Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tećaj XII.
Ljubljani v sredo 26.
1854.
Ldst SS

:Avy
Po znanem napevu Hajden-ovem.
Z lastnoročnim pismom Njili c. k. apost. velićastva od 27, marca poterjena
(Poslovenjena po L. J.)
og Cesarja
y
Bog cesarstvo Nam obvari, nam ohran' ! škitom vere naj vladařstvo
A7odi moder in moćan ! Stójmo krog Njegov'ga trona
y
Moc sovrazna naj bezi : Habsburg in njegova krona Z Austrijo naj v vek živi !
y
Kar prid zdela deržavníka Vari vojna mu serćnost; Duh veselo naj se lika, Cvète um in učenost! Bog daruj cesarstvu slavo
Blagoslov nad njim naj bo Tvoje solnce mir in spravo, Lij nad srećno Austrijo!
Vsak za dolžnost in pravico
In
Vérno in pošteno stoj , , če treba je, desnico Sercno vsak povzdigni v boj
?
Naše vojske za vladarja
Slavnih vencov pomnimo:
Kri, blagd za dom, Cesarja Kri, blagó mi vsi damo !
y
V eno misel se sklenimo, Ker v edinosti je moč;
Tez in sil se ne bojimo,
Ako zdražba sere ne loč\ Brata z bratom vez edina K en'mu cilu naj peljá: Živi Cesar! domovina! Vse nadživi Austrija!
Přístavek z ozirom na poroko Nj. c. k. apost. velićastva k poterjeni cesarski pesmi
In s Cesarjem Cesarica
En'ga duha in kerví, Blagomila zaročnica Vlade slavni vene deli!
Kar kolj sreća se obćta Jima Bog obilno daj : Zivi Franc ! Elizabeta !
y
Celi
V •
Habsburg zivi
naj
ï
Imenitnost apna za kmetijstvo

Velika škoda za kmetijstvo je, da moč apna gospodarji še tako malo poznalo, in da je apno le bolj zidarjem kakor kmetovavcem znano. Apno ima na nekterih zemljah in za nektere sadeže toliko ro dovitnosti v sebi, da je potreba od njega našim umnim gospodarjem kaj
• V	•	1	•
več povedati, ker
smo pre
pričani
da nam bo marsikteri zato hvalezen.
Preden jim pa lastnosti in dobroto apna bolj na drobno razložimo, jim hoćemo kratko povestico povedati, ki smo jo brali v nekih starih bukvali od
leta
1799, v kterih
gosp
Beker pripoveduje, kako
v okolici Tarandski na Nemškem kmetje že blizo 70 let, kar so najdli veliko apnenika v tistem kraji z živim apnom gnojé polje svoje. „Da so naši kme tovavci"
y
beremo v omenjenih bukvah
5?
najdli
cele sklade apnenika, se je razlil pravi blagoslov božji čez njive njih. Nekdaj je v okolici ti, zlasti na bolj goratih krajih, žito kaj revno bilo; kar pa
njive gnojé z apnom, rase veselo in rodí obilo, da
kmetje za-nj
nekterih krajih je scer pregovor,
da z apnom gnojiti naredi premožne očete pa uboge otroke, in res je, da za vsako zemljo ni apno ko
imamo debelo
ristno. Al v naših krajih
y
kjer
ilovco, se nikjer nismo kakšne škode po apnu zapazili, čeravno že gnojimo ž njim veliko veliko let. Za nas je apnenik zares zlat rudnik".
vsih kmetijskih rečéh razsodijo skušnje naj več. Skušati pa se v tacih zadevah mora na
vec
strani
in
povsod umno in na tan ko
y
m
skusnje se morajo enekrat ni vsako leto enako. Vse druge skusnje ne veljajo
ponavljati, ker vreme
nič in le motijo in zmesnjave delajo, da nazadnje gospodar ne vé: komu bi verjel.
Na Saksonskem se je leta 1848 oglasilo 26
kmetijskih družb, ki so bile vprašane za razodetje v njih krajih napravljanih skušinj, ktere so bile naznanjene v ondašnjem kmetijskem časniku. Niso
bile vse v vsem
enoglasne; vse
pa so terdile to-Ie :
1. apno je na težki, debeli ilovnati zemlji
je kaj. Apnence žgó neprenehoma apno, in ven- neizrečeno dobro; za lahko zemljo ni, ker na dar ga nikdar nič ne ostaja,
Mj upliv ^ 1U f VII--llV'lfii V VVUV UV	V ^
tako se tergaio taki malo zdá ali celo
• V
nic;
130
2. posebno dobro je apno za take
zemljiša, v
in skoraj vselej jih spremlja gluh šum, kakoršnjega delà

ako hitro tece.
kterih je dosto gnojca ali korenin in druzih	težák voz
ostanj ko v od poprejšnih sadežev; zato je posebno	Da se uzroki takih potresov nekoliko spoznajo,ho-
dobro na preoranih celinah ali ledinah, senožetih	čemo sledeče opomniti. Vse snove, ki se lahko vnamejo,
ali deteljših itd.	Hf^l
L/l/l/lJOill HU. *
3. naj vec izdá
U« liaj	V l/f I/JUtl PF!	U ^ U 1 kJiVI^	\M. \J VVt j	"" f ------------—	O1"- J	ft1* V6VUJ «»f« mm* mj*m
grahu, grahori, bobu in krompirju; vendar je tako tenek ali raztegnjen, da sila grozno moć za
" ' f čo je dolgo v globini zemlje zapert in stisnjen.
napravljajo kakor zažgani smodnik veliko veliko gazov ogeršici, detelj i, ali posebnih zrako v. Tak gaz, ki ga ogenj napravlja,
tekne tudi žitom.
dobi
4. na oral (joh) poljá se ga po lastnosti bolj Ce se tedaj v veliki globočini kakošnih sto ali dvé sto ali manj debele zemlje potřebuje od 36 do 80 cen- sežojev žveplene in druge gorljive snove a pomočjo
tov
5
kteri zalezejo potem za 5. prevečkrat z apnom
do
let
?
zraka vnemati zacnejo, si morajo tu in tam odduška iskati, in če ga ne najdejo, napravijo sila hude potrese. 9	Strah, ki take potrese spremlja, se ne dá z bese-
sosebno, če se z živinskim gnojem premalo gnojí dami dopovedati. Vzamite vse zmesnjave, ki se včasih
gnojiti ni dobro, ker se rodovitnost zemljiša po preobilnem apnu zmanjša
in se kmetovavec
iu na apno zanasa;	-- --------7 —— —-----------, --------
6. apno naravnost z živinskim gnojem mešati, vžuga vsih ovér cloveskih, nobena ni tako občno pogub
ljiva kakor potres. Ce ogenj še tako grozno razsaja in
na zemlji godé;
nobena ni tako strasna, nobena ne
ni dobro
U £ ^ ^	• w ^ •• ^ mm W A	W m www	w w w ^ V J	*	/
7. tudi ni prav apna stupati po njivi ob de- pokončuje, kar plamen doseže, se dá vendar se kakosna
v«	m ^	* ~ m	i y	v # i §	w	m	m	»t «	i	mm	m
ževnem vremenu, ali ga pustiti po njivi predolgo stvar resiti. Ko reke iz svojih bregov stopajo in cele
dežele zalivajo, se je moč vendar še nekako resiti, če
raztrošenega ležati in ga ne kmalo podorati;
8. kolikor bolj globoko in dobro preorje kme- člověk na hribe beži ali se v zgornje podstropja vma
tovavec njivo svojo in kolikor bolje jo gnojí z do
kuje.
Tudi se dajo zoper silo valov jezi napraviti. Pri
brim živinskim gnojem, toliko manj je treba njivo potresih pa je oboje deloma nemogoče, deloma pa za
stonj.
Skoraj vsaki nesreći se dá uiti. Strela ni še
nikdar celih dežel in mest
požgala. Kuga pripravi lahko
apnovati. Ni tedaj prav, če kmetovavec zmiraj eno mero apna na svoje njive deva. Apno je v pri
meri z živinskim gnojem za njive to, kar je cele mesta ob njih prebivavce, popolnoma razdjati pa
ill	( I	- ^fgMM " H^i
čez cele dežele in mesta, in pogubi
XJItJ 1 Li Li. 1 V 1 U O IV 1 111 V UUICIII LiO. UJIVU tu, IYO.A JV	vw.w	"" "J"* ^.«»..«.vv, ^vjjuíuw..»« .
vino ali žganje v primeri z mesom za moč čio- jih ne more. Nesreća potresov pa se razširi s silo
?
z vinom se scer člověk začasno okrepča, ji ni zoperstati
veka
stanovitne in delj časa terpeče močí pa mu ne dá, cele ljudstva in kraljestva, in dostikrat ne pustí nar
in odtod izvira pregovor kmetovavcov, da apno manjsega sleda njih poprejšnje podobě
vse pade ▼
V)
naredi premožne stariše pa uboge otroke"
to je
i
brezdno, kjer se je zemlja odperla.
Vendar je vsegamogočni Stvarnik tudi dobrotljiv pognojena, čez leta pa oslabí, ako se ne gnojí tudi v strašném veličanstvu. Tudi takrat delà gospod modro
hipoma si veliko pridela na njivi, ki je z apnom
z
rugim gnojem
y
ki
«-«v,	vv,
bolj stanovitno moc daje.
s svojimi stvarmi, ko svoje sodbe na zemlji speljuje, in
Tudi s sol jo ali s po pro m se dá dobro pri- cele dezele v serdu svoje gorečnosti razdeva. Al me
Tr i	i i •	ii i v , i 1 i	.v i i. L	'i*	i	v • ! . o	a i	* ^ •
merjati. Kakor sol ali poper spodbada želodeor, da
• v
nis
5
mu jedila bolje teknejo, — »,cnw & y »	-......, — — -- r— —— r-----? — — j- -----7
apno, če pride na pravo zemljo, da so zemljiša	vse življe obuditi in vse moči narave napeti, da bi tebe
rodovitniši. Al želodec ne bo s samo soljo ali s	pogubil? Nikakor! spoznaj tudi pri ti osodi vikše na-
samim poprom zadovoljen, če bi le soli in popra	mene. Celo s potresi išče gospod vesoljnost obraniti.
dobival, in druzih jedíl ne. Z drugimi jedili pa	Naj le tu in tam vasi, mesta in dežele v podertine raz-
skupej tekne sol aíi poper, kakor tudi kozarček
tako spodbada tudi
i t 1 * • • v
sliti
da tebe pogubiti, potrese posilja? Al mores mi
ki te že pih zraka podere, da mu je treba
ti
y
Naj padejo
naj le tisuč in tisuč stvari pod zlo pride,
vina človeškemu želođcu kaj dobro. Ravno tako kaj je deset tisuč dežel in sto tisuč stvari proti vesolj apno ne more brez druzega gnoja polju stanovitne nosti sveta, proti neskončni množini bitij, ki v celi stvar
rodovitnosti dati. (Dalje sledi.)
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
* i, '	Poslovenil Mihael Verne.
Potres.
Na zemlji se primerjajo dvojni potresi. Eni izhajajo iz sile podzemeljskega ognja in iz bljuvanja gorečih hribov. Ti se čutijo le v majhni daljini in le takrat, ko taki hribi že razsajajo, ali preden raz-
nikovi derzavi stanujejo? Daj se iz vsega
tega prepričati
y
da
, kar je strašnega v naravi in vsih dozdevnih aesrec in nepopolnost sveta, da vsega tega, pravim, je v ohra-njenje vesoljnosti treba.
>
Noriku in No rej i.
Spisal Davorin Terstenjak
Tretji članek.
(Dalje.)
V
Noreja je tedaj po teh primerah boginja Ziva
y
y
ki
v v
ogenj
na
isce ogenj
na
sajati zacnejo. Kakor hitro tište snove pravljajo, vreti zacnejo in se vnemajo, vsih krajih si napraviti oddušek. Ce nikjer naravnega izhoda ne najde, vzdigne tla in si sam siloma izhod na-
ali v kteri zadevi
Prej
y
kakor jo
mo
moramo nekoliko o in
Ze Strab
diski kosmogonii govoriti. Brahmanov, da je voda praživelj (p
je poznal nauk
. Tako tudi
i
pravi. Taki potresi pa se razširijo le po majhni okrajni nam pravi J
2
da vsi indiški modroslovci vodo
nekoliko milj, in omajajo
mer sožgani smodnik već milj okrog precej močno
zemljo letako, kakor jo na pri
imajo za izvirni živelj in pervo delo stvarjenj
Jones
navaja besede Menutove o stvarjenji sveta takole : „Svet,
So pa tudi se dru

od poprejšnjih razločijo. So to taki potresi, ki se sila dalječ občutijo in velike dežele omajajo, brez da pri tem kakosen goreč hrib,
potresi, ki se v vsem očitno pravi Menu, je bil temen
y
bre
glob o ke m
spanji
y
dokler ni samostalni
Bog
se
, ali
prikazal. Bili so potresi, ki so ob
ymm
kakosen drug enem Angležko, Fran
krasnih stvari stvaril in tčmo
reda, vse v
y
pet življev in drugih podil. Po tem je hotel
predor
razne stvarjenja po izteku svoje lastne slave nastati dati zato je najpervo ustvaril vodo, in ji je dal moć gibanja
y
cozko in Nemško omajali. Potresi te verste se čutijo Po ti moci je postalo zlato jajce,
jezero solnc, v tem je bil Bra m
vselej veliko dalje na dolgost kakor na širokost,
ma
ktero se sveti kakor samostalni veliki oče
jajo dezele z večo ali z manjšo silo na raznih krajih
9
Strabon XV.
Asiatische Unters. I. 197.
131
vsih umnih stvari rojen. Voda se je velela Nara, ker nuje vse bivanje Slovencev okoli Noreje, temoč tudi je rojenka Nara-ta ali îshvara-ta bila, in Brama ob časa rimskega vladařstva so vse znane mesta požije tedaj dobil ime Narajana, ker se je pervokrat po vini kravi ali po synonymu njene besede in po symbolu
na ri zibal".
----------V
Prii me. Priime Isa Ishvara pa je imel Ziva
Zivinega moza: t
m
j
bik
b
volu
(možka stran), in Is h i Ishvari je imela Ziva (zen- G
svoje imena dobile. Tako Imurium, Murium
ska stran).
îsh pomeni ladati: îsha je tedaj La

V
f
itd. Da so vse te imena brezi
don
in Ishani Ishvari je Lada. Zato je Ladon
vsake pomembe ali po golem primerljeju postale
tega
HJUU, »U * D M " « « «ou T » » . jv " " "	Jw — v	»wwvu V/IU»UIV t* AUIUVIIIII mu /i, a Li I UU UUUC V
v ruskem basnoslovju bog boja, ker se tudi Ziva Tudi ta okoliščina poterdjuje , da božanstvo Nor ej velí Mrdha occisor pertinax, pugnax
bellator, bojevnik,
došlavensk
Z
N
Ish
N
j
usmertitelj, preladavec. Pod tim priimenom Isha, lsh- ker sta dva moža spomenik boginji postaviti dala, ktera vara—Nara so si Indiánci věčno moč prirode sta se z osu
mislili, po kteri se vse raz vezuje in v drugo podobo ognja. (K
spravlja
i
Božanstvo se je Jjudém v osmerih podobah
jem pecala: saj Živa je osobito božanstvo ieč sledi.)
razodevalo: v podobi vode, ognja, zraka, zemlje, solnea,
, etra (tanjšega zraka) in čiste daritve. Zato nara
lune
Kratkočasno berilo

nora pomeni
vodo, noriti, ponoriti
9
vtopiti
y
unter Wasser tauchen, unterwassern, — 2) ogenj, primer: češki noře, unor, februus, od febris, to je, vroči ca, ogenj,
3) zemljo, staroslovenski nur
o
kup in kopa
2
in za njim naj
vo,
Že Angličan William Jones 3 učenejši poznatel iztočnih dežel in običajev baron Hammer 4) je indiškega Ishvara in ženo njegovo Ishani z egipčanskim Oziridom in Is i do primerjal.
No rej a, Nore j a Isis, Isis Noreja ni tedaj
Lot jezika.
(Národna bosniška povest.)
Ornera je oče vsak dan priganjal, naj se delà pri-
. sinko mlad
ri si
me in pustí tamburo in vasovanje. jez in mati sva stara, delati nemoreva. bo živil, ako ne ti?"
7
Kdo drug naji
Omer ni za besede, kakor ne za delo maral. Znan
drugo božanstvo, kakor indo-slavenska Ziva Isha Živa = Ladas priimenom Nara — Nora, znamnje vsih prirodnih moći. Kakor je iz Cela polatinčena oblika Cei ej a postala, tako je iz Nara — Nora postala Noreja.
je bil po Sarajevu kakor glavár vsih nerodnost. Od hiso do hiše, izpod okna pod okno, — to je bilo vse nje-
govo delo. Sramota je padala na uboge stariše. Tuga in žalost za neporednim sinom ju spravite kmalo pod zemljo. Oba umreta. Omer ostane gospodar v praznej
9
Noričani
Taurisčani so tedaj Vindi
Slo
venci bili, in nikdar ne Kelti.
Z a voljo
lege
Noreje je že bilo prepira med zgo
dovínoslovci zadosti. Vsaki kraj, na kterem se je ime Noreja na rimskih kamenih našlo, si je prisvojeval to mesto. Zdaj nam je jasno kot beli dan, da to ime ni samo me st no, temoč tudi božanstveno, in tudi č lo-
in razdertej hiši čez troje sirot. On je komaj dočakal da bi ravna! po svoje in da bi mu ne bilo treba poslušati vednih opominov in vedne graje. Al kmalo začuti, kaj se pravi brez staršev biti, ko prevzame sleme pa tudi breme. Kdo bo pral, kdo bo predel, kdo hišo metel? Norčijam bo pač treba slovo dati! Po takem premišljevanji pravi: „Tamburo v roko, ni drugače, ženiti se moram!"
več je, in da se nahaja kakor lastno mozko N ori eus Nor i us, in kakor žensko ime v oblikiNorica inNo-r i a na
i
5
. Ako bi pa komu ne dopadalo izpeljevanje imena Norikum od nar, mož, ima tudi razlog v besedi Nora, priimenu boginje Žive..
Na peutingerjevih tablah se najde dvoja Noreja.
Vzame tedaj tamburo pod pazho, in gré k zali Mejri pod okno.
Bilo je temà, ko pride pod okno. Sveca je gorela, in čulo se je govorjenje iz sobe: poterka na okno, — go-vorjenje umolkne; zápoje k tamburi, in sveča ugasne
Nihče se mu
9
ne oglasi.
Tri
noći je
hodil Omer
Dvoje Noreje omenijo tudi Štefan byzantinski, Suidas
Antonin in Prokop.
Mogoče je
i
da je dvojna bila, ven
pod okno; al vseiej je otožen in žalostěn odhajal. Će-terto noc je spet přišel. „Naj ji zadnjikrat še jedno zápojem, potlej se pa moja noga ne gane več pod njeno
dar je perva le kakošna mala postaja bila; imenitna od sovražnikov razdjana je ležala v sedanji neumarkt-ski dolini do Marije dvorske (Marie Hof) v gornjem Štajeru. Vsaka gora opominja na symbol njeni — kravo. Tako se mimotekoča voda veli O Isa, to je, Volsa,—v je odpadlo kakor v besedah las, last itd.; bližnja gora Kravica, ponemčena Krevenzer Alpe; eno panogo so Nemci přestavili v Kuhalpe. Ali ne samo sedaj ozna-
okno." Lepo je bil tamburo ubral, pa jame z žalostním glasom popevati:
Dosti
Tamburica, moja dan gubica,
si mi glad utolažila, Dosti mojo žejo ugasila, Zgubil sem ti celo božje leto Popevaje pod Mejrinim oknom Ali Mejra mé še ne pogleda!
J) Dr.V o 11 m e r Myth. Lex. str. 702.
2
) Za primer, kako san
skritski a (Ur A) v mlajših jezicih prehajo v o, navajam
Na te besede se hipoma odprè okno. Omer ni ve del kam od veselja. Mislil je, da je že našel, za če-mur je hodil. Mejra ga nagovori: „Vsa podoba je
9
da
le nektere besede: Bog, sansk. bhaga

bob
vidhava, lita, lat. calvus sanskr. čar an a,
?
latinski faba,
gol
vdova, sansk. sansk. kal-
si ob pamet, Omer! Nemorem se dosti načuditi tvo
?
jej budalíi.
9
Kaj iščeš pod mojim
oknom?
Vedi

da je
>
koza, sanskr. čhaga, —koleno, vsa tvoja hoja zastonj !
Ci
Omera mine hitro vse ve
kora, Rinde
xcfQapog, — loviti, sanskr. labh,
lopata, letiški laps ta
konopla, cannabis, sanskr. s h a- selje, napade ga celo vekša žalost, ko kadaj popred.
sanskr. shalla
korablj, gerški 1 okati, lecken

?
sanskr. lak, n a k h a sanskr.
?
nov, sanskr. nava,
nâs â
noga, sanskr. nos, nasu s, Nase,

Mejra, zaznavši Omera vsega v obupu, povzame spet besedo: „Ti bi me morebiti rad za ženo dobil; kaj ne Omer?"
»Da>
odgovori on.
u
To spusti iz glave

ogenj

sanskr.
ovca, Schaif, sanskr. avi. letiški avs,
povzame spet ona
to je nemogoče! Ti nimaš skorjo
agni,
sanskr. upavasta, Faste titi se, sanskr. rat,

oko, sanskr. akša, rosa, sanskr. rasa,
post
?
kruha pri hiši, in bledeš od ženitve.
ro
sliš: versta
si
Vem

kaj ti mi
• V »
isce
smokva, gotiški s mak ka sokol, litvan. sakalas, sanskr. shakuna itd. itd.
3) Asiatic. Research. T. I. 9.
verste. Res je, tudi jez sim hči
?
Lit. II. B. 291. 260.
5
Wiener Jahrb. der V. Heffner: das rom. Bayern 254.
ubozih starišev, ali pomisli, da ni lepše deklice od mene v celem Sarajevu, in zato upam srečo najti; vendar po-
slušaj
>
Omer! Ni blago ne srebro ne zlato, ampak blago
je
9
kar je sercu drago.
Jaz
raji tebe, ko celo Sa
132
raj evo ; ali sveta mi je zapoveđ mojih staršev, ktere ne
od svoje rodovine, ob pol petih v Nusdorf, kjer
smem prelomiti. Jez imam tistega vzeti, ki ne bosamo so jo presvitli césar s svojimi starisi in bratoma, vpričo mene, ampak tudi nje srečne storil, in do smerti pre- mestnega in deželnega poglavarja, dunajskega nadškofa.
vse svoje skerbi so na me naložili".
mestnega župana in mnogo velike gospode in tisučeme
To slišati se Omeru nekaj zlahká: j,Ako je taka" druge množice, preserčno sprejeli. Strel topov, muzika
___•	_____; i. . vu..	* • • j _ 4- _ j _ L :___CL	_	__i, ~ ^«„«^Ci	^Xí i., :	it:__• ____±____i
pravi
„pověj

koliko se tirja
y
» „ da te dobim". „Ne
»
eesarske pesmi^ in nestevilni klic „Vivat" je pretresa!
veliko, odgovori ona, napravi si blaga, io terguj; moje zrak in zemljo, kakor je ogled blagomile zale zaročnice starše in svoje sirote moras živiti in oblačiti". Na to tópil serca prićujočih. Po kratki pomudi se je odpeljala
zaverne
Omer: „Z Bogom
y
lahko noe, Mejra! zdaj vém na grad v Schônbrun, odkodar je obhajala drn
Or »
I
dan (
vse
y
in če bo iz tega' kaj moglo biti, se bova jutri vidila". nedeljo popoldne) p
vhod v dunajsko mesto, ktero
Poln veselja in zraven poln žalosti odide Omer iz-	je bilo povsod, kodar koli se jepeijala, krasno okinčano
pod Mejrinega okna. „Ako kje na posodo dobim, kdo	in ljudstva tako polno, da se je vse terlo. Da se vesela
bo srečneji od mene; ako ne, pa tudi nobeden večji si-	pomemba tega dneva razlega po okrajnah celega cesarstva,
romak ne bo, ko jez". To so mu bile misli in sanje	so presv. cesar 356 jetnikom, ki so zaperti bili zavolj
celo dolgo noć. — Ko se dan zaznava, ni vedel kam od političnih hudodelstev, ali popolnoma ali deloma odpustili veselja, ko se spomni, da ima tukaj bogatega Juda do- kazen , in ukazali, da naj obsedni stan lombardo-beneske
dežele s 1. majom neha ; dalje so veleli gosp. ministra
brega prijatla. „Ce on ne posodi, drugi tudi ne bo.
u
V tih mislih se hitro napravi in hiti k njemu. Ko ga notranjih oprav: naj vzame od goep. dnarstvenega mini
ga začne nagovarjati, prosi in prosi, naj bi mu stra 200.000
najde
pomagal. Jud mu kmalo dovoli prošnjo : „To bo tudi veselilo mene
y
ktere naj razdeli v tolažbo nadlo
at
tako
da
ka dežela dobi 25.000
k
pravi Isakar
ako bo lepa Mejra
k
4000
Galicija 26.000
n
5
a 6000 Tiroljak
9
J
ženica tvoja. Ali kdaj bos pa vernil? popraša še Omera". 50,000 fl., H or vaš ko 10.000 fl., Dalmacija 15.000A,
. Ravno je du
v
Cez sedem let", odgovori Omer. Ce pa čez sedem Primorje 15.000
9
Dunaj 50.000
let ne bi plaćati mogel, kako bo pa tadaj ?" Ne vém, najski časuik naznanil okoli 500 p
vrag jima
oslavil, ki so jilk
je vdihnil to pogodbo, ki sta jo tudi Njih veličanstvo podělili po različnih deželah v spomín
kteri
pred šodnikompodpisala: „Ako Omer čez sedem let slavne poroke
Ker
»
Novice"
V
ze
v natis grejo, povza
posodila — trideset mošinj dnarja
ne v erne,
memo iz velicega stevila le sledece: komandêrski kriz
naj mu tergovec Isakar odreže pred sodnikom Leopoldovega reda je přejel gosp. dezel. poglavar Ch
en lot jezika, in tako bota bot.
a
Kdo srečneji
ky
viteški, krlz tega reda zi. gosp. Scheuch
od ženina Ornera! Ta dan mu ni bilo druzega v glavi, st

c. k. sod. predsednik
y
red železne krone 1
ko v kakšen èkerlat in kakšen žamet bi svojo Mejro	knezoškof Wolf, 2. reda namestnijski svetovavec gosp.
oblekel, kakošno ženitovanje bi napravil, z jedno be-	grof A. Hohenwarth, 3. reda gosp. dr. La dinik in
sedo : ni toliko pomišljal, kako bi se vernila taka sila	gosp. vitez Fr. Kreutzb tuj ega blaga, kakor kako bi se hitreje potrošila.
ts y
namést, svetovavca
9
(Konec sledí.)
viteški kriz Franc-Jozefovega reda so dobili gosp. prost
Zorn, gosp. prost Arko, gosp. nadsod. sveto v avec d^
Tora"
Novičar iz austrianskih krajev
gosp. okrajni poglavar Derb svetovavec Schmalz, gosp. baron Cod
c. k. gubom, tajnik
9
y
gosp. sod. izsluženi
"	V. It. guuoiu. i t»j um, g
1% Ljubljane. 25. aprila Kakor po cerkvah cele vavec in policijni vodja
gosp
S tro bach
poglav.
sveto-
zlati križ Franc-Jožefov s
dežele se je v nedeljo tudi v Ljubljani obhajal imenitni krono so dobili gosp. tehant A. Můrko, gosp. fajmošter
dan zarocenja Njih c. k. apost. veličanstva. V stolni	Globočnik, gosp. dr. Čub
gosp. L. Luk m
cerkvi pa je bila v pondeljek
na dan poroke
se
gosp. Sirm J. Pesiak
_ __ -	v	. .	V « ,
sreberni křiž
posebno slovesná sv. masa, pri kteri so bili visji c. k. Bôhm v Kočevji, učiteljski pomoćnik gosp oblastnije, mestni magistrat in odbor, c. k. učeniki in harc
gosp
teli
Jak
v Terzicu. Ban horvaški gosp. baron J

tolika množica druzih ljudi, da je bila cerkev čez in čez je povzdignjen v grofovski stan, gosp. minist. světová polna; po sv. maši, ki so jo péli infulirani prošt gosp. vec dr. Ulepič v viteški stan, gosp. dr. Kleem
it w\ « n/v vt A w AIS rv M I A W n »«I il	rtnKttnlnrk «n	.	.	_____ ____A______________«r »___
Zorn
9
so zapeli pri oltarju „zahvalno pesem", po ti pa c. k. ministerialnega svetovavca
za
Važniše novice iz
na koru „cesarsko pesem
a
Zvečer je bila v ka zini rusovsko-turške vojske so, da ste
trian sk
in
ravno v ta spomin slovesná veselica, pri kteri je bila pruska vlada med seboj, in tudi angležka in fr
krasna nova podoba presvitlega cesarja s serčnim ogo vorom kazininega vodja in c. k. namestnijskega svetovavca gosp. grofa Hohenwarth-a odgernjena in z nadušenim
ka vlada med seboj sklenile zavezo za brambo in da so Rusi 14. t. m. na terdnjavo S il i str
upor trelj at
začela, k t
V
J
začela
b
tirih
petjem „eesarske pesmi" pozdravljana. Ubogi so bili v popoldne goret i. Več od rusovsko-turške vojsk spomin preveselega dneva z dařili obdarovaní, in trem drugo jetnikom na gradu, ki so bili zaperti zavolj razžaljenja -
pot
cesarja, so se nenadoma odperle vrata ječe. Kakor je
Stan kursa na Dunaji 24. aprila 1854.
gradu napovedal začetje ve
zjutraj ob šestih strel na selega dneva, tako je njega konec naznanil strel ob Obligacije
deržavnega
poldeeetih zvečer.
dolga
5
4
3
o
Z
O
2 55 55
2'/.
55
Novičar iz mnogih krajev
84.%
76 V4
69*/ 55
44
fl
4

od leta 1851 B 113
Dunajsko novice nam naznanjajo slavni prihod pre-svitle vojvodinje Elizabete na Dunaj. Celo mesto in vse prfcdmestja z blizo 50.000 ptujcev, ki so prišli na-las za tega voljo na Dunaj, je bilo v saboto popoldne na nogah. Na krasno okincanem parobrodu se je po mo-gočni Donavi iz Linea pripeljala svitla zaročnica, sprem-
Oblig. 5(
Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84
. . 223
. . 119 7
Zajemi od leta 1834
yy yy yy yy yy yy yy
Esterhaz. srećke po 40 fl. Windišgrac.
Waldstein.
Kegleviceve ■ Cesarski cekini.
yy yy
yy
yy 20 „
» 20„ » 10»
80 % fl. 28% » 28% „ 10% » 6 fl. 23
Napoleondor (20frankov) lOfl.50
Suverendor.......18 fl. 30
Nadavk (agio) srebra:
v
yy
1839
2 yy
na 100 fl.
363
/ 4
fl.
na Dunaju v Gradcu
Loterijne srečke
22. aprila 1854
9. 84. 23. 21. 88
Prihodnje srečkanje bo na Dunaj
24. 35. 53. 56. 51.
7 Gradcu 3. maja 1854
Odgovorni vrednik:
Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.