lJUbijana, s. septembra i9*s OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBI J/ NA LETO V., ŠTEV. 68 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Realizacija družbenega plana okraja Ljubljana v prvem polletju 1958 Realizacija družbenega plana za Polletje 1958 je ugotovljena na podlagi statističnih datkov. in bančnih po- I. Industrija .,Industrijska proizvodnja na ob-rčiu OLO Ljubljana se je v letoš-y:,l‘ prvem polletju še nadalje ve-,,a in dosegla 49,3% planirane J1.6 količine proizvodnje ali 110% L^vodnje, ustvarjene v istem ob-- JiU Preteklega leta. V primerjavi st- poletno proizvodnjo v letu 1957 st' il;„zna8a indeks polletne proizvod-.ih "jV2o/„, Ko K izkušenj prejšnjih let vemo, Proizvodnja druge polovice letu presega proizvodnjo prve poletu, zato je odstotek izpol- ie- ti :C Plana za prvo polletje ugoden •"-ki6 na osnovi tega pričakovati, da Plan ztt l(.(o 1958 presežen. Ha jOll ul 1 tv! razvoj industrijske pro- ikl\ )(' | i"' v prvi polovici tega leta *ej,l 1 "Psežen zaradi redne oskrbe j‘l ,,||.slr|je 7. električno energijo, ,(■-[ JSo preskrbljenostjo s surovinami /ihteti nekaterih specialnih mute-lot , »v) in zaradi ugodne tržne si-silT^Je. Proizvodnjo je oviralo pred-et|,Lln Pomanjkanje strokovne, delo-i||,[i|!!Pa tudi nekvalificirane delovne kll,iil<| 'industrija gradbenega matc-71 Plve ’ kar 80 podjetja zaradi orne-ptiln n,l,lurnegu dela še bolj ob- ...iluA^bigodnejši odstotek izpolnitve '/»K, .v letošnjem prvem polletju iZ'ktii eJ° °'l pomembnejših strok: liPp1/«! l (61 */»). elektroindustrija iin.fivii.i’ barvasta metalurgija (55%), industrija (51%), papirna in kemična indu- j ff&vp* (va s*roki proizvodnja in prede-'»v,. llr<;,noga je izpolnil rudnik ' 4q,^Prem°ga Kočevje plan v vi- proizvodnja in predelava H,. . Posavski rudniki svinca, 'tlj 'P liaritn, Ljubljana, niso do-Mi V*ano proizvodnje burita za-Niil, 0 kvalitete, ki S i.’.1 Prodajo. Presežen je bil pa ,r»: i -■ * U t# i t ji' ..'dtc kvalitete, ki je vplivala . odajo. Presežen je 1)11 pa ' V°d"je svinčenega kon- Alri-M industriji je podjetje ,rttu"V 'z'PoInilo že preko 50% J* Milana proizvodnje pri jekle-'Njl' k*h. odlitkih sive litine in .{S'.kovin. Večji del planirane i1 kan I'10 Vo,lnih turbin in želez-I Kil ri|k(,ii je pa še v nedovršo i|ls? „rVl!',ni'• Zaradi dolgega ci-.1 >>(l, i<)|zvodn je in neenakomerni, |’lv,n* 8(1 mocoče zaključiti, 'ijii11 li||l'l'it,.-° k'*na izpolnitev plana. orfL,- 01.ZV Kamnik. jK.... ie z. nabavo no-stroiev povečal o v, k čemur je pri-ugoden izvoz. »Rog« je izpolnilo plan 1° delov za bicikle v vi- šini 69%, proizvodnjo koles pa s 45 odstotki. Tovarna pisalnih strojev še izpopolnjuje proizvodnjo pisalnih strojev in bo zaradi tega dosegla polno izkoriščanje svojih zmogljivosti šele v drugi polovici letu. Ker so bile uvožene v začetku letošnjega leta večje količine pisalnih strojev, je bila pri prodaji teh artiklov tudi velika konkurenca. »Saturnus« zaradi zakasnitve v dobavi bede pločevine ni mogel realizirati plana proizvodnje konservnih doz. Zaradi nepravočasne dobave potrebnega materiala je bila pa tudi manjša proizvodnja kolesarskih delov. Povečala pa se je proizvodnja delov za avtomobile. »Skip«, Vižtnarje, je dosegel nizko proizvodnjo strojev in naprav zn gradbeništvo zaradi nepravočasne dobave elektromotorjev. V kovinski stroki jc na splošno oviralo proizvodnjo pomanjkanje kvalificirane delovne sile, predvsem ključavničarjev, strugarjev in livarjev. V elektroindustriji je podjetje »Telekomunikacije« že preseglo proizvodni plan radijskih sprejemnikov in sestavnih delov telekomunikacijskih naprav. K proizvodnji televizijskih sprejemnikov še ni pristopilo, ker še ni sklenjena pogodba z inozemskim kooperantom. Inštitut za elektrozveze je presegel plan proizvodnje v glavnem zaradi dobre oskrbe proizvodnje z uvoženim materialom. Podjetje »Jambor« ni moglo izpolniti plana proizvodnje učinskih transformatorjev zaradi pomanjkanja pločevine. V kolikor podjetje ne bo dobilo potrebnih surovin, se bo moralo preorientirati na proizvodnjo drugih artiklov. Podjetje »Tiki« je izboljšalo tehnološki postopek, uvedlo delo po tekočem trnku in s kooperacijo z drugimi podjetji znatno prekoračilo proizvodni plan termičnih aparatov. V kemični industriji so podjetja v povprečju dosegla polletni plan proizvodnje,. Z rekonstrukcijo obrata je Tovarna kleja, Ljubljana, znatno povečala proizvodnjo kostnega kleja. Podjetji »Helios« in »Color« se razvijata v smeri izpopolnitve proizvodnje premaznih sredstev in medsebojne koordinacije proizvodnega programa. , . . Industrija gradbenega materiala ic dosegla le 59% izpolnitve plana, kar ustreza dinamiki stroke zlasti še, če upoštevamo neugodno vreme v prvih mesecih letošnjega leta, ki je oviralo proizvodnjo. V tej stroki je najbolj pereča nezadostna proizvodnja zidakov. Kljub jiovcčanju proizvodnje, ki je porastla nasproti prvemu poHctju lanskega leta od 12.072 milij. kosov na 13.015 milijonov kosov, ojiekarne ne morejo pokriti vseh potreb. Zaradi tega je bilo ustanovljeno novo podjetje za izdelavo opečnih izdelkov »INDOP«, Ljubljana, ki pripravlja investicijski program, da bo lahko sodelovalo na prihodnjem natečaju za kreditiranje investicij v industriji gradbenega materiala. Kresniška industrija apna je z odkritjem novega kamnoloma in delno mehanizacijo jiovečala dnevno proizvodnjo apnu od 90 na 150 ton. V lesni industriji so podjetja presegla proizvodni plan glasbil (»Melodija«, Mengeš), juirkcta (LIP, Ljubljana) in stolov (»Stol«, Kamnik). Ni pa bila dosežena proizvodnja stanovanjskega pohištva (LIP, Polhov Gradec), pisalnega in šolskega pohištva (KGP, Kočevje, »Stol«, Kamnik) in izdelkov iz plutc (»Plutal«, Ljubljana). Podjetja papirne industrije so prekoračila plan jiisalnega in tiskarskega papirja ter kartona. Izpod plana pa je bila proizvodnja ovojnega in ostalega papirja ier lepenke, na kar so vplivale večje količine nedovršene proizvodnje v Papirnici Ko-ličevo. V tekstilni industriji je bil plan presežen v vseh podjetjih. Zlasti Ugodno realizacijo izkazuje Predilnica Litija, ki jo zaradi zahtev trga prešla na izdelavo preje višjili številk. kur je vplivalo tudi na ugoden finančni rezultat podjetja. Podjetja usnjarske industrije niso dosegla količinskega plana proizvodnje. Proizvodnjo v Tovarni usnja Kamnik in Vrhnika jc zavirala nezadostna dobava surovih kož iz južnih predelov države. Tovarni si izmenjujeta tehnične in proizvodne izkušnje, kar vplivu na boljšo kakovost izdelkov. V Tovarni usnja Šmartno pri Litiji se kaže zastoj v prodaji usnja za podplate. Tovarna se bo morala preusmeriti na proizvodnjo lažjih podplatov in zgornjega usnja. Podjetja živilske industrije so v povprečju ugodno izpolnila količinski plan proizvodnje. Od važnejših blagovnih skupin se je zlasti povečala proizvodnja piva (Pivovarna Union), po katerem ic bilo v mesecu maju zaradi velike vročine izredno povpraševanje. Nazadovala pa je proizvodnja mesa zaradi zmanjšanega odkupa živini' za domači zakol in proizvodnja konserv zaradi zastoja izvoza v Rusijo. Podietja grafične industrije so se v letošnjem letu preusmerila na kvalitetnejša dela (večbarvni tisk), zaradi česar izkazujejo tudi manjšo tonažo. Proizvodnjo jc pa deloma oviralo pomanjkanje boljšega papirja in strokovne delovne sile. predvsem biografov, strojnih in ročnih stavcev ter tiskarjev. Tobačna tovarna ni dosegla plana proizvodnje zaradi velike konkurence na tržišču. Industrijska in rudarska podjetja priključenih občin bivšega OLO Trbovlje so izpolnila letni plan proizvodnje v višini 48%. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta znaša indeks jiroizvodnje 100%, v. primerjavi z letom 1957 pa 49%. Od važnejših industrijskih in rudarskih podjetij so dosegli najugodnejši odstotek izpolnitve plana: Cementarna Trbovlje (54%), Strojna tovarna Trbovlje (52%) in Rudnik rjavega premoga Trbovlje (50%). Slabši odstotek izpolnitve pu so dosegle naslednje gospodarske organizacije: Tovarna dokumentnega papirja Radeče (44%), Rudnik rjavega premoga Zagorje (44%), Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik' (48%) in Steklarna Hrastnik (49%). Ker je za posamezne vrste proizvodnje z daljšim tehnološkim procesom šestmesečno obdobje prekratko zn prikaz količinske jiro-izvodnje in ker ni mogoče prikazati medfazno proizvodnjo, lahko izkazuje indeks polletne realizacije navidezna zaostajanja ali pa skoke. Razen tega tudi spremembe sorti-menta v skupini proizvodov bistveno vplivajo na indeks proizvodnje. Letni plan delovne sile v ljubljanskem okraju je bil že v prvem polletju prekoračen za 4%. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta se jo pa povečalo število zaposlenih v prvem polletju letošnjega leta za 11%, v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 1957 pa za 8%. V kolikor pa primerjamo stanje zaposlenih v decembru 1957 in juniju 1958 pa znaša porast delovne sile 5%. , Nesorazmeren jiorast delovne silei v primerjavi s porastom količinske proizvodnje je pripisati predvsem omejitvi nadurnega dela. Medtem ko je bilo v prvem polletju preteklega leta izvršenih od skupnega števila opravljenih ur 4,4% nadur, v vsem letu 1957 pn 5%, jo odpadlo v prvem polletju letošnjega leta na nadure le 2,4%, kar je polovico manj kot v letu 1957. Če pn primerjamo število dejansko opravljenih ur v prvem polletju 1958 z istim obdobjem preteklega leta, ugotavljamo, da znaša indeks 52%, v primerjavi z letom 1957 pa 107 %. Na podlagi primerjave povečane količinske proizvodnjo in porasta delovne sile M mogli zaključiti, da je nroduktivnost dela na enega zaposlenega v tem polletju padla oziroma stagnirala, Ta ugotovitev pa ni povsem zanesljiva, ker vplivajo na proizvodnost še tudi drugi faktorji (sprememba sortimenta, nadurno delo itd.). V kolikor pa vzamemo zn podlago izračuna Produktivnosti indeks povečanja količinske proizvodnie in število izvršenih ur, kar je. realnejše, pa ugotavljamo porast produktivnosti nasproti istemu obdobju preteklega leta za 5%. Porast produktivnosti dela dokazuje tudi odstotek izpolnitve norm, ki je znašal v letnem povprečju 1957 ll5,4e/o, v prvem polletju 1958 pa 119 "/o. V industrijskih in rudarskih podjetjih priključenih občin bivšega okraja Trbovlje se je število delovne sile v prvem polletju letošnjega leta nekoliko znižalo. Tako se je povprečno število zaposlenih v primerjavi s povprečjem v istem obdobju preteklega leta in s povprečjem v letu 1957 zmanjšalo za 5%, če pa primerjamo stanje v juniju letošnjega leta s stanjem v decembru preteklega leta se je pa število zaposlenih zmanjšalo zn 2%. Znatnejšega vpliva novih zakonskih predpisov, ki so stopili v veljavo v letošnjem letu no proizvodnost dela, ni ugotoviti. Menimo pa, da zakon o delovnih odnosih ni uspel v tistem delu, kjer omejuje nadurno delo, ker je povzročil nesorazmerno povečanje delovne sile v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo. Po podatkih Narodne banke v Ljubljani so znašala vplačila amor- tizacije v prvem polletju tega leta 1572 milijonov dinarjev. Skupna investicijska potrošnja iz amortizacije je znašala 1331 milijonov din, od česar je bilo porabljenih za kritje obratnih sredstev 589 mili j. din. Po stanju 30. junija tega leta je znašal skupni saldo na amortizacijskem skladu 5685 milij. din, od tega je blokiranih 4180 milij. din, prosti del pu znaša 1505 milij. din, kur lahko smatramo v primerjavi s stanjem prejšnjih let za normalno. Industrijske gospodarske organizacije so povečale sklade obratnih sredstev za 2°/o, indeks porasta kreditov pa je ostal v povprečju nespremenjen. Za nadaljevanje investicij v industriji jo potrdil Svet za industrijo OLO Ljubljana 17. Izvršni svet Ljudske skupščine I.RS pa 9 investicijskih programov. Od gornjega števila je bilo potrjenih 14 investicijskih programov samo za gradnjo transformatorskih postaj predvsem na periferiji Ljubljane. INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE LJUBLJANSKEGA OKRAJA V I. POLLETJU 1958 Strok n R !. poli. 58 Plan 1958 R I. poli. 58 H 1. poli. 57 R I. poli. 58 R 1957 INDUSTRIJA SKUPAJ 49 110 52 111 Proizvodnja električne cnerg. 49 100 53 112 Proizvodnja in predel, prem. 49 101 51 114 Črna metalurgija 76 168 61 115 Barvasta metalurgija 53 261 118 116 Proizv. in predel, nekovin 43 84 41 117 Kovinska industrija 47 113 50 119 Elektroindustrija 56 134 62 120 Kemična industrija 50 113 57 121 Industrija gradbenega materiala 39 104 45 122 I.csna industrija 48 110 54 123 Papirna industrija 124 Tekstilna industrija 51 107 53 61 108 55 125 Usnjarska in obutvena industr. 43 99 47 126 Gumarska industrija 45 142 67 127 Živilska industrija 51 108 49 128 Grafična industrija 46 94 47 129 Tobačna industrija 45 92 46 130 Filmska industrija 29 2206 524 INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PRIKLJUČENIH OBČIN BIVŠEGA OKRAJA TRBOVLJE v 1. polletju 1958 Stroka • INDUSTRIJA SKUPAJ 111 Proizvodnja električne cnerg. 112 Proizvodnja in predel, prem. 116 Proizvodnja in predel, nek. 117 Kovinska industrija 120 Kemična industrija 121 Industrija gradbenega materiala 122 Lesna industrija 123 Papirna industrija 124 Tekstilna industrija R 1. poli. 58 R I. poli. 58 R I. poli. 58 Plan 1958 R 1. poli. 57 R 1957 48 100 49 45 93 46 48 96 48 51 101 50 52 103 53 48 112 52 37 99 49 45 133 67 44 97 46 55 145 61 INDEKSI ZAPOSLENE DELOVNE SILE V INDUSTRIJI LJUBLJANSKEGA OKRAJA V I. POLLETJU 1958 R 1. poli 58 R 1. poli. 58 R 1. poli. 58 Stanje jun. 1958 Stroka Plan 1958 R I. poli. 57 Povpr. 1957 ,1,, 1957 INDUSTRIJA SKUPAJ 104 m 108 103 111 Proizv. električne energije 101 93 98 100 112 Proizv. in predel, prem. 98 103 103 100 115 Barvasta metalurgija 96 99 100 103 116 Proizv. in predel, nek. 104 115 111 110 117 Kovinska industrija 101 109 107 103 119 Elektroindustrija 117 120 113 . 103 120 Kemična industrija 104 119 112 105 121 Industrija grndb. materiala 108 103 100 123 122 Lesna industrija 102 111 108 103 123 Papirna industrija 107 110 107 103 124 Tekstilna industrija 103 110 108 106 125 Usnjarska in obutv. ind. 103 111 107 101 127 Živilska industrija 101 117 113 107 128 Grafična industrija 97 103 102 101 129 Tobačna industrija 96 96 97 99 <"0 Filmska industrija 107 556 511 470 INDEKSI ZAPOSLENE DELOVNE SILE V INDUSTRIJI PRIKLJUČENIH OBČIN BIVŠEGA OKRAJA TRBOVLJE v I.'polletju 1958 Stanj« Stroka R 1. poli. 58 R I. puli. 57 R 1. poli. 58 Povpr. 1957 junijaj^ dec. 1911 INDUSTRIJA SKUPAJ 97 97 98 111 Proizvodnja električne energ. 112 102 96 112 Proizvodnja in predel, prem. 93 94 97 116 Proizvodnja in predel, nek. 103 102 98 117 Kovinska industrija 96 96 92 120 Kemična industrija 100 99 98 121 Industrija gradb. materiala 114 109 103 122 Lesna industrija 140 134 125 123 Papirna industrija 124 Tekstilna industrija 103 101 102 148 130 111 II. Kmetijstvo Po družbenem planu je bilo predvideno 6°/e povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1957. Večina kmetijske proizvodnje je realizirana v drugi polovici leta, zato je plan v prvem polletju izvršen le 40-odstotno. Letošnje izredno suho vreme v mesecu maju je slabo vplivalo na rast trav in je bila prva košnja slaba. Vendar pa v večini primerov to ne bo bistveno vplivalo na zmanjšanje staleža živine, ker bo otave precej več kot lansko leto in bo tu v večini primerov pokrila izpad pri prvi košnji. V posameznih panogah kmetijske proizvodnje so bili d°®e ženi sledeči rezultati: 1. Poljedelstvo V poljedelski proizvodnji je *>' v prvi polovici leta izvršena sel! ter potrebni agrotehnični ukrepi. * bodo vplivali na letno realizacl!j Zato lahko govorimo predvsem o 1 vršitvi plana setve, agrotehni^ ukrepih, predvidenih akcijah za J boljšanje proizvodnje, o stanju tljskih kultur ter o približni <#* hektarskih donosov za posam®*! kulture. Statistična služba pri namreč še nima zbranih podatke' hektarskih donosih. V primerjavi s planom je bil®' ocenitvah posejano: Kultura S e plan ha t c v real. ha % Planirani ha donos I. Žita 21.754 22.243 102,0 pšenica 8.971 8.998 17,8 rž 780 968 14,0 ječmen 3.936 3.725 16,6 oves 2.909 3.021 13,4 koruza 3.930 4.239 19,9 proso 633 586 12,2 II. Industrijske rastline 282 289 102,5 lan 161 208 18.2 vi. hmelj 5 6 10,0 oljna repica 87 50 11,8 III. Vrtnine 12.582 12.398 98,5 krompir 10.540 10.401 168,5 fižol 351 317 13,7 kapusnice 797,5 789 191,2 IV. Krmne rastline 14.913 14.601 98,0 črna detelja 4.908 5.103 42,7 lucerna 3.204 3.450 53.2 trav. detelja mešan. 2.336 2.187 48,6 krmna pesa 2.026 1.982 261,5 18,0 12,0 8,0 180,< 13,3 200,0 42,0 42.0 50.0 46-0 262,0 Za zagotovitev zadostnih količin kvalitetnega semena je bilo v gospodarskem letu 1957/58 posejano in pregledano po komisiji za potrjevanje posevkov 210 ha semenskih žit — ali 98 ”/o plana. Od navedene količine je bilo posejano v kooperaciji približno 30 ha Italijanskih sort pšenice. Pridelek teh sort bo služil za nadaljnjo reprodukcijo. Po približni oceni bo pridelano 4818 q žit, od tega v kooperaciji z zadrugami približno 10 vagonov semena italijanskih sort pšenice. Letos bo za približno 50 V« več priznanega semena žit na razpolago kot v letu 1957. V pogodbeno pridelovanje semenskega krompirja je bilo vključeno 237 ha ali 95 */« plana. V . navedeni površini so zastopane predvsem rane in srednjeranc sorte krompirja. Plan tudi količinsko ne bo dosežen. V letu 1957 je bilo pridelano 180 vagonov semenskega krompirja, dočim bo letos pridelano le 120 vagonov in to znr-Hj Izpada sorte Bintje. Komisije z- orcgled semenskih posevkov so pri prvih pregledih ugotovile, da so nasadi semenskega krompirja na splošno zdravi z izjemo sorte Bintje. Pri tri sorti jc bilo v letošnjem letu za pridelovanje semenskega blaga Izločamo preko 50 "/o površin, in to zaradi močnega napada virusnih bolezni (kodravost in zvijanje listov). Pogodbeno pridobivanje trn' . deteljnih ter ostalih« krmnih yfl sc je povečalo za 25 odstotkov ^ sproti letu 1957, tako da je 1®*°^ plan presežen za 12,2 ha. Na povečanje hektarskih do®^ znatno vpliva pravilno in gnojenje z umetnimi gnojili. P| se to doseglo, je bilo odvzeto * ^ slano v analizo preko 200 zemlje. Po planu jc bilo tudi P« videno, da bo v letošnjem 1®% rabljeno 150 kg umetnih gnoJv hektar orne površine. Dejansko 1 bilo porabljeno v prvem poli®” 90 kg na hektar ali 60”/« plan8' ^ Ker se umetna gnojila upoi*1^ tudi za jesensko setev, je up8V to plan uporabe umetnih gnol sežen v drugem polletju. ,i Tudi pri zaščiti rastlin j® |i sežen znatni napredek. Uporab8^: bicidov za zatiranje plevelov ^l ki je bila v lanskem letu tak® v1 šele v poizkusih, se je letos *. | razširila ter je bilo spom'8rt,jii škropljeno približno 20 •/« vs®h posevkov. Okužbe po koloradskem so lz leta v leto močnejše. bilo že v juniiu od skupnih jjj? " M kromptrišč okuženih 8510 ho a 5ktJ!j Vendar so kmetijske zadrug® ^ f. s kmetovale! hitro pristopi'® ^ ¥ rnlnim akcijam tako, da j® D i glasnik Plan ha Real Iz. 'ha % 175 172 72,0 22 12 54,0 25 26 104,0 32 6 18,7 54 57 105,5 42 58 138,0 30 10 33,3 20 4 20,0 400 300 75,0 ve ni bil dosežen pri Prvi polovici leta poškropljeno oziroma zaprašeno 9805 ha ali 98 % vseh krompirišč. Sredstev je bilo porabljeno: 10.657 kg škropil in 153.490 kg Prašil ali skupaj 164.147 kg, kar je skoraj toliko, kot je bila celoletna uporaba 1957. 2. Sadjarstvo Akcije za Izboljšanje, oziroma obnovo sadjarstva so bile zadovoljivo Izvršene. V prvem polletju je bilo na območju okraja nasajenih skupno 302 ha novih nasadov, in sicer: Sadna vrsta jablane hruške višnje slive, češplje hraline Čnni ribez Vrtne jagode orehi Skupaj: Plan obno' jablanah, hruškah, slivah in orehih Zaradi pomanjkanja sadik, pri vrtnih jagodah zaradi premajhnega interesa za obnovo. Enoletne sadike jablan in hrušk so bile sicer še na razpolago, Vendar teh ni bilo možno plasirati. Vsi nasadi so bili zasajeni na večjih kompleksih v okviru sadjarskih skupnosti ter na socialističnih kmetijskih obratih. Da bi se povečala donosnost starih sadovnjakov, se je pristopilo k asanaciji sadnega drevja. Skupno je bilo posekanih 6000 starih dreves, očiščenih pa 72 °/o vsega sadnega drevja. V okviru rajonizacije sadjarskih okolišev se v letošnjem letu nada-ijuje z izdelavo ureditvenih načrtov za področja: Gabrovka, Radohova vas, Besnica, Polica. Moravče, Horjul in Radomlje. Ureditveni načrt za Ureditev raiona Tunce bo izdelan v drugem polletju. Akcija čiščenja in zimskega škropljenja sadnega drevja je bila izvršena bolje kot v letu 1957. Skupaj je bilo očiščeno 72 % sadnih dreves, poškropljeno pa 70% vseh Sadnih dreves. V področju okužb po ameriškem kaparju je bilo škropljenje izvršeno 100°/o. Neočiščeno in ne-Poškropljeno drevje je v glavnem na neokuženem območju po ameriškem kaparju ter v hribovitih predelih občinskih ljudskih odborov Kočevje, litija, Kamnik itd. Del nepoškrop-ijenega drevja pa odpade tudi na koščlčarje in lupinasto sadje. Akcija škropljenja sadnega drevja je bila % izvedena s škropilnimi ekipami kmetijskih zadrug, ostalih 20 odstotkov drevja pa so kmetovalci sami Poškropili z ročno aparaturo. Kmetijske zadruge so imele ponekod, kot h- Pr. v Kamniku, Domžalah itd., te-h‘vc, kako dobiti škropilce, ker je c-te zaradi napornega in nevarnega bela le težko dobiti. Na splošno pa 'e Izvajanje škropljenja oviralo negodno vreme v spomladanskih mc-s?;'ih. kakor tudi zgodnja vegeta-v«. Za zimsko škropljenje sadnega ?r<>vja je bilo porabljenih 53.675 kg kemičnih sredstev. Poleg rednega zimskega škropije-je bilo v mladih urejenih nasa-,'h izvršeno tudi enkratno letno kropljenje. Poškropljenih je bilo i °00 sadnih dreves oziroma 5% od kupnega j«tevjia drevja. Škropljenje ® bilo izvršeno delno v dobi pred •stenjem, delno pa po cvetenju. Da , akcija letnega škropljenja bolje (1,yrš«na, je vzrok predvsem v tem, so občinski ljudski odbori dokaj >.>.z.n° prejeli odredbo o skupnem vdbranju škodljivcev, delno pa tudi v tpm, da letno škropljenje pri nas Slrokt praksi ni bilo v navadi. To škropljenje so doslej vršili predvsem le napredni sadjarji. V letošnjem letu pričakujemo srednje ugodno sadno letino. Hektarski donos pri malinah je v letošnjem letu razmeroma nizek zaradi pomladanske pozebe. Po ocenitvah je povprečno 60 % dvo- ali večletnih mladik pozeblo ter je ocenjena škoda 15,000.000 din. Najmočnejša pozeba je bila v okolici Domžal (70 °/o), Vodice (60 %>), Moravče (50%) in Gabrovka (25%). Pri jablanah, breskvah, marelicah in jagodičevju rodnost ni bila dosežena zaradi pozebe in spomladanske_ suše dočim je na donos češpelj m sliv vplivala poleg zgoraj omenjenih činiteljev tudi močna okužba po če-špljevcu, kaparju — posebno v hribovitih predelih. 3. Živinoreja Številčno stanje govedi se bistveno ni spremenilo nasproti letu 1957, Pač pa se je izboljšala kvaliteta klavne živine ter povečala molznost. V primerjavi s prvim polletjem leta 1957 se je odkup živine in živalskih proizvodov povečal, kar je razvidno iz sledečega pregleda: Odkup živine in živalskih proizvodov: Merska enota I. Živina: prašiči pitani prašiči mesnati govedo klavno govedo plemensko teleta klavna teleta plemenska ostala živina Skupaj: II. Jajca IH. Mleko IV. Mlečni izdelki od tega surovo maslo ostali izdelki V. Surove kože ton ton ton ton ton ton ton ton kom. hi kg kg kg ton Odkup I. polletju 1957 209 515 3.218 142 568 5 66 4.723 83.605 55.977 II. 801 2.670 9.131 283 Odkup Primerjava v I. polletju « I. polletjem 19# 1957 - % 265 788 3.577 259 582 1,5 115 5.587,5 154.868 58.594 18.895 2.435 16.460 340 126,8 153.0 111.1 182.4 102.5 30,0 174.2 118.3 173.0 104,7 160.1 91,2 180.3 120,1 Odkup živine in živalskih proizvodov se je dvignil nasproti lanski polletni realizaciji za približno 18 "/o. K pitanju telet za baby-beef se v prvem polletju letošnjega leta še ni pristopilo. Da bi se izboljšala kvaliteta živine s križanjem domačih pasem z intenzivnimi mlečnimi oz. mesnimi tipi, je bilo nabavljeno iz inozemstva 9 plemenskih bikov in to 4 komade jersev pasme in 5 komadov heretord. Navedene živali se uporabljajo za križanje in to predvsem v bližnji ljubljanski okolici, to je na Igu in v Grosupljem, poleg tega pa še na Državnem posestvu v Kočevju. Za izboljšanje kvalitete odkupljenega mleka se je nadaljevalo z izgradnjo zbiralnic za mleko. V prvi polovici tega leta je bilo opremljeno s hladilnimi napravami 5 zbiralnic: Ig, Dob, Moravče, Beričevo in Preserje. Večina teh zbiralnic je tudi na novo zgrajenih. V vzrejnih plemenskih področjih je bilo za trg vzrejenih in prodanih 400 plemenskih telic in krav, kar predstavlja 80% letnega plana. Umetno osemenjevanje živine je v stalnem porastu. V primerjavi s preteklimi leti je slika sledeča: Stcv. osemenjenih Leto yuved - kom. 1955 6.382 1956 9.174 1957 13.500 I. polletje 1958 9.057 Iz razpredelnice je razvidno, da je realizacija umetnega osemenjevanja v prvem polletju t. 1. izvršena v primerjavi s celoletno lansko realizacijo 67%. Letošnji plan pa je dosežen 43,5 %. Ker je ponekod v okraju sezonsko pripuščanjc, kaže, da bomo letošnji plan presegli. S sprejemanjem živine v rodovnik sc bo pristopilo v glavnem v jeseni, ko je stalež živine bolj ustaljen ter so živali zaradi boljšega krmljenja preko poletja v boljši kondiciji. Pri prašičereji sc skrbi predvsem za odbiro In povečanje plemenskih svinj in merjascev belih hitro rastočih pasem, ki bodo dale podmladek za vzrejo bekonov. Za potrebe predelovalne industrije in za izvoz je bilo odkupljeno pribl. 5.550 mesnatih prašičev. Velik napredek je dosežen v perutninarstvu. Za proizvodnjo valil-nih jajc so skrbela rejska središča domače kokoši jerebičarke, za razširitev bolj produktivnih pasem pa državna posestva. Področja za vzrejo štajerske kokoši jerebičarke so bila v letošnjem letu razširjena na nove predele odnosno kraje ter je bilo v ta namen dodeljeno rejcem skupno 4325 enodnevnih piščancev. Rejska središča so dala v teku valilne sezone preko 10.000 valilnih jajc, in to po ceni od 18 do 20 din. Vse to je bilo izvršeno na podlagi kooperacije. Za proizvodnjo pohancev se je v prvi polovici tega leta bavilo 6 rejskih središč. Spitano je bilo približno 45.000 pohancev ali 50% postavljenega plana. Za pridobitev površin na planinah in vaških pašnikih je bilo izkoriščeno, meliorirano in očiščeno pribl. 150 ha površin. Paša na čre-dinkah je do sedaj urejena na treh skupnih pašnikih. V teku so tudi priprave ali pa so že v gradnji od-p> ti hlevi za mlado živino, in to na skupnih pašnikih kmetijskih zadrug Draga pri Loškem potoku, Iga vas (Babna gorica) v Strugah in na Planini Dol. Upati je, da bodo hlevi na navedenih krajih že v letošnjem letu dograjeni, če bo na razpolago dovolj finančnih sredstev. 4. Veterina Tuberkuliniziranih je bilo 26.919 glav goveje živine ali 53,8 % letnega plana, reagiralo pa jih je 307 ali 1,14°/». Akcija ni potekala kakor je bilo predvideno, ker je v začetku leta nastala zmeda zaradi nejasnosti, kdo naj tuberkulinizacijo plačuje. Na brucelozo je bilo v prvem polletju pregledanih 677 govedi ali 13,5% plana in 223 prašičev ali 22,3 % plana. Reaktorjev ni bilo. Na brucelozo pregledujemo navadno spomladi ali jeseni, tako da je zaostajanje za planom samo navidezno, ker bo večji del akcije opravljen v jeseni. Proti kokošji kugi je bilo cepljeno 16.800 kokoši. Cepljenje pa ni bilo izvršeno povsod, kjer bi moralo biti, ker se lastniki kokoši niso odzvali. Posledica tega je, da smo julija meseca zabeležili kokošjo kugo v 2 občinah, prav v področjih, ki bi morala biti cepljena. Na kokošji tif je bilo pregledano 13.080 kokoši in je bil plan izpolnjen v celoti. Okuženih je bilo 0,40 % pregledanih kokoši, kar je skoraj sedemkrat manj kot leta 1955 pri približno istem številu pregledanih kokoši. Zaradi metiljavosti je bilo pregledano in zdravljeno 678 živali ali 45,2 % letnega plana. Zaradi letošnje suše se metiljavost pojavlja v manjši meri kot navadno, zato tudi ni takšne potrebe po pregledih in zdravljenju. Proti rdečici je bilo cepljeno 38.054 prašičev ali 84,6 % plana. Ker je drugo cepljenje v teku, kaže, da bomo letni plan visoko presegli. Uspehi cepljenja so odlični. Proti steklini je bilo cepljeno 10.496 psov, kar je verjetno nad 95 % vseh psov v okraju. Zdravljenje psov od trakulje je bilo izvršeno samo poskusno, za širšo akcijo pa ni denarja. Veterinarski nadzor na klavnicah in predelovalnicah na področju mesta Ljubljane se je iriočno poostril. To ima še vedno pozitivne posledice. Poleg tega je prispeval svoje tudi ostrejši nadzor nad izpolnjevanjem zadevnih predpisov. Tako nismo v prvem polletju zabeležili nobenega primera raznosa kužnih bolezni iz klavnic, pa tudi število žeiodčno-čre-vesnih obolenj pri ljudeh je manjše kot lani v tem času. 5. Državna posestva V letošnjem letu pričakujemo razmeroma ugodno kmetijsko proizvodnjo in bodo posestva lahko dosegla planirane donose. Hektarski donosi žit so na državnih posestvih v primerjavi z letom 1957 porasli za najmanj 10%, pri vrtninah za 4%, pri krmnih rastlinah pa za 5%. Na povečanje hektarskih donosov je vplivala predvsem večja uporaba boljšega semena, izboljšani agrotehnični ukrepi, večja uporaba umetnih gnojil, pravilna obdelava, na posameznih posestvih pa tudi zboljšanje tal z manjšimi melioracijami, ki so bile izvedene v zadnjih letih. Za izboljšanje krmske osnove so posestva začela urejati čredinske pašnike. Na barjanskih posestvih pa se je preko Zavoda za gospodarsko ureditev barja pričelo z arondacijo, poleg tega pa tudi z inventarizacijo SLP. Tako je bila do sedaj za posestvo Bokalce izvedena popolna inventarizacija SLP in arondacija zemljišč v skupni izmeri 200 ha, ki predstavljajo zaokrožena zemljišča v 5 kompleksih. Arondacija je bila izvedena z menjalnimi pogodbami, le za nekaj spornih zemljišč je bil uveden aron-dacijski postopek, ki je sedaj v teku. Tudi na posestvu Jesenkovo je uveden arondacijski postopek za površino 9 ha. Poleg tega je bila izvedena celotna inventarizacija SLP na področju občinskih ljudskih odborov Vrhnika in Borovnica ter arondacija 3 izmed 5 blokov zemljišč v skupni izmeri 82 ha za kmetijsko posestvo »Cankarjevo«. Tudi za kmetijsko posestvo Brest so v teku priprave za arondacijo zemljišč, prehodno je bilo že inventarizirano 75 % zemljišč SLP. £a izvedbo hidrotehničnlh načrtov in predvidenih objektov so bile izvršene tudi terenske meritve in izdelani pripadajoči načrti in to za področja Velika Ligojna 100 ha, Cankarjevo Verd RO ha, poizkusno polje Lipe 4 ha In za posestvo Jesenkovo 5 ha. Poleg navedenega so bili izdelani tudi hidrotehnlčni projekti za pašne obrate Rakova Jelša, Gmajnice, Bistra in Ključi. Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja je izdelal tudi več elaboratov za ureditev skupin- poleg tega pa pripravlja material za skih pašnikov na posestvu Jesenko- izdelavo ureditvenih načrtov za barvo, Bokalce, Brest in Cankarjevo, janslca posestva. VI. Finančna sredstva: Za kmetijske namene so ostala po izvršenem rebalansu, ki je bil v me- secu juniju na razpolago, sledeča sredstva: 1. v skladu za pospeševanje kmetijstva................. 26,070.000 din 2. v okrajnem investicijskem skladu................... 30,000.000 din 3. v proračunu OLO........................... 10,999.000 din 4. za Vodno skupnost Ljublj. barja.................... 36,000.000 din Skupaj: . . . 103,089.000 din Od navedenih razpoložljivih sredstev je bilo porabljeno: a) sklad za pospeševanje kmetijstva............... b) okrajni investicijski sklad.................... c) iz proračuna................................... č) za Vodno skupnost Ljubljanskega barja . . . . Skupaj: . . 6,038.592 din 2,190.900 din 4,657.000 din 15,000.000 din 27,910.492 din Iz okrajnega investicijskega sklada je bilo izplačano samo 2,900.000 dinarjev, in sicer posestvu Šmartno za kritje anuitet za 1. 1957. V istem skladu je še odobreno, a ne izplačano 3,000.000 din posestvu Pšata za kritje računov »Agrobiroju« ter posestvu Jesenkovo v znesku 3,912.000 din za kritje lastne udeležbe pri najetju posojila za melioracije iz splošnega investicijskega sklada. 131. Gozdarstvo Pogozdovanje je izvedeno na površini 560 ha (redne.), od tega v gozdovih gozdnili gospodarstev 161 ha, v drugih gozdovih pa 399 ha. Posajeno je skupno 2,339.400 sadik gozdnega drevja in posejanih 150 kg semena. Letni plan je izvršen 51 %>. Uspeh pogozdovanja je zadovoljiv kljub spornladinski suši in je ocenjen n a 80—90°/«. Dela na negi gozdov (okopavanje, žetev plevela, priprava tal, čiščenje v kulturah in drugo) so izvedena na 1084 ha. Plan je realiziran 24-odstotno. Navedena delu niso bila izvedena v večjem obsegu zato, ker je bila za pogozdovanje izredno kratka doba, t. j. od skopnitve snega pa do ozelenitve. Primanjkovalo je tildi kvalitetnih sadik ustreznih drevesnih vrst (zaradi spomladanske pozebe v drevesnicah v zadnjih dveh letih). Za nego gozdov je primanjkovalo delavcev, v nižinskih predelih pa so bili zaposleni predvsem z izdelavo snegolomov. Poleg tega so bili tudi logarji zavzeti z odkazilom in prc-odkazilom snegolomov, ki se je zavleklo skoraj do meseca maja. Zaradi pomanjkanja gozdnega semena, predvsem smrekovega, letošnja setev v drevesnicah ni bila v skladu z dejansko potrebo sadik, kar bo imelo zn posledico pomanjkanje smrekovih sadik v naslednjih letih. Spomladanski sneg je povzročil 34.000 m’ snegolomov, in sicer v glavnem v borovih sestojih na območju občin Dčmžale, Medvode, Moravče, Kamnik, Šentvid, Črnuče in Polje. Snegolomi so bili skoraj v celoti izdelani in izvoženi iz gozda. Kljub veliki količini snegolomov še ni bilo opaziti znatnih žarišč lubadarjev. V prvem polletju je bilo na območju okraja 8 talnih gozdnih požarov. Povzročena škoda znaša 836.000 dinarjev. Vzroki požarov: iskre iz lokomotiv (4), odvrženi cigaretni ogorki (2), neprevidnost pri kurjenju sečnih odpadkov — vrlia-Čev (t) in neprevidnost pri nabiranju borovnic (t). Z orodjem za gašenje gozdnih požarov je bilo v začetku leti opremljenih 19 požarnovarnostnih centrov. Orodje (žage. sekire, železne grablje, rovitico in cepini) je dano v shrambo in uporabo prostovoljnim gasilskim četam na območju bivšega okraja Ljubljana. Taksacijskn dela se razvijalo po planu. Prve štiri mesece so sekcije zn urejanje gozdov delale samo v pisarni na obračunih lanskih me- ritev, v mesecu maju pa so pričeli s terenskimi taksacijskimi deli. Dokončujejo se 10-lctni gozdnogospodarski načrti zasebnih gozdov za občine Domžale (5026 ha), Logatec (6629 ha) ter Ribnico (5100 ha). V državnem sektorju se dokončuje tnksacijski operat za stabilne enote gozdnega obrala Kamnik (1900 ha). Načrt za cnotoiKočevje — kapitalni gozdovi (2648 ha) je končan. Terenski taksatorski posnetki se vršijo v občinah Moravče in Kamnik na površini 9000 ha privatnih gozdov. V občini Cerknica se markirajo posestne meje in vršijo razmejitve med gozdovi in pašniki. V Velikih Laščah se vrše terenska dela na 3600 ha. V ST,P gozdovih se nadaljnje točno označevanje posestnih mej. V občini Kočevje pa se vršijo terenska taksacijska dela za SLP go-i zdovc. Inštitut za geodezijo izdeluje karte za občine Cerknico, Medvode in Kamnik in je že opravil 60°/« planiranih del. Plan poseka za leto 1958 je bil določen s 580.600 m* bruto lesne mase. Realizacija plana v prvem polletju znaša 286.868 m' ali 50°/o. Od tega je bilo posekanih v gozdovih, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva. 85.857 m’ ali 41 °/» plana, v drugih gozdovih pa 301.011 m* ali 54°/o po planu določene lesne mase. Plan noseka ie prekoračen v občinah Črnuče. Šentvid, Medvode, Domžale. Mengeš in Moravče zaradi spomladanskega snegoloma. V teh občinah se ie zaradi snegolomov izvršilo nreodkazilo, po snegu polomljena lesna masa pa se je pravočasno izdelala in izvozila iz gozda. Po novi uredbi se plača prispevek v gozdni sklad samo od drevja, ki se poseka v gozdu, kar je dalo povoda, da sc 'je posekalo v prvem polletju na izvengozdnih površinah približno 39.000 m”, od tega 26.000 m* iglavcev in 13.000 m* listavcev. Zaradi te sečnje se je omejila sečnja v gozdu, kar se opazi predvsem v občinah bivšega okraja Kočevje in v občinah Cerknica, Logatec in Kamnik. Vzrok nizki realizaciji v občinah bivšega kočevskega okrni a je tudi v tem. ker občine niso bile ažurne v izdajanju plačilnih nalogov. ki služijo kot osnova za evi-denco sečnic. Od planiranih sredstev zn inve-stieiie 119 000.000 din je bilo porabljenih le 4.100.000 din Realizacija plana je nizke zaradi tega. ker se je glavna gradbena sezona šele začela in pa zaradi tega, ker je to le finančni prikaz izvršenih del, izvajalci pa za do sedaj izvršena dela niso izstavili situacij. Dela so so pričela na gozdnih cestah: Rog, Za-doljc, Javornik in Menina. Popravilo že obstoječih gozdnih poti in cest se je izvršilo na dolžini 395 kilometrov, za kur se je porabilo 27,713,000 din ali 32°/o od planiranih sredstev. Vsa dela v zasebnem sektorju izvajajo gozdarske poslovne zveze, v gozdovih SLP pa gozdna gospodarstvu. Gl- ' izvajanja ukrepov dodajamo „.„..eče: Organizacija gozdarskih poslovnih zvez (GPZ) se je znatno izboljšala, vendar zaradi obsežnosti in pestrosti del še ni popolnoma utrjena. Povezava GPZ s kmetijskimi zadrugami se le polagoma utrjuje, ker na splošno zadruge niso še v zadostni meri zainteresirane za izrazito gozdarska dela. V zvezi s tem tudi še ni zadostne povezave z gozdnimi posestniki. Nekatere zadruge na območju gozdarske poslovne zveze »Sipek* so nastavile za nego gozdov že prve stalne gozdne delavce, kar predstavlja prvi korak za uspešnejše izvajanje del. Spomladi so gozdarske poslovne zveze (razen GPZ »Javornik«) organiziralo več enodnevnih tečajev za logarje, katerih so sc ponekod udeležili tudi delavci, zadružniki in gozdni posestniki. Na tečajih je bila udeležencem prikazana sodobna tehnika pogozdovanja in nege gozdov. Za pospeševanje hitrorastnih drevesnih vrst predvsem topole Gozdarski institut po naročilu upravo nadaljuje z delom na sestavi perspektivnega plana za gojitev topole, kateri bo predvidoma izdelan do konca leta 1959. Istotako je Gozdarski institut pričel z izločanjem semenskih sestojev smreke z namenom, da se v bodoče izboljša gozdno-semenska služba. Vzporedno z taksacijskimi deli se izvaja razmejitev kmetijskih in gozdnih površin v občinah Cerknica in Kamnik. IV. Gradbeništvo Pri presoji realizacije polletnega plana v gradbeništvu moramo upoštevati specifičnost te panoge, ki je izrazito sezonska. Poleg tega je treba upoštevati izredne naloge, ki so bile podjetjem postavljene v prvem polletju kot so nujna razširitvena dela na Gospodarskem razstavišču in pa gradnja avtoceste Ljubljana— Zagreb. Kljub temu, da so te izredne naloge imele gotov vpliv na izvedbo postavljenih nalog, ni bila realizacija plana v celoti vzeto zaradi tega prizadeta. Pač pa jo bila zaradi odtegnitve delovne sile in delovnih strojev delno prizadeta gradnja stanovanj v Ljubljani, Zavod za stanovanjsko izgradnjo je kot najpomembnejši investitor izvršil v prvem polletju le 33% svojega plana in je verjetno da letni plan stanovanjske izgradnje ne bo dosežen. Nepravočasna priprava urbanistične dokumentacije s pripravo zemljišča za gradnjo in pa spreminjanje načrtov glede na nove smernice v projektiranju stanovanj predstavljajo še vedno osnovni problem pravočasne izpolnitve plana izgradnje stanovanj. V bodoče bo morala operutiva, zlasti večja podjetja, posvečati več pozornosti izgradnji stanovanj. Od predvidenih 300 milijonov republiških negospodarskih investicij na področju okraju jo bilo v I. polletju izvršenih 39.5%. Pripominjamo, da je delež gradbenih podjetij s sedežem v ljubljanskem okraju pri izgradnji avtocesto znaten, saj znaša 31 °/o vseh del na spodnjem ustroju in 68 ”/o na zgornjem ustroju. Iz spodnje razpredelnice je razvidna realizacija polletnega plana kot sledi: Vrsta dejavnosti Gradnje Montaža Projektiranje T.ctni plen v 000 din 7.355 2.375 743 IzvrScno v I. polletju 19-58 2.908 1.393 457 Vo izvršitve 39.5 58.5 61.5 Od pomembnejših gradbenih podjetij je izvršilo razmeroma najmanj del na področju okraja podjetje »Gradis« t. j. 34 °/o, čeprav je v celotnem podjetju bilo ob prvem polletju izvršenih že 50 %> vseh del, kar je predvsem posledica neodločnosti pri pravočasni izgradnji stanovanj za gradbene delavce v Ljubljani. Montažna podjetni niso odvisna od vremenskih prilik, zato je tildi procent izpolnitve nluna večii kot pri gradbenih pod ietjih. Pod let je »Toplovod« jo izvršilo 49,5 % plana, celoletna izvršitev pa se predvideva do 130°/o predvidenega plana. Projektantska podjetja so presegla plan, sni so v I. polletju izvršila že 61,5% nalog. Se vedno obstoja' pomanjkanje osnovnega gradbenega materialu predvsem zidne opeke, kar ovira gradnjo objektov družbenega standarda. ki se grade na pod roč In Ljubljano. Pri dovršitvenih delih, ki se izvajalo na tradicionalen način. predstavljajo grlo obrtniške storitve, posebno pereča pa je oskrbo z raznim instalacijskim materialom, ki ga ni dovolj na tržišču. Predpogoji za uspešno in pojoča-no izgradnjo še vedno niso izpolnjeni. Urejeno še ni vprašanje zazidave in detajlne urbanistične ureditve večjega kompleksa stanovanjskih enot. Prav loko še niso določene smernice za poenostavljen0 tipsko izgradnjo predvsem stanovanj. ki bi omogočilo projektantom, industriji gradbenega materiala i" izvaialeem široko znieto ekonomično izgradnjo v daljšem obdobji)' Ko bodo ti osnovni podatki poznan'-bo možno hitreje in ekonom ičnej" gradili. V letošnjem letu, ko se je n°" uda rek na potrebni sanaciji gradbeništva in industrije gradbenega mn' tnriula odražal tudi na razpisane"’ XXVI natečaju Jugoslovanske in vrstici jslte banke za izgraditev in ra*' širitev obratov za izdelovanje beg tonskih in drugih gradbenih dometi' tov in na odredbi o inveaticiM'. posoli!ih. ki se dajejo brez nnl'*čnj0 iz splošnega investicijskega sklad" zn nabavo gradbene opreme. ■ e e več gradbenih podjetij poslužilo 1 ugodnosti. Skupno ie bilo zapr°% n ih posolil iz splošnega in veste') I skega sklada za 295 milijonov e'" ■ (Nadaljevanje sledi)