bo nihče več sestavil.
Molče so se poklonili spominu teh, ki so vztrajali najdlje ln iz prizemnih oken pošiljali poslednje rafale. Sedaj so bili podobni drug drugemu. Skupna smrt jih je povezala v neloč-ljivo celoto.
x ^orci 80 51 vtisnlli v spomin vsako najmanjšo stvar. V bežnih trenutkih zadnjega svidenja jih je zalivala žalost, iz nje pa je rastel plamen sovraštva in maščevanja. Pošasten molk jih je spominjal na lastno minljivost, na njihovo negotovo življenje, na neuresničena hrepenenja. Senca konca je kot grozeč meč iz dneva v dan visela nad njihovimi glavami, pa se je niso niti zavedali.
Primož se Je naslonil na zid. Zdramil se je spomin n« očeta in na ruševine njegovega doma. Potem so se brez besed umikali iz kleti. Usta so se jim lepila, jezik je olesenel in možgani so se stisnili v negibno kepo. Primož se je oprijemal zidu. Ko je Or lovu ugasnila baterija, in jih je objela tema, se mu je zdelo, da tipajo proti obali na drugem koncu člo

24. marca 197t
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Potrjena kazen brezvestnemu avtomobilistu ki je smrtno povozil sedemletnega otroka
Znižana zaporna kazen trem mladim jugoslovanskim dolgoprstnežem
Pred tržaškim prizivnim sodiščem carja in Simonoviča vsakega na 3
(preds. Franz, tož. Mayer, zapis. Mosca) se je včeraj moral zagovarjati 49-letni Riccardo Romagnoli iz Drevoreda d’Annunzio 62, ki ga je kazensko sodišče na razpravi z dne 3. junija lani obsodilo zaradi nenamernega umora sedemletnega Roberta Derganza iz Doline št. 74 na 2 leti zapora z odpustitvijo enoletne zaporne kazni ter mu za vedno odvzelo vozniško dovoljenje. Na prvostopenjski obravnavi se je moral zagovarjati tudi 47 letni Giuseppe Bassi iz Ul. del Pozzo 2, ki je v trenutku nesreče pri podjetju Aquila sedel v avtu ob Romagnoliju. Za slednjega so sodniki sklenili prekiniti sodni postopek zaradi pomanjkanja tožbe.
Do hude prometne nesreče, ki je v vsej svoji kruti resničnosti pridala presunljivemu dogodku še bolj tragično podobo, je prišlo v popoldanskih urah 12. julija predlanskim, ko je pijani avtomobilist podrl dve ženski in sedemletnega otroka, ki so nič hudega sluteč hodili ob robu ceste v Ul. Fiavia Stramare, v bli žini podjetja Aquila, in nato pobegnil.
Bilo je nekaj čez 17. uro, ko je Romagnoli v smeri Milj z vso na glico privozil svoj avto fiat 1100 s tržaško registracijo ter v vijugasti vožnji zašel do roba cestišča, kjer so omenjeni pešci hodili v smeri Milj in niso pravočasno zapazili podivjane vožnje fiata 1100, ki je v naslednjem trenutku že zavozil mednje. Kot bi se nič ne zgodilo pa je brezvestni avtomobilist nadaljeval svojo divjo vožnjo, medtem ko so se za njim v mučnih bolečinah zvijale tri osebe — 48-letna Adele Berdon por. Zahar iz Rovt št. 559, 37-letna Silvana Pertot por. Derganz iz Doline št. 74 ter njen sedemletni sinček Robert.
Ranjencem so nemudoma priskočili na pomoč ljudje iz okolice ter mimovozeči avtomobilisti. Nekateri izmed njih so se takoj odpravili na zasledovanje vinjenega avtomobilista, drugi pa so poklicali karabinjerje z glavne postaje ter rešilni avto RK. Karabinjerji, ki so prvi prispeli na kraj pretresljive nesreče, so naložili v svoj avto malega Roberta, ki je bil v nezavesti ter ga z vso brzino odpeljali v otroško bolnišnico «Burlo Garofalo*.
Z rešilnim avtom RK so kmalu nato odpeljali v bolnišnico tudi obe ženski ter ju nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer sta se morali zdraviti vsaka po približno dva tedna.
Najhuje se je ranil mali Robert ki so ga po sprejemu v otroško bolnišnico nemudoma premestili v splošno bolnišnico, kjer pa je bila vsaka zdravniška 1.t a žal brez moči in kljub temu, da niso zdravniki malega ranjenca izpustili niti za trenutek izpred oči, se je njegovo mlado življenje utrnilo.
Brezvestnega avtomobilista Roma-gnolija in njegovega prijatelja Bas-sija, ki sta po usodnem trčenju pobegnila, so karabinjerji izsledili ter aretirali v bližini industrijskega pristanišča. Med policijskim zasliševanjem sta oba trdila, da sploh nista bila pijana in še pristavila, da se ne spominjata ničesar.
S podobnimi izjavami sta se skušala braniti tudi na prvostopenjsid obravnavi, medtem ko na včerajšnji pred prizivnim sodiščem Romagnoli, ki je edini vložil priziv proti prvostopni razsodbi, ni povedal nič takega, kar bi lahko dodobra prepričalo sodnike o njegovi, vsaj delni nedožnosti.
Javni tožilec dr. Mayer je predlagal zanj potrditev prvostopne kazni, zagovornika prizadete stranke, odv. Barbagallo in Longo denarno odškodnino, Romagnoliju v branilec odv. Aleffi pa najnižjo kazen.
Sodniki so mu v celoti potrdili prvostopno kazen.
leta zapora in 90 tisoč lir denarne kazni, Vladanoviča pa na 4 leta in 5 mesecev zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni.
Na včerajšnji razpravi, kjer so bili vsi trije Jugoslovani prisotni v priprtem stanju, je Bačar ponovno priznal svoj tatinski podvig, Vlada-novič se je opravičil, da sploh ni vedel, da ima Bačar pri sebi ves plen, Simonovič pa, da je šel na postajo čakat svojo zaročenko.
Javni tožilec je predlagal za vse tri potrditev prvostopne kazni, branilca, odvetnika Barbagallo in Ko-storis pa najnižjo kazen.
Sodniki so delno sprejeli branil-čeva predloga in znižali Bačarju in Simonoviču prvostopno kazen na 2 leti zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, Vladanoviču pa na 2 leti, 11 mesecev in 20 dni zapora ter 70 tisoč lir denarne kazni.
Večer ob zaključku deželnega tekmovanja ansambla «Miramar»
sreči se je, poleg omenjenih, ranil tudi drugi sopotnik v avtu, Ste-fano Ridolfi, katerega pa so odpeljali v izolsko bolnišnico.
Zaradi lažjih ran po spodnjih u-dih bosta Segatini in Cozza okre vala v približno dveh tednih.
Alarmna naprava ga je ugonobila
V nedeljo se je zaključil 2. deželni natečaj harmonikarjev, pianistov, orglarjev in kitaristov, ki ga je organiziral ansambel «MiTamar*, v mali dvorani v Ul. Ana-nian pa je bila popoldne zaključna prireditev, na kateri so nastopali najboljši udeleženci natečaja in pa član komisije ter svetovni «oskar* na harmoniko Gervasio Marcosignori, ki ga tržaško občinstvo že pozna.
Prvi je nastopil ansambel «Ro-sandra* pod vodstvom Nadje Udovič, nakar so se na odru zvrstili mali kitaristi Carlo Ceriani, Ilea na Hrvatič in Sergio Portuali, har-monikarica Lucia Križmančič in pianistka Rosanna Franco. Po ansamblu »Kondor* so nastopili organistka Manuelr. Petaros, pianistka Eliana Colombin ter harmonikarici Manuela Crocetti in Elena Čuk. Spet je bil na vrsti ansambel, tokrat | »Mini - Mirama r* pod vodstvom u- | čiteljice Romane Zajec. Kitaristu Renzu Počkarju in organistki Ingrid Carlijevi je sledil harmonikar Ferruccio Premici iz Ascoli Pičena. S Premicijevim izvajanjem Fan-cellijeve skladbe »Pupazzetti* je spored prešel na zahtevnejšo raven. Sledil je ansambel »Spontini* iz Ascoli Pičena pod vodstvom prof. Anne Marie Pirozzijeve. S harmoniko je še nastopil Mirko Ferlat z Montijevo »Czardas*, nato pri klavirju Maurizio Tempestilli s Chopinovim »Valčkom* — deček je med drugim dobil posebno nagrado za najvišjo oceno na natečaju — in še Ksenija Brass pri orglah z Bachovo «Fughetto». Spored solistov je zaključila harmonikarica Dorina Kante s tehnično skoraj brezhibno izvedeno Fugazzovo skladbo »Mosai-co Espanol*, z njo pa je nastopil še ansambel »Miramar - junior* pod vodstvom prof. Eliane Zaiec.
Pred nagrajevanjem se je občinstvu predstavil «oscar* Marcosignori. Skoraj vsi v dvorani so harmonikarja že poznali in so ga pričakovali z nestrpnostjo Na »Cordo-vox» je zaigral tri skladbe, od katerih je občinstvo najbolj navdušila »Čmrljev let», na posebno zahtevo pa je svoje izvajanje zaključil s svojo skladbo »Havajska uspavanka*.
Večer je zaključilo podeljevanje nagrad tistim, ki so se najbolje u-vrstili na natečaju, in diplom vsem udeležencem natečaja.
Ko .je preteklo nedeljo v zgodnjih jutranjih urah avtomobilska izvidnica agentov komisariata javne varnosti iz Milj krožila po cesti, ki iz Domja pelje v Log, je zapazila mlajšega človeka, kako se je skušal iznebiti izvijača, ki ga je zalučal v grmičevje. Agenti so ga seveda ustavili in legitimirali ter tako ugotovili, da gre za 28-letnega Guer-rina Secoliia iz Ul. Fiavia Stramare št. 19. Ta naj bd malo prej skušal z izvijačem odpreti vrata parkiranega fiata 850, last 24-letnega Eu-sebia Bonovia iz Sv. Marije spodnje št. 557. Namen pa se mu je ponesrečil, ker je alarmna naprava pri avtomobilskih vratih pričela nenadoma zvoniti in kajpada močno prestrašila neveščega tatiča.
Pri Sesoli.ju so policisti nadalje našli še vozniško knjižico za vespo, last 55-letnega Tullia Cesoleja iz Ul. Čampi Elisi št. 37, ki jo je bil dva dni prej ukradel z vespo vred v bližini tovarne jute.
OBČINSTVO S PLOSKANJEM SPREJELO RAZSOOBO
ki
Zelo važna politična razsodba razkriva desničarsko nasilje
Razprava ja brez presledka trajala doaiala deset ur ■ Govori odvetnikov Morisa, Fortune, Gianguinta in Granzotta, članov parlamenta ■ Splošna stavka v znak solidarnosti z «obtoženci»
»Ponosen sem, ker sem nosil črno srajco* je zaključil včeraj zjutraj v prepolni dvorani goriškega sodišča pokrajinski tajnik MSI odv. Eno Pascoli, ki je skupno z drugim mi-sovskim prvakom Coano prijavil goriškemu sodišču deset ronških protifašistov, ki so letos 8. februarja objavili zahtevo po razpustu MSI in vseh drugih fašističnih skupin.
S svojo izjavo in z istovetenjem stranke MSI s fašizmom je odv. Pascoli praktično uničil prejšnja izvajanja svojih branilcev (poslanca Franchija, odv. Pedronija in odv. Bonija), ki so v začetku razprave skušali dokazati, da MSI ni fašizem. Pascoli pa je bil zelo jasen: »Določeni tisk istoveti MSI s fašiz-nom. To sprejemam in ponosen sem, ker sem nosil črno srajco*.
Odvetnik Gianquinto (KPI), bivši senator in bivši beneški župan, in odv. Fortuna (PSI), poslanec, sta protestirala proti takim izjavam. Odvetnik sen. Maris (KPI) pa je zahteval, da Pascolija prijavijo sodišču zaradi apologije fašizma.
Stvar je šla mimo, občinstvo je vzrojilo, predsednik sodišča pa je zagrozil z izgonom ljudi iz dvorane.
V takem vzdušju se je pričel proces, za katerega vlada veliko zanimanje. Dvorana goriškega sodišča
je bila včeraj do kraja natrpana. Poleg domačih časnikarjev so bili prisotni dopisniki časnikov II Gior-no, Stampa, Unita, Paese Sera.
Sodniki niso imeli lahkega dela. V vrstah odvetnikov so bila znana imena, kot n. pr. senator Maris iz Milana (komunist), senator Gian-quinto iz Benetk (komunist), poslanec Fortuna iz Vidma (socialist), senator Granzotto iz Padove (social-proletarec) in domači odvetniki De-vetag, Giannatasio, Ginaldi, Bemot.
Odvetnika Pascoli in Coana sta skušala v svojih izvajanjih dokazati, da je deseterica protifašističnih voditeljev iz Ronk skušala z vsebino svojega lepaka umazati čast in ponos omenjenih prvakov stranke MSI, ko so napisali, da so za uboj delavca v Catanzaru krivi krvoločni škvadristi in da je treba zaradi tega razpustiti stranko MSI.
Prijavljeni sodišču, v prvi vrsti ronski župan Blasutti, so potrdili, da so s sestavo tega lepaka skušali dokazati, da je MSI skupno z drugimi fašističnimi organizacijami kriva za vrsto divjaških dejanj, ki so se v zadnjem času pripetila v Italiji. On in drugi prijavljenci so k tem dejanjem prišteli tudi dogodke v Trstu lani 8. decembra, v Milanu, v Trentu in nazadnje v Catanzaru.
lllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllMIIIIMIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllHIIIHnnilNIHMIIIIMIItt
Seminar slovenskih šolnikov
Pred istim sodiščem so se morali zagovarjati tudi trije jugoslovanski državljani, 20-letni Vladimir Bačar, 26-letn' Franjo Vladanovič in 21-letni Ivan Simonovič, ki so dne 22. septembra lani izmaknili iz sobe 64-letne Gilde Manca, v hotelu Roma, Ul. Ghega 7, 600 tisoč lir v gotovini, hranilno knjižico z naložbo 1 milijona lir ter razne dragocene predmete v skupni vrednosti okrog 250 tisoč lir.
Trojici je prišel na sled podčastnik agentov letečega oddelka kvesture Dellia, ki jih je kmalu po opravljeni tatvini iztaknil na peronu železniške postaje.
Na prvostopenjski obravnavi je edino Bačar priznal tatvino, ostala dva pa sta se skušala opravičevati z vrsto izmišljotin.
Kazenski sodniki so na razpravi z dne 12. decembra lani spoznali vse tri krive tatvine in obsodili Ba-
Padel je z lestve
Včeraj popoldne je 57-letni vrtnar Mario Trevisol iz Ul. Giulia 43 obrezoval z lestve veje drevesa na vrtu poslopja št. 26 v Ul. Gessi, ko mu je lestev nenadoma zdrsnila tako, da je z njo vred padel z vi šine približno 2 metrov na tla.
Pri padcu si je Trevisol zlomil desno stegnenico ter se pobil po glavi, zaradi česar se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno 70 dni.
Pri Fernetičih z avtom v obcestni jarek
Včeraj zgodaj zjutraj so z rešil nim avtom jugoslovanskega RK pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 34-ietnega Angiolina Segatinija iz kraja Caprino Veronese ter 32-let-nega Luciana Cozza iz Benetk, ki sta se malo prej pri avtomobilski nesreči onstran meje lažje ponesrečila.
Cozza je povedal bolničarjem, da se je peljal v avtu alfa ronteo skupaj s Segatinijem in drugima dvema prijateljema, iz Sežane proti obmejnemu prehodu pri Fernetičih, ko je šofer avta nenadoma izgubil nadzorstvo nad volanom in zdrvel v obcestni jarek. Pri ne-
Odvetnik Maris (senator KPI) je sodišče seznanil z desetinami fotokopij, ki govorijo o misovski apologiji fašizma, o nasilju, blatenju odporniškega gibanja, o nošnji in najdbi orožja, kar je vse preračunano na blatenje demokracije in njenih svobodno izvoljenih ustanov. Navedel je primer fašističnega prefekta iz Genove, ki je med vojno dal u-moriti 59 protifašistov; prav ta prefekt bi moral za časa Tambronija predsedovati misovskemu kongresu v Genovi. Navedel je nadalje na desetine drugih imen, ki so imela visoke položaje v fašistični stranki pod Mussolinijem ter zavzemajo sedaj vodilna mesta v MSI.
Odvetnik Loris Fortuna (PSI) se je pri začetku svojega govora o-bmil k tožiteljem ter jim rekel, da so fašisti in da se je on med vojno z njimi streljal. Fašisti so zgodovinsko poraženi in sedanji sodni postopek ne more spremeniti toka zgodovine. Govornik je dejal, da ni mogoče ocenjevati dogodkov, ki se ponavljajo v državi, brez logične zveze, ampak v medsebojni povezanosti. Omenil je na desetine političnih umorov socialističnih sindikalistov v južni Italiji ter dodal, da se uveljavlja judo in karate kot metoda fašističnega nasilja.
Odvetnik Gianquinto iz Benetk je dejal, da je sicer razdeljene politične sile združila v skupnem stališču bojazen pred ponovnim oživljanjem fašizma. »Manifest v Ronkah ni rezultat fantazije — je dejal — ampak neovrgljivih dejstev, sicer ne bi v parlamentu trikrat v dveh
jelo s ploskanjem. (Stranska sodnika Mancuso in Mangoni; državni tožilec Laudisio).
Sodnik je misovskega tožitelja odv. Pascolija in Coamo obsodil na plačilo sodnih stroškov.
V protest proti sojenju antifašistov so sindikati oklicali enourno stavko ob 11. uri in priredili dve zborovanji v Italcantieri v Tržiču in pred tovarno Safog v Gorici, kjer so delavcem govorili sindikalni voditelji.
hFoauž etaoin etaoi eta ietao ietao
Poslanec PSIUP Granzotto je poslal obrambnemu ministru v Rimu vprašanje, v katerem omenja vesti, glasom katerih naj bi na seji atlantskega sveta v Bruslju na predlog italijanskega poveljstva sklenili postaviti verigo atomskih min na Krasu.
V primeru da je to res, zahteva interpelant naj bi obrambno ministrstvo preklicalo svoj pristanek k taki nesmiselni odločitvi, ki je alarmirala in vznemirila prebivalstvo prizadetega področja.
Pogled na del udeležencev seminarja v Gorici
Danes bo tretji dan predavanj na seminarju slovenskih šolnikov v Gorici. Za učitelje bo predaval Janko Plemenitaš, pedagoški svetnik iz Ljubljane, o temi »Nekaj napotkov za pedagoško psihologijo*. Za profesorje pa bo govoril profesor Roman Oberlintner o temi »Nekaj kriterijev za ocenjevanje učencev na osnovnih šolah*.
imiiiimmMiiuiiiiiiHiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiMMmiimuiiiimnHmnHnMMiimmiiiiniimiiniinuiimiiiiinii
bo pedagoški iz Ljubljane
Jutri, v četrtek, svetnik Pavle Kalan govoril učiteljem o temi »Glasbeni pouk v osnovni šoli*; pedagoški svetovalec Stane Mihelič na bo go voril profesorjem o »Metodiki pouka slovenskega jezika v srednji šoli*.
čeprav so ti dnevi za slovenske šolnike precej naporni, saj morajo pc dopoldanskem pouku po šolah še tri ure poslušati predavanje, pa vendar pridno obiskujejo seminar
KOMISIJA ZA DORASCAJOCO MLADINO pri SKGZ sporoča, da se prične vpisovanje za letovanje v Savudriji dne 22.3. 1971 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2 od 9. do 12. ure dopoldne.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Grafik Vladimir Makuc razstavlja v Novi Gorici
Mesto je dobilo v prostorih Meblo novo razstavno galerijo
Tovarna pohištva Meblo je dala občinski Zvezi kulturno prosvetnih organizacij na razpolago poseben kotiček v svojem prodajnem salonu za prirejanje likovnih razstav. S tem je dana možnost, da se bo že doslej dokaj živahna razstavna dejavnost v Novi Gorici še povečala. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij ima samo za letos v načrtu kar sedem razstav.
in z zanimanjem sledijo predavanjem, da bi si pridobili novega znanja, ki ga bodo s pridom posredovali svojim učencem.
IZREDNA PRILOŽNOST ZA POTOVANJE V ŠPANIJO
Potovalni ln turistični urad «AL ROKA* priredi v sodelovanju z agencijo «INEX TURIST* od 9. do 13. aprila 1971
VELIKONOČNO POTOVANJE Z LETALOM V PALMO DE MALL0RCA (BALEARI)
Potovanj« z reaktivnim letalom DC-9 lz Ljubljane — hoteli II. kategorije, sobe s kopalnicami ln balkoni, basen, plaža in ■taritve polnega penziona.
IZREDNO UGODNA CENA:	40.000 LIR NA OSEBO!
Na razpolago je omejeno Število prostorov.
Informacije in vpisovanja do 31. marca pri AURORI, Ulica Ctoerone 4 — tel. 39243.
Pogled na del slovenskih profesorjev in učiteljev ob uradni otvoritvi seminarja v kleti-telovadnid slovenske nižje srednje šole v Gorici.
Občinska seja v Tržiču
Sinoči se je nadaljevala na seji občinskega sveta v Tržiču debata o občinskem proračunu za 1971. Danes zvečer se bo seja nadaljevala In verjetno bodo odgovorili župan ln odborniki raznim dlakutan-tom. Ce ne bodo zaključili danes z glasovanjem, bodo sejo nadaljevali Jutri ln dokler ne bo proračun odobren, ker so že v precejšnji zamudi z zadnjim rokom.
Dražba lesa na Vrhu
Sovodenjsko županstvo sporoča, da bo v nedeljo 28. t.m. ob 11. uri
dopoldne prodali na javni dražbi pri šoli na Vrhu les, ki so ga uporabili pri popravilu šolskega poslopja, ki je sedaj v glavnem že zaključeno. Podrobnejša pojasnila lah-ok dobe interesenti na županstvu med uradnimi urami.
Likovno sezono so v novem razstavnem prostoru odprli te dni z predstavitvijo skoraj 50 grafičnih listov domačina akademskega slikarja Vladimirja Makuca, ki se je tokrat že drugič pojavil v Novi Gorici s samostojno razstavo. Prvič je namreč razstavljal pred sedmimi leti in doživel velik uspeh pri javnosti in tudi kritiki
Vladimir Makuc ima sedaj šestinštirideset let. Izhaja iz solkanske mizarske družine. Študiral je v Ljubljani na srednji šoli za umetno obrt, zatem pa še na akademiji za likovno umetnost. Po končanih študijah se je najprej izpopolnjeval v Parizu, nakar je opravil številna študijska potovanja po Italiji, Avstriji. Grčiji. Češki in Nemčiji, kjer si je pridobil obsežno znanje. S prvo samostojno razstavo se je predstavil v Ljubljani 1962 leta. Med drugim je 1965 leta razstavljal v Gorici. lani pa v Trstu.
Skupaj je prejel sedem pomembnih priznani in nagrad, med njimi nagrado *Bonazzi» na drugem gra-ličnem bienalu v Firenzah.
Slikar Makuc je globoko zasidran v primorskem ambientu. Začel je ustvarjati pod precej močnim vplivom srednjeveške umetnosti, ki jo je spoznaval z restavratorskimi deli. Naj se je utapljal v kraško pokrajino ali pa žive motive v njej, je bilo čutiti v njem neke vrste lirično arhaičnost. Izreden razmah grafične umetnosti v zadnjih desetletjih z uporabljanjem novih tehnik in pripomočkov je seveda vplival tudi na izrazno prodornost Vladimirja Makuca. Kovinsko ploščo je začel zamenjavati z umetnimi snovmi. kombinacijami jedkanice in suhe igle. Nekoč izrazita statičnost njegovih likov je začela težiti k
simboliziranju, h globlji človeški zasnovanosti. A kljub vsemu ostaja Vladimir Makuc izrazito človek, ki v ustvarjanju daje vso pozornost natančnosti v izvedbah. V tem je ne le samonikel, ampak tudi med najbolj izvirnimi slovenskimi likovniki.
Dela, ki jih tokrat predstavlja v novem novogoriškem rastavnem prostoru. so nastajala pretežno v zadnjih petih letih, ko je umetnik dosegel svoj vrhunec. Predstavljajo ga včasih kot iskalca v oblikovnem in vsebinskem izražanju prostora in življenja v njem. včasih pa tudi kot emotivnega občudovalca življenja. V tem bi bila gotovo zanimiva primerjalna študija med Makučevim ter denimo Spacalovim ali Černigojevim dojemanjem primorskega sveta.
Ob razstam v Novi Gorici je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij izdala ličen prospekt, v katerem predstavlja na sicer skromen, vendar primeren način avtorja in njegovo delo.
tednih govorili o nasilju na desnici, ki hoče razvednotiti demokratične ustanove. V tem duhu sta govorila tudi Restivo in Colombo. Kot da bi se ne dogodilo vse to, kar se je, nas državni pravdnik in sodišče v Gorici postavljata na zatožno klop.* Odvetnik je nato navedel vrsto izjav najvidnejših misovskih prvakov, med njimi tudi stališče voditelja MSI Almiranteja, ki je s teoretiziranjem fašističnega korporativizma in nasilja na čelu svoje skupine prodrl na zadnjem vsedržavnem kongresu. Prav ta Almirante je na nekem zborovanju v Rimu dejal tudi tole; »Camerati bodite pripravljeni, tekla bo kri, toda ne naša.* Odvetnik Gianquinto je ob zaključku svojega zagovora dejal, da bi rad izvedel, katero sodišče v državi bi bilo tako pogumno, da bi obsodilo podpisnike zahteve po razpustu MSI in fašističnih band.
■Odvetnik Battello jeTMk&žšI, KJf
ko so se obtoženci posluževali »zakonitih virov*, na temelju katerih so utemeljili svojo zahtevo po razpustu MSI.
Nanizal je celo vrsto knjig, časopisov in časnikov, iz katerih je moč ugotoviti prevratniško delovanje desnice na splošno in še posebej fašistične MSI. Predložil je fotografijo lepaka, ki ga vsako leto objavlja MSI na obletnico umora Mussolinija; sodišče je opozoril na najbolj razširjene italijanske tednike in dnevnike, ki pišejo o poskusu desničarskega državnega udara; sodnemu dvoru je vrgel na mizo niz nesramnih številk »Sentinel-la dTtalia* iz Tržiča, ki objavlja na prvih straneh Mussolinijeve slike, piše o »svetem ricinusovem olju in pendrekih* ter o podobnem.
Odvetnik Granzotto (poslanec PS IUP) je izrazil svojo popolno solidarnost z obtoženimi upravitelji, ki delajo samo svojo dolžnost, ko se omikano borijo za demokracijo in njene ustanove. «če bi te državljane obsodili — je dejal — bi obsodili republiško ustavo.*
Odvetnik Devetag (PSI) je dejal, da so podpisniki protestirali proti »fašizmu in slehernemu nasilju*. Na podlagi dokazov senatorja Marisa pa smo mogli ugotoviti, da je MSI nadaljevanje fašistično stranke. O-brnil se je na državnega pravdni-ka rekoč, naj nam tudi on pomaga uresničiti ustavo.
Spregovorili so nato še odv. Ginaldi, odv. Bemot, odv. Dl Giannatasio in drugi.
Pred zaključkom postopka je od vetnik Fortuna dejal, da hočejo razkrinkati politični manever, ki se skriva za procesom, medtem ko je odvetnik Maris pristavil še to, da bo sodišče izreklo važno in politično razsodbo.
Po polurnem posvetovanju je sodnik Malacrea razglasil oprostilno razsodbo, ki jo je občinstvo spre-
MniiiMHHMiiiiiMiiiiiimiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiiiMittiiiiiimiiiiunuinimMiii
PISMO UREDNIŠTVU
Kako s spomenikom v Štandrežu ?
Še o atomskih minah na Krasu
Interpelacija svetovalca Chiariona
Prisostvujmo shodu pobratenih mest!
«Združujmo mesta, da bomo združili narode*, je svojčas dejal prof. Giorgio la Pira, predsednik vsedržavne zveze pobratenih mest. Tudi ta misel je prispevala, če se je goriška občina pobratila z dvema mestoma, v Venlom na Holandskem in s Celovcem na Koroškem
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA
v sodelovanju z E.M.A.C. 1* Gorice
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
VViUiam Shakespeare
MACBETH
Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Ivo Petrič Prizori borb: Andrej Zajca Režiser:	ŽARKO PETA11
Nastopa ves igralski ansambel Drame, v naslovni vlogi: Boris Kralj
V ponedeljek, 29. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI
VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO:
Avtobus št. 1 vozi skozi: F*® mo odhod ob 19.35, Oslavje, Steverjan - Dvor odhod ob 1“-® - Bukovje, Podgora	.
Avtobus št 2 vozi skozi: VI« odhod ob 19.45, Rupo, P0® Avtobus št. 3 voza skozi: BO" berdob odhod ob 19.45 • PriJ8" ne
Avtobus št. 4 vozi skozi: Ja®-
lje odhod ob 19.45 - Dol, Gaw' je, Sovodnje, štandrež.
Predprodaja vstopnic do J0, i_-..j,_________i-i,, cpZ.
bote tudi na sedežu SPZ, Malta 2, in pri Arturu Košu > Ul. MameOi 8. Na razpolago J
še 300 sedežev.
Državna knjižnica zaprt*
Državna knjižnica v G°nCj..^ ostala zaradi spomladanskega^®^
nja zaprta od 5. aprila do v‘T'Tsiso 12. aprila. Isto velja tudi za jJJ? v knjižnico (Civica) v Ul. MannS,iiž-
Gorici. V tem času bosta obe niči odprti le od 10. do riža vrnitev že izposojenih knJ*1
V prihodnjih dneh (27. in 28. marca) se bodo predstavniki pobratenih mest sestali v Turinu na shodu, ki ga sklicuje vsedržavna federacija. Ker se ta shod vrši v mednarodno napetem ozračju, lahko prijateljsko sodelovanje ugodno vpliva na njegovo pomiritev. Gorica je s svojim pobratenjem z Venlom in Celovcem hotela prispevati delež k mednarodni solidarnosti ln pomiritvi. Doslej še ni znano, če bo goriška občina sodelovala na torinskem shodu; zato je občinski svetovalec Chiarion (KPI) poslal županu interpelacijo, s katero želi zagotoviti našo prisotnost.
Današnja stavka gostincev in pravice uslužbencev
Predavanja
PLANINSKO PREDAVANJE!*)
redi Slovensko planinsko
danes, v sredo, ob 20.30 v »S. Gregorčič* v Gorici ve ^
korzo 13/L Predaval bo ninee dr. Jože Andlovič iz o temi «GORE OB SOČI*,
nje bo poživil s številnimi* diapozitivi.
Iz goriškega matičnega
m*
Dne 22. t.m. so v gariijte® ‘ ^ -tičnem irradu prijavili 9 rojs«
9 smrti.
ROJSTVA: Luca Taverna. P . Pagliaro, Valentina Ferigo, Al
V zveai z današnjo vsedržavno stavko gostincev iz protesta proti davčni politiki vlade so tri sindikalne orgnaiizacije na Goriškem CGIL, CISL lin UIL Izdale proglas, v katerem se zavzemajo za pravice uslužbencev gostinske kategorije ln zahtevajo, da uslužbenci zaradi stavke ne smejo biti prizadeti pri svoji plači ali oškodovani na kateri koli način, ker se Jih. stavka gospodarjev ne tiče, neglede na njeno upravičenost.
Policija odkrila povzročitelja nesreče v Hudičevi luknji
Policija je v nedeljo popoldne od-
krila šoferja, ki je na Jožefovo
podrl s svojim avtomobilom, na cesti ki iz Pevme pelje skozi Hudičevo luknjo v Podsabotin, jugoslovanskega državljana, mopedista 62-letnega Ernesta Hledeta iz Podsabo-tina. Šofer je pustil na tleh ranjenega Hledeta in zbežal. Hledeta so nato pripeljali v goriško bolnišnico, kjer bo, po mnenju zdravnikov ozdravel v 90 dneh. Njegovo stanje je zelo hudo.
Na kraju nesreče so policisti našli razbite dele stekla prednje avtomobilske luči in prav tako dele stekla zunanjega avtomobilskega ogledala. Ugotovili so, da gre za prednjo luč avtomobila znamke Ford Tau-nus 12. O tem so bile obveščene vse policijske postojanke in zanimati so se začeli za vse avtomobile takšnega tipa, ki so v Gorici-
Spoštovani urednik!
Dne 19. t.m. sem čital v Vašem cenj. listu, da so Vrhovci že izdelali načrt za spomenik padlim v osvobodilnem gibanju.
Ko sem to prečital mi je prišla misel na naše žrtve, ki še nimajo primernega spomenika. Preteklo je že nekaj mesecev odkar se je o tem govorilo in pišalo ter so naši predstavniki predložili vlogo s podpisi goriškemu županu. Od tedaj ni bilo več govora o tej zadevi. Zaskrbljeni, da bi ta plemenita zamisel, ki se je tako dobro začela, ne šla v pozabo, bi želel od organizatorjev pojasnila in zagotovilo, da bo spomenik v Štandrežu čim-prej postavljen.
Sledi podpis
vajbolj pristojen da vam odgovori in upamo, da bo to storil čimprej ter da bo odgovor zadovoljiv.
Pripomba uredništva: Z vašim pismom smo seznanili pripravljalni odbor za postavitev spomenika, ki je
Dnevna tatvina v Tržiču
Včeraj okrog poldne se je neko dekle, v starosti okrog 25 let, prikradlo v stanovanje upokojenca Paola CampilUJa, ki stanuje v S. Polo 113 v Tržiču ter odneslo Iz spalnice za 148.000 Ur denarja. Hišni lastnik jo Je videl priti lz hiše ln zdelo se mu Je sumljivo, ker Jo Je videl teči ter Jo Je ustavil. Na njegovo vprašanj« mu je odgovorila, da prosi vbogajme ln da Jo Je napadel neki pes, pred katerim je zbežala. Potem Je sedla za volan stare opel z registracijo 1* Bočna ln se odpeljala. Policija Jo sedaj Išče na osnovi sledov, ki Jih je mlada tatica pustila za seboj.
dro Tinunin, Claudia Senno, rjch. dana Gandin, Michela	pe
Massimiliano Bisiach, Valter vetak.
UMRLI: upokojenka 68-leto8^ seppina Venuti vd. Lorenze>n. L„; lid	78-letni Giovanni	.Tr$&'
upokojenec 70-letni Crescenzk) la; upokojenec 87-letni z' gju-Mantovani; upokojenka 73-letn<‘Jfr seppina Terpin por. Jug- oliv0
valni agent 63-letni Itedcdfo
in upokojenec 78-letni

VERDI 17.00: «L’implacablfc> ^ s clda» ,J. Staci in R. Welsh-riški film; mladini pod 18. prepovedan.	jpfi
CORSO 17.00—22.00:	«n PTjjlc
del Finzi Canttni«, L. ln D Sanda; film je v }zfit MODERNISSIMO 17.30—2l0Uj G* ombrello pieno dl soldi “-L p btn in K. Jurgens. Franco^ nemaskope v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: «L° trlangolovi, P. O’ Tool®^, York; ameriški film v
mladini pod 18. letom
dan.	T
i: «1 r p
CENTRALE 17.00—21.30:	u
ratl dl Cuba», J. Gras ® velii; ital i j ansko -francoski maskopsld film v barva**-
Iržič
AZZURRO 17.30: «E1 ren. Italijanski film v
V nedeljo popoldne je hotel na izlet čez mejo, skozi solkanski blok, domačin z Oslavja Jožko Prinčič, star 26 let, bivajoč v kraju Tre Buchi 2. Lastnik je avta Ford Tau-nus 12 z registracijo GO 49632. Službujoči policist je ugotovil, da ima avto neke poškodbe in je zaradi tega takoj poklical prometno policijo, Prinčiča pa pridržal. Ko so prišli agenti prometne policije so ugotovili, da je Prinčič zamenjal steklo prednje avtomobilske luči, poleg tega je nalepil papir na poškodovane dele avtomobila.
Prinčič je priznal, da je za nesrečo kriv. Na kraju samem v Hudičevi luknji je tudi povedal, kako je prišlo do nesreče. V avtu je imel tudi ženo in hčerkico. Po nesreči je zbežal ker ni bil baje zavarovan. V nedeljo zvečer so ga peljali v goriški zapor.
Ko pride do podobnih nesreč naj šoferji pomagajo ponesrečenim. Beg je nemoralno in nesmiselno dejanje ker ima policija na razpolago sredstva, da lahko najde krivca. Nesreče so danes na dnevnem redu in morajo tisti, ki so krivi za nesreče, le povrniti škodo ponesrečenim. V nasprotnem primeru pa morajo, poleg tega, še kazensko odgovarjati.
EXCELSIOR 16.00—22.00:	^
za», glovinezza». režiserja Rosija.	:
rRINCIPE 17.30—22.00:	^ 5
del prete», M. Mastrolah®^-Loren, Italijanski film T
)
I\uvu Gorica
SOČA (Nova Gorica): «• at dvoje src», ameriš®
film — ob 18. in 20.
ita^
o®
KANAL: «Za vsako ceinO,,’lO30. ski barvni film — ob 1 lf?
SVOBODA: «Maščevalke ve», japonski barvni f^u1*
19.30.
DESKLE: «Ulica Tusset«, barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: Prosto.	.
RENČE: Prosto.	J
PRVACINA: «Lepa deklic« ^ |!te' ameriški barvni film "
DEŽURNI LEKARNI V GORICI fgp V Gorici Je danes ve* -* ponoči dežurna lekarna Corso Italia 10. tel. 25-76
V TR21CU
Danes ves dan in P°n0£r. Suma lekarna San NicaL UP* I magglo 94.
vetti Ul I magglo 94.
ap v
24. marca 1971
NA TURNIRJU V BERGAMU
Prestižna uvrstitev mlade Sonje Miličeve
®esto v mladinskem tekmovanju velik uspeh za predstavnico Krasa
Najboljša igralka Krasa, Sonja se je v petek, soboto in ne-T*i° udeležila mednarodnega tur-v Bergamu. To je njen tretji Travni turnir v letošnji sezoni in
^ 1 mednarodno udeležbo. V Ber ’3fnu so namreč poleg domačih i-f^cev nastopili še Španci in Por-"Saloi. Posebna zanimivost pa je prisotnost znanega ljubijanske-? Namiznoteniškega igralca Edvar-Vecka, ki je s tem nastopom ^jučil svoje enotedensko b-iva-J6 v Bergamu kot trener italijan-državne reprezentance. Naša p28 je končno le spoznala, da je
*	kakovostni vzpon nujno pofcreb-Jjroeti čim več stikov z vrhun-**r* evropskimi igralci in trenerji. J®ličeva se je udeležila več te-58*1; najvažnejši pa je bil zanjo ?Jir mladink, na katerem je za-/7® odlično drugo mesto. V tej 'stegoriji' je imela do sedaj še naj-
uspehov v državnem merilu, na udeležbo na turnirju v "Jšamiu, kjer so bile prisotne vse ajboljše igralke, lahko mirno trdi-?“|da je Sonja Milič trenutno med i^hi tremi mladinkami v Italiji. 2*1 njo sta samo še obe sestri freone, vendar nista nedosegljivi, S Je v Bergamu Sonja eno od
*	Premagala.
Nastopilo je skupno 6 mladink, ki J'Brale po sistemu vsaka z vsako. 7 koncu sta imeli Francesca Mar-jjte in Sonja Milič vsaka po štiri fšge in 1 poraz, vendar je Mili-Ca v tem prvem delu v medse-srečanju premagala Fran-,sšo. Edino tekmo je izgubila pro-
*	Njeni sestri Marceli! Za končno 350 sta se v finalu zopet pcme-5 Miličeva in Francesca Marco-I Tokrat je bila boljša Francesca.
llia	Izidi:
7* - Carlettl	2:0
A 13)
7® - Bonaglia	2:0
v.2, 15)
J"® - Mazzaferro	2:0
A 13)
17® - Marcone F.	2:1
rW. 8, io)
7®one M. - Milič	2:1
'"17, 19, 19)
|w	Finale:
T®°ne Francesca - Milič Sonja 2:0 (ll 13)
Lestvica *
Marcone Francesca (CUS Firen-
Poraz Italije v Tel Avivu
TEL AVIV, 23. — V prijateljski nogometni tekmi med polprofesionalno reprezentanco Italije in ekipo «under 21» Izraela, so Izraelci zmagali z izidom 3:1. Zmaga je toliko bolj pomembna, ker so Italijani v prvem polčasu vodili 0:1. Tekmo si je ogledalo nekaj sto gledalcev.
ITALIJA: Grassi, Cimenti, Bitto-lo, Gritti, Castoldi, Turone, Carel-la, Del Nerd, Bariassima, Lorenzetti, Filippi.
IZRAEL: Bezerano, Mazeh, Selo, Berger, Salem, Sinad, Leventhal, Ninio, Damti, Levi, Swartz.
ODBOJKA
V FINALU V LJUBLJANI
Kanaleani osvojili naslov pokalnega prvaka Slovenije
Mladinska odbojkarska ekipa Primorca
Odbojkarji Kanala so v nedeljo gostovali v Ljubljani v hali Tivoli na tretjem republiškem turnirju za pokal odbojkarske zveze Slovenije. Kakor na prvih dveh turnirjih, so tudi tokrat odbojkarji Kanala odlično zaigrali in tako brez zgubljene tekme zopet zasedli prvo mesto in s tem osvojili tudi naslov pokalnega zmagovalca za leto 1971.
Ta njihov tretji zaporedni uspeh vsekakor dovolj zgovorno kaže, da niso njihovi uspehi slučajni, temveč samo plod resnega in načrtnega dela. Uspeh na tekmovanju, na katerem so sodelovala najboljša republiška moštva, pa ponovno obvezuje Kanalčane, da startajo tudi v spomladanskem delu prvenstva za najvišji naslov, to je na prvo mesto, ki bi jim pomenilo napredova-
nje v višjo 2. zvezno ligo.
Če upoštevamo trenutno samo kvaliteto, smo trdno prepričani, da si Kanal zasluži vstop v višjo ligo
ligi dostojno predstavljal šport. REZULTATI	goriški
Kanal - Novo mesto	2:0
Kanal - Maribor	2:0
Kanal - Sava	2:0
Kanal r Kamnik	2:0
Kanal - Fužinar	2:0
LESTVICA	
1. Kanal	točk 47
2. Kamnik	39
3. Jesenice	37
4. Gaberje	34
5. Bovec	32
Rajmund Kolenc	
..................................................................................................................................................iiilliiiimiililiiiiunllllillinn«*niilliimiin.......
MLADINSKA KOŠARKARSKA TEKMOVANJA
V domačem derbiju
zmaga Bora proti Poletu
SABA osvojila prvo mesto na svojem turnirja
Sonja (Kras) freone
Marcella (CUS Firen-
Ajjčeva je nastopala tudi v prvi loriji. Po eni zmagi, je izgubila Aeottijevo, trenutno na prvem ?te na državni ramg-lestvjfii, cjtoella Marcone je druga). Naša Jevnica je zaigrala zelo dobro, 7®žno v napadu, in je klonila 2,v petem setu, potem ko je že % 2:1.
tftešanih dvojicah je igrala sku-1* Bosijem, enim najmočnejših Jvanskih igralcev in stalnim dr-Ah reprezentantom. V drugem Jata naletela na španska pr-S Lupon - Pales in gladko iz 7Ja s 3:1. španski par je pozne-°*Vojil prvo mesto, i temi rezultati se je Sonja Mi-.teebiia v sam vrh italijanskega istega namiznega tenisa. Ni dvo-bo že v naslednji sezoni na-iCte precejšen skok na rang-lest-3 Vsaj do druge skupine druge lorije.
e. b.
Breg sklicuje v petek, 26. Nca 1971 v dvorani prosvet-JfBa društva Valentin Vodnik, 20. uri v prvem ter ob 20.30 drugem sklicanju OBČNI ZBOR pvnl red:
®redscdniško poročilo tejniško poročilo rjagajniško poročilo Izročilo nadzornega odbora V°litve novega odbora
fc*»o
lUdno vabljeni vsi člani.
DEČKI
BOR A — POLET	61:13
BOR A: Klobas 23, Bertok, Košuta 23, Sancin 3, Colja (k) 12, Ra-žem.
POLET: Marko Sosič, Loris Tavčar 9, Milič, Pavel Sosič, Ivan Sosič, Taučer, Malalan, Kalin, Guštin 2, Purič 2.
SODNIK: Strissia iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 5:20, Polet 1:4.
V	malem slovenskem derbiju v prvenstvu dečkov so igralci prve Borove ekipe v tretjem kolu premagali poletovce. «Plavi» so sicer dosegli visoko zmago, pripomniti pa je treba, da je Polet nastopil z okrnjeno postavo. S to zmago je Bor trenutno prvi na lestvici.
Nedeljska tekma se je praktično odločila že v uvodnih minutah. Bor je namreč trdno prevzel vajeti igre v svoje roke in zaman je bila požrtvovalnost «oranžnih», ki so gostom le redkokdaj prišli do živega.
Najboljši v vrstah Bora je bil E-di Košuta, ki je dosegel lep izkupiček 23 točk, med domačini pa se je ponovno odlikoval kapetan režiser Loris Tavčar,-.. ...	,
» » *
Prvenstvo dečkov se bo nadaljevalo ie. danes,,.Na. sporedu bo namreč četrto kolo in zaposlena bosta tako Bor A kot Bor B.
Danes na stadionu «Prvi maj* bo Bor A ob 17. uri igral proti še nepremaganemu Lloydu. Uro kasneje, ob 18, prav tako na igrišču «Prvi maj» pa se bo Bor B spoprijel z Interjem 1904. Polet pa bo počival. «POKAL SABA«
V	nedeljo se je zaključil turnir za Pokal SABA. Turnir, ki je bil za letnika 1958 in 1959 in ki je trajal tri dni, je nedvomno uspel tako organizacijsko kot tehnično. Na sporedu so bila namreč zanimiva srečanja, ki so ponovno potrdila, da ima prav SABA najboljši naraščaj v Trstu.
SABA je tudi zasluženo osvojila prvo mesto na tem turnirju, saj je gladko odpravila vse nasprotnike. Drugi so se uvrstili igralci Lloyda, tretja je bila Servolana. Žal so se morali naši košarkarji zadovoljiti z zadnjim mestom.
V	zadnji tekmi so se »plavi* spoprijeli z Lloydom.
Izid:
LLOYD — BOR	44:14
BOR: Ervin Žerjal (k) 2, Ražem 2, Peter Žerjal 8, Race 2, Volk, Mazzucca, Furlan, Parovel.
Tudi proti Lloydu so borovci izgubili. Naši mladi košarkarji so igrali poprečno, tako da so še olajšali delo močnih nasprotnikov, ki so tako zmagali z veliko razliko.
Najboljši borovec je bil Peter Žerjal.
Izidi:
1.	kolo:
Servolana - Bor	23:15
SABA - Lloyd	50:26
2.	kolo
Lloyd -	Servolana	31:13
SABA -	Bor	60:14
3.	kolo
Lloyd -	Bor	44:14
SABA -	Servolana	64:12
Končna lestvica
SABA	3	3	0	174	52	6
Lloyd	3	2	1	101	77	4
Servolana	3	1	2	48	110	2
Bor	3	0	3	43	127	0
Posebna komisija je izbrala za najbolj tehničnega igralca turnirja člana SABA Švaro.
Lestvica
Švara (SABA) 30 točk, Barisi (SABA) 29, Scolini (Lloyd) 20, Ma-ranzana (Lloyd) 18, Buffi (Servolana) 18, Ervin Žerjal (Bor) 16, Peter Žerjal (Bor) 16.
MINIBASKET
V AS ARI — BOR	18:14
BOR: Lozej, Škamperle, Benčina, Kooijančič, Andrej Pegan, Ambrožič, Sosič 9, Tomažič 5.
VASARI: Valentini 1, Tiberio 8, Richter 6, Torello, Bellussi 3, Cu-ferlo, Pitta, Banetto, Basolo, San-zitano.
SODNIK: Lakovič.
PROSTI METI: Vasari 2:4 in Bor 2:4.	. .
V nadaljevanju prvenstva v mim-basketu za najmlajše letnike je Bor v ponedeljek doživel drugi poraz. Tokrat so se «minikošarkarji» Bora spoprijeli z močno peterko Va-saritja in so izgubili z le štirimi točkami razlike. Borovoi so prvič igrali na lastnem igrišču «Prvi maj».
Gostje so bili nekoliko boljši od naših predstavnikov in so zmago tudi zaslužili. Najboljša v vrstah Bora sta bila Valter Sosič in To
mažič.	,
b. 1.
Smučarski odsek SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov, 10., 11. in 12. aprila
SMUČARSKI TEČAJ
na GOLTEH (Celje)
Ona 13.500 lir vključuje: prevoz z avtobusom, prevoz z žičnico, bivanje v samostoj nih depandansah (hrana v hotelu, oddaljenem 50 m), penzion, smučarski tečaj, neomejena uporaba vlečnic tn sedežnic. Za tekmovalce poseben tečaj.
Udeleženci naj poravnajo vpisnino do konca meseca. Na razpolago je še nekaj mest.
V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Črn dan slovenskih moštev: v štirih tekmah le točka
Uspešni so bili le naraščajniki Gaje, ki so iztrgali točko San Sergiu
CGS OPČINE — BREG 3:1
Tudi drugi nastop «plavih» v tem prvenstvu je pokazal, da je moštvo neuigrano. Cesto je igralo zmedeno na sredini igrišča, kjer so igralci preveč zadrževali žogo, kar je onemogočilo uspešno ustvarjanje akcij za (sicer šibki) napad. Nasprotnik je bil na sredini igrišča močnejši, slovenski igralci pa so se premalo posluževali kriiske vrste. Mrežo «plavih» je tokrat branil Pre-donzani, ker se je standardni vratar Sancin poškodoval. Upajmo, da bo kmalu zapustil bolnišnico in se vrnil v ekipo.
Z igro Brega nismo bili zadovoljni, zlasti, ker je bila vse preveč individualna. Med igralci je manjkalo pravo sodelovanje. Sicer pa so fantje sposobni in bodo gotovo dosegli še marsikaj. Tudi tokrat je bil Saksida najboljši na igrišču. Bil je povsod prisoten in je tudi dosegel edini gol za Breg.
Kratka kronika:
CGS je že v tretji minuti izsilil kot, kmalu nato pa je bil zopet v napadu Breg. V 8. in 9. minuti sta imeli obe moštvi priložnost doseči go! Minuto kasneje je Bregova o-bramba igrala grobo, dosojeni kazenski strel je Norbedo streljal pw ti «zidu», vratar se je v vratih premaknil in že je bila žoga v mreži.
Bregu ni uspelo urediti svoje igre in prodori CGS so postajali vse bolj pogosti. Obramba Brega je morala krepko poprijeti in v 29. min. je sodnik z nekoliko prestrogo odločitvijo dosodil enajstmetrovko v korist CGS. V gol jo je spremenil Vo-dopia.
Kmalu nato je začel pritiskati Breg; Saksida je preigral več nasprotnikov in iz bližine neubranljivo streljal v mrežo.
Po doseženem golu so Brežani zaigrali pogumneje in Krmcu je v nasprotnem kazenskem prostoru o-bramba CGS v zadnjem trenutku odvzela žogo (potem ko je nekoliko preveč okleval). Sodnik pa je (zopet prestrogo) dosodil enajstmetrovko, katero pa je V. Krmec streljal daleč mimo vrat. Ta strel v prazno je močno potrl Brežane, ki so do konca polčasa prepustili pobudo na sprotnikom.
V drugem polčasu je Saksida le po streljal proti vratom, toda nasprotni vratar je odbil žogo preko vrat. CGS je zopet pokazal zobe in v treh minutah je kar trikrat ogrožal vrata «plavih». V 19. min. je Saksida rešil z glavo svoja vrata pred skoraj gotovim golom. V 20. in 25. se je isti igralec zopet izkazal z nevarnima streloma, ki pa nista zadela cilja in igra je odtlej postala bolj statična.
Do zadnjega zadetka je prišlo v 37. min. ko je Vodopia izkoristil
»luknjo* v obrambi Brežanov in do-segei go!	^
SAN SERGIO — GAJA 1:1
GAJA:	Moro, Milkovič, Brass,
Grisoni, Bruno Križmančič, Dario Križmančič, Bertoni (Roveredo), Iztok Grgič, Marc (k), Ražem, Josip Križmančič.
STRELEC: v 10. min. d.p. Grisoni (Gaja).
Enajsterica Gaje, ki nastopa v naraščajniškem prvenstvu, je v nedeljo iztrgala na igrišču San Ser-gia, proti tamkajšnji ekipi, dragoceno točko. Bolj kot izid pa je bilo razveseljivo to, da so gajevci pokazali lep napredek po zadnjih poprečnih nastopih. Trener Fajdiga je namreč nekoliko spremenil postavo in vse kaže, da je trenerjev poskus popolnoma uspel. Marc, ki je navadno igral v obrambi, je bil tokrat napadalec. In prav Marc je oživil prvo vrsto, tako da je celoten napad bil odločnejši in bolj praktičen. Tudi na sredini igrišča je potekalo vse v redu. Obrarri)a pa je bila odločna in je čistila svoj kazenski prostor brez oklevanja. V obrambi je od nedelje do nedelje boijsr~imaart»tif ~MBkovičr morda eden najobetajočih igralcev te ekipe. Moštvo je torej pokazalo napredek, kar je bilo nujno za bodoče nastope v tem prvenstvu
Močan veter je motil potek nedeljske tekme med San Sergiom in Gajo. V prvem polčasu je veter pi hal v korist domačinov, ki so bili tako znatno olajšani in so tudi dosegli prvi go! Prav tako so gajevci izkoristili prednost vetra in so v drugem polčasu izenačili. Sicer pa so imeli gajevci več priložnosti, da bi lahko tudi zmagali, žal pa so napadalci te možnosti le za las zamudili.
Najboljši v vrstah Gaje so bili Ražem, Milkovič in Marc.
Gaja bo ponovno igrala v nedeljo na lastnem igrišču proti Forti-tudu iz Milj. Začetek tekme bo ob 10.30.
b. 1.
Pro Monfalcone — Mladost 4:1
MLADOST: Ferfolja, Kosič, Ma rusič, Gergolet, J. Jarc, Černič, Pahor, Gerin, Frandolič, Vižintin in A. Jarc.
STRELCI: Montagnand v 7., Spi-nelli v 13., Frandolič v 25. min. p. p.; Rossit v 15. min. d.p.
Naraščajniki Mladosti so v tekmi s Pro Monfalconejem doživeli grenak poraz. Takega poraza pa nikakor niso zaslužili, saj so bili za nasprotnika trd oreh, čeprav so že v prvem polčasu prejeli tri gole, kar je precej zmedlo kraško obrambo.
S tem se je ždelo, da je tekme konec. Kraševci pa nikakor niso popustili, nasprotno vrgli so se v borbo s še večjo borbenostjo in resno ogrožali nasprotnikova vrata. Lepe akcije so si sledile druga za drugo. Posebno se je izkazal Frandolič, ki
V TRETJI AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Z uspehom nad COOP Breg utrdil vodstvo
Sovodnje niso izkoristile edinstvene priložnosti, da iztrgajo točko vodečemu Moraru - Juventina razdelila točki z Azzurro
0:1 (0:0)
COOP — Breg
BREG:	Favento, Berdon, Čuk,
Posega, Vatta, Menardi, Zonta, Mi-kuš, Petaros, Vižintin, Grahonja.
KOTI: 6:6.
Breg se je po daljšem premoru zopet vrnil na igrišče, vendar je v tej tekmi kljub zmagi razočaral. Bregu je v tem nastopu manjkalo vse: igralci niso nadzorovali žoge, grešili so tudi v lahkih podajah in v vsej tekmi so streljali na vrata le trikrat. Obramba se je pred (ne preveč nevarnimi) nasprotnimi napadalci sicer branila dobro, toda na sredini igrišča in v napadu ni delovalo nič. Mogoče je kriva za to odsotnost Raceta (zaradi izključitve), vendar pa ga je Berdon v glavnem uspešno zamenjal.
V prvem polčasu se je tekma odvijala pretežno na sredini igrišča. V deseti minuti smo videli akcijo Mikuša in Zontov strel. Pet minut kasneje je Zonta podaljšal Vižintinovo podajo visoko preko vrat. V 30. min. pa je speljal Zonta osebno akcijo in tudi zadel mrežo, vendar je sodnik gol razveljavil zaradi offsida Vižintina.^
Drugi polčas se je začel z netočnimi napadi Brega, toda »plavi* žoge nikakor niso uspeli spraviti do nasprotnega kazenskega prostora. Razen tega v ospredju ni bilo nikoli nobenega napadalca Brega, da bi prevzel podajo iz ozadja. Prvi strel na vrata je tako padel v drugem polčasu šele v 25. minuti, ko je Mikuš streljal, vratar pa odbil v kot. Breg je nato pritisnil neko-
je večkrat prisilil nasprotnega vra-1 liko ostreje in odlični nasprotni vra-
r .	,	.	■	________•	__,___I	___Mominfi-
tarja k težkim posegom in ga končno v 25. min. premagal z zelo lepim diagonalnim strelom izven kazenskega prostora. Nekaj minut kasneje je spet Frandolič le za las zgrešil in žogo poslal za malenkost mimo vrat.
V drugem polčasu pa je kakovost igre padla in tekma je postala bolj dolgočasna, to pa predvsem zato, ker sta obe ekipi bili precej utrujeni, saj je bilo igrišče blatno. Zadnji gol so Tržičani dosegli v 15. min. V zadnji minuti tekme je sodnik razveljavil Kosičev gol in ga spremenil v kazenski strel v neposredni bližini nasprotnih vrat. Iz vsega tega pa ni bilo nič.
Prihodnjo nedeljo bodo naraščajniki Mladosti igrali ob 10. uri v Gradiški proti S. Marcu.
F. K.
Piedimonte — Juventina 1:0
nedeljo' zjutraj šo mladinci Juventine odigrali v Podgori tekmo s tamkajšnjo Piedimonte in zgubili z 1:0. Bilo je videti obojestransko lepo igro in edini dosežek je nastal, ko je Juventina napadala. Mar-vin je streljal v nasprotna vrata, a njegova žoga je podrsala prečko in šla v out. Vratar Piedimenta jo je podal daleč nazaj enemu svojih in ta je v hitrem protinapadu zabil gol, saj je bila vsa Juventina v napadu.
D. R.
tar je prestregel odličen Menardi-jev strel. V 26. min. je Čok zamenjal Zonto. Prisotni navijači se s to menjavo niso strinjali. Zonta je iigral dobro in Čok bi lahko zamenjal marsikaterega drugega igralca, a Zonte res ne. V 28. min. je Favento ubranil oster nasprotnikov strel, deset minut kasneje pa je prišlo do najlepše akcije vse tekme: čuk je odvzel žogo nekemu nasprotniku, preigral dva branilca ter podal Petarosu. Ta je podajo podaljšal z desno, Čok jo je preusmeril na sredino pred vrata, kjer je iz razdalje dveh metrov Vižintin končno potresel mrežo — 1:0.
Breg je tako zmagal, vendar tega uspeha ni zaslužil.
LOMI
Azzurra — Juventina 0:0
JUVENTINA: Gergolet, Faganel, Zin, Paulin, Rupil, Tabaj, Makuc (Klaučič v d.p.), Ferfolja.
Kakor se je že zgodilo Piedimon tu (da je izgubil proti Sudestu, ki je ena izmed zadnjih ekip) tako je tudi do sedaj zmagovito Juventino, ne ravno premagala, a vsaj zaustavila predzadnja na lestvici, Azzurra. Kakor je bilo že večkrat videti, je tudi tokrat napad Juventine po eni nedelji počitka bil nekako iz forme, netočen in manj napadalen. Obe ekipi sta sicer vseh 90 min. odigrali tehnično dobro in igra je
Azzurra, ki zmore pokazati tako igro, kot jo je na srečanju v nedeljo, zaseda predzadnje mesto na lestvici. Netočnost štandreškega napada dokazuje strel Tabaja v 30. min. prvega polčasa, ki je zadel prečko in kmalu za tem je vratar Pizzi spet moral krepko poseči, da je branil svoja vrata pred dvema zaporednima streloma Ferletiča. Najhuje pa peče pristaše Juventine zgrešena enajstmetrovka v drugem polčasu. Odmerjena je bila v 25. min. d.p. zaradi pogreška z roko branilca Rodolfa. Streljal jo je Rupil, ki je na neroden način zgrešil vrata in s tem precej potlačil upanje vseh onih, ki si žele napredovanje Juventine v višjo kategori-
j°'	D. R.
Moraro — Sovodnj’e 2:1 (1:1)
SOVODNJE: Tomazin, Florenin, Kuzmin, Černe, Batistič, Gruden, Tomšič, Bevilacqua, Dužman, Mar-son, Zavadlav (Mozetič).
STRELCI: F. BattisUn (3), Mar-son (39), Forchiassin (57).
SODNIK: Canciani iz Tržiča.
Sovodenjci so v nedeljo izkoristili priložnost, da iztržejo točko Moraru, ki je trenutno na prvem mestu lestvice skupaj s štandreško Juventino. Po predvidevanjih bi morala slovenska ekipa gladko zgubiti, na igrišču pa se je vseh odvijalo drugače. Furlansko moštvo se j« nredstavilo na igrišču z delno okrnjeno postavo in njegova ^ igra ni bila na običajni ravni. Moč te ekipe se izraža po navadi v dobri povezavi med posameznimi igralci.
Proti tako močni ekipi, so cbel* — modri* zaigrali vsekakor premalo zagrizeno in premalo tehnično ter so v glavnem popustili predvsem na sredini igrišča, kjer se je la Dužman požrtvovalno in z uspehom boril.
Domačini so tekmi že od samega začetka vsilili zelo hiter tempo, ki .je sovodenjsko obrambo spravil očitno v zadrego. Edini, ki je z uspehom kljuboval nasprotnikom je bil vratar Tomazin, ki pa je že v 3. minuti moral kloniti. Nepričakovan zadetek je precej poparil So-vodenjce, ki so bili sicer terensko nadmočni, njihovi napadi pa so bili povsem neučinkoviti. Dosegli so le vrsto kotov ter prostih strelov* Marsonov gol je padel prav s prostega strela.
V	drugem polčasu pa se je slika igre popolnoma spremenila. Domačini so pospešili svojo napadalno igro in spričo raztresenosti sovo-
liske oBrambe 'krhalu povcdl! Tfc-daj je prišla do izraza psihološka šibkost gostov, ki niso znali odgovoriti. Marson je imel še eno priložnost, da izenači, ko .je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Sovo-denjcev, na žalost pa je streljal ven.
- jo-
INTER SS - DEVIN 3:0
V	nedeljo je v nadaljevanju prvenstva 3. amaterske nogometne li-
bila za gledalca zanimiva, čeprav i ge Inter SS premagal Devin z kini bilo dosežkov. Čudno je le to, da | dom 3:0 (2:0).
Breg Jt s pičlim golom razlike premagal enajsterico COOP
^ - --------- "
v
A
L^ted^isTteme nesmisla proti svetlobi dobrega. In vsi živi * S 2a sencami mrtvih, ki so njihova neranljiva predhod-odk k*- Primož se ne bo izneveril očetovemu naročilu, ne naro-as r bataljona, ki je premagal smrt v uničujočem požaru, ^bi je nakopičil srd njihovega pogina, njihovo vero, moč jdbezen do vsega, za kar so umrli. k.^a prostem so polno zadihali. Mežikali so z rosnimi očmi,
' je slepila svetloba, in prestopali so se po zmrzlem bili leseni. Čez nebo je zdrsnila ptnea in se a z otožnim glasom.
^“Ničesar ni, razen življenja,« je pomislil Vojko, ko so k^hom šli proti robu bojišču, da bi videli še druge mrtve,
^ ki so popadali na begu.	,, , ..
- °° \ ."Glej ga no, Kostjo!« se je zdrznil Orlov in pokleknil ^ tStu, ki se je oklepal smrečice, kamor se je ranjen za-tSr jn se skušal skriti. Rana na čelu je bila obrobljena tNm robom. (.Ranjenega so ubili,« ga Je pomiloval Orlov
fu	-	------ -------------
t/'
teia prijatelja.
s Ci
rODOm.	* ■—	-
brisal srež z okrvavljenega lica. Skupaj sta bila na p, iv^ioi pred ustanovitvijo brigade in na Dolenjskem sta si
1» 'tUdi Keča Primož in Travnikarjev so našli med mrtvi-i jklance prijatelje in jim s toploto svojih rok brisali led i^btvih obrazov Tu je ležal Ravnik, ključavničar iz Bohinja, * tJMzanka Minka! Spoznali so bataljonskega kurirja Pri-v/ča tn ge nekftj drugih, s katerimi so delih težave po-prenašali glad In verovali v drugačen svet. k^akor otroci so odkrivali obraze, ki jih bo zagrnila 3a. in niso se mogli odtrgati od njih. Tisti, ki so kopali * $ V1 bi fantov niso poznali, so se čudili patrulji, ki je nemo »j kovala vsakega posebej in jih ovirala pri delu. kajti bali ^ da se ne bi vrnili Nemci.
H robu gozda je Vorh našel fanta z rafalom v hrbtu, ifl Je z obema rokama krčevito držal za prsi. Zmrznjene V* so se držale kot klešče. Komaj so mu jih razklenili. | njegovem obrazu je olodenel ponosen smehljaj, njegov
obraz je bil podoben spečemu. Ker so pri vseh mrtvih iskali osebne predmete za domače, je odpel tudi njega in zagledal rdeč košček blaga, ki je opozoril na to, zakaj je fant v zadnjih trenutkih tako trdo sklenil roke.
Vorh je poklical druge, ki so ganjeno ostrmeli. Fant je imel okoli telesa ovito bataljonsko zastavo, vso prepojeno s krvjo. Pri sebi pa ničesar drugega, po čemer bi ga prepoznali. Solze so jim stopile v oči, ko so nasadili zastavo na drog in je zaplapolala v vetru. Zastava se je poklonila mrtvemu bataljonu. Prišla bo v roke živim, zrastel bo nov bataljon, ki bo izpolnil nalogo padlega, vdrl na Koroško, zrasel v odred In v veliko, močno vojsko. Neznana moč je vrela vanje iz mrtvega fanta, ki je rešil zastavo.
Ko so ga pripeljali k drugim in ga položili v jamo, kamor so jih polagali drugega k drugemu, je Keča izbruhnil. Oči so mu zažarele in besede so sekale kakor noži:
«Naj bo preklet, stokrat preklet, tisočkrat preklet človeški izvržek, katerega umazana usta so se osramotila z izdajo! Naj bo prekleto njegovo seme, da ne bi nikdar množilo plevela na tem svetu! Naj bo prekleta mati, ki ga je rodila, in ves rod v grobu! Ni vreden, da bi se ga dotaknila roka jonaka-maščevalca, zgnije naj pri živem telesu, zemlja naj ga izvrže! Ogne naj se ga zverjad, da ne pogine od njegove smrdljive kaše! Naj ga moja kletev preganja v imenu vseh teh, dokler bo hodi] po zemlji! Naj ga uniči s smrtjo vseh smrti!«
Ana je bila z vsako besedo manjša. Zginjala je pod težo čustev, ki jim razum ni mogel biti nobena ovira, še manj pa opravičilo.
Ko je Keča izlil svojo kletev, so molčal! Zastor oblakov nad Triglavom se je razgrnil ln pramen zadnje svetlobe je padel med drevje. Orlov se je sklonil, pobral zmrzlo grudo zemlje, Jo vrgel v Jamo in dejal:
((Neizbrisno boste ostali v naših srcih, mrtvi junaki, narod pa vam bo postavil spomenik do vrhov dreves, da bo govoril v večnost, zakaj ste dali svoja življenja.«
Patrulja je odšla. Na vse strani so vodile po snegu krvave
sledi, za katere nisi mogel vedeti, ali so njihove ali nemške,
V samotni drvarski koči, nedaleč od taborišča kurirjev, so pri drvarjih našli borca, ki je bil ranjen v glavo in ves opečen po rokah. Od časa do časa se mu je bledlo. Drvarji so ga našli nezavestnega v gozdu. Ko se je sredi noči ob njihovem ognju zbudil, so ga komaj obdržali. Prosil jih je, naj ga ne požgejo, imel jih je za hudiče.
Ana ga je prevezala. Orlov pa ga je skušal umiriti. Vendar je bdi njegov pogled nevarno zmeden in odsoten. Kar naprej je nekaj momljal sam s seboj in ni bil sposoben za noben razgovor. Odpeljali so ga s seboj. Ko so sredi gozda počivali, je prosil Orlova, naj ga ne ustrelijo.
Pri kurirjih so našli še skupino, ki se je razbila ob protinapadu na nemški obroč. Fanta, ki je nedavno dezertiral od Nemcev, dve dekleti in desetarja. Prespali so pri kurirjih in zjutraj nadaljevali pot proti Bohinju, kjer so se srečali z vosovci in terenskimi aktivisti. Ti so obtoževali bataljonski štab in bili polni nejasnih sumničenj, kdo naj bi bil izdajalec.
Patrulja Orlova ni dajala nobenih izjav. Tudi o tem, kar so videli, niso govorili. Tu so izvedeli še za ranjene partizane, ki so jih poskrili domačini in se bodo zdravili na terenu. In da se je skupina ranjencev in preostanek bataljona — kakih trideset borcev — prebila na Jelovico.
Med ljudmi so krožile sumljive vesti, kako je bilo z bataljonom. Nekateri so govorili, da so bili Nemci na vajah in da so slučajno naleteli na bataljon. To misel so dokazovali z manevrskimi naboji, ki so jih našli okoli hotela. Da so bili partizani pijani, posebno pa bataljonski štab, ki je povsem zanemaril varnostne ukrepe. Da med Nemci ni bilo posebnih žrtev in podobne vesti, za katere je bil Orlov prepričan, da jih razširja gestapovska mreža, ki bi rada speljala preiskavo na napačno pot in spravila ob glavo še bataljonski štab. To bi bilo nekaj za nje.
Orlov se ni maral ukvarjati s stvarmi, za katere ga niso pooblastili. Zato je naslednjo noč prekoračil reko, tokrat čez most, in se vrnil na Jelovico.
Na planini, nedaleč od Babjega zoba, je poiskal ostanke
Drenovega bataljona, da bi jim oddal razbegle in ranjene.
Ko ga je Dren zagledal, je prebledel in roke so se mu začele tresti. Mislil je, da ga je prišla aretirat štabna patrulja. Orlov ga je pomiril in mu povedal, kaj vse so videli. Fantje so se pomešali med njegove, ki so očmeli od dima sedeli okoli ognja. Mnogi so bili ranjeni In obvezani, še vedno so se pogovarjali samo o tem, kako je bilo v hotelu.
Orlov in Dren sta bila dobra prijatelja, ko je bil Dren še komandir v njihovem bataljonu. Mnogo hudih in lepih dni sta preživela skupaj, šla sta stran od ljudi in se sprehodila. Dren se je krivil pod težo resnice na Pokljuki. Oči so mu mrliško sijale, poteze okoli ust so se mu grenko ukrivile in v glasu je trepetala skrb. S solzami v očeh je pravil, da ne bo prenesel uničenja bataljona. Segel je že bil po pištoli, da bi se sam ubil, pa so mu borci preprečili. Sedaj čaka kot na trnju, kaj bo ukrenilo brigadno sodišče.
«Kaj misliš Orlov, ali nas bodo ustrelili? Pravzaprav samo mene, ker me dolže za slabo zavarovanje,« se je zazrl v Orlova, da se mu je globoko zasmilil, kajti poznal Je njegovo brezmejno predanost in požrtvovalnost, s katero Je izvršil vse, kar so mu naročili.
«Ne vem, kako bo. če bodo poslušali Bohinjce, ste izgubljeni. če bodo pretehtali vse okolnosti, se lahko rešite. Težko je bati sodnik, če sam zase ne veš, kako bi ravnal v takem položaju.«
Orlov je pustil razdvojenega Drena, ki se Je vtapljal v nesreči, in s svojimi krenil naprej. Ni mogel poslušati grozljivih zgodb, kaj vse so preživeli tisti, ki so se rešuli. Dovolj smrti, dovolj žalosti in obupa je videl. Resnica, ki jo je dojel le v drobcih, Je bila tako težka, da ni našel besed, ki bi jo izrazile, in ne čustev, ki bi ga potolažile. Rano, H mu Je zazijala v duši, bo pozdravil samo z novimi zmagami.
Na brigadnem štabu je poročal o vsem, kar je videl. Refcll so mu, da Je prvi, Id je rekel dobro besedo za Drena. Vsi drugi, ki so ga imeli že za zgubljenega, so raje molčali, če že niso udrihali po njem.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
I. Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Tekoč račun pri Narodni banki v L|oOi|dni D01-3-270/1 «ADIT» D7S. Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22201
Stran 6
24. marca 1971
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400 osmrtnice m sožalja 200 lir	»Mali oglasi*
50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se iaroča'0 P* upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italiana*.
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdais in tiska ZTT Trtt
PO ODSTOPU JAMESA CHICHESTER - CLARKA
V Ulstru je bil izvoljen nov ministrski predsednik
Londonska vlada ga ho kolikor mogoče pod-prla, ker predstavlja edino politično mož. nost pred neposrednim londonskim posegom
LONDON, 23. Naslednik sever-1 lesne poškodbe ali celo smrtni
noirskega ministrskega predsednika Jamesa Chichester-Clarka bo 50-fctni gospodarstvenik Brian Faulkner, ki je pred časom že bil minister za gospodarstvo in nato za gospodarski napredek, ni mu pa nikoli uspelo, da bi bdi Izvoljen za ministrskega predsednika, čeprav je večkrat zato kandidiral. Leta 1963 ga je preglasoval Teren-ce 0’Neil, leta 1969 pa za en sam glas James Chichester-Clark.
V	Belfastu gledajo na Faulknerja kot na politika angleškega kroja, bolj kot irskega, ki je precej blizu britanskemu ministrskemu predsedniku Edwardu Heathu. Ko je bil minister za gospodarstvo in gospodarski napredek je Faulkner precej pripomogel k omejevanju brezposelnosti v Ulstru.
Takoj po izvolitvi je Faulkner iz-javil, da namerava slediti političnim smernicam, ki jih je nakazal Chichester-Clark. Poudaril je, da bo skušal v Ulsterju vzpostaviti red in mir, ne da bi se posluževal ostrih zatiralnih ukrepov ali posegov londonskih oblasti. Dalje je dejal, da ne namerava v bližnji prihodnosti potovati v London, čeprav bi se rad čimprej srečal z angleškim ministrskim predsednikom.
William Craig — ki ga podpira desničarska unionistična stranka, čeprav ga ta podpora danes ni privedla do zmage — je po izvolitvi nasprotnika izjavil, da je bila ta neizbežna. «Podpiral ga bom,» je še dejal, «če si bo izbral politično linijo, ki je deželi potrebna, nasprotoval mu pa bom, če bo sledil politiki Chichesterja Clarka. Faulkner ne sme pozabiti, da predstavljamo mi politično bazo Ul.-6tra».
V	Londonu so FauJknerjeve izjave sprejeli z zadovoljstvom. Faulkner jeva izvolitev je dejansko predstavljala edino možnost pred neposrednim londonskim posegom v ulstrsko politiko. Iz istega razloga bo London tudi podpiral novoizvoljenega Faulkerja, da bi njegova vlada le ne propadla, ker bi v tem primeru zaradi pomantjkar nja politične alternative morala nujno poseči londonska oblast, kar bi privedlo do hudih posledic in bi prav gotovo ne pripomoglo k rešitvi že itak prenapetega stanja.
Nadaljuje se proces «€alabresi - Lotta Continua»
darec
Sodni izvedenci so potrdili, da je Pinelli umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil po padcu na kvestumo dvorišče. Branilec prof. Baidellija je nato zahteval, naj se spet odkoplje Pinellijevo truplo ter naj se izvede ponovna obdukcija. Sodnik je tedaj prekini! razpravo, ki se bo nadaljevala 26. t.m., medtem pa bo sodišče odločilo, če naj se sprejme zahteva branilstva.
VEČ DOBREGA GOVORNIŠTVA SLOVENCEM
V Ljubljani tekmovanje študentov v govorništvu
Organizirali so ga študentje pravne fakultete in ne morda filozofske ali pa nove kategorije slovenskih študentov - politologov
MARTIGNY (Švica), 23. — Že od pretekle nedelje pogrešajo pet švicarskih planincev — vodiča in štiri mladeniče stare okrog 20 let — ki so se kljub slabim vremenskim razmeram povzpeli na vrh Vdan (3.737 m) nedaleč od meje v skupini Valeških Alp. Reševalci so s helikopterjem odkrili polico, na kateri so si planinci postavili šotor, da bi prebili noč med soboto in nedeljo, niso pa našli nobenega znaka, ki bi predstavljal smer, v katero so prav gotovo planinci odšli.
LJUBLJANA, 23. — Slovenci živimo v srednjeevropskem prostoru, torej smo sosedi narodov, ki živijo v alpskem gorskem svetu, kjer ni ravno gostobesednost doma. Zato je prav, da smo imeli med seboj že drugo tekmovanje študentov v govorništvu. To tekmovanje so organizirali študentje pravne fakultete o Ljubljani. In ne morda filozofske fakultete ali pa morda nova kategorija študentov v Sloveniji — politologi.
Med njimi mora biti že rojen govornik Albin Igličar, ki je prvi na obeh tekmovanjih. Za zamejske poslušalce bi bila še posebno zanimiva njegova tema «S kom se brati-mo». Kot številna mesta v Italiji in drugod se tudi slovenska mesta bratijo z raznimi mesti v svetu, nekaj zaradi tega z nekaterimi mesti, ki so med vojno imela isto težko usodo zelo prizadetih vojnih žrtev, druga zaradi kulturnih pomembnosti, spet druga čisto iz simpatije zaradi približno enako usmerjenega svojega ekonomskega razvoja in drugih navadnih življenjskih navad
lllilliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA P0NEDELJSKEM ZBOROVANJU V NEAPLJU
Paolo Barbi o posledicah mirovne pogodbe za Istro
Zborovanje, na katerem je demokristjan Barbi imel glavni govor, je organizirala «Associazione Nazionale Venezia Giulia e Da!mazia»
MILAN, 23. — V Milanu se je danes nadaljeval proces proti bivšemu uredniku tednika «Lotta Contk nua» prof. Piu Baldelliju. Kakor smo svoj čas obširno poročali gre za prijavo bivšega milanskega kve-storja dr. Calabresija zaradi vesti, ki jih je objavil tednik, o »skrivnostni* smrti anarhista Giuseppa Minellija. Zadnja razprava je bila 25. januarja letos, ko je predsednik sodišča poveril trem izvedencem nalogo, naj skušajo še enkrat ugotoviti, če je anarhist pred padcem skozi okno s četrtega nadstropja milanske kvesture dobil hujše te-
(Od posebnega dopisnika)
NEAPELJ, 23. — V Neaplju je bilo včeraj zborovanje, o katerem krajevni listi obširno poročajo. Organizirali so ga v imenu pokrajinskega odbora organizacije «Asso-ciaziome Nazionale Venezia Giulia e Deibnaziao. Kot poroča neapeljski «11 Mariino« se je v dvorani Ma-schio Angiodno zbralo kakih 300 ljudi. Predsednik zborovanja prof. Pon toni je odprl zborovanje tn se spomnil, da poteka 24 let od podpisa mirovne pogodbe v Parizu. Za i\jim je imel glavni govor poslanec Paolo Barbi, ki je bil izvoljen v neapeljskem volilnem okrožju na Usti Krščanske demokracije. Barbi je o pogodbi dejal, da je bila «di!ktat, po katerem so izgubljene Istra, Petka in Zadar postale plen titovskega komunističnega terorizma, zaradi katerega je 300 tisoč ljudi moralo zapustiti svojo zemljo, na kateri so bili od vekomaj«.
«Tako je naše ljudstvo plačalo za napake fašistične vojne: plačalo ga je z grozoto fojb, z Izpraznitvijo mest in vasi, z raznarodovanjem našega ljudstva, ki je ostalo onstran meje. Naši ljudje so plačali največ, več kot Libijci in Italijani v vzhodni Afriki.«
Barbi je nadaljeval rekoč, da se je v četrt stoletja marsikaj spremenilo v dobrososedskih odnosih in zaradi kulturnega razvoja Italijanov v Jugoslaviji. Zato pa se Ju-lijcem in Dalmatincem ni zdel
»primeren obisk predsednika Tita, ki je politično in moralno odgovoren ne samo za zavzetje naše zemlje .ampak tudi za strašne pokole, ki so spremljali politiko raznarodovala, ki je narodnostno sestavo naše zemlje spremenila«. Prav zaradi pomiritve in še nadaljnjega sodelovanja, je nadaljeval Barbi, bi bilo bolje, če bi se izognili tej prisotnosti, ki odpira krvave rane in ne more zaustaviti nevarnih reakcij. Barbi je zaključil, da so begunci sedaj «mirni zaradi odločnega stališča zunanjega ministra Mora, toda zaskrbljeno gledajo na možna politična nazadovanja, ki izhajajo iz stališč socialdemokratov, ki se uklanjajo nasilnim zahtevam Slovanov«. Vest je «11 Mattano« objavil na treh stolpcih na strani za neapeljsko mestno kroniko.	St. S.
kot npr. Ljubljana z mestom Parmo. Pri Igličarjevi temi je pa prihajalo na dan tudi govorniško vprašanje in hkrati utemeljitev, čemu se kako slovensko mesto ne brati s kakim značilnim krajem v zajemstvu. Nam osebno se nam zdi zelo primerno, da bi se kak kraj v Sloveniji bratil ali z Doberdobom, ali Dolino pri Trstu, ali s Števerjanom in ali, in ali. Saj je dostikrat potrebno zamejstvu neko bratenje, neki boter, neko toplo razumevajoča skupina v matičnem ozemlju in niso vse samo izjave, deklaracije in niti ne u-kreoi.
Marko Globevnik je dobil drugo nagrado za temo o modernem romanu. S tako temo ne moreš uganjati retorike, ker je pač to primerjalna književnost, ki korenini v velikem številu podatkov in zamotanih primerjav. Lep govor ne sme biti predavanje, bognasvari pa kakršno koli branje. Globevnikov govor je vezal poslušalca, ki mu ie govornikova beseda odkrivala razna pota, ki se je združila v eno samo končno magistralo, po kateri je bilo vse jasno do samega cilja. Tretji nagrajenec je bil študent Janez Mihel j z naslovom svoje teme «Raz-slojevanje družbe», ki je naravnost izzivala njegov mladostni temperament
Žirijo so člani študentovskega izvršnega odbora sestavili zelo smiselno, saj je prišel kot predsednik v žirijo dr. Fran Vatovec, ki predava retoriko kar na dveh fakultetah: na pravni in sociološko - politični, Vatovec tudi pripravlja učbenik, ki ga bo izdala posebna tiskovna komisija pravne fakultete v Ljubljani. «Primorski dnevnik» je pa že itak priobčil recenzijo prve slovenske znanstvene knjige ---------- »Re-
TRŽAŠKI DNEVNIK
BELCI IN BERZANTI PRI NI0RU IN CI0LITTIJU
V Trstu prvo zasedanje komisije za vprašanje mednarodne univerze?
Tega zasedanja naj bi se udeležil celo sam tajnik OZN U Tani Umestitev podjetja za proizvodnjo aluminija v Trstu
Podtajnik za zunanjo trgovino po-1 osebnosti mednarodnega znanstvene slanec Belci in predsednik deželne- ga sveta in samega tajnika OZN U ga odbora Berzanti sta se včeraj Tanta, bi namreč predstavljal iz-sestala v Rimu z ministrom za zu- redno priložnost za spodbuditev in nanjo trgovino Morom in ministrom ’
torifca in govorništvo ali javno nastopanje», ki omenja med drugimi znamenitimi slovenskimi govorniki tudi dr. Josipa Wilfana, državnega poslanca v Rimu. V žiriji so seveda ljudje, ki imajo poklicno opraviti z govorništvom v gledališču, na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in še inštruktorica za izreko pri ljubljanski RTV.
Pravna fakulteta, če ne pa kdo drugi, bo drugo leto verjetno priredila III. tekmovanje. Zelo dobrodošli bodo ne samo kot gostje ampak tudi kot tekmovalci mladi slovenski študenti v Trstu, Gorici in sploh med Slovenci v Italiji. Saj zamejski Slovenci nujno rabijo v mlajšem rodu dobrih govornikov, da pritegnejo s svojim darom slovenske poslušalce in pa da se postavijo dostojno z ramo ob rami italijanskim govornikom v javnosti.
re. al
za proračun in načrtovanje Giolit lijem. Na sestanku so proučili številna vprašanja, ki se nanašalo na Furlanijo - Julijsko krajino. V razgovorih v Famesini sta oba deželna predstavnika skupno z odgovornima obeh ministrstev podrobno proučila krajevni položaj s posebnim poudarkom na vprašanjih političnega značaja in gospodarsko-socialnega razvoja. Predvsem so poglobili sedanje perspektive, po katerih je treba nadaljevati za valorizacijo mednarod ne vloge dežele do dežel Srednje in Vzhodne Evrope tako glede tranzita in usmerjanja prometa, kakor glede kulturnih in gospodarskih stikov.
Nato so minister Moro, podtajnik Belci in predsednik Berzanti razpravljali o možnostih nadaljnjega uveljavljanja vloge Furlanije-Juiij-ske krajine ter zlasti Trsta na pod-roču znanstvenih raziskav mednarodnega značaja. V tej zvezi sta podtajnik Belci in predsednik Berzanti poudarila nujnost prizadevanj za umestitev. novih znanstvenih u-stanov na visoki ravni v Trstu, ki naj se pridružijo že obstoječim in zlasti mednarodnemu centru za teoretsko fiziko mednarodne atomske agencije na Dunaju.
V tem okviru sta deželna pred sednika predlagala ministru Moru umetnost, da bi glavnemu tajniku OZN U Tantu predlagal, naj bi bilo v Trstu prvo zasedanje komisije petnajstih izvedencev za proučevanja vprašanj mednarodne univerze, ki naj bi jo ustanovili pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Odbor, katerega član je tudi prof. Salam, direktor mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu, je namreč določil, da bo imel svojo prvo sejo v Evropi. Spričo pomembnosti vprašanj, o katerih bodo razpravljali, je svojo navzočnost na tem zasedanju zagotovil tudi sam glavni tajnik OZN.
Minister Moro je izrazil svoje popolno prepričanje o možnostih Furlanije - Julijske krajine in Trsta kar zadeva razvoj znanstvenih raziskav ter je ob potrditvi svojega zavzemanja, da bi prišlo do umestitve novih študijskih centrov v Trstu, zagotovil svoje posredovanje pri glavnem tajniku OZN, da bi bil Trst izbran za sedež prvega zasedanja odbora
Prihod petnajst najpomembnejših

OTiiMimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimtiiiuiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiMiiiii
PO SLOVITEM LANSKOLETNEM HARAKIRIJU
Pred tokijskim sodiščem privrženci Jukia Mišime
Somišljeniki japonskega pisatelja se mora. jo zagovarjati zaradi številnih prekrškov
TOKIO, 23. — Pred tokijskim o-krajnim sodiščem se je začela danes kazenska obravnava proti trem privržencem pokojnega japonskega pisatelja Jukia Mišime, ki je lani v novembru napravil »harakiri*, da bi prisilil japonske politične kroge na revizijo državne ustave.
Jukio Mišima je bil znan kot e-nih najboljših japonskih pisateljev, žal pa je deloval v skrajnih nacionalističnih krogih ter jih tudi idejno usmerjal. Po njegovem mnenju je poraz v zadnji vojni spravil Japonsko s prave poti ter je bilo zato treba vložiti vse napore, da bi japonski narod zaživel spet v samurajskem duhu. V ta namen je Mišima ustanovil organizacijo »Ta-te no kai», ali »društvo ščitov*. V vrstah te organizacije je delovala kaka stotina mladeničev, ki so nosili posebne uniforme vojaškega kroja.
V novembru lani je Mišima sklenil, da bo z bučno manifestacijo pritegnil pozornost japonske javnosti nase in na svojo organizacijo. S štirimi somišljeniki se je podal na poveljstvo japonskih kopnih o-brambnih sil, kjer se je nekaj minut razgovarjal s poveljnikom gen. Mašito in drugimi častniki. Nenadoma so Mišima in spremljevalci po tegnili sablje iz nožnic ter izgnali iz sobe prisotne častnike, generala Mašito pa so privezali za stol za pisalno mizo. Takoj nato je Mišima
zahteval, naj se vsi vojaki, ki so bili v oporišču, zberejo na dvorišču pred balkonom poveljnikove pisarne. Častniki so ugodili zahtevi, ker so se bali, da bi Mišima utegnil ubiti poveljnika. Pisatelj se je pojavil pred vojaštvom ter govoril zbranim o ciljih svoje organizacije, nakar je slovesno izjavil, da bo napravil harakiri. Besedam je sledilo dejanje: Mišimo se je vrnil v pisarno ter si pred poveljnikom razparal jetra. Hipec pozneje mu je somišljenik Morita odsekal glavo in nato še sam napravil harakiri. Tudi v tem primeru se je ponovil znani samurajski obred: mladenič Hirojasu Koga je tudi njemu odsekal glavo. Nato so se trije preostali predali policijskim organom.
Mladeniči se sedaj zagovarjajo pred sodiščem zaradi vdora v generalov urad, oboroženega napada, ugrabitve osebe, telesnih poškodb ter umora osebe, ki je na to privolila.
Pred začetkom današnje obravnave se je pred dvorano trla že velika množica ljudi, posebno mladih. Sodnijske oblasti s_r dovolile vstop le tistim, ki jih je izbral žreb. Obtožence branijo najboljši japonski odvetniki. Zdi se, da bodo skušali uveljaviti tezo, da gre za dejanje, ki se je porodilo iz filozofsko slovstvenih nagibov. Na današnji obravnavi je javni tožilec prečital obtožnico.
SREDA, 24. MARCA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Harmonikar Frontiere; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.15 Klasična glasba; 19.20 Jazzovski ansambel; 19.40 »Gor in dol po sred’ vasi* (Živa Gruden); 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.15 Zabavna glasba.
tria Szidomvha - Cung - Kann-giesser.
II. PROGRAM
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.40 Godalni ansambli; 16.00 Simfonični koncert; 16.45 Pianist Tom-masi.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila;
7.00	Glasbena matineja; 8.00 Sodobni popevkarji; 8.30 Orkester Huga Winterhalterja; 9.00 Kotiček za najmlajše; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Condejev orkester; 10.45 Plošče;
11.00	Male umetnine velikih mojstrov; 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Pregled notranje politike; 14.15 Lahka glasba; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Novosti Ariston; 17.30 Spored za vas, mlade, 18.00 Jazz pregled 1971; 18.20 Operna glasba; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL.
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Orkestri; 9.50 Radijska priredba: «Drevo v Broocklynu» (B. Smith); 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Formula uno; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem;
15.40	Enotni razred; 16.05 Pogovori: «Odprti studio*; 18.15 Pregled Long Playing; 18.45 Novosti; 19.02 Spored s Faustom Ciglia-nom; 20.10 Iz opernega sveta; 21.00 Spored z Delio Scalo; 22.40 Radijska priredba de Montepino-vega romana-
lil. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek: 11.00 J. S. Bach; 11.40 italijanska sodobna glasba; 12.00 Etno-glasbeni informator; 12.20 Vzporedne skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Klasična glasba; 14.30 Mascagnijeva melodrama «L'amico Fritz*; 15.30 Portret avtorja: Pablo De Sarasate; 16.15 Radijska priredba: »In vino veritas*; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sheme; 18.45 Pregled kulturnega življenja; 19.15 Vsako-večerni koncert; 20.15 Problem miru po svetu; 21.30 »Mahler 1971».
vas doma; 12.10 Iz «Mladinskih pesmi za klavir* Marijana Lipovška; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zabavna glasba; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Koncertni valčki; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Koncertira čelist Pierre Fournier; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija: Slepi na opernem odru; 18.15 Franz Schubert; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Novice, komentarji, ocene, magnetofonski zapisi, šport; 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana*; 22.15 S festivalov jazza — Koln 70; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA
FILODIFUZIJA
8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.15 in 18.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 in 18.45 Baročni kon-
10.25 Iz mavzoleja Ardeatinskih jam v Rimu: prenos komemoracije ob 27. obletnici pokola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.30 Sever kliče Ju, Jug kliče Sever: 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za mladino; 18.45 Debata o šolskih problemih; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni pregled in gospodarske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «L'ultimo pianeta*; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 Iz italijan-
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Sanremske pesmi; 12.31 Federico itd. itd.; 13.15 »Off jockey»; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kronika z Juga; 19.00 Primerjava izvajalcev; 19.30 Motivi iz najbolj znanih glasbenih komedij; 20.20 Radijska priredba: »Silenzio abitato*; 21.35 Koncert
cert; 10.10 in 19.10 Friderik Cho- Iškega kinematografskega sveta: pin; 10.20 in 19.20 Operna glasba; De Santisov film »Riso amaro*;
11.00	in 20.00 Medigra; 12.00 in 23.10 Oddaja za zdravnike.
21.00	Klasična glasba; 12.20 in	XE,	,*
21.20 Dimitrij Šostakovič; 12.30 in	JUG. TELEVIZIJA
21.30	Plošča v izložbi; 13.30 in 20.00, 23.20 Poročila; 8.15 TV v
22.30	Simfonični koncert; od 15.30 'šoli; 17.45 »Pika Nogavička* — do 16.30 Komorna glasba — stereo. ’ Šved. film; 18.15 Obzornik; 18.30
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.15 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 10.00 Novice, komentarji, zanimivosti; 10.15 Pri
Glasba za staro in mlado; 19.05 Na sedmi stezi: 19.30 Naš ekran; 20.35 Teh naših 50 let; 21.35 «Zajčja Micka* — iz serije VOS; 22.10 Svet. hokejsko prv. SZ:ČSSR.
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.05 Barvni monoskop; 19.30 Risanke; 20.00 Svetovno prvenstvo hokeja na ledu: SZ — Češkoslovaška.
poglobitev možnosti za nove pobu de na tem področju.
Drugo vprašanje, ki sta ga deželna predstavnika obravnavala z ministrom Morom, je načrt za predor pod Monte Croce Camico. Podtajnik Belci je zunanjega ministra seznanil z razgovori, ki jih je imel v preteklih dneh v Miinchnu na Bavarskem in na Dunaju z bavarskim ministrom za prevoze Neumannom ter z italijanskim veleposlanikom na Dunaju Ailaudom, med katerimi je lahko ugotovil znatno in stalno zanimanje, s katerim ba-
varski in avstrijski krogi spremljajo vprašanje uresničitve predora.
Po teh razgovorih sta se podtajnik Belci in predsednik Berzanti v spremstvu predsednika Tržaške industrijske cone odv. Sacerdotija srečala z ministrom za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti-jem, s katerim sta razpravljala o perspektivah večje industrializacije deželnega področja. V tem okviru so s posebno zavzetostjo proučili problem umestitve novega podjetja za proizvodnjo aluminija v Trstu na osnovi načrta, ki ga je izdelala družba »IEiria* in ki naj bi bil izpeljan s sodelovanjem nekaterih industrijskih ter finančnih državnih in inozemskih skupin. 1
Danes seja deželnega odbora
Deželni svet se bo danes P°n° sestal in razpravljal o zakon* osnutku, ki je bil že °d(4>ref| ■. poročevalski ravni pristojne K01™ sije in ki se nanaša na deželM. nansiranje za izredne priloži • Poročevalec bo demokristjan*1 s tovalec Mizzau, za diskusijo P® J.
prijavljenih 17 svetovalcev. 2a
ski osnutek določa nakazilo P spevka videmski trgovinski zbofri ci v zvezi z odstopom dela svoj,".. premoženja novim organom v ‘ . denonu, podelitev prispevka k* občini za umetniško ureditev žarne pri Sv. Soboti, ki bo jena v muzej odporniškega nja; nadaljnje prispevke družbi j_ tovie Venete* za izvršitev avtocv.
ne povezave Trst - Benetke z
Ronkah
lijskim letališčem v ----------- na
izpopolnitev obmejnih naprav ^ prehodu Kokau. Ostali _ P?se® predvideni v korist bolnišnic v mu in Tolmeču, kakor tudi aa Sacile za ustanovitev študij* centra.
Danes popoldne se bo sestal običajni seji tudi deželni odbor-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiimiiiiiii|ll,,ll>li
TISKOVNA KONFERENCA RAVNATELJA VERDIJA PROF. G. DE FERRE
12 koncertov spomladanske simfonične sezone orkestra gledališča «Verdi»
Sezona se bo začela 7. aprila in zaključila 12. junija - V jeseni bo v Verdiju gostoval simfonični orkester ljubljanske Filharmonije
Letošnja izredno uspešna operna sezona gledališča Verdi se bliža h kraju. Na sporedu sta še dve zadnji ponovitvi opere Musorgskega «Hovanščina», ki jo dirigira jugoslovanski dirigent Oskar Danon, nato pa bo — kot je že običaj — sledila spomladanska simfonična sezona, s katero je včeraj med tiskovno konferenco v prostorih časnikarskega krožka seznanil časnikarje ravnatelj gledališča Verdi prof. dr. Gianpaolo De Ferra ob sodelovanju umetniškega direktorja gle dališča dir. Toffola.
Letošnja simfonična sezona »Pomlad 71» se bo začela 7. aprila in zaključila 12. junija ter bo obsegala standardno število 12 koncertov, od katerih bodo trije oziroma štirje solistični. Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili številni dirigenti zvenečih domačih in tujih imen, kar velja tudi za izvajalce solističnih partov, glavni delež pa bo seveda imel simfoničnih orkester gledališča Verdi. V okviru sezone je bilo predvideno tudi gostovanje simfoničnega orkestra ljubljanske Filharmonije, ki pa jc moralo žal odpasti zaradi neskladnosti terminov. Tod prof. De Ferra je zagotovil, da bo orkester ljubljanske Filharmonije gostoval v gle dališču Verdi še letos v septembru v okviru jesenske koncertne sezone. Omeniti je treba še, čeprav to ne spada v okvir poročila o spomladanski koncertni sezoni, da bo gledališče Verdi gostovalo od 16. do 21. avgusta letos v Križankah v Ljubljani z operama Rigoletto in Boheme, Id ju bo uprizarjalo v okviru poletnih prireditev na tržaškem gradu, od 25. do 30. maja pa v Wiesbadnu.
Otvoritveni koncert sezone »Pomlad 71» 7. aprila, bo dirigiral Fer-nando Previtali (solist pianist Ni-kita Magaloff), program pa bo ob segal Brahmsovo Prvo simfonijo, Rotove Variacije na mladostno temo ter Chopinov Prvi koncert za klavir in orkester. 2. koncert 14.
aprila: dirigent Paul Paray, solista duo Angelo Stefanato - Marga Bar
Bet-
ton, program: Brahms - Tretja sim-
fonija, Mortari - Koncert a due za violino, klavir in orkester, Faure-Pavane, Dukas - L’apprenti sorcier, simfonični scherzo. 3. koncert 19 aprila: dirigent Luigi Toffolo, solisti sopranistka Liljana Molnar, mezzosopranistka Fedora Barbieri. tenorist Umberto Grilli, bas Bonaldo Giaiotti, program Verdijev Re-quiem za soliste, zbor in orkester. (Koncert je posvečen 70-letnici Verdijeve smrti). 4. koncert 23. aprila: dirigent Gans Gierster, solista mezzosopranistka Maureen Forrester in tenorist Karlheinz Thiemann, program: Mahler - Das Lied von der Erde za kontrait, tenor in orkester, Schubert - Tretja simfonija 5. koncert 29. aprila: dirigent Geor ge Alexander Albrecht, solist violinist Saivatore Accardo, program: Wener - Obvladovaiec duhov (uvertura), Bartok - Drugi koncert za violino in orkester, Brahms - Druga simfonija. 6. koncert 6. maja: dirigent Okko Kamu (Finec), solist čelist Libero Lana, program: Fiu-me - Ajace, kantata za zbor in orkester, Hačaturjan - Koncert za čelo in orkester, Beethoven - Četrta simfonija. 7. koncert 8. maja: recital pianista Alexisa Weissenberga, program: Bach - partita št. 4, Schumann - simfonične študije opus 13, Chopin - Pet nokturnov, Chopin -scherzo. 8. koncert 14. maja: dirigent Mario Rossi, solisti pevci Gian-na Jenco, Miti Hruccato Pace, Caric Gaifa, Carlo Padoan, pianisti duo Mario in Livia Conter, Ciaudio Gher-bitz in Roberta Lan ti eri, program: Rossini-Gastronomska suita, Strauss-Don Giovanni, simfonična pesnitev, Stravinski Les Noces. 9. koncert 25. maja:	recital pianista Czifre
(program še ni določen). 10. koncert 28. maja: Giorgio Gaslini Quar-tet (Giorgio Gaslini, Gianni Bedori, Bruno Crovetto, Franco Tonani), program: glasba od začetkov do naših dni. 11. koncert 5. junija: di-
rigent Riccardo Muti, progr®®1 0. tinelli - Variante za orkester-demith - Koncertna glasba dala in trobila (Bostonska s! ()p. ja), Čajkovski - Peta sin“0Tri«i>t
64. 12. koncert 12.
Carlo Zecchi, solisti «Tržask- 5 program Haydn - Simfonij® ?a 86, Beethoven - trojni kone®*. . violino, čelo in klavir. P® go-Madžarske slike, Čajkovski meo in Julija, uvertura - ‘^Spr®' Zbor gledališča Verdi bo^ gi-vil stalni dirigent zbora uaeu^ citelii.	rfof.
Ravnatelj gledališča Ver® po-dr. Gianpaolo De Ferra
vedali, da bodo abonma.isk® t jeza koncerte iste, kot so bl1
zoni 1969.
Senator Vidali
(Nadaljevanje z 2. strdnO,
ker še nihče ni jasno
je Vidali morilec —	...
umora. »Če bi kdo to s toro, dal pol milijona, a bi ga y 'f v zapor* je dodal Vidabi ;(vo i «izrazil razumevanje* za vedn° fašistov do njega, ki je jjjj v prvih vrstah, ko se je bliystu, v 1 boriti proti njim. Bil je v t. ko j drugih delih sveta, v Atn^pgjH so fašisti nazdravili Al ^al^ v Španiji itd.
Spregovoril je tudi o položaju v Italiji in o PT^fc z ^ sistemu tipa francoske OAS«« P nali orožja in z raznimi ®Tj|ie0' eden od teh ciljev, čeprav m , je je bil tudi on. »Borim s®tioli, P j vidno utrujen zaključil V* <d* j se je moral vrniti v bolnisri^ bi l te sile ne bi zmagale. V takšna stvar sprožila drz® 1F kdaj je
vojno, za katero se ve ko«j ^ ne, ne pa kdaj se kon®3-. jj, ne konča z zmago delavs^ (po-
se konča s popolnim soC'a I-čenje'7!' I ralnim in materialnim UI? je v | Tega se ie treba zaveda« j. dal Vidali.	1
■ llllllllllllllllllllll|||f|||||||||||||||||||||||||MI|||M||||IIIMI||||||||||||||l||||||ll||||||l|||||||l||||||||||l|||||||||MI||llllnlllU„,„l,|„||,lll,„|||||,,|U|l|||lllllH
NA POBUDO REPUBLIKANSKE STRANKE
Tržaški luki naj bi priznal širši obseg in večjo neodvisno$
t 1
Predstavnikom krajevnih gospodarskih oblasti in tisku sta dr. F. Volli in prof. O. Biasini sinoči na posebnem sestanku orisala zakonski osnutek o spremembi zakona štev. 589 z dne 9. julija 1967, s katerim je bila uresničena Neodvisna ustanova za tržaško luko. Zakonski osnutek je pripravila tukajšnja federacija Italijanske republikanske stranke, katere predstavnika sta tudi dr. Volli in dr. Biasini.
Dr. Volli je v svojem nastopu najprej kratko prikazal razvoj dogodkov, ki so privedli do preosnove nekdanjih javnih skladišč v Neodvisno ustanovo za tržaško pristanišče. Ustanova je nastala iz omenjenega zakona iz leta 1967, ta zakon pa je nepopoln in ga bo zato PRI skušala spremeniti oziroma nadomestiti z novim zakonom, katerega načrt je govornik nato nekoliko podrobneje tudi razčlenil. Preden preidemo na glavne točke, ki naj pomenijo prenovitev starega zakona in s tem samega ustroja in poslovanja luške ustanove, naj zabeležimo, da slednja nima še danes niti statuta niti kakšnega drugega pravilnika, po katerem naj bi urejevala svoje poslovanje. Ta pomanjkljivost je ekonomsko toliko bolj pomembna, ker ustanova ne more doseči pri javnih upravah, ki so dolžna finančno podpirati nje-
no poslovanje in razvoj, da bi te redno poravnavale svoje obveznosti. Samo en primer: znano je, da dolguje železnica mnogo denarja luki, in sicer za storitve, ki jih ta opravlja že štiri leta v zvezi s prevažanjem blaga po železnici v 0-kviru pristanišča. Uprava državnih železnic pa ne more poravnati svojih dolgov, dokler ne bo luka razpolagala s pravilnikom.
V čem so torej glavne novosti v zakonskem načrtu PRI? Predvsem v raztegnitvi luške pristojnosti na ves obalni lok, ki gre od Tankega rta (južno od Milj) do ustja Soče. Na tem področju naj bi se sčasoma razvila pristaniška tvorba, ki naj bi pozneje koordinirala svoje delo s pristaniško tvorbo Benetke -Marghera - Chioggia. Iz navedenega izhaja, da bi Trst in Tržič s pristaniškega vidika postala eno, načrt pa določa posameznim luškim odsekom tudi posebne naloge. Tako naj bi Miljski zaliv postal petrolejska luka, »stara* in »nova* luka ter pomol VII. naj bi prevzele trgovinsko vlogo, Grljan in Sesljan naj bi postali turistična pristana, Devin ribiško pristanišče, Tržič pomožna luka za blagovni promet in Pancanški zaliv izhodišče za blagovni promet po notranjih vodnih poteh s pomočjo rečnih šlepov.
Druga pomembna novost se na-
prijtJ ^
naša na notranjo uredit^ vr ,
e0:	0je y \ k
nosti in predvsem na	p
je operativne in finančne	j
nosti luški ustanovi. oS^V
nosu iuski usiunuvi.	\JSW
Predsednik pristaniške jjvtfjj dr. Franzil se je v zve*1 . [je*
1 dr. Vollija oglas« [ji reP v imenu luke ^"Ugdefpij
njem
in se » ....c.k. .k.»~ - .,aa. blikanski stranki za Pn . d* m da bi pripomogla k ’ po^ti
neodvisna luška ustanjV„e5 TM res »neodvisna*, kar o®1. tb :o birokratskih vezi, mV® v '
spričo birokratskih vezi, L0</0 jejo njene pobude, prav jf ^ I
PRI. rane«® * Sl
Dr. Franzil glavnem strinja jih predlaga PRI, ra.z®‘‘ „eg® rih podrobnostih nebistve čaja.
Sledil je nastop PRI v zvezi s tržaško luW-
je razložil, kako se n0Ulk0
med posege, s katerimi stranka pristopiti k P°s^^ft " Jki
S
ševanju najvažnejših odp1 šanj v državi.	^8
• Danes, 24. marca pokola v Ardeatinskih J	\ Si
Rimu, bodo predstvanik* gp^' ^ uprave položili venec . jejjijjti stoem parim na kamen,
s večen spominu
edinega Tržačana, ki 90
ubili v Ardeatinskih
jam®*’
Ju
\ 'v
i