TRST. petek 29. julija 1955
Uto XI. . Št. 178 (3107)
i/.NA
IJSKA KN
PR HuRSKI DNEVN K
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93-808, 37*338
?^M3HTVO: UL‘ MONTECCHI It. 6, III. nad. — TELEFON »3 .0» IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel.	NAROČNINA:
uW»vnl mir GljAS,: 0(1 8.-12.30 m od 15.-18, — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpra: trgovski 60, finančno-	Poštni tekoči
osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpra za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82
mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna »mm m<"'«mj*.
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 2l'-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z -375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.z<J£-rr»
Svetovna javnost ie ugodno sprelelaS?
gest o sovjetskem obisku v Hngliji
£<fefi /n MacMiilan boata do konca prihodnjega leta vrnila obisk? ^predsednik ZDA Nixon šo letos v Sovjetski zvezi ? - Zadovoljni ko-*ntarji angleškega tiska - Ugodno presenečenje v javnem mnenju SZ
~ V“t'„da
Prihna-. Kan‘n >n Hruščev Angljj.^9 Pomlad obiskala •vem ,Je "spravila po vsem znau	dober vtis kot nov
v mBj*premenjeriega ozračja Poloi-Jlarod"'h odnosih. Haz-mheniaJe. anBleškega javnega ‘Podnia 'zraz‘la že včeraj Po FaLzbornica> ki je takoj 1» navn -Vem sP°ročilu zače-®* so „U,Seno Ploskati. Poslan-ro, v; * . Pozabili na zamejili ie * ]a.,ze Pojavljala, ker •ednik s . m'n'strski pred-napov«aCa dobro uro J>° theki ,anem začetku seje nieHt nser.vativni poslanec ’« za,	že zahteval, naj
j* bilo • a^ata o tem, kako bvo. h , tždano dovljenje za j. - iirafe v Anglijo). •eval sv Z6 nekai dn' zavla-oilo o -0je napovedano poro-JPodnii ei?evski konferenci v rnici’ ker ga je ® o c Povezati s sporoči-®bj»v0 .0Vjetskem obisku, za “'la dan®* sPoročila pa sta °*®vorjen‘b ura že vnaprej
*° nekaugodnitl komentarjev lav'I' ,■»« angleški listi ob-do l *s tudi vest, da bo-jj Eden nca Prihodnjega le-, *eMili-_ln zunanji minister kr«d„ih vrnila obisk, iz *ae<at virov izjavljajo, da *°Vora se "1 nobenega do-tavniv,? obisku angleških V W	Moskvi.
lx.«On,*to?u pa <,e iir,;-
"'k zn. ’., a bo podpredsed-
to« _1 A Nivfln mrtrrln •>«* Ib.
to*
ii'
la
's*tal M ,a ali novembra ob-danL. v°- To sla zahteva-"'»Ul. _ tudi dva člana se-fije. p Unanjepolitične komi-*an’ecl e°r«e Aiken (republi-^ettinV in John Sparkman v>la, h*11, k' stu tudi izja-kiti’ °a bi bilo treba povabi vjetske voditelje v ZDA. ski r*dio je včeraj c*rta oddajo nekega kon-Bul. ‘n dal poročilo, da sta »abij- n in Hruščev sprejela ^e«t 1 naj obiščeta Anglijo. Pre(;(!iJ.e povzročila v Moskvi tldi	aie presenečenje, pa
kr’ zadovoljstvo. So-e,n lavno mnenje vidi v J*	niert1 anak za zmanjša-
v ,narodne napetosti, in	®hca**Su. ko ’e ženevska
i bade okrepila zaupanje » ft>kov • blsk sovjetskih dira mneniie Za sovjetsko jav-az tega najzgovornejši iz-«?l,ači) ’ kar je sovjetski tisk ‘ar°dniha «novo fazo v meij. v Ahg),,», . Oonosih«.
»pbtentir^1 tisk danes obširno i k". 'vVest o sovjetskem st p0 nav“^£'h‘,e post». ki H e“'u or »a blizu ministr-nIUg“h' «^dniku. P'8e med n0v	in «°h,sk, kot Bulgam-
m.nog„ ... Hruscevov lahko
vjetske strani ne morejo po-|Na drugi strani je Vzhodna
. “*o n u bi" novihISpcvi*jo k ustvarju-
Čiiendnar0dnihavaa na |)odrobi11
0 Pa ie ■ odnosov. Zna-l.«misiu ’ 'n obenem priča JJt!nistrski ZS bas' k' ga ima
b'5'ka n- , Predsednik, da rl* PomiL VSe do prihod-
1 a ie 'l.u, ^ehevska konte-.a,stvsr; ahko satno usmeri-st. 'Udi a,Pravi Poti 'n je s Guart la”- “Manche-?.* bi tan> lzraža željo. i avhikov ig. uradnih pred-N.'V tjabk" . Prihajali v
nuditi mnogo blaga, ki bi zanimalo ameriško gospodarstvo, razen če se ZSSR ne odloči za plačevanja v zlatu. Pač pa razumejo v Washing-tonu veliko važnost, ki jo povečani izmenjavi med Vzhodom in Zahodom pripisujejo razne zahodnoevropske drža-Ve, med njimi tudi Italija. Lani je zahodnoevropski izvoz na Vzhod znašal komaj polovico predvojne ravni, u-voz pa celo samo tretjino. Vendar pomenijo že te skromne številke v primerjavi z letom 1953 povečanj’e izvoza za 24 odst, jn uvoza za 16. odst. Nekatere države predvidevajo že za letos veliko povečanje trgovine z vzhodnoevropskimi državami; tako računa Jugoslavija, da bo letos vrednost njene trgovinske izmenjave z ZSSR petkrat večja kot lani, ko je znašala deset milijonov dolarjev. Poleg tega predvidevajo v Jugoslaviji znatno izmenjavo z ostalimi vzhodnoevropskimi državami, ki je bila lani še neznatna.
Dnake tendence prevladujejo tudi v mnogih drugih evropskih državah. Norveški izvoz rib v Vzhodno Evropo predstavlja že 21 odst. vsega njenčga izvoza rib proti 15 odst. lani, medtem ko je francoski izvoz žita na Vzhod v enem letu poskočil celo od 11 odst. na 48 odst. celotnega francoskega žitnega izvoza. Anglija je sprejela' naročila za stroje in nadomestne dele za več kot 80 milijonov dolarjev.
V ameriških gospodarskih krogih ugotavljajo nedvomno sovjetsko željo po povečanju trgovinske izmenjave z Zahodom v nasprotju s stalinsko gospodarsko politiko, ki je očitno stremela po avtar-hiji vzhodnega bloka. V zahodni Evropi pa se predvsem pojavlja želja, da bi se izvažalo v vzhodnoevropske dežele ono blago, ki ga je zaradi hude konkurence drugod težko prodati in ki je v nekaterih primerih že poprej bilo običajno izvozno blago v te dežele, tako na primer proizvodi italijanske tekstilne industrije, turško žito, grški tobak, dansko su-
hi
Valjani. SOvjetski zaseb' obisku je seveda
IcnU — _	.	...
v»bBMi
sled labij^°Sebn° zadovoljstvo z4*3	kl	s"	že	dali
A n’n in t,	da	bi	Hul-
est
Udil,
frlglijo lbH Hruščev obiskala j7raldil s,'!' ~ Piše «Daily
hiecj v7h huda nasprot-„ 2enev; h.0(lQin in Zahodom č»i todn „llso .b‘la odstranje-
d?i?' ®e se kaftJe se bo P°ve-soH.i nadaljeval novi k. 'a v °Vanja, Včerajšnjo •ala eno^8r	)e	P°'
v ,.y?e »trarlk
ata *azala
‘h „... eno stvar: vsa deželr e so združene
vJ°lji, H.,
po r, a,; .treba nadalje-
Iz
Pred
paipnt‘ miru.»
j;‘'aseds/,Za poročajo, da je od skup.ščm francoske narod-V ?°Voriti s'5tenilo ugodno p- ,°VneB na Ponovno vabilo r«cita fra^, aov.jeta, naj dele-ieV* obišč coRk'h parlamentarca e jun?-	Predsedstvo
sa b; » ja soglasno sklenilo, ti s'va »zaželeno, iskati t» Šr®dln„* k?,erimi uresniči-pr«rtSsR ort oVr,h0Vnega sov.ie-Pi« Seclhii. februarja 1955». v» rre v-u narodne skupščine Vesti) ^bnetter je o tem ob-ČdVa ih »anjesa . ministra P;-».	h0,ga	Prosil, naj sporo-
c>iemZedu’e. sovietskemu hi.ki Dm ministrstvu. Kran-ifkaii vj'amentarci bodo ob-®r°m m	med	13.	septem-
5oc,bo u. • oktobrom. Verjet-r.SR toaSneje odpotovala v
<tr!!,kS™".c 'it
izmeniava "rtsi °dom inZahodom
liSki gosmST°u.'	28-	- Ame-
krogi	arski	in	finančni
k°nkretn	začeli	proučevati
"■goviniil{e možnosti povečanja
Evropa v glavnem nehala izvažati žito in premog in ju deloma celo uvaža, pač pa ponuja zdaj les, nafto, kemične proizvode, surovi bombaž in železo.
Upati je, da bo postopno pomirjenje v mednarodnih odnosih pripeljalo tudi do normalizacije evropskega gospodarstva, ki zelo trpi zaradi umetne razdeljenosti na dvoje.
Mava obletnice vslaie ljudstva Bosna in Hercegovine
BEOGRAD, 28.
Ob oblet-
jade, Ivo Lola Ribar, Ivan Milutinovič in drugi. Na taboriščni zgradbi je bila vzidana spominska plošča. Po odkritju plošče je bilo veliko zborovanje, na katerem je predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar prikazal uspehe, ki jih je ta republika dosegla po osvoboditvi.
Na svečani seji mestnega ljudskega odbora v Drvaru, kjer je bil leta 1944 izvršen desant nemških padalcev, da bi uničili vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske, je bil maršal Tito izvoljen za prvega častnega meščana Drvara.
Danes, na obletnico vstaje
BEOGRAD, 28, — Jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika sabora Hrvatske dr. Vla-dimira Bakariča bo odpotovala 1. avgusta v ZSSR na vabilo Vrhovnega sovjeta ZSSR. Jugoslovanski poslanci bodo ostali v Sovjetski zvezi dva tedna.
«Kolo» v Moskvi
MOSKVA, 28. — Ansambel jugoslovanskih narobnih pesmi in plesov «Kolo» je priredil Včeraj poslovilno predstavo v moskovskem Boljšem teatru. Predstavi so prisostvovali najvišji sovjetski voditelji, med njimi Molotov, Mi-kojan, Kaganovič, Pervuhin. Malenkov, Suslov in mnogi člani CK Kp ZSSR. Med odmorom se je Mdlotov zadržal v daljšem razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom v Moskvi Dobrivojem Vidičem.
BEOGRAD, 28, -r Jugoslaviji je bila dodeljena dodat-
Ijudstva Bosne in Hercegovi-1 na tehnična pomoč OZN
ne so spustili v obratovanje ' vrednosti 141.000 dolarjev. Ta nici vstaje ljudstva Bosne in j tretji agregat hidrocentrale I sredstva se bodo razdelila Hercegovine, je bila danes j Jablanica z močjo 24.000 kilo- med jugoslovanskimi nacio-proslava v Bileču, kjer so bi- ' vatov. Prva dva agregata, ki | nalnimi agencijami organiza-li pred vojno v velikem ta-1 že delujeta, imata moč 30.000 1 cije, OZN za gospodarstvo, borišču internirani Moša Pi-I kilovatov.	|	meteorologijo itd.
NA PREDVČERAJŠNJI SEJI POSEBNE PARLAMENTARNE KOMISIJE
Ponovno preprečeno izglasovanje
zakonskega predloga o rotacijskem fondu
Izglasovanje je preprečila Intervencija videmskih parlamentarcev, glavno krivdo za desetmesečno zavlačevanje pa nosijo vlada in odgovorni tržaški politični in gospodarski krogi
Po številnih avtoritativnih vesteh in izjavah, da Je vprašanje tržaškega rotacijskega fonda vsaj načelno rešeno, se je sedaj izkazalo prav obratno in Je vprašanje fonda v resnici ostalo odprto še v parlamentarni komisiji.
Kot smo včeraj že poročali, se je parlamentarna komisija sestala v sredo zvečer in dalj časa razpravljala o fondu, sprejela več popravkov v korist Trsta, ni pa izglasovala dokončnega teksta zakonskega načrta. Proti glasovanju sta se ponovno uprla furlanska poslanca Schiratti in Ber-santi, ki sta ponovno zahtevala, da se istočasno z rotacijskim fondom za Trst sprejme tudi zakon, ki bi ustanovil sličen rotacijski fond za Videm odnosno da se raztegne tržaški rotacijski fond na videmsko pokrajino.
Vladni predstavnik je sicer skušal med razpravljanjem odstraniti to zapreko z zagotovilom, da vlada proučuje u-stanovitev sličnega fonda za videmsko pokrajino in da je za trenutne potrebe takega fonda ze nakazala okrog 1 milijardo lir. Ti razlogi pa niso omehčali videmskih poslancev, ki so zahtevali, da se postavi na glasovanje tako ustanovitev tržaškega kot videmskega
Poslanska zbornica nadaljnje z razpravo o proračunih trg. mornarice in pravosodja
Poslanci za pravičnejšo razdelitev pomorskih prog med Tirenskim in Jadranskim morjem, kjer je konkurenca tujih držav večja - Opozicijski poslanci za korenito reformo kazenskega zakonika in kazenskega postop-nika ter za ukinitev zakona o javni varnosti iz l*ta 1931 - Seja vlade
(Od našega dopisnika)
RIM, 28. —: Poslanska zbornica je nadaljevala z razpravo o proračunih posameznih ministrstev. Danes je bil na vrsti proračun ministrstva trgovinske mornarice, o katerem so razpravo zaključili ter bo jutri glasovanje, in proračun ministrstva za pravosodje, o katerem se bo razprava jutri nadaljevala. Se prej pa je zbornica sprejela nekatere manj važne zakonske predloge,
V razpravi o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico je poslanec Colitto med drugim predlagal pravičnejšo razdelitev pomorskih prog med pristanišči Tirenskega in Jadranskega morja ter dodal, da bi bilo potrebno prenesti v jadranska pristanišča progo za prevoz banan, ki jo je vršila motorna ladja «Algida» Tržaškega Lloyda. Prav tako jp predlagal naj bi se med drugim obnovile proge Ja-
dran-New York in proga -Ja-dran-Indija-Daljni vzhod. Porovo maslo in islandske ribe. slanec Gatto (KP1) je tudi
poudaril potrebo pravičnejše razdelitve prog med obema morjema in dejal, da morajo jadranske proge vzdržati neusmiljeno grško, jugoslovansko, turško in izraelsko konkurenco.
Glede ribolova je rekel, da nikakor ne odgovarja sedanji sistem, ki loči kompetenco med kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za trgovsko mornarico. Poslanec Graziadei. tudi od KPI, je rekel, da je italijanska trgovska . mornarica peta na svetu, vendar pa da ima precejšnje število ladij, ki so stare čez 25 let. Zahteval je, naj bi se vlada čimbolj zavzela za sporazum o ribolovu z Jugoslavijo ter da morajo pri teh pogajanjih sodelovati ne samo lastmki ladij, temveč tudi predstavniki ribičev. Neki monarhistični poslanec pa je rekel, da je proračun ministrstva, ki znaša samo 32 milijard ali 1,18 odst. vseh drž.avnih stroškov, premajhen. Isto je poudarjul tudi demokristjan Troisi.
Obžalovanje bolgarske vlade
zaradi sestrelitve izraelskega letala
Pri nesreči je izgubilo življenje vseh 57 oseb, ki so bile v letalu - V Sofiji je bila ustanovljena preiskovalna komisija, sestavljena iz najvišjih državnih predstavnikov - Razen Izraela bodo protestirale proti sestrelitvi tudi ZDA in Anglija
/zhodom lzmenjave med <r°gih Zat„" Nahodom. V teh pr°učevani Jei°. da sloni to sovL"? ug°tovitvi, da Pol'tika si mednarodna
^ta bit. teamenUa- *čeprav trJena».	ugotovitev še
predvidev'ame	sicer	ne
b0Ve®anjeaj°' da bi bilo v„1mbno. zn. Ve kako p°-ic!L »voi ^ bi lahk° >*■ ‘htoih prirt»matni Presežek delk°v. tod. s šo-
to
PARIZ, 28. — Bolgarska 'e-legrafs«a agencija je izdala poročilo, v katerem piavi, da je «27, julija ob 7,35 (po krajevnem času) letalo izraelskega civilnega letalstva zašlo 'z smeri in se znašlo v bolgarskem zračnem prostoru na /,a-liodni meji države; v poletu proti jugu je preletelo številna bolgarska mesta. Bolgarsko protiletalsko topništvo, ki 111 moglo ugotoviti narodnosti letala, je v skladu s predpisi dalo več opozorilnih signalov, nato pa je začelo streljali. Letalo je strmoglavilo severno od mesta Petrič. Vse osebe, ki so bile na letalu, so mrtve.«
»Bolgarska vlada m vse bolgarsko javno mnenje — dodaja poročilo — izražata svoje globoko obžalovanje zaradi te nesreče. Ustanovljena je bila vladna komisija, v kateri so ministri za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za narodno obrambo in za zdravstvo ter glavni državni tožilec. Komisija bo v vseli podrobnostih ugotovila okoliščine, v knterih je prišlo do nesreče.«
Po precej zmedenih poročilih, ki so prihajala včeraj o usodi letala in vzrokih nesreče, je danes prav bolgarsko uradno poročilo razčistilo nejasnost in potrdilo, da je letalo sestrelilo bolgarsko protiletalsko topništvo. Medtem (e že izraelska preiskovalna komisija, sestavljena iz. jest'h članov, prispela v Atene in opoldne nadaljevala pot v Solun, od koder namerava priti v Bolgarijo. Do odhoda komisije iz Aten bolgarsko poslaništvo še ni imelo pooblastila, da izda članom komisije vizume.
Izraelsko zunanje ministrstvo je poslalo bolgarskemu poslaništvu v Tel Avivu nujno noto, sestavljeno v zelo energičnem tonu, ki zahteva pojasnila o nesreči. Nota zahteva tudi, naj se izraelski preiskovalni komisiji nudijo vse olajšave. Izraelski odpravnik poslov v Sofiji pa seje o zadevi razgovarjal z bolgarskim zunanjim ministrom in namerava odpotovati na kraj nesreče.
Bolgarska vlada je, kot je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo, odklonila članom izraelske komisije vstopni vizum. Izraelski odpravnik poslov v Sofiji je bil zvečer obveščen o tem sklepu bolgarske vlade, ki se je sestala na izredno sejo. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je nadalje izjavil, da so bili ostanki žrtev nesreče prepeljani v bolnišnico v Sofiji in da je izraejski odpravnik poslov dobil dovoljenje, da obišče kraj nesreče šele po 24 urah.
Zvečer je izraelska vlada poslala Bolgariji drugo protestno noto zaradi letalskega incidenta. V tej noti zahteva telavivska vlada zadoščenje in protestira, ker člani izraelske preiskovalne komisije niso dobili vstopnega vizuma.
v Washingtonu se je izraelski veleposlanik razgovarjal z državnim podtajnikom za zadeve Srednjega vzhoda Alle-nom. Bo tem razgovoru se je razširila vest, da bodo zelo verjetno tudi ZDA protestirale pri bolgarski vladi zaradi incidenta, ker je pri nesreči izgubilo življenje tudi 12 ameriških državljanov.
Ameriška vlada, ki nima rednih diplomatskih odnosov z Bolgarijo, bo zaprosila švicarsko vfado, naj izroči bolgarskim oblastem ameriško protestno noto. Nota bo odposlana. kot je izjavil danes predstavnik državnega tajništva, kakor hitro bo Washing-ton razpolagal s popolnimi poročili o dogodku. Predstavnik je tudi izrazil »ogorčenje zaradi incidenta, v katerem je bilo sestreljeno civilno letalo, pa čeprav je za nekoliko kilometrov zašlo s svoje smeri*.
Ker je pri nesreči izgubilo življenje tudi pet britanskih državljanov, bo verjetno podvzela diplomatske korake tudi angleška vlada. Podtai-nik Turton je danes že v spodnji zbornici obsodil incident Angleška vlada pa se bo najprej posvetovala z iz-
raelsko vlado in z vladami vseh držav, katerih državljani so bili v sestreljenem letalu, ter bo tudi počakala na poročilo svojega odpravnika poslov v Sofiji.
V Bolgariji medtem izražajo globoko obžalovanje zaradi incidenta, ki je posebno v sedanjem trenutku zelo neljub tudi bolgarskim oblastem.
Katastrofalne poplava v Indiji
NOVI DELHI, 28. — Sezonske poplave so letos zavzele v Indiji katastrofalen obseg. V Asamu, v severni Bengaliji, v Biharu in v Združenih provincah sta več kot dva milijona oseb ogrožena od vodovja. Pridelek je uničen, železniški in cestni promet pa ohromljena.
Nekateri kraji, tako Azam-gar (25.000 prebivalcev), so popolnoma odrezani od sveta.
Spričo obsega katastrofe je ministrski predsednik Nehru sklenil, da bo prihodnji teden osebno obiskal Asam.
Povodnji so najbolj prizadele pokrajine ob vznožju Himalaje. Medtem ko cele pokrajine izginjajo pod vodo, pa je nekatere druge, tako državo Saurastra, prizadejala huda suša, ki ogroža letino.
V razpravi o proračnu pravosodnega ministrstva sta poslanca leve opozicije Leopardi (PSI) in Silvestri (KPI) kritizirala, da se vedno ni bil ustanovljen višji sodni svet, da višje vojaško sodišče nima pravilnika, da še vedno ni preklican zakon o javni varnosti iz leta 1931. Nadalje so opozicijski poslanci zahtevali reformo civilnega postopnika, kazenskega zakonika ter kazenskega postopnika. Poslanec Silvestri je zlasti poudaril, da je glede kazni dosmrtne ječe potrebno reformirati kazensk' zakon. Dejal je, da je kazen dosmrtne ječe celo bolj nečloveška kot pa smrtna kazen, ker je v nasprotju s črko in duhom ustave. Končno je zahteval, da se odstranijo iz kazenskega zakbnika vse določbe. ki nasprotujejo potrebam moderne države in republikanski ustavi. Poal^pska zbornica bo rszjjravo o proračunih nadaljevala jutri.
Vlada, kt Je imela danes dopoldne triurno sejo, je v posebnem poročilu objavila se-?.nam dolge vrste dekretov in zakonskih predlogom, ki so jih predlagal'' predsednik vlade Segni, zunanji minister, Martino, obrambni minister Taviani, prosvetni minister Rossi, minister za javna dela Romita, prometni minister in minister za delo Vigorelli. Minister Martino pa je obširno poročal o delu, ki ga je iz: vršil na ženevski konferenci veleposlanik Magistrati kot opazovalec. Vlada bo obširneje razpravljala o zunanji politiki na prihodnji seji, na današnji pa je Martino izrazil svoje zadovoljstvo zaradi novega duha, ki preveva mednarodne odnose in ki predstavlja osnovo za politiko miru in kolektivne varnosti.
Parlamentarna skupina krščanske demokracije je v poslanski zbornici izvolila novega predsednika, ker je dosedanji predsednik Moro postal pravosodni minister. Novi predsednik je poslanec Mn-razza.
Državni pravdnik je v Firencah ukazal izpustit^ na svobodo' še dva obtoženca, ki sta bila zapletena v znano afere
1NGIC'	A.	P-
skih lil. Publika v sodni dvorani je bila sestavljena večinoma iz sorodnikov obtožencev.
Angleži odhajajo iz Avstrije
DUNAJ, 28. — Britansko ve. lcposlaništvo na Dunaju je sporočilo, da se bo umik angleških čet iz Avstrije takoj začel. Prvi vlak bo odpeljal iz Celovca v torek. Posadki v Gradcu in Zeltwegu se bosta umaknili do 12. septembra.
2.9 miliiarde dolarjev ameriške pomolil tujini
WASHINGTON, 28. — .Mešana parlamentarna komisija kongresa je določila skupno vsoto kreditov za pomoč tujini za finančno leto 1955-56 na
2.9 milijarde dolarjev. Ta vso. ta je za približno pol milijarde manjša od tiete, ki Jo je zahtevala vlada.
WASHINGTON, 28. — Med ZDA in Italijo je bil ‘kle-njen sporazum, po katerem bo Italija >ahko zgradila a-tomski reaktor za miroljubni' uporabo atomske energije. Pogajanja za sklenitev sporazuma so se začela 7. junija.
KABUL, 28. — Afganistansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo odpravljeno izredno stanje, ki je bilo proglašeno v deželi po incidentih na meji s Pakistanom. Poročilo pravi, da ((verjetno ni nobenega razloga za izredno stanje, ker ni strahu pred napadom od zunaj«. Verejtno bo preklican tudi u-kaz u splošni mobilizaciji, ki ga je izdala afganistanska vlada obenem s proglasitvijo izjemnega stanja.
Zavrnjen priziv "Giulianove tolpe"
PALERMO, 28.i — Prizivno sodišče v Palermu je danes potrdilo prvostopno sodbo proti članom »Giulianove tolpe«. ki so bili obsojeni na razne zaporne kazni od treh do 28. let. Nekaterih' obsojencem, ki st. vložili priziv, je sodišče preklicalo oprostitev prestajanja tretjine kez-ni, ki jim jo je dovolilo prvostopno sodišče. Proces proti članom Giulianove skupine so spremljali razni dramatični dogodki, med njimi tudi skrivno>tne zastrupitve v zaporu. Zadnji tak dogodek je zdravniški izvid, ki je tik pred prizivno razpravo spoznal obtoženca Cucinello za slaboumnega in odredil njegov prevoz, v sodno norišnico.
Da ne bi bilo neredov med čitanjem sodbe, so bili pod-vzeti strogi varnostni ukrepi z navzočnostjo močnih policij-
Obsojen atentator na Nehruja
NAGPUR, 28. — Babu Rao, voznik rikše, ki je v marcu poskušal izvesti atentat na Nehruja, je bil obsojen na šest let strogega zapora, poleg tega pa še na šest mesecev, ker je bilo v prerivanju, ki je nastalo po nje-govem dejanju, ranjenih več otrok. Porotniki so soglasno proglasili obtoženca za krivega.
rotacijskega fonda. Vladni predstavnik takega stališča ni hotel sprejeti in je prekinil zasedanje, kot mu dovoljuje pravilnik komisije.
Praktični rezultat zasedanja parlamentarne komisije tedaj pomeni, da se bo vprašanje ponovno zavleklo in to ne samo zaradi tega, ker mora O fondu razpravljati se senat, ki je sedaj na počitnicah, temveč tudi zaradi tega, ker bo potrebna nova diskusija v okviru parlamentarne komisije.
Zelo težko je reči, kdaj se bo ponovno sestala parlamentarna komisija, suj ni bil sprejet predlog poslancev Cecche-rinija (PSDI) in Beltrameja (PCI), da bi se komisija sestala v roku dveh dni. To glasovanje pomoni, da se bo ponovno sklicanje komisije močno zavleklo in da so mnenja ostro deljena, tako da je praktično nemogoč vsak kompromis.
Vprašanje tržaškega rotacijskega fonda je s tem ostalo na mrtvi točki in se ni za las premaknilo od aprila, ko so bile prve diskusije o njem, kjer je prevladovalo mnenje furlanskih parlamentarcev, da je treba ali raztegniti fond na Videm ali pg ustanoviti sličen fond za videmsko pokrajino.
Neposredni a vendar glavni krivec za devetmesečno zavlačevanje tržaškega rotacijskega fonda je v recnici vlada, ki je v zakonskem načrtu raztegnila uporabo fonda tudi nad goriško pokrajino, češ da imata Tržaško ozemlje in goriška pokrajina skupne interese. Vlada je sicer po drugi strani zagotovila 5 milijard lir, ki naj krijejo nastalo razliko v škodo Trsta, istočasno pa je odprla možnosti zahtevam drugih pokrajin. S svojega stališča imajo Videmčani prav. saj če fond lahko služi Gorici, zakaj ne bi služil tudi Vidmu? Pa tudi druge pokrajine se lahko o-glasijo, saj na koncu koncev, če fond lahko služi Trstu, Gorici in Vidmu, zakaj ne bi mogel služiti tudi Benetkam itd.?
Velik del krivde za zavlačevanje pa nosijo tudi odgovorni tržaški gospodarski in politični krogi, ki so tudi okrog tega fonda (kot glede vseh estalih pomembnih tržaških vprašanj) imeli stalno škarje in platno v rokah. Iz Treta je prišla ideja, naj bi o fondu razpravljali videmski parlamentarci, ker menda dobro poznajo tržaška vprašanja in so kot «dobri Italijani* po srcu in kar je že važneje v tesnih poslovnih stikih s tržaškimi krogi.
Tržaška trgovinska zbornica se ni uprla raztegnitvi fonda na goriško	pokrajino, kar
predstavlja zarodek vseh zavlačevanj iz	razloga, ker tu-
di pri tej zbornici igrajo najvažnejšo vlogo interesi ozkega kroga predstavnikov Conf-industrie, ki pa niso zainteresirani samo v Trstu temveč prav v	isti meri tudi v
goriški pokrajini.
Končno nosijo velik delež krivde vladne stranke, ki so se zbudile	iz patriotičnega
spanja, šele. ko je neki »prijatelj* socialdemokratov v začetku julija slučajno privatno kupil brošuro z govori parlamentarne komisije (ki so bili ižrečeni v aprilu!) jo pre-čital in začuden porial v Trst. To dejstvo zveni sicer kot ne. posrečena šala, a v resnici odraža skrb vodilnih političnih krogov za življenjske interese Trsta.
Poročilo o zasedanju parlamentarne komisije o rotacijskem fondu pa poleg dejstva, da jasno govori o nadaljnjem odlogu, izpričuje tudi, da še zdaleč niso bile upoštevane vse zahteve in vsi popravki, katere je predložil Trst.
Najpomembnejše je vprnAi-
Ija za rotacijski fond, glede katerega so ticer res nastale nove čeri, vendar pa da je vlada sprejela »vse tržaške predloge«.(?)
Kot vidimo je ta županov optimizem ponovno neumesten, saj ne gre samo za nepomembne nove čeri, temveč, za ponovno razpravo o rotacijskem fondu, ki se bo pričela skraja. Pa tudi vlada še zdaleč ni sprejela tržaških zahtev temveč je prav obratno odbila ravno najpomembnejšo zahtevo z glasovi županovih strankarskih somišljenikov.
V nadaljevanju intervjuja je župan omenil, da bo ministrstvo za trgovinsko mornarico izpolnilo obljube in bo
nje upravljanja fonda. Clen vrnilo Trstu «Saturnio» in
Podpis gosp. sporazumov med logoslavijo in Francijo
Sporazume sta včeraj v Parizu podpisala H. BrKič in P. Abelin
BEOGRAD, 28. — Jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič in francoski državni sekretar za gospodarske zadeve Pierre Abelin sta danes predpoldne podpisala v Parizu sporazume. katerih namen je vzpostavitev tesnejših gospodarskih odnosov med Francijo in Jugoslavijo. Novi pariški sporazumi odpirajo ugodne perspektive za izmenjavo med obema državama. Po njihovih določilih bo omogočeno povečanje blagovne izmenjave. liberalizacija uvozno-izvoznih formalnosti in sigur-nejše jamstvo za dejansko u-resničenje transakcij, ki so v interesu gospodarstev obeh dežel.
Prav tako je bil podpisan sporazum o gospodarskem sodelovanju in tehnični pomoči. Ta sporazum bo omogočil tesno sodelovanje na raznih področjih in v raznih oblikah med podjetji in gospodarskimi organizacijami obeh držav. Sklenjeno je bilo tudi, da bo v kratkem vzpostavljen mešani jugoslovansko-franco-ski odbor za gospodarsko sodelovanje, ki bo sestavljen iz predstavnikov podjetij o-
beh dežel. Odbor bo dajal vladam predloge za dolgoročne in kratkoročne skupne akcije na področju industrije in kmetijstva. Pričakuje se, da bo na osnovi novega sporazuma obseg izmenjave med Francijo in Jugoslavijo povečan za 50 odst.
Ob sklenitvi sporazumov s Francijo je Hasan Brkič ob povratku z letalom v Beograd izjavil, da pomenijo rezultati pariških razgovorov solidno osnovo za razširitev trgovinske izmenjave in za uresničevanje drugih oblik sodelovanja med jugoslovanskim in francoskim gospodarstvom. »Pomemben element v sporazumu, je dejal Hasa Brkič, je poseben kredit 1,5 milijarde francoskih frankov, ki ga je odobrila francoska vlada in ki se bo stalno obnavljal. Dosežen je bil tudi sporazum o ustanovitvi posebnega sklada za sodelovanje in tehnično pomoč, v katerega bo Francija vložila 250.000.000 frankov v petih letih, Jugoslavija pa 15(1 milijonov. V Parizu so bila tudi izmenjana mišljenja o nekaterih vprašanjih dolgoročnega gospodarskega sodelovanja«, je ob koncu izjavil Hasan Brkič.
4 predloženega vladnega zakonskega osnutka predvideva posebno komisijo sestavljeno iz 5 predstavnikov raznih ministrstev, dveh predstavnikov tržaške trgovinske zbornice in in i enega predstavnika gp-riške trgovinske zbornice. Tržačani so zahtevali izpremem-bo tega člena in parlamentarec Cecherini je res predlagal, da bi zvišali število tržaških in goriških predstavnikov na 5 tako. da bi komisija ne mogla sprejeti nobenega sklepa na škodo Trsta. Ta predlog je bil odbit z vladnimi demokristajnskimi glasovi. kljub temu da je zanj glasovala vsa opozicija.
Kot vidimo ni bila sprejeta tržaška zahteva in predstavlja kaj šibko tolažbo vest, da so bili sprejeti nekateri drugi popravki predvsem tehničnega značaja, ki koristijo Trstu.
Istočasno s ponovnim polomom glede tržaškega rotacijskega fonda se je vračal iz Rima tržaški župan, poln u-pravičenega in kot vidimo v znatni meri tudi neupravičenega optimizma katerega je izrazil včeraj tudi v kraišem intrvjuju na tržaškem radiu.
Zupan je tako izjavil, da so vladi poznani vsi tržaški problemi in ra razume du. ševno stanje Tržačanov, katere teži ostra kriza. Isto ve-
»Vulcanio«, da pa vprašanje proge proti Daljnemu vzhodu ne bo rešeno dokler ne bodo vzpostavljeni vsaj kolikor toliko normalni odnosi š Kitajsko.
Zupan je priznal, da je nastal zastoj pri izvajanju javnih del predvidenih v vladnih sklepih o pomoči Trstu in dejal, da obstajajo številne tehnične težave, da bi se pričela ta dela izvajati takoj. V zaključku je omenil župan še ugodno vladno stališče do tržaškega parlamentarnega za. stopstva in ustanovitve deželne avtonomije.
Furlanski poslanci pri predsedniku vlade
RIM, 28. (Ansa) — Predsednik vlade Segni je ob navzočnosti podtajnikov Arca:-nija in Ferrari Agradija sprejel danee furlanske poslance Krščanske demokracije v zvezi z ukrepi za Trst in Gorico. Poslanci so Segniju obrazložili posebni, položaj v Furlaniji in zahtevali ustanovitev posebne ustanove za kreditiranje male in srednje furlanske industrije z udelntbo države. Predsedhik vlade, ki je izjavil, da položaj že pozna je zajamčil, da se bo za zadevo zanimal.
Odmev Titovega govora v Karlovcu
Nemški socialdemokrati smatrajo, da je zahodnonemška vlada v celoti odgovorna za sedanje stanje jugoslov. ter|att v do Nemčije
BEOGRAD, 28.	— Govor
predsednika republike Tila je naletel na velik odmev v svetu, Tuje časopisne agencije so posvetile mnogo pozornosti govoru predsednika, tisk pa je objavil obširne izvlečke. Listi in agencije poudarjajo v naslovih in izvlečkih odlomke iz govora, ki se tičejo uspeha ženevske konference, terjatev do Nemčije, sklepa ZSSR, da črta jugoslovanske dolgove in drugo,
V političnih krogih v Bon-
tem z njimi, pa naj govori kdo
kar hoče.
Nam je samo žal, da so na Vzhodu se ljudje, v nekaterih naših sosednih deželah, ki jim ta normalizacija ni po volji. Ti ljudje ne smejo glasno govoriti — zastrašil jih je že zdavnaj Stalin in misiljo, da tudi zdaj ne smejo govoriti glasno — zato pa rovarijo podtalno in nočejo priznati tistega, kar so govorili sovjetski voditelji, • marveč nam mečejo tu p.a tam polena pod noge.
nu je predvsem zbudil zan,	^,r7	*•'»*«.
manje oni del g< vora pred-	e,e se zrne'
sednika Tita. ki se tiče jugoslovanskih terjatev do Nemčije. Na vprašanje dopisnika Tanjuga je predstavnik zunanjega ministrstva dejal, da je vlada priznala nujnost tega vprašanja in da je dala smernice za nadaljevanje ju-goslovansko-nemških razgovorov, ki so bili prekinjeni lani. Predstavnik ministrstva ni označil roka za nadaljevanje razgovorov.
V zahodnonemških socialdemokratskih krogih izražajo obžalovanje, da je bil predsednik Tito prisiljen na tak način nastopiti proti zvezni republiki. Socialdemokratski krogi smatrajo, da je zahodnonemška vlada v celoti odgovorna za ta položaj, in pričakujejo, da bo vlada zdaj nemudoma podvzela vse, kar je potrebno.
V vzhodnih državah pa je vzbudil pozornost tisti del Titovega govora, v katerem je rečeno, da je tam nekaterim ljudem težko priznati napake, ki so jih zagrešili do Jugoslavije. Ta del govora se glasi (v včerajšnji številki je bil le na kratko omenjen, op. ur.);
Seveda ne glede na ves ta hrup raznih reakcionarnih krogov na Zahodu se mi na to ne moremo ozirati. Mi se ne moremo zaradi skomin nekoga vojskovati, tudi ne v propagandi s tako velikansko silo kakor je Sovjetska zveza skupaj z drugimi vzhodnimi deželami, Cernu bi se z njimi še nadalje vojskovali, ko se sami ne žele vojskovati od trenutka, ko so spoznali, da je bila Stalinova pot napačna in da je napravila mnogo škode njim in nam. To so novi ljudje, ki realno gledajo na razvoj na svetu in ki žele. da se razne zablode ter razne škodljive poteze in akcije ne bi ponavljale, ki hočejo ubrati drugo pot, ker žele v svojo in v korist vsega sveta, vseh delovnih ljudi na svetu dokazati, da niso listo, kar jim očitajo na Zahodu, marveč da so socialistična dežela. Mi nimamo razlogov.
raj aretirajo ljudi, ki so za prijateljstvo in sodelovanje z Jugoslavijo. ljudi, ki se svobodno izrazajo in ko odobravajo tisto, kar so rekli Hruščev in ostali sovjetski voditelji, še zmeraj aretirajo takšne ljud' in govore, da je bil to samo manever, ker uyeljavlja Sovjetska zveza tako modro politiko baje, da bi nekoga tudi prevarala. Zlasti na Madžarskem so taksni ljudje, toda mi smo prepričani, da nam ne bodo škodovali in preprečili, da se bo zgodilo tisto, kar mi želimo, kar so sovjetski voditelji v Beogradu rekli in kar delajo. Prepričani smo. da se takšnim ljudem ne bo posrečilo, da bi nas znova zapletli v spor, da bi znova poslabšali stike med našima deželama.
Zakaj delajo ti ljudje tako? Zato, ker imajo mnogo masla na glavi, zato, ker so uprizarjali proces in obsojali nedolžne ljudi na smrt, zato, ker so zapletli vso našo državo v te svoje procese, kakor Je bil Rajkov in drugi. Tudi na Češkem so ljudje, ki jim je težko pred ljudstvom priznati svojo napako, ker mrtvih ni moč obuditi. To so ljudje, ki nimajo komunistične smelosti, da bi povedali, da so storili napako, da so ravnali napačno, ko so ubirali to pot. Ti in takšni ljudje bodo morali kakorkoli priznati svoje zablode v minulosti nasproti naši deželi. To se dogaja, toda to ni tista nevarnost, ki bi lahko znova znatno poslabšala stike med našo deželo in temi deželami.
Po normalizaciji naših stikov s Sovjetsko zvezo, po prihodu delegacije najvišjih sovjetskih voditeljev so si narodi teh dežel oddahnili in so srečni, da je prišlo do prekinitve teh nenormalnih stikov in mrznje med našimi deželami Potem se je pokazalo bolj kakor kdajkoli, da narodi teh dežel niti prej, od leta 194* dalje niso sovražili naše dežele, naših narodov, marveč da so posamezni voditelji teh’ de-. .	,	.	.	«1 želeli zastrupiti naše odno-
du ne bi sli z njimi v vseh saje in da so samovoljno st£ vprašanjih, ki so koristna za rili ukrepe, ki Jim res ne mZ človeštvo, za mir na svetu in rejo biti v čast, marveč sam« za nas same. Mi pojdemo v v sramoto njim samim
MKOIHINMHI dnkvi
Na današnji dan je leta 1952 umrl na Reki Igralec in pisatelj Rade Pregare.
n / '"'7	
Vrni	% ■
	
	
trnH	
Danes, P UT E K 29. JUlU*
. \ Marta, Dobrila j. Sonce vzide ob 4.44 in zaton* 19.38. Dolgina dneva 14.54. Lili vzide od 15.49 tn zatone » ' Jutri, SOBOTA 30. Ju'1** Abdon ifl Senen,. Vitodrag ^
2
PO 71 DNEH NEPRETRGANE STAVNE VARILCEV ZAGOTOVILO NOVEGA MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO PREDAVANJE PREDSEDNIKA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA NSZ
na generalnem komisariatu
ponoven sestanek o vprašanju varilcev
Na tehtnici so vse glavne pridobitve in svoboščine delavcev, ki jih je treba braniti pred ofenzivo delodajalcev
Danes ob 18. uri se bodo na vladnem generalnem komisariatu sestali predstavniki delavce^ s predstavniki ravnateljstva CRDA ob posredovan rju dr. Palaniare in razpravljali o vprašanju varilcev, ki stavkajo le 71 dni. To vpraša-r.jo je pravzaprav že preraslo svoj prvotni okvir, ker gre za ves položaj v CRDA in za vpliv, ki ga ima na tržaško gospodarstvo. Obsežnost tega vprašanja je potrdila tudi splošna stavka, ki je zaznamovala tako veliko udeležbo, kakršne ni bilo opaziti zadnja leta.
Varilci so stopili 20. maja v stavko, ki je bila neposreden odgovor na poskus znižanja akordnih dodatkov in zvišanja norm. Slo je torej za obrambo mezd in norm, ki so bile določene po sporazumih in so se tudi že ut-talile, torej za spor ekonomskega značaja. Slo pa je tudi za načelo, da delodajalci ne smejo vsiljevati sprememb, ne da bi se prej pogajali z delavskimi predstavniki. Obramba tega načela je velike važnosti, ker se ne sme ustvariti precedene, na katerega bi se delodajalci lahko vedno sklicevali. Ne smemo namreč pozabiti, da je ukrepanje proti varilcem vodstva CRDA sledilo ukrepom, ki jih je izdalo ravnateljstvo CRDA v a-prilu in ki so povzročili precej dolgo stavkovno gibanje, ki se je končalo s slabim kompromisom. za katerega je že bila svoj čas ugotovljena odgovornost.
Kot smo že večkrat poudarili, se je zlasti ob zadnji stavki jasno pokazala ostra črta ločnica; vodstvo CRDA na eni strani in vse javno mnenje razen redkih izjem na drugi. To je velik moralen kapital za delavce in njihove predstavnike, ki se bodo drevi lotili resnega in odgovornega posla s pogajanji s tistimi predstavniki CRDA, ki so doslej pokazali tako malo oziroma nobenega razumevanja za potrebe in težnje delavcev.
Stališče sindikatov, v teh po-
gajanjih je jasno in so ga njihovi predstavniki potrdili tudi na zborovanju na Trgu
tudi na zborovanju na Trgu Venezia: glede načela o sporazumnem reševanju vpraša; nja in o dogovorjenih ipre-membah ni možen noben u-mik Zato mora ravnateljstvo CRDA najprej umakniti svoje ukrepe in vzportaviti prejšnje	stanje.	Potem pa so	de-
lavci tudi pripravljeni na pogajanja za morebitne spremembe tarif in norm. Ne morejo pa sprejeti vsiljenih u-krepov, ker bi se s tem odpovedali pridobljenim pravicam in bi morali v bodočnosti	sprejeti	vse.	kar bi	jim
ukazali delodajalci. To bi pomenilo tudi konec vsakega sindikalnega življenja v tovarnah in podjetjih.
Na tehtnici so torej vse glavne pridobitve in svoboščine delavcev, ki jih je treba	braniti	pred	ofenzivo	de-
lodajalcev. Dolgotrajna stavka	varilcev	jim	je že poka-
zala, da so se zmotili v svojih 'računih. To jim morajo dokazati tudi današnja pogajanja. tako da si v prihodnje ne bodo več upali tvegati tako nesmiselnih in krivičnih ukrepov.
ki so se vračali r zborovanja
na Trgu Venezia. naslovil na tržaškega kvestorja odprto piša
mo, v katerem pravi, da je že pred mesecem dni zaprosil
pri njem za sprejem, da bi še razgovarjal z. njim o nenormalnem položaju, ki je nastal zaradi odnosa policije do sindikatov. Nato omenja, kako je po naskoku policije na delavce. ki so se vračali domov, šel na kvesturo, kjer pa je v veži zaman čakal stoje uro in pol, da bi ga kvestor sprejel. Kvestorju je hotel izraziti svoje presenečenje nad raVnanjem policije in nad njenim svoraž-nim nastopom, za katerega ne more biti nobenega utemeljenega opravičila. Ravno zato so se morali zateči k potvorbam, češ da je policija pozvala delavce, naj se razidejo. Nasprotno, policija se je nenadoma pojavila na Korzu ter po nekaj trenutkih in po trobljenju navalila na skupino, ki je mirno hodila proti domu.
Radich nato ugotavlja, da
se delavci zavedajo svojih pravic ter da policija po drugi strani oVira tudi najbolj
sjeromno sindikalno dejavnost;
Zato bodo tržaški delavci ob-
vestili o tem stanju vso italijansko javnost, sindikat pa bo s svoje srani storil vse, da se bo s tem položajem v Trstu ukvarjal tudi parlament.
Volitve tov. odbora v podjetju Mariani
V gradbenem podjetju Mariani, ki dela v ILVI, so bile volitve tovarniškega odbora. Delavska zbornica je kandidirala s tremi člani, Delavska zveza pa ni kandidirala. Značilno pri tem je, da je dobila Delavska zveza 21 glasov, čeprav ni kandidirala, Delavska zbornica pa samo 1«.
V oktobru obnovljena proga T rst-Ne w York
Na progi bosta vozili ladji «Saturnia» in «Vulcania> z matičnim pristaniščem v Trstu
V okbirtl debate v poslanski zbornici je včeraj govoril tudi minister za trgovinsko mornarico Cassiani, ki je med drugim, kot poroča agencija ANSA, dal sledečo izjavo o tržaškem pomorstvu;
»Izdani so ukrepi, da se v oktobru obnovi tradicionalna Ijitra potniška proga Trst -Benetke - Halifax - New York z motornima ladjama »Satur-nian in »Vulcania« z matičnim pristaniščem v Trstu. S tem ukrepom bo Trst ponovno postal matično pristanišče te pomembne proge. Poleg tega se upa na okrepitev trgovinske proge Trst - Brazilija - La Plata z najemom štirih ladij tipa Liberty,»
V začetku je minister orne-nU, da so bile ponovno vzpostavljene proge Reka - Pulj -Trst - Benetke in Ancona - Lošinj - Reka - Benetke. Upa se pa da bodo lahko v kratkem ustanovili progo Trst - Benetke - Zadar - Split - Drač - Bari - Brindisi - Krf . Pirej -
USPELA Ali <11.1.4 POLICI ST O V LE 1' EdEGA ODDELKA
Spretno zasnovana goljufija na račun skorajšnje poroke
Pnevdo inženir, grof, major nemške vojske, lastnik velikanskega premoženja itd., izkoristil ljubezen za galjoti jo
■ '■ ■
M
Odprto pismo E. Radicha tržaškemu kvestorju
Tajnik Delavske zveze Erne-*to Radich je v zvezi z nastopom policije proti delavcem.
Pred časom so agenti letečega oddelka tržaške kvesture začeli nadzorovati nekega Ot-tona Daria Secchiattija.^ ki je prišel aprila letos v naše mesto in kmalu sklenil prijateljstvo s številnimi uglednimi meščani. Čeprav Secchialti, ki naj bi bil gradbeni Inženir ter lastnik in direktor podjetja »Impresa COstruzione Atato-strade« tlCA) ni imel praktično nobenega dela, je kljub te-" mu razpolagal s -precejšnjimi vsotami denarja, kar je policijo še bolj prepričalo v njenem sumu, da z možem nekaj ni v redu.
Čeprav je policijska preiskava potekala v največji tajnosti, so agenti kmalu zvedeli, da se je 47-letni Secchiatti vrinil v neko ugledno tržaško družino, in sicer s tem, da je obljubil, da bo poročil članico te družine, neko F. B. Preiskava je nadalje ugotovila, da je ing. Secchiatti izjavil svojim znancem in prijateljem, da je sin nekega «junkerja», višjega oficirja nemške vojske, ki je napravil samomor, ker ni mogel prenesti poraza nemške armade v drugi svetovni vojni Nadalje je izjavil, da je vdovec brez otrok, kajti ženo in otroke naj bi mu ubili pripadniki tuje formacije na okupiranem ozemlju, kjer so stanovali. da se je boril v Španiji in Rusiji ter da je po 8. septembru 1943 sodeloval v nem-
V1SEK	NESRAM
Od dneva ustanovitve pripravljalnega odbora Neodvisne socialistične zveze v Trstu so til Lavoratores, »Ubita« in tudi «Deto», poostrili svoje napade na Neodvisno socialistično zvezo sploh, le posebej pa na člane tržaškega pripravljalnega orbora in na nai dnevnik. Ti napadi so skoraj vsakodnevni in so hkrati tudi edina polemika, ki jo v trialkem merilu omenjeni listi vodijo. Mi se na njihovo tol čnost pač ni smo ozirali in jim nismo odgovarjali, ker se je prav po beograjski izjavi Hruščeva izkazalo, da je celo sam Vidalijev CK moral objaviti «samokritiko» ravno zaradi tistih besed v onem znamenitem članku _v listu «11 Lavoratores. ki ga je vsa reakcija tako zelo hvalila in ki smo ea mi najbolj kritizirali.
No, v zadnjih napadih so o-tnenjeni listi začeli rabiti stare zloglasne kominjormovske izraze zmerjanja, blatenja in obrekovanja. Ce smo rekli ukommformovske* se nismo povsem točno izrazili, kajti n zadnjih številkah celo uradno kominformovsko glasilo ne zmerja, ne blati in ne obrekuje več. Zato lahko trdimo, da sta izrazoslovje in način polemike, s katerim imamo o-pravka, nadkrilili v tem pogledu vse birie kominformov-ske razvade. In če se vprašamo. čemu takšno početje moramo v odgovor predvsem poudariti, da je vzrok v pomanjkanju komunistične hrabrosti, da bi priznali vso u-sodno zgreienost svoje politike da bi priznali škodo, ki jo je ta politika napravila, ker poč mislijo, da je nadaljevanje takšne škodljive akcije njihova najboljša obramba. Drugi vzrok je v tem, da
so ti politikanti v Trstu storili preveč hudega in slabega, ker so zasejali preveč sovraštva med ljudmi, ker so bile njihove laži preveč očitne in debele, ker njihova prizadevnost v napadih, klevetanju, obrekovanju in psovanju ni poznala meja, tako da jim je sedaj težko priznati napake v kolikor so to bile samo napake in ne še kaj mnogo, mnogo hujšega.
Kajti težko je najti izraz, s katerim bi točno označili o-pravičilo za takšno žolčno napadanje ljudi iz pripravljalnega odbora Neodvisne so. cialistične zveze v Trstu, ljudi, ki so znani kot prvoborci proti fašizmu, ljudi, kj so kot na primer predsednik odbora Carlo Andreoni presedeli 14 let po fašističnih ječah, ljudi ki so kot Eugenio Laurenti bili priljubljeni partizanski poveljniki itd. Prati njihov odnos do teh antifašističnih in delavskih prvoborcev je povsem nemogoč, saj razbija sleherno možnost poskusa sodelovanja naprednih sil. Ta njihov sedanji odnos je neizmerno daleč od tega, da bi v polemiki uporabljali kakršne koli politične in ideološke argumente, o katerih se jim niti ne sanja. Njihov glavni argument je zmerjanje in psovanje in obrekovanje.
In po vsem tem zahtevajo prav od teh ljudi, naj napravijo samokritiko, naj upognejo hrbte, naj se tolčejo po prsih ali pa naj zginejo. Zares- višek nesramnosti onega, ki je bil prisiljen zaradi pomanjkanja hrabrosti, da prizna napako, hinavsko zmoliti nekakšno samokritiko, ki jo sedaj tepta in s tem hinavščino pred vsem svetom dokazuje ter iz ene napake pada še globlje v drugo.
ški vojski s činom majorja. Inženir Secchiatti je nadalje izjavljal, da je prispel v Italijo februraja letos, in sicer iz Nemčije, kjer naj bi imel večje podjetje, ki je oskrbovalo okoli 800 km avtocest ter da je lastnik luksuzne vile v Duesseldorfu. Poleg tega naj bi imel večje premoženje v gotovini in draguljih, ki naj bi bili deponirani v švicarskih in nemških bankah, katerimi pa ni mogel razpolagati zaradi strogih valutnih predpisov bonnske vlade.
Ker je bil pač premožen človek. se je inženir Secchiatti v Italiji hitro znašel. Ustanovil je omenjeno podjetje ICA in zučel delati «posle». Tako je spoznal gospo F. B. in ji kaj kmalu priznal svojo ljubezen. Neučakan, da bi čimprej zgradil novo družino, je inženir Secchiatti gospej F. B. izjavil, da jo bo čimprej popeljal pred oltar. Med tem časom je postavil svoj študij in nove urade, pri čemer pa je vse fakture poslal k bodoči ženi, ki je glede na razne dokaze, s katerimi inž. Secchiatti ni skoparil, plačala vse račune. V tem času je Secchiatti opravil tudi več potovanj v Italijo in inozemstvo, ki jih je vedno finansirala F. B. in ki so stala precej denarja.
V pričakovanju skorajšnje poroke je Secchiatti. ki je med drugim tudi izjavil, da ima krasno vilo v Benetkah, izbral na barkovljanski rivieri lep teren, na katerem bi zgradil «gnezdece» in je že povabil priči za skorajšnjo poroko. in sicer profesorja Brestowskija iz Duesseldorfa ter direktorja «Lander Banke« iz istega mesta, da prideta v Italijo.
Na podlagi teh elementov je policija začela s poizvedbami in kaj kmalu ugotovila, da je vse to, kar smo prej omenili, plod Secchiattijeve fantazije. Se več: ugotovljeno je bilo. da je bil Secchiatti že obtožen cele vrste dejanj, kot na primer ko-laboracionizma, žalitev, da je dal lažnive osebne podatke, tihotapstva. goljufije, tatvine, odpora agentom javne varnosti, zlorabe naslovov, prevzema oficirskega čina itd. Nadalje je policija ugotovila, da je bil Secchiatti znan tudi pod imenom Hales. Otto, Dario, Luigi in grof Dj San Severo di Lecce	,	,	„
Ko so ga aretirali, je Secchiatti najprej zgnikal obtožbe. toda pod težo dokazov je kmalu priznal zgodbo, ki jo je natvezil gospej F. B. v zvezi s svojo preteklostjo, o svojem delovanju in o osvojih materialnih močeh, kot tudi to, da je bil naslov inženirja plod njegove fantazije.
Ko so agenti po aretaciji izvršili preiskavo v njegovem stanovanju, so v njem našli več draguljev ter pisarniških tiskovin podjetja ICA, ki ni bilo nikoli registrirano v italijanski trgovinski zbornici. Agenti sc nato povabili v policijske urade gospo F. B., ki je tedaj nrvič zvedela za preteklost Secchiattija. Med raznimi predmeti, ki jih je darovala svojemu zaročencu, pa je ggspa F. B. spoznala tudi Verižico z 12 belimi perlami in zlat križec z briljanti, predme-ta, .za katera je mislila, da jih je izgubila v času, ko je Secchiatti zahajal v njeno stanovanje. Spomnila se je tudi, da jo je zaradi njene »nepazljivosti« zaročenec hudo okregal! Ko je tedaj ugotovila, da je prišla v roke prebrisanemu goljufu in tatu. je premagala sram in še, povedala, da je izročila Seechiattiju 2 milijona lir, ki jih je ta izročil nek' T M., da si je s tem kupila neki lokal "v tržaški okolici.
Na ničun Secchiattija so ugotovili še več drugih »nepravilnosti«, medtem ko prihajajo iz raznih italijanskih mest vesti o posledicah njegovega bivanja v teh mestih. Trenutno so prebrisanega goljufa spravili v koronejske zapore ter ga pod obtožbo goljufije tatvine 'til. prijavili sodišču Med preiskavo so policijski agenti zaplenili Seechiattiju za
okoli dVa milijona lir gotovine ter drugih vrednostnih' predmetov.
Pomnil positus rabii enolnosli v ladiedetnlci Sv.Maika
Dve zasebni podjetji, ki delata v ladjedelnici Sv. Marka, sta najeli pred nekaj dnevi najprej 2, nato 4, končno skupno 8 varilcev, ki so delali na neki ladji. Storilnost teh varilcev je bila manjša od varilcev, ki so sedaj \ stavki toda nihčg ni niti kontroliral njihove uporabe elektrod. Razen tega so * njimi mnogo bolje ravnali, jim dali boljšo hrano v menzi ter celo vino in sadje, kar se ni nikoli dogajalo.
Stvar pa je trajala le nekaj dni. ker so ostali delavci kmalu s prepričevanjem odvrnili te varilce od stavko-kaštva, tako da se ni nobeden več vrnil na delo.
Patras - Brindisi - Bari - Drač - Genova - Benetke - Trst.
Izjava ministra sicer ponovno potrjuje ze izraženo zagotovilo njegovega predhodnika Tambronija, da bodo Trstu vrnili motorni ladji »Saturnio« in »Vulcanio«. Žal pa predstavlja vrnitev teh ladij samo en korak k obnovi tržaške mornarice in niti ne najpomembnejši. Ni zadovoljiva obljuba ministra, da se bo skušala okrepiti proga proti Braziliji, se manj pa dejstvo, da minister ni niti omenil ostalih tržaških zahtev.
Ustanovitev službe za zvezo
med občinstvom in finančno upravo
V Trstu bo pričela poslovati prvega julija, tako kot po vsej Italiji, posebna služba za izboljšanje odnosov med občinstvom in finančno upravo.
V Trstu bo vodil to službo dr. Annibale Marino, funkcionar finančnega nadzorništva. ki se je v ta namen udeležil posebnega tečaja v centralni davčni šoli v Rimu.
Z ogrodja je padel
Neodvisna socialistična zveza v sedanjem političnem položaju
Delavcem je treba vrniti zaupanje v njihovo uspešno borbo
Na delu pri gradnji neke r.ove stavbe pri Sv. Soboti se je včeraj ponesrečil 42-)et-ni Ernesto Godina iz Lonier-■ske ceste 298. Nerodno je panel z ogrodja z višine 2 m, se precej pobil., in verjetno tudi nalomil desno nogo. Sprejeli «o ga na ortopedski oddelek in pravijo, da bo ozdravel v 8 od 30 dneh.
Zdravstveno stanje v kolonijah zelo dobro
Tržaška prefektura sporoča, da je zdravstveno stanje otrok v kolonijah na tržaškem področju in drugod zelo dobro, kar je razvidno iz dnevnih poročil, ki jih prejema pokrajinski zdravstveni urad. Bilo je samo nekaj primerov navadnih otroških bolezni in nekaj primerov splošnih obolenj.
V zvezi z vestjo, ki se je razšjrila v zadnjih dneh. da naj bi se v neki koloniji v zgornji tržaški okolici pojavil primer otroške paralize in ki je povzročila zaskrbljenost med starši otrok, se pojatnju-
Prostovoljno v smrt
Ko se j včeraj popoldne
54-letni Giovanni Paliaga iz Ul.. Reasman 8 vrnil t dela
domov, je kar ostrmel, ko je odprl stanovanjska vrata.
Močno je smrdelo po plinu; pustil je vrata odprta in pogledal takoj v kuhinjo. Tu pa je zagledal svojo ženo, ki je negibno eedela na stolu. Na mizi je bil listek, v katerem ga žena prosi, naj ji odpusti to dejanje.
Kolesar jo je podrl
V prvih dopoldanskih urah je včeraj neznani kolesar povozil v Ul. Sanzio 63-letno
Marijo Antonijo Bat por. Dou-gan s Trga Rotonda del Bo-schetto 3. Ženska je rajno prečkala cesto, ko je privozil mimo kolesar in jo po drl. Na tla je zletel tudi ko. lesar,
Predsednik pripravljalnega odbora Neodvisne socialistične zveze v Trtsu in član glavnega tajništva NSZ za Italijo tovariš Andreoni je imel sinoči v dvorani v Ulici Mon-tecehi Št. 6 zanimivo konferenco o sedanjem političnem položaju v svetu in o politiki in položaju komunističnih partij. Konference se je udeležila večja skupina komunistov in sociulistov.
Tov. Andreoni je omenil veliko škodo, ki jo je napravila kominformistična politika delavskemu gibanju v svetu in še posebno v Italiji in v Trstu, kjer je povzročila med delavstvom razkol in nezaupanje v komunistično partijo. Tudi v Italiji se kažejo negativne posledice komunistične politike. Od konca vojne Je danes je KP v Italiji izgubila nekdanjo vlogo sam o zaradi sektaške in hlapčevske politike do Moskve, ki ni bila D korist delavskega razreda. Posledica te politike se danes pidi predvsem v zgubljenih položajih na sindikalnem področju, kjer jim del ivci r.e zaupajo več in zapuščam njihovo sindikalno organizacijo, kot je to primer v FIAT in drugih velikih industrijskih podjetjih. Hkrati pa zgublja KPI tudi volivce. Na žalost pa gri ta oddaljitev delavcev od KP v korist sovražnikov delavstva, ker v Italiji ne. obstaja še takšna politična sila, ki bi lahko nadomestila KP in absorbirala v svoje vrste vse razočarane delavce.
Zato je . naloga Neodvisne socialistične zveze, da tem delavcem in tistim, ki še. vedno sledijo KP, dokazuje zgrešeno politiko vodstva KP in jih pripravlja na borbo zn dosego zgubljenih položajev. V Italiji imamo danes takšno stanje, da kdor zapusti CG1L nujno pade v reakcionarne sindikate ali pa se pasivizira. Od tega ima koristi samo Confindustria, ki se veseli vsakega delavskega neuspeha. In prav zato je naloga NSZ. da v tem položaju vodi med delavci prepričevalno akcijo za združitev vseh delavskih sil v dejanskih krajevnih pogojih- Ta naloga ni lahka, toda delati je treba na tem. da se delavcem vrne zaupanje v uspešnost njihove borbe
brodil, čeprav z nekaterimi težavami, prve izkušnje. Po nekaj tednih delovanja se poslovanje precej redno razvija ln
v določenih primerih celo bolje kot v bivših prostorih, ker je bližje središču mesta oziroma bližje glavnih prodajnih trgov na drobno, kjer je večji del branjevk, ki se poslužujejo tega trga. Toda prodajalci na debelo se le pritožujejo in opozarjajo, da imajo premalo prostora na razpolago. Res je, da je sedanji prostor precej manjši od prejšnjega in da so vse tržne naprave (stojnice in manjša prodajna mesta) pretesne.
Ta nedoslotek nedvomno zavira redno delovanje trga, ker se osebe in prevozna sredstva ne morejo dovolj svobodno gibati. Zato so predstavniki zainteresiranih kategorij predlagali, naj bi občinska uprava razširila tržni prostor. Ta zahteva je tembolj utemeljena, če pomislimo, da bo moral začasni trg delovali najmanj dve leti in sicer do otvoritve novega modernega trga. ki so ga začeli graditi na kraju, kjer je bil trg do sedaj.
Občinska uprava pa ne razpolaga s potrebnim prostorom. Edini Drostor, ki bi prišel tu v poštev, je prostor pred «hi-droskalom«, ki pa je zaseden po vojaških silah. Zaradi tega so prizadeta podjetja in osebe posredovali pri vladnem komisariatu, naj bi ta posredoval pri vojških oblasteh za derekvizicijo potrebnega prostora. Ce bo tej zahtevi zadoščeno. potem ho začasni trg razpolagal tudi z dovoljnim prostorom kar bo omogočilo njegovo boljšo poslovanje
Tudi zaskrbljenost branjevk, da jim bo trg na debelo konkuriral s tem. da je omčgoče-no potrošnikom, da se ga poslužujejo v določenem času. je baje že odpadla, ker oblas' strogo nadzoruje, da sč prodaja na drobno omejuje na določene pol ure in sicer od 11. do 11.30 ure. Zato je tudi to vprašanje baje že odpadlo. Upamo torej, da bo vojaška oblast začasno odstopila zasežen prostor in da bo trg za prodajo sadja in zelenjave na debelo na začasnem prostoru za ti dve leti uspešno deloval v zadovoljstvo vseh.
Prve izkušnje začasneqa zelenjavnega trga na debelo
Začasni trg za prodajo sadja in zelenjave na debelo na Trgu Duca degli Abruzzi je pre-
1ZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 42-letni Albin Ciacchi iz Milj. V kamnolomu nad Miljami je z debelim kladivom obdeloval velik ka-jpen. pa mu je košček
oko in ga precej ranil. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico. in bo ozdravel v
7-10 dneh.
V pijanosti razsajal v lastnem stanovanju
Ko je prišla policija se je aretaciji upiral s stolom v rokah, toda sodišče ga je vseeno oprostilo
e, da je 23. t. m. v resnici dobila neka deklica visoko temperaturo, da pa je sedaj že brez nje in da se bo kmalu vrnila iz bolnišnice, kamor so jo odpeljali iz previdnosti.
O Županstvo sporoča, da bo
»Biblioteca Oivtca« zaprta za jav. nost od 1. do 20. avgusta zaradi letne revizije in snaženja. Isto.’ časno obvešča «B!blioteca Clvi-ca». da je ga. Elvira vd. Santa izročila v dar knjižnici 300 zvezkov pedagoške vsebine na izrecne želio svojega pok. moža. Knjižnica se darovalki s tem javno zahvaLjuje.
Včeraj je imel opravka s kazenskim sodiščem 28-letni Lucio Franceschinel iz Ul. Bellosguardo 8. Obtožen je bil, da se je upiral javnemu funkcionarju, da je bil vinjen in da je poškodoval mizo in šipe v stanovanju, kjer prebiva in ki mu ga je dala na razpolago občinska podporna ustanova.
Prvega tega meseca je Fran. ceschinel hotel stopiti v stanovanje hišnega čuvaja, da bi mu jih nekaj naštel, ker ga je obrekoval in so ga sostanovalci zaradi tega gledali po strani. Bil je vinjen in je začel razsajati; čuvajeva žena mu je preprečila vstop v stanovanje. Tedaj je Franceschinel začel razsajati po ivo-
jem stanovanju.
Poklicali so policijo toda Franceschinel se je uprl vice-brigadirju Antonu Calabotu,
zagrabil je stol, da bi ga vrgel proti njemu, nato pa je sunil agenta javne varnosti, ki ga je hotg) odpeljati na policijo. Ko je Franceschinel razbijal po stanovanju, se je ranil in so ga nato odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se je zdravil 8 dni.
Na razpravi je Franceschinel priznal, da je bil pijan, trdil je, da se ni upiral javnemu funkcionarju, le da ni hotel oditi z njim.
Sodišče ga je oprostilo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odvetnik dr. Sardos sen.
ZADNJA POT TRAGIČNO PREMINULEGA DIJAKA FRANKA STOPARJA V SKEDNJU
Včeraj popoldne je bil v Skednju, pogreb l4-letnega dijaka Franka Stoparja, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil v hribih blizu Predila. Pogreba se je udeležilo veliko število Skedenjcev in tudi meščanov, ki jih je tragična dečkova usoda globoko presunila.
Nekoliko po 17. uri je krenil izpred hiše žalosti žulnj sprevod. Na čelu je korakala skupina »lovenskih skavtov i
svojo zastavo, sledila je dolga vrsta šolske dece s šopki cvetja, belo oblečenih deklic, Frankovih sošolcev in sošolk s številnimi venci. Belo krsto je nosila skupina skavtov, za krsto pa so stopali od žalosti potrta Frankova mati, sorodniki, njegovi profesorji, prijatelji, znanci, domačini in meščani. Po cerkvenem obredu je sprevod krenil na domače pokopališče. Ob odprtem grobu se je od nesrečnega
dečka z občutenimi besedami poslovil prof. Oto Berce, ki je opisal lep značaj marljivega dijaka, čigar izguba je tako grenko odjeknila. V imenu profesorskega zbora nižje gimnazije pa je imel kratek nagovor še prof. Stanko Žerjal.
Ko so zadnji sončni žarki posijali izza temnega oblaka, so belo krsto položili v prerani grob. Obsuli so jo šopki belega cvetja. Vsi, ki so zgubili takega prijatelja, so imeli rosne oči, neka ženska pa je med pogrebom padla od žalosti v nezavest.
Franko, krepak dečko, je bil ponos in edino upanje svoje mame, ki je že pred leti izgubila moža. Imela je samo njega odkar ji je umrl drugi otrok, ko je imel komaj dve leti. Letos je dokončal tretji razred nižje gimnazije in uspešno napravil malo maturo. Zaradi njegovega značaja so ga imeli vsi radi tako v šoli kot doma. Bil je gojenec Marjanišča na Opčinah in tudi lani je bil na taborjenju kot letos. Pravijo, da se mu je tudi lani spodrsnilo na isti gorski stezi, ki sicer ni nič nevarna, in skoraj na istem mestu kot letos. Lani so ga njegovi prijatelji ujeli, letos sta bila vsa previdnost in skrb zhmnn.
Naj mu bo lahka domača zemljica, njegovi tako hudo prizadeti mami pa naše najgloblje sožalje.
Drobec v oko
Jutri otvoritev operetne sezone
Jutri op 21. url bo otvoritev tradicionalnega operetnega ,[es'!' z uprizoritvijo Lpmibardi-
vala
jeve operete »Madam« iz Teb« Delo bo dirigiral Cesare Galli-
no, v naslovni vlog) pa„?i stopila subretistka Rosy .Barsony.
Poleg nje bodo nastopili »e: EU vio CaJderoni, Franca Dian,
Glaoco Scarl'i>ni, Maria Cesare Bettarirvi ir^ loval bo orkester	fil-
harmonije. zbor in balet gledališča Verdi, kateremu se dr u ž iila sk u pi n a m-edn arod neg a baleta pod vodstvom dunajske koreografinje Lyn Aator«:
Za nedeljo pa je prva uprizoritev Kadmandve operete «Grofica Marica« s protagonistko Noro Henjo-n.
Pri gledališki blagajni se na-
olinip nrnria ia V55tOPni<
dal iuje prodaja vstopnic za pred. stavo «Madame iz Teb«, začenja pa se prodaja za predstavo »Grofice Marice«.
izlet*
Planinski izlet SPDT
Od 14 do lb. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kot izhodiščni točki za i žlebe na bližnje vrhove vkl.tuč-no Triglav. Vpišejo se lahko oni, imajo svoje potne liste.
Vpisovanje vsak dan od 19. do 20. ute vključno do 3. Vlil. na društvenem sedežu V Ul. H. Manna 29-11.
SPDT priredi v soboto 6. n nedeljo 7. avgusta Izlet na Spik nad Policami (Montaž). Vpisovanje vključno do srede 3. avgusta na društvenem sedežu od 19. do 20. ure.
1855	.	1955
STOLETNICA ŠOLE V BORŠTU
Bivši učenci priredijo dne 31. Julija ob
IIJ
v BORŠTU v Hribenci
proslavo 100-letnice ustanovitve šole
v
Ce
kil
Nastopili bodo poleg domačega pevskega zbora ždRi moški zbor društva »Valentin Vodnik« iz Doline, n'0’ ški zbor društva »Ivan Cankar« iz Trsta, pevski zbof »Igo Gruden iz Nabrežine, mešani pevski zbor Lonj«r* Katinara, zbor prosevtnega društva »Gaj« od Banov, zbor «Vesna» iz Sv. Križa in domača godb*'
Mladina iz Boršta priredi istega dne in v ponedeljek L avgusta od 19.30 do 24. ure
tradicionalno šagro
ZA JEDAČO IN PIJAČO PRESKRBLJENO 1
P
zaj< in b ! 'm tir,
«(
P«
Prt
«01
»dj
Sle
P»i
h«i
mo
»o,
mi
vh
1'.
»i«
ud
»to
Po
t -ob
tli
•«j
ji
ih
kit
Ul
lil
( olepaliSCa )
VERDI
V soboto otvoritev operetnega
festivala. Uprizorili bodo opereto »Madatna iz Teb«.
22.13 Delius: Koncert, za vioL ln orkester; 22.4o Glasba i* mov; 23.00 Nočni motivi. , , S
'1' It s* 1’ i.
11.00 «Francoske kraljice*, f1* : SOtUff
A-dttru K 331; 13.00, 14.00, Jj;
OGLASE
naročite pri nas lahko kar TELEFONICNO na štev. 37338 ali 93808
Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo.
Uprava
■Primorskega dnevnika«
dejanka: 11.45 Mozart: Sor»*j|) 18.25 Poročila o etapi cmMJ
AlrUP v
rault-Tours kolesarske dirk«
Franciji; 21.00 Simfonični
Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko pozanimajo za lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah.
t ■ nirvi/i, »i.vu unuivnri v<>> .ja
cert dirigira Ferruicclo Seat1”1 ■4 o i* I1'. H Slovenska poročila: 6 30, *
13.30. 14.30. 19.30 in 23.30. _ J Hrvatska poročila: vsak 3*’’ 20.20	.k
Italijanska poročila: 6.15,
19.00 in 23.00.
6 40 Jutranja glasba; 7.00 K ledar - vremenska napoved • V poved časa; 7.05 Glasba bro jutro; 7.25 Vaša popevka: Bruce; Deset tisoCTU 7.30 Za naše žene; 13.45 'Ljj ba po željah; 14.45 15’ z V n* kvintetom:	17.15 Glasbeni 5
zaik- 18.50 Klavirski interni;.,/ 19.15 Šport: 20.00 Johni ^ m njegova harmonika; 20.00«•&«
- -	i	J-
na moja...«. _popularne sev-f«.
Dubrovniški
ke; 21.00 1955.
s« I, O V H X 1 .1 A
Razna obvestita
od-
PROSVETNO DRUŠTVO •»VAN CANKAR«
Zaradi tehničnih ovir je povedan pic«, ki bi moral biti jutri 30. t. m.
, Vsak večer so na razpolago televizija, namizni tenis in ostale družabne igre.
zbor France Prešeren iz Kr*f> 15.15 Želeti ste — posluha) 16.00 Utrinki iz literatur* - ,)> phen Vincent Benet: povest j0 gele Poe - II. del; 16,20 Anj®1, Dvorak: Simfonija št. S Vil molu »Iz novega sveta«! Odlomki iz Smetanove
llossettl. Zaprlo zaradi počitnic. Eacelsior. 16.00: »Hobson... tiran«, _ J. Mills, B De Banzie. r enice. 16.00: »Kajnova kri«, J.
Pa.y,ne, M. Frernan.
Nazionait, 16.00: »Riff-Raff«, P.
0’Brien. W. Slezak. e Uodramrnatico. Zaprto zaradi počitnic.
Supercinema. 16.30: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lol-lobrigida, V. De Sica. Arcobaieno, 16.30: »Stn neznancev«. R. Milland, G. Tlernev. Astra Rojan. 16.00: »Rop stolet-„ ja«, T, Curtis, J. Adams. Capitol. 16.30: »Kako bi se poro-
i ti R i n.iud, sv.vz	f#v«	j	*
tovnega prvenstva kajakašr»rj; Tacnu; 20.15 Glasbena meCLj, 20.45 Melodije Georga Gersh'*1'
čila z milijonarjem«. Cristalio. 16.00: »Ti
on ucerai do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. Julija t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je bilo 7.
POKOClLl SO SK:	mehanik
Pietra Sieffe in gospodinja Bru-na Zucca. strojnik Karlo Starc in prodajalka Viktorija Bogateč, tesar Marino Pitacco in 8<»pO; dinja Maria Volpato, prodajalec Giuseppe C ar boril in učiteljica Angela Benusai, mehanik fr9no Capanjii ut gospodinja Marina Stefan:n, uradnik Ennio Batoccni in učiteljica Nives Tropper, u-radnik Alessandro Mengotti in uradnica Francesca Vecchi.
UMRLI SO: 60-1 etru Carlo De-luclii, 24. letni Giorgio Brestu, 56-1 etna Palmira Canoom pot. cer ig ut ti.
Trije novci v _ vodometu«.
Grattacielo. 16.30:	»Šakali«,	K.
Calhoun, J. Adams.
Alabarda. 16.30; »Zadnja tarča«, J. Ireland.
Arliton. 16.00: »Cena dolžnosti«.
R. Taylor.
Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 16.30: »Kraljičini kava-. lirji«, P. Stone.
Garibaldi. 15.30: »Angelitop ne _ groš«, E. Gu-in.
Ideale. 1(>,30:	«Timbtrjack», S.
Ha.vden.
lmpero. 16.30: »Zgodba dr. Wes-sela«, G. Cooper.
Italia. 16.30: »Haitski ribič«, J. Agar.
S, iviarco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Pasje življenje«. G. Lollobrigida Moderno. 17.00: »Naga, a ne preveč«. D Priče Savona. 16.00: »Pošast iz Ulice Morgue«. P. Medina.
Viale. 16.00:	«Bela Indijanka«
G. Madison.
Vittorio Venelo. 16.00: »Cirano de Bergerac«, J. Ferrer.
Azzurro. 16.00: »Pekel pod ničlo«, A Ladd Belvedere. Zaprto.
Marconi. 16.30: »Popoln zločin«, R. Milland.
Mastimo. 16.30: »Človeška džungla«. G. Merrill Novo cine. 16.00; «Noč na strehi«. V. Ellen.
Odeon. 16.30; «Sardinsko maščevanje«. w. Chlari.
Venezia. 16.00: »Škotski princ«, A Flvnn.
skedenj. Zaprto zaradi popravila. K'no na Opčinah. 18.00: «Napad na Zemljo«, J. VVhiunoore, E Gwenn.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 25.8, naj-nižja 19.6, ob 17. uri 25 8 zračni tlak 1006.9 mm. veter 7 km za-hodnik, vlaga 72 odstotkov, padavine 1.1 mm, nebo 4 desetine oblačno mo,rje	mirno,
temperatura morja 27.7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Uavanzo, Ul. L. Bernini 4; Mil-lo, Ul Bunarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro e N eri Ul Dante 7; Harabaglla. Bar-kovlje, Nicoll v Skednju.
LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POČITNIC Clpolla, Ul. Belpoggio; Uepari-glier. Ul. S. Gluslo 1; Alla Mad dalena, Ul deliTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Rubinu. Ul. Settefontane; Marcliio. Ul. Gin nastica 44.
POLETNI KINO Arena det flori. '20.15: «St»lag 17». w, Holden.
Arliton. 20.30; »Cena dolžnosti« _ R, Tavlor.
Garibaldi. 20.30: »Angelitos ne-gros», E. Guin.
Paradiso. 20.15: »Orel in sokol«, J. Pavne Parco del le rote, 20.00: »Aida« „ S, Loren.
Ponziana. 20.30: «Kadar -e sre-čajo svetovi«, B, Rush.
Rojan. 20.00: »Tragična saraban-da«, S. Granger.
Secolo. 20.30: »Trinidad«. R. Hay vvorth.	*
PETEK, 29. julija 1953 TRMT 1'OMIAJA a
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz ehničnega sveta; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Kern: Scenarij za orkester na temo Showboat; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mozart: Koncert za klarinet in orkester; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 19.00 Ohausson: Poema za violino in orkester; 19.15 Poletni šporli 19.30 Pesi ra glasba: 20.00 Spon 20.05 Dunajski motivi: 20.30 Slovenski zbori; 21.00 Tržaški kultni-, ni razgledi; 21.15 Hize-1: Oiilnnik iz opere Carmon; 21.30 Končen pianistke prof. M. Sancinov* 21.50 Dvorakovi Slovanski plesi 22.00 Književnost ln umetnost
•ki
hi
hi
di
d<
Sl-
ih
te
di
v
v
>1
h
t
i
v
327,1 m, 202,1 m. 212.4 Poročila ob* 5.00,	6.00.	'
12.30. 15.00. 17.00 in 22.00.	„
12.00 30 minut slmfonlčritbJS' sov; 13.10 Tisoč zabavnih žV»Pjt; 14.30 O športu in športi«^ vie dm,i
14.40 Umetne prsmi poje "ftli
—  ---------
«Proda-na n»'vesta»: 19.00 Z* na glasba: 20.00 Reportaža i
l'l!IKVIXI.IA i
17.30 Za otroke: «Sussi RJ, i»| ribissi«. dramatizirana P°v film «Od Aoe-ninoy ao "j»i 21.15 W. Shakespeare: «B*n trgovec«.
Oglasni
TRSI Ul. sv. Fran. člška 28/111 let. 57-338
sprejema tn. serate. mal« oglase, osmrtnica in od 8. do 12.30 ln od 1& 18. ure.
ADRIA EXPRESS
TRST
Ulica Ciceron« tel. 29-243  O——!
IZLETI 12. - 17.8.1935	.
v PARIZ in na DUNA*
POČITNICE
OB MORJU, V HRIBI*1’ OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATIN* in DOBRNA (CeU«>
pezion po 1700 tir ni so všteti zdravnls* pregledi in zdravstv®11 ureditve)
Preskrba trgovskih, vadnih, turističnih ' tranzitnih vizumov JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih listk0* za avtobusne proge TRSTA v VRBA (Velden), VH*£ SKO JEZERO (W««L ther See) - CELOV*£ GRADEC (Graz). °a hodi v četrtkih in * botah ob 7.45 TOLMEZZO - HAV* SCLETTO, dnevni °° hodi ob 8.30	.
JEZERO CAVAZZO, nedeljah ob 7.30	,	»
CANAZE1 - ORTISE*’,., torkih, četrtkih, ne
ljah ob 6 z zvezo -
PRIMIERO, COHTIN*/ MOENO, MEHANO-GRADEZ - dnevni 0&* di ob 8.30	ji
MILAN - dnevni odh®0
GENOVA - v poned«1^
kih, sredah in Pe1 ob 21	„j.
COMO - CHIASSO,
hodi ob torkih, kih, sobotah in V ne° ljah ob 21
VIDEM (Udine) - dn*?!
pl
________________________________  a	’)0
odhodi ob 11.30,7.3ft
BELLUNO . dnevni
hodi ob 6.3(1	<
,1 0«
THE V ISO - dnevni hodi ob 8.30
Zbliževanje med ZDA in Kitajsko
|\  — —
eprav se v raznih tudi uradnih ameriških krogih o bodočem sestanku ameriškega in
1 aiskega veleposlanika govori s pridržki, je najnovejši razvoj vsekakor pozitiven
UsPehu v Ženevi je svet
Po
0B(,Pl°*en va* zadovoljstva li	Ljudje	so	zače-
‘»ar	1_v
> *<>
(l8*vn*
pro*tih v' ni zajela samo pretovor- .di, ampak tudi od-
hekam laže dihati, pozo bili rešeni vsako-čas prLm°re’ da lahko vsak sieče * do nepopravljive ne-Bs fazana dobra volia zdi. n:
.„»0 ^udi. zdjj ^ državnike, ki teže
pl«du k t,em’ da se v tem P°-patt- . 1 izkažejo od drugih
Bačiniirjev' P,°’ proti takemu Piot(| tekmovanja narodi ne Bo, j.? ^neti ničesar, nasprot-Bii’rjen’lt' ^e- da bi ta duh po-v't V'1* obvladal čimprej 1*. ’ 1 *a doslej še niso ima-
,*«
«Č(]e,Zapr'a za odhajajočimi '••nka*110' z*°dovinskega se-Hl-„ ’ 10 že časopisi prine-
Poneder razveseliivo vest. Ta v W so hamreč hkrati obj>vjasbingtonu i v Pekingu za{(jt *’ da se bodo 1. avgusta '•iška V Ženevi ameriško-ki-ji . P°?ajanja o repatriaci-liV|	h državljanov, ki
kitaj.J'? KUajskem, oziroma '«ko s	*ive v Ameriki,
a bi se ti brez motenj
d°bro se vrata Ženeve
'•hk<
V v Vri>^’ domov, kodo °mun'keju je rečeno, da Bi y0(1p,?.*aianja, ki so jih la-Biijj *1 konzularni predstavili „ .strank, tokrat vodo prvepos'an>ki, s čimer bo-si'adne-^	Vzb°stavljeni	nepo-
difij i?1 diplomatski etiki teh p. e!tla deželama. Cilj d« a« gaianj bo, kot rečeno, vilnih °n'0®°di repatriacija ci-v dom0°Seb' ki se žele vrniti se v tei!"0, kakor tudi, da bi Piožpu ,■ Pogajanj ustvarile !Pfih a	1	za	ureditev še	neka-
«anj,	praktičnih	vpra-
vsrtia •	80	med obema	drža-
v 5e nerešena.
•etn itI>rv.id komentarjih, po-tJena, Je .^Ua ta vest objavil« J- , bilo poudarjeno, da <ili poobe državi za to odlo-inenj predhodni izmenjavi dftJRo	je med eno in
^edov?,11 diplomatski poti poetiki inH Velika Britanija. ' nzuja- PoS8janja samo med
«o
Vpx
dalj8jj zadoščali, zato so na-
.Srnimi predstavniki ni-
določp ■ razv°i vzpostavitve Mj	odnosov	med	obe-
Peten avama prenesli v kom-y C° Veleposlanikov, sopjjj^ksterih ameriških ča-
Odi
vlo,
‘sih,
Sraii
Ue 1 najkonstruktivnejše
ki tudi doslej nis-o
mednarodnem tisku
a **
dltev
p') šlo za določen
d<t'v v; *............
So - ‘e
*tv«ri miru in , ure,-_ »e D„. tlerešenih vprašanj, avi,avan avdi v zvezi z ob-n,eat*rji i.. dogodkom ko-njšai *reJnz°Sfino;,
‘3
^^njšaft jti*r se je skušalo a*ljnr,._, njegov pomen in «.» . ’st' V resnici pa '*mo jjj enaVadno, lahko re-1* j( V.en° važen korak, ki lz,tij* °jlen na poti norma-in Zn* sov mod Kitaj-8arodne' kar bi se v med-,'žr0*ilo	pol'tičnem obsegu
—	“ da bi ee v naj-
gotovitev trajnega miru. Omenjeni komentarji, pisani v u-redništvih časopisov, ki se zanje dobro ve, čigave interese lahko zastopajo, se na interese miru in konstruktivnega sodelovanja ne ozirajo. Zato menijo (ker si tako žele!), da najavljeni sestanek v nobenem primeru ne pomeni začetka kakih važnejših in večjih pogajanj, kjer bi se reševala nekatera bistvena vprašanja, o-krog katerih so se doslej vrtel« na videz nepomirljiva nasprotstva med eno in drugo vlado. Toda tega ne omenjajo samo ti časopisi, marveč gledajo na to tako tudi nekateri uradni ameriški kro-g. Vedeti pa moramo, da gre pri tem deloma tudi za vpia-šanje prestiža, zakaj ni ravno tako lahko, potem ko si si bil z nekom ves čas y laseh na ž.vljenje in smrt. se prav z njim iznenada pobotati in ga začeti na vsem lepem prijateljsko trepljati po rami. Gotovo je, da imajo ZDA v tem pogledu tudi dobre namene, čim so bili tamkajšnji voditelji prisiljeni priznati, da ne more dosedanja politika vzdrževanja «hladne vojne«, izzi-
S PA CA la
v
Portorožu
V soboto 30. julija bo v Portorožu v Ljudskem domu otvoritev 6-sebne retrospektivne razstave mojstra Lojza Spacala. Po uspešnih razstavah, ki jih je priredil v vseh velikih mestih Jugoslavije, prireja Spacal pomembno razstavo starejših in novejših olj, grafik in skulptur v o-kolju, v katerem Je črpal dober del snovi lastne umetnosti. V tem obmorskem miljeju bo vplivala njegova umetnost toliko bolj prepričevalno, v kolikor je prav Spacal tisti umetnik, ki je v svojih delih poveličal vzdušje naše obmorske zemlje. V iskrenem in globokem doživljanju u-tripa te zemlje Je ustvaril Spacal umetnine, ki so po svoji lirični vsebini pesnitve naši zemlji, našemu človeku in njegovemu delu.
Spacalova razstava v priljubljenem letovišču Portorožu, kjer se v tem casu mudi poleg Jugoslo vanov - domačinov tudi veliko število letoviščarjev vseh narodnosti, bo vzbudila brez dvoma veliko zanimanje. Za Portorož je Spacalova razstava zelo pomembna kulturna prireditev.
vsnja, oboroževanja itd pripeljati nikamor drugam, kot v samomor.
Ce pa se je temu izogniti, ker pač težnja po sampuniče-rgu fiziološko ni imanentna človeškemu bitju, in vojni) zavrniti kot družbeno nesmiselno, potem ne ostane drugega, ko,t pristati, in delati,(?a mir. Delati za mir pa poin.eni v prvi vrsti pristati na rešitev vseh tistih doslej nerešenih vprašanj, ki so trajno ograža-la človeštvo z nevfernostjo novega vojnega spopada.
Med te trajne nevarnosti moramo prišteti tudi napete-odnose med ZDA in Kit.ijsko. V ZDA pa se danes dovolj jasno zavedajo, da jih bo treba prej ali slej rešiti, -'če pa do tega ne pride, bi vse konference skupaj ne mogle preprečiti ponovne postopne zaostritve mednarodnih odnosov, a strahotna nevarnost a-tomskega uničenja bi bila bliže uresničenju kot nikoli prej. Prav zato lahko tudi trdimo, da je vlada v ZDA odločena prispevati k uresničenju miru, le da se temu težko privaja in bi tega ne hotela izraziti tako, da bi se nenadoma pokazala pred Kitajsko do konca popustljivo.
Uradni krogi poudarjajo med drugim, da ta pogajanja še ne pomenijo uradnega priznanja Kitajske, ali znak, da bo takšno uradno priznanje kmalu sledilo. Naj bo tako navzlic temu ima ta sestanek med veleposlaniki sVojo vrednost, ker pomeni v primeri s prejšnjimi, t. j. na konzularni ravni^'-precejšen napredek. Se -do pred kratkim si je bilo skoraj nemogoče zamisliti nekaj, po.d.p,bnega, danes je tc živa i-tvarnost.
Je morda to. tnalo? Vse Je relativno, toda vsekakor se je treba naučiti ceniti čas in pa majhne uspehe, iz katerih potem rastejo veliki. Sicer pa v tem primeru ne gre za majhen uspeh, ker že samo to, da sta se obe vladi odločili za pogajanja, pa četudi samo v pogledu repatriacije 'ameriških državljanov in kitajskih dijakov, predstavlja uspeh, ki ga doelej še nismo mogli zabeležiti. Prav tako dober zhak za izboljšanje odnosov med ZDA in Kitajsko je tudi izpustitev ameriških letalcev, do česar je prišlo konec maja t. 1. To je bil pravzaprav začetek vsaj delnega popuščanja napetosti, ki je vladala med enimi in drugimi dolga leta.
Sestanku veleposlanikov bo sledil sestanek zunanjih ministrov, tako vsaj pravijo zadnje verti. Storjen bi bil s tem še en korak dalje, temu bi sledil še eden itd. Na sestanku zunanjih ministrov bi se lahko načela vsa vprašanja Daljnega vzhoda, ki so še sporna, a tudi vprašanje splošne popustitve napetosti
v svetu. Nova smer odnosov med obema velikima državama, zbuja upanje po vsem svetu, in čeprav še ni moč na-tapčno predvidevati rezultatov pogajanj, ki jih bosta vodila veleposlanika, je treba vendarle reči, da lahko danes že z večjim optimizmom gledamo v bodočnost, kot pred nekaj tedni,
...TL MOSKVA ...TU BON IN
Pred nekaj dnevi je bila vzpostavljena prva neposredna telefonska zVeza med Bonnom in Moskvo. Vse od začetka vojne je bila zveza prekinjena. Bonnski časopis ((General Anzeiger« je prvi izkoristili to zvezo. Uredništvo je poklicalo neki moskovski hote! in govorilo z nekim nemškim potnikom, ki se je bil tam nastanil. .
Zveza bo verjetno zelo potrebna, ko bo odpotoval v Moskvo kancler Adenauer.
V tej telefonski zvezi ni nič kaj tako velikega, kakor pa je to znak. da se led med Moskvo in Bonnom taja.
V
<	?■'	J*
"V
Svetovno gospodarstvo po Ženevi
Vloga in dolžnosti Ekonomskega in socialnega sveta OZN
“ gM i
V Alžiru imamo vsak dan priliko videti take prizore, ko francoska vojska dela po mestih in vaseh prave avojaške podvige« kot v času vojne. Toda rešitev vprašanja ni v tem
Politika in gospodarstvo sta V tesni medsebojni zVezi, tc ja neizpodbitna stvarnost, ki jo je od pamtiveka narekoval družbeni razvoj. Praviloma je ekonomija tista, ki usmerja. vsaj v daljših perspektivah, politična dogajanj«. So p« tudi primeri, ko se dogaja narobe, da je namreč politika tista, ki določa posebne gospodarske pojave in njihovo obliko. Ko se je na pr. svet politično razdelil na dva bloka, se je to posebno ostro očitovalo tudi v svetovnem gospodarskem dogajanju, kar je našlo svoj ustrezni oblikovni izraz v nastanku dveh svetovnih gospodarskih organizmov in dveh svetovnih tržišč. To pa je od svoje strani politična nasprotja še povečalo, a možnosti za dosego gospodarskega ravnovesja v svetu do skrajnosti onemogočilo.
Z uspehi, ki so se dosegli na ženevski konferenci, se pravi na osnovi sklepov, ki so bili tu sprejeti glede nadaljnjega razvoja v mednarodnih političnih odnosih, pa bodo ti odnosi, vsaj tako lahko upamo, tako bistveno drugačni od dosedanjih, da se bo to nujno moralo na u-strezen način odraziti tudi na gospodarskem področju. Mir in široko mednarodno sodelovanje sta elementa, ki »ta neobhodna za razvoj go-
spodarskih panog, njihove proizvodne zmogljivosti, mednarodnih trgovinskih stikov in. gospodarskega sodelovanja nasploh, torej tudi ureditev tržišč. "
Ce smemo upati, bosta z ženevskim sestankom postopno in z iskreno voljo zagotovljena tako mir kot mednarodno sodelovanje, kar bo o-ir.ogočilo dvigniti človeško blaginjo na nesluteno višino. To v prvi vrsti na osnovi spremenjenega stanja v svetovnih gospodarskih odnosih, temelječih na medsebojnem sodelovanju in pomoči.
Osnovni problem svetovnega gospodarstva, ki onemogoča stabilizacijo in sanacijo stanja v mednarodnih ekonomsko - trgovinskih odnosih, kakor tudi njihovo krepitev, je v prvi vrsti splošna in še posebej gospodarska zaostalost vrste dežel, katerih razvoj je iz določenih zgodovinskih pogojev stopal daleč za drugimi. Ta neenakomernost v razvoju posameznih dežel je danes, ko postaja svet zaradi razvoja vse bolj tesno povezan in medsebojno odvisen, pravi mlinski kamen o-krog vratu nekega, ki bi hotel splavati na površje. To vprašanje bi bilo treba med prvimi rešiti, čim je bila nakazana določena perspektiva mirnega poravnavanja medse-
ZNANSTVENIK SAVIČ O ZASEDANJU SOVJETSKIH ATOMSKIH STROKOVNJAKOV
V Sovjetski	zvezi	pri
za veliko atomsko	el
Sovjetski strokovnjaki izražajo željo, naj bi prišlo do večje medsebojne izmenjave vsakovrstnih izsledkov na področju mirnodobske uporabe jedrske sile
V Beograd se je pred kratkim vrnil akademik in profesor beograjskega vseučilišča Pavle Savič, ki je prve dni trga meseca skupno z docentom zagrebškega vseučilišča dr. Dragom Grdeničem prisostvoval zasedanju akademije znanosti ZSSR, ki je bilo posvečeno znanstvenim in tehničnim vprašanjem mirnodobskega izkoriščanja jedrske Sile. Po zaključku te konference sta akademik Pavle Savič in dr. Grdenič, kakor tudi o-- tali tuji gosti omenjene konference, lahko obiskali tudi tiste zavode in ustanove sovjetske akademije znanosti, k', se ukvarjajo z vprašanji jedrske sile. Med ostalimi sta jugoslovanska znanstvenika bila med prvimi inozemci. ki ••o si ogledali sovjetsko električno centralo na atomski pogon, ki je bila kot prva tovrstna naprava v svetu pred kratkim izročena svojemu namenu.
Ko je akademik Pavle Savič govoril o svojih vtisih s potovanja v Sovjetsko zvezo,
'"jspfjj v *	Di v naj-
Pfl*°ji. k; SU dosegli vsi tisti *° potrebni za za-
JE POVEDALA PRAKSA V ZADNJIH DESETIH LETIH?
j ugotovitev o umetnem oplajanju
. |ri sfo družinah, kjer so za spočetje uporabili to metodo, ni prišlo n'h d o ene razporoke - Kaj pa pravi o tem vprašanju togi zakonik?
h^bl.ž:
no Umet;
Pred desetimi le-1" z'rivln° . “Planje posta-<s »- vniška praksa. Da-
ki
Pa
Je že
na tisoče žena.
otro-
lp°akini^Ur°dene z neplodnimi ifale Jd ki so kljub temu 'bvčjo Thatere, seveda s po-
c' vPrašar,nietncie- Postavljajo
t kak° lak‘ 0
vltlslti mri nadalje, ali za-hr«Stv0 °z čuti prikrito so-i Jeg°v, inr0ti. otroku. ki ni v. r°dila ’ ,ali *ena očita, da 1 Ra '‘‘toka od moškega, n* ^ n'koli videla in ki
tpn'k°'’ nit' P°7nala? o**' ki j-*’3 se ie neki zdrav-v>Sju dolg0 dela na tem
»k1 “i mT\
,0plodit«	st0 umet'
Prišlo „ ' ln kolilcor mi 2at nit; a V teh družinah >i a '‘'enim i ene razPoroke. Mn«0ltaz o i	to na’bn1)-
kot spreimPehu tp met°de m &voi» . eJ° take otroke
bl°ku to !Stne in čut‘jo V
Dr“ <*inoVe °tr°k 1ZPU'
J^deilc« latl Gutmacher, šef n ?e,wyorški'nhek,olngijo v ne-
'■‘kolo. bolnici, pa prali. Za druji„ 1 otroci pomeni-e‘ bili 0 več kot otroci. Jan- n<! biirP°Četi normalno. h>. bi X' umetnega opla-li er'nstv0 t* bil° odvzeto d* družim ‘, otr°oi so bi-L*j n' l". 0 zažal*ni in
5‘	1'"- bl1 V VSej moji
l>r -
■>1^	-	živi"	sC
i1 bod
‘Hij,: - stari, take* Stroko
tem ie
da
vendarle do-
'ehi? pn Postopek n r.iu Prvo, kar P Je pr’ iU . riti, j” m°ra zdrav-zti bodoč« da uSot;»vi l„či'P0CPtie. Nat^al! spi>sobn» < ti- tofiihernei* *vnik d.>-
Nato ' njS° dobo spe
ho ki naj ,1 nujti n"'-
adi kak it8erime- To Jt k študent medi
cine. Moške lastnosti dajalca mo,rajo biti v skladu z lastnostmi zakonskega moža. Ta
ko n. pr. mora biti dajalec’ semena plavolas, če je zakonski mož plavolas in podobno. Posamezni zdravniki izberejo celo take dajalce, ki imajo l-sto krvno skupino kot zakonski možje. Zdravniki pazijo, da ostane ime kakor tudi vsij podatki dajalca v največji tajnosti, kar seveda velja tudi za mater — pacientko. Ti dve osebi se nikoli ne vidita m nikoli ne bosta zvedeli niti, kako se kličeta. V mnogih primerih zdravniki celo pomešajo spermo zakonskega moža s spermo dajalca, tako da obstaja možnost, da jt prav moževa semenska celica oplodila ženo.
Sperma se vbrizga in nato žena leži približno pol ure mirno na zdravniški kontrolni mizi. Pogosto epočetje nastopi ob koncu prvega meseca in po dosedanjih podatkih spočne na tak način pri taki praksi od 60 do 70 odst, žcnsk-pacientk.
Zdravniki ne vsiljujejo u-metnega oplajanja zakoncem brez otrok. Vendar je mnogo primerov, ko je ta postopek priporočljiv. To je. predvsem tedaj, ko je mož neplpden Drugi primer je v inkompa-tibilnosti v «Rh», to se pravi ako se žemka z vrojeno anemijo poroči z moškim s pozitivnim «Rh», ko je v določenih okoliščinah težko ali celo nemogoče, da tak zakonski par rodi živega otroka. V takih primerih je umetno o-plajanje skoraj edina možnost materinstva.
Tako je n. pr. neka ženska rodila že štiri mrtve otroke, in ko je zvedela za umetno oplajanje, sta se z možem dogovorila za ta postopek. Hodila je nato popolnoma normalnega, zdravega otroka.
Zdravniki, ki se ukvarjajo z umetnim oplajanjem, se zavedajo svoje velike odgovornosti in zato ntore vse, kar je V njihovi moči, da bi zagotovili srečen zaključek. Zato odklanjajo večino zakonskih parov, ki se iz drugih, neumestnih nagibov javljajo v ta namen pri njih.
V razvoju umetnega oplajanja je morda največji novejši uspeh v tem, da se v zadnjem času uporablja zmrznjena sperma. To so najprej poizkusili pri živalih, sedaj pa sta dva zdravnika z državne univerze v Iowa Cit,y-ju poskusila to tudi pri človeku, kar je popolnoma uspelo. To je posebno važno zaradi tega, ker se z zalogo zmrznjene sperme po potrebi /. lahkoto jemlje v poštev krvna skupina in vse tiste lastnosti, ki jih zdravnik smatra za primerne pri oplajanju bodoče matere, njegove pacientke. Ta način je dobrodošel tudi za tiste može. ki zaradi premalo sperme ne morejo postati očetje.
Do tu smo govorili v glavnem o pozitivnih straneh, u-metnega oplajanja, toda u-metno oplajanje povzroča tudi različna zapletena vprašanja. Ali bi namreč ne bilo možno, da bi prišlo pri tem tudi dp tako imenovanega krvoskrunstva? Zato so n. pr angleški zdravniki poskusili e-no rešitev, in sicer tako, da so; omejili možnost biološkega očeta samo do 100 oploditev Ameriški zdravniki pa ne polagajo tolike pozornosti na to, češ da v tem primeru ni večje nevarnosti, kot jo imamo pri posinovljenju. Ameriški zdravniki zatrjujejo, da bi take poroke ne imele škodlji-. vili posledic, v kolikor l>i o-ba zakonika člana ne imela neke podedovane bolezni.
Vendar je tu vmes še ne-
je poudaril, da so bili referati, razen nekaterih, ki so bili posebno zaradi izoliranosti sovjetskih znanstvenikov pred znanstvenimi izsledki na tem področju v ostalem svetu — povprečne vrednosti, na visoki ravni in izvirni tako po načinu reševanja posameznih vprašanj, kakor tudi po problematiki, ki so jo obravnavali. «V teh referatih, je rekel akademik Savič, so bile prikazane izvirne rešitve in metode, ki sp jih sovjetski znanstveniki uporabili. Pri tem se je tudi pokazalo, da so sovjetski znanstveniki dosegli na tem področju velike rezultate.«
Na tem zasedanju Sovjetske akademije znanosti je sodelovalo okoli dva tiso{ o-;eb. , Poleg sovjetskih znanstvenikov, inženirjev in tehnikov so zasedanju prisostvovali kot gosti tudi znanstveniki iz vzhodnoevropskih držav, iz Kitajske. Indij‘e. Japonske, Izraela, Finske, Švedske, Egipt« in od drugod. Tuji gosti so mogli iodelovati (udi v razpravi, kakor tudi postavljati' vprašanja o vsem, kar jih je zanimalo.
Na zasedanju je bilo prikazano delo sovjetskih znanstvenikov na področju jedrske znanosti in izkoriščanja jedrske sile v miroljubne namene. Na plenarnih sejah te konference, kakor tudi na posebnih sestankih odsekov za fiziko, matematiko, kemijo, biologijo in tehnične znanosti znanstvene akademije ZSSR je bilo podanih 80 referatov, v katerih so bili prikazani rezultati z vsega področja mirnodobske uporabe jedrske sile.	v
»Problemi, ki so bili prikazani v teh poročilih — prav. akademik Savič — so bili obdelani na najmodernejši način glede uporabe najpopolnejše tehnike. Ker poročila s tega področja doslej niso bila objavljena, so referati zajemali tudi dela in razvoj vre od leta 1944 dalje.«
((Posebno prihaja d0 izraza dejstvo, da so referenti, kakor tudi znanstveni delavci v sovjetskih zavodih za jedrske znanosti na sploh povečini mladi ljudje. To so na novo zg.ajeni kadri, kar dokazuje,
«Poleg zelo podrobnih problemov teoretskega značaja rešujejo sovjetski znanstveniki na veliko tudi probleme praktične vrednosti, kar dokazujejo teme, ki so bile obdelane na tem zasedanju, kot na primer uporaba izotopov v poljedelstvu, pri odgoji domačih živali, v metalurgiji, v kemični industriji, pri konser-viranju živil itd.«.
Akademik Savič je nato ,poudaril, da so vre ustanove, ki jih jč obiskal, začenši od univerzitetnih laboratorijev, ki so namenjeni vseučiližkim študentom višjih šolskih letnikov, pa do znanstveno raziskovalnega zavoda, bogato in moderno opremljene. Vse ustanove sj opremljene z najmodernejšimi napravami in drugimi pripomočki domače izdelave kar vse lajša učenje študentom in pa delovanje znanstvenikom.
«Imeli smo priliko videti najmodernejše naprave na področju jedrskih znano-ti kakor n. pr. velike ciklotro-ne, Van de Grafove generatorje in največji sinhrociklo-tron na svetu, ki ima silo f.8() milijonov elektronvoltov energije protona. V sovjet skih inštitutih se zelo pogosto uporablja spektrografija za tekoče analize, naprave pa ki smo si jih ogledali, se u porabljajo tudi za industrijske "arijske analize. Znanstvene biblioteke v vseh teh zavodih, kakor tudi na novem vseučilišču, so moderno grajene in odlično opremljene.«
Ko je akademik Savič pripovedoval o svojih vtisih pri ogledu atomske centrale. Je poudaril, da je to prva tovrstna naprava na svetu, v kateri se jedrska sila pretvarja v električno energijo z« vsakdanjo uporabo.
Pri opisovanju "ovjetske a-temske centrale je akademik Savič rekel, da ta dobiva e nergijo iz uranske peči na grafit. Sama uranska peč v tej centrali je zgrajena v obliki valja, hladi se pa z navadno vodo, ki je dvakrat destilirana. Toplota vode, ki stalno kroži v hermetičnem ciklusu, se prenaša po izme-njalcih toplote na generator vodne pare, pod katere pritiskom se vrti dihamo-genera-
da je delo na tem področju tor, ki daje 5.000 kilovatov e-postalo prva državna naloga še mnogo pred plenumom CK KP SZ, na katerem so bile podane smernice za zgraditev temeljev za široko Uporabo jedrske sile v mirnodobske namene.«
lektrične energije.
Po besedah akademika Saviča ta. sovjetska centrala e-nerget"ko sicer ne predstavlja viška tega, kar lahko pričakujemo od uporabe jedrske sile, vendar je to najresnejši
uspeh v tej smeri. Zgraditev to atomske centrale je služila tudi za to, da so se pri tem odkrili ustrezni elementi za nadaljnje delo na tem področju. V Sovjetski zvezi sedaj delajo načrte za novo električno centralo na atomskt pogon, ki bo imela zmogljivost 100.000 kilovatov. Pri gradnji nove centrale bodo izkoristili izkušnje, ki so jih dobili pri gradnji prve tovrstne centrale.
Akademik Savič j* rJkel, da so sovjetski znanstveniki v razgovoru vedno izražali željo, naj bi v vseh državah o-mogočili izmenjavo izkušenj
na področju uporabe jedrske sile v mirnodobske namene in poudarjali svoje napore, da bi upoznali čim širsši krog ljudi z rezultati svojega dela V. zvezi s tem je jugoslovanski akademik Savič dodal, da se v zadnjem času v Sovjetski zvezi opaža vedno več publikacij s področja jedrske znanosti. Znanstveniki, s katerimi je prišel v stik, predpostavljajo, da bodo odslej lahko v večjem obsegu izrAe-njavalT šfidje publikacije s tujino. V tem smislu se polagajo veliki upi v uspeh konference za mirnodobsko uporabo jedrske sile, ki bo prihodnje dni v Ženevi.
KULTURNE
Ekipa arheološkega instituta Srbske akademije znanosti ]e skupno s strokovnjaki beograjskega in niškega muzeja proučevala predzgodovinska najdišča na Bubnju pri Nišu. Vodja e-kipd dr. Garašanin je izjavil, da so letošnja raziskovalna dela dala zelo lepe rezultate glede določitve kulturnih stikov med ljudstvi Balkanskega polotoka in Srednje Evrope v zgodnji bronasti dobi. Najdbe na Bubnju segajo okrog 200Q let pred našim štetjem.
» # *
Zveza nemškim knjigarn je podelila letošnjo nagrado za mir pesniku Hermanu Hesseju, ki stalno živi v Švici. Nagrado mu bodo izročili ob priliki knjižnega sejma V Frank-jurtu, kt bo letos oktobra. • * •
Pred neka) dnevi so v Aleksandriji odprli prvo bienale umetnosti sredozemskih. držav, posvečeno tri-ietnici egiptovske revolucije. Razstavo je odprl predsednik egiptovske vlade Ga-tnal Abdel Nasser ob navzočnosti članov diplomatskega zbora, domačih umetnikov m gostov iz tujine. Razstavljena so dela slikarjev in kiparjev iz Francije, Grčije, Jugoslavije, Italije, Libanona, Sirij« in Španije.
# * #
Direktor londonske opere Coventgarden lord Harwood je. prišel v Dubrovnik, da bi si ogledal dubrovniške
kaj zakonskih in moralnih vprašanj. Ali so ti otroci zakonski otroci? Ali so proizvod zakonoloma, ker so spočeti izven zakoha, in podobno.
Doslej so ta vprašanja obravnavali že v nekaj primerih pred sodiščem. V dveh primerih — enega so imeli v Angliji, drugega v Kanadi — so sodišča proglasila otroke za nezakonske, v tretjem primeru, pred newvorškimi kasa-cijskim sodiščem, je pri razpravi za razporoko žena zahtevala, da ostane otrok njej, ker da je otrok, ki je bil spočet izven zakona njen, in da njen zakonski mož nima pravice do njega. Sodišče pa se je izreklo drugače in odločilo, da je otrok zakonski, torej tudi očetov.
Sklep sodišča v Chicagu pa je dvignil precej prahu i.in dal povod, da se to vprašanje dokončno uredi po zakonodajni poti. Pri razpravi za razporoko. na kateri je žena zahtevala, naj se umetno spočeti otrok izroči edino njej, se je sodišče izreklo, da je otrok nezakonski in da je mati zakonolomka.
V državah Virginijj, Vircon-sinu, Minesoti, New Yorku in Indiani je bil parlamentom že izročen zakonski predlog, s katerim naj se odloči, da sc otroci, rojeni z umetno o-ploditvijo, zakonski. V tem zakonskem načrtu se ugotavlja, da je otrok zakonski, če je na to pristal zakonski mož Kljub tej utemeljitvi zakonski predlog še ni bil sprejet.
Naj bo kakorkoli, kar se tiče togega zakoha in vseh problemov, ki so z njim v zvezi, vendar drži. da mnoge ženske, ki jim iz raznih fizioloških vzrokov ni bilo dano
pt stati mati, s tem zadovo-	Taka naj bi bila sovjetska centrala na atomski pogon: 1. atomski reaktor, 2. zbiralec
Ijijo svojo težnjo po materin-	toplote, 3. kondenzator pare, 4. glavna odvodna cev pare, 5. kondenzatorske črpalke,
stvu in tako tudi izpopolnijo! 6. turbogenerator, 7. kondenzatorske cevi, 8. bazen za ohlajevanje vode, 9. transforina-svojo družino.	torska	postaja,	10. trpalna postaja itd.
poletne igre. Ostal bo tu do 4. avgusta, nakar bo odpotoval na salzburški glasbeni festival. Z njim je prišel tudi angleški pisatelj Ronald D uncan, avtor libreta za opero »Lucrezia« skladatelja Benjamina Bnt-tena.
# # #
V Jugoslaviji bo, tako poročajo, g .stovala pekinška opera, ki je nedolgo tega z velikim uspehom gostovala na mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu. Zatem je gostovala še po nekaterih drugih evropskih državah, kot v Belgiji, Nizozemski m Italiji. Po dogovoru bo kitajsko gledališče prišlo v Jugoslavijo v drug i polovici oktobra in bo tu gostovalo kakih 20 dni.
# * *
Arheološki institut univerze v Ankari je objavil delo svojega rednega profesorja klasične arheologije Ekrema Akurgala sFrigijska umetnost». Po Akurgalovem mnenju segajo n jeni začetki v osmo stoletje pred našim štetjem, ko je v Mali Aziji prišlo do križanja civilizacij.
« « •
V Darmstadtu, v .Zapadni Nemčiji, so vsako leto sestanki filozofov, književnikov, umetnikov in publicistov. Tem sestankom so nadeli ime sDarmstadtski po govorili. Ti pogovori sestoje iz predavanj in diskusij o vnaprej določenih temah, ki jih izberejo organizatorji. Letos je bila predmet diskusije tema o gledališču.
* « «
V vojaškem muzeju' dvorca Vincent pri Parizu so pred kratkim v treh velikih dvoranah odprli zanimivo razstavo slikarskih del. Gre za dela slikarjev pred prvo svetovno vojno, a razstavljena dela so proizvodi najbolj priznanih umetnikov tega časa.
* # «
V kratkem bo v Zagrebu izšla čitanka o zdravju, katere naklada bo dosegla 100 tisoč izvodov. To bo že četrta izdaja te popularne publikacije, ki jo je pripravil odbor za borbo proti alkoholu. Čitanko je uredil znani strokovnjak za higienska vprašanja Andrija Štampar. Knjiga je namenjena prosvetnim delavcem, predvsem pa učeči se mladini
bojnih političnih računov, zakaj zakonite gospodarske zahteve ne bodo mogle čakati popolne dozoritve pplitjčnih okoliščin, a tudi ni to potrebno, če so temeljni ženevski sklepi zares iskreno mišljeni. Najvažnejše je, da .se nek tj v tem smislu dela, da se ustvarjajo nova oporišča za zmago načel sodelovanja povsod, toda še najbolj na- torišču mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Resnici, na ljubo je treba reči. da so bili ljudje in organizacije, ki so se tudi ves čas doslej trudili v tem smislu, le da so bili pogoji prav zaradi dosedanjih političnih razmer tak> ni, da se ni dalo več kot toliko napraviti. Toda. kar je bilo storjenega, pa če je to bilo še tako neznatno, prihaja danes prav. Prav posebna zasluga, to je vsakomur znano, gre v tem pogledu OZN, njenim specializiranim ustanovam, v našem primeru ekonomskemu in socialnemu svetu, ki so v mnogih primerih dosegle lepe uspehe, da-si se je bilo večkrat .treba zanje boriti v domala nemogočih okoliščinah.
Pred kratkim se j« E-konomsiki in socialni svet OZ,N sestal v Ženevi. Zanimivo je. da so se vsa vprašanja, (j katerih je bilo tu govora, obravnavala v znaku razgovorov med širimi »velikimi«, kjir sicer res ni moglo vplivati na konkretne rešitve, pač pa je od svoje strani vsekakor pripomoglo, da se je delo razvijalo v pozitivni smeri, kot se doslej ni. Znano je, da so se tokrat v Ženevi prvič v zgodovini diplomatskih in političnih odnosov med SZ in zahodnimi državami, posebno ZDA, nekatera njihova stališča strinjala.
Vtem ko je bil prej njihov odnos zasnovan na tradicionalnem nasprotovanju, so se tu izogibali vsem vprašanjem, ki so nanje različno gledali, ali ki bi glede njih bili v očitnem nasprotju. Lotili so se samo vprašanj, za katera je bilo gotovo, da se bodo o njih zedinili. Lahko rečemo, da je bila z istim duhom prežeta tudi konferenca ekonomskega in socialnega sveta, na kateri so si vsi delegati bili enotni glede tega, da je zdaj eno glavnih vprašanj, ki se imajo v svetu rešiti, vprašanje razvijanja in ohranitve političnega miru in aktivne mednarodne koeksistence. Resda se zdi vse to danes marsikomu kot nekaj kar je teoretično sicer mogoče, a se v praksi ne more izkazati, toda bodočnost bo pokazala, da je to edino možna pot. za katero se je treba boriti. Sicer jja kdo bi si upal danes nastopati proti miru? Menda ga ni, ki bi si drznil kazati tak svoj »pogum« Vsi pa zagotavljajo, da so za mir. da se bore za mir, da hočem mir, kar je zadosten dokaz in ootrdilo, da je želja po miru bistven element v psihologiji vseh množic sveta. Torej, čim je razpoloženje ljudi takšno, potem ga ni argumenta, s katerim bi se mogla opravičiti temu nasprotna politika zaostrovanja mednarodnih odnosov, na škodo miru, blagostanja in življenja ljudi.
Aktivno in plodno sožitie med narodi je možno, je tudi nujno, ker vsako drugačno početje nasprotuje razvoju, ga zavira, a ljudi potiska namesto naprej nazaj. Kakšne bi imele biti konkretno te oblike aktivne koeksistence, m mogoče v podrobnostih določiti, vsekakor pa se te oblike ne smejo jemati kot nekaj statičnega, kar se ne razvija, marveč kot nekaj, kar se v spremenjenih pogojih tudi samo spreminja in razvija. Tudi zalo m mogoče vnaprej izdati recept, ki bi za daljšo dobo kazal narodom in državam pot, po kateri se ima razvijati omenjeno sodelovanje. Najlaže in najbolj učinkovito se bo tako sodelovanje razvijalo na področju gospodarskih interesov, kar bo obenem ustvarilo tudi boljše pogoje za odpravo še preostalih političnih nesporazumov in tako izboljševalo vzdušje mednarodnih odnosov nasploh.
Nemajhna je vloga, ki bi jo mogel za dosego takega cilja opraviti, kar je po možnosti storil že doslej, prav omenjeni Ekonomski in socialni svet OZN, a z njim vse podobne in druge organizacije, in sicer tako, da bi načela aktivne koeksistence začeli uveljavljati na svojem, gospodarskem področju, v korist gospodarskih interesov vseh dežel, toda predvsem onih, ki so doslej zaostale v razvoju. Privesti splošno, posebno pa še gospodarsko raven teh zaostalih dežel na isto raven z drugimi, ne pomeni samo usluge, ali celo miloščine le-tem, ampak gospodarsko nujnost, brez katere se svetovno gospodarstvo ne bo moglo izkopati iz trajne krize, ki se v njej že dolga leta nahaja,
PREJELI SMO
REPUBLIKA. Časopis za književnost i umjetnost. Broj «. God. XI. Knj. I. Zagreb.
Bogomir Magajna, ZGODBE O LEPIH ŽENAH. Ilustriral Riko Debenjak. Opremil Milan Arnež Izdala Primorska založba Lipa v Kopru 1955.
Vouk' NA MEJNIKU DVEH SVETOV, zbral, uredil In uvod napisal Albert Širok. Opremil Milan Arnež. Izdala Primorska založba Lipa Koper 1955.
Karel Grabeljšek, 2IVE BRAZGOTINE. Opremil Milan Arnež Izdala Primorska založba Lina v Kopru. 1955.	P
In*. Albin Wedam, RADIO-
TEHNIKA. Ojačevalniki in spe* jemnikl. Državna založba Slov*^ mje. Ljubljana 1955.
NOSTHO FIGLIO - MateenL
ti e mfanzia Menslie illustrato per le famigli«. N. 7-8. Luaiio-agosto,	*
"himna
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
DANES ETAPA NA KRONOMETER (67 KM) MadŽar IharOS: r	r	#	v«	»i	nov	svetovni	rekord
[raacBi forcslier iicerai imatfal
Sandor Iharos Je postavil nov
Vsi pri starem med prvimi, kjer Bobet nemoteno drži prvo mesto
svetovni rekord na 13M m s 3:40,* (prej Landy 3:41,*, Helsinki 1954). Drugi Je bil Hoes-zavoel*yi (Madz.) 3:42,*;	3.
Vuorisalo (Fin.) 3:46,2; 4. Hnl-tunen 3:46,4.
Po Jadranski regati
toda po nekaj km ga dohiti manjša skupina. Za to skupino se naredi še manjša skupinica in obe se malo km pred ciljem združita in tako jih 14 skupaj pridrvi v Poitiers. V zadnjem sprintu je najboljši Forestier, član francoskega državnega moštva.
Bobet ima seveda še naprej rumeno majico in tudi sicer se v klasifikaciji ni zgodilo nič pomebnega.
Takoj po končani etapi je šel francoski dirkač Antonin
POITIF.RS. 28. — Se precej brzeli na 243 km etapo od Bor-deauxa do Poitiersa. Dirkači vozijo s #turistično» brzino, tako da eventualni padci ali defekti ne predstavljajo nic tragičnega: brez težav je mogoče dohiteti skupino. Tisti, ki ob progi čakajo dirkače, morajo ugotoviti precejšnje zamude v primeri s preračunanim programom; pri 120 km znaša ta zamuda ze 40’.
Odločilni beg nastane pri 174 km. Benedetti uide sam,
SE VEDNO NEIASEN POLOŽAJ V «AHRIG0WI>
Predlogi ribiške zadruge v Gradežu i oblastem in ravnateljstvu podjetja
na, da bi ce z niim dogovoril o gostovanju Opere v mesecu septembru v Gorici. To gostovanje bi bilo v okviru komemoracij za skladateljem Mascagnijem in bi Goričanom omogočilo poslušati «Cavalle-rio rusticanbn, «1 pagliac<:i». «Lucio di Lammermoor*. «Bo. hemei). Nastopili naj bi Anna Maria Cansle, Gino Fratesi. Anna VVagner in drugi; člani orkestra pa bi bili delno 1* Vidma, delno iz Gorice.
Maršal Tito izroča pokal predstavniku (Mornarja* po na Jadranski regati.
Doslej je položaj v podjetju i (Arrtigoniir, v Gradežu še ne- i jasen. Delavci še vedno vztra- s jajo pri strojih, kljub prepo- i vedi kakršnegakoli zaviranja I ukrepov ravnateljstva.
Posledice, ki bi nastale po 1 morebitni uresničitvi namere 1 družbe «Arrigoni», da zapre ' gradeško podjetje, bi bile tako strašne, da so o tej zadevi obvestili več poslancev goriške pokrajine in tudi prefekta De Zerbija. Ta se že več dni razgovarja z zastopnikom družbe «Arrigoni» dr. Fragiacomom iz Rima. Obenem pa skuša županstvo iz Gradeža priskočiti na pomoč delavstvu z raznimi intervencijami pri organizacijah in ljudeh, ki imajo poslovne odnose s podjetjem «Arrigom». Tako je bil te dni sestanek, na katerem so bili člani upravnega odbora z županom na čelu, zastopniki notranje komisije «Ar-rigoni», ter več tehnikov iz podjetja. Ugotovilo se je, da bi za normalno obratovanje podjetja za dobo enega leta potrebovali 3.150 stotov rib in da jih gradeški ribiči lahko nalovijo vsaj 80 odst. S tem bi torej bilo omogočeno obratovanje, v kar podjetje najbrž ne dvomi, vendar pa je zahtevalo, da se znižajo cene ribam. Zato so se predvčerajšnjim sestali odborniki ribiške zadruge z zastopniki lastnikov malih ladij za ribolov, ki so skupno sklenili, da bodo priskočili delavcem na pomoč s tem, da predložijo ravnateljstvu nekatere predloge, odnosno cene za ribe in da zajamčijo zalaganje podjetja z najmanj 50 odst. blaga, ki ga bodo imeli dnevno na razpolago.
Predlogi gradeških ribičev so bili poslani županstvu in glavnemu ravnateljstvu družbe «Arrigoni» v Rimu ter njenemu zastopniku dr. Fragia-comu. Upati je, da bo ravnateljstvo sprejelo predloge, ki kažejo na razumevanje dela gradeških prebivalcev za položaj, ki je nastal v podjetju in za krizo, ki bi nastala v gradeški občini. Z malo dobre volje lahko ravnateljstvo »Arrigoni* omogoči nadaljnje obratovanje svojega podjetja v Gradežu in tako zajamči obstoj družinam več stotin stalnih in nestalnih delavcev v podjetju.
Državno prvenstvo v hitrostni vožnji na kotalkah
Nekateri rezultati s tekmovanja za državno prvenstvo v hitrostni vožnji na kotalkah:
5000 m - moški: 1. Caroli (U.j S. Aurora Desio) 10’51"; 2. Ros- ' si; 3. Lori.
20000 m - moški: 1. Caroli (U. S. Aurora Desio) 47’25”; 2. De Cesaris; 3. Venanzt.
10000 m - ženske: 1. Alberta Vianello (I. S. Venezia) 28T4”;
2.	Danesi; 3. Gobitta.
300 m - ženske: 1. Alberta Vianello (I. S. Venezia); 2. Gobitta; 3. Danesi.
500 m - moški: 1. Venanzi (U. S. Triestina); 2. De Cesaris;
Odiuvornl ureani* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod 7,TT
Kaj je slalom k kajaki
MotoGuzZ1'
Seja goriškega
občinskega odbora
Goriški občinski odbor se je na seji dne 27. t. m. predvsem ukvarjal z zasedanjem Ladin-cev (Retoromanov), ki bo v nedeljo 31. t m. v Gorici. Odbor je dcločil smernice za razne manifestacije, povezane s tem zasedanjem. Odbor je tudi določil spored proslav ob petstoletnici občinskih svoboščin. ki bodo 10. in 11. septembra.
Nato je odbor odobril dodelitev dveh delavskih stanovanj v Ločniku in v Ul. Cam-posanto ter dveh stanovanj v kraju Ponte del Torrione. Proučil je tudi nekaj prizivov proti dodelitvi tretje skupine občinskih stanovanj, zgrajenih v Ul. Gen. Scodnik. Odbor je nato obravnaval nekaj manj važnih upravnih vprašanj, potem pa je odobril rtiale občinske stroške v juliju 1955, nakup koksa za ogrevanje goriških šol, plačilo bolniške oskrboval-nine za otroke, ki so v morskem zdravilišču v Gradežu itd. Razpravljal je se o predpisu družinskega davka.
KLAolCNl PHOlZVO"V| POSEBNE CENE.
Sezonski: itCARDELLINOa 99.500, «ZIGOLO» 137.000,
K LUKSUZNI ZIGOLO« |
133.000, hGALLETTOii 249.000, kAIRONE 250 za turizč®1
349.000,
(SPORTii 364.000, MOTORJI s tovorniKO1"
za 13 stotov.
Okoristite s * < s takojšnjo dob**'«-
Avtomehanična delavn’04; brušenje cilindrov
Dekle iz Rude izven nevarnosli
Kot smo izvedeli, se je zdravstveno stanje komaj lti-letne F. S. iz Rude izboljšalo in upati je, da bo ostala pri življenju. Celo preiskavo o primeru, ki je pretrevel spodnjo Furlanijo in Goriško, vodi dr, Messina, načelnik oddelka leteče policije is Gorice. Nesrečno dekle naj bi priznalo, da je preteklo soboto na poti v Turjak, kamor je peljalo naprodaj sadje, začutilo hude bolečine, zato se je skrilo v grmovje in v strašnih bolečinah rodilo nedonošenčka. F. S. naj bi tudi izjavila policiji, da ni bilo v tem trenutku nikogar poleg nje, o čemet; pa mnogi ljudje dvomijo. Vsekakor se bo morala mladoletna F. S: še zagovarjati pred policijo in morda tudi pred sodnimi oblastmi.
PLAVANJE
Se nekateri rezultati z ameriškega plavalnega prvenstva: 200 m prsno: 1. Bob Mattson 2.46.8; 2. Charles Hardin 2.48.6;
3.	Dick Fadgen 2.48.7; 4. Dick Hor.«ley 2.48.8; 5. Eric Riedl 2.51.1; 6. Jerry La Bonte 2.51.2.
200 m hrbtno; 1. Yoshi Oya-kawa 2.26.1; 2. Frank McKin-ney jr. 2.28.U 3. Al VViggins 2.29.1; 4. Buddy Baarcke 2.30.7, Štafeta 4x200: 1. New Haven Svvin Club 8.54.2; 2. Hawaii S. C. 8.56.2; 3. Del Mar (moštvo A) 9.03.0.
UL. FABIO SEVERO TRST TEL. 38-903
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. uri
nastopili na svetovnem prvenstvu, ker so se doslej brezhibno obnesli ob vseh priložnostih.
Tudi jugoslovanska kanui-stika je zrasla tako rekoč iz nič. Doma so napravili načrte za kanuje, sami so jih izdelali in prav letos bodo tudi z njimi prvič nastopili na svetovnem prvenstvu. Tako se torej ta panoga uvršča med ostale športe kot najmlajša hčerka, ki bo letos doživela svoj »ognjeni* vodni krst.
IV. svetovno prvenstvo v slalomu s kajaki, ki se bo pričelo danes s sprevodom vseh tekmovalcev ob 18. uri ter nadaljevalo s pravo vožnjo po tacenskih brzicah v soboto in nedeljo ves dan, bo še enkrat pokazalo pravo, vrednost jugoslovanskega kajakaštva ter poneslo ime Ljubljane in Tacna po vsem svetu.
Odhodi prot i Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D). 10.54 (D)’, 13.55 (A), 15.49	(A), 17.16	(DD),	18.31
(A), 2002 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**.
Odhodi proti Vidmu; 4.38 (DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A).
Prihodi iz Trsta; 5.17 (A), 6.37	(A),	7.53	(A). 8.41 (DD),
9.34	(D),	10.49	(A), 13.52	(A),
15.44 (A), 17.13 (A). 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A).
Prihodi iz Vidma; 0.12 (D). 4.25	(D)*, 5.59	(A), 8.09	(A),
9.17	(D),	10.51	(D)*, 13.53	(A),
15.47	(A). 17.14	(DD),	18.27
(A), 19.56	(A),	2121	(D),
23.26 (D)**.
* V veljavi od 22. maja do 30. septembra.
*• V veljavi ramo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra.
Knj>žnica v Ul. Mamelli zaprta v avgustu
Tajništvo knjižnice v Ul. Mamelli, obvešča vse svoje obiskovalce, da bo knjižnica zaprta od 1. do 16. avgusta zaradi vsakoletnega običajnega čiščenja.
DE7.UHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106 - tel. 31-52.
JAMES vmiTMORE
eomunogwenn
JOAN \WEL00N JAMES ARNESS _
CORSO. 17.00:	»Nasilnež	iz
Glenna*. M. Lockwood.
VERDI. 17.00:	«Američan v
Rimu*, A. Sordi.
CENTRALE. 17.00: »Sultanka Safiye», M. Frau in M. Ozer-dem.
VITTORIA. 17.00: ((Teroristi v Madridu*, C. Greco in F. Tozzi.
NOVA GROŽNJA O KONCU SVETA
Opera semptembra v Gorici
Pri direktorju gledališča Verdi je bil pred dnevi' g. Armando Dal Monte iz Mila-
Masenka je kdaj še zahajala k njim na obiske, obe tj učili klavirja, toda tudi te vezi so se sčasoma pretrgal®;,^ st je Olga našla družbo v mestu samem. Samo nasa in naši materi so si ostali še nadalje prijatelji. Kako 'pf pozna in. razume človek svojega bližnjega, sem moral f! novno spoznati, ko sem bil že študent v Ljubljani. Zde|“ ji mi je nemogoče, da bi se dekle, lepotica, v kakršno
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
bila razvila Olga, ki se je nosila od glave do pete P° ns* novejši modi in je zahajala povrh tega samo še v itabJ3 družbo, mogla še kaj prida spominjati svojih otroških in\t
InfAllno T_____________ j-	 ,.l
Drugo poglavje« V CIRIL-METDD0V1 SOLI JlCiTELJ ADAMIČ • NOVA KATASTROFA
uvidel, da postavljeni nalogi nisem dorastel. Kajti prehudo mi je bilo spoznanje lastne nemoči in lastne nezadostnosti, zlasti ker sem bil na tihem prisiljen, da samega sebe zaničujem, ne sicer zato, ker sem bil majhen in slab, pač pa zato, ker sem sl med vso Jelkino boleznijo večer za večerom umišljal, da bom deklico ozdravil, ne da bi bil v stanu to izvršiti. Kuko dolgo sem se te zaobljube držal, bo razvidno iz nadaljnje pripovedi.
Bila je še neka druga slabost, ki bi se bila utegnila razviti v meni v nekakšno kronično karakterno slabost, da nie ni nanje opozarjala, ko jo je zasačila, pred vsemi drugimi moja mama. Mislim tu na neko čudno nezaupanje do
Pač na le danes na splosno priznan fakt, da sta inr troScff & ,S mettSa vilito P-*«**]* ‘ zapadne znanosti ln moderne misli. Od Sokrata se da Ipc vleče razvoi te introspektivne metode preko Platona
in Aristotela skozi srednji vek preko J®^aZ|r^nkta^tCaa^U:aM^! Avguština, dalje preko Descartesa, Kanta, Brentama Me
nonga in Husserla do Heideggerja. Jaspersa• stencialistov in do našega Vebra ne glede na filozof „ke trditve in namišljene rezultate, ki so Jih posamezni filozofi posku šali potegniti iz svojih teoretičnih razglabljanj Jaz osebno vidim koristnost introspektivne umetnije v metodi ln ne v njenih rezultatih. V tem smislu in. iz te perspektive tudi obžalujem, da Je bilo nadaljnje posredovanje te metode mlajšemu rodu prekinjeno.
gšltu	—	.	    -	—
ljudi ki se Je izražalo v prenagljenih in skoraj zmeraj krivičnih obdolžitvah. Kot smo videli, je otrokova narava neprestano nihala med pretiranim zaupanjem vase, ki se je konkretno izražalo v objestnosti in prepotentnosti zlasti do
Po Jelkinl smrti sem naredil pri sebi sklep, ki je bil podoben tihi zaprisegi: nikoli več sanjariti o nečem, nikoli več se vdajati iluzijam, da bom storil nekaj, za kar sern fe. oremalhen ln preslab. O sebi sem vedel to, da je fantazija
nri meni ^lement nekaj podobnega kakor, zrak, brez katerega
ni moči živeti Lahko bom torej sanjaril naprej, kaj bom delaT hi naredil ko bom velik in odrastel; toda o tem kaj mi je storiti danes ali Jutri, ne bom vec sanjaril, ce bom