go dar brtnišk m aro Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. ,za polleta 2 gld. 20 kr.,za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 12. decembra 1866. 99 Gospodarske stvari. Jek glasii o potrebi učilnicv za kmetijstvo" Ko se živinska klaj tako pravila , se more tudi veliko lože v enake deleže (porcijone) spraviti posebno zato, ker taka klaja ni v velicih kupih. f m in v se v 24. listu „Novic." človeštvo se množí vece njegove potrebe so čedalje 20 Tako napravljena klaja je tudi konjem, celó preš i čem všeč. Skušnja se je s prešiči v so marsiktero zimo kakih tem dobro izredili, da so otavo me- Bois-Bougy pravila ? xumv^Í, o v državne okoiiščine so se vse predrugačile ? V Z presicev samo 3 tako njimi pa tudi davki čedalje visi narastli. Zatoraj je jasno kot beli dan, da zemlja, obdelavana po starodavni navadi, ne more s pridelki svojimi zadostiti vsem tem šali s slam (mrve). kakor je bilo gori povedano od sená * Vinski cvèt iz murbovih jagod. Kmetijske pridelke na korist obrniti je ena tistih umetnosti, s kterimi potřebám, in ker prostor zemljišč se ne dá širiti, se koplje zlata ruda. — Naj vam podam tukaj eno tacih tedaj treba prevdarjati, kako je mogoče dohodke pose- stev pomnožiti in na| višo 1 v • • J w ^ f SKUS1 DJ y ili v\j JC • lia ULI ti 1 vj kj VI J a ^ U U l1cx)j in boljšo sťopnjo povzdigniti. vinski cvet. Znano je , da donaša murbovo in to je: iz murbovih j agod napravljati Vse to se dá doseći le po poduku. Kje poduk? pa more kmetiško ljudstvo naše zajemati perje ena leta sem svilorejcem malo dobička, in to od tega kar bolezen svilne črvice napada. Naravoznanci časa ? se o tem prepirajo, ali je črv ali drevó bolezni kriv, in učuje Kje neki, kakor tam, kjer se sicer mladina pod- so se v tem zedinili, da ne vejo nobenega zdravila. > v šolah, ki so za ta poduk osnovane. viti ,vče Take učilnice se morajo brez obotavljanja napra- né Nekteri svilorejci na južnem Francozkem so popustili Feliks Boyer je začel namesti perja svilorejo, in gosp t nas čaka popolnoma obožanje kmetovalcev ; sad (jagode) murbovega drevesa na korist obračati. In saj to priČujejo neprenehane prodaje posestev Toraj ? t —j — r----j-j- —r-------- r----r----------jy tako je on pri gosp. Flandrinu, posestniku v Manduelu^ gospodje, ki imate v rokah blagor dežele, spolnite zvesto iz 300 funtov murbovih jagod dobil 100 litrov soka in nalogo svojo, in pomagajte nam iz nadlog: napravite iz tega izlekel 14 do 15 odstotkov vinskega cveta in da je najboljšemu enak. Pridelek kterem so že jagode, je viši, če se nam učilnic za kmetijstvo > tako ? da brez ovinkov sicer tako v svojem maternem jeziku se podučuje mladina naša v vsem ) kar je vedeti treba kmetiškemu gospodarju > da mocnega, drevesa, na bode več znal kot hlapec njegov Zmiraj beremo, da Avstrija je „Agriculturstaat", in to je resnica; ako pa je to: napravite učilnice, da se izredi izvedeni kmetijski stan, ki bode na- vsacega jagode njegove namesti perja porabijo. Murbove jagode brati ne prizadene nobene težave; dovelj je, če se le kaka rantaha ali plahta , ali več rijuh pod drevo raz- grne ; in murba primérno potrese 7 da zrele jagode z drevesa padejo; tako se trese murba vsak drug dan, predoval a se ne držal samo tega, kar so.stari očetje zato ker niso murbove jagode vse ob enem zrele. Kdor • • 19 1« • i ^ • i« 1a !•« j o _ _ _ njegovi znali, kteri niso desetine potrebščin imeli imamo dandanašnji. > ki jih Dr. O. zna iz druzega sadů vino ali žganje kmalu tudi pri murbah pravo zadel. napravljati, ta bo Gospodarske skušnje. * Dober svèt sená si privarovati. go- * kor Gnoj nica dober gnoj za vinograde. Ka- je znano 7 napravi se v vinu, če se dolgo hrani trda tvarina, tako imenovani vinski kamen 7 ki 9 IZ spodarstvu, ktero spada h kmetijski šoli v Bois-Bougy-u vinske kisline in kalija obstaja. Te pepélove stvari je vecidel malo v prsti, in je je po neprenehanem pride-lovanji grozdja na istem zemljišču vedno manj. Zavoljo tega morajo vinogradniki skrbeti, da svoje vinograde s ta le navada živini pokladati, ki pri Nionu v Svajci, je ima prav koristne nasledke. Senó se mesa s tretjim delom slame in reže se kakor pri nas rezanica; s slano vodo se pomoci, bVge« LU KJ L WJ KI V lUOgl UUUlAi OUI Vij VIM VJ ▼ V J W » O ^ ^ v w takim gnojem gnojé, v kterem je imenovane pepélove potem pa se nabaše v kadi ali v sode in prav dobro tvarine dovelj. V hlevnem gnoji je samo na sebi malo potlaci. kakih 48 urah, kakor namreč je gorkota kalija ali pepélika, ker ravno ta kali 7 ki ga s ali potern kakor je krma vlažna , začne precej močno živina dobiva, ne pride z blatom od živine klajo 7 ampak se vreti; s tem pa se debelejše bilke zmehčajo in klaja po sca v ni ci od nje oceja. Scavnica ali po nji gnji t . . T « t . « . . li« i • •• • i X? ____ . • I • • dobi prijeten duh, da ziviua prav rada po nji sega; po- lobi napravljena gnojnica je tedaj tisti gnoj 7 ki je sehjao molzne krave jo rade žrejo. Slaběji mrvi se mora, posebno dober za vinograde in jim namestuje kali, kadar se 8 slamo meša, pridjati po primeri še ogršičnih ki ga nogradom toliko odvzamemo. V več krajih na preš, zrezane pese ali pa vinskih preš. Da tako napravljena klaja prav dobro tekne tudi Renu so poljedelci resnico tega spoznali in se prepri- čali, da, če se vinogradi vca si h z gnojnico gnoje 7 se pitavni živini, tega ni treba še posebno omenjati po nji ne debeli le trtni les, ampak tudi grozdje.se ť 404 tako očividno ponaša, da je veselje. Najbolj je z gnoj- drugih gospodarskih 6 tov. Naj bi se pustilo učeniku nico vinograde gnojiti meseca februarja (svečana) nekaj koristi pri tem delu; stroški ne bodo preveliki in marca (sušca), dokler je zemlja še nekoliko opraviti bi se pa dalo dosti. zmrzla. Tudi kar se tiče prodaje gospodarskih pri- hranjenji delkov, lahko bo pomagal saj nekaj okrajni odbor. Kako borovo seme hraniti. borovega semena (Kiefersamen) aii tako imenovanih_bo- Kar se tega tiče, smo še v rokah samih špekulantov rovih češarkov se je na pruskem višem logarstvu Fai- a lahko bi dobiček ostal gospodarjem. Na primer: Če kenburgu po dolgoletnem opazovanji to-le izvedelo : vlada potřebuje lesa, sená itd., zakaj ne bi celi okraj če se omencano (abgeflugelt) borovo seme shrani, je prevzel prodaje? Posamezni prodajalci radi bodo spre-za posetev dve leti plodno; če se mu pa luske jeli večo plačo za svoje blago, in če se le drago dobi (Fliïgel) pusté, je za posetev tudi 3 leta dobro; 2) da je v enem funtu borovega semena z luskami 62.290 zrn blago, mora kdo skrbeti za nabiro. Nadalje bodo se dale napraviti po okrajnih zborih brez lusk pa celó 77.390 zrn ; 3) da seme tem hitreje kalí posojilnice za gospođarje. Ne mislim na navadne in močneje in krepkeje rastlinice požene sè živimi ze- 1 1 11 11 ' "" ......... lenimi iglicami, leti čem hranilnice, akoravno bodo dobre tudi te kjerkoli; bolj mlajše je; in 4) ako je seme čez 2 važna se mi zdi skrb za to, da bo kmet v potrebi ^ - • « 1 I # ^ JÊ /\ « % % « * « ^ m m a « « ^ jl staro, tedaj jih med 100 zrni komaj kali 30 do 40. lehko dobil denarja brez dragega^intabuliranja na po- Občinske stvari roke ali na menjice v zajem. Na Ceskem že imajo po-sojilnic za obrtnike ^ in za kmete na stotine v Okrajni zbori na Stajarskem , m sploh bo treba posnemati Cehe, ki že vživajo črez leto dobroto okrajnih zborov. . Sama postava je suho drevo, sok bo kmalu bodo izbrani, ter začeli svoje delo. vojak zgrabi orožje, kadar sliši znamenje na boj Kakor . tako listje dala živa delavnost, pa iz soka bo morajo na vsakem mestu rodoljubi za delo s peresom nosti na Avstrijskem. in z besedo, prijeti, kadar gré za to pognalo kakor je pognalo iz delavnosti vrlih Cehov, prvakov v blagi domoljubni delav- ín c vet j e m sadje 7 da se zaupa za Gotovo ne bo naj manjša skrb okrajnih zborov tudi tri leta dober* kos národovega blaga in národové sreče delavnost za poboljšanje národně omike. Kar se izvoljenim možém. tega tiče, bodo menda dobra sredstva : okrajne knjižnice podpiranje čitalnic, skrb za dobre šole in dobre učenikej nikov, kakor le vladine; vsaka občina si je smela iz- tedaj tudi za njihovo dobro in gotovo plačilo, za dobre Dosihmal nismo imeli v svojih okrajih drugih oprav- AA A U. vy f J «W^V/l IV T 4WUIUV ^ I UMUMI VWViUM ^ * J ^ ^ LU VAM ------J -------- " )--- * ~ ~ ~ --- O * brati svoje zastopnike, kterim je zaupala svoje zadeve, šolske oglede, za občno obiskovanje šole od strani a zadeve celega okraj a je imel v rokah le cesarski mladme itd. predstojnik. Nalagal je okrajne doklade in davke po da so svoji previdnosti. Gotovo moramo pripoznavati, oni gospodje dosti storili za blagor okrájev; vendar Dosti dobrega sebo tudi dalo napraviti gledé z dr a-vilnih zadev. Potrebea bode povsod saj en okrajni z dra vnik, kjer ga država še ne plačuje ; tišti bo moral gotovo se nam tudi mora pripoznavati, da bi se lahko ozdravljati uboge brez plačila; treba bo skrbeti ? da se tu ali tam več storilo ? trdno nami toliko rodoljubnih mož, U <4 UUUU UUaiLILLiai VCO omi jj.aiu.rv. kj ci ka l «ij ~ «^AMU ktera bi razširjevala stanovanji (vkvartirovanji) vojakov, pn v- ucilo, kako gre pregi, pri o dp elje vanji domu pognanih ljudí (sub), * t L/ W J 1 W 1 W • * K____J I 1 J! ^ pri bi UUWl» OVllJVUaj ÛIOUIUO UKCj - AS.J et UI DO UUIU, iVaEW^LU jj J. C ^ A , lJL 1 V <*uj L \AKJÍU.V. ^ ~ Q M. MI ÍJ. A XA AJ VI v* A ravnati z vinom v kleti,- kako pametna gnojnišča (zlate vendar so naše občine premajhne, in zato preslabe n t • • \ mm * • « V ^ ^ • ~ m t i • TA 1 1 • 1 1 • • 1 1 7 da rude kmetijstva) napravljati itd. po nauku „Novic in bi mogle vse same opraviti. Tedaj bo okrajni zbor lehk o 405 pomagal đa se taka delà izvršijo na občne stroške, schweizerisehen) ausdrueke in Jeremiáš Gotthelf (Al menda bodo manjši za vse občine, nego če se delo opravi bert Bitzius) gesammelten sehriften von Alb. v. Riitte posebej v vsaki občini. Po postavi se smejo tudi zdru- beremo • ------ : J ^ ----- žiti okraji med seboj, da doseže j o kteregakoli navedenih n e u e „neuer, jemand írgendwo namenov. bares adverbium i (neki) neuis, etwas ein oft gebrauchtes, unubersetz dem satze etwas unbe8timmto Še drugo važno delo je naloženo okrajnim zborom, haltung gibt Vlada in dežela bote večkrat prašali: kaj misli okrajni gelten lásst, z. ussage nicht als unbedingte wahrheit e r i s n e u e t in takrat bo treba, s tehtno ich halte ihn nicht fur ganz aufricbtig < fr i c h t i g f > slovenski zbor o zadevah cele dežele in pametno besedo odgovoriti. Tako menda kmalu pride on neki nij odkrito na vrsto pri okrajnih zborih vprašanje: ali bi se smela 17) Tabak piti, tabak rauchen; uže Vuk pravi kmetu sploh dovoliti prodaja posebnih kosov kake kme- v svojem rečniku : „piti duvan., rauchen (suddeutsch : tije brez političnega privoljenja pri vsaki posebni pro- tabak trinken.)" Schmeller I. 493. piše: „tabak t daji? ali še bo treba nadalje postav, po kterih je po- 1 1 ' — sebna podedovavna pravica po smrti kmetov? itd. Za vse te zadeve mora okrajni zbor tudi se vé da ----— ---y — - -tL/^f f • ^jtuuank, i i JU" fur schmauchen. Nachdem er die tabackpfeiffen an- gesetzt und angefangen zu tri nek rie v. 1698 Altottinger histo seye funf wâlsche meil under dem denar priskrbeti ; postava daje odsihmal okrajnemu wasser geschwummen und beynebens drey pfeiffen tabac zboru pravo samostalnega gospodarstva v svojih zadevah. Tedaj bo okrajni zbor sam določeval, koliko doklade under wasser Cl getrun k Abraham a sancta Lexer pravi: in manchen gegenden hort (do 20%) na cesarske štibre morajo plačevati okrajni man auch das im bairischen^ gebirge iiblich prebivalci za okrajne potrebe; koliko se bo potrošilo v ' 1 ~ t r i n k tabak rauchen ta namen, ter v drugi namen, koliko se more v zajem vzeti, in kako povrniti, komu se zaupa okrajno pre- dodanemu alamanskim pesmim y 3: tabak Hebel v slovarčku govori ) j> t u b a c k , au r»xmu, -____trinke, taback rauchen. Noch aus einer alten bedeu- moženje; komu se poděli kakošna od okraja plaćana tung des wortes: trinken, ziehen, trahere. Den freien služba; kako naj ravnajo in kako se bodo klicali na od- und reichlichen geist govor okrajni uradniki in posli. Pa okrajni zbor bo tudi nadzornik svojih zadev, vseh racunov o svojem premoženji kakor o svojih dohodkih in vse delavnosti svojih odbornikov, članov, uradnikov in poslov. (Dalje prihodnjič.) Slovstvene stvari Jezikoslovno zrnje Spisal Fr. Levstik. (Konec.) 12) Vas, v vas iti, auf besuch gehen Bavarski : „ins ) v a s o v a ti. dorf gên, auf besuch aus dem hause gehen. Der Schweizer sagt: ze dorf gên Schmeller I. 395. u bedeutend Koroško-nemški : „dorf'n, mit gleich- prentMn (beim liebchen náchtliche Lexer besuehe machen) und gass'l gean (dasselbe), 65. 41. 109. 13) Likof; lituš, t. j. krčma (na Koroškem). „Das le it (altéré sprache), das geistige getràok. Aitesprache: 1 î d lîth goth. lei thus; Luc. 1. 15: tiuîn noh lîd ni trinkit, Tatian; vein jah leithu ni drigkhith y Ulphi- las ; der leitgeb, der geistige getrâake ausschenkt ; das leithaus, die schenke; der leitkauf (lei'kaf) was bei einem kaufe ausser dem bedungenen kaufpreis gleichsam zur befestigung des abgeschlossenen handels vom kâufer noch besonders gegeben und sehr oft ge-meinschaftlich vertrunken und verschmauset wird we i n- u un uuowuoituvu vci uuuacu uuu vciociiiuausci nu u j vr ci l kauf, niedersâchsisch: wînkopp, das ist: darangeld. Schmeller II. 520. 521. 14) Mustovž. „Das mueshaus (alte sprache), coenaculum. Gem. Reg. chr. II. 300.; ein muesshaus vorhaus. Beschreibung des Unterberges oder Schmeller II. 636. 15) JavaIj ne. nicht)." Schmeller II. 262. Ta beséda torej nij iz ali ne", kakor sem jaz prej misiil. 27. a Bavarski: „jawólnét (ja wol y >je 17) N eki v pomenu: dicitur, traditur y na pr # • on je neki bogat, er soli reich sein. Tudi to je v sloven- vlézlo iz nemščine, kajti drugi Slovani besede y v • scino neki" ne rabijo v tem pomenu vanem slovarčku îmeno- >> ÍMU1JU v bULU ^UIUUUU« * CiU » Cil uau^ lUJCUU erklârung der schwierigern dialektischen (d. i. V zadnjem listu na 395. strani v 29. vrstici od zdolaj beri: traedesgaerde, nam.: traedesga erde. Pis. haben lehre) in sich getrunk • V 18) M ) Mick ) Maria. Schmeller II 663 pise „Miez (b. W. v. Delling.), Maria." Lexer: „Mari Moia, Moie, Moide, Moiza, Miza, Mieza, Moid'l, Mied Miz' Miez'L Miezile. Moizile 9 i9) Cep > Ta beseda cçko „m" v m p è ) kleiner theil etwas uže zato jako šumna, ker se izreka s samo v tujih besedah kárnten, Steiermark), sredi in tudi brez nje Lexer kar Je o malegí m ber n. (Unter ein stuck , ein theil von etwas m ein gewisses getraidem ? ein m korn, ein sumera waitz. Gráflich v. Henkeťsche archive zu Wolfsberg 1604." Schmeller III. 249. 250. pise „das sambvA , mer), ein getraide m m ber (sumpe ? canistrum frumenti > šumme est ? i sum sumpir > CUJ canistri sunt IV metrete. Monumenta boica XI. 44." 20) Kar se tega (an) tiče, was das anbelangt. Schmeller III. 123. piše : ?)8o uns anriihr t (betrifft)t Kr. Lhdl. II. 189. Was mich anberiihrt (mich betrifft.)" 21) ci nek, fettauge auf der suppe, cink as t, den weissen staar habend (oboje v Laščah); češki: „cink, ciůk na oku 236. , augenfleck, staar im auge", Jungmann Bavarski: „der zinken, fettauge auf der fleischsuppe, bei Hofer zinserl. In der alten sprache ist cinco m. albugo, weisser flecken im auge. Den huizun cincun, albuginem." Schmeller IV. 273. Lexer fettauge f fett- „zink'n m., dim. zinkele, bláschen: zinket, zinkelet adj.. damit versehen." ? ) 22) Ravs in kavs. Bavarski: raussen, an- raussen einen (Allgau), ihn anfahren, wild und unge-stiim anreden. Alte sprache: ruzan, altere sprache: russen, schnarchen. Er schlieflř, dass er rus s en wart. Cgm. 270 f. 359. kaussen, kauschen von kleinen hunden: bellen: zanken kauzen, kaun- ze n piše : bellen." Schmeller II. 336. 346.. III. 128. 138. 23) Sakrabolt (kletvica) Schmeller IV. 72. „ausrufe, wie das (des) wait Gott! oder in schlimmem verstande: das (des) wait der ritt (fieber)! der j arrit waits! derjarrit sol des bawren walten! (Hans Sachs), kommen wenig mehr vor, indes scheint das desto gewohnlichere : s akre (oder unschul-diger: sap pre oder schlackre)wald! (ohngefáhr was potztausend !) auf âhnliche weise zu erklâren." 24) Posel v pomenu: dienstbote. Schmeller 298. praví : „ der poss, miihlknecht, derpossel * y 406 possler, postier, der sich zu allerlei geringen ar-beiten gebrauchen lasst; posseln, postelu, poseln, pëscheln, kleine arbeitea verrichtea. Im kanton Ap-penzell ist e' possle, ein kleiner knabe. In einer st. Emeraner klosterrechnung v. 1345. heisst der letzte knecht eines bauhofes der pozchnecht." — Lexer: „pa-sel'n, kleine arbeiten verrichten, mit der arbeit nicht weiter kommen, nichts ausrichten, pásl ar, der so etwas thut, pâslarei, pâslach, eioe solche arbeit" Grimm v slovarji II. 264. govori: „bos s el, mediasti- nus, hausknecht; aschenpossel, was sonst a sche n-puttel; bosseler haustrampel, buszler, bochse-lierer, bossellierer, sudler." Ou te besede izpe-Ijuje ali iz: bochen, pochen, schlagen, ali iz: boszen, tundere. — Da bi naša beseda: posel sama na sebi ne bila slovanska, ne dvomi nihče, toda ali v pomenu: dienstbote nij pomešana z nemšcino? — ěe celó morda nemška nij iz slovanščine? kajti znano je, da so nemški jezikoslovci navadno preslabi slavisti. Miklošic, lexicon 641. pravi: „nocMi locum tenens, le-gatus ; ministerium, negotium ; nsi. posel minister, negotium; poslovati servire Spang. ; croat. posai ministerium, negotium ; Čech. poselnice, poselkyně ; nsrb. posol, apostolus." — To reč je treba tudi se dobro preiskati. 25) Dírendaj, dídeldaj, dideldájček. — Morda sem posebno jaz kriv, da se je beseda „dir in dej" sèm ter tam začela rabiti v književnem jezici, in zato je tudi moja dolžnost, da razložim njen izvor in odkrito povem, da sem jo napak izpeljeval iz: „dir" (lauf) — odrastli ljudjé časi pravijo otrokom: „mir! če ne, bo dir"! to je, bode treba bežati — in iz: „déj", handlung, „strsl. m. actus, historia, auctor; poljski: dzieje." Mikl. lex. Tudi v gorénjesrbskem bereš: „dyr-domdej, rauschendes vergniigen, dyrdomdejkom, dyradyrajom, dyralala, 1 aute des jodelns." Pfuhl." — Vendar je vse to nedomače. — Bavarski: „der dir-dendei, diradei, dirledei, dirmadei, dermen-tei, dirdumdei, dirtmedei, dilmedei, 1) grober zeug, halb aus flachs, halb aus wolle; vergleiche den gewiirfelten „tartan" der Bergschotten, woraus ihr kilt gemacht wird: Robes faictes par grant maistrise — de baulx draps de soye ou de laine — ďescarlate, de tyretaine. (Jean de Meun.) 2) Gemisch aus sommer-korn und gerste; 3) jedes gemisch." Schmeller I. 394. — „Dirdendei m., ein halb wollenes, halb leinenes zeug, schott. tartan, franz. tiretaine." Grimm II. 1184. — Beseda „dir en daj" torej najprvo znači zrne-lano tkanino, potem drugo zmes in zmešnjavo, a (pri nas in gorénjih Srbih) tudi hrup. NaDolénjskem dideldaj še imenujejo: gemisch aus sommerkorn und gerste: „dideldaj, pa kruh od zdolàj." Od zmési je beseda pri nas preskočila na mešajočo stvar: dideldájček, to je, trktálo, s kterim se meša kisla voda z vinom. — Iz tega se vidi, kako nevarna je vsaka besedna izpe-ljava, če nij na zgodovinskej podlogi; kajti nektere imajo čisto nedolžno, domače lice, pa so vendar tujega začetka. Tako po Dolénjskem kríževnik imenujejo srajcico, ktero kum ali kuma otroku pošlje nekaj časa po krstu, ali pa kaj novcev namesti nje. — Koroško-nemški: „krôs'npfat, das mit bándern gezierte heind-chen, welches die kinder wâhrend der taufe am leibe haben (mhd. chrëseme, krisem, d. i. chrisma)." Lexer 24. — Bavarski: „das „chrisam- (krešem-, kresen-, krisen-, christen-) hemed, 1) kar pri Lexerji ; 2) hie und da jenes hemdchen , das der tàufling als geschenk erhâlt." Schmeller II. 395. — Neko zél (veronica beccabunga) imenujejo bobóvnik, ruski: ibúnka, Dai V. 629., oboje iz nemškega: „bacbbunge, veronica beccabunga, entstellt in: bach- bohne." Grimm I. 1061. 26) G oljuf. Friedrich Die z v svojej knjigi: ety~ mologisches worterbuch der romanischen sprachen I. 196. 197. piše: „it. gaglioffo, sp. gal lof o, schelm taugenichts, landstreicher, henneg. galoufe, wallon! galofa, gaioufe, fresser; sp. gal lofa, stuck bettel-brot, chw. gaglioffa, lomb. gaj off a, lomb. gaj off a, schleppsack (bettelsack?) Nach Covarruvias zusammen-gesetz aus: galii offa, almosen, das man in den kío-stern den nach s. Jago pilgernden Franzosen reicbte. Die erklárung hat den anstrich einer etymologischen erfindung, allein das worterbuch zeigt wirklich diese bedeutung." Dovolj za zdaj o teh rečéh. Slovansko slovstvo. * Gosp. Lovo s lav Belar, učitelj na mestni glavni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani in organist pri imenovani mestni fari, je zložil nap eve za vse dele sv. maše. — Ker je gospod Belar po svoji muzikalni izurjenosti dosti znan (pri izdavi nekdanje „Cecilije" in pri izbirki Vavkenovih napevov se jevspešno udeleževal), zato njegovo delo z dobro vestjo vsem prijatlom cerkvene godbe priporočamo. — Cena tej maši je 40 kr. in dobiva se pri izdatelju ali pa vredništvu „Účiteljskega Tovarša." * Dragoljub. List zabaven i poučan začne v Zagrebu izhajati ob novem letu 1867. Obsegal bode povesti i pripovedke posebno iz jugoslovenskega in v obče slovanskega življenja, izbrane pesmi, potopise, životopise znamenitejih ljudi, poročila v novih umotvorih, iznajdbab itd. Neslanih šal i lakrdij se bode „Dragoljub" ogibal, in zmirom postopal na Čednem lepoznanskem polji. Skrbelo bode v vsem vredništvo, da se med Hrvaii, Srbi in Slovenci vkrépi bratinska sloga; za to, i ker bode „Dragoljub" našim Slovencem i Slovenkám, ki želijo se polagoma učiti hrvaškega jezika, vrlo pripavno berilo, priporočamo ga živo vsem rodoljubom naším. Izhajal bo „Dragoljub" vsak teden enkrat ; cena mu bo za celo leto po pošti 5 fl., za pol leta 2 fl. 50 kr. Na- ročnino prejema vsaka pošta in vredništvo v Zagrebu, se ve, da franko. * Lire Siónské, ki jo v Pragi izdaja gosp. France Grbec, zvezek XI. za mesec november je přišel na světlo; tedaj je izdatelj mož beseda, kakor je obljubil, in kmalu pride na světlo zvezek XII., potem pa vsi, po viharnih okolsčinah letošnjega poletja zaostali zvezki, da tako dobo naročniki lepo dovršeno „Liro" za le-tošnje leto. Tristogodišnjica Nikole Zrinjskega v Zagrebu. Iz Zagreba 28. novembra. (Dalje.) V stolni cerkvi je sam kardinal Haulik služi! vé-liko mašo, in kanonik Pavlešić govoril s posebno za to napravijenega odra o našem junaku in o narodnosti ; ob enem so imeli v ta isti namen službo božjo protestanti in Židovi. Po tem so naši slovenski národni zastopniki šli v pohode k biskupu Strossmajer-u in vélikemu županu Kukuljevicu. Presvetli biškup sprejel jih je prisrcho, in kar čujemo o vsem tem, dohod Slovencev ne bo ostal brez važnih javnih nasledkov. Preprijazen je bil tudi sprejem njih pri gosp. vélikem županu. Popoldan predstavili so se zagrebški Slovenci našim prvakom, in dr. Bleiweis je v svojem odgovoru naglaševal posebno to, da Slovenci, kteri živijo po Hrvaškem, niso brez zaslug za lepo vzájemnost, ktera se čedalje bolj razvija med Slovenci in Hrvati. pol treh bil je banket (obed) pri caru avstrij-, premetaval in prebiral neka pisma, in na enkrat sto skem. Kar je koli vzvisene ali imenitne gospode ná- pivši na stolček priobči gostom, da je več kot 45 te-rodnega duha, vse je bilo zbrano pri tem obedu kte- legramov in veliko pismenih pozdravov prišlo iz Be-yega smemo imenovati cvet vsekolike te svečanosti, lega grada, iz vojaške granice, iz Križevcev, iz Ze-Bilo je vsega skupaj blizo 200 članov v eni veliki in eni manjši dvorani. Na čelu sedel je biskup Stross- nekoliko iz Prage, Pizna, Kraijevega gradca, iz muna Bleiweis, Toman, Costa, bi- Soči 7--7 * O----) J-X1. i^o VUVJT , iio iz liptovské, zvoienske in turčanske županije Gorice neko- lz Kranja, Maribora, Ljubljane majer, krajnjega Hurban skup Soie, véliki župan Kukuljević, Zmaić, Vukotinovič; liko iz Beča in več drugih krajev. med daljnimi gosti Mrazovic, Suhaj Celja Zlota, Žuželj, Razlag, vitez A. 7 Svetec, Subotic 7 7 Gariboldi, m Med tem so naši Sokolci kot gostje sedeli pri ve-kdo bi jih likem stolu v strelišču, ki so jim ga udje „Kola" in a^JLKJ La, íJUttvijj iuwuio^j XA. ~ — — — v — J ---. Í-kj WUJC „1A.U1 vse znal imenovati? Banda Gyulajevega polka svirala zagrebački pravniki pripravili na svoje stroške. Že je same národně reči, in med njimi je bil naš 77 Naprej pred poldne vodil je odbor „Kola' ( in pravnikov So zastava slave" s tako živo navdušenostjo sprejet, da ga kolce e banda morala celó ponoviti. Med godbo pa je sle- tukaj bilo toliko veselih src, toliko oseb pri mizï po mestu, ter jih pri obedu lepo častil. Da je tudi radi dila zdravica za zdravico. Predsednik centralnega od- bote mi verjeli. bora . ^ ; cv/ilUkV ť IJUlUl y laui Po tem obedu pa so Sokolci in udje véliki župan Kukuljević, najpopred pozdravlja „Kola" združeni šli skoz Ilico ter přišedši pred gostil biskup insula , v Ci il a. i /jUjjaci »j " ,J r r vse goste, ki so rodoljubno pritekli skoro od vseh meo „cara avstrijskega", kjer je prevzvišeni strani slovenskega naroda, da slavijo moža, kteri se Strossmajer na stanu, zapojejo narodno našo vojniško je boril ter žrtoval v boji za vero, dom in cesarja. pesem „Naprej." Neskončni živioklici namenjeni gosp. Za tem zdravico napijejopresvetlemu biškupu Stross- biskupu niso prenehali, dokler ni odlikovanec izza ban-in ajer-u, kteri je v duševnem oziru danes narodu to, x kar je Zrinjski bil v materijalnem unem času; kakor je keta stopil na altano, ter se iskrenim štovateljem svojim tako Je aka- osebno pokazal. Al še tudi na tretjem nekem mestu bilo je med Slo- za Zrinjski deloval s pestjo in hrabrostjo demii in vseučilišču velikanski namen, da narod dobi tem že od pol dneva videti nekaj posebnega duševno moč, da se obrani hudih duševnih nevarnosti vence celó novega. Po starodavni narodni navadi pekli se je pozneje prekrstil na Zrinj- glavo našega časa. — Zatem zdravico presvitli biskup Stross- so na Novem trgu, ki majer napije Slovencem in Slovakom 7 ki so po- skov trg, že od poldneva sabote velikega vola. slavši preizvrstne svoje može pokazali, da želijo stopiti in rogovi vred nabode se na žrd, in na mesto drobja v bližnjo zvezo, ki bode na blagor národnosti avstrijskih vtakne se jagnje, ter, kader je to pečeno, pozna se, da Slovanov. — Za Slovence zahvaljuje se dr. Bleiweis, je tudi vol dopecen. Za to opravilo in da se lahko razlagajoč, kako Slovenci, odkar se zavedajo národ- žrd obraća kakor na ognjišču raženj , postavi se oder nosti svoje, zmiraj se na slovstvenem polji pred vsem na četiri stolpe. Blizo tega odra bil je kakor spomenik ozirajo na sosedne brate Hrvate, kako so brez abecedne za silo narejen kip Nikole Zrinjskega, ki se je ogledaval vojne sprejeli isti pravopis, se korak za korakom bli- kako se je svet sukal okoli narodne veselice, ktere so > žali njihovemu jeziku, kako so že Avstrija v pogubivni nevarnosti in je neumrli Jelačić leta 1848, ko je bila z godbo povzdigovali kmečki godci, in je pazil so se vzdignil se na njeno pomoč, s tem razodeli isto politično ljudje gnelik mesu, ktero se je 7 kako od pečenega vola idejo, da so nabirali novce za njegovo vojsko kako metalo med nje, in zraven še tudi cukali se za kruh. ki se je ravno tako delil, in za 7 vino, ki je z visoko stoječega so zidajoči si Čitalnico in matico imeli pred očmi so- polovnjaka teklo za vsacega, kdor je kaj vjel od pre-rodne zavode v Zagrebu, ter se ob enena prevzviše- drage kapljice. Zdelo se mi je sèm ter tjè němu biškupu Strossmajer-u zahvaljuje zato, da so > da se je naš ob težavnih časih začetka ti zavodi zmiraj pri njem našli duševne in materijalne pomoči neumrli Nikola radosten posmehoval na svojem sta-, kadar so se ljudje posebno hrabro borili za mastno, Ravno tako se za suho in za mokro darilo. Da so se tudi uni srčno je za Slovake zahvalil superintendent (protestanški biskup) radovali, kteri so bili prišli Zrinjskega častit in so gle-Hurban, napominjajoč, kako je že leta 1848. hrvaški dali to živahno gibanje prostega naroda, lakko mi ver-sabor pred najvišim prestolom posredoval za brate Slo- jamejo dragi čitatelji, ker bilo je sèm ter tjè res mar- (Kon. prih.) vake kako so slovaške begunce gostoljubno prijemali sikaj smešnega videti. v svoje hiše, ter pravi, da narod stoji na zdravih no- kteri svoje junake zná tako ceniti, kakor Hrvati gah svojega Zrinjskega. odzdravlja vsem tem navdušenim govorom, ter je po- Prevzvišeni biskup Strossmajer Ozir po svetu Papeštvo, ★ sebno napomenil, kako je ta tristogodnjišnica Zrinjskega junaka važna sama po sebi. še važneia na po tem. da jo slavimo ravno sedaj, ko je morebiti najnevarniša doba Najimenitniši dogodek sedanjega važnega časa se v tem hipu v Rimu pripravlja. Komur so znane on- jugoslavenskega naroda ju&v0l«,vuoac&a - sedaj, ttu xcfci» zeló podobna onemu času, ko je Zrinjski svoje življenje daš nj okolišcine, temu se skoro gotovo zdi, da se po ko je národna lega polnoma razruši papeževa svetna oblast, ko iz Rima dal v Sigetu. Stalna, neomajiva volja naj nam bo trdni imelo odrinejo francozki jaki Antibsko krdelo ne bode Dalje je prevzvišeni Dr. Lovro zid v borbi za našo narodnost! biskup nazdravil Dalmatince, Srbe in Čehe. Toman razvijal je z živo besedo, kako bodo Slovenci gotovo na to gledali, da se njihova srca ozko primak-nejo hrvaškim srcem. — Al kdo more pa drobno popisati vse te zdravice in govore ! Rečem tedaj le. da moči, in 7 kakor se kaže, tudi volj ne 7 prebivalstva, in se puntu rimskega Viktor Emanvelovi brž ko ne udrli v Rim ustaviti tako jo bodo vojaki 7 čes ohranijo mir in red in da varujejo papeža begn 7 ako ; ne da po iz mesta Toda preteklo bode še nekaj dni, predno Francozi popolnoma odrinej Rima in v tem času se utegne vrlo sta g. Dutković kakor prvi in g. Pajanović kakor še marsikaj zgoditi. Da bi se papež spravil z laškim drugi stolaravnatelj vodila govore __ o____! Mi pri ob čujemo ta sestavek, če se tuđi v vsem ne slagamo z Da vakov in vsi ostali, kakor v se so govori pr- bili radostno sprejeti, o tem posebno govor prof. Zlote, ni dvomiti, vsaj so gostje bili, kakor pravimo, prav židane volje. Med temi napitnicami gledali smo čudno kako wui» UM^/Avai^ciuii gAuuau omu i>uuuir y x\ai\v JÔ jezikoslovni naš starinar gosp. Franjo Kurelac zmiraj Reformo." Da duhovna papeževa oblast ostane ista, če papez ima ali nima svetnega posestva, to je gotovo; toda prav tako je gotovo, da je njegovo delovanje jako ovirano, ako je odvisen od ktere svetne vlade. In ta odvisnost gotovo ni katoličanstvu na korist, kakor tuđi Avignon ni bil. Vred, 408 I kraljestvom, tega po zadnjem njegovem nagovoru skoro ni pričakovati, vendar pa tudi ni celó nemogoče. Znano je, da ima narodna misel svoje prijatelje tudi med ose- Kamor koli se pa podá papež, povsod ga bodo 7 verniki sprejeli z navdušenostjo, vsi drugi prebivalci z onim spoštovanjem, ktero poglavarju cerkve, po vsem pa ki imajo veliko vpljiva do papeža; tudi smemo svetu razširjene, skazujejo vsi omikani ljudje, in ktero Pii IX. v visoki stopnji vživa zarad svojih osebnih obhaja o svojem zedinjenji. Sv. Očeta gotovo obhajajo lastnosti. Prav takrat, ko bi papež moral iti v pro- bami, misliti, da Pii IX. ni neobčutljiv za slavo, ki jo Italija tudi gnanstvo, ovrže se domišljava onih, ki se nadjajo želé navskrižna čutila, kajti Lah so po rodu, pa so si guMuov » v, vřítiv o \J uvuiioijnv« uuiij. 1 oc u«uj« ju j íjCIC kot naslednik sv. Petra v svesti svojih pravic in dolž- ali že prerokujejo, da s svetno oblastjo jenja tudi nosti. Gotovo je, da Lahi jako nepolitično ravnajo, duhovna veljava papeževa. Zgodilo se bode marveč ako papeža prisilijo, da zapusti Rim, kajti s tem svoji ravno nasproti; kajti ocividno je, da papežem njihove- deželi vzamejo važno zgodovinsko slavo in vpljiv ni predrag, ako bi za-nj tudi mnogo žrtovali. ? ki veljave ni dajala in branila mala moč cerkvene vice. drža- Prav zarad te državice pa bili so papeži odvisni L V VI X M ^ J Vt Uk \J Kf A Vf J V ^ w m*đ Ji w f Vf A* f ? • w Vi • A. * VI ? M VI a m Vk w vw ^ v-^ js/ tt ^ V gj ft, / V% V t V U m Tudi Napoleon še ni spregovoril zadnje besede. od vélikih svetnih držav. Mogočnejši od najmogočnej- Dogovor 1864. 1. ga veže, da še to leto armada njegova ših vladarjev bili so papeži le po svoji duhovni veljavi zapusti Kim ista pogodba tudi laški vladi naklada utrjeni v srcu vernega ljudstva, zato papež, naj prebiva papeževe oblasti kjer koli, ostane mogočen na svetu po misli, ktero za- stopa dolžnost, da se ne dotakne niti svetne niti njegovega sedanjega posestva, toraj da se odpové želji po Rimu kot glavnem mestu laškega kraljestva. Ce je Napoleon prepričan, da laška vlada potem , ko on svoje Mnogokrat so se bili Rimljani dokler je tej misli vdanih toliko milijonov ljudi pokliče iz Rima, ne bode spolnovala svoje dolž- Kar se zdaj pripravlja v Rimu, to ni nič novega spuntali zoper svetno že vojake nosti, gotovo se tudi on lahko odveže svoje dolžnosti papeževo oblast; marsikterega papeža so bili že posi- m ne y lili 7 bode da je zbežal iz Rima in za nekoliko časa biva! zapustil Rima, ampak še dalje bode varoval, v drugem laškem mestu. Toda papeštvo je ostalo mo- moč njegova je celó še rastla. Skoz celih 70 papeža. Da imenitne osebe na to delajo pri Napoleonu to je dosti znano, toraj nikakor ni nemogoče da se gočno, let (od 1307. 1. do 1377. 1.) je sedem papežev zapored sedanji stan v Rimu podaljša; kajti če tudi Pii IX. ni stolovalo v francozkem mestu Avignonu pripoznal septemberskega dogovora, vendar da ostane v Rimu, ako Francozi še ostanejo ni dvombe, tedaj lastina 7 ki Je bil od papezeva; oni so francozkih kraljev, vendar pa bili ondi jako odvisni so njihovo duhovno oblast Pri vsem tem je jako zanimovo to, da se od raznih čislali zahodnji kristjani. Zlasti podučljiva pa je osada strani papežu ponuja varno pribežališče. Najbolj čudno Rima in papeštva za francozke prekucije. Ondi je bila je angličansko obnašanje. Na Angležkem, kjer je cerkvena državica vtelešena francozki samovladi (repu- sovraštvo do papeštva tako vkorenjineno > da je ono bliki) in papež Pii VI. je umrl v francozkem jetništvu 7 Tudi njega je skoro prirojena lastnost narodna, razodeva se zdaj naj- toda duhovna njegova moc ni oslabéla , to se je oči-živejše soČutje do nadlegovanega papeža. Bogati Angli- vidno pokazalo pod Pijem VII. Čani sv. Očetu pošiljajo denarno pomoč, imenitni an-gležki državnik (Gladstone) in Pii IX. si odkritosrčno cozko jetništvo in njegova država zedinjena s franco-dopisujeta, in angležka kraljica, glavarica angležke sicer premagala svetna oblast, tudi on je bil odpeljan v fran- skim cesarstvom ; toda Pii VII., papež brez vse svetne cerkve, glavarju katoliške cerkve očitno ponuja pribe- oblasti in še celó oropan osebne svobodě, se je Napo- žališče na otoku Malti, kjer naj bi papež bil popolnoma leonu, kteremu so se uklanjali največi mogočnaki, tako samoobla8ten. Krivoverski Angličani s tem sramoté krepko uprl in pri zvestih francozkih škofih in verni-mnogo katoličanov, ki se sicer z nekakim ponosom kih našel toliko podslombo, da se je Napoleon moral imenujejo katoličane, vendar se pa v svojem libera- udati in pogodbo skleniti s papežem, ki ga je imel po- lizmu glasno veselé da kaj ji«3uv voooioj ua JO papež v onotyj iu xvuLuaj vj<\- da bi skoro bilo konec njegove svetne oblasti. stiski in komaj ca- o 7 polnoma v svoji oblasti. Njem, ki nizko cenijo duhovno papeževo moč, naj Od Angličanov naj bi se učili tudi tišti judovski časni- bolj Anglija oči odpira. Anglija ima svojo protestanško kar ji 7 ki zvonec nosijo v veselem kriku o razrušenji papeževe oblasti. Posebno goreče si tudi Spanija papeža dobila v svojo deželo, in kdor inostransko prizadeva, da bi cerkev, ona ima zunaj Irskega le malo katoličanov, med angležkim in škotskim ljudstvom gori strastno sovraštvo zoper papeža. Misliti bi toraj bilo 7 da Je Rim v Anglii pre- brez vse močí in da angležka vlada celó nič ne mara misija primere, kakoršne so v resnici, to bode pritrdil, za papeža. Al temu ni tako. Mnogim sklepom držav-da ima kraljica Izabela v tem obziru na svoji strani nega parlamenta vkljub je papež Anglijo razdelil nu veliko većino svojega ljudstva. Ce je na Španjskem več katoliških škofij, kterim je dal nadškofe in škofe r tudi zatrtih veliko samostanov in v državno blagajnico ugrabljenega mnogo cerkvenega rimski prelati se poslužujejo svojih naslovov je Spanjcev velika štela bi si na veliko čast premoženja, većina še navdušeno katoliška ako da-si vendar tudi jim ko angležkim državljanom to prepovedujejo deželne postave. In angležka vlada to dopušča. Komů m wv^.i* o* ut* v uiittu i/aoi j c*rvu ui jjapců jpicuivai v njihovi deželi. Vendaj* pa Pii javalne sprejme španjsko I LI KJ l\ail/110i\a y IJLA UVCiViUV V/kJ VM V Vf JLU Vfu^« VCII^MI » iMUM V papež prebival v ni znano vedenje kardinala Wisemana! vabilo. ki so zoper katoliško cerkev, da se papež Naj se Pii IX. podá ali na Malto ali na Majorko } katoliški Španii se je zgodilo toliko stvari, v Toledo ali v Madrid, naj ga morda spravijo na Fran- ne more podati cozko, papeštvo zavoljo tega ne bode imelo manjšega v njihovo varstvo, predno se to "ne poravná. Ako bi duhovnega upljiva, ampak njegova moč bode še veča. papež šel na Spanjsko, lahko bi se zgodilo, da je pri- To vedó še celó tišti, ki se ne prištevajo katoličanom šel z dežj a pod kap, in to zlasti zavolj tega, ker bi da! ti to stvar še bolj spoznajo, kakor oni katoličani sedanja vlada,papeža rada imela za pomoćnika v tem, ki si katoličanstvo krojijo za svojo osebno rabo. > 7 da bi nastopila rakovo pot. Kdor to in marsikaj druzega globokejše premišlja temu se bode silila misel, da sveti oče v določilnem trenutku ne bodo svobodno volili svojega prebivališča utegne se zgoditi, da jih odpelje^ neka rahla in sladka sila. ostati v Rimu Ozir přetekle case. O---- , J.n ugaa A c*iiic oiauaa Gotovo zdí se nam to-le: Ce papež ne more več bival zunaj njihove dežele. javalne Francozi pripusté Sedeiiiletiia vojska s Prusi (Konec.) Leta 1761. ni bilo nobenega velikeg boj da papež bojevanja siti, armade so trud in polo Vsi so pomanj- sane. Vec kot milijon vojščakov je že pocepal Po koja vse želí, vzlasti Prusija in Saksonija. Tù je vse ker ni hotla verjeti in Rusov zaliti. Še le, ko odkora- poteptano, vse koneano, grozovita lakota žuga. Od zdaj čijo in k Miroslava prestopijo, svojo slepoto spozná, al ne delà več moč in sila, le razumnost veliteljev se vadi prepozno je, da bi napako popravila. Kralj se zdaj in se se 18 mesecev poskuša, dokler se tudi ona naveliča. vzdigne in Švajdnico obleže. Veliko napót ima, jo zopet Tudi to leto se hočejo cesarski z Rusi zediniti in dobiti, pa s svojo stanovitnostjo jo le ustrahuje. Da Lavdon se Oderi in Olabi bliža. Al kralj, ki se pri bi jo Davn rešil in Torgavo mašceval, zato je bil Lavdon Svajdnici ustopi in na Najso in Vajstrico gleda, združbo zopet nazaj djan. Pa Miroslav zapodí Davna in Švajd- dolgo ovira. Pa stanovitnost Lavdonova ni nic manjša od nica se mu oktobra meseca podvrže. Sicer je prepozno, tiste, ki jo kralj razodeva. Zedimba se zadnjič dovrši, da bi kaj vec opravil, tudi je bil na Ruskem Peter Lavdon nagovarja zdaj ruskega vodja, tabor Miroslava pregnan, in nastopnica Katarina rusko pomoč domů po- napasti in mu ležaje s silo odvzeti. Cesar želi, to mu kliče, pa kralj zgubí zopet enega svojih protivcev. sicer res pri neki gostarii vinjeni Buturlin obljubi, al Švedi, ki so sicer vojsko leno in slabo peljali, so jo trezen se izgovarja, in cesarski morajo mirni ostati, namreč to leto popoinoma končali in tedaj Avstrijo Zadnjič celó Rusi popoinoma odrinejo, pa pomanjkanje zapustili. tudi kralja prisili, da popustí sían in na Bober gré. Na druzih boriščih je sreča nestanovitna. Saksonijo Njegov odhod je Lavdon porabil in je v okolico Svajd- so Avstrijani že lani zopet napadli in so na jugu na- nice šel z namenom , jo po vsaki ceni strahovati. Brez predovali. Letos se bijejo skoz in skoz za to revno skrbi se je od nje Miroslav odtegnil; le pad nebesa bi državo in zadnjič do Elstre prideró. Samo pri Fraj- jo mogel poškodovati, ne pa ktera zemeljska moč: tako bergu je .dvakrat zagrmelo. Enkrat so bili Prusi, popoinoma bila jev zavarovana. Ena najmocnejih trdnjav drugo pot cesarski premagani. Po ti bitvi Enrik na Evrope je bila Švajdnica s topovi, vojščaki in z Česko, Klajst v Frankonijo koraci. Pa ta le malo, uni drugim potrebnim orodjem bolj kot vsako drugo prusko pa celó nič ne opravi in majhni boji ob Muldi in Labi mesto oskrbljena. Le v več letih bi se mogli ti kipeči leto končajo. Avstrijska vojska stojí pozimi ob rudarski zidovi prezibniti, in globoki rovi zasuti. Pa kar bi kdo gori in po drugih utrjenih krajih. drug morebiti še z dolgo oblego ne storil, to dovrší Nihče se ne predrzne leta 1763. boja ponoviti in Lavdon v manj kot v eni uri in novica o napadu trd- protivca prijeti. Sovražne močí se pomiré, ogenj ugasne njave pové ob enem tudi njeno pogubo. in po hudih sedemletnih viharjih se nebó razvedri. Sosebno trije stolpi so Svajdnico varovali: višalni, V Fontenbló u se Francoz z Anglicanom, v Huberts- obločni in javorniški var po imenu. Tiho pa z vso burgu Marija Terezija z Miroslavom pomiri. Z vese- močjo jih cesarski naskočijo in tako naglo dobé, da jih ljem zaslišijo vsi narodi, da je 10. svečana splošni mir le malo streljajev nadleguje. Hrvatje silijo v vodne ustanovljen in nevarnost odvrnjena, da bi se zadnji nakope in njih veljak Janoš Pruse jako pobija. Ropanje ostanek blagostanja zgubil. Vojščak popusti zastavo in mesta je sicer prepovedano, al navdušena in vinjena se v domacijo podá. Kmet poprime zopet drevo in vojska se za nič ne zmeni, tako, da le z velikim upa, da bo pridelek njegov in da mu žetve ne bo konj trudom jo Lavdon ustavi. Le četa Kolovrat je pokor- ali vojak pomandral, ali pa davščina za boj vzela. Vse ščino skazala in ni morila in ropala. Očitno jo potem diha lagleje in se po staro gibati začne. Stari red se velitelj pohvali,-jo bogato obdari in v izgled vsej vojski sčasoma vrne. postavi. Dobički zmage bili so neizrečeni. Pa ne tro- Avstrija ni omagala ; njene armade so stale še hice ne obdržé vodji in stotniki; vse je došlo prosta- zmiraj v Saksonii, glaški grofii in Slezii; vedno so še kom , kterih vsakteri 13 tolarjev přejme. Le pomanj- novince dobivale; bile so zadosti močne, da bi bil ž kanje vojaščine ovira cesarske tudi v gornjo Slezijo iti njimi Lavdon še kake dve leti se lahko vojskoval. Ta in kralja samega uničiti. Ker je že pozno v jeseni, se država je velika in rodovitna in ima tedaj pripomočke vležejo ob Kvajsi v zimno stanišče. še pri koncu bojevanja. Pa neskončno veliko je že Rusi so s 50.000 možmi v Pomorskem stali in Kol- zgubila, globoke rane so ji bile vsekane in silno je po- berg tretjic oblegli. Potem ko so vodja Evgena Virtem- trebovala pokoja, da bi se ji zacelile rane. berškega zapodili, se jim mesto 16. decembra podá. Al Francoske dežele je izmolzla bolj zapravljivost ruski velitelj Mencikov ne more dalje napredovati, ker kralja kot bojna morija, ktere so se Branci tako ne- je njegove žitnice na Poljskem sovražnik pokončal in slavno udeležili; al Saksonija je v zadnjih omedlevi- ker Švedi zopet letos nič opravili niso.. Iz izhodnje cah. Celih 7 let je tukaj gorelo; celó pozimi, ko je polovice Pomorskega Prusi pobegnejo, pa v zapadni drugod pokoj vladal, se je tu skor neprenehoma meč se obdržé in do Štralzunda gredó med tem, ko tudi v blisketal in krogla spuščala. Kralj je na Poljsko po- Meklenboru prevagujejo. begnil in je le od deleč gledal, kako se Prus in Av- Na francozkem borišču sicer združena moč svojo strijanec za njegove dežele tepeta. Ako je Miroslavo ohrani in včasi zmaga, pa je prepičla, da bi ba- slav premagal , so morali Saksonci Pruse rediti; ako bastega in mehkužnega sovražnika prepodila. sta pa Davn in Lavdon premagala, so jih prezali po- Leta 1762. je Miroslav tako opešal, da bi bii po- slanci lastnega kralja. Nobena država ni bolj mirú kot giniti moral, ako ne bi bile druge okoliščine nastopile. Saksonija potřebovala. Britanci ga z denarjem vec ne podpirajo, njegov lastni Ne dosti manj vničen^ je bil tudi blagor pruskih zaklad je pa tako na nič přišel, da je moral novce dežel. Avstrijani, Rusi in Svedi so jih teptali in grozo- (denar) pačiti in » tedaj vrednost cvenka ponižati. Naj- vitno razdevali. V srce države je vrag privihral in boljši veljaki so mu bili pobiti, novoizvoljeni so bili pa celó Berolin je bil večkrat oropan. Prusi so morali boj nevedni, boja siti in otroci, tako da jih veliko še 20 končati, pa izvrstna razumnost kralja je nesrečni let n i ma. Tudi stari, še živi velitelji imajo premalo konec odvrnila in ni stare slave le ohranila, ampak jo moči, da bi zmagati mogli. Dežela je izprezana in ne še po veliko slavnih zmagah povikšala. Pruske armade more več dati in tudi več nima. Pa ruska Elizabeta so stale po Meklenboru in Saksonskem in kar je v svet zapustí in naslednik Peter je kraljev prijatelj. Slezii bilo zgubljenega, bilo je ondi nadomeščeno. On raztrga avstrijansko zvezo, se celó s Prusi združi Tako neha to strašno bojevanje, brez poseb- in jim 20.000 možakov na pomoč dá. Ta vojska je nega dobička niti za tega niti za unega. Avstrijani popred pri Lavdonu stala, ki jo, ko je misli Petra iz- popusté zopet Šlezijo in Miroslav přiznává zató možá vedel, razorožiti hoče. Pa Terezija mu tega ne dopusti, Marije Terezije za nemškega cesarja. 10 Da so teh sedem let umetnosti in učenosti slabo miloščina z 2000 gold. Dr. Z u pa n dalje v imenu cvetele in skoraj popolnoma zginile ondi, kamor je vojska finančnega odseka poroča, naj se tarifa za^ oskrbovanje se gla, U u LU a iugiullc UliUJj a c* iu vi ju v vyj oaa -------o ----r f J —' wu va lij v di vsak in ne potřebuje dokazo- v prisilni delavnici ljubljanski od 49 kr. na dan v a n j a to labko ra Le vaja vojščakom je bil tedaj ta boj m res zniža za leto 1867 na 47 kr. Zbor je pritrdil. Ravna J S v; cl ts. U UJ jc UU ^UOJ I» »-»uj , AJLl -----------------— " • —.«v» j ~ r ------- -.«MVU«- kterim se čudimo. Pa narodi so drago telju delavnice se je, dokler deželni zbor drugače ne Poškodovana in podrta pohištva, prazne sklene, dodalo ustanovljeni letni plači še 212 gld. 50 kr. denarnice in žitnice so mu ostale in po njegovih po- adjunktu pa 175 gold. — Prošnja vdove dr. Skedel-na so se delà godil plaćali to vajo > mendranih posestvih so se poznali nasledki boj leta in leta se Svojemu presrčno ljubij enemu nekdanjemu ravnatelju visokočestitemu gospodu ; Janezu Nečáseku i umrlému 26. novembra v Pragi ljubljanski gimnazijalci. Če kdàj, ob dobi so zarés sedajni, Ko mrak nesvésti, bojev hrum preti Potrebni svétu móževi značajni, Cujoči glas pravice in vesti, Ki v noči dvomov, zmót, so zor sijajni ? ? \ Na šumnem morju sidro mladeži Ki na obzorju duha z visočine Obsévajo temôte domovine. In ták, o vodja nam nepozabljivi! Modrice sinom tudi Ti si bil, dobroti blagi, v kári zanašljivi Po očevo mladino si gojil; Državo, národ si v ljubezni živi Pokliču vdan podpiral in častil y Po potih modro vodil vedoznanskih Sinove dveh si narodov slovanskih. Ak druge boj kedàj bo siloviti v pózni zgodovini iménoval, Jih zelen lovor krog glave oviti Pred vnuki našimi preslavljeval: Značaj pa Tebe moški, plemeniti Se više bode poveličeval In v blagru rodovitno Tvoje djanje Svetilo bo brez pége se najmanje. Zato pa s Cehi bratje njih Slovenci Prebridko zgubo objokujemo, In mi, ki bili Tvoji smo učenci, Spom darujemo le-tó ? naj se blago volj no sklene z věnci Ki jih na rani grob pokladajo Država, národ in pa rodovina, Še venec naš — hvaležnega spomina! Novice iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. / naj bi se nji in otrokom njenim podělila miloščina, ker je mož njen 19 let služil v delavnici za zdravnika, je bila finančnemu odseku v prevdarek izročena. — Na posledje poročal dr.Ble iweis v imenu deželnegaodbora?< naj deželni zbor namesti dosedanjega predpisa, po kterem mora zdravnik spomladi v svojem.okraji neprenehoma- otrokom kozé cepiti, dokler jih vsem ne vcepi »VMV VV^/AVl f MVM1VÍ Ji« ? UVLU UV ▼ \J 1 j pOtPíÍi. druga čni red. Zbor pritrdi, pa potrdi tudi to, da se materam na kmetih, ki dadó svoje otroke, ki imajo že kozé stavljene, da zdravnik od njih drugim kozé stavi. plača za dan potovanja njihovega gold. krv gold. 50 kr. ali 2 gld. po dalj a vi pota in številu otrok, kterim se od njihovega otroka družim kozé stavijo. seji je v imenu finančnega odseka poročal dr. Bleiweis o proračunu bolnišnice, porodniš-nice, najdenišnice in nornišnice, Dežman pa o proračunu deželnega zaklada. Poslanec Kromer obžaluje, da se je lani zavrgla streliščina za zvenno ker se je po takem zeló bati, da bi se zeló ne pomnožila zvěřina; tudi poslanec Mul ej isto trdi pl. Langer pa pravi, da brez streliščine se je ubilo letošnjo zimo mnogo roparske zverine; saj je že koža in mesó toliko vredno, da ljudjé brez streliščine pobijajo zver. Ker proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov kaže, da bi konec leta 1867 primanjkovalo 170.231 gold., je bilo sklenjeno, da se primanjkava ta pridobi po prikladah in sicer s priklado od 14 odstotkov na vse direktne (zemljišcine, hišne itd.) davke brez vojskine přiklade, in s priklado od 10 odstotkov na vžitni davek od vina, mošta in mesa. Ta proračun kaže, da je treba velike varcnosti, da se odstranijo še veče přiklade prihodnji čas, in posebna spodtika finan čnemu odseku so bili silni stroški (okoli 25.000 gld. na leto) so nezakonski otroci (najdenici) jemljejo v dežel no oskrbstvo. namesti da bi stariši take otroke sami redili ) ki jih požré vzdržavanje tište naprave , v ktero Zato je financni odsek sklenil poseben nasvèt, ki ga ba naznanil dež. zboru. Tudi zastran potiska (šuba) je , da se Da se silna bilo sklenjeno, naj se marsikaj predrugači znižajo silni stroški, ki zadevajo deželo. grda cesta med Kočevjem in Crnomljem m pa Me tli ko popravi, priporoča financni odsek au ç i u a u piiuuiuutt uuauuui v/uocev, naj o v v»v/- tičnim soseskam obljubi denarna podpora iz deželnega zaklada, ako se lotijo zboljšanja te ceste. Kromer in Svetec podpirata ta predlog , soglasno sprejet. se do Poslanca ki Je bil Za tem je prišlo na vrsto sporočilo odseka y ki je bil izvoljen za to, da presodi in pretrese delovanje . seji je v imenu finančnega odseka poročal deželnega odbora od poslednjega deželnega zbora dr. Župan o proračunu stroškov in dohodkov za zem- do danes. Poročal je dr. Gosta. Prihodnjič več o tem. ljiščino odvezo v letu 1867. Stroški so prevdarjeni na 624.985 gold., dohodki na 633.372 gold. " y ima se Ker dežela plačati v omenjene stroške 305.870 gold. ima tedaj za poravnanje teh stroškov za leto 1867 naložiti na direktne davke 26 odstotkov, na užitni davek od vina, mosta in mesa pa 10 odstotkov Deželni zbor v Zagrebu. Odbor pripravlj reso se ne y ki prid te dni na d ki htevalo v ad da Pred vsem bode jaska granica prestane brez klade. Deželni odbornik pa pri- ežman poroča dalje o proračunu domestikalnega ali nekdaj tako imenovanega stanovskega zaklada, po kterem so stroški prevdarjeni na 30.365 gld., dohodki na 14.090 gld., tedaj bo treba, da državna (cesarska) denarnica doplača in Dalmacija se zedini s Hrvaškim in Slavonij tega se zbor ne more spuščati v dogovor niti z Bečem niti s Peštom. Domaća vlada mora biti deželnemu zboru odgovorna. Za opravo skupnih poslov se bode zahteva! tralni d zbor z naivecim ustavnim U ozirom na Ogersko se trojedina kralj pravom stavi na stališče popolne enakosti primanjkavo od 16.275 gold. Za Stražiščane je Deželni zbor v Peštu. bila, kakor smo že v zadnjem listu povedali, dovoljena da Najvažnejše je to, dne t. m. je Deakova stranka z 227 glasovi stranko Tisovo (levičnike) z 107 glasovi zmagala; zbor speljati. — Na gosled bode adreso napravil in kralju poslal, in potem bode odbor 67ih svoie obravnave nadaljeval. Evo osodo Av- «J * • f-w il t Wi é i \ strije ! Gicimu, poslanců iz Komornega (levičniku), jar-orszaga? še eno novico. Od več strani sem so Magjari vPariz-u nekega potomca Ar-pad-ovega zasledili. Saj vendar ne bo ta zidár že slišal, da mag- so včeraj študentje veliko baklado napravili. Iz Velikovca na Koroškem. a. decembra. Deželni zbor v Pragi dec. manjščine zavržena je z 126 glasovi^ proti 91. Sprejeta je osnova národně (slovanské) Adresa nemške Velika nesreča bi bila přetekli teden kmalu zadela naše mesto: vnela se je namreč usnjarnica in zraven stoječi je bilo izbrati deputacijo čanstvu. Dr. Rieger je v adresinem govoru rekel večine, in sklenjeno skedenj zunaj mesta. K sreči je malo dni pred sneg ki adreso izroči Njih Veli- vse hiše pokril, da iskre, ki jih je veter raznašal, niso ni prazna ucocua, «« —« strije se ne bojo udeležili ožjega državnega zbora. beseda, ako pové da da slovanski narodi Av- ; vse hiše pokril, da iskre môgle do lesenih střeh. Zadnji naš sejm (3. decembra) Ljudi-se je sešlo od vseh krajev. Kup- bil prav živ. čija je bila prav dobra, posebno živinska. Tako je vendar Grof L. Thun predlaga s 106 druzimi poslanci: naj ubogi kmet zopet^nekoliko krajcarčkov dobil, da bo zbor cesarja prosi, da ukaže vladi, da obljubljeni pred- vsaj mogel davke in posle poplačati. log o premembi volilnega reda se že temu zboru predloži. Deželni zbor štajarski. seji decembra je ob Gorica. (Iz čitalniceV četrtek 13. decembra 1. 1. naša uri zvečer bo po dr. Razlag vprašal deželni odbor o zadevah volilnega jazno vabi vse čč. Čitalnica imela letni glavni zbor 10 in 20 družbinih pravil družbenike y kteremu pri-Odbor. reda in zakaj da odlaša to stvar » ces y da okrajni zá- stopi morajo svoje mnenje izreči? Saj je vendar go- Iz Matarijske županije na Primorskeni 10. dec. Připlavala nam je danica nove volitve našega nad- tovo «« * petini štajarskih prebivalcev so Slovenci županijstva. Bog daj, da bila bi srečna! Domorodci in da po številu tem in po plačilu davkov se jim kri- glejmo, da prave ceste ne zgrešimo! Duh je sicer volján vica godi, ako vprihodnje ne pošljejo več poslancev v y y deželni zbor. Deželni poglavar odgovori na to, da bode prilika odgovoriti na to interpelacijo o sporočilu od- kteri umé seka za volilni red, ki pride kmalu na vrsto. meso je slabo. Grdo bi bilo, da bi se dal kdo za časo vina kupiti ! Naj se izbere pošten, domoljuben mož li* f V 11* 1*1** i1t1«1 rane nase okolice celiti, m ne ? tak, ki le na Deželni zbor v Poreču v svoji adresi povdarja svoje brke gleda, če tudi vse drugo pod zlo gre jaki, kviško, da nam pride blag mož! Ro- Saj imamo do- prav obširno samoupravje občine in dežele, zgodovin- mače možake, kterim se taka naloga slobodno izročiti sko pravo in slogo vseh deželá, da se vzdrži celota dr- more. Cujmo in premišljujmo da žave deželnim. 9 in pa odgovornost ministrov postavnim zástopom Kakor si bomo postlali, tako pravo zadenemo. Iz Kastva 30. nov. bomo spali. Brkin. Po vsem slovenskem Deželni zbor v Op a vi dec. Adresa ) ki dobna drugim adresam nemškim in še to zahteva, se odpravi konkordat, je bila brez ugovora sprejeta. poda svetu se je izbudil že duh národni, a temu, kakor nam je znano, so dosta národně Čitalnice in druga národna društva pripomogla; zato se zdaj tudi pri nas tako Deželni zbor v Salcburgu dec. sprejeta brez ugovora. Tudi ta adresa želi ko je mogoče, skliče državni zbor. 9 Adresa je društvo snuje. Preko 20 gospodov, pravih domoljubov, se je združilo ki druge vabijo v svoje plemenito dru- da se, brž štvo y Deželni zbor v Levo vu 17. dec. Bere se osnova dar je meni zastavica ktero se bo „liburniško društvo" imenovalo (ven- zakaj mu ni ime „národna čital- adrese, ktera se AJC v u v u xi. uvvi juciootj ubiju V «4 Mí" jo lucul ů«oiayiv;Oj ^arvcvj uuu ui iiuo „uonuuua v^itcii- poziva na oktobersko diplomo, nica?) To društvo je v vsem podobno „národnim čital- Rusini so osnovali adreso, v kteri zahtevajo državni nicam" in se bode slovesno odprlo ob novem letu. Slava zástop po oktoberski diplomi in februarskem patentu, vrlim možem, ki se tù, kamor talijanščina prerada svoja Kako so do poslednjega prišli, to je zastavica brez uganjke. krila steguje, poganjajo za národno stvar slovansko. Buda-Peštu Dopisi Bog naj blagoslovi njihove dobre namere in jim pomore v pretežkem poslu! Kadar bode društvo naše oživělo, # dec Danes sem izvedel 1 Magj se v Peštu doneski za jugoslovansk č 9 n abir aj kaj ne med Slovani, ampak med Moj poročnik mi je pripovedoval, da je bil v neki kavarni; kar pride neki uradnik ogerske politične vlade, trd Magjar s polo do njega, naj kaj za jugoslovansko vseučilišče daruje. Tavernik baron Sennyej je neki 1000fr naznanjal vam bodem vestno njegovo delovanje. Iz Celja. (Oznanilo in vabiloJ V nedeljo 16. decembra t. 1. bodo v tukajšnjem mestnem gledišču čitalničini igralci predstavljali šaloigri: „Bob iz Kranja" Le na podpisal. *) Kaj mislite, od kterega kraja veter vleče ? Jaz mislim, da iz Dunaja od ogerske dvorne kancelarij (iz českega po dr. J. Bleiweis-u predelano), in „ ravnost" (po M. Kozélu poslovenjeno). Od leta 1851 ni bilo v tem gledišču nobene slovenske igre več. Takrat smo videli na glediščinem odru „Županovo Miciko" in n Goljufanega starca", ktero veselje nam je bil vrli gosp Magj V i * " cutij 9 da bi utegnili Hrvatje svojegl biti Janez Jeretin, celjski knjigotiskar, napravih Ta gospod 9 da bo težko siloma ž njimi kaj prida opraviti, zatorej jih mislijo s to radodarnostjo — na limanice vjeti. Magjari so hteli 3001etnico Zrinjskega kakor magj a skega (!!) junaka obhajati; precej denarjev so žeza skup imeli; ker so pa Hrvatje tako drzni bili, da so \ že več let v materi zemlji počiva, Edvardu vri Slovenec, kakor je njegov za nas ni y on še živi po svojem sinu 9 oče bil. umrl ki je ravno tako to Pri dni ta goje m si mag- Znnjskega prisvojili, so Magjari nabrane denarj jarski akademii v prid obrnili, ter niso prav nobene svečanosti Zrinjskovi 3001etnici napravili. Al čujte dalje! Brž po Zrinjskovi 3001etnici S0| začeli za zagrebsko vseučilišče doneske nabirati spod je dozdaj v čitalnici naši igre vredoval, prizadeval, da se bode v mestnem gledišču na omenjen dan zvečer igralo. Ćisti dohodek tega-večera je odločen nakorist tukajšnji bolnišnici. Bog daj dober uspeh , . . . . ° . ' -1. v Vj I * _ • J______• 1 kteri je gotov, ako nas udje naše čitalnice in drugi do- moljubi ne bojo zapustili. Jugoslovan Magj se boj zveze Pivke 6. grudna. 99 Triesterca" od t. m. je zatorej hočejo Hrvate k sebi privabiti ter tako solidarnost Jugoslovanov zabraniti. Vendar sem trdnega prepričanja, da se Hrvatje ne bodo dali na led zastran sporočkov za milosrčne naprave ranjcega gosp Kalister-a po neki „poslanici iz Kranjskega" prašanje stavila: kako je to, da še zdaj , ko bote kma dve leti/po njegovi smrti přetekli, ni še ne eden otne- * Oni drugi podpis ne more biti istinit po tem, kar dobro vemo. Vred. Dobro došlo! Vred. # 413 t njenih sporočkov na svoj namen přišel? Ravno ta časnik pa je prinesel razjašnjenje na ono vprašanje tudi v ki nam kaže velik del našega Gorenskega Prekrasni po g. Pernhartu malani zemljovid „poslanici" že drugi dan, to je 4. t. m. ter pravi ? > ker so da bili dediči Kalister-ovi niso krivi zakašnjenja maloletni Wissiak-i 26. vélikega srpana 1865. pravdo na ovržbo oporoke kupčijski in morski sodnii. v Trstu Koroškega, povzet z veličanskega Stola svetli knezoškof kupili. in ) pa so neki podali , Bici« DO JO OC IO wv» «UIU^WUM v, a. J^VÍW. O iu Y CUOttCgíl J CAUiVCt f tCO, UČI» Stí itý li LI OiJ „ U1 CZl řj navi končala, in za to se sporočki poprej odšteti niso vrè mladina v ta na/uk. Kakor je interpelacija kuje Dopisniku v „Laib. Zeit." srce veselja poska „ OOO 1« J.__ ____• / • i_____- v y ko v 282. listu ktera se je še le 30. listopada t. 1. po porav- slovenskega jezika popisuje čes da „lernfreiheit" o še ív —, „ zdaj ■ ucenji brez sile" mogli. Tudi pri nas se je slišalo o tej pravdi, samo Svetca v pondeljek v deželnem zboru prav na drobno da je bila po govorici že jeseni 1865. leta dognana, dokazala, ne more pač nikomur srce veselo biti, komur Al pUStimO tO, -' iiUKJ JV> ▼ VA1UU1 J/V VJLUVAJj vuvuA njenji toliko gotovo , da so odpravljeni zadržki, ki so spolnitev oporoke Kalistrove mudili. Odsihmal mora domišljuje, zakaj ne nasvetuje brž enake svobodě za skrb dotičnim gosposkam biti, da se milodarne naprave vse gimnazijske nauke? Nam se tak princip dozdeva ker taka pridnost je od danes do jutri zdaj je vendar po omenjenem razjas- je mar zato, da se temeljito v • UC1 deželni jezik. Ako „lernfreiheit" rodi tako dober sad, kakor si oni pisatelj zelo nevařen v i vliv AJ J UJI ^ V kj LI \J KJ MA * ■ * KS X U * y VA vf KJ V Ui i IV va 4 JU V-/ AJ M & Vt f V v pomoč potrebnim vsake vrste, kterih naša uboga de- L\J Y KAiJL j Ja-V^JL tdl\CV JJilUliUUU JV VU, U.U11VW UV J tt ti 1 y žela preobilno šteje, brez pomude in brez ovinkov sta- saj svet sploh na „freiwillige" ne stavi veliko zaupanja. rega kopita osnujejo in ustanovijo ~~ Iz Zagreba se nam piše, da gospodičina Kranj 10. dec. (Iz čitalniceProgram za občni Ljudmila Weiser, umetnica na goslih, in gospodi-zbor in besedo v naši čitalnici v nedeljo 16. decembra čina Ana Kupka, dramatična pevkinja in umetnica i rr v • ii v* -i \ TT 1 • T7* i ^ • 1 . C\ri i • * i t • v • "1 « « ob zvecer sledeči : Vesela igra „ Kteri bo?" v na glasoviru (obé izučeni v dunajském konservatorii) dveh činih. 2) Občni zbor. Dnevni red: a) Predsednikov priđete v Ljubljano, kjer mislite napraviti koncert. Letošnji Nikolaj tudi slov/enske Matice ni po-Prinesel jej je v dar dve državni dolžni pismi nagovor; b) letno sporočilo tajnikovo; c) polaganje ra- čunov ; d) volitev treh pregledovalcev računov ; e) pred- zabil. Po tem tombola. log odbora zastran premembe pravil; sameznih udov. vam ob enem, da čisti znesek veselice 25. nov. pogo-relcem v Stražišču na korist, jeznesel 144gold., ki smo jih poslali g. fajmoštru v Smartno y da nom in dotičnim odborom vred razdelé siromakom. predlogi po- narodnega posojila, vsako za 100 gold.; na darilnem Naznanjamo listu bilo je zapisano to-le: „To slovenski Matici darujete dve domoljubni ose bi." Bog naj jima stoterno povrne, Matici pa obudi mnogo takih domorodnih oseb! Matica česka v Pragi je naši Matici izmed knjig, se z župa- Iz Ljubljane. Za prihodnje leto namenjene raz- ki jih je dozdaj izdala, toliko jih poslala, kolikor jih s tave kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov v še ima neprodanih. Tehtale so te knjiga 54 funtov. Ljubljani zato ne bo, ker je velika razstava v Pa-___ rizu, kamor bode iz naše dežele in sosednih naših dežel šio veliko blaga v razstavo. Kakor slišimo, je c. k. deželno predsestvo ministerstvu na Dunaji poslalo nova pravila ljublj. hranilnice. 2 Prav pridne so zopet letos gospé in gospodičine Milodari za pogorelce v Stražišu. Ž. V 3 gold. 20 kr. Iz Koaane 1 gold. Kursi na Dunaji 11. decembra. j ki delajo ubozim otrokom obleko ki se jun bode v nedeljo pred božičem podělila. Posebno zahvalo zasluži tudi moj8ter Maršalek. 5% metaliki 59 fl. 25 kr. Narodno posojilo 66 fl. 20 kr. Ažijo srebra 128 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 16 kr. i r / U / lin nar / à / / 99 J¥* / vic" / » Ni jih silniših kolednikov odnekdaj na svetu y ka- kor so časnikarji, kadar se bliža novo leto. Poglej bukv< zabavo ? ta čas v časnike kakoršnega koli jezika, pa vidiš povsod, slovenskih, morajo tudi polit ktere hranuje sebi in potomcem v poduk in kakor je zdaj večina časnikov to nanašajo Da „Novice", list biti kako po naročnikih koledvajo možje ki že XVUIU.V uai WV/UUV1U JXUlOU V «J V JJUU/JJV j XVX ÛO časnike ali jih bodo še-le na novo pričeli izdajati. izdajajo potrebe od leta 1848. ; kakor so dozdaj „Novice svojo robo hvali, kar najvec more; um Ta obeta, da le on temeljito obravnavale vsako važno politiško vprašanje, tako bodo s pripomočjo veljavnih mož ravnale tudi bode prinašal, česar ne bo imel noben drug! Za ta ci m i vprihodnje, in neomahljivo po istih pravilih, ki se stri 77 oskromnimi" izgledi se ve rejo zaostati. Da pa vabilo 7 naše da tudi „Novice" ne mo- ne krati s predolgimi in n j njajo v tem načelu: Avstrija skup M i <-> vi î VSÍ n " " a r\ T> Q vn i ! 7 d P kratkem to reče ob preširocimi limanicami drugim sestavkom prostora, „Kdor prihodnje leto nima „Novic," po njem je!" — Tako se je glasilo vabilo na naročbo Novic" na koncu leta 1863. Postavili smo na čelo temuvabilu one besede zato da opravičimo, zakaj današnjemu listu vzamemo nekoliko prostora za pričujoči oklic. Vvodnemu onemu članku In tako z Božjo pomočjo in prijateljsko podp rodoljubov slovenskih nastopijo „Novice" 25. svoj tečaj C ena jim je : 77 za let 7 po pošti pošiljanim tiskarnici prejemanim gold. 20 kr za pol leta po pošti pošiljanim dodajamo še to: Kar je bil naš list dozdaj, zvesto 9 za ostane tudi v prihodnje: iskren prijatelj naroda slovenskega. Razun tega, da bode radovednim do-naŠal vsakoršnih 77 tiskarnici prejemanim četrt leta po pošti pošiljanim „ „ v tiskarnici prejemanim Za pošiljanje na dom v Ljublj » 77 77 77 60 20 80 15 90 » 37 n v T> se plača za novic, skrbel bode neprenehoma zato, celo leto 36 kr. Za prenaredbo napisa (adrese) med da narodu za teló in duhá njegovega kaj prida ostane letom se odrajta 15 kr. Naročnina se pošilja tisk lovila xu^tîx;™™« a 7o —------ ~:~: ne pa vredništvu, ktero se ne pečá iz berila „Novičinega." Za to je našemu večletnemu trudu najmilejša hvala ta, da so „Novice" našemu ljudstvu nici z Blaznik dpravilstvom Odgovorni vrednik: Dr. Jane?, Bleiweis Tisk ar in k: Jožef Blaznik v Ljublj Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana