Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, sreda, 30. decembra 2020 Letnik LXXIII  št. 102  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Projekt prenove Stare steklarske rešili tik pred zdajci  Stran 2 Izobraževanje Ptuj  Dijaki šolski ministrici: »Odvzeta nam je mladost«  Stran 9 Politika Ormož  Preslišan v borbi za ostarele, samohranilke in mlade  Stran 4 V središču Spodnje Podravje  Ptice z Balkana čez Slovenijo na krožnike Italijanov  Strani 6 in 7 SPORED Macaulay Culkin: Ob Michaelu Jacksonu se je počutil varno in srečno! 31. DECEMBER 2020 št. 53 NOVOLETNI TV-SPORED SREČNO 2021! ZGODBA TEDNA Kraljica Elizabeta II.: »Pandemija nas je v mislih in srcih še bolj povezala!« MAGNIFICO Od smučarskih skokov do največjih odrov! PREPROSTO VELIČASTEN! Od 31. 12 . 2020 do 7. 1. 2021 TV-spored Podravje na dlani Radio-Tednik  Z dobrodelno akcijo za otroke zbrali kar 6.400 evrov  Stran 10 Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje  Župani podprli sofi nanciranje dežurnega zobozdravstva Dežurni zobozdravnik že januarja? V Spodnjem Podravju že več kot 20 let ni organizirane dežurne zobozdravstvene službe. Čeprav bi denar za to službo moral zagotoviti ZZZS, se to po več letih čakanja ni zgodilo. So se pa zedinili vsi župani občin Spodnjega Podravja, da bodo sofi nancirali dežurno zobozdravstveno službo na Ptuju. Zdaj je odvisno le še od zobozdravnikov, kdaj bo dežurstvo zaživelo. Več na strani 3. Gerečja vas zavita v globoko žalost  Na božič tragično ugasnila tri življenja  Stran 12 30. markovski fašenk  »Ne more biti taka korona, da ne bi šli po vasi«  Stran 3 1211 Spoštovani bralke in bralci Štajerskega tednika V novem letu vam želimo veliko sreče in uspehov, predvsem pa zdravja. Z novo, prvo ponovoletno številko časopisa se srečamo spet v torek, 5. januarja 2021. Uredništvo Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 2 sreda  30. decembra 20202 Aktualno V Sloveniji imamo 15 državnih praznikov, od katerih jih je devet dela prostih dni, ter še šest tako imenovanih drugih dela prostih dni, kamor se uvrščajo predvsem cerkveni prazniki. Leta 2019 je bilo dela prostih dni kar 12, letos ob- čutno manj – sedem, leta 2021 pa bo še en manj. Spomnimo naj, da je leta 2019 le en praznik padel na konec tedna, leto prej niti en sam samcat. V prihodnjem letu bodo v nasprotju z letošnjim ob koncu tedna dvodnevni praznik dela, pa božič ter dan samostojnosti in enotnosti. Na drugi strani pa bos- ta Prešernov dan in spomin dneva na mrtve poskrbela za podaljšan vikend, saj bomo oba obeležili na ponedeljek. Novoletne šolske po- čitnice se po šolskem koledarju zaključijo 2. januarja, zimske bodo za učence iz Podravja, jugovzho- dne Slovenije, koroške, savinjske, pomurske in posavske statistične regije razpete med 15. in 19. febru- arjem, za ostale učence teden dni kasneje, prvomajske bodo za vse učence predvidoma med 26. apri- lom in 2. majem, zadnji šolski dan pa bo četrtek, 24. junij. Med prazniki se zredimo za 1,5 kilograma Prazniki v slovenskem okolju običajno predstavljajo dan oz. dneve, ko se zbere družina, pri- jatelji. Obeleževanje določenega praznika v prvi vrsti pomeni neko druženje, dan, ko smo dela oz. šole prosti, na Nacionalnem inšti- tutu za javno zdravje (NIJZ) pa še dodajajo, da so slovenski prazniki velikokrat povezani še s praznič- no obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti. Nekatere tuje raziskave kažejo, pravijo na NIJZ, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo za 1,5 kg, sicer pa drugih dolgoročnih posle- dic ni. Izjema so lahko kratkotraj- ne prebavne težave (napenjanje, zaprtje, zgaga …), ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. Pos- labša se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost, ugota- vljajo. »Praviloma lahko pride do težav le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola, zato je dob- ro, da smo tako zmerni, da do teh težav sploh ne pride. Izognimo se sladkorju in živilom iz bele moke, kavi, gaziranim pijačam, ocvrti in mastni hrani, ki lahko težave le še povečajo. Kozarec vode z žlico kisa ali limoninega soka običajno spod- budi prebavo in prebavne enci- me,« svetujejo na NIJZ. Praznično prenajedanje pa je pogosto motiv za odločitev o hujšanju in dieti. »Raziskave kažejo, da nestrokov- no hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato praznike preživite z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo,« pozivajo na NIJZ. V Sloveniji raziskav, ki bi nam osvetlile prehranske navade med prazniki, nimamo. Foto: ČG Slovenija  Računica dela prostih dni prihodnje leto še slabša kot letos V letu 2021 le šest praznikov med tednom Že bežen pogled na koledar, ki ga bomo izobesili s 1. januarjem, pove, da bomo v letu 2021 večino praznikov obeležili ob koncu tedna. Le šest pra- znikov, ki so tudi dela prosti dnevi, bomo obeležili med tednom, kar pomeni, da bomo še dan več v službi kot letos. Naši severni sosedi bodo zaradi praznikov med tednom doma kar devet dni. Državni prazniki in dela prosti dnevi Novo leto petek, 1. januar Novo leto sobota, 2. januar Prešernov dan ponedeljek, 8. februar Pustni torek* torek, 16. februar Velika noč nedelja, 4. april Velikonočni ponedeljek ponedeljek, 5. april Dan boja proti okupatorju torek, 27. april Praznik dela sobota, 1. maj Praznik dela nedelja, 2. maj Binkošti nedelja, 23. maj Dan Primoža Trubarja* torek 8. junij Dan državnosti petek, 25. junij Marijino vnebovzetje nedelja, 15. avgust Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom* torek, 17. avgust Vrnitev Primorske k matični domovini* sreda, 15. september Dan slovenskega športa* četrtek, 23. september Dan suverenosti* ponedeljek, 25. oktober Dan reformacije nedelja, 31. oktober Dan spomina na mrtve ponedeljek, 1. november Dan Rudolfa Maistra* torek, 23. november Božič sobota, 25. december Dan samostojnosti in enotnosti nedelja, 26. december Vir: gov.si *Ni dela prost dan Čeprav je kazalo, da je razkorak med njihovimi zahtevami in zmo- žnostmi občine prevelik, so oboji pokazali, da so pripravljeni iskati kompromise. Obstajala je namreč velika možnost, da bodo projekt prenove morali ustaviti, s čimer bi izgubili tudi velik del evropskega denarja. »Ker so nas roki preganjali, smo lastnike objekta na Slovenskem trgu 1 večkrat zaprosili za soglasje, ki smo ga pripravili na podlagi spo- razuma. Na občini že pripravili »plan B« Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja smo podali, a je brez soglasja lastnikov sosednje stavbe ne bi mogli dobiti. Zato je bil pro- jekt pod velikim vprašajem. Odlo- čali smo se, kaj storiti; ena izmed možnosti je bila tudi, da izvedbo prenove Stare steklarske in Vrazo- vega trga ustavimo in pripravimo nov projekt,« je pojasnila županja Nuška Gajšek. Zahteve stanoval- cev sicer razume, a kot poudarja, se lahko dogovarja z njimi le v tis- tih segmentih, ki so tudi zakonsko sprejemljivi. Če soglasja ne bi po- dali, kljub temu da naj bi jim pri ve- čini zahtev prisluhnili, je občina že imela plan B. Po tem bi se urejala Zelenikova ulica, kot je bilo pred- videno v mandatu bivšega župana Milana Senčarja. Po mnenju Gaj- škove to ne bi bila najboljša vari- anta, saj bi ponovno zapirali strogi center mesta, bi pa bila najhitreje izvedljiva. »Najslabša varianta bi bila izguba evropskih sredstev. Gre za 2,4 milijona evrov, kar je veliko denarja, ki ga še kako potrebuje- mo,« izpostavlja Gajškova. Srž problemov je vedno – denar Po več skupnih sestankih jim je konec decembra vendarle uspelo uskladiti zahteve sedmih lastnikov in ptujske občine. Kot so pojasnili lastniki stano- vanj na Slovenskem trgu, je bil ključni problem v ponujeni ceni za odkup polovice dvorišča. Ob- čina jim je za polovico dvorišča, 250 kvadratnih metrov, ponudila ceno 48 evrov na kvadratni meter, kar je bilo po njihovem mnenju bistveno premalo. Zahtevali so dvojni znesek. »To je bila za nas ne- sprejemljiva cena. Pričakovali smo okrog 100 evrov po kvadratnem metru, glede na to, da je nepremič- nina v strogem centru mesta, kjer so parkirišča velik problem. Če bi nam ponudili sto evrov po kvadrat- nem metru, bi to pomenilo 25.000 evrov za naš skupni sklad,« so po- jasnili etažni lastniki. Županja na to zahtevo po povišanju vrednosti ni pristala. Vztrajala je, da je bil po- nujeni znesek skladen s cenilnim poročilom. Kompromisna, salomonska reši- tev, ki je tudi rešila projekt, pa: ob- čina ne bo odkupila le polovice, am- pak celotno dvorišče, torej 500 m2 po ceni 48 evrov (skupno 24.000 evrov). »Tudi za nas je to dobra rešitev, saj bodo zadeve dokonč- no urejene na celotnem dvorišču. Izognili se bomo morebitnim zaple- tom v času prireditev na prostem ipd.,« menijo na ptujski občini. Nekaj parkirnih mest bo sicer po ureditvi še vedno namenjenih sta- novalcem, bodo pa v občinski lasti. Pogovori so tako vendar pripeljali do rešitve, ki je dobra za vse. La- stniki bodo tako dobili več denarja, a bodo izgubili pri vrednosti stano- vanj zaradi prodaje celotnega dvo- rišča. Občina pa bo odštela nekoli- ko več sredstev, kot so pričakovali, bo pa lastnica večjega dela zemljiš- ča v mestnem jedru. Ptuj  Projekt prenove Stare steklarske rešili tik pred zdajci Občina od stanovalcev odkupila dvorišče V teku pridobivanja gradbenega dovoljenja za projekt prenove Stare steklarske, Vrazovega trga in pripadajočih ulic se je zataknilo. Etažni lastniki sosednjega objekta na Slovenskem trgu 1, ki so tudi lastniki celotnega dvorišča, potrebnega za izvedbo projekta v zastavljeni obliki, so kolebali, ali naj podajo soglasje ali ne. Foto: ČG Kompromisna, salomonska rešitev, ki je rešila projekt, je, da občina odkupi celotno dvorišče, torej 500 m2. Slabe izkušnje stanovalcev iz preteklosti Etažni lastniki so zahtevali tudi odškodnino zaradi hrupa v času obnove. Ali bodo do nje sploh upravičeni, bo jasno šele, ko bodo dela v teku. Na občini namreč na to, da bi že vnaprej določili znesek, ki bi ga izplačali iz tega naslova, niso pristali. »Z denarjem, ki ga bomo prejeli od prodaje dvorišča, in kasneje morda iz naslova odškodnine zaradi hrupa, nameravamo zamenjati ostrešje. Obnova je ocenjena na 70.000 evrov. Občina bo kot solastnica morala kriti svoj delež. Mogoče bi se že prej lahko dogovorili vse to, a smo imeli slabe izkušnje s skupnim projektom izpred treh let. Takrat se je začela obnova fasade. Renesančni balkon, za katerega se je občina zavezala, da ga bo sanirala, pa še vedno ni dokončan,« še pravijo etažni lastniki. To je bil ključni razlog, da so nekatere dogovore tudi sami želeli imeti na papirju, preden občini dajo zeleno luč za gradnjo. Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 3 Ob koncu tedna ali praznikih je najbližji dežurni zobozdravnik v Mariboru, kjer je sicer nujna sto- ritev v dežurstvu brezplačna, po- noči pa jo je treba v celoti plačati: pavšal v višini 25 evrov in storitev po samoplačniški ceni, tudi za ot- roke (zanje pavšala ni). Na Ptuju se o nočnem dežurstvu niti ne razmišlja, a že to, da bi dežurni zobozdravnik delal ob koncu te- dna in praznikih ob dopoldnevih, bi bil dosežek. Kot je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, je bila dežurna zobozdravstvena služba v zavodu organizirana vse do leta 2013. Do takrat so zobozdravniki delali ob sobotah. P o najnovejšem predlogu, ki je trenutno na mizah županov, pa bi bili pacientom, na voljo ob sobotah, nedeljah in pra- znikih med 8. in 12. uro. Financiranje dorečeno Ena največjih težav – fi nanci- ranje dežurne zobozdravstvene službe – je zdaj že rešena, saj niti en sam župan ni okleval, ampak so se vsi (vključno z župani z ormo- škega območja) strinjali, da je to področje končno treba urediti. Še pred tremi leti o tovrstni soglas- nosti županov ni bilo slišati. Čeprav so še danes enotnega mnenja, da bi plačilo morala zagotoviti ZZZS, bodo vseeno prispevali vsak svoj delež. Dolgoletno čakanje na us- miljenje države namreč ni prineslo rezultatov. Za delovanje dežurne zobozdra- vstvene službe bo ZD Ptuj na le- tnem nivoju potreboval 46.877 evrov. Ta znesek si bodo razdelile vse občine v Spodnjem Podravju. Glavnino bo prispevala MO Ptuj, za ta namen imajo v proračunu za leto 2021 načrtovanih 15.000 evrov. Prav ptujska občina je na pobudo skupine svetnikov pristo- pila k realizaciji organiziranja dežu- rne zobozdravstvene službe. Za občane občin, ki bodo prispe- vale sredstva – 0,55 evra na občana –, bo storitev v celoti brezplačna. Še vedno pa ni povsem rešeno vprašanje organizacije dela v dežu- rnem zobozdravstvu. Težava: se bodo koncesionarji strinjali? Delovanje zobozdravstvene dežurne službe bo organiziral ZD Ptuj, ki bo vključil razpoložljive zobozdravnike, zaposlene v ZD Ptuj, in koncesionarje na primarni ravni zobozdravstvene dejavno- sti. Začetek delovanja dežurne zobozdravstvene službe se planira v letu 2021. Izvajala se bo ob sobo- tah, nedeljah in praznikih med 8. in 12. uro, na lokaciji Potrčeve ulice 19 a (ZD Ptuj). Da bo zadeva izvedljiva, pa je nujna vključitev koncesionarjev. Ti namreč predstavljajo kar dve tretji- ni vseh zobozdravnikov na našem območju. Od skupaj 33, kolikor jih je v Spodnjem Podravju, jih je le 13 zaposlenih v javnem zavodu ZD Ptuj. Ker koncesije podeljujejo ob- čine, je dogovor s koncesionarji v rokah županov. Doslej ideji o delovanju dežurne zobozdravstvene službe zasebniki povečini niso bili najbolj naklonje- ni, saj da je Maribor blizu. A ne- zanemarljivo dejstvo je, da je od nekaterih haloških krajev najbližji zobozdravnik oddaljen tudi več kot 60 kilometrov. »Dežurno zobozdravstveno služ- bo bomo najbrž začeli izvajati že 1. januarja. Zelo smo zadovoljni, če bo to končno uspelo. Dolgo smo si prizadevali in se ves čas trudili za- gotoviti državna sredstva, tako kot jih za ta namen prejema še devet zdravstvenih ustanov,« je sklenila Petek Uhanova. Občine skoraj v celoti enotne o plačilu Razen občine Gorišnica, kjer že- lijo pred potrditvijo svojega deleža plačila za dežurno zobozdravstvo natančno izvedeti, kaj bodo pla- čevali, so praktično vse preostale občine sofi nanciranje že potrdile oz. ga bodo v teh dneh. Zneski so odvisni od števila prebivalcev ob- čine; pri čemer naj bi veljalo, da se po vsakem občanu nameni od 0,55 do 0,60 evra. Se je pa pojavljalo tudi vprašanje, ali bi lahko dežurno ambulanto vzpostavili v kateri dru- gi občini, ne nujno na Ptuju. sreda  30. decembra 2020 3Aktualno Bistriško ostaja brez dežurnega zobozdravnika Medtem ko se občine, ki spadajo pod okrilje ZD Ptuj, povezujejo in iščejo rešitve na področju zobozdravstva za svoje občane, tovrstne prakse ne poznajo na Bistriškem. »Občina Makole trenutno neposredno še ne sofi nancira dežurne zobozdravstvene službe, niti se osebno ne spomnim, da bi bila kdaj podana kakšna pobuda glede tega,« je dejal direktor občinske uprave Igor Erker. To pomeni, da morajo občani Makol in prebivalci bistriškega območja ob hudem zobobolu na lastne stroške v Maribor. Foto: ČG Spodnje Podravje  Župani zagotovili sofi nanciranje za dežurno zobozdravstvo Denar zagotovljen, dežurstva zobozdravnikov (še) ne V Spodnjem Podravju že več kot 20 let ni organizirane dežurne zobozdravstvene službe. Pred natanko tremi leti so župani razpravljali o predlogu, da bi v občinskih blagajnah zagotovili denar njeno delo- vanje. Niso ga sprejeli, v prepričanju, da mora sredstva za to – kot v devetih slovenskih občinah – pris- krbeti država oz. ZZZS. Kljub apelom in vztrajnosti vodstva Zdravstvenega doma Ptuj je njihov poziv naletel na gluha ušesa. Zavedajoč se, da drugače ne bo šlo, so sprejeli odločitev v dobro občanov; sku- paj bodo zagotovili slabih 50.000 evrov letno za vzpostavitev dežurne zobozdravstvene službe na Ptuju. Nerešen pa ostaja še en problem: organizacija dela. Se bodo koncesionarji strinjali s tem predlogom? V Gorišnici pred plačilom zahtevajo čiste račune Medtem ko večina spodnjepodravskih občin predlog ZD Ptuj o sofinanciranju dežurnega zobozdravnika ob koncih tedna ter praznikih podpira in so za to že tudi rezervirali zen- ske v proračunih za prihodnje leto, je mnenje župana občine Gorišnica Jožeta Kokota drugačno. Poudaril je, da želi točno vedeti, kaj bodo plačevali. »Kdo bo izvajal dejavnost? Bodo to zobozdravniki ZD Ptuj, koncesionarji ali drugi zunanji iz- vajalci?! Kakšni bodo stroški materiala, koliko bo stala ura dela? Predvsem želimo vedeti, kateri zobozdravniki bodo iz- vajali dežurno službo. Če bodo to zaposleni iz ZD Ptuj, potem nimam nobenega pomisleka, da tega ne bi sofinancirali. Želi- mo pa natančen prikaz stroškov. Ko bomo dobili natančnejše odgovore na vprašanja glede izvajanja dežurnega zobozdra- vstva, se bomo odločali, ali bomo to tudi sofinancirali.« Markovci  Jubilejnega, 30. fašenka ne bo Bič in zvonci se bodo vsemu navkljub slišali Fašenk na Dravskem in Ptujskem polju je praznik. In obi- čajno so v tem času številni Spodnjepodravci že razmiš- ljali, katere kostume si bodo nadeli po svečnici, ko se za- nje začne peti letni čas. A virus covid-19 je posegel tudi v to tradicijo, za katero se je zdelo, da je nič ne more pretre- sti. Vsaj v Markovcih so vse glasnejše in tudi verjetnejše govorice, da jubilejnega, 30. markovskega fašenka ne bo. Že lani so na občini napovedali, da si želijo spremembe pustne povorke v Markovcih, ki traja več ur, a seveda si odpovedi niso predstavljali niti v najslabšem scenariju. »Glede na to, da pustni torek v letu 2021 pride že na 16. februar, zagotovo povorke ne bo mogoče izvesti, čeprav lahko rečemo, da imamo na fašenku vsi maske. Vsako leto se v Markovcih zbere več tisoč obiskovalcev in četudi bo do svečnice že potekalo cepljenje, menim, da se vsi ne bodo cepili in da bo virus še vedno krožil med nami,« je konec de- cembra ugotavljal župan občine Milan Gabrovec. Tudi predsednik ED Korant Markovci Marjan Bezjak je povedal, da so do nadaljnjega prepovedane vse prireditve in da zaradi covi- da-19 jubilejne, 30. pustne povorke v Markovcih po do zdaj znanih informacijah ne bo. Ob tem pa je še dodal: »Že 30 let sem v dru- štvu, od tega 20 let predsednik, pa navsezadnje drugi vedo o orga- nizaciji in prireditvi mnogo več.« Prva pustna povorka v Markovcih je bila organizirana marca 1992. Vsa naslednja leta je prireditev pod okriljem društva pridobivala na pomenu in prepoznavnosti in tako je »fašensko» dogajanje v Markovcih preraslo v pravi praznik, ki ga naznanja svečnica in se z vsakim dnem stopnjuje do osrednjega so- botnega dogodka, ki ga, kot omenjeno, v letu 2021 ne bo. »Ne more biti taka korona, da ne bi šli po vasi« Kaj pa na najverjetnejšo odpoved pravijo karnevalske skupine, ki so bile pomembne tvorke in sooblikovalke povork? Foto: ED Korant Markovci Mojca Pignar iz karnevalske skupine Mala vas, ki je lani navduše- vala s kostumi nojev, je dejala: »Če nam odvzamejo fašenk, je, kot da bi nam na neki način odvzeli božič. Navadno smo konec leta že pretresali ideje, naročevali material za pustno skupino, letos seve- da tega ne počnemo.« So pa Gorišničani sklenili, da si bodo februarja, če bo seveda dovoljen družen pohod po vasi in okoliških krajih, nadeli lanske kostume. Tudi za člane pod okriljem KUD Maska Stojnci je fašenk praznik, doživetje, sprostitev. Za tiste, ki nis(m)o tako povezani s to tradicijo maskiranja, težko doumljivo, a za Stojnčane nekaj tako samoumevnega, kot so ostali letni časi. Njihove oči so lani pred pustom žarele, besede o fašenku so bile izbrane, roke pa umirjene v osredotočenosti izdelave barvnih in ogromnih lasulj. Letos seve- da tega druženja ni pričakovati. Ne glede na organizacijo ali neor- ganizacijo povorke pa smo lahko prepričani, da bo od svečnice pa do pepelnice zagotovo mogoče slišati zven korantovih zvoncev in kakšen pok biča. Navsezadnje pustne šeme odganjajo zlo in prina- šajo dobro. Tako si bo v noči s torka na sredo, po svečnici, zvonce nadel Slavko Vrtačnik, Markovčan, ki si brez fašenka življenja sploh ne zna predstavljati. »Zagotovo si bom nadel korantijo, navsezad- nje bom v maski, oz. kot je rekel moj brat, ne more biti taka korona, da ne bi šli po vasi.« Foto: ED Korant Markovci Razdelilnik stroškov Občina Prispevek za 2021 MO Ptuj 14.500 € Ormož 6.570 € Sveti Tomaž 1.100 € Središče ob Dravi 1.000 € Zavrč 850 € Sveti Andraž 650 € Destrnik 1.500 € Juršinci 1.300 € Trnovska vas 750 € Podlehnik 1.000 € Markovci 2.300 € Žetale 700 € Kidričevo 3.600 € Cirkulane 1.300 € Dornava 1.600 € Videm 3.200 € Hajdina 2.200 € Majšperk 2.300 € Vir: Občine Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 4 Sprejemanje proračuna za dvo- letno obdobje je šlo gladko skozi, svetniki na predlog niso imeli pri- pomb. Višina proračuna za leto 2021 je 5,7, za leto 2022 pa skoraj šest milijonov evrov. Svetniki so dali zeleno luč tudi za povečanje normativa za sprejem otrok v vr- tec. Z začetkom šolskega leta je OŠ Gorišnica, v okviru katere deluje vr- tec, oblikovala deset oddelkov vrt- ca, vpisanih otrok je 178. Do konca tega leta bodo v prvo starostno obdobje vpisali še osem otrok, zato je bilo treba normative razširi- ti. Občina je potrdila tudi poslovni čas vrtca, ki je od 6.00 do 16.30. Če se individualno kdaj pojavi potre- ba, da se vrata vrtca odprejo prej in zaprejo kasneje, ni ovir, je pojasnil župan. »Če starš nujno potrebuje varstvo, lahko vrtec Gorišnica iz- jemoma sprejme otroka izven po- slovnega časa,« so na predlog šole sklenili svetniki. Župan Kokot je občinskemu sve- tu v sprejem predlagal subvencijo omrežnin za kanalizacijo. »Glede na situacijo v zvezi z epidemijo bomo vsem občanom s subvenci- jo omrežnin pomagali enakoprav- no,« je poudaril. Za priključek 20 DN bodo za odvajanje odpadnih vod uporabniki namesto 7,6 pla- čevali 5,3 evra in za čiščenje 4,8 namesto 6,8 evra. Na mesečni ravni bo tako znesek na položnici za kanalizacijo nižji za dobre štiri evre. Prikazani zneski so brez DDV, subvencija velja za gospodinjstva. Župan je svetnike seznanil še z namero o prodaji občinskega sta- novanja in zemljišča pri Sokovem mlinu v Forminu, ki ga občina ne potrebuje. V razpravi na koncu seje so svetniki izrazili potrebo za povečanje varnosti v cestnem pro- metu, predvsem z gradnjo kolesar- skih stez in pločnikov. Večinoma so se vodstvu občine zahvalili za vse letošnje projekte, enako je storil tudi župan, ki se je občinskemu svetu zahvalil za potrditev prora- čunov: »Tudi vi ste zaslužni za to, saj ste potrjevali proračun.« Na seji je bila podana še informacija, da občina za čas letošnje epidemije koronavirusa ne bo zaračunavala najemnine za pokopališko vežico. sreda  30. decembra 20204 Politika Gorišnica  12. redna seja občinskega sveta Subvencija omrežnin za kanalizacijo Svetniki občine Gorišnica so na seji 17. decembra potrdili proračuna za leti 2021 in 2022. Glavnino investicij- skega denarja bodo namenili urejanju športnega parka, v dveh letih bo to okoli 1,6 milijona evrov. V načrtu sta tudi gradnja kolesarskih stez (regijski projekt) in doma upokojencev. Foto: MZ Zadnja letošnja seja svetniškega zbora je bila končana v eni uri. Svetniki so brez pripomb potrdili najpomembnejša akta občine za prihodnji dve leti – proračuna v skupnem znesku blizu 12 milijonov evrov. Kot je na tiskovni konferenci OO NSi povedal svetnik Jožef Caj- nko, se je na sodelovanje na 16. redni seji občinskega sveta dobro pripravil. Njegov namen je bil spre- memba predlaganega tehničnega pravilnika gospodarskih javnih služb, ki bi naposled prinesel nižje cene za ravnanje z odpadki tudi v gospodinjstva z dvema osebama (s sprejetim pravilnikom so nižje cene uveljavljene za gospodinjstva z eno prijavljeno osebo). »Konkre- tno sem s tem amandmajem želel doseči, da se obremenitev zmanjša za mlade, ki si rešujejo stanovanj- ski problem, da se zmanjša obre- menitev mater samohranilk in ne nazadnje tudi rizičnih skupin, med katere spadajo starejši občani, ki imajo že tako ali tako nizke pokoj- nine,« je dejal Cajnko. Po seji je bil Cajnko razočaran, da svetniki temu predlogu niso prisluhnili, sploh, ker so člani Odbora za varstvo okolja in urbanizem njegova prizadevanja predhodno podprli. »Postajamo mladim in tudi ostarelim zelo neprijazna občina!« Kot smo poročali, Cajnko na seji, ki je potekala na daljavo, ni mogel sodelovati, sedaj pa je v resnih dvomih. »Sicer ne morem doka- zati, vendar se ne morem znebiti občutka, da je bilo moje sodelova- nje na zadnji seji Občinskega sveta Ormož onemogočeno. Kolegi mi namreč pravijo, da kaj takega ne bi bilo nemogoče. Vedelo se je na- mreč, da bi na seji predlagal aman- dma,« je svojo skepso utemeljil Cajnko. Za uveljavitev amandmaja se je bil Cajnko na seji pripravljen boriti, tako je imel pripravljeno strategijo za primer, če amandma ne bi bil sprejet. Kot pravi, bi v tem primeru na seji podal predlog, da se dokument, s katerim je občina prejela naziv ‚Mladim prijazna ob- čina‘, vrne. S tem, ko je bil prezrt amandma, naj bi namreč dokazali, da si laskavega naziva občina ne zasluži. »Očitno so nas v Občini Ormož polna usta o tem, kako pomagati mladim, materam sa- mohranilkam in tudi ostarelim, ko pa se znajdemo pred konkretno možnostjo oz. priložnostjo, da tem skupinam pomagamo, pa večino premaga objestnost, zavist ter sa- movšečnost,« je bil jasen Cajnko. Ormož  Občinski odbor NSi Ormož ogorčen Preslišan v borbi za ostarele, samohranilke in mlade V preteklem tednu je svetnik Jožef Cajnko na novinarski konferenci Območnega odbora NSi izposta- vil resen dvom. Nikakor se namreč ne more otresti občutka, da je bilo njegovo sodelovanje na 16. redni seji občinskega sveta vnaprej onemogočeno, ker se je želel boriti za pravičnejše razporejanje stroškov za ravnanje z odpadki. Foto: KG »Sprašujem se, kdo je junak, ki mi lahko dokaže, da je pravično, če dva mlada, mati samohranilka, ali dva ostarela z majhno pokojnino, plačujejo enako kot sedemčlanska družina!« je bil povsem nedvoumen svetnik Jožef Cajnko. Makole  Za ponovoletno obdarovanje 12.000 evrov Mladostnikom 50 evrov, malčkom nič Vzgledu občine Rače - Fram so sledili tudi makolski svetni- ki, ki so sklenili, da vsem osnovnošolcem, rednim dijakom in študentom s stalnim prebivališčem na območju Makole pripada denarna nagrada v višini 50 evrov. Pobudo za denarno nagrado mladostnikom sprva v višini 100 evrov je na družbenem omrežju Facebook (kot je to v navadi vladajoči stranki) delil svetnik iz svetniške skupine SDS Danilo Lončarič. Seveda je ta po- žela val navdušenja, se je pa ob tem postavilo vprašanje, kje denar vzeti. Svetnik je kot vir denarja predlagal: »V OŠ in društvih so bile posamezne dejavnosti odpovedane in se niso izvedle. OŠ je imela manjše material- ne stroške, ker učencev ni bilo v šoli, prav tako pa so bile odpovedane oz. preložene tudi številne prireditve.« Do seje občinskega sveta se je pobuda svetnika nekoliko preoblikovala; znesek se je znižal s 100 na 50 evrov, sama izvedba pa prestavila v leto 2021, saj obstoječi proračun tega ni predvideval, predlagani viri za črpanje denarja za nagrade pa tudi niso dosegli potrebnega zneska. Vloga na občinski strani le do konca leta Tako je odbor za gospodarstvo in fi nance na pobudo svetnika do decembrske seje pripravil amandma na proračun za leto 2021. Predlog je zajemal odprtje nove proračunske postavke »Ponovoletno obdaro- vanje – covid-19« v višini 12.000 evrov, denar pa naj bi občina pridobila na račun znižanja sredstev za prevoz otrok (7.000 evrov) in znižanja obsega sredstev za prostorski načrt (5.000 evrov). Svetniki so tovrsten predlog potrdili, zavrnili pa pobudo svetnika Jurija Plaznika, ki je želel, da bi se denarna nagrada namenila tudi malčkom, torej predšolskim otrokom. V skladu s sklepom občinskega sveta bo do konca leta na spletni strani Občine Makole objavljena vloga, ki jo bodo morali upravičenci izpolniti. Vlogo je treba oddati najkasneje do 31. januarja prihodnje leto, izplačila pa bodo izvedena v prvih dveh mesecih leta 2021. Foto: Mojca Vtič Ptuj  Občina pripravila darilne pakete Še dodatno obdarovanje Tudi letos so na ptujski občini pripravili 200 darilnih pake- tov, ki so jih razdelili med socialno ogrožene občane. Prib- ližno polovico vseh daril – vrednost posameznega paketa je okrog 50 evrov – so namenili otrokom. Minuli teden so predstavniki MO Ptuj razdelili kar 200 skrbno priprav- ljenih darilnih paketov. Namenili so jih uporabnikom Varne hiše, otro- kom iz socialno ogroženih družin ter starostnikom, ki bi si sicer morda težko kupili kakšno darilce v teh prazničnih dneh. Sezname tistih, ki so se daril najbolj razveselili, so na občini pripravili s pomočjo dobrodelnih organizacij Karitas in Rdeči križ, CSD Spodnje Podravje ter programa Starejši za starejše. »Povezali smo se z njimi, saj resnično želimo, da gre- do darila v prave roke. Paketi niso klasični, vemo, da bomo marsikoga razveselili tudi z domačimi dobrotami, pa s čim sladkim, kako potico, medom ... Poudarek je vsekakor na tistem, kar otrokom nariše nasmeh in privabi iskrice v oči,« je povedala ptujska županja Nuška Gajšek. Sredstva za nakup so zagotovili v mestnem proračunu, nekaj več kot 10.000 evrov. Letos so darila sicer predali nekoliko drugače kot sicer, o čemer županja pravi: »Ko se odločiš, da nekaj daš in da boš dobrodelen, ni pomembno fotografi ranje, pač pa da to res dobijo tisti na pravih na- slovih in da nekomu polepšaš praznike.« Foto: ČG Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 5 sreda  30. decembra 2020 5Politika Občina je društva, ki so letos kandidirala za občinsko sofi nan- ciranje svojih aktivnosti, pozvala k delnemu oziroma vmesnemu poročilu o njihovi realizaciji. Iz prispelih poročil izhaja, da je ta le- tos zaradi razmer zelo različna od društva do društva. Kot ugotavlja andraška županja Darja Vudler Berlak, so nekatera društva v teh improviziranih razmerah pokazala veliko mero iznajdljivosti in truda ter so programe izpeljala na inova- tivne načine, večinoma preko sple- ta oziroma na daljavo. Ker vsi programi niso bili izpelja- ni, tudi stroški zanje niso nastali, zato društvom, tako pravi Vudler Berlakova, ne pripadajo vsa na razpisu odobrena sredstva. »Če hočemo to transparentno rešiti, imamo na voljo dve možnosti, in sicer ponovni preračun stroškov glede na izvedene in neizvedene programe, ki se meni zdi boljša op- cija, ali pa podaljšanje programov v prihodnje leto.« Če je nekdo delal manj, bo manj dobil Z nobeno od predlaganih mož- nosti se nikakor ni strinjal svetnik in podžupan Tomaž Toš, prepri- čan, da sta obe krivični, saj za ne- izvedbo programov niso bila kriva društva, ampak je bilo to zaradi višje sile. S slednjim se je županja sicer strinjala, pa vendar ob tem opo- zorila na logično posledico: »Če je nekdo manj delal, bo tudi manj dobil.« Da ne gre v isti koš metati vseh društev, je vztrajal Toš. »KUD Vitomarci je na primer lahko branje pravljic in druge ak- tivnosti brez večjih težav preselilo na splet ter tako izpeljalo začrtane programe, za kar jim gre vsa po- hvala, da me ne bi kdo narobe ra- zumel. Verjetno pa se vsi strinjate, da gasilci mlaj bolj težko postavi- mo na daljavo. Po moje Facebook dogodkov pač ne gre enačiti z os- talimi dogodki. Predlagam, da še malo premislimo, kako rešiti to z denarjem.« Če ima kdo boljšo idejo, je dobro- došel, je dejala županja: »A dejstvo je, da denarja z razpisa za neizvede- ne programe društvom ne more- mo kar donirati, jaz tega že ne bom podpisala. Razen KUD Vitomarci so vsa društva delala manj, zato so vsa v približno podobni situaciji.« Z njo se je strinjal Andrej Vršič, ki je dejal, da morajo za vse veljati ista pravila. Z izjemo Toša, ki je glasoval proti, so nato svetniki sprejeli sklep, da se glede na poročila o izvedbi pri- javljenih programov za leto 2020, ponovno preračunajo dodeljena sredstva za sofi nanciranje, za izpla- čilo pa se upošteva dejanska reali- zacija programov. Sveti Andraž  Zaradi epidemije zelo okrnjen program društev »Gasilci mlaj bolj težko postavimo na daljavo« Ker večina andraških društev zaradi epidemije novega koronavirusa ni mogla izpeljati vseh načrtovanih programov, prijavljenih na občinski javni razpis za sofi nan- ciranje, se je odprlo vprašanje, kaj z denarjem, rezerviranim zanje. Foto: SD Da bodo društva za neizvedene programe letos dobila manj denarja, se andraškemu podžupanu Tomažu Tošu ne zdi pošteno, saj to ni njihova krivda, vseh programov pa se tudi ne da seliti v virtualni svet. Številne občine v Spodnjem Podravju si leta in leta prizadevajo za gradnjo novih kapacitet za sta- rostnike. Ptujski Dom upokojencev ima enote v Kidričevem, Juršincih, Muretincih (občina Gorišnica) in zelo oddaljenem Kopru. Zaveda- joč se dejstva, da smo že in tudi bomo starajoča se družba ter ob upoštevanju vseh težav, ki jih je razgalila epidemija, je tudi država začela razmišljati o tem, da bo nuj- no zagotoviti dodatne kapacitete za starostnike. Ptujski dom tako že načrtuje gradnjo v Žabjaku, ki je tik pred tem, da se začne. Še nekatere druge občine so v zadnjih letih vla- gale napore v to, da bi nove enote gradili na njihovem območju; tak primer so Videm, Destrnik, Mar- kovci, pa tudi Hajdina. Prav Hajdi- nčani zdaj skušajo izpeljati svojo, nekoliko drugačno zgodbo. Ministrstvo na poti do 1100 novih postelj v domovih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s ciljem, da čim prej zagotovi do- datna mesta v domovih za starejše občane, junija objavilo razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v do- movih za starejše za okvirno 1.100 mest. Ključni razlog so povečane potrebe po domskem varstvu sta- rejših: »Ministrstvo je pospešilo aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v domovih za starejše. Zagotovljene bodo tako s podeli- tvijo koncesij kot z intenzivnim čr- panjem evropskih sredstev. Na jav- ni razpis so se lahko prijavile prav- ne ali fi zične osebe, ki izpolnjujejo v razpisu navedene pogoje.« Ponudniki so morali ponudbe predložiti do 1. oktobra. Krajevno pa območje ni zamejeno, koncesi- je so razpisali za območje celotne države. Kriteriji in merila pri izbiri ponudnikov za podelitev koncesije so: pokritosti potreb po upravnih enotah, lokacija objekta, kakovost predloženega programa izvajanja storitev, izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt ter cena storitve. Tisti, ki bodo uspešni, bodo morali začeti izva- jati koncesijo do izteka leta 2022, podeljena bo za obdobje 40 let, z možnostjo podaljšanja. Na Hajdini namerava graditi zasebnik Če bi občina Hajdina bila med tistimi, ki bodo pridobile nove zasebne domove upokojencev, računajo na številne pozitivne učinke. Občina ima sprejete pro- storske dokumente; gradnja na območju, kjer želi zasebnik graditi, je možna. Izdali so tudi ustrezna soglasja in priporočila. »Seveda bomo zelo veseli, če bo to uspelo. Mi smo svoj del opravili, kar se nas tiče, lahko zasebnik začne na tem zemljišču graditi že jutri. Ali mu bo uspelo, pa bo znano konec januar- ja,« je povedal Glažar. Tudi lastnik zemljišča, ki je podal vlogo, podjetnik Smiljan Perovič, upa na najboljše. Na kakšen način bi gradil in ali bo s kom morebiti sklenil tudi partnerstvo, še ni želel razkriti. Kot pravi, čaka najprej na odločitev države oz. pristojnega ministrstva. Če bo uspešen, bo z veseljem tudi javno predstavil na- črte. Ti so že jasno zastavljeni, pla- nirana je gradnja sodobnega doma s kapaciteto 150 postelj. Prav to je, kot smo večkrat slišali, v javnih domovih optimalna velikost. Tudi z vidika ekonomike. Hajdina  Bodo spodnjepodravske občine prehiteli kar po desni? V planu gradnja doma upokojencev Junija letos je država objavila razpis, s katerim bo podelila koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih upokojencev. Zagotovili naj bi okrog 1.100 mest. Med prijavitelji je tudi podjetnik, ki bi želel kot koncesionar novo enoto doma graditi na Hajdini. »Zadeve so prostorsko pripravljene tako daleč, da kar se nas tiče, lahko jutri začne gradnjo,« je zagotovil župan Stanislav Glažar. Ptuj  Praznični sejmi v primežu zakonodaje V mestu brez prodajnih stojnic in hišk Božično-novoletnih sejmov, kot smo jih bili vajeni, letos nik- jer ni bilo. So pa kljub vsem ukrepom, ki so v veljavi, v ne- katerih občinah postavili prodajne stojnice. Na Ptuju jih ni bilo. Zaradi vseh ukrepov je gneča v trgovskih centrih in pred njimi še večja kot sicer. Na drugi strani pa so manjši ponudniki, ki letos dobesedno životarijo. Marsikje tistih nekaj evrov, ki so si jih po navadi zagotovili s prodajo na novoletnih sejmih, letos niso imeli priložnosti prislužiti. Čarobni december je bil le slab približek vsem dosedanjim. Nekatere občine so se sicer odločile, da dovolijo prodajo na prostem, v prodajnih stojnicah. Seveda ob spoštovanju vseh ukrepov in navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi MO Ptuj si je to želela, za to možnost se je zavzela tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. A se je izkazalo, da to ni mogoče. »Doslej je to bilo urejeno v sklopu Zavoda za turizem Ptuj, kot del javne prijavljene prireditve, zato so lahko prodajne hiške in stojnice delovale tudi v popoldanskih in večernih urah. Letos organizacije ne moremo prevzeti, pač pa le podjetja, ki imajo tržno dejavnost. V našem primeru bi to bilo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. A ker je na Ptuju po veljavnem tržnem redu prodaja možna le do 16. ure, se tako hitro zadev ni dalo prilagoditi. Spremembe odloka bi namreč moral potrditi tudi mestni svet MO Ptuj,« je pojasnila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica ptujskega Zavoda za turizem. Foto:ČG Ob tem poudarja, da so interes za prodajo v hiškah izkazali le trije ponudniki. Glede na veljavne ukrepe in omejitve bi tudi sami imeli zelo zahtevno delo. O nekaterih težavah so poročali iz drugih mest, kjer so se odločili za to varianto. Teorija in predpisi vlade so namreč eno, možnost realizacije teh določil v praksi pa pogosto nekaj povsem drugega. Foto: ČG Kot pravi hajdinski župan, je lokacija, na kateri bi gradili dom, odlična za takšno dejavnost, saj je v neposredni bližini centra občine, trgovine, cerkve, lekarne … Januarja bo znano, ali so pridobili koncesijo Smiljan Perovič, podjetnik iz Maribora, lastnik zemljišča na Hajdini, kjer bi gradili nov dom upokojencev, je potrdil, da so se prijavili na razpis: »Konec januarja bo znano, ali smo bili izbrani ali ne. Naš projekt je v celoti pripravljen in dodelan. Gradnja bi se lahko začela zelo hitro.« Napovedal je, da bi po načrtih, ki jih imajo, zgradili sodoben, cenovno dostopen dom s 150 posteljami. Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 6 V podjetjih, ki tudi v času naj- strožjih ukrepov obratujejo, za- poslene skrbi možnost okužbe z virusom covid-19. Povsem dru- gačna pa je zaskrbljenost vseh, ki so zaposleni ali samozaposleni v dejavnostih, ki te dni ne smejo obratovati. Nekateri delodajalci so zaposlene poslali na čakanje, po- nekod pa so delovna razmerja tudi prekinili. Rezultat je v porastu šte- vila brezposelnih oseb. V novembru je bilo na Zavodu za zaposlovanje RS registriranih 84.139 brezposelnih oseb, kar je 11.744 več kot lani, izraženo v de- ležu pa pomeni 16 % porast. Na ob- močju občin Spodnjega Podravja pa je trend še bolj skrb vzbujajoč. V novembru 2019 je število brezpo- selnih občanov znašalo 2.864 oseb, v letošnjem novembru pa se je to število povečalo za 799 oseb. Gre za 28 % zvišanje števila brezposel- nih oseb, kar je krepko nad sloven- skim povprečjem. Največ novih brezposelnih iz MO Ptuj Pod drobnogledom obravnava- no število brezposelnih oseb v 20 občinah na tem območju je zelo skrb vzbujajoče. Zgolj v majhni ob- čini Trnovska vas se je število v da- nem obdobju zmanjšalo, in sicer s 36 na 34 brezposelnih oseb. V vseh ostalih občinah pa so zabeležili po- večanje. Najbolj izstopa podatek o številu brezposelnih prebivalcev MO Ptuj, ki se je v tem obdobju povečalo za kar 227 oseb oziroma za 27 %. Krepko bolj zaskrbljeni pa so te dni upravičeno v občini Majšperk. Lani novembra je bilo registriranih sreda  30. decembra 20206 V središču Podravje  Posledice vladnih ukrepov v številkah, za katerimi stojijo ljudje Število brezposelnih vztrajno narašča, najbolj v Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije pričakovano prinašajo neugodne posledice na področju gospodarstva, kar se odraža v številu brezposelnih enakem obdobju lani. Dokler pa bodo v veljavi aktualni ukrepi, lahko pričakujemo samo še poslabšanje že tako neperspektivnega trenda. Stopnja nezaposlenosti je v Spodnjem Podravju višja v 14 od 20 občin. Najhuje je v ob števila brezposelnih občanov. Delež brezposelnih oseb je za več kot 50 % poskočil tudi v »Na žalost je tudi Slovenija trg za nezakonito trgovino z eksotičnimi vrstami ptic in drugih živali, je pa to področje, ki je v Sloveniji skromno raziskano. Težava ni samo ohlapna zakonodaja, temveč tudi premalo nadzora. Kakšno je dejansko sta- nje, žal nimamo podatkov. Tudi CITES poročila so na spletni strani ARSO (Agencije RS za okolje) dos- topna samo do leta 2014. Treba je razumeti, da pri nezakonitem lovu in ubijanju ptic ne gre samo za lov s strelnim orožjem, ampak so tukaj obravnavani primeri nezakonitega zadrževanja ptic v ujetništvu ter trgovina s prostoživečimi vrstami ptic, primeri nezakonitega lova z ostalimi metodami, kot so limanice, pasti, mreže ter tudi zastrupljanje ptic. Na osnovi trenutnega pozna- vanja problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji nezakonito ulovljenih ali ubitih med 14.000 in 49.000 ptic. Za Slovenijo imamo podatke za vsaj 25 posameznikov, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo z nezakoni- tim lovom ptic pevk,« sta poudarila predstavnika DOPPS mag. Dominik Bombek in Tjaša Zagoršek. Na DOPPSu se že dobri dve leti intenzivno ukvarjajo s problema- tiko nezakonitega lova in ubijanja ptic. Vse primere, ki jim jih sporo- čijo posamezniki, skrbno preučijo, in če se izkaže, da imajo dovolj do- kazov ali zadosten utemeljen sum o nezakonitem ravnanju, primer prijavijo policiji ali pristojni inšpek- cijski službi. »V letu 2019 smo na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, skupaj vloži- li 43 prijav, letos pa do decembra 78 prijav. Na tem mestu se želimo zahvaliti slovenski policiji, ki prija- vljene primere obravnava profesi- onalno, hitro in z vso resnostjo.« Dobički se merijo v milijonih evrov Sogovornika dodajata, da neza- konita trgovina s prostoživečimi vrstami v Evropi prinaša večde- setmilijonske dobičke letno, z ek- sotičnimi vrstami pa še več. »Cena je odvisna od velikosti ptice ter povpraševanja na trgu. Manjše vrste papig se na slovenskem trgu prodajajo od 30 evrov naprej, več- je vrste, kot je recimo sivi žako, pa tudi od tisoč evrov naprej. Trgo- vina z eksotičnimi vrstami ptic je svetovno gledano zelo v porastu. Glavni razlog porasta so zahteve trga, ne samo zaradi zbirateljev in gojiteljev ptic, ampak tudi posame- znikov, ki eksotične vrste ptic kupi- jo za hišnega ljubljenčka in tudi kot statusni simbol.« Podravje, Slovenija  Nezakoniti lov in tihotapljenje ptic Ptice iz Balkana čez Slovenijo na krožnik »Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerja razsežnost problema res velika, se nam kaže dan za dnem, saj število zabeleženih primerov narašča,« opozarjajo v Dr »Za Slovenijo imamo podatke za vsaj 25 posameznikov, ki se bolj ali manj redno ukvar v DOPPS. Tihotapljenje ptic v Evropi organizirana oblika kriminala Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave (GPU) je pojasnil, da se krivolov ter tihotapljenje ptic obravnavata kot kaznivo dejanje in se ju preganja po uradni dolžnosti. Med primeri, ki so jih obravnavali slovenski policisti, je spomnil na dogodek iz začetka leta 2019, ko sta lovca ustrelila in nato še s palico potolkla veliko uharico. Dva večja primera tihotapljenja ptic so oktobra 2018 odkrili v vozilih z romunsko registracijo, ki sta bili namenjeni v Italijo. V Lukovici so v avtobusu odkrili 1.349 zamrznjenih ptic, v vozilu na Fernetičih so našli 700 mrtvih ptic. »Tihotapljenje ptic pevk je v Evropi velik naravovarstveni problem. Gre za organizirano obliko kriminala, katerega dejavnost je osredotočena predvsem na jugovzhodno in srednjo Evropo. Slovenija je poleg Hrvaške in Madžarske ena glavnih tranzitnih držav, prek katere je na italijanski črni trg letno prepeljanih več deset tisoč živih ali mrtvih ptic. Pri tem ne gre za trofejni lov, pač pa so ulovljeni osebki namenjeni nadaljnji prodaji restavracijam,« poudarjajo na DOPPS. Foto: Profimedia/ M24 Razmerje med novoprijavljenimi in novoodjavljenimi brezposelnimi osebami letos Ptuj Novoprijavljeni Novoodjavljeni Razlika Januar 595 331 264 Februar 244 337 -93 Marec 360 392 -32 April 718 178 540 Maj 453 386 67 Junij 276 399 -123 Julij 333 391 -58 Avgust 280 300 -20 September 427 473 -46 Oktober 432 390 42 November 412 324 88 Skupaj 4530 3901 629 Slovenija 90.509 81.662 8.847 Vir: Zavod za zaposlovanje Največ novih registracij brezposelnih oseb so na OS Ptuj zabeležili v aprilu, prav v tem mesecu pa so zabeležili tudi najmanj odjav iz registra brezposelnih oseb. Žal je bilo ob koncu novembra na OS Ptuj registriranih 629 več brezposelnih kot v začetku leta, na državni ravni pa se je število povečalo za slabih 9.000 oseb. Našo družbo v tem trenutku poleg epidemije pretresa nezmožnost odzivanja delodajalcev na izzive sodobnega časa. Veliko delodajalcev ima pri tem zvezane roke. Naj- večja težava so ukrepi, ki so za obratovanje podjetij neži- vljenjski do te mere, da pogosto več niti državna pomoč ne bo pomagala. Dalj časa kot bodo v veljavi omejitveni ukrepi, več služb bo izgubljenih, več vrat za vedno zapr- tih. Slaba prognoza pa se na tem mestu še ne konča. Še slabši izgledi se znajo udejanjiti, ker bodo nove službe na pogorišču gospodarstva s težavo vznikale. Nastopila ne bo le gospodarska, pač pa tudi socialna kriza, na katero ni- mamo časa, da bi se pripravili. Vse to pa bi človek sprejel kot nujno zlo, če bi ukrepi prinašali evidentno izboljšanje stanja glede števila okužb, pa jih, kot lahko vsakodnevno spremljamo, ne prinašajo.K o m e n ti ra m o Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 7 Za področje krivolova posebej specializirani policisti Tudi Lovska zveza Slovenije (LZS) ima do nezakonitega ubija- nja živali ničelno toleranco. V so- delovanju z Ministrstvom za not- ranje zadeve (MNZ) je zato lani že izurila 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije, prihodnje leto jih bo za odkrivanje in preprečeva- nje nezakonitega ubijanja živali usposobila še 25. Na LZS evidenc o krivolovu (nezakonitem ubijanju živali) ne vodijo, saj za to nimajo pravne podlage. Enako kot DO- PPS vse zaznane primere prijavijo ustreznim institucijam. »Za vse kršitve Zakona o divjadi in lovstvu ter podzakonskih aktov je pristoj- na lovska inšpekcija pri Ministrstvu za kmetijstvo. Predmet preiskave suma storitve kaznivega dejanja pa je v pristojnosti policije,« so po- vedali na LZS. Dovoljeno loviti samo šest vrst Po podatkih DOPPS in LZS so v Sloveniji zavarovane vse domo- rodne vrste ptic, razen mestnega goloba in šest lovnih vrst (raca mlakarica, šoja, sraka, siva vrana, fazan in poljska jerebica), ki so upravljane z Zakonom o divjadi in lovstvu. »Odvzem (odstrel in izgube) je načrtovan v letnem na- črtu lovsko-upravljavskih območij (LUO), ki ga podpiše pristojni mini- ster. Načrtovani odstrel vrste ptic je pogojen z naravnimi razmerami po posameznih loviščih. Letos je bilo na območju celotne Slovenije odstreljenih 249 fazanov, 602 raci mlakarici, 359 srak in 970 šoj,« so podatke o legalno uplenjenih pti- cah predstavili na LZS. Odstrel ptic čez celo leto ni do- voljen. Šojo, srako in sivo vrano je dovoljeno upleniti med 1. av- gustom in 28. februarjem, raco mlakarico od 1. septembra do 15. januarja, gojeno poljsko jerebico od 1. septembra do 15. novembra in fazana od 1. septembra do 28. februarja. Ocena: letno skozi Slovenijo na črno od 34.000 do 172.000 ptic Ne samo krivolov, tudi tihota- pljenje ptic je velika težava, na katero opozarjajo varuhi narave. »Čez Slovenijo nezakonito preva- žajo zavarovane vrste ptic posa- mezniki, ki ptice lovijo v tujini, v državah JV Evrope: Hrvaška, Srbi- ja, Bosna in Hercegovina, Romuni- ja … in jih nato prepeljejo v drugo državo, največkrat Italijo in Malto. Število zabeleženih primerov ti- hotapljenja ptic se je od leta 2013 zmanjšalo. Najverjetnejši razlog za takšno stanje je, da slovensko-hr- vaška meja od 1. julija 2013 ni več zunanja meja Evropske unije in se posledično na njej carinski nadzor več ne izvaja. Zato natančna raz- 105 brezposelnih Majšperčanov, le- tos pa so jih zabeležili kar 60 % več. »V določeni meri je to tudi posledi- ca odpuščanj v podjetju Boxmark, ki smo jim bili priča še ne dolgo nazaj. Ta podatek moramo obrav- navati z vso resnostjo, saj izgube služb ne prizadenejo let odpušče- nih oseb, pač pa celotne družine, ki se bodo znašle v stiski,« je bila zaskrbljena Darinka Fakin, županja občine Majšperk. »Ko bodo raz- mere dopuščale, bomo na občini poskušali na različne načine poma- gati. Skrbi me pa, da bo še več ljudi ostalo brez služb!« Stopnja brezposelnosti je občutno višja kot lani Medtem ko smo v prvih mese- cih letošnjega leta beležili upada- nje stopnje brezposelnosti, se je trend v aprilu povsem obrnil. Sto- pnja registrirane brezposelnosti na območju Območne službe Ptuj Zavoda za zaposlovanje je v mar- cu še znašala 7,4 točke, nakar je v maju dosegla vrh pri 9 odstotnih točkah, do septembra pa je zopet zelo počasi upadala. V vsem tem obdobju je razmerje oseb, ki so se na območju OS Ptuj kot brezpo- selne osebe na novo prijavljale in na novo odjavljale, močno nihalo. Od januarja do konca novembra se je na novo prijavilo 4.530 oseb, odjavila pa le 3.901 oseba. Največ novih prijav so zabeležili v aprilu, in sicer 718, prav v tem mesecu pa je bilo tudi najmanj odjav. Glede na to, da v aprilu ne moremo govoriti o prilivu brezposelnih oseb, ker bi zaključile redno izobraževanje ali izgubile status dijaka oziroma štu- denta, lahko porast v največji meri pripišemo prav prvemu valu epide- mije in spremljajočih vladnih ukre- pov za zajezitev širjenja okužbe. sreda  30. decembra 2020 7V središču občinah Spodnjega Podravja h oseb. Na ravni države je bilo v novembru skoraj 12.000 več registriranih brezposelnih oseb, kot v Foto: Dreamstime/M24 bčini Majšperk, kjer so zabeležili kar 60 % dvig občinah Markovci in Sveti Tomaž. Foto: Dreamstime/M24 ke Italijanov avi s sosednjo Italijo ali balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. Da žal ni tako in je ruštvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Foto: M24 rjajo z nezakonitim lovom ptic pevk,« opozarjajo Foto: ČG Ob koncu novembra je bilo na ptujskem Zavodu za zaposlovanje registri- ranih 629 več brezposelnih kot v začetku leta. Leto Nezakonit lov Nezakonito ravnanje 2015 77 17 2016 50 2 2017 54 10 2018 60 6 2019 46 7 Vir: Policija Nezakonit lov se sankcionira po 342. členu kazenskega zako- nika (podatki v prvem stolpcu), nezakonito ravnanje z zaščite- nimi živalmi in rastlinami (drugi stolpec) pa po 344. členu. Za nezakonit lov se lahko izreče denarna kazen in zapor do dveh let. Za nezakonito ravnanje z živalmi (lov, tihotapljenje, trgo- vanje …) je predvidena zaporna kazen do treh let. Če gre za širši obseg, pri katerem nastaja večja naravovarstvena škoda ali da se s kaznivim dejanjem ukvarja hu- dodelska združba, je predvidena sankcija tudi do pet let zapora. Foto: Sta/M24 Foto: Sta/ M24 Eksotične vrste ptic so tudi statusni simbol. sežnost tihotapljenja ptic v zadnjih letih ni znana, vendar zabeleženi primeri v letu 2018 in 2019 kažejo, da se ni bistveno zmanjšala. Glede na dostopne podatke ter dejstvo, da je na mejah letno prestreženih le od enega do pet odstotkov ti- hotapcev ptic, ocenjujemo, da je v enem letu prek Slovenije preti- hotapljenih med 34.000 in 172.000 osebkov ptic. Primerjava števila brezposelnih oseb po občinah za november v letih Občina 2019 2020 Razlika Porast v % Cirkulane 80 101 21 26 Destrnik 73 97 24 33 Dornava 63 80 17 27 Gorišnica 127 134 7 6 Hajdina 97 134 37 38 Juršinci 68 77 9 13 Kidričevo 183 253 70 38 Majšperk 105 168 63 60 Markovci 99 152 53 53 Ormož 450 522 72 16 Podlehnik 64 95 31 48 Ptuj 827 1.054 227 27 Središče ob Dravi 73 82 9 12 Starše 148 163 15 10 Sveta Trojica v Slov. goricah 47 56 9 19 Sveti Tomaž 68 106 38 56 Trnovska vas 36 34 - 2 - 5 Videm 176 239 63 36 Zavrč 46 67 21 46 Žetale 34 49 15 44 Skupaj 2.864 3.663 799 28 Slovenija 72.395 84.139 11.744 16 Vir: Zavod za zaposlovanje Na državni ravni smo od novembra 2019 do novembra 2020 zabele- žili 16 % porast števila brezposelnih oseb, na območju občin Spodnje- ga Podravja se je število registriranih brezposelnih oseb krepko bolj povečalo. Trend je višji v kar 14 od 20 občin. Najhuje pa je v občini Majšperk, kjer so zabeležili kar 60-odstotni dvig števila brezposelnih občanov. Delež brezposelnih oseb je za več kot 50 % poskočil tudi v občinah Markovci in Sveti Tomaž. V primerjalnem obdobju november 2020 in november 2019 je število brezposelnih oseb najbolj naraslo med občani MO Ptuj, ko je bilo na zavodu registriranih 227 več brez- poselnih občanov. Edina občina, kjer je bilo novembra 2020 manj brezposelnih kot novembra 2019, pa je Trnovska vas. Stopnja registrirane brezposelnosti na območju Območne službe Ptuj v letih OS Ptuj jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. 2019 8,0 7,9 7,2 6,8 6,6 6,4 6,6 6,6 6,4 2020 7,8 7,5 7,4 8,8 9,0 8,7 8,6 8,6 8,5 Vir: Zavod za zaposlovanje V preteklem letu je stopnja brezposelnosti na območju OS Ptuj vztraj- no upadala, letos pa smo priča nihanju, ki sovpada z intenzivnostjo epidemije in z njo povezanih vladnih ukrepov. V septembru 2020 je bila stopnja za več kot dve odstotni točki višja kot v enakem obdobju lani. Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 8 Marija Feguš Šmigoc je v Talumu zaposlena od leta 1984, zadnjih 19 let v poslovni enoti Rondelice. Njeno delovno področje je admini- stracija. Odlikujejo jo zanesljivost, odgovornost, ustvarjalnost in prip- ravljenost za sodelovanje. Zlatko Marin je zaposlen v livar- ni. Poklicno pot v Talumu je pred 24 leti začel kot livar (za pripravo tali- ne), ob delu se je dodatno izobra- ževal in se usposobil za opravljanje livarskih del ter nalog procesnega kontrolorja. Pri delu izstopa s pri- zadevnostjo, samoiniciativnostjo in nadpovprečnimi rezultati dela. Je nepogrešljiv del ekipe, saj ob- vlada različna dela v livarni. Zlatko Širovnik je zaposlen v poslovni enoti Upravljanje z ener- gijo. V Talum je prišel leta 2001, vsa leta opravlja naloge na področju vzdrževanja in upravljanja elektroe- nergetskih sistemov. Po pridobljeni izobrazbi inženirja elektrotehnike je postal vodja elektroenergetike. Pri delu je dosleden, hitro odziven, natančen, iznajdljiv, inovativen in dober zgled sodelavcem. Profesionalna in množična inovativna dejavnost Čeprav je bilo leto 2020 izredno leto v izrednih razmerah, se v Ta- lumu niso odpovedali natečajem in drugim aktivnostim, s katerim zbirajo in nagrajujejo najbolj inova- tivne poslovne ideje. Še posebej so ponosni na dosežke na področju profesionalnega inoviranja oziro- ma tehničnih izboljšav, saj so do konca avgusta zabeležili kar osem tehničnih izboljšav, ki prinašajo skupaj več kot 634.000 evrov letne gospodarske koristi. Procesna ino- vacija Učinkovita in trajnostna pro- izvodnja rondelic in rondel iz nove širine aluminijevega ozkega traku (predlagatelji Boris Šegula, Gregor Zečević, Tomaž Godicelj, Vekoslav Cestnik in Jože Turk) je prejela tudi bronasto priznanje ŠGZ za ino- vacije v podravski regiji. V okviru Talumovega dneva inovativnosti so bile nagrajene še naslednje teh- nične izboljšave: Prenova dvižnih vrat na livni celici SCANIA (Dejan Poplatnik, Franc Lesjak in Zvonko Čerček), Zmanjšanje anodnih efek- tov (Branko Juršek in Anton Verde- nik), Popravilo puhala Hartmann (Dušan Debelak, Drago Škerget in Matej Simonič), Predelava in po- novna uporaba hladilnika na PTM- -žerjavu (Dušan Debelak), Vpeljava novih fi ltrov pri litju ulitkov (Bran- ko Krajnc), Sprememba tehnolo- gije izdelave peščenih jeder (An- drej Petrovič in Tomaž Zemljarič), Obnova pnevmatskih kladiv (Uroš Prejac). Množična inovativna dejavnost Množično inovativno dejavnost v Talumu spremljajo v obdobju od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta. V tem obdo bju so obravnavali 1.120 inovacijskih predlogov, ki jih je po- dalo 335 različnih predlagateljev. Letos so nagradili štiri sodelavce, ki so podali največ predlogov. Na- jaktivnejši so bili Janez Vogrinec, vodja izmene v proizvodnji anod s 34 predlogi, Kristijan Gajser, vodja strojnega vzdrževanja livarn s 25 predlogi, David Lorber, vodja litja na nizkotlačnih livnih strojih s 24 predlogi, in Aleš Krajnc, vodja iz- mene v gravitacijski in nizkotlačni livarni s 24 predlogi. sreda  30. decembra 20208 Podjetništvo Ob tovarniškem prazniku v Ta- lumu vsako leto sodelavcem po- delijo zlate metulje. Tudi letos je bilo tako, zaradi epidemioloških razmer v bolj okrnjeni obliki, ven- dar nič manj slavnostno in srčno. Predsednik uprave Marko Drobnič se je sodelavcem – prejemnikom zlatih metuljev – iskreno zahvalil za vso zavzetost, ki jo namenjajo pod- jetju. »Iskrene čestitke ob prejemu najvišjega tovarniškega priznanja zlati metulj. Ponosen in počaščen sem, da vam lahko v imenu vseh sodelavcev Taluma izrečem zah- valo za opravljeno delo. Veselim se tudi skupnega ustvarjanja v prihodnje,« so besede, s katerimi je Drobnič čestital letošnjim nagra- jencem Danici Marolt, Mariji Feguš Šmigoc, Zlatku Marinu in Zlatku Širovniku. Danica Marolt iz poslovne eno- te Servis in inženiring je zlatega metulja prejela za življenjsko delo. V tovarni se je zaposlila pred 40 leti, njene naloge so bile vedno povezane z gradbenimi projekti v podjetju, kot so širitev proizvodnih kapacitet in vzdrževanje objektov. Med sodelavci velja za zanesljivo, zavzeto in strokovno, do podjetja goji izjemen čut pripadnosti. Foto: Stanko Kozel Na fotografi ji so predlagatelji procesne inovacije, ki je prejela tudi bronasto priznanje ŠGZ za inovacije v regiji. Kidričevo  Talumovi zlati metulji in nagrade za inovativnost Vedoželjnost, energija in zaupanje V kidričevskem Talumu, ki je največji industrialec v regiji, pozornosti ne usmerjajo samo v proi- zvodni proces, ampak tudi v rast in razvoj kadrov. Zavedajo se, da so dobri, inovativni in zanes- ljivi sodelavci pomemben steber poslovanja. Upam si! 2020 Akcijo Upam si! 2020 so v Talumu zaradi epidemije iz spo- mladanskih mesecev prestavili na jesenske. Moto natečaja je izhajal prav iz koronske krize, torej delajmo enostavno, uporabno in virtualno. Nagradili so pet najbolje ocenjenih predlogov, in sicer predlog Merjenje DMC kode na obdeloval- ni liniji VW (Matjaž Škerget), Nov pristop pri ponovnem za- gonu elektroliznih celic (Natalija Vindiš), Digitalizacija pro- cesa izdaje osebne varovalne opreme (OVO) v skladišču OVO (Milka Kardum), Merilna priprava WB (Žan Štern) in projekt Rampa za nalivanje taline iz T4 peči (Marjan Rebernišek). Malodane se bodo iztekle še zadnje minute na 365 dni dolgem potovanju, ime- novanem tudi leto 2020. Nenavadno, vznemirljivo, zahtevno ali razgibano – ka- kršno koli je že bilo, leto je znova za nami. In čeprav vemo, da se bo svet tudi v naslednjih 12 mesecih vrtel po starem, se nas ob vstopu v novo koledarsko ob- dobje pogosto dotaknejo občutki pričakovanja in vznemirjenja. A brez skrbi, še naprej bodo ob vas na vaši življenjski poti stopali vsi, ki jih imate najra- je: vaši prijatelji, otroci, starši ter ostali sorodniki in pa seve- da – vaš najljubši nakupovalni center. Ko smo v zadnjih dneh lanske- ga decembra sklepali novole- tne zaobljube, kovali načrte in razmišljali o tem, kaj nam bo leto 2020 prineslo, zagotovo nismo računali na okoliščine, ki so dramatično zaznamova- le zadnjih 52 tednov življenja v Sloveniji, Evropi in Svetu. Z go- tovostjo si upamo trditi, da pre- teklega leta zlahka ne bomo pozabili. A pred nami se odpira nova priložnost, nepopisan list papirja, sveže slikarsko platno. Na voljo imamo prazno knji- go s 365 stranmi, ki čaka, da jo napolnimo z vrsticami naših doživetij, prigod in izkušenj. Naj bo to knjiga o prijateljstvu, veselju, radosti, smehu in lju- bezni. In naj bo tudi v knjigi z naslovom Leto 2021 Qcenter Ptuj vaš zvesti spremljevalec in partner, ki vam vedno znova priskoči na pomoč. Ko boste potrebovali prostor za oddih in klepet s prijateljem, pohištvo za svoje novo zavetje, parfum za zmenek s svežo simpatijo, očala za varno krmiljenje med čermi življenja, šopek rož za poklon vaši najdražji ali poštno izpostavo za pošiljanje pošiljke v tujino. Takrat veste, kje nas najdete. Vašega obiska se v QCentru Ptuj v Puhovi veselimo tudi v 2021. Videm  Urejanje nove poštne poslovalnice Letos selitve še ne bo Čeprav je bila selitev Pošte Videm v nove prostore načrtova- na do konca leta, se načrti ne bodo izšli, kot so bili zastavlje- ni. Med drugim tudi zaradi epidemije. Kot smo poročali spomladi, je Pošta Slovenije v občinah Videm in Podlehnik že pred časom izvedla reorganizacijo in se odločila central- no pošto poslovalnico za obe občini urediti v novih prostorih, ki jih je odkupila v Vidmu. Pošta Videm se bo selila v poslovni objekt ob glavni cesti Ptuj–Videm, pred katerim je tudi velik parkirni prostor. Velikost poslovnih prostorov je nekaj manj kot 250 m², predvideni fi nančni vlo- žek v nakup in urejanje prostorov je ocenjen na okoli 400.000 evrov, a na končni izračun stroškov bo treba počakati do zaključka investicije. Na Pošti Slovenije so povedali, da bi novi prostori za zagon dejavnosti lahko bili pripravljeni v prvih mesecih naslednjega leta, nekje do mar- ca. Razlog za zamik selitve iz stare v novo poslovalnico je po pojasni- lu Pošte tudi epidemija covida-19. Ko bodo dela končana, je namreč treba pridobiti še uporabno dovoljenje. Število zaposlenih na videm- ski pošti bo tudi po selitvi na novo lokacijo in v nove prostore ostalo enako. Devet pismonošev opravlja delo na terenu, tri sodelavke so na okencu v poslovalnici. Iz videmske poštne poslovalnice teče dostava vseh poštnih pošiljk za območje občin Videm in Podlehnik. Pošta Leskovec je bila pred leti oblikovana v pismonoško, pošta Podlehnik pa v pogodbeno. Videm- ska poslovalnica je tako centralna za dokaj veliko območje, ki obsega del Haloz in Dravskega polja. Foto: MZ Pošta Slovenije selitev videmske poslovalnice v nove prostore napoveduje za prihodnjo pomlad. Osem tehničnih izboljšav, ki prinašajo za več kot 634.000 evrov letne gospodarske koristi, 1.120 inovacijskih predlogov in 28 predlogov v akciji Upam si! so dosežki Taluma na področju inovativnosti v tem nenavadnem letu 2020. Nagrade najboljšim so podelili 11. decembra v okviru 9. Dneva inovativnosti in 4. Razvojno-raziskovalnega dneva, ki so ju letos ob upoštevanju epidemioloških razmer izvedli virtualno. Foto: Stanko Kozel Kljub izrednim okoliščinam se je vodstvo Taluma zaslužnim sodelavcem ob tovarniškem prazniku poklonilo z nagrado za prizadevno delo – zlatimi metulji. Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 9 sreda  30. decembra 2020 9Podravje Ptujski dijaki se zavedajo, da šo- lanje ni pomembnejše od javnega zdravja, pa vendar si želijo, da bi jih odgovorni upoštevali pri obli- kovanju rešitev za izvajanje pouka. Skrbi jih namreč primanjkljaj na področju strokovnih predmetov in praktičnega pouka. Ugotavljajo namreč, da znanje, pridobljeno na daljavo, kljub trudu dijakov in profesorjev nikakor ni primerljivo z znanjem, ki ga pridobijo v učil- nicah. »V času šolanja od doma dejansko ne opravimo nobene ure praktičnega pouka v ustreznih spe- cializiranih učilnicah in delavnicah, oteženo je tudi teoretično pou- čevanje strokovnih predmetov. Generacije pred nami imajo tako z isto izobrazbo več praktičnega in strokovnega znanja, kot ga bomo ob koncu šolanja imeli mi, kar nas postavi v neenakovreden položaj, tako na trgu dela kot pri vpisu na višje stopnje izobraževanja,« opo- zarjajo srednješolci. Mladi sporočajo: »Nastaja nepopravljiva škoda« Ob tem pa izpostavljajo, da z nazadovanjem izobrazbe nazadu- je tudi sama država in njen razvoj. Zato so prepričani, da je treba obliko izobraževanja na daljavo spremeniti čim prej, saj da iz dneva v dan nastaja nepopravljiva ško- da pri izobraževanju mladih. Od odgovornih tako pričakujejo, da bodo čim prej prižgali zeleno luč za vrnitev dijakov vsaj k praktične- mu pouku in k pouku strokovnih predmetov. »Šolanje na daljavo nikakor ne more nadomestiti šol- skega pouka v za to ustrezno spe- cializiranih šolskih prostorih. V šoli je nujno potrebno tudi poučevanje dijakov zaključnih letnikov, da se ti kakovostno pripravijo na opravlja- nje poklicne mature oz. zaključ- nega izpita. Prav tako je potrebna čimprejšnja vrnitev v šolske klopi dijakov prvih letnikov, saj se prvič srečajo s snovjo strokovnih pred- metov in vsi vemo, da so začetki najtežji. Ko pa se razmere vsaj ne- koliko izboljšajo, pa predlagamo popolno odprtje šol in zapiranje šol oz. oddelkov ‚po potrebi‘, gle- de na število okužb v določeni šoli oz. v posameznem oddelku,« so predstavili konkretne predloge. Najprej v šole najmlajši, kaj pa dijaki? A zdi se, da so opozorila dijakov in tudi drugih iz šolskih vrst pres- lišana. Iz šolskega ministrstva so pred božičnimi prazniki odgovo- rili: »Vsi se zavzemamo v prvi vrsti za vrnitev dijakov v šole. Hkrati pa moramo sprejeti dejstvo, da epide- miološka situacija tega ta trenutek še ne dopušča.« Ministrica Simo- na Kustec pa je še oznanila, da se bodo po idealnem scenariju v šole najprej vrnili osnovnošolci prvega triletja, odprli naj bi se zavodi in šole za otroke in učence s poseb- nimi potrebami ter vrtci. Pa dijaki? Po ministričinih besedah najhitreje, kar bo mogoče. Kdaj bo to, seveda še ni znano, čeprav, kot zagotavlja- jo srednješolci, se slednji obnašajo odgovorno in upoštevajo vse ukre- pe. »Na naši šoli smo ukrepe upo- števali vsi, odgovorno nosili maske, se zadrževali v svojih mehurčkih in ohranjali med seboj dorečeno var- nostno razdaljo, a smo bili v javno- sti pogosto očrnjeni kot eni izmed glavnih krivcev širjenja virusa.« Človeškega stika ne nadomesti nobena tehnika Ptujski strojniki in strojnice pa opozarjajo, da izobraževanje na daljavo ne vpliva le na obseg pri- dobljenega znanja, temveč tudi na medosebne odnose, ki so ključ- nega pomena za razvoj mladega človeka. »Tesnoba, družinske te- žave in pomanjkanje so le primeri izmed mnogih posledic, s kateri- mi se srečujemo trenutno zaradi nastale situacije. Verjetno se je pozabilo, da dijaki prihajamo iz raz- ličnih družin in da nekateri starši ne morejo priskrbeti vse potrebne tehnične opreme za svoje otroke. Kljub temu da je bila priskrbljena pomoč za takšne primere, tega ne moremo uporabljati na tako dolgi rok.« Še mnogo hujše pa so teža- ve, ki se, zdaj v tem času šolanja na daljavo, pri mladih izražajo v obliki psihičnih tesnob, priznavajo dijaki. »Odvzeto je druženje z vrstniki, tisti pristni stik človeka s člove- kom, ki ga ne more nadomestiti še tako dovršeno razvita tehnika … Odvzeta je mladost …« Foto: Arhiv Strojne šole Dijaki in dijakinje Strojne šole na Ptuju so jasno povedali, da šolanje na daljavo ni alternativa; skrbi jih primanjkljaj na področju strokovnih pred- metov in praktičnega pouka. Ptuj, Podravje  Strojniki za čimprejšnjo vrnitev v šole Dijaki šolski ministrici: »Odvzeta nam je mladost«« Dijaki in dijakinje Strojne šole ŠC Ptuj želijo biti slišani. Ugotavljajo namreč, da se veliko govori o izobraževanju na daljavo, a se v te pogovore ne vključuje mladih. »Mladi smo prav tako del te družbe in želimo, da se prisluhne tudi našim predlogom, ki se navezujejo predvsem na NAŠE izobraževanje,« poudarjajo. Čeprav je letošnja epidemija Kidričane in okoličane prikrajšala za decembrska praznična dožive- tja v Parku pod tisočerimi zvez- dami, so lahko otroci pravljične dogodivščine v adventnem času spremljali na spletni strani www. zgodbeizkidricevega.si. Vsebine so se vseskozi osveževale in do- dajale, tako da ni manjkalo praz- ničnih kuharij, plesa, dogodivščin Božičkovih palčkov ter drugih z božičem povezanih vsebin. Pika na i je bil praznični obhod Božička po vseh krajih kidričevske občine. Potoval je z lepo okrašeno kočijo, v spremstvu palčkov, njihov pri- hod je naznanjal žvenket kraguljč- kov. Med starši je bilo sicer slišati nekaj negodovanja, ker se je Boži- ček skozi vasi in kraje kidričevske občine samo peljal, ne da bi se ustavljal. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da so se osebnemu stiku zaradi epidemiološke situacije bili v letošnjem letu primorani izogni- ti. »Naše sporočilo je bilo, da Boži- ček na otroke ni pozabil. Počasi se je s kočijo peljal skozi vsa naselja v občini, otrokom je prijazno poma- hal. Spremljali so ga palčki, ki so imeli v svoji culici za otroke tudi nekaj sladkega. Žal je letošnja si- tuacija zaradi ukrepov za zajezitev epidemije takšna, da se Božiček ni mogel ustavljati in se z otroki sre- čevati. Kljub temu menim, je bila tudi sama vožnja Božička s kočijo skozi vsa naselja naše občine lepo doživetje.« Kidričevo  Božiček in žvenket kraguljčkov Letos je otrokom samo pomahal V krajih občine Kidričevo se je Božiček mudil v začetku minulega tedna, od ponedeljka do srede. Skozi vasi se je peljal s kočijo in pomahal otrokom. Božičkova kočija je bila izjemno lepo okrašena, cingljali so kraguljčki, Božička so spremljali palčki. Foto: ČG Božiček v občini Kidričevo s pravljično lepo kočijo Videm  Božiček potoval s kočijo Za iskrice v otroških očeh Božiček je minule dni obdaril tudi otroke v občini Videm. Obiskal jih je pri vaških domovih. Z darili je razveselil okoli 400 otrok. Z obiskom videmske občine je začel v soboto, 19. decembra, končal ga je v sredo, 23. decembra. V soboto je obdaril otroke v KS Dolena, v nedeljo na Selih, v ponedeljek na Pobrežju, v Vidmu in KS Soviče–Va- reja–Dravci. V torek so se daril razveselili otroci v Leskovcu, v sredo pa v Tržcu in Lancovi vasi. Že ves december so na občini Videm sprejemali pisma otrok, ki so jih nato posredovali Božičku. Pripravili so 400 daril- nih paketov, ki jih je Božiček s svojim spremstvom razdelil med otroke od prvega do sedmega leta starosti. Dobri decembrski mož se je vozil s pravljično okrašeno kočijo. Srečanje otrok z Božičkom je bilo kljub epidemiji in ukrepom pravljično in čarobno doživetje. Na občini so se še posebej potrudili in darila zavili v lično okrašene škatle. Darilca so prilagodili tudi starosti otrok. Cirkulane  Božiček obdaril 140 otrok Božiček, snežinke in jelenčki Otroke v občini Cirkulane je Božiček obiskal v soboto, 19. decem- bra. Pravzaprav sta prišla kar dva, saj so v posebni Božičkov pre- dal na občini prejeli ogromno pisem otrok. Božička sta tako v spremstvu snežink in jelenčkov obiskala vse otro- ke do četrtega razreda, ki so jima poslali pismo. Razdelila sta 140 daril, za njun prevoz so poskrbeli gasilci PGD Cirkulane. Pohod Božičkov med haloškimi griči so spremljale tudi praznične melodije. »Bilo je zelo lepo, doživeto, pravljično. Ljudje in otroci so se obiska Božička zelo razveselili. Odziv je dober, kar me navdaja z zadovoljstvom in bogati s spoznanjem, da smo srčni in dobri ljudje,« je dejala cirkulanska župa- nja Antonija Žumbar. Da je Božiček potrkal na vrata otrok in jih obda- ril, so poskrbeli na občini Cirkulane ter člani tamkajšnjega gasilskega in kulturnega društva. Člani KD Cirkulane so bili Božičkovo spremstvo (snežinke), člani PGD Cirkulane pa šoferji jelenčki. Foto: Antonija Žumbar Dornava  Gasilci so bili Božički Razveselili 121 otrok Tudi občina Dornava je otroke razveselila s prazničnimi darili. Obisk Božička so organizirali s pomočjo vseh štirih gasilskih društev. Obdarovanje so izvedli v nedeljo, 20. decembra, v po- poldanskih urah. Obdarili so otroke od prvega leta do vključno prvega razreda. Raz- delili so 121 paketov, in sicer vsem tistim otrokom, za katere so starši na občino dali prijavo. V Žamencih so darilne pakete razdeljevali Bo- žiček in dva navihana škrata, na Polenšaku sta obhod Božička spre- mljala gasilca v uniformi, Božička so imeli tudi v Dornavi, v Mezgovcih pa celo gospo Božičkovo. Vsi trije Božički in Božička so otroke z darili lepo razveselili. Foto: Marko Mernik Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 10 sreda  30. decembra 2020Naše prireditve10 Prav tako je bilo moč prispeva- ti preko SMS-številke s ključnima besedama Nadlani in Nadlani5, ki še ostajata aktivni, zaključek ak- cije pa je predstavljal celodnevni radijski dogodek, ki se je sklenil z razglasitvijo zbrane vsote. V druž- bi Radio-Tednik Ptuj smo celotno akcijo pripravili v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Rotary Clubom Ptuj ter Lions Clubom Ptuj. Povabilu so se prijazno odzvali tudi številni slo- venski glasbeniki, ki so ob upošte- vanju vseh preventivnih ukrepov z nastopi v ločenem studiu pope- strili celodnevni radijski dogodek – Dejan Vunjak, Nika Zorjan, Tanja Žagar, Klara Jazbec, Erosi, BQL in Petovia kvintet. Ob koncu radijskega druženja je bilo veselje veliko, saj smo skupaj s poslušalci in donatorji zbrali 6.344 evrov, denar pa bo namenjen na- kupu daril za otroke iz socialno ogroženih družin iz Spodnjega Podravja. 2.650 evrov so skupno prispevala podjetja TMD, Gostilna Muršič, Novi tednik in Radio Celje, Kaass avto, Pomlad, Lekarna Rače- -Fram ter Gastro. V skrinjicah na terenu se je sku- paj s prispevkom Rotary kluba Ptuj nabralo 1.977 evrov, 617 evrov so prispevali poslovni partnerji v okviru prazničnih radijskih in časo- pisnih voščil, 1.100 evrov pa so pos- lušalci in bralci zbrali s pošiljanjem SMS-sporočil. Da bodo šla darila v prave roke, bo poskrbel Center za socialno delo Ptuj. Ptuj, Podravje  Podravje na dlani – božično darilo na vsaki dlani Za otroke zbrali kar 6.344 evrov Letošnja akcija Podravje na dlani – božično darilo na vsaki dlani, s katero v družbi Radio-Tednik Ptuj zbiramo sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin Spodnjega Podravja, je zaradi trenutnih razmer v državi potekala drugače kot običajno, saj druženje na prostem s poslušalci in bralci ni bilo mogoče. Minula dva tedna je bilo moč sredstva prispevati na vidnih mestih trgovskih poslovalnic: Jager Ptuj, Pragersko, Gorišnica, Kidričevo, Starše in Majšperk; Tuš market Ptuj na Osojnikovi cesti, Tuš market Haložanka Zavrč, Tuš market Špic Markovci in Tuš market Destrnik, Supernova Qlandia Ptuj ter Qcenter Ptuj v Puhovi. Foto: Radio Ptuj V okviru letošnje dobrodelne akcije se je nabralo kar 6.344 evrov. Odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren: ''Zelo sem vesel, da nam je kljub vsem ukrepom uspelo pripraviti prijeten radijski dogodek, ki je sicer potekal v naši hiši. Uspelo nam je dokazati, da kljub preprekam zmoremo premagati tudi te in iskreno sem vesel za vsakega otroka, ki bo po zaslugi naše akcije dobil darilo ter na božič imel pravi zajtrk ali kosilo. Z akcijo smo tudi njihovim staršem odvzeli del bremena, predvsem pa me veseli, da imamo tako dobre poslušalke in poslušalce, ki nas v tovrstnih projektih podpirajo.'' Direktor družbe Radio- Tednik Ptuj Drago Slameršak: ''S prav vseh zbirnih mest smo prejeli sredstva, ki bodo omogočila, da bo tudi letos božič za otroke lep. Iskreno se zahvaljujem občankam in občanom Spodnjega Podravja, vsem, ki so šli mimo naših skrinjic in oddali svoj prispevek, tistim, ki so pošiljali SMS-sporočila, pa tudi podjetjem, ki so prispevala svoj delež. Skupaj nam je uspelo in res sem ponosen na to, da smo še enkrat dokazali, da v Spodnjem Podravju živimo dobri ljudje.'' Foto: Radio Ptuj BQL Foto: Radio Ptuj Petovia kvintet Foto: Radio Ptuj Dejan Vunjak Foto: Radio Ptuj Erosi Foto: Radio Ptuj Klara Jazbec Foto: Radio Ptuj Tanja Zagar Foto: Radio Ptuj Nika Zorjan Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 11 sreda  30. decembra 2020 Ljudje in dogodki 11 Ptuj  Silvestrovanje za male in velike Vesel vstop v novo leto se bo za otroke začel ob 11. uri Silvestrovanje za male in velike je v preteklih letih poskrbelo za veselje številnih otrok iz Spodnjega Podravja in jim dalo možnost, da zadnji dan v letu točno ob 12. uri veselo vstopijo v novo leto. Tokrat zaradi epidemije v državi silvestrskega rajanja na prostem ni moč izvesti, bodo pa najmlajši vendarle lahko v novo leto vstopili ob prijetni glasbi, rajanju in odštevanju sekund pred 12. uro. Pravzaprav bo letošnje silves- trsko rajanje še večje, saj smo v družbi Radio-Tednik Ptuj poskrbeli za največji radijski, televizijski in spletni skok v novo leto, na kate- rem ne bo manjkalo rajanja, glas- be in vsega, kar mora vsebovati vesel otroški vstop v leto 2021. Otroško silvestrovanje za male in velike bo potekalo 31. decembra 2020 od 11. ure dalje, spremljati ga bo mogoče v programih Radia Ptuj, Radia Celje ter radia in tele- vizije Veseljak, pa tudi preko Fa- cebook profi lov vseh omenjenih medijev. Za ples in zabavo bosta skrbela priljubljena animatorja brata Malek iz Športno cirkuškega društva Eleja, ki s svojimi škrati in snežakom pripravljata nepozab- no rajanje ob prijetnih otroških pesmih. Preko video in zvočnih voščilnic bodo otroke pozdravili in jim zaželeli vse lepo v novem letu tudi glasbeniki, ki jih otroci najraje poslušajo in ob njihovi glasbi vese- lo plešejo – Dejan Vunjak, Modrija- ni, Čuki, Poskočni muzikanti, Nika Zorjan, BQL in Polkaholiki. Točno ob 12. uri bo nastopil vrhunec dogajanja – glasno odšte- vanje ob glasbi, plesu in konfetih, otroci pa bodo z rajanjem še na- daljevali v družbi škratov in bratov Malek. Foto: ČG Otroško silvestrovanje 31. decembra od 11. ure na: Veščine so prikazali reševalni pes Frodo z vodnico Darinko Leč- nik Urbancl, psička vodnica za sle- pe osebe Ola z vodnikom Emilom Urbanclom in terapevtski pes Kodi z vodnico Dojrano Gričnik. V obeh društvih so izšno ali, da si v teh neprijetnih in negotovih dneh starostniki želijo vsaj malo razvedrila, čeprav na daljavo z našimi prijatelji, reševalnimi psi in vodniki in pomočniki. Petovia kvintet, hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj pa je letos že drugič poskrbel za glasbene užit- ke. Društvi Reps in Slo-Canis v času epidemije covida-19 pomagata tudi pri oskrbi psov, katerih lastni- ki so zaradi virusa v karanteni ali hospitalizirani, ob tem pa izvajajo še nekaj drugih zanimivih akcij, kot Odpri oči in pomagaj, Povej mi svo- jo zgodbo in povem ti svojo. Darinka Lečnik Urbancl, pred- sednica Slovenskega združenja inštruktorjev – Centra za šolanje psov vodičev in psov spremlje- valcev Canis, je povedala, da je bil sobotni prikaz veščin reševalnih psov v Domu upokojencev na Ptuju prvi izmed 30, ki jih načrtujejo iz- vesti v okviru akcije Šno amo. „V teh časih so domovi starostnikov najbolj zapuščena lokacija na tem svetu in glede na to, da nas MO Ptuj tudi podpira z manjšo donaci- jo, smo se odločili, da polepšamo dan starostnikom v tem okolju. Sodelovali sta dve društvi, Društvo reševalnih psov ter društvo, ki šola pse pomočnike in pse vodnike za slepe osebe,“ je akcijo Šno amo predstavila Darinka Lečnik Urbancl. Društvi imata tudi dobre izku- šnje z obiski ljudi z demenco v domovih. Njihovi repki in tačke so tako trenirani, da se dobro počuti- jo v teh okoljih in so radi v družbi starejših. „Takšni dogodki, kot je bil so- botni, so za naše stanovalce zelo pomembni in zelo dobrodošli, še posebej v tem prazničnem obdob- ju, ko so le-ti za marsikaj prikraj- šani. Sprejeli so ga z največjim veseljem“ pa je povedala socialna delavka Doma upokojencev Ptuj Klavdija Veldin. Ptuj  Šnofkamo, akcija društev Reps in Slo-Canis Veselje prinesli terapevtski psi in Petovia kvintet Društvo Reps in Slo-Canis sta skupaj s Petovia kvintetom olepšala te praznične dneve, ki jih v domu starejših na Ptuju njihovi varovanci bolj ali manj preživljajo brez običaj- nega živ-žava, tako značilnega za ta čas v minulih letih. Zato je vsak tak dogodek, kot je bil sobotni na dveh lokacijah doma, še tako pomemben in dobrodošel, ker je prinesel vsaj malo veselja. Niso namreč redki primeri, ko nekateri niso svojih sob zapustili že dva meseca. Foto: Črtomir Goznik Pozdrav s kužki v izvedbi društev Reps in Slo-Canis je prinesel nekaj lepih prazničnih trenutkov. Foto: Črtomir Goznik S poskočnimi toni so sobotno dopoldne olepšali člani Petovia kvinteta, hi- šnega ansambla družbe Radio-Tednik Ptuj. Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 12 Sodnica Kosijeva je Jerebicu ob izreku kazni jasno povedala, da je dejanje načrtoval, ga storil z neposrednim naklepom, uporabo grožnje ter napadom na življenje in telo. Prav tako po mnenju sodi- šča ne obstaja dvom v storilčevo prištevnost. Jerebic je sodišče na vse mile viže poskušal pregovoriti, da ne stoji za kaznivim dejanjem. V jet- niško celico si je celo pretihotapil mobilni telefon in komuniciral z zunanjim svetom. Med drugim je izdelal lažni elektronski izris poti, po kateri naj bi odpeljal s prizorišča ropa proti domu v Ižakovce. S pra- vim izrisom poti oziroma časovno osjo, kot so imenovali dokaz, so sicer razpolagali kriminalisti, ki so primer preiskovali. Dokazi tožilstva dovolj trdni za obsodbo Kdo je vozil avtomobil BMW, ki je bil parkiran v Trnovski vasi, obdolženi Jerebic ni želel poveda- ti. Večkrat je poudaril, da je bil v Trnovski vasi zaradi popravila avto- mobila. Zato naj bi tudi kupil roka- vice v trgovini Jager. Sodni senat je skrbno pretehtal obremenilne do- kaze in zagovor obrambe ter skle- nil, da Jerebic v Trnovski vasi ni bil zaradi popravila avtomobila, tem- več je oropal poštno poslovalnico. 12. decembra ob 16.50 je sunkovito stopil v prostore pošte, skočil na pult, v uslužbenko uperil orožje oziroma orožju podoben predmet in zahteval denar. Iz predala ga je pobral kar sam, izkupiček pa je bil glede na težo storjenega kaznive- ga dejanja sicer bolj skromen, vse- ga 1.272 evrov. Obsežen kriminalni dosje Za obdolženega Jerebica je bil pri določitvi kazenske sankcije precej obremenilen obsežni krimi- nalni dosje iz preteklosti. Okrožna državna tožilka Klementina Pre- jac je namreč zahtevala štiri leta zaporne kazni, sodni senat mu je dosodil tri mesece manj, kar je tudi po besedah sodnice Kosijeve za tovrstno kaznivo dejanje relativno visoka sankcija. Sodišče po izredno natančnem tehtanju dokazov ni našlo razloga, da ne bi verjelo delu kriminalistov in tožilstva. Jerebiče- vih grehov oziroma njegovih kri- minalnih dejanj iz preteklosti se je sodnica dotaknila tudi v pojasnilu, ki je sledilo izreku sodbe. Povedala je, da ima pestro kriminalno karie- ro. Zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo je že v mladosti se- del v mladoletniškem zaporu. Dos- je se je iz leta v leto samo debelil. Sledili so delikti zaradi prepoveda- nih drog, premoženjska kazniva dejanja, na Hrvaškem je bil obsojen zaradi tihotapljenja ilegalcev. Ka- znivih dejanj ni izvrševal le v času, ko je zaradi obsodilnih sodb sedel za rešetkami. »To kaže na vašo vztrajnost, vaš življenjski slog,« je med drugim poudarila sodnica Ko- sijeva. Dodala je še, da so mu nižjo kazen od predlagane dosodili, ker za kaznivo dejanje, za katero so mu sodili (rop), ni specialni povra- tnik. Ob vseh naštetih nečednostih in kaznivih dejanjih, za katera je v preteklosti že sedel, so mu za rop sedaj sodili prvič. sreda  30. decembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 3-dnevna napoved za Podravje Učiteljica z veliko začetnico V slovo eni od treh žrtev petkove tragedije, 58-letni učiteljici Jožici, so se konec tedna z zapisom na spletni strani poklonili na OŠ Ljudski vrt, kjer je bila zaposlena. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič je poudarila, da so izgubili sodelavko, ki je bila učiteljica z veliko začetnico: »Njeno srce je bilo polno ljubezni za vse ljudi. Vsem je želela pomagati, vse je imela rada in vsakomur je prisluhnila. Žal je ni več med nami. V našem spominu bodo ostala vsa njena dobra dela in njena srčnost. Počivaj v miru, draga učiteljica, sodelavka in prijateljica.« Trnovska vas, Ptuj  Epilog sojenja za rop pošte na prvi stopnji Jerebic je kriv, sedel bo tri leta in devet mesecev Po dobrih sedmih mesecih sojenja je ptujsko okrožno sodišče 33-letnega Prekmurca Damjana Jerebica spoznalo za krivega kaznivega dejanja ropa pošte decembra lani v Trnovski vasi. Obdolženi je ves čas trdil, da je nedolžen, a sodišča mu ni uspelo prepričati. Tričlanski sodni senat s sodnico Marjano Kosi na čelu je odločil, da so zbrani dokazi dovolj trdni za obsodilno sodbo. Kazen: tri leta in devet mesecev zapora. Foto: MZ Zaradi obsežnega kriminalnega dosjeja iz preteklosti je sodišče Damjanu Jerebicu za rop poštne poslovalnice v Trnovski vasi naložilo tri leta in devet mesecev zaporne kazni. V prihodnje ga kazenski postopek za istovrstno ka- znivo dejanje čaka še na okrožnem sodišču v Murski Soboti, saj je obdolžen za rop pošte v Veržeju, ki se je zgodil novembra lani. Še danes je Gerečja vas zavita v globoko žalost. Za vedno so se poslovili trije člani družine Lešnik: 35-letna Mojca, njena 58-letna mama Jožica in 61-letni oče Branko. Ne samo Gerečja vas in Dravsko polje, celotno Spodnje Podravje, dejansko vse ljudi, ki so družino poznali, in druge, ki ima- jo v sebi čut za sočloveka, ob tej tragični nesreči preveva globoka žalost. Jožica je bila učiteljica na ptu- jski osnovni šoli Ljudski vrt, v nje- ni učilnici so se izmenjale številne generacije učencev. Vsi jo imajo v spominu kot srčno in dobro učiteljico. Delovala je v lokalni skupnosti, bila podpredsednica Društva žena in deklet Gerečja vas, v preteklosti je bila občinska svetnica. Branko je bil zaposlen na področju telekomunikacij, na njegovo pobudo se je v Gerečji vasi zgradil kabelsko-komunika- cijski sistem, ki so ga nato razširili po celotni občini Hajdina. Bil je ak- tiven na področju športa in nogo- metni funkcionar. Tudi sin Miha, edini član družine, ki se je petko- vemu masakru izognil, je deja- ven na področju nogometa in je predsednik lokalnega športnega Spodnje Podravje  Gerečja vas in Dravsko polje zavita v globoko žalost Na božič tragično ugasnila tri življenja Kot da v letu 2020 še ni bilo dovolj slabih novic, je Spodnje Podravje in vso Slovenijo na sam božič, v večernem času, pretresla žalostna novica o tragičnem dogodku v Gerečji vasi. Ugasnila so tri življenja, krvnik je sodil mamici 4-letnega fantka in njenim staršem. Foto: ČG V nedeljo zvečer so v Spodnjem Podravju v slovo in spomin družini Lešnik zagorele svečke. Gerečani si od tragedije sploh ne opomorejo, tako jih je prizadela. Okolica ne more razumeti, da so tri življenja ugasnila na tako krut način. Rojstva: Tatjana Skledar, Slape 15a, Ptujska Gora – deček Žan; Daša Druzovič, Močna 11, Pernica – deček Andraž; Janja Frank, Ulica Roberta Kukovca 17, Maribor – deklica Lara; Martina Robič, Zavrh 47b, Voličina – deklica Mia; Aleksandra Brunc, Drakovci 15, Mala Nedelja – deklica Sofi a; Dajana Bandelj, Novo naselje 29, Bistrica ob Dravi – deček Kian; Petra Horvatić, Runeč 2a, Ivanjkovci – deček Oskar; Tanja Vrabič – deklica Adelina; Nataša Rebernik – deklica Nina; Mojca Štrafela, Šturmovci 11, Videm pri Ptuju – deček Ney; Barbara Šoštarič, Brezovci 5b, Polenšak – deček Žiga; Larisa Topo- lovec, Stogovci 3a, Ptujska Gora – deklica Tija; Tamar Kraut, Šomat 15, Zgornja Velka – deklica Mia; Saša Horvat – deček Vitan; Aneja Cafuta – deklica Vita; Katja Kokljič – deček Anže; Ines Usar – deklica Alja; Laura Kraner – deček Maks; Anja Križan – deklica Ema; Sandra Felc – deček Mai; Nina Zavec – deček Ruben; Tjaša Balaj – deklica. Poroka – Ptuj: Luka Sraka, Lipovci 64, in Barbara Petek, Zagorci 74. cerkveni zvonovi. Za tragično preminulo družino so svečke prižigali ljudje po vsej regiji, tudi pred OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Kaj je 35-letnega Silva, ki je z nožem pokosil tri življenja, gnalo v tako kruto dejanje? »Zakaj?« je beseda, ki ne more iz misli. Foto: ČG Trojni umor v Gerečji vasi je ver- jetno eno najhujših kaznivih de- janj, kar jih pomnijo ljudje v Spo- dnjem Podravju. Besede sočutja o tragičnem dogodku se širijo vse naokoli, kjer so družino poznali ali pa tudi ne. Dogodek je globo- ko segel v srca številnih ljudi; tudi zato, ker naj bi se zgodil vpričo 4-letnega dečka, ki je ostal brez mamice in starih staršev. društva. Mojca je bila farmacevtka. S partnerjem Silvom imata 4-letne- ga sina, zgradila sta si novo hišo, v isti ulici, kjer je odraščala, čez cesto svoje domačije. Vsi člani Lešnikove družine so se veliko udejstvovali v krajevnem življenju, ljudje v soseš- čini so jih cenili in spoštovali. Zato je tragična izguba za vse v vasi in širši okolici še toliko bolj boleča. Za Lešnikovimi žalujeta cela Gerečja vas in občina Hajdina. V nedeljo zvečer, dva dni po tragediji, so Gerečani in domala vsi Hajdinčani v spomin Lešnikovi družini po svojih domovih ugasni- li zunanje luči in praznične lučke ter prižgali svečke. Oglasili so se Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 13 sreda  30. decembra 2020 Družba in kultura 13 V kulturnih društvih so še po- sebej ponosni nanje, saj s svojimi izstopajočimi aktivnostmi po- membno prispevajo h kakovostni rasti in razvoju ljubiteljske kulture, za katero navdušujejo tudi mlade. Vsestransko aktivna Andreja Černel (KUD Vitomarci) je prizna- nje Sveta OI JSKD Ptuj prejela za organizacijsko delo, delo na po- dročju vzgoje in izobraževanja ter za raziskovalno delo. Svoje delo je posvetila kulturni vzgoji otrok pro- fesionalno in ljubiteljsko, saj je go- nilna sila kulturnega in društvene- ga življenja v svojem kraju. „Moje ustvarjanje se je sprva začelo z otroki, gledališčem, lutkarstvom, nadaljevalo pa z dekleti moje sta- rosti, z iskanjem ubranih melodij in prepevanjem. Preizkusila sem se tudi v monokomediji in zatem tudi v zborovodstvu. V našem društvu in naši ljubiteljski kulturi stvari delu- jejo zaradi močnih dejavnikov, kot so želja in težnja po prijateljstvu, po skupnem ustvarjanju. Zame je bistvo ljubiteljske kulture deljenje vezi, gradnja medosebnih odnosov in krepitev prijateljstva,“ je pove- dala Andreja Černel, ki ji priznanje pomeni dodatno spodbudo za kulturno poustvarjanje tudi v pri- hodnje. Ida Lepej (Društvo cesarsko kra- ljevi Ptuj) je priznanje Sveta OI JSKD Ptuj prejela za razvijanje novih ob- lik in vsebin dela in mentorsko ter organizacijsko delo. Z ljubiteljsko kulturo se je začela ukvarjati pred dvajsetimi leti. Ker je rada plesala, se je začela ukvarjati s folkloro. Z mentorstvom mladim pa že veliko prej, kjer je bila aktivna več kot 33 let. Nekaj let je bila članica FS Bol- nišnice Ptuj, kjer je bila najprej ple- salka, nato pa še garderoberka. V društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj, kjer so začele plesati srednjeveške ple- se, pa je aktivna še danes. Najprej je vodila skupino Pellegrina in nato še umetniško skupino Graziosa. V društvu je prijetno, pravi, veliko se družijo, nastopajo na srednjeveških in drugih dogodkih, vse, kar delajo, pa delajo z največjim veseljem. Pri- znanje ji pomeni veliko, spodbudo za delo v prihodnje. Vladimir Bezjak (KD Grajena) je priznanje Sveta OI JSKD prejel za izjemne dosežke na področju upri- zoritvene umetnosti. „Leta 1983 sem se priključil MoPZ Grajena, kjer sem še danes. Ker sem bil malo dolg na jeziku, so mi predlagali, da se vključim še v dramsko skupino. Leta 1985 sem zaigral v prvi gle- dališki predstavi Deseti brat. Prve predstave ne pozabiš nikoli. Stati na odrskih deskah je nekaj poseb- nega. Z vsako predstavo se nekaj naučiš. Ker če se ne vživiš v lik, ki ga igraš, potem predstava zagoto- vo ne bo dobra. V dramski skupini in pevskem zboru so se v teh letih zamenjale tri generacije. KD Graje- na je letos praznoval 70 let obsto- ja, MoPZ Grajena pa 45 let. Prava Ptuj  Najzaslužnejši na področju kulture v letu 2020 Brez ljubiteljskih kulturnikov ni kulture in ni življenja Svet Območne izpostave JSKD Ptuj je izbral prejemnike priznanj najzaslužnejšim na področju kulture za leto 2020. Zaradi koronavirusa letos ni bilo javne podelitve, prejemnike priznanj pa so predstavili na spletu. Gre za dolgoletne, nadvse požrtvovalne gradnike ljubiteljske kulture na različnih področjih, katerih delo je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi ter siceršnjim družbenim in društvenim oz. kulturnim življenjem sploh. Foto: Črtomir Goznik Silva Kajtezovič (DU Turnišče) Ste že brali Inventura 2020 Tokrat se zadnjič letos srečujemo v bralnem kotičku, zato je mogoče prav, da se spomnimo svojih bralnih doživetij 2020. Letos smo bili skupaj 52-krat. Ni slabo, če upoštevamo podatek (iz leta 2019), da polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. Raziskave namreč kažejo, da je leta 2014 vsaj eno knjigo na leto prebralo še 58 odstotkov Slovencev, leta 2019 pa je bilo takšnih le še 51 odstotkov. (Mogoče je letošnja korona pozitivno vplivala na branje? Bomo videli.). Raziskave tudi kažejo, da na lestvicah najbolje izposojanih in prodajanih knjig ni bilo slovenskih avtorjev in avtoric (razen če so bili na seznamih obveznega domačega branja). Naš bralni kotiček zelo odstopa od te trditve, saj je med letos svetovanimi naslovi kar 20 izpod peresa slovenskih avtorjev. Morda kdo podvomi o tem nesposojanju slovenskih avtorjev in se spomni, kako dolgo je moral v knjižnici čakati na kako slovensko knjigo. Čakalne vrste so žal tudi posledica tega, da knjižnice – ki so seveda glavni vir našega branja – kupijo naših avtorjev manj kot pa tujih. Ker pač »morajo« kupovati tisto, kar se izposoja ... Bralni kotiček v Štajerskem tedniku ne nastaja na podlagi kakšnega strogega načrta, pač pa v njem predstavim knjige, za katere menim, da so vredne branja. No, vsaj večinoma je tako. Zgodi se včasih, da sem razočaran, pa potem o taki knjigi sploh ne pišem, ker je ne preberem do konca. Ali pa pošteno napišem, da mi pač ni bila všeč. Seveda pa vsakemu bralcu prepuščam, da sam presodi, na katero stopnico priljubljenosti bo uvrstil neko knjigo. Velikokrat je knjižni izbor rezultat kakšnega dogodka, povezanega s knjigo: oddaje na televiziji, kakšnega članka v časopisih ali na spletnih straneh, zanimiva ocena v brezplačni reviji Bukla, tudi klepeta z drugimi knjigoljubci, pa seveda posledica različnih knjižnih nagrad (mimo kresnikovih nagrajencev seveda ne moremo). No, omenil sem že podatek, da je med 52 letošnjimi 'ocenjenimi' knjigami kar 20 slovenskih avtorjev, sedem jih je britanskih, štirje francoski, po trije irski, švedski in nemški, dva bosanska, dva tudi iz ZDA, po eden pa prihaja iz Litve, Avstrije, Italije, Belgije, Finske, Grčije, Španije (Katalonije) in Nizozemske. Pravzaprav zelo neuravnotežen izbor, zlasti ob pomisleku, da je med bralci veliko takšnih, ki so jim ameriški avtorji najbližji. Meni pač ne. Malo sem ob tej statistiki razočaran nad sabo, ker me je pritegnilo tako malo avtorjev z območja nekdanje skupne države. Očitno jugonostalgija ne vpliva pretirano name. Ali pa nisem našel poti do zanimivih hrvaških, srbskih, makedonskih, črnogorskih avtorjev. Se bom v letu 2021 bolj potrudil v tej smeri. (Mimogrede: če imate kak bralni namig, mi kar pišite. Z veseljem bom upošteval vaše nasvete.) Nikar pa me ne vprašujte, kateri roman mi je bil najbolj všeč, ker se o tem težko odločim. Če pa bi se že moral odločiti, bi bili gotovo najvišje na moji lestvici romani Katarina, pav in jezuit (Drago Jančar), V morju zrnce soli (litovska pisateljica Ruta Sepetys) in Prežeta s soljo (irska pisateljica Raynor Winn) med 'resnimi' literarnimi deli, med s humorjem obarvanimi pa vodi Tole bo bolelo angleškega pisatelja Adama Kaya. Preden se za letos poslovim od vas in od leta 2020, pa še obvestilo: prihodnje leto se bomo srečevali na štirinajst dni. Tiste petke, ko me ne bo, pa vas bo za branje navduševala knjižničarka Liljana Klemenčič. Prepričan sem, da vam bo v najini družbi prijetno. Veliko dobrega branja v letu 2021 vam želim! In če vam je dedek Mraz nastavil pod smrečico kako knjigo, upam, da je imel srečno roko pri izbiri. umetnost je tako dolgo obdržati sekcijo pri življenju. Doslej sem bil edini komedijant, ki je dvakrat v Pekrah na srečanju amaterskih gle- daliških skupin dobil priznanje naj komedijant, kar si štejem v osebno čast in čast celotne ekipe. Priznanje ti da dodatno energijo ali potrdilo, da delaš v pravi smeri,“ je povedal Vladimir Bezjak, ki je tudi predse- dnik KD Grajena ter tudi prejemnik srebrne in zlate Gallusove značke. Daniel Belšak (KD Cirkulane) je priznanje Sveta OI JSKD prejel za svetovalno in mentorsko delo. V KD Cirkulane se je vključil leta 1995. Svojo zborovsko pot je za- čel pri mešanem cerkvenem pev- skem zboru Cirkulane, najprej kot pomočnik organista in zborovod- je, kasneje je zbor prevzel sam. V skupini Mladi veseljaki, katere ustanovni član je, poje še danes, je tudi korepetitor. Na njegovi glas- beni poti mu je veliko pomagal in ga spodbujal neutrudni Jože Der- nikovič. Ustanovil je tudi vokalno skupino Osluševci. Glasba in pesem mu dajeta notranjo moč, prinašata sprostitev po vsakdanjem napor- nem delu. Predvsem pa je to vese- lje, poudarja. Vse prireditve v Cirku- lanah nastajajo v tesni povezavi s sekcijami kulturnega društva. Tako zelo dobro sodelujejo z Občino Cir- kulane, OŠ Cirkulane in drugimi, ki cenijo kulturo. V občini Cirkulane so vsi zelo povezani, drug drugega spodbujajo, da so aktivni še naprej, saj je njihov skupni cilj kulturno de- diščino uspešno ohraniti za nove generacije. Silva Kajtezovič (DU Turnišče) je priznanje Sveta OI JSKD Ptuj preje- la za organizacijsko, svetovalno in mentorsko delo na področju ohra- njanja kulturne dediščine. Brez pe- smi oz. petja bi bil en velik dolgčas, je prepričana. Zelo je vesela, da lah- ko prepeva, saj vsakemu ni dano, da ima glas, da lahko prepeva. Pela je že skupaj z očetom in sestro, od tu izvira vse njeno veselje do petja. Silva Kajtezovič že več desetletij deluje na ljubiteljskem kulturnem področju kot mentorica, pevka, organizatorka in predsednica. Čla- nica DU Turnišče je že 27 let, 15 let je pela v MePZ Ivana Rudolfa Breg, 12 let je bila članica MePZ Društva upokojencev Ptuj, cerkvenega pev- skega zbora sv. Ožbalta pa več kot 30 let. Kot mentorica in pevka je sodelovala v več skupinah ljudskih pevcev (Hajdina, Hajdoše, Turnišče, Ptuj). V svoji karieri je prejela zlato Gallusovo in Maroltovo značko, plaketo ZKD Ptuj in več društvenih priznanj. Dolgo vrst let se je posve- čala zborovskemu petju, ob upo- kojitvi pa se je posvetila ljudskemu petju. Pevci bomo med prvimi, ki bomo začeli peti, ko bo epidemija mimo, je povedala. Priznanje, ki ga je prejela, ji pomeni veliko, da dela pravilno, za ljudi, pevce, kar jo iskreno veseli. Foto: zasebni arhiv Daniel Belšak (KD Cirkulane) Foto: Črtomir Goznik Vladimir Bezjak (KD Grajena) Foto: Črtomir Goznik Ida Lepej (Cesarsko-kraljevi Ptuj) Foto: zasebni arhiv Andreja Černel (KUD Vitomarci) Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 14 sreda  30. decembra 2020Zdravstveni globus14 Ena mandarina, ki ima okoli 110 gra- mov, vsebuje 32 miligramov vitamina C, kar je polovica priporočene dnevne količine. Veliko raziskav pa je pokaza- lo povezavo med povečanim uživa- njem vitamina C in zmanjšano pojav- nostjo nekaterih vrst raka. Poleg tega so mandarine bogate z vitaminom A in folno kislino. Vitamin C je izjemno pomemben za sintezo kolagena in elastina v našem telesu. To sta belja- kovini, ki tvorita našo kožo, mišice in druga vezna tkiva. Znano pa je tudi, da je ta vitamin močan antioksidant, ki nas ščiti pred različnimi boleznimi. Znižujejo slab holesterol Ena majhna mandarina vsebuje 50 kalorij, zato je odlično dietno živilo. Sestavlja jo 85 odstotkov vode, ki prečisti telo toksinov in izboljša pre- snovo. Mandarine so odlična malica, ker ne vsebujejo maščob, holesterola, Foto: dreamstime/M24 Pomagajmo si S sladkimi sadeži nad holesterol in debelost Zima je sezona mandarin. To je priljubljeno sadje prijetnega vonja in izvrstnega okusa, zato mnogi zelo radi posežejo po njih. In prav je tako. Katere so najpogostejše diagnoze ob dušenju Dušenje je največkrat posledica vnetnih dogajanj na dihalih (bron- hitis, pljučnica), srčnih bolezni (aritmije, srčno popuščanje, srčni infarkt), stresnih reakcij (panična motnja, anksioznost, depresija), kroničnih bolezni (astme, kronič- ne obstruktivne pljučne bolezni ali akutnega poslabšanja le-te, cistične fi broze). Pogoste so tudi poškodbe v predelu prsnega koša, tujki v dihalih, alergična reakcija. Z dušenjem se kažejo tudi pljučna embolija, spontani pnevmotoraks, nekatere živčno-mišične bolezni in anemija. Dušenje pri tumorjih se pojavi pozno. Kateri so načini zdravljenja Pri nenadnem hudem dušenju bo zdravnik postopal bolj invaziv- no kot pri blažjem dušenju. Tako se nekatera stanja zdravijo z zdravili v obliki inhalacij, druga z zdravili v obliki intravenskih injekcij, za veči- no stanj pa se predpišejo zdravila v obliki tablet. Zdravnik se lahko odloči tudi za aplikacijo kisika po maski ali nosnem katetru. Resne bolezni zahtevajo tudi pregled pri specialistu ali sprejem v bolnišnico ter nadaljnje diagnostične postop- ke (računalniška tomografi ja – CT, bronhoskopija). Pri stanjih, ki se zdravijo ambulantno pri zdravniku družinske medicine, boste o po- teku zdravljenja prejeli natančna navodila. Najpogosteje gre za du- šenje, ki je posledica okužb dihal. V tem primeru bo dušenje izzvenelo skupaj z okužbo. K zdravljenju spadajo primeren vnos tekočin, počitek, snovi, ki podprejo imunski sistem (vitamin C, kalcij, rastlinski pripravki). Kadar gre za bakterijsko okužbo, vam bo zdravnik predpisal antibiotik. Kadar je dušenje posle- dica stresne situacije, je treba bol- nika pregledati, pomiriti in ustre- zno svetovati, ob hujših reakcijah pa zdravnik poseže po zdravilih. Kako poteka spremljanje bolnika Zdravnik glede na diagnozo določi datum kontrole. Nekatere bolezni po prenehanju simptoma kontrole ne potrebujejo več (okuž- be), spet druge pa potrebujejo dol- gotrajno spremljanje (kronične bo- lezni). Velja tudi, da je ob poslab- šanju dušenja potreben ponoven pregled pri zdravniku, ne glede na datum kontrole. Ali in kako lahko dušenje preprečite Kadar se dušenje pojavi nena- doma, kot posledica neke bolezni, ga ne moremo preprečiti. Prekine se takrat, ko se ozdravi bolezen ali stanje, ki ga povzroča. Pri nekate- rih kroničnih boleznih lahko simp- tom do neke mere preprečite, če dosledno upoštevate priporočila. Bolniki z astmo lahko napade pre- prečijo z rednim jemanjem zdravil. Ob alergijski astmi se je treba izo- gibati alergenom in še bolj dosle- dno jemati zdravila v času cvetenja rastlin. Dušenje se lahko pojavi tudi pri hitri temperaturni spremembi, tako da ob hujšem mrazu zapus- timo stanovanje le, kadar je res potrebno. Treba je poskrbeti tudi za primerno vlago v stanovanju in redno prezračevanje. Bolniki z boleznimi srca in ledvic morajo biti pozorni pri pitju tekočin in se drža- ti primernih količin ter prav tako skrbeti za redno jemanje zdravil. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Foto: Dreamstume/M24 Zdravstveni nasveti Dušenje – 2. del Mandarinina marmelada Recept zadostuje za približno liter marmelade. Potrebujete: 2 kg mandarin, 5 skodelic sladkorja, 6 skodelic vode in 3 žlice limoninega soka Priprava: Mandarine olupite, očistite in jih razpolovite. Odstranite belo kožico in nitke ter vsak del prerežite na pol. Odstranite tudi koščice. Koščice in kožico, ki ste jih odstranili, zavijte v bombažno krpico. V veliki posodi zavrite vodo, dodajte mandarine, sladkor, limonov sok ter bombažno krpico s koščicami in kožico. Mešajte, dokler se sladkor ne stopi. Ko zavre, zmanjšajte ogenj in kuhajte še pol ure. Vmes malo premešajte, ugasnite ogenj in pustite marmelado, naj se hladi deset minut. Odstranite bombažno krpico s koščicami in kožo, nato prelijte marmelado v manjše steklene kozarce in jih dobro zaprite. Množično cepljenje proti co- vidu-19 se je v številnih občinah, med drugim tudi na Ptuju, zače- lo v nedeljo. 195 doz cepiva so prejeli ob 13. uri in nemudoma začeli priprave. Cepljenje je izvajalo pet za- poslenih v Zdravstvenem domu Ptuj. Še pred tem je Dom upo- kojencev Ptuj pripravil seznam tistih, ki še niso preboleli novega koronavirusa in so izkazali inte- res za cepljenje. V matični enoti je bilo cepljenih 77 stanovalcev, nato pa so se zdravstveni delavci odpravili še po drugih enotah in zaščitili del najranljivejše popula- cije v enotah Kidričevo, Juršinci in Muretinci. »Pred cepljenjem smo nekatere stanovalce še pregledali. Bili smo pripravljeni še pred prihodom cepiva, začeli smo takoj, ko smo ga prejeli, saj nismo želeli odlašati. S samo pri- pravo je bilo dejansko več dela kot s samim cepljenjem,« je po- jasnila Metka Petek Uhan, direk- torica Zdravstvenega doma Ptuj. Uporabili so cepivo comirnaty, ameriškega proizvajalca Pfi zer in nemškega BionTech. Cepivo so odmrznili že na Nacionalnem in- štitutu za javno zdravje, vseh pet doz skupaj pa so zmešali tik pred uporabo. »Cepivo je, potem ko ga zmešamo, treba porabiti v šestih urah, saj nam pripeljejo že odmrznjene odmerke,« je poja- snila Petek Uhanova. Potem ko so cepili 169 sta- novalcev štirih enot DU Ptuj, je ostalo neporabljenih 26 doz ce- piva, ki so jih prejeli zaposleni v Domu upokojencev. Še ta teden naj bi prispela nova pošiljka. »Cepljenje je pravzaprav edina rešilna bilka. Sestava cepiva je varna, in če tehtamo morebitne stranske učinke cepljenja ali hud potek bolezni, kot smo ga videli pri nekaterih, je odločitev zelo lahka. Cepljenje je vsekakor smi- selno in je edina prava pot, da se rešimo tega virusa,« je prepriča- na direktorica ZD Ptuj. V novi rundi cepljenja bodo na vrsti zdravstveni delavci in kro- nični bolniki. Cepili naj bi po sta- rosti in ogroženosti: najprej tis- te, ki so stari 80 let in več, nato stare 70, 60 let … »Interes je velik, ljudje kličejo, se zanimajo, a za zdaj še ne naročamo. Začeli bomo predvidoma po novem letu,« pojasnjuje Petek Uhanova. Foto: ČG natrija in kalorij. Njihova sestava je po- dobna pomaranči: bogate so z vitami- noma C in A, folno kislino in kalijem, v sledovih pa tudi z vitaminom B, kal- cijem, magnezijem, cinkom, bakrom in železom. Znanstveniki z univerze v Ontariu so ugotovili, da mandarina vsebuje hranljivo snov, ki preprečuje debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in aterosklerozo (kopičenje holesterola v krvi). Predvsem zavira bolezni, ki lahko povzročijo srčno ali možgan- sko kap. Časopis Diabetes pa poroča o raziskavah, ki so pokazale, da man- darine (predvsem njihovi olupki) vse- bujejo hranila, ki učinkovito znižujejo slab holesterol. Izboljšajo razpoloženje Verjeli ali ne, mandarine lahko iz- boljšajo razpoloženje, trdijo strokov- njaki s klinike Mayo. Vonj mandarine pomaga pri stresu, depresiji in tes- nobi. Če imate slab dan in se želite sprostiti, poskusite z eteričnim oljem mandarine. Ko kupujete mandarine, izbirajte težje, saj vsebujejo več vode in soka. Da ne bi izgubile pomembnih hranil, jih ne hranite na neposredni svetlobi. Pojejte jih v enem tednu od dneva na- kupa. Ptuj  Začetek cepljenja proti covidu-19 Naročanje na cepljenje po novem letu Zdravstveni dom Ptuj je v nedeljo prejel prvih 195 pošiljk cepiva proti covidu-19. Prve odmerke so prejeli stanovalci Doma upokojencev Ptuj ter 26 zaposlenih v tej ustanovi, ki delajo na najbolj izpostavljenih mestih. Foto: ČG Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 15 sreda  30. decembra 2020 Za kratek čas 15 Pretežni del organizacije je ob- čina Starše tako kot v preteklem letu zaupala društvu Naš dišeči dom. Da bi darila otrokom preda- li na kar se da varen način, so jih starši prevzeli na občini, organi- zatorji pa so otrokom kljub temu želeli pričarati posebno doživet- je. Odločili so se, da pripravijo posebno, Božičkovo povorko, ki bo romala po vseh vaseh občine ter razvozila veselje in čarobnost po občini. Samoiniciativno so se Božičkovi povorki pridružili tudi ljubitelji Tomosa iz Prepolj v Bo- žičkovih preoblekah na mopedih. A še tako dobronamerni načrti in angažiranost več kot tridesetih ljudi se na prvi dan povorke niso posrečili. »Naš namen je bil razve- seliti občane, predvsem otroke, a smo bili prvi dan povorke prehitri, občani pa razočarani, saj so nas zamudili,« je dejala Katrin Korotaj, predsednica društva. Na drugi dan dogodka so so- delujoči nadaljevali s povorko na predvidenih trasah, a za izkušnjo modrejši. Župan Stanislav Grei- foner, ki se je za spodrsljaj javno- sti opravičil, je vse občane pova- bil, da Božička pridejo pričakat na načrtovano pot ali v vaško središ- če. »V nedeljo je naša povorka po vaseh potovala počasneje, vmes smo se tudi ustavljali, občani pa so nas lahko ob upoštevanju vseh ukrepov pričakali tudi v va- škem središču v Staršah. Božiček si je vzel več časa, da je otroke in občane pozdravil,« je povedala Korotajeva, ki si je naposled krep- ko oddahnila, saj so vsi napori z otroškim nasmehom končno do- bili svoj smisel. Občani so s svojimi odzivi že nagradili organizacijo s pohvalami. Z darili so letos razveselili sko- raj 290 starških nadobudnežev do vključno sedmega leta starosti. Organizatorji so jih zavijali v tri različne pakete, primerne starosti otrok. Bogatili so jih slovenski iz- delki in knjige Društva prijateljev mladine, ki so jih zbrali v posebni akciji. Starše  Popravni izpit opravljen z odliko Božiček se je prvi dan uštel V organizaciji obdarovanja otrok se je letos v Staršah mobiliziralo veliko število zagnanih občanov. Da bi se božični duh v teh turobnih časih razlegel po slehernem kotičku občine, so zavihali rokave, a bi vseeno skoraj vse splavalo po vodi. Foto: Društvo Naš dišeči dom K A I N OBEKALO O E F R T S R Š H A N K AA S LPOKR VAONL SR VČ EERBEOT EVJ NAAS Č RISNNRO LAMB ATA IMEAGRGM Č BDVTRDNL RSIRAA AKADČATŠ KO AO K N RLOBURA KK KRKC ULOTAAEEVO MTB OOMTAKVC VŠB PSVAZLIANINI OP O ARAGPBIZ Ž LPA B E R NTJZRLLEA OE ČNRUEAAMV A R EG IATCŠD LROIEUAOJ T ISLOČBLL VE CZCGOERAČŠ ALBIB JIT R A AA TUI SA NP T U ORPA VKA J L U N OSMEROSMERKA V SLIKI IN BESEDI Zgoraj navedene besede poiščite in prečrtajte v liku osmerosmerke. Enako na- pravite tudi s 14 besedami, ki so predstavljene z risbo. V osmerosmerki manjkata vrstica in kolona. Le–ti boste dobili tako, da manjkajoče črke besed, ki sekajo vrstico, vpišete. Te vpisane črke vam dajo zaključek šale. Dušan Kovačič Foto: Dreamstime ADMIRAL AMBRA ARZENAL AZIJEC BAKLA BAOBAB BAVBAV BELUŠ BIBLIJA BLAGAJNA BRENTA BROŠKA ČETRT ČREVO ČUDAK DOLAR GARAŽA GOLOB HIPEC IGLICA INLET KASON KLOBUK KLOŠAR KONVOJ KRAVL KRČMAR OBLEKA ODMEV OKVIR OLTAR OPAZKA OSLIČ PALEC PIANINO PIKOLO POKROVKA POMLAD PROGA RAČUNALO RENTA RISBA SABOR SALONAR SALONIT SENATOR SITAR SLENG SMOLAR SNAHA SONČARICA SREBRNIK STARŠI STRANKA ŠOFER TENOR TOLMUN TULJAVA UGREZ USTANOVA VERBENA VETER VIADUKT ZAKLAD K _ _ _ _ _ _K _ _ _ _K _ _ _ _ _L _ _ _ _ _ K _ _ _ _ _O _ _ _ _ G _ _ _ _ _Š _ _ _ _ _ _ _ F _ _ _ _S _ _ _ _ _ D _ _ _ _V _ _ _ _ C _ _ _ _ _ _ A _ _ _ _ _ _ Iz stare službe sporočajo, da je robot, ki te je nadomestil .... Pred vami je prijeten teden, predvsem kar se ljubezni in družine tiče. Veliko razvedrilnih trenutkov in zabave vas pričakuje v njihovi družbi. Dobili boste posebno sporočilo in naročilo glede posla in pri tem ugotovili, da se v vas skriva ustvarjalna žilica. V nedeljo boste srečni. Srečen in prijeten teden je pred vami. V petek in soboto boste sicer še malo negotovi in ustrezalo vam bo, da vas drugi pustijo pri miru, toda v ponedeljek se boste že prebudili in to bo za vas zelo čustven dan, poln ljubezni. Ta dan se bo nadaljeval do konca tega tedna. V tem tednu boste navezovali poslovne stike s tujino. Povečalo se bo vaše zanimanje za nova znanja, nove načrte. Veliko zanimivega boste izvedeli. V ljubezni boste imeli manj sreče še zlasti v petek in soboto, ko bosta oba zelo žalostna in prizadeta. Na delovnem mestu se boste počutili nemočne ali pa boste vsaj tako tesno povezani z drugimi, da preprosto ne boste mogli uveljaviti svoje volje. Prilagodite se. To velja predvsem za dneve po ponedeljku. Ključen dan bo sreda. Proti koncu tedna se bo vse uredilo. Ne bo vaš najboljši teden, saj boste utrujeni in brez volje. V skrajnem primeru lahko celo zbolite. Pazite nase, počivajte in raje ne pričakujte nemogočega, prihranite energijo a preostanek leta. Prijatelji vam bodo naklonjeni v soboto in sredo. V bližnji preteklosti ste imeli priložnost, da sklenete konkreten poslovni dogovor, a ga niste. Priložnost se bo zopet ponudila v tem tednu. Izkoristite jo. Ljubezensko življenje bo v teh dneh v prednosti. Izkoristite predvsem petek in soboto, četrtek pa bo dan za nakupovanje. V sebi boste začutili nemir in negotovost. Ugotovili boste, da le ne boste zmogli sami postoriti vse, zato se boste naslonili na sodelavce. V petek bo še nekaj majhnih težavic v službi, ki jih boste odpravili. Ponedeljkov večer pa boste preživeli v prijetni prijateljski družbi. Dokaj srečen teden, predvsem glede ljubezni in družinske sreče. Samski boste imeli veliko priložnosti za nova spoznanja. Dobra volja vas ne bo zapustila, in to z razlogom. Sreča namreč vztrajno išče pot do vas. Najlepše se boste imeli v ponedeljek. Zbegan in nemiren teden glede poslovnih zadev je pred vami. Če boste preveč drezali tja, kjer nimate kaj iskati, jih lahko dobite »po nosu«. Kljub temu bodo dnevi ugodni za vse poslovne stike s tujino. Vaše družabno življenje bo kljub težavam v službi pestro in živahno. Odličen teden! Uspeh in sreča sta vam zagotovljena, v sebi boste čutili nesluteno moč, s pomočjo katere boste dosegali konkretne rezultate in dosežke. vaši cilji bodo doseženi in trud bo poplačan. Po ponedeljku pričakujte še več ljubezenskih izlivov. Vaša energija se povečuje, zato boste v tem tednu zelo pridni in delavni. Počasi in gotovo boste prišli še daleč, zato naj se vam ne mudi. Posebno skrb posvetite skupnim fi nancam. Najlepše in romantično se boste imeli v soboto in četrtek. Ljubezenske tegobe vas lahko izčrpajo, pa tudi v domačem okolju lahko naletite na skrbi in težave. Le zakaj bi se obremenjevali, ko pa ne morete trenutno ničesar spremeniti. Kljub temu se boste imeli zelo prijetno in sproščeno v nedeljo in četrtek. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 4. januarja Štajerski TEDNIK petek, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 16 sreda  30. decembra 2020Poslovna in druga sporočila16 RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. STE PRVI, KI DAJETE EMBALAŽO NA TRG RS? 1211 • • • • • • 02/ 749 34 10 02/ 749 34 16 Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 17 ŽRD Litija – ŽRK Ptuj 33:25 (15:11) ŽRK PTUJ: Varga, Tripkovič, Ko- lenko 13(3), Krasnič 4, Cvetko 3, Planinc 2, Bedrač 2, Luknjar 1, Irgo- lič, Rozman, Orešek, Trunk, Puž. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE. ŽRD Litija 9/10, ŽRK Ptuj 3/3. IZKLJUČITVE: ŽRD Litija 4 minute, ŽRK Ptuj 10 minut. S tekmo med Litijo in Ptujem je v 1. državni ženski rokometni ligi padel zastor za letošnjimi predsta- vami. Ptujska zasedba je bila v tej sezoni že nekajkrat blizu zmage ali vsaj točke, zato je v tekmi z Litijo vi- dela priložnost za preboj te bariere. Tekma je bila v uvodu po priča- kovanjih izenačena, še v 25. minuti je bil rezultat na semaforju izena- čen (11:11). Pri tem izidu so doma- činke izkoristile svoj trenutek za pobeg, s po dvema goloma sta Eva Medvešek in Manca Kogovšek svoji ekipi priborili mirnejši odhod v slačilnico (15:11). V drugem polčasu so varovanke trenerja Mateja Bračiča poskušale na vsak način znižati zaostanek in se enakovredno vključiti v boj za zmago, a to enostavno ni bil njihov dan. Domačinke so zelo odločno branile svojo prednost, ki v nobe- nem trenutku ni padla pod tri gole (15:12, 16:13), v 47. minuti je bilo še –4 (22:18). Končnica je ob tretji izključitvi Nuše Puž pripadla doma- činkam, ki so vpisale drugo zmago v sezoni. Minea Kolenko je pri gostjah do- segla več kot polovico golov. Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Punce so tokrat odigrale pod svojimi zmožnostmi, ob tem nam je manjkala tudi odlična obrambna igralka Danijela Kreft. Pristop ni bil na ravni npr. tekme s Celjem, kar je tudi glavni razlog za poraz. Obram- ba je bila tokrat premalo čvrsta, protinapad ni stekel, v napadu pa na postavljeno obrambo tudi ni bilo prave ideje za strele na gol.« JM Pred božično-novoletnimi pra- zniki so slovenski teniški igralci in igralke odigrali še letošnji zadnji turnir – zimsko državno prvenstvo v Medvodah. Na njem je nastopilo kar 130 igralcev in 100 igralk, večina jih je morala skozi sito kvalifi kacij, ki so bile zaradi množičnosti izve- dene v Kranju, Medvodah in Mari- boru. TK Terme Ptuj je imel v ognju kar nekaj želez, tudi 1. in 2. nosilca med moškimi, Jana Kupčiča in Blaža Vi- doviča, pa lanskega fi nalista Filipa Jeff a Planinška (ob njih so nastopi- li še Žiga Kovačič, Toni Hazdovac, Tilen Kovač in Vid Buzeti). Pri de- kletih sta visoko kotirali Tara Go- rinšek in Maja Makorič, nastopile so še Tinkara Kovač, Tjaša Breznik in Alja Širovnik. Pri dekletih je največ pokazala Tara Gorinšek, ki je že v 2. krogu izločila 1. nosilko Tjašo Klevišar (Triglav), uspešno pa je preskočila tudi četrtfi nalno prepreko, ki jo je predstavljala Sara Palčič (6. nosilka). Najboljši dvoboj in praktično fi na- le pred fi nalom je bil polfi nalni ob- račun med igralkama, ki sta letos v okrnjeni sezoni pokazali zelo dobro formo: Taro Gorinšek (letnica 2002) in Niko Zupančič (1999). Članica ptu- jskega kluba je osvojila prvi niz (6:3), konstantno pobudo pa je imela tudi v drugem, tako da je bila pri izidu 5:4 in 6:5 na lasten servis na pragu uvrstitve v fi nale. A ji ga ni uspelo prestopiti, saj se je tri leta starejša tekmica uspešno reševala iz zank, na koncu je tudi zaostanek v po- daljšani igri (3:1) preobrnila v zmago (5:7) v drugem nizu. Tretji niz je bil s psihološko pobudo nato na stra- ni Zupančičeve, ki je na koncu tudi osvojila naslov državne prvakinje. Pri fantih so se v četrtfi nale – med najboljšo osmerico – prebili trije člani ptujskega kluba: Jan Kupčič, Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič. Edini, ki je napredoval v polfi nale, je bil Vidovič, ki v zad- njem času ni veliko nastopal. Proti 4. nosilcu, Maticu Dimicu iz kranj- skega Triglava, je izjemno začel dvoboj ter ekspresno dobil prvi niz. Ko se je zdelo, da mu bo uspel gladki preboj v fi nale, pa se je pov- sem ustavil in tekmecu praktično brez pravega boja najprej dovolil izenačenje, nato pa še popoln pre- obrat. Krog pred tem je v veliko tesnejšem dvoboju Dimic izločil tudi Planinška, odločila je podaljša- na igra odločilnega niza. Naslov državnega prvaka je os- vojil 25-letni Matic Špec (ŽTK Ma- ribor). JM Rezultati, moški: 2. krog: Kupčič (1.) – Lukman (Medvode) 7:5, 3:6, 6:2; Planinšek – Jeran (Radomlje, 5.) 6:2, 6:3, Vi- dovič (2.) – Kovačič 7:5, 4:6, 6:2; četrtfi nale: Kupčič (1.) – Špec ŽTK MB) 2:6, 1:6, Planinšek – Dimic (Triglav) 7:6(5), 4:6, 6:7(2), Vidovič (2.) – Premzl (ŽTK MB) 3:6, 6:3, 6:4; polfi nale: Špec – Artnak (Litija, 3.) 6:2, 6:4, Vidovič (2.) – Dimic 6:1, 1:6, 1:6; fi nale: Špec (ŽTK MB) – Dimic (Triglav) 6:4, 6:1. Dekleta: 2. krog: Klevišar (Triglav, 1.) – Gorinšek 4:6, 4:6, Makorič – Pla- ninšek (ŽTK MB) 4:6, 6:4, 6:7(2); Strašek (ŽTK MB) – Komac 4:6, 3:6; četrtfi nale: Gorinšek – Palčič (Vanga, 6.) 6:3, 7:5; polfi nale: Gorinšek – Zupančič (Otočec) 6:3, 6:7(5), 1:6; fi nale: Zupančič – Drame (ŽTK MB) 6:2, 6:2. 1. A SRL (ž) 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 9 9 0 0 18 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 7 6 0 1 12 3. KRKA 7 5 0 2 10 4. Z'DEŽELE 8 5 0 3 10 5. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8 6. VELENJE 7 3 0 4 6 7. ZAGORJE 9 3 0 6 6 8. TRGO ABC IZOLA 9 2 1 6 5 9. LITIJA 9 2 0 7 4 10. Ž.U.R.D. KOPER 6 1 1 4 3 11. PTUJ 7 0 0 7 0 Borut Arlič »Aluminij ni klub, ki bi trenerje menjaval ob vsaki manjši rezultatski krizi« Stran 18 Nogomet 100 % Janžekovič in Azemović Stran 18 Božično-novoletni tek Deveti izveden z upanjem na lepšega desetega Stran 19 85 let ŠD Ptuj Funkcionarji ptujskega društva skozi desetletja Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Foto: Črtomir Goznik Nika Bedrač (ŽTK Ptuj) Kristjan Čeh in Maruša Mišmaš Zrimšek sta bila na virtualni pri- reditvi Atletske zveze Slovenije (AZS) razglašena za najboljša slo- venska atleta leta 2020. Čeh, zma- gal je med člani in člani do 23 let, je v tradicionalni anketi AZS dobil 377 točk, Mišmaš Zrimškova pa 314. Nagradi sta dobila tudi njuna trenerja Gorazd Rajher oz. Tevž Korent. Med člani je bil za Čehom drugi Luka Janežič (Kladivar), najuspe- šnejši slovenski atlet zadnjega ob- dobja in branilec lanskega naslova je dobil 274 točk, tretji je bil sloven- ski rekorder na 800 m Žan Rudolf (Mass, 9). Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej (Kladivar) je bila z 212 točkami druga med članica- mi, tretja pa najboljša slovenska sprinterka in lanska zmagovalka Maja Mihalinec Zidar (Mass, 145). Med mlajšimi članicami je slavila Klara Lukan (Mass), najobetavnej- ša slovenska tekmovalka na dolgih progah. V sezoni, v kateri zaradi pande- mije novega koronavirusa ni bilo nobenih velikih mednarodnih tek- movanj, je AZS izpeljala praktično celoten tekmovalni program razen obeh največjih maratonov. Tako so imeli slovenski atleti možnost tekmovanj in priprav za nekaj naj- večjih mednarodnih mitingov v drugem delu sezone. Najboljši klub v iztekajočem se letu je bil ponovno ljubljanski Mass pred celjskim Kladivarjem. Prizna- nje za jubilej delovanja – 40 let – je dobil tudi Atletski klub Ptuj. Na virtualni prireditvi sta ljubite- lje športa nagovorila novi in stari predsednik AZS Roman Dobnikar ter predsednik Evropske atletike (EA) Dobromir Karamarinov. Sle- dnji je slovenske športnike povabil na dvoransko evropsko prvenstvo v poljski Torun, kjer bo marca po skoraj letu in pol prvo veliko med- narodno tekmovanje. sta Atletika  Priznanja AZS Čeh in Mišmaš Zrimškova atleta leta Tenis  Zimsko državno prvenstvo Tara tesno izgubila »finale pred finalom« Rokomet  1. A SRL (ž) Sedma tekma, sedmi poraz Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh in Gorazd Rajher Foto: Črtomir Goznik Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 18 V dresu Aluminija se je v prvem delu sezone predstavilo 24 igralcev, osmerica je na igrišču preživela več kot 1000 minut. Le trojica je konkurirala za nastop na vseh 18 tekmah (Aluminij je odigral eno manj od konkurence, z Mariborom je izgubil za zeleno mizo), Luka Janžekovič, Emir Azemović in Jure Matjašič. V strelskem smislu so bili rdeče- -beli predzadnja ekipa lige, dosegli so 15 zadetkov (Gorica 12), v pov- prečju manj kot enega na tekmo. Izrazitega strelca letos v ekipi niso imeli, po tri gole sta dosegla David Flakus Bosilj in Alen Krajnc. JM Jesenski del sezone v 1. slovenski ligi je končan, igralci so odšli na kratek odmor, po novem letu pa se vračajo na igrišča, za začetek s pripravami na spomladanski del. Prva liga je bila v času koronakrize eno redkih tekmovanj, ki je bilo izpeljano skorajda v celoti (prestavljena je bila le tekma Bravo – Tabor, op. a.). V zahtevnih razmerah, v katerih se je precej klubov ali posameznikov znašlo v karantenah, brez gledalcev na stadionih in z zmanjšanimi prilivi sponzorjev, je Aluminij zasedel 9. mesto. Oceno tega dela sezone je podal direktor NK Aluminij Borut Arlič, s katerim smo se pogovarjali tudi o zamenjavi trenerja in o potezah v zadnjih prestopnih rokih. Kakšna bi bila generalna ocena jesenskega dela sezone 2020/21? B. Arlič: »Gledano skozi prizmo rezultatov članske ekipe je ocena slaba. Pričakovanja pred sezono so bila višja, zato glede tega ne more biti nobenega dvoma, cilji niso bili izpolnjeni, na računu nam za boljšo oceno manjka najmanj pet točk. S tem bi sicer ostali na enakem mes- tu, kot smo sedaj, a bi bili vsaj v ne- posrednem kontaktu z ekipami, ki so uvrščene pred nami, posledično bi imeli pred pomladjo boljše star- tno izhodišče. Kot pa sem ponavljal v vseh dosedanjih intervjujih, pa je treba pogledati tudi širšo sliko. S tem ne iščem nobenega alibija, povedal sem že, da ciljev nismo izpolnili, želim pa opozoriti še na nekatere druge stvari. Dejstvo je, da smo v zadnjem letu že dvakrat zmanjšali proračun članske ekipe, najprej v januarskem prestopnem roku in nato še v poletnem. Kar v isti sapi naj dodam, da bomo nekaj po- dobnega naredili še enkrat, v tem prestopnem roku, posledicam ko- ronakrize se enostavno ni mogoče izogniti. Pri tem je treba dodati, da smo imeli že doslej najmanjši pro- račun med vsemi prvoligaši. To se- veda ne pomeni, da v posameznih tekmah ne bi mogli enakovredno tekmovati z vsemi veliko bogatej- šimi klubi; z Mariborom smo ne na- zadnje osvojili točko v gosteh. Smo pa v slabšem položaju na daljši rok, imamo manjše število igralcev, ne moremo si privoščiti dražjih okre- pitev … Druga stvar v smislu podpore v klubu je ta, da sva pri NK Aluminij dva zaposlena, ob meni le še Tone Pernat, brez katerega si kluba eno- stavno ni mogoče predstavljati. Drugi klubi so tudi v tem smislu podpore v bistveni prednosti.« »Lansko moštvo se je gradilo nekaj let, letos pa smo ostali brez polovice ekipe« Med sezono je prišlo do zame- njave trenerja, in sicer tri kroge pred koncem jesenskega dela sezone. Zakaj te poteze niste po- tegnili že nekaj krogov prej, npr. po izjemno slabih zaporednih predstavah proti Mariboru (poraz 1:3 doma) in Celju (poraz 4:0 v gos- teh)? B. Arlič: »Odločitev o zamenjavi trenerja Slobodana Gruborja je bila moja najtežja v vsej dosedanji ka- rieri športnega direktorja, pa sem jih opravil že kar nekaj. Seveda so rezultati že prej kazali na to, da bi morali razmišljati o tem, a obe- nem je bilo tudi veliko indicev, ki so zahtevali premislek. Pod vod- stvom Gruborja je Aluminij v prej- šnji sezoni osvojil najvišje mesto v zgodovini (5. mesto, op. a.)! Takra- tno moštvo se je gradilo nekaj let, letos pa smo ostali brez polovice ekipe, zato je bila potrpežljivost povsem na mestu. Poleg tega Alu- minij ni klub, ki bi trenerje menja- val ob vsaki manjši rezultatski krizi. Tudi same predstave na igrišču še zdaleč niso bile tako slabe, kot so kazali rezultati, so se pa dogajale številne individualne napake, ki so odnašale točke. Grubor je posku- šal na vse načine, tudi s številnimi rošadami v ekipi, ki pa se – kar se v kriznih razmerah pogosto dogaja – niso obnesle. Da smo se odločili za zamenjavo tri kroge pred koncem, pa je bilo sprejeto po tehtnem premisleku. Glavni razlog je ta, da je imel novi trener sedaj na voljo že nekaj časa za spoznavanje z moštvom. Po- sebej je pomembno, da je igralce videl med tekmami, tam je še naj- pomembnejše, kako so odreagira- li. Glede točkovnega izkupička pa nismo pričakovali ničesar, kar se je sedaj tudi pokazalo kot pravil- no: v teh treh tekmah (Bravo 1:1, Domžale 1:2, Maribor 2:2, op. a.) bi lahko osvojili več točk, lahko pa ne bi tudi nobene. Odločale so malen- kosti.« Odločitev za novega trenerja je padla na perspektivnega mlade- ga slovenskega trenerja Oskarja Drobneta. Je to tudi zasuk na slo- vensko sceno v smislu igralcev, morebitnih okrepitev v prestop- nem roku? B. Arlič: »Drobne si je priložnost vodenja prvoligaša glede na dose- danjo pot nedvomno zaslužil. Nje- gove ekipe so imele v sami igri rde- čo nit, podobno pričakujemo tudi v Aluminiju. Jasno je, da je moral ob prihodu tudi on sprejeti fi lozofi jo in usmeritev kluba, tukaj smo se hitro našli. Za nas je seveda prednost, da trener pozna slovensko nogome- tno sceno, tudi to je bil eden izmed glavnih razlogov, da smo se odločili za domačega trenerja. Težko pa bi odgovoril na vprašanje, ali je to za- suk. Že doslej smo si želeli čim več domačih, slovenskih igralcev, a je bilo pri tem veliko ovir, predvsem v smislu fi nančnih zahtevkov igralcev ali managerjev. Letos je nova teža- va hitra prekinitev 2. lige, tako da so drugoligaški igralci imeli dolg pre- mor, niso v tekmovalnem ritmu.« »Vse odločitve v zvezi z igralci smo sprejemali skupaj, a končna odločitev je bila moja« Gremo sedaj na podrobnosti: v poletnem prestopnem roku so ne- kateri nakupi izpadli nerazumljivi, predvsem ciljam na štiri tujce v ekipi (Jakšić, Azemović, Kim, Ku- kuličić), istočasno pa lahko igrajo le trije? B. Arlič: »V lanskem prestopnem roku so se vse okrepitve izkazale za prave, letos te sreče nismo ime- li – tukaj odgovornost prevzemam nase. Situacija na trgu igralcev je bila zelo specifi čna, naša 2. liga je bila prekinjena … Ponujeni igralci so imeli dobre reference, kar pa se na igrišču ni potrdilo.« Kukuličiću in Maletiću niti slu- čajno ni uspelo zapolniti vrzeli po odhodu Živkovića v Turčijo, tako da je na koncu ekipa ostala pri enem samem pravem napadalcu – 18-letnemu Davidu Flakusu Bosi- lju. Kako ju je lahko stroka potrdi- la, potem pa nista našla mesta niti na klopi?!? B. Arlič: »Ta težava izvira iz prejšnje ugotovitve, enostavno nismo imeli srečne roke. Seveda smo vse odločitve v zvezi z igralci sprejemali skupaj in po posvetu s trenerjem, a končna odločitev je bila na koncu moja. Z obema smo že sporazumno prekinili pogodbi. Glede klasičnih napadalcev je situacija na trgu izjemno zahtev- na: menedžerji ponujajo igralce s takšnimi fi nančnimi zahtevami, da si jih NK Aluminij z močno omeje- nimi fi nančnimi zmožnostmi eno- stavno ne more privoščiti! Potem nam preostane iskanje alternativ- nih rešitev, pri katerih pa smo vča- sih uspešni – lani je npr. Klepač v Kidričevem enostavno eksplodiral –, včasih pa tudi ne. Bomo pa seve- da v prestopnem roku iskali igralca na tem igralnem mestu, ki bi raz- bremenil Flakusa Bosilja.« Med sezono je odšel tudi Kon- tek, ki je bil lani izjemno pomem- ben član moštva, z Martinovićem je tvoril enega najboljših central- nih branilskih parov lige? B. Arlič: »Tudi to je bila težka odločitev, a Kontek je v času koro- nakrize doživel nekakšno zasiče- nost z nogometom, enostavno ni bil več povsem pri stvari, potrebo- val je spremembo. Imeli smo nekaj zelo konstruktivnih pogovorov, po katerih smo skupaj prišli do odločitve o sporazumni prekinitvi pogodbe.« Odšel je tudi Klepač, ki je v lan- ski sezoni blestel, v letošnji pa povsem zatajil. Že nekaj časa so iz Murske Sobote prihajali namigi o zanimanju zanj, sedaj je do presto- pa tudi dejansko prišlo. Je to za Aluminij dober posel? B. Arlič: »Zgodba Klepača je zgodba igralca, ki je v lanski sezoni v dresu Aluminija izjemno uspešno obudil svojo kariero, hipno zables- tel in s tem močno opozoril nase. Njegovi apetiti so takoj narasli, vi- del se je že v močnejših in bogatej- ših klubih, zato z glavo ni bil več pri stvari, posledično so bile njegove predstave bistveno slabše. Noben klub si v svoji sredini ne želi neza- sreda  30. decembra 2020Šport18 Klepačev pečat nekoliko zbledel V prejšnji številki smo že poročali o odhodu trojice igralcev: Mi- haela Klepača, Marka Maletića in Filipa Kukuličića. Slednja v rdeče- -belem dresu nista pustila kakšnega pečata, zato pa je bil ta precej močan pri 23-letnem vezistu iz bližine Osijeka Mihaelu Klepaču. Klepač je v Kidričevo prišel že krepko po začetku lanske sezone, prvo tekmo je odigral septembra, v 9. krogu v gosteh z Mariborom. Od takrat dalje je v sezoni 2019/20 zbral 30 nastopov, na katerih je dosegel 11 zadetkov. Najbolj bo ostal v spominu evrogol v Stožicah, s katerim je Aluminij ugnal Olimpijo (0:1). Ko je bilo pričakovati podobno uspešno nadaljevanje v letošnji sezoni, v kateri bi moral biti Klepač ena izmed udarnih sil zasedbe šumarjev, pa je prišlo do popolne blokade. Nikakor ni več našel pra- ve forme, igral je bolj zase kot za ekipo, posledica pa je bila mizerna strelska in tudi siceršnja statistika: en zadetek na 15 tekmah, pa še ta v pokalu. Razhod je bil logična posledica vsega, kariero bo nada- ljeval v Muri. »Želim se zahvaliti vsem soigralcem, s katerimi sem preživel skupne trenutke, vsem trenerjem in nasploh vsem, ki sem jih imel možnost spoznati v letu in pol. V Kidričevem sem preživel lepe trenutke, ki me bodo vedno spominjale na rdeče-bele. Vsem želim vse najboljše tudi v prihodnje.« Nogomet  Borut Arlič, direktor NK Aluminij »Aluminij ni klub, ki bi trenerje menjaval ob vsaki manjši rezultatski krizi« Foto: Črtomir Goznik Borut Arlič: »Dejstvo je, da smo v zadnjem letu že dvakrat zmanjšali proračun članske ekipe, najprej v januarskem prestopnem roku in nato še v poletnem. Kar v isti sapi naj dodam, da bomo nekaj podobne- ga naredili še enkrat, v tem prestopnem roku, posledicam koronakrize se enostavno ni mogoče izogniti.« »Dogovor bi moral biti v interesu obeh klubov« Za manjši štajerski klub je nekako naravno so- delovanje z Mariborom. Kakšni so odnosi na tej relaciji? B. Arlič: »Kakšnega širšega sodelovanja z Ma- riborom doslej ni bilo, vsaj takšnega ne, kot bi si želeli. Občasno iz naše mladinske šole odide v Ma- ribor kakšen kakovosten igralec, v čemer ne vidim nobenega problema, žal mi je le, če potem tam ob- sedi na klopi. Če bi imeli sodelovanje, bi lahko ostal tukaj in bi odšel takrat, ko bi ga resnično potrebo- vali. Poskušali smo že z dogovori, še v času Zlatka Zahovića, nazadnje pa poleti, a kakšnega preboja še nismo naredili. Je pa v nekaterih primerih priš- lo do posoj ali prestopov, kot je bilo v primerih Koblarja, Štora in Grajfonerja. Po mojem mnenju bi bilo v interesu obeh klubov, da bi do kakšnega dogovora vendarle prišlo, trudili se bomo, da do njega tudi pride.« Tudi sami imate na posoji svoje igralce; to so Jauk, Marinšek, Banić, Mesarič, Moličnik in Kene. Kakšen je njihov status pri Aluminiju? B. Arlič: »Pomembna stvar je korona: 2. liga je obstala, težko pa napovedujemo tudi za naprej. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, bomo vse igralce potegnili nazaj in se bomo potem odločili o vsa- kem posebej. Cotman se bo vrnil v Maribor, tako da pride Banić na njegovo mesto, Marinšek prav tako pride nazaj, Mesarič je poškodovan in bo dlje časa odsoten, to je za zdaj znanega. Vsak igralec potrebuje določeno kaljenje, druga in tretja liga sta idealni za nabiranje izkušenj, stroka pa potem ocenjuje, kdaj je pravi čas za prvoligaško sceno.« Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič (zeleni dres) in Emir Azemović (rdeči dres, št. 55) sta za Aluminij odigrala vse tekme jesenskega dela sezone 2020/21 od začetka do konca. Nogomet  NK Aluminij 100 % le Janžekovič in Azemović Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020 COLOR CMYK stran 19 sreda  30. decembra 2020 Šport 19 Da je za vsak uspešen kolektiv potrebno uspešno in odgovorno vodstvo, so se kmalu po ustano- vitvi leta 1935 zavedali tudi v ta- kratnem Šahovskem klubu Ptuj. Tako so že junija 1936 izvedli prvi občni zbor, na katerem so izvolili osemčlanski upravni odbor, ki mu je predsedoval ptujski odvetnik dr. Jurij Sluga, ki je s tem postal tudi prvi predsednik kluba. Po pravilih, ki so bila registrirana 2. aprila 1936 pri Kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljublja- ni, je bil kot najvišji organ društva opredeljen občni zbor. Tekoče po- sle je opravljal odbor kluba, ki so ga sestavljali že prej omenjeni pred- sednik dr. Jurij Sluga, podpredse- dnik Harald Schwab, tajnik Rado Šoštarič, blagajnik Avgust Špat, kapetan Harald Scheibl, gospodar Milko Zelenko in dva odbornika dr. Franc Brumen in Stanko Zadnek. V naslednjih letih so na občnih zbo- rih izvolili obvezno predsednika, tajnika in blagajnika, pogosto tudi tehničnega vodja, občasno pa podpredsednika, gospodarja in še katere od drugih funkcij. Osnovna naloga vsakokratnega izvoljenega odbora kluba je bila predvsem v zagotavljanju primernih igralnih prostorov ter v širjenju šahovske igre med mladimi. Decembra leta 1937 je bil na drugem občnem zboru za predse- dnika kluba ponovno izvoljen dr. Jurij Sluga, tudi podpredsednik je bil isti, in sicer Harald Schwab, kapetan je postal prof. Ludvik Ga- brovšek, zraven njih pa so v odbor izvolili še pet odbornikov s posa- meznimi zadolžitvami (ing. Dobo- višek, Milko Zelenko, Fredo Pešl, dr. Franc Brumen, Adolf Širec). Z začetkom druge svetovne voj- ne leta 1939 je organizirano šaho- vsko delovanje na Ptuju zamrlo in je oživelo šele po osvoboditvi leta 1946. Takrat je v okviru Fizkultur- nega društva Ptuj začela delovati šahovska sekcija, ki je novembra istega leta na občnem zboru izvo- lila novo vodstvo. Predsedniško funkcijo je še naprej opravljal dr. Jurij Sluga, tajniške posle so zau- pali Rudolfu Podkrajšku st., mesto blagajnika je pripadlo Lovru Fara- zinu, tehnični vodja je postal Jože Drofenik, mesto člana odbora pa je pripadlo Antonu Kanclerju. Pro- gram, ki so ga sprejeli na tem ob- čnem zboru, je temeljil predvsem na popularizaciji šahovske igre ter organizaciji šahovskih tekmovanj na ptujski gimnaziji. K pospešene- mu razvoju šahovskega življenja na Ptuju je veliko prispeval Edo Rudolf, ki se je iz Celja preselil na Ptuj in takoj postal stalni član klu- ba. Bil je odličen igralec, organiza- tor, mentor in vzgojitelj mnogih generacij ptujskih šahistov celih dvajset let. Na občnem zboru leta 1952 je bil izvoljen za tajnika kluba, že leta 1956 pa za predsednika in to funkcijo je s krajšim presledkom opravljal celih enajst let, vse do leta 1969. Med funkcionarji ptujskega šahovskega kluba, od leta 1949, je treba posebej izpostaviti da- našnjega častnega člana društva Janka Bohaka. Ob tem, da je bil od vključitve leta 1952 odličen ša- hist, kar dokazuje še danes, je bil že istega leta kot 17-letnik izvoljen za blagajnika društva, leta 1961 za predsednika, leta 1964 za tajnika in to funkcijo je z nekaj presledki op- ravljal celih 28 let. Če k temu doda- mo še nekaj let opravljanja funkcije tehničnega vodje, je njegov funkci- onarski staž dolg več kot 50 let. Ob vsem tem je bil izredno cenjen in spoštovan mednarodni šahovski sodnik, ki je med drugim sodil na osmih šahovskih olimpijadah, in sicer 1986 v Dubaju, 1988 v Solunu, 1990 v Novem Sadu, 1994 v Mo- skvi, 1996 v Erevanu. 1998 v Elisti, 2000 v Istanbulu in 2002 na Bledu, kjer je bil glavni sodnik moškega dela olimpijade. Pri opravljanju vseh omenjenih funkcij in nalog je s svojo umirjenostjo in občutkom odgovornosti do prevzetih zadol- žitev pustil neizbrisen pečat ne samo v ptujskem in slovenskem šahovskem prostoru, ampak tudi svetovnem. Ob tem ne smemo pozabiti še na nekatere posameznike in posa- meznice, ki so skozi desetletja kot predsedniki in drugi funkcionarji dodali svoj prispevek k razvoju enega najuspešnejših slovenskih šahovskih kolektivov, ki v letu 2020 praznuje 85 let delovanja. Ob že omenjenih predsednikih dr. Juriju Slugi, Edu Rudolfu in Janku Bohaku je v letih 1947 do 1956 to funkcijo opravljal Anton Kancler, krajši čas je bila ta funkcija zaupa- na edini ženski Silvi Razlag, pa Bo- risu Žlendru in Danilu Polajžerju, ki je nabral že dolgih 18 let pred- sedovanja in jo uspešno opravlja še danes. Neprekosljiv pa je vsekakor Mi- lan Kneževič, ki se je v ptujsko dru- štvo vključil leta 1965 in že leta 1967 za štiri leta prevzel mesto tajnika, od leta 1971 pa je bil vse do leta 1993 nepretrgoma predsednik, to je celih 22 let. V tem času je ptu- jsko društvo nizalo izredne uspe- he tako na republiških prvenstvih kot tudi v drugi zvezni ligi takratne skupne države Jugoslavije. Postalo je eden najuspešnejših organiza- torjev republiških prvenstev, po- sebej pa še številnih mednarodnih turnirjev, med katerimi so izstopali tako imenovani turnirji »Kurent«, ki so se začeli leta 1987. Ti turnirji so na Ptuj privabili številna znana imena svetovnega šaha, med ka- terimi gre prav gotovo izpostaviti karizmatičnega Viktorja Korčnoja. Po zaslugi Milana Kneževiča je leta 1975 Ptuj obiskal takratni »sveži« svetovni prvak Anatolij Karpov in v Narodnem domu na Ptuju odigral simultanko, kar je bil velik medijski dogodek. Milan Kneževič si je ves čas svo- jega mandata prizadeval za uredi- tev primernih igralnih prostorov, saj treningi po raznih gostinskih lokalih niso prispevali k napredku in ugledu te kraljevske igre. Že leta 1973 je poskrbel tudi za prvega uradnega društvenega sponzorja. To je postalo trgovsko podjetje Izbira Ptuj, kasneje MIP Ptuj, in še podjetje Lipa Ptuj. Milan Kneževič je celih 28 let kot predsednik vo- dil tudi Šahovsko zvezo Slovenije, krajši čas pa je bil tudi predsednik Šahovske zveze Jugoslavije. Po njegovi zaslugi je bila leta 1990 or- ganizirana šahovska olimpijada v Novem Sadu, še večji uspeh pa je dosegel leta 2002, ko je bil organi- zator šahovske olimpijade sloven- ski Bled. To je do sedaj tudi edina športna olimpijada v Sloveniji. Ob tem je vedno poskrbel za vključi- tev čim večjega števila slovenskih šahovskih sodnikov tako na obeh omenjenih olimpijadah kot na dru- gih mednarodnih dogodkih. Zato ni slučaj, da sta mu tako Šahovska zveza Slovenije kot Šahovsko dru- štvo Ptuj podelila naziv častnega predsednika. Tudi v tej funkciji si še vedno prizadeva za razvoj ptu- jskega in slovenskega šaha skozi pridobivanje določenih oblik spon- zorskih in donatorskih prispevkov. Pri zagotavljanju slednjega je iz- redno aktiven tudi ob organizaciji dveh Evropskih prvenstev v Slove- niji, posameznega 2020 in ekipne- ga 2021. Prav je, da se še nekoliko vrne- mo k pregledu nekaterih posa- meznikov in posameznic, ki so skozi desetletja v raznih funkcijah dodali svoj prispevek ptujskemu šahovskemu društvu. Če smo že omenili vseh sedem predsednikov (dr. Jurij Sluga, Anton Kancler, Edo Rudolf, Janko Bohak, Milan Kneže- vič, Danilo Polajžer, Boris Žlender) in eno predsednico (Silva Razlag), pa nikakor ne smemo mimo števil- nih ostalih zanesenjakov, ki so vsak na svoj način dodali kamenček v ta uspešen mozaik. Posebej aktivna sta bila pri vodenju blagajniških poslov Janez Podkrajšek, ki je to funkcijo opravljal 15 let, za njim pa Šte a Bohak z enajstimi leti. Dalj- še obdobje sta uspešno opravljala funkcijo podpredsednika društva Slavko Brglez in Stanislav Napast. Po razpoložljivih podatkih naj bi v ptujskem šahovskem društvu razne funkcije opravljalo več kot 40 posameznikov, med njimi tudi pet posameznic. Nekateri od njih nekoliko daljši, nekateri krajši čas, žal jih veliko od njih ni več med nami. Morda bi kazalo izpostaviti prvo žensko »lastovko« med do- kaj moško prevlado, in sicer Milko Meze, ki ji je bila že leta 1959 zau- pana funkcija tajnice. Leta 1988 je za štiri leta to funkcijo prevzela Silva Razlag, leta 1994 Anita Ličina, leta 2004 pa za krajši čas še Mar- jana Šeruga. Ob že prej omenjeni Šte i Bohak je s tem spisek žensk v ptujski šahovski »politiki« zaklju- čen. Veliko večji delež žensk pa so v ptujskem šahu predstavljale šte- vilne uspešne šahistke, ki jim bo namenjen poseben prispevek. Trenutno Šahovsko društvo Ptuj vodi upravni odbor, ki mu predse- duje Danilo Polajžer, podpredse- dnik je Boris Rojic, Janez Janžeko- vič pa opravlja tajniško-blagajniške posle. Prav po zaslugi neumornega Danila Polajžerja se na Ptuju vse od leta 2006 redno odvijajo mednaro- dni turnirji »Ptuj Open«, v zadnjem času pa amaterski Open turnirji, ki so v posameznih letih privabili tudi več kot 60 udeležencev. Iz- redno uspešna je tudi društvena šahovska šola, ki je pod njegovim vodstvom »proizvedla« že številne mlade šahiste in šahistke, prva eki- pa društva, ki jo kot kapetan vodi prav Danilo, pa vsa leta izredno uspešno nastopa tudi v najvišji dr- žavni šahovski ligi. Silva Razlag Šah  85 let ŠD Ptuj Funkcionarji ptujskega društva skozi desetletja Foto: arhiv društva Trije predsedniki društva – od desne Milan Kne- ževič, Janko Bohak in Danilo Polajžer – s častnim članom Janezom Podkrajškom Kljub zahtevni situaciji s korona virusom so organizatorji tradici- onalnega božično-novoletnega teka in pohoda tudi letos pozvali rekreativce, da v okviru priporočil NIJZ – individualno ali v okviru dru- žine – odtečejo ali prehodijo nekaj kilometrov poti in s tem tudi letos dodajo svoj kamenček v mozaik te priljubljene prireditve. »Individualne rekreativne teke in sprehode, ki so se po priporoči- lih NIJZ potekali po vsem Podravju in tudi širše, so v soboto popoldne pospremili prijetni sončni žarki. Prejeli smo številne fotografi je in opise poti, ki so jih Božičkovi re- kreativci poslali preko elektronske pošte ali pa so jih naložili na face- book profi l Božiček Ptujski. Skup- no je bilo prijavljenih več kot 200 rekreativk in rekreativcev. Veseli smo, da športni duh Božička Ptu- jskega tudi letos ni miroval, kar je dobra popotnica za naslednje leto, ko bomo izvedli jubilejni, 10. ptujski božično-novoletni tek in pohod,« je v imenu organizatorjev povedal Matija Brodnjak. JM Božično-novoletni tek in pohod 2020 Deveti izveden z upanjem na lepšega desetega Foto: arhiv društva »Strateški« plan dveh predsednikov – Borisa Žlendra in Silve Razlag dovoljnega igralca, zato je odhod logična poteza. V Muro je odšel brez odškodnine, bo pa NK Alu- minij pripadel določen odstotek odškodnine pri njegovem nasled- njem prestopu.« V treh dneh potečeta pogodbi Matjašiču in Horvatu. Kako boste ravnali v teh primerih? B. Arlič: »S Horvatom smo se za podaljšanje dogovorili že pred nje- govo poškodbo, v naslednjih letih ga v klubu vidimo v vlogi igralca ali pa v kakšni drugi vlogi v nogome- tni šoli. Pri Matjašiču je zgodba ne- koliko drugačna, z njim vsako leto po preteku pogodbe znova sede- mo skupaj in se dogovorimo za po- daljšanje. Tudi letos je naš namen takšen, treba pa je upoštevati tudi želje igralca. Jure je star 28 let, ima željo po igranju v tujini, in če bo do- bil ustrezno ponudbo, potem ga pri tem ne bomo ovirali.« Še precej več dela pa boste ime- li do poletja, ko pogodbe potečejo nekaterim nosilcem igre: Jakšiću, Ploju, Krajncu, Leku, T. Pečniku. Kaj boste storili, da se ne bi po- novila primera Vrbanec in Marti- nović? B. Arlič: »Jasno je, da si želimo podaljšanja z vsemi omenjenimi, z nekaterimi smo se že pogovarjali. Treba pa bo tudi v teh primerih upoštevati želje igralcev samih, prisluhniti njihovim načrtom za prihodnost. Že prej sem povedal, da si nezadovoljnih igralcev v eki- pi ne moremo privoščiti; že itak imamo majhno število igralcev, ti morajo biti povsem osredotočeni na to, da dajejo največ v vsakem trenutku.« Kakšne igralce boste iskali v prestopnem roku, na katerih igral- nih mestih? Morda kakšnega izku- šenejšega? B. Arlič: »Napadalca smo že omenjali, kakšnega 'vingerja' tudi in igralca zvezne vrste, sploh za- radi poškodbe Horvata. Ostalo imamo razmeroma dobro pokrito v okviru svojih zmožnosti. Kakšen izkušeni igralec bi ekipi zagotovo prišel prav, a je tukaj veliko vpraša- nje, kakšen interes bi imel takšen priti v Aluminij? V vsakem primeru si želimo igralce, ki si želijo doka- zovanja, ki pridejo, odigrajo dobro sezono ali dve in gredo naprej. To je realnost našega kluba.« Jože Mohorič Igralna minutaža igralcev Aluminija: Igralec igralne št. minute tekem Luka Janžekovič 1620 18 Emir Azemović 1620 18 Marcel Čermak 1405 17 Nemanja Jakšić 1382 17 David Flakus Bosilj 1287 17 Mario Lucas Horvat 1164 14 Aljaž Ploj 1134 13 Jure Matjašič 1107 18 Roko Prša 890 14 Renato Pantalon 875 11 Tilen Pečnik 867 16 Lovro Grajfoner 809 14 Mihael Klepač 788 13 Alen Krajnc 644 10 Dohyun Kim 636 12 Luka Petek 630 7 Gašper Pečnik 259 4 Marko Maletić 247 14 Aljaž Krefl 168 6 Aljaž Džankič 115 2 Juš Štusej 114 5 Filip Kukuličić 49 4 Nik Marinšek 8 1 Jan Majcen 2 1 Aljaž Cotman 0 0 Nikola Leko 0 0 Strelci golov za Aluminij (15 zadetkov): 3 zadetki: Alen Krajnc, David Fla- kus Bosilj; 2 zadetka: Roko Prša, Jure Matjašič; 1 zadetek: Fi- lip Kukuličić, Tilen Pečnik, Mario Lucas Horvat, Nemanja Jakšić, Emir Azemović. Štajerski TEDNIK petek, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 20 Orfejčkova parada 202020 sreda  30. decembra 2020 www.trgovinejager.com 1961 www.trgovinejager.com Jagros d.o.o., Prvomajska ul. 29, 3250 Rogaška Slatina | www.trgovinejager.com NAŠI NAGRAJENI PEKOVSKI IZDELKI! Hvala ker z nakupi izdelkov PPS, kjer uporabljamo izključno moko iz Slovenske pšenice podpirate slovensko proizvodnjo. Kruh Štajerc Krof z marmelado Srečno in zdravo 2021! Don ačk i k ru h SLOVENSKA MOKA Tip 400; 1 kg 0,59 KRUH Z DROŽMI PPS 600 g 1,59 1,39 SONČNIČNO OLJE ZVEZDA 1 L PRALNI STROJ SAMSUNG WW80J3283KW/AD LED zaslon, 10 programov pranja, otroška ključavnica Obr./min 1.200 Energijski razred A++ Polnitev 8 kg 25 399,99 299,99 ZA IMETNIKE KARTICE SUŠILNI STROJ SAMSUNG DV70M50203W/LE mere 85 x 60 x 64 cm, LCD prikazovalnik Polnitev 7 kg Energijski razred A++ 10 599,99 539,99 ZA IMETNIKE KARTICE Droži nastanejo po daljšem postopku fermentacije iz zmesi moke in vode. Za pripravo kruha z drožmi je potreben čas, potrpežljivost in veliko ljubezni, nagrajeni pa smo s čarobnim in pristnim okusom pravega domačega kruha. ODSLEJ TUDI SPLETNA TRGOVINA Štajerski TEDNIK petek, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 21 Orfejčkova parada 2020 21sreda  30. decembra 2020 renault.si *EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/elektrina-in-hibridna-vozila/elektricna-in-hibridna-vozila-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: Informativna mesečna anuiteta za model Renault TWINGO ELECTRIC LIFE R80 v skupni vrednosti 13.990 € z DDV, s pologom v višini 2.900 € in financirano vrednostjo 11.090 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 98,60 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM = 2,78 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 12.597,87 € od tega znašata zavarovalna premija 210,61 € in strošek odobritve kredita 155,26 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana, v skladu s pogoji poziva. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za električna in hibridna vozila, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. V ceno 13.990 € je že vključen redni popust v višini 1.200 € in dodatni popust v višini 1.300 € ter subvencija EKO SKLADA v višini 3.500 €. Ne glede na obliko financiranja kupec prejme tudi kartico GREMO NA ELEKTRIKO z dobropisom 150 €, kar na podlagi izračuna za model Twingo ELECTRIC s povprečno porabo na relacijskih vožnjah 11,578 kWh/100 km in ceno polnjena po ceniku storitev polnjenja na elektro polnilnicah elektro Ljubljana, d. d. veljavnem od 6.5.2019 in dostopnem na https://www.gremonaelektriko.si/splosni-pogoji zadostuje za do 73 polnjenj ali 11.979 km. Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. C O P Y R IG H T: J A N S T E IN H IL B E R Novi Renault TWINGO Electric 100% električen. Narejen v Sloveniji. Paket zimskih pnevmatik+ 10.000 kilometri na kartici z vključenimi Že za 99€/mesec z kreditom* Vaš trgovec v Ljubljani AVTOHIŠA IN NJENO URADNO IME Naslov trgovca v eni vrstici Vaš trgovec na Ptuju Avto hiša Petovia avto Ormoška cest 23, Ptuj Srečno 2021 renault.si Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 – 7,7 l/100 km. Emisije CO2: 96 – 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6D full. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault CLIO Sedaj tudi HIBRID C O P Y R IG H T: J A N S T E IN H IL B E R Renault priporoča Hibrid Bencin/Dizel Vesele in mirne praznike Vam želi vaša avtohiša! V nižje ležeči občini je decembrski dobri mož v rdeči opravi in z belo brado otroke, stare med 1 in 6 let, pričakal na parkiri šču gasilskega doma. Razdelil jim je darila, ki so jih pripravili palčki po- magalčki občinske uprave. »Razdelili smo okrog 100 daril, za katera smo namenili približno 2.000 evrov. Podarili pa smo knjige, miselne igre, kolebnice, lopatke za sneg ter seveda nekaj sladkega. So se pa darila razlikovala glede na starost,« je zaupala palčica direktorica občinske uprave Nina Lozinšek. V Žetalah pa je Božiček ubral nekoliko drugačno pot obdarovanja. Odpravil se je od vrat do vrat in darila dostavil predšolskim otrokom na dom. V paketih je bilo tako kot vsako leto knjižno darilo, igrača in seveda sladkarije, je razkril župan Anton Butolen in dodal, da so bili otroci izredno veseli obiska dobrega moža ter seveda tudi darila. MV Podlehnik, Žetale  Božiček svoje sani usmeril tudi v Haloze 200 otrok pomahalo Božičku v pozdrav Božiček se je na svoji poti okoli sveta ustavil tudi v haloških občinah Podlehnik in Žetale, kjer je obdaril nekaj manj kot 200 predšolskih otrok. Fo to : M V Štajerski TEDNIK petek, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 22 sreda  30. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in parcel z dovozom in prevozi z odvozom in prevozi do 1,5 tone. Tel. 031 733 112. Srečko Turk, Muretinci 44a. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - 3 sobno stanovanje na Ormoški cesti na Ptuju, 89,30 m2, z balkonom in kletjo, v zgradbi iz leta 1996. Cena: 90.000 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila PRODAM prašiče v teži 25–250 kg, mož- nost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NEPREMIČNINE IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si 2. in 3. januarja 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Želje Ptujčanov ob vstopu v leto, ki prihaja; Turistično društvo Ptuj v ptujskem minoritskem samostanu na ogled postavilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji – ar- hivski posnetek iz leta 2015. Razstavljenih sto najlepših jaslic; Minoritski samostan na Ptuju ima sedež uprave vseh slovenskih minoritov. Je srce minoritske province v Sloveniji. Bogo- služje v času covid-19 v novih razmerah v slovenskih cerkvah; Božična noč na Dominkovi domačiji v Gorišniciskozi pesem Mešanega pevskega zbora PD Gorišnica in otroškega zbo- ra Osnovne šole Gorišnica; Božični večer ob jaslicah s pesmijo mlade pevke Marine Roškar; Božična noč je mimo že, v izvedbi ansambla Magneti; Beli lepotci na ptujskem labodjem je- zeru,gibajoč se v ritmu glasbe; Pod Mariborskim Pohorjem svetovna senzacija. Veleslalomist petelin Koko premagal Matejo Svet in postal svetovni smučarski prvak; Novoletna poslanica županje MOP Nuške Gajšek. Obiskali so nas sveti Trije kralji; Pesem Moja dežela v izvedbi ženskega pevskega zbora Lilith; Z Alfi jem Nipičem stopimo v novo leto 2021. www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE POSLI NARKOMAFIJE Prodaja drog je med epidemijo dosegla nebo! BORUT RONČEVIĆ Karla Erjavca so dejansko pobrali s ceste. MILAN FRIDAUER – FREDI Zaradi politikov danes ne bi več hodil na proteste. LETO 2020 Prekletega koronskega leta ne bomo pogrešali. Poslovila se je upokojena socialna delavka na osnovni šoli Ljudski vrt HEDVIKA KEKEC. Čeprav veš, da bo pozimi snežilo , te sneženje vedno preseneti. V dobrem in slabem. Tako nekako je tudi z našimi odhodi, za katere veš, da se bodo zgo- dili, pa te vseeno presenetijo. Že dolgo smo vedeli za njeno bolezen, ki jo je z izredno ljubeznijo in potrpežljivostjo lajšal njen mož Franc. Obiskovali smo jo, dokler se je dalo, nazadnje smo omagali vsi, le on jo je spremljal do kon- ca , čeprav je vedel, da se je v resnici že davno poslovila. Obiskoval jo je in kljub svoji navidezni nemoči prinašal v dom upokojencev v Muretincih, opti- mizem tudi drugim. Opravljal je neko svoje poslanstvo, za katero ne najdemo imena ali razlage. Kdo nam to poslanstvo naloži, ne vemo, čutimo pa, da smo ga dolžni izpolniti. Njen mož ga je izpolnjeval do njenega zadnjega diha. Že kot otrok si je želela postati učiteljica. Poučevati, pomagati drugim in vzgajati. Šolala se je na učiteljišču v Mariboru. Tista leta so jo zaznamo- vala, saj je zgodaj spoznala, da mora človek vzeti življenje v svoje roke in odraščati v samostojnega in odgovornega človeka. Življenje daleč od doma jo je zaznamovalo. Dijaška leta je preživela v privatnem stanovanju skupaj s svojo sošolko, s katero sta še kasneje vzdrževali stike, usoda pa je hotela, da sta postali celo sodelavki na šoli. Veliko lepih, pa tudi težkih spominov ju je povezovalo. Zaposlila se je kot učiteljica razrednega pouka v Gorišnici. Po desetih letih učiteljevanja je spoznala, da je učiteljevo delo vse prej kot samo poučevanje. Odločila se je, da bo nadaljevala študij na visoki socialni šoli v Ljubljani, da bi laže razumela otroke in bi jim bila tudi sicer v pomoč. Zdržala je napore, ki jih takšen študij prinaša. Njen mož, ki je razumel njeno željo po drugačnem poklicu, je v času njene odsotnosti prevzel skrb za družino. Po končane študiju se je zaposlila na osnovni šoli Ljudski vrt, kjer je ostala do konca svojega službovanja. Delo socialnega delavca zahteva veliko ne- sebičnosti, razumevanja in humanosti, če opravljaš svoje delo s srcem. Njen poklic ji je bil pisan na kožo. Šola je z njenim delom veliko pridobila, saj smo do takrat morali veliko socialnega dela opravljati učitelji sami. Poskrbela je, da so dobili učenci socialno pomoč, da so imeli plačano prehrano, kadar starši tega niso zmogli. Obiskovala je učence na domu, svetovala staršem in jim ponudila pomoč, če so jo potrebovali. Takrat je bilo to delo nekaj povsem novega. Razporejala je urnik, pripravljala razporeditev športnih in kulturnih dni, kar se je takrat na šolah uvajalo na novo. Orala je ledino na nekaterih področjih socialnega dela, sodelovala z Zavodom za socialno delo. Izbira poklica je za vsakogar ena pomembnih odločitev po odhodu iz osnovne šole. Temu delu je posvečala veliko pozornosti. Spodbujala je učence k delu, jih hrabrila, kadar so bili v stiski. Z nekaterimi je obdržala stike po končani šoli, se zanimala za njihov uspeh. Opravljala je torej delo, za katerega ni dovolj samo, da ga obvladaš s svojim strokovnim znanjem. Za tako delo moraš imeti predvsem srce in veliko razumevanja za sočloveka. Poleg svoje »službe« se je v Bukovcih predala še kulturnemu delu, organizi- rala proslave in vzgajala mlade za bogato preživljanje prostega časa svoji sovaščanov. Načrtovala je, kako bo lahko bolj sproščeno delovala po upoko- jitvi, a ji je bolezen preprečila te cilje. Posloviti smo se morali od nje. Vsako slovo pa je lahko tudi novo spoznanje. Edino delo, ki si ga opraviš s srcem, ostane zapisano v spominih tistih, ki so te imeli radi. Naši spomini nanjo bodo oživeli na naših sprehodih ob Dravi, ki jo je imela tako rada. Naj počiva v miru. Njeni nekdanji sodelavci Hedvika Kekec KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, lahko s priključki. Vse po- nudbe na tel. 031 525 793. PRODAM prašiče od 100 do 350 kg, cena od 1 do 1,70 evra za kilogram. Tel. 041 905 857. RAZNO SIMPATIČEN moški, oče, srednjih let, ne- kadilec, višje postave, išče žensko, staro med 38 in 50 let za resno zvezo. Tel. 071 239 716. Štajerski TEDNIK petek, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 23 sreda  30. decembra 2020 Oglasi in objave 23 Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da se je v krogu družine poslovil naš ljubljeni mož, ata, dedek in pradedek Janko Pal upokojenec Taluma Kidričevo Z MEJNE CESTE 9, PTUJ Žalujoči njegovi najbližji Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) SPOMIN 27. decembra mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Venčeslav Ivančič IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 28 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Neverjetno hitro čas beži, a žalosti naše ne utopi ... Ob grobu stojimo, spomine na tebe budimo – na tiste prijazne dni, ko skupaj srečni smo bili. SPOMIN Globoka bolečina spremlja spomin na 31. december 2019, ko je prenehalo biti plemenito srce dragemu možu, očetu oz. tastu, zlatemu dediju in bratu Janezu Čušu IZ BRATISLAVCEV 45 Vonj svežega cvetja in plameni prižganih sveč na tvojem grobu ne morejo premagati žalosti, ki nas še vedno spremlja, čeprav nas tolaži spoznanje, da te poleg nas nosi v trajnem spominu veliko prijateljev. HVALA VSEM! Žena Slavica, otroci Boris s Klementino, Darinka z Borisom in Janez z Janjo, vnuki: Rachela, Tilen in Jaša ter sestra Tončka OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek ter dolgoletni mizarski mojster Janez Forštnarič IZ BUKOVCEV 99E Od njega se bomo poslovili na pokopališču v Markovcih. Žalujoči vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob izgu bi drage žene, mame, hčerke in sestre Darje Drevenšek Koderman SLOVENJA VAS 63C se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano zdravniško pomoč in nego osebju Dializnega oddelka SB Ptuj, Infekcijske klinike UKC Ljubljana in Oddelku za intenzivno interno medicino UKC Maribor. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, kolektivoma Grama, d. o. o., in IRSOP, Darjinim sošolcem iz osnovne in srednje šole, sosedom in znancem za vso izkazano pomoč, za ustne in pisne izraze sožalja ter za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu Primožu Lorbku za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Poloni Movrin za čudovit nagovor ob zadnjem slovesu in Matevžu Vaupotiču za odigrane melodije. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le komu naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in komu naj podam roko. Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni. SPOMIN 27. decembra je minilo 1 leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, praprababica in tašča Gera Štagar IZ ZAMUŠANOV 21A Zelo te pogrešamo, vedno si z nami. Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 77. letu za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Jože Murata S TOVARNIŠKE CESTE 5, KIDRIČEVO Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko- pališču v Kidričevem. Žalujoči: žena Mirka ter otroci z družinami OSMRTNICA V 86. letu je zaspal v gospodu naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Milivoj Radin upokojeni specialist pulmolog IZ ULICE JOŽEFE LACKOVE 9 Od njega se bomo poslovili v najožjem družinskem krogu v ponedeljek, 4. januarja, ob 14. uri na novem ptujskem pokopa- lišču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Odšel si tja, kjer ni bolečine in ne gorja. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še vedno živiš. SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc – Branko Mlinarič ŠTUKI 35 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečko. Vsi njegovi Ni res, da si odšel, ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat prim. mag. Antun Kolesar, dr. med. Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko- pališču v Zagrebu. Žalujoči: vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Silva Ljubec IZ ZABOVCEV 61 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na marko- vskem pokopališču. Vsi njeni Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam bodo lepšali dan, te vedno bomo v bližini čutili, kot smo nekoč tvojo dlan … OSMRTNICA V 83. letu nas je zapustila naša draga žena, teta Davorina Zamuda IZ PERŠONOVE ULICE 50 Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v torek, 5. januarja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: vsi tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. Se srečamo, nekoč, nekje, tam za mavrico … OSMRTNICA V 78. letu je svojo pot sklenil dragi mož, oče in dedek Ervin Habjanič Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko- pališču v Gorišnici. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Tvoje: Tamara, Bronja in Majda Branko Kline, Lovrenc na Dra- vskem polju 8e, roj. 1963 – umrl 17. decembra 2020; Ana Lovrec, roj. Kocmut, Drbetinci 60, roj. 1941 – umrla 17. decem- bra 2020; Franc Kodrič, Nadole 6, roj. 1931 – umrl 18. decem- bra 2020; Silva Ljubec, roj. Jurgec, Zabovci 61, roj. 1932 – umrla 19. decembra 2020; Antun Kolesar, Veliki Okič 56, roj. 1939 – umrl 21. decem- bra 2020; Marija Mesarič, roj. Hrženjak, Ptuj, Na Obrežju 12a, roj. 1936 – umrla 18. decembra 2020; Jožef Murata, Kidri- čevo, Tovarniška c. 5, roj. 1944 – umrl 19. decembra 2020; Ervin Habjanič, Muretinci 45a, roj. 1943 – umrl 21. decembra 2020; Terezija Drobnič, roj. Lesjak, Ptuj, Selska c. 44, roj. 1934 – umrla 21. decembra 2020; Janez Pal, Ptuj, Mejna cesta 9, roj. 1927 – umrl 23. decembra 2020. Umrli so Štajerski TEDNIK sreda, 30. 12. 2020  COLOR CMYK stran 24 tudi majhne pozornosti za 150 sta- rejših občanov in za 45 oseb iz ran- ljivih skupin. Vse skupaj pa bo poz- dravil in zaželel vse dobro v novem letu še v skupnem nagovoru, ki bo potekal na božični večer ob 18. uri na občinski Facebook strani. sreda  30. decembra 2020Križem kražem24 Naše šolstvo je z anič. Od začetka srednje šole, do diplome na faksu me je spremljala Nokia 206, pa š e zdaj ni pametn i telefon. * * * Bil je tako pogolt en, da je vodo sp eljeval na svoj m lin celo, ko mu je že krepko tekla v gr lo. * * * Ko v gostilni pos tanem kralj, pon avadi pozabim, d a ima doma žen a težko žezlo v rok ah. * * * Čeprav imam vs o seksualno znan je v malem prstu , ženske s tem ni so prav nič zadovol j(e)ne. * * * Vodomec bi bil p ri meni brezdom ec. * * * Žena slabo obvla da IT. Emajl mi lahko pošlje najv eč na 7 metrov. AFORIZMI BY FREDI Sveti Andraž  Dobremu možu v rdečem na pomoč priskočili gasilci Božiček obdaril mlado in staro Ker je letošnji božič drugačen od običajnih, saj otroci zaradi trenutnih razmer ne morejo k Božičku na tradicionalno decembrsko srečanje v večnamensko dvorano v Vitomarcih, se je dobri mož v rdečem odpravil kar k njim domov. Foto: SD Božička in njegovih pomočnikov škratov so bili v Drbetincih veseli tudi Druzovičevi in Bezjakovi otroci. Ormož  Jubilej OŠ Stanka Vraza Vsak košček mozaika nosi zgodbo Osnovna šola Stanka Vraza Ormož praznuje 50-letnico obstoja in delovanja oddelkov s prilagojenim programom pri OŠ Ormož in 40-letnico obstoja in delovanja samostojne OŠ s prilagojenim programom v Ormožu. Leta 1970 se je v Ormožu začela pisati nova zgodba, saj so 20. no- vembra slovesno odprli prilagojene oddelke. V prvem letu je 1. razred obiskovalo 18 učencev. Šola je bila najprej pod pedagoškim vodstvom Posebne osnovne šole Ptuj, leta 1980 pa je začela delovati samostoj- no. Na šoli je bilo ustanovljeno Dru- štvo za pomoč duševno prizadetim. Otroci so bili deležni kolonij, šole v naravi, mnogi so prvič videli in do- živeli morje. Pripravljali so prosla- ve in praznovanja. V sklopu šole je bila organizirana delovna praksa za učence 7. in 8. razredov. Vsako leto so izdali šolsko glasilo Kresnice, ki izhaja še dandanes. Udeleževali so se r epubliških športnih iger z žogo takratnih posebnih OŠ in bili tudi organizatorji le-teh (1981/82). Or- ganizirali so tudi regijske igre Speci- alne olimpijade in atletsko regijsko tekmovanje OŠPP. S preselitvijo v nove šolske prostore (25. 11. 1977) so se zelo razmahnile interesne dejavnosti/krožki, ki so jih učenci zelo radi obiskovali in dosegali lepe uspehe. Na šoli je bilo ustanovljeno Šolsko športno društvo. Vsa leta so se učenci udeleževali številnih tek- movanj, na šoli so bili organizirani mnogi tečaji. Leta 1980 je zraven oddelkov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom začel delovati tudi oddelek za delovno usposabljanje (ODU), ki se je kas- neje preimenoval v OVI – oddelek vzgoje in izobraževanja. Danes se imenuje posebni program vzgoje in izobraževanja (PPVI). Danes sta na šoli dva oddelka. V teh oddel- kih delajo po programih vzgoje in izobraževanja otrok in mladostni- kov z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami. Od leta 1980 so učenci, ki so zaključili šolanje na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož, imeli prvič možnost nadaljnjega izobraževanja v skrajšanih programih usmerjene- ga izobraževanja. Zaposleni na OŠ Stanka Vraza Ormož so skozi vsa leta opozarjali na pomembnost zgodnje obravnave otrok s poseb- nimi potrebami, ker le-ta prinaša večje uspehe. Učenci so danes na šoli deležni tudi dodatnih obravnav – fi zioterapije, delovne terapije in logopedskih obravnav. Na šoli deluje tudi mobilna spe- cialna pedagoška služba. Vsi učitelji na OŠ Stanka Vraza Ormož opravlja- jo delo z zavestjo, da je »našemu otroku treba dati več, da ga je treba pripraviti za življenje v naši skup- nosti.« »Prav vsak košček mozaika nosi svoj pomen, svojo zgodbo, svojo popolnost …, ki se zrcali v odsevu naše družbe. Le vsi skupaj smo celo- ta – različni, a popolni,« je povedala Mojca Visenjak, ravnateljica Osnov- ne šole Stanka Vraza Ormož. Foto: OŠ Stanka Vraza Virtualni plakat Osnovne šole Stanka Vraza Ormož Izteka se najbolj klavrno turistično leto po letu 1990. Po podatkih Sve- tovne turistične organizacije so se v desetih mesecih leta 2020 v primer- javi z letom 2019 mednarodni prehodi zmanjšali za več kot 70 odstotkov ali za milijardo. Vrednost slovenskega izvoza potovanj je po podatkih Banke Slovenija v desetih mesecih znašala dobrih 997 milijonov evrov ali skoraj 59 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019. Statistični urad Slovenije pa je objavil, da se je v tretjem četrtletju vsaj za eno za- sebno potovanje odločilo 47 odstotkov prebivalcev Slovenije, od tega jih je bila več kot polovica opravljenih v Sloveniji. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki hrani največjo zbirko historičnih glas- bil Slovenije in tako skrbi, da ta dediščina domačega glasbilarstva ne utone v pozabo, je v Salonu umetnosti na Prešernovi 1 na ogled postavil razstavo Med hvalo in pozabo Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nena- vadni glasbeni izumi, s katero spominjajo na spregledanega slovenskega izumitelja. Ker ogled razstave še ni možen v živo, muzej vabi, da prelista- te e-publikacijo Med hvalo in pozabo. Iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa so sporočili, da si je na portalu kamra.si mogoče ogledati novo digitalno zbir- ko – Dominkovo domačijo v Gorišnici. Gre za eno izmed redkih, v izvirni obliki ohranjenih kmečkih hiš na Slovenskem, ki priča o nekoč prisotnem stavbarstvu in načinu življenja v podravsko-pomurski regiji. V sodelovanju s Črtomirjem Rosićem (Discover Ptuj) pa smo pripravili nekaj predlogov o tem, kako kakovostno preživeti prosti praznični čas v naravi, gibanju in ogledih nekaterih bližnjih zanimivosti. Prva pot nas vodi do cerkve sv. Barbare v Halozah. Gre za čudovito župnijsko cerkev sredi prikupne doline, na vzpetini na robu razgibanega naselja Cirkulane. Njena današnja zunanja podoba je sicer enaka, kot je bila pred približno 200 leti, sestavljajo pa jo prezbiterij, ladja z dvema kapelama, zakristija ter mogočni baročni zvonik, ki sodi s svojimi 52 metri med najvišje v Sloveniji ter je tudi rahlo nagnjen. Nekateri ga malo v šali imenujejo tudi Haloška Pisa. Stolpna ura iz leta 1908, izdelana je bila v Avstriji, je v celoti kova- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera ptujska pot je vključevana v publikacijo Moj način gibanja na prostem? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik V novi digitalni zbirki na portalu kamra.si je na ogled Dominkova domačija. Nagradno turistično vprašanje kjer se vijejo izredno lepi razgledi predvsem v smeri Ptuja vse do Pohorja, privablja vedno več popotnikov od blizu in daleč, posebej pa romarje na Anino nedeljo. Cerkev je dal zgraditi grof Franc Anton Sauer iz bližnjega gradu Borl, o njeni izgradnji pa kroži tudi zanimiva legenda. Ta pravi, da je grof Sauer cerkev dal zgraditi zaradi svoje zaobljube in zaobljube sopro- ge Marije Ane, saj sta morala na rojstvo sina edinca Franca Jožefa čakati kar 12 let. Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen, molitev, zato so se k sveti Ani, Marijini materi, zatekala predvsem dekleta, ki so prosila za dobrega soproga in poročene žene brez otrok, ki so molile za naraščaj in srečen porod. Koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2021 prinaša pogled na grad in mesto z vseh strani. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mira Vesenjak (Mezgovci). Danes sprašujemo, katera ptujska pot je vklju- čena v publikacijo Slovenija na prostem Moj način gibanja v naravi. Nagra- da za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po sprostitvi ukrepov za preprečevanje širjenje okužb z virusom covid-19. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tedni- ka, Osojnikova 3, do 8. januarja 2021. ško delo. Obiščemo lahko tudi kraško jamo Belojačo, zanimivost blizu Makol oz. skrajnem haloškem robu pod samim Bočem, zadnjim vrhom Karavank. Kras sredi Haloz je izredna zanimivost, ki ima vse značilnosti kraških pojavov, kot so npr. kraški izviri in ponori, najdemo pa tudi števil- ne druge kraške pojave, vrtače, ponikalnice in kotliče. Tudi cerkev sv. Ane na Velikem Vrhu je lahko cilj vašega ogleda (sprehoda) v prazničnih dneh. Umeščena je v čudovito okolje ter je idealna turistična točka za pohod- nike in kolesarje, dostopna pa je tudi z avtomobilom. Na idiličnem kraju, Najslabše turistično leto po 30 letih Kot je povedal dobrodušni be- lobradec, je za pomoč poprosil an- draško občinsko upravo in gasilce PGD Vitomarci. Slednji so mu dali na voljo celo gasilski avto, česar je bil Božiček še posebej vesel, saj je odet v rdeče barve kot on, pa še veliko prostora za darila je v njem. Čeprav je mnogo trgovin v teh dneh zaprtih, mu je skupaj s pomočniki škrati in prijaznimi donatorji uspelo zagotoviti darila, da jih tudi letos razdeli med pridne otroke. In to ne le med predšolske, pač pa tudi med tiste, ki že gulijo šolske klopi v prvih dveh triadah. Božičku in škratom, ki so obiskali 150 otrok, so se na dvodnevni vožnji po občini pridru- žili andraška županja Darja Vudler Berlak, podžupan Tomaž Toš in vitomarški gasilci. Božičkovih daril pa niso bili deležni samo najmlajši; v njegovi vreči so se namreč skrivale