• MLADIO SVOJEM PROSTOVOLJNEM DELU
Brez truda ne gre nič
O brigadah se že več let na dolgo in široko govori. Med delovnimi akcijami se največkrat pokažejo problemi, kot so nepopolne brigade, samo delo na akcijah, prostočasne aktivnosti in še kaj. Da o finančni stiski sploh ne govorimo...
Zato so se zopet sestali mladi na seji MK ZSMS na problemski konfe-renci o mladinskem prostovoljnem delu. Povedano je bilo veliko že pre-večkrat omenjenih in znanih zadev. Naj omenimo le nekatere: življenj-ske razmere na nekaterih akcijah so zelo slabe — ni tople vode, hrana je enolična, zdravniška pomoč neučin-kovita, vodstva so velikokrat slabo pripravljena in premalo živijo in de-lajo z bngadirji. To je seveda le nekaj ugotovitev. Seveda jih mladi na seji niso sprejeli zase, ampak jih bodo poslali na RK ZSMS. Tako naj bi za-gotovili, da bi se na področju mladin-skega prostovoljnega dela korenito spremenile življenjske in delovne ra-zmere, interesne dejavnosti, ne bi bilo več na pol vojaške discipline, delo brigadirjev se ne bi izražalo le v odstotkih,..
Udeleženci so se strinjali, da bi lahko omogočili opravljanje prakse za učence usmerjenega izobraževa-nja naslednjih usmeritev: gradbene, zdravstvene, računalništva, vzgoji-teljstva, kulturno-družboslovne, kmetijske, administrativne in še ka-terih drugih. Ne le za usmerjene di-jake, ampak tudi za študente bi bilo treba omogočiti opravljanje stro-kovnega dela; zlasti na področjih, ki so zanimiva za akcije v Sloveniji. Ta področja naj bi bila: arheološko, et-nološko, agronomsko, socialno, ekonomsko, zdravstveno, gradbeno, veterinarsko, pedagoško, sociolo-ško-novinarsko in druga. Predlagali so tudi, da bi na posameznih akcijah organizirali po 2—3 strokovne teča-je. Vse te novosti kažejo na bistveno izboljšanje v organiziranju akcij, ki bi s takim načinom delovanja brez dvoma pritegnile več mladih. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti na in-formiranje in propagando, ki naj bi s takim načinom delovanja brez dvoma pritegnile več mladih. Pri vsem terh pa ne gre pozabiti na in-
formiranje inpropagando, ki naj bi v bodoče izkoristila vse družbene in-formativne medije.
Veliko vlogo pri delu z brigadami imajo vsako leto OK ZSMS, OO ZSMS in druge DPO in DPS. Občin-ske konference naj bi dosegle, da bi se učencem srednjega usmerjenega izobraževanja udeležba na akciji priznala kot praksa, delavcem iz OO pa naj bi, če bi se udeležili akcije, plačali izredni dopust. Zato je po-trebno opraviti pogovore v srednjih šolah in delovnih organizacijah. Kot že vsa leta, vendar temeljiteje, naj bo opravljeno izobraževanje tistih, ki vodijo brigade. Preden gre brigada na »pravo« akdjo, naj se udeleži )o-kalnih oziroma vikend akcij, da potetn delo na akciji ne bo pretežko. Brigadii"ii naj bi bili v stalnem stiku prek klubov brigadirjev, ki bi se or-ganizirali pri OK ZSMS. To je le nekaj nalog, ki jih mora OK ZSMS izpolniti v naslednjem letu, da bo delo z brigadami steklo kot po olju. Seveda pa sama OK ZSMS ne tnore opraviti vsega dela. Zato je bistveno, da se nekaj nalog, ki se tičejo MDA, lotijo tudi mladi v osnovnih organi-zacijah. V združenem delu je zlasti zelo pomembna razprava o samopu-ravnem sporazumu o financiranju MPD in zavzemanje za to, da bo le-ta sprejet v samoupravnih organih. Podpirati velja tudi organiziranje lo-kalnih akcij, vendar ne le zbiranje starega papirja in čiščenje okolja.
Že na začetku smo zapisali, da so pri organiziranju MDB velik pro-blem finance. Pri reševanju tega pa lahko veliko vlogo odigrajo DPO in DPS. Toda odnos do mladinskega prostovoljnega dela s strani teh or-ganizacij se je pokazal tudi na sami konferenci, kajti na njej ni bil priso-ten noben predstavnik.
Udeleženci so tudi izoblikovali predloge za komisijoza razvoj MPD
pri RK ZSMS. Eden takih je, da bi ozdi s pomočjo DPO organizirali ta-r bore kot neke nove oblike MPD. Ozdi bi poskrbeli za prenočišče in hrao, udeleženci pa bi v ozdih delali. Tako bi se vključevali v stabilizacij-ska prizadevanja, na ta način pa bi lahko vključili tudi nezaposlene. Mladi iz nekega okolja in z nekimi poklici, znanjem in izkušnjami, bi izvajali posebne delovne naloge. Presežno vrednost ožiroma stimula-cijo, če bi jo dobivali ali v obliki de-narja ali materialno, pa bi namenjali okoljem, v katerih že obstajajo in de-lujejo MDA. Takšne obUke bi bile organizirane za krajši čas in na način, ki bi upošteval specifiko posameznih ozdov. Lokalne akcije, kot npr. Janče, naj bi postale nekakšni de-lovni tabori.
To je nekaj temeljnih predlogov, ki so jih sprejeli delegati na problem-ski konferend. Seveda bo preteklo nekaj časa, preden se bodo te nove oblike dodobra uveljavile in zaživele. Toda brez truda in potrpljenja ne gre nič. Zato je potrebno v to akctjo vključiti tudi DPO, predvsem iz osnovnih okolij, saj bomo le s skup-nimi močmi rešili gordijski vozel, ki zadnje čase oklepa MDA.
BOGDANA REJC