?»0$TNI Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravni Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Do« Savska zbornica —> Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—% s%ait oglasi, M sluHje v soeielae namerne delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.54 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO* OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Štev. 12 m Niri&sr, sobota, dne 28. januarja 1939 * Leto XIV POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN Čudna zaslepljenost Eden najglobljih krščanskih filozofov. Nikola Berdjajev, pravi o totalitarnem nacionalizmu: »To, da se ljudje obračajo k nacionalizmu, pomeni razkristjanjenje druž-ke, ki se je že davno začelo in ki v na-fih dnevih s posebne močjo prihaja do izraza. To pomeni, da se krščanski na-rodi vračajo v poganstvo in v pogansko malikovanje, ki ga je krščanstvo nekoč že premagalo. Že svetovna vojna je bila boj med različnimi »bogovi« — med nemškim in rancoskim, med ruskim in angleškim »bogom«, to je bil triumf poganskega mnogoboštva. Pokristjanjenje in počlovečenje človeške družbe nikakor ni bilo tako globoko, kakor se je mislilo; ba, v marsičem je samo potisnilo nizkotne nagone v kolektivno nezavednost. Nacionalizem — ki ga moramo Ostro ločiti od priznavanja in potrjenja pozitivnih vrednot narodnosti in narodnega čustvovanja — je reakcija in u-por živalske narave proti duhu.« Tudi katoliška cerkev kot taka spoznava to resnico. Ko sta se nedavno angleška državnika pri svojem rimskem obisku oglasila tudi v Vatikanu, ju je papež prosil, naj storita vse za rešitev in poživljenje demokracije. Vatikan ve, da se lanskega mednarodnega evharističnega kongresa niso mogli udeležiti katoličani ravno iz predelov, kjer je zavladal totalitarni nacionalizem, ki ne priznava drugega kakor samega sebe in svojega malika; papež je dal že večkrat mol'ti za nemške katoličane; papež ve, da uživa katoliška cerkev vso svobodo samo v demokratičnih državah, dočim prejema vsak dan tožbe katoličanov iz totalitarnih dežel. Vatikan je spet poslal svojega legata v republikansko Španijo, dočim za katoliškega politika Gila Roblesa ni strehe v Francovi Španiji. Zato papež in kardinal Verdier blagoslavljata svobodoljubno Francijo in zato papež priporoča angleškim državnikom, naj branijo demokracijo, Katolicizem se v demokraciji sicei *le počuti povsem zadovoljnega, ker . emokracija dovoljuje plemenito idejno 111 dejansko tekmovanje med različnimi jjazori, toda pod totalitarnim naciona-pa sploh ne uživa ne priznanja, vit;Prav'ce' ker vse mora moliti in sla-p°zemskega nacionalističnega »boli^1" o si misliti, da se vsaj ne-vedap ,Uredniki »Slovenca« ne bi zali. da1 • dejstev, ne moremo si misli-Pozabil’ Sa’ hekaterih med njimi, ki niso v Nen ',Pa Us°d° katoliškega centroma bi bil Cl,-i! ne moremo si misliti, da ne znal ° n-' Sar med njimi, ki ne bi spo-V Cem ie bila usodna zmota av-ram 3 po!itičnega katolicizma. Mo-niirro 86 skoro nadejati, da nekdo med prime Veripar'le razume nedaven lep vili pn/ j kjer so pnovno sesta-cialista zavije vrat. i i .* •u* Kdor pa zataji samega sebe in prižiga kadilo krivim bogovom, se je sodil sam. Zato bo ideja svobode in bratstva vstala — očiščena, poveličana in pomlajena. predvsem dosedanjemu mednarodnopolitičnemu kolebanju, ki ni vpošte-val realnih življenjskih potreb držav in narodov. Pred razdelitvijo Palestine v dva dela? Angleži so hoteli razdeliti Palestino zaradi nemirov in prepirov na tri dele. Na londonski konferenci, ki se bo te dni vršila, pa bodo Palestino razdelili v dva dela: v židovski in arabski, vsakega s svojo vlado. Pripravljajo pa nekako zvezo palestinskih držav, za katere mejo bi jamčili Anglija in Francija. Koliko smo pridelali žita? 2,565.898 centov. Ministrstvo za kmetijstvo objavlja podatke o lanskoletni žetvi. Pridelali smo 738.040 centov pšenice, 210.636 centov ječmena, 356.696 centov rži, 234.506 centov ovsa, 643.429 centov koruze, 246.932 centov ajde, 86,324 centov prosa in 47.485 centov soržice. S pšenico je bilo posejanih 63.2 tisoč hektarjev zemlje, z ječmenom 186.6 tisoč hektarjev, z ržjo 33.9 tisoč hektarjev, z ajdo 31.3 tisoč hektarjev, s prosom 9.8 tisoč hektarjev, s koruzo 45 tisoč hektarjev. Žetev je bila za 18 odst. bolja kot leta 1937. ___________ Rudarji so pridno kopali premog , Proizvodnja premoga je bila L 1938. za preko 700 tisoč ton večja kot 1, 1937. Produkcija premoga v 1. 1938. je znašala 5.74 milijonov ton, 1. 1937. pa 5.03 milijonov ton. Proizvodnja premoga v 1. 1938. prekaša proizvodnjo v 1. 1929., ki je znašala 5.63 milijonov ton. Rudarji so bili torej pridno na delu. Balkanska zveza bo imela dne 9. februarja redni sestanek v Bukarešti. Židovskega vpraSanja v Jugoslaviji ni Tako je povedal dr. Stojadinovič dopisniku »Petit Parisiena«, Židov je v državi 80.000 in so enakopravni z drugimi državljani. Dokler bodo Židi lojalni, ne bo izpremembe. Naša nova država ni bogata in se mora ogibati žrtev, ki jih ima že z Rusi dvajset let. Zato pa tudi ne more sprejemati novih beguncev. Židovsko vprašanje v Jugoslaviji postoja samo za »Slovenca«. — Vzrok: jezen je na nje, kadar se spomni, da so njegovi najožji prijatelji bankirji posodili enemu samemu Židu 65 milijonov dinarjev, toliko kolikor znaša celokupna vsota, ki je bila potrebna za sanacijo njemu ljubih slovenskih zadrug. Republikanci so se umaknili iz Barcelone Nacisti so z veliko previdnostjo vkorakali v od vojske izpraznjeno mesto- Vsled silne premoči nacistov na katalonskem bcjišču so bile republikanske čete prisiljene k umiku, ki so £a izvajale postopoma že od 23. decembra 1938., ko je pričela nacistična ofenziva. Zadnje dni so se nacisti, predvsem divizije J{ s **»'««* 4 i - in afriških črncev približale Barceloni na tako neznatno razdaljo, da je poveljstvo republikanske vojske sklenilo izprazniti mesto in odrediti umik armade iz Barcelone proti severu. Umik republikancev se je izvršil v redu. Njihova armada je zapustila Barcelono že v noči od 25. na 26. januarja. Poveljniki divizij si niso bili popolnoma sigurni, da ne bi republikanci poskušali braniti mesta in so zato z največjo previdnostjo napredovali proti mestu, v katero so vkorakali šele 26. decembra ob 2. uri popoldne. Padec Barcelone proslavljajo v nacistični Španiji z velikim pompom, prav tako pa tudi v Italiji in Nemčiji. Mussolini je brzojavno čestital generalu Francu in pri tem povdaril, da gre v Španiji za zmago Italije in njene vojske. Doslovno pravi: ». . . Nismo premagali samo Negrinove vlade; nešteti nari sovražniki si grizejo ustnice v onemogli jezi. . Prodrli smo preko njihovih mejnikov. Verujte, da bomo prodrli še dalje!« Ta brzojav je učinkoval zlasti v Parizu in Londonu, Republikanska vojska v Pirenejih. Republikanska vojska v Kataloniji se je sedaj umaknila proti Pirenejem. Ako se bo posrečilo ustaliti fronto, bodo imele republikanske čete zavarovan hrbet, ker se za njimi zahaja francoska meja, Za nadaljnji razvoj vojne v Španiji bi bilo postojanje fronte v Kataloniji velike važnosti, ker bi še vedno vezala velik del nacističnih sil, ki bi se sicer obrnile proti srednji in južni Španiji. Doma in m si/eta Velik potres v Čili Par tisoč smrtnih žrtev. V južnem in srednjem predelu južnoameriške države Čile je dne 24. t. m. bil hud potres, ki je razdejal celo vrsto naselij in večjih mest. Najbolj so trpela mesta: Talcajuana, Concepcion, Angol in Talci. V teh mestih so podrte do-1 mala vse hiše in pod razvalinami leži na stotine mrtvih in ranjenih. Najhuje je, da so tudi vse vezi s potresnim ozemljem pretrgane. Porušene so železniške proge, mostovi, ceste ter vse telefonske in brzojavne zveze. Ponekod se je odprla zemlja in požrla hiše in ljudi. 10 do 15 tisoč ljudi je zgubilo življenje ob priliki groznega potresa v republiki Chile. Lesni delavci iutljo posledice zastoja v lesni trgovini V I. 1938. je izvoz nazadoval za 242 milijonov dinarjev. V izvozu lesa in lesnih proizvodov je v 1. 1938. nastal zastoj oz. je izvoz na-1 zadoval v primeri z 1. 1937. za celih | 242 milijonov dinarjev, L. 1937. je bil I dosežen rekord v izvozu lesa in lesnih j proizvodov. Celokupna množina izvoženega lesa je znašala 120.800 vagonov, v 1, 1938. pa 101.590 vagonov. Dobili pa smo za les 1. 1937. 1.133 milijonov dinarjev, 1. 1938. pa 891 milijonov dinarjev. Zastoj v izvozu lesa seveda čutijo v prvi vrsti lesni delavci. Kakor izgleda, tudi letos ne kaže na bolje, ker so začele velike lesne industrije v Bosni omejevati delo, ena ga je sploh ustavila in odpustila okrog 1000 delavcev. Ti si že naročnik,Del. Politike, !llll!llllll!ll!!llll!!llllll!llllllllll!lll!llll!lllllll!lllllllll!!llll!!llllllllll!l!l!llllllllll!llll!lllll!!lllll!l Jaz sem njen naročnik Zakaj še 011 ni naročnik? Imenovane uprave delavske zbornice v Sarajevu URSSJ ima 28, Jugoras 21 delegatov. Minister socialne politike je imenoval novo upravo delavske zbornice v Sarajevu, V skupščino delegatov so bili imenovani člani delavskih svobodnih strokovnih organizacij, bančne organizacije, splošne delavske zveze in zveze grafičarjev. Zastopan je v novi upravi tudi Jugoras, in sicer ima 21 delegatov, URSSJ pa 28. Pod delavsko vlado na Novi Zelandiji Kaj poroča reakcionarni belgijski časopis. »Libre Belgiaue«, eden najbolj reakcionarnih časopisov v Belgiji, je priobčil članek o razmerah na Novi Zelandiji (otok na severu Avstralije), ki ima — kakor znano — socialistično delavsko vlado: »Prevladuje vtis, da je ljudstvo srečno in zadovoljno. Ljudje prebivajo v zdravih stanovanjih, beračev ni. Člove-čko dostojanstvo državljanov se spoštuje. Delavci in nameščenci stoje pod zaščito države. Obilica življenjskih potrebščin in urejena zunanja trgovina povečujejo blagostanje in srečo prebivalcev.« Za Šestdeset milijard tobaka letno se pokadi na svetu. Največ pokade na Nizozemskem in sicer tri in pol kg tobaka na prebivalca letno. Na leto in glavo prebivalca v ostalih državah odpade tobaka: v Belgiji nekaj nad 3 kg, na Danskem 2 kg, v Nemčiji 1.70 kg, na Švedskem in v Franciji 1.30 kg in v Jugoslaviji ter Italiji ne čisto 1 kg. Nemčija pridela 31 milijonov kg tobaka, Zedinjene države 6.82 milijona centov, Kitajska nekoliko manj, Indija pa 5.43 milijone centov. Cigaret pokade na osebo v Zedinjenih državah 1100, v Angliji 826, v Nemčiji 550, v Italiji 372, na Holandskem 341, v Franciji 248 in na Švedskem 233. Meščanstvo in socializem. »Slovenec« je poln skrbi, ker se baje meščanstvo in socializem združujeta. Najhuje pri celi stvari je, da i delavstvo za tako združitev ne mara, ne da bi »Slovencu« sporočilo, kam se misli sedaj | obrniti. »Slovenec« bi ga najraje povabil v I svoj tabor in mu poveznil na glavo zelen klobuk. Da bi ga indirektno privabil, mu pripo-i veduje, da meščanstvo vlada že 150 let, ne 1 da bi kaj storilo za delavstvo zato je seveda jasno, da pojde tja, kjer vladajo že 2000 let ; Reforma katoliških listov. Katoliški škofje na jugu niso nič zadovoljni s političnim pisanjem katoliških listov in pravijo, da se morajo listi v tem oziru reformirati. Kakšna naj bi bila ta reforma, je težko reči. Ne vemo, ali veljajo besede škofov samo za katoliški tisk na jugu, ali se tičejo tudi slovenskih katoliških časopisov. »Slovenec« n. pr. . . * • 1 ■ ’ ne more biti bolj katoliški kot je bil zadnje mesece. * Hudo so se utrašili čitatelji »Slovenca« danes, ko so videli rdečo črto na naslovni strani, mislili so, da so rdeči zmagali v Španiji. Nemških mark je več vrst. Poučeni pravijo, da jih je skupaj 42. Pri nas poznamo klirinško marko in turistično marko. Klirinška marka je zgubila na svoji vrednosti, ker Narodna banka nima toliko sredstev, da bi lahko obdržala njen tečaj na prvotni višini. Padec tečaja klirinške marke se pa ne tiče tečaja takozvane turistične marke, t. j. tiste množine mark, ki jih nemška vlada vsako leto odobri za svoje državljane, ki hodijo v Jugoslavijo na počitnice. Tečaj te marke je slej ko iprej din 14 za marko. Tako je razglasila Narodna banka javnosti, ker so se hotelirji in drugi bali, da bi padec marke odvrnil prihod nemških gostov v državo, oz. da bi pri nestalnem tečaju turistične marke lahko precej zgubili. Razstava italijanske knjige. V Beogradu imajo razstavo italijanske knjige. V Italiji se veliko tiska, četudi je statistično dognano, da pride po en čitalec knjig na 1600 prebivalcev. 7.a izdelavo špirita bodo uvozili 900 vagonov sladkorne melase iz inozemstva. Špirit iz melase bodo rabili za mešanje z bencinom, za uživanje delajo špirit iz krompirja. Govorniško tekmovanje ined državniki. Angleški ministrski predsednik je nenadoma napovedal velik političen ifovor, ki ga bo utiel v soboto, torej še pred že napovedanim govorom nemškega kanclerja Hitlerja, ki bo govoril dne 30. t. m. »Radio svobodne Korzike.« Po poročilih iz Francije oddaja neka tajna radijska postaja na kratkih valovih protifrancosko propagando pod imenom radio svobodne Korzike. Reklamne pločevinaste table pobirajo v Nemčiji, Vsled pomanjkanja kovin so poibrali že vse železo, kier ga je le bilo dobiti, celo na pokopališčih. Sedaj je izšla odredba, da je trefoa 'pobrati vse reklamne pločevinaste table in napise in jih oddati za Goringovo štiriletko. Preveč pšenice — in vendar dovolj lačnih ljudi. Mednarodni urad' za cenitev žetve v Rimu je ugotovil, da je bilo lani posejanih s pšenico 111.8 milijonov hektarjev zemeljske površine, t. j. za 10 odstotkov več kiot prejšnja leta. Pridelek je znašal 1195 m i ] i j oti o v centov. Koncem 1. 1938-39 bodo znašale neporabljene zaloge pšenice na vsem svetu 16.2 milijonov" ton. Vsled tega presežka (padla cena pšenici. Mogoče pride zopet kdo na pametno idejo in bo predlagal, da se zakuri s ipšenioo. Da bi kdo prišel s tem, da naj se zaloge pšenice po-razdele med' lačne, ne verjamemo. 45 tisoč ton zlata je republikanska v’ada odpeljala iz Barcelone pred prihodom nacistov. Zlato in srebro so spravili v Francijo. Brzina na železnicah postaja vedno večja. Pri nas je ibrzina železnic ostala kot je bila v- *•» - »•' V velikih državah so po vojni postavili v promet lokomotive, ki drve z naglico 100 do 120 km. Sedaj pa prihaja iz Amerike vest, da je družba General Electric v Ameriki zgradila parno elektroturbinsko lokomotivo, ki ima 5000 konjskih sil in drvi s hitrostjo 206 km na uro. Iz ČeSkoslovaSke Konec Petschkove banke v Pragi. Znani židovski bankirji, bratje Petschek, v Pragi so sedaj zaprli tudi svojo banko, katero so imeli samo za urejevanje denarnih poslov svojih rudnikov in drugih industrijskih podjetij. Koncem lanskega leta pa je sin angleškega milijonarja Wa.Iterja, lastnika dnevnika »Tiin.es« poročil Petschkovo hčerko in potem obiskal Češkoslovaško. G. Walter je zelo blizu vplivnim angleškim krogom. Kmalu na to so bratje Petschek prodali svoje bogate rudnike v sudetsko nemškem ozemlju češkim bankam za 300 milijonov Kč, čeprav so bili rudniki v resnici vredni preko ene milijarde Kč. Del te kupnine so dobili bratje Petschek izplačane v angleških librah in jih takoj naložili v Londonu. Sedaj je postala Petschkom njihova banka odveč in so jo vsled tega opustili, a krasno bančno palačo so darovali Češkoslovaški državi. Češki listi poročajo, da so bili bratje Petschek vedno dostojni napram uslužbencem in so tudi delavstvo dostojno plačevali. Tudi sedaj so svojim bančnim uslužbencem izplačali njihove plače za celo leto naprej. Petsciiki pa se bodo baje še naprej udejstvovali v ČSR, kar sprejema češka javnost z zadoščenjem, ker so imeli ti podjetniki vedno dobre evropske stike in bili tudi sicer zelo iniciia-tivni. Delovni pogoji pri gradnji čehoslovaške ceste Dunaj—Breslau bodo, kakor poročajo češki listi: deseturnii delovnik z mezdo Čk 4.—> na uro (okoli din 5.10). \t. . * i . * * ->*&»• Delavci bodo imela brezplačna prenočišča, prehranjevale jih ibodo v ta namen ustanovljene kuhinje. Delavci, zaposleni pri gradbi avtocest, so ogroženi po takozvani lopatarski bolezni (nalom vratnih vretenc). V ogledalu »Slovenski delavec« je glasilo ZZD in nima nič skupnega s svobodnim delavskim pokre-tom. Lahko bi rekli, da nima tudi nič skupnega z delavstvom sploh. To ugotavljamo, ker vse delavstvo, ki se zbira v okviru svo- j bodnega delavskega ipokreta odločno odlda- , nja nesramno kritiko, ki jo je to glasilo objavilo o delu pisateljice Angele Vodetove: I. in II. del knjige »Spol in usoda«. Ta način,] pisanja je skrajno odvraten vsakemu preprostemu delavcu, ker je pisec zbruhal iz sebe vso gnojnico na znanstveno delo, istočasno pa še pljunil na pisateljico kot žensko. Le j kdor je sam gnil in že v popolnem razkroju, I se posluži tako umazane gonje proti nasprot- j niku. Da svojemu sinku pritrjuje »Slovenec« nas ne čudi, ker ta list že dolgo časa nima več najprimitivnejšega takta in čuta dostojnosti kadar piše o nasprotnikih. Nj. mu P™?- »Slovencu« ni prav, da so rdeči voditelji odšli iz Barcelone pred prihodom nacistov. V nekdanji Avstriji je bilo lepše, ko so delavski voditelji počakali na Doll-fussa. »Slovenec« je torej ob užitek. Ali si ie poravnal naročnino? Ako i • ne, izpolni svojo dolžnosti C. Nordhoff in J. N. Hall: 12 HURIKAN Njegova cerkev, za katero je sam napravil načrt in jo tudi gradil povečini z lastnimi rokami, je stala na sredi vasi. V njo je vložil vso preprostost svojega bitja in skladnost svojega vernega srca. Božji hram, sezidan samo iz koralnih skal in ilovice, je bil dovolj velik, da je bilo v njem prostora za vse prebivalce, vseh stopetdeset duš, imel je ozka v gotskem slogu napravljena okna in majhen zvonik. Slog in obseg stavbe sta bila tako posrečena, da bi — vsaj jaz si tako mislim — najboljši cerkveni stavbenik v Evropi ne mogel ničesar prigovarjati. Bilo je v resnici Čudovito, kako je mogel ta stari duhovnik, ki je bil prav za prav kmet, izvršiti tako izvrstno delo čisto po lastni zamisli. Dasi je imel oče Pavel ob istem času, na katerega se nanaša moje pripovedovanje, že precej nad sedemdeset let, je bil še vedno tako čil in krepak, kakor da je še mnogo mlajši. Svoj živ dan ni bil bolan; najrazličneje dolžnosti, ki jih je imel — bil je duhovni pastir na pol ducata majhnih in večjih otokih — mu tega tudi ne bi bile dopuščale. Njegov pogum, ki je bil prav tako občudovanja vreden kot njegova pridnost, je bil gotovo v veliki meri posledica njegovega trdnega zdravja, pa tudi njegovega brezpogojnega zaupanja v boga. Od šestih otokov, ki so mu bili dodeljeni, je ležal najbližji, Amanu, petdeset milj, najoddaljeneji, Puka Puka, pa nič manj kot stopetdeset milj od Manukure. Da je mogel obiskovati svoje razkropljene ovčice, ni imel nobene druge možnosti, kot da se je vozil v svoji majhni, samo delno pokriti jadrnici. To Vam je bil močno stesan čoln, ki je bil pač v stanu kljubovati vsem nevšečnostim morja, toda, če Vam rečem, da je meril nič več in nič manj kot vsega skupaj šestnajst čevljev po dolžini, potem boste razumeli, da je treba poguma in odpornosti, podajati se na tako dolga potovanja po morju v taki orehovi lupini. Prebivalci Nizkih otokov so pomorščaki skoz, in skoz in v resnci ne strahopetni, toda celo oni so zmajevali z glavami nad predrznostjo očeta Pavla, kakor so imenovali njegovo početje. Njegov edini spremljevalec na teh vožnjah je bil neki štirinajstletni deček Mako, eden izmed sinov prodajalca Tavisa, ki je imel v duhovnika tako zaupanje kot ga je imel ta v boga. Ob vsakem vremenu sta se podala na pot in včasih sta izostala po šest tednov in dalj. Polagoma so prišli domačini do prepričanja, da je oče Pavel v resnici poslan od boga in da mu pod takim varstvom nihče ničesar ne more. Nekega popoldne v marcu — bilo je leta 1925 — sta se vračala oče Pavel in Mako z okoli petinsedemdeset milj jugozapadno ležečega otoka Hao proti Manukuri. S Hao sta odrinila prejšnji dan popoldan in sta bila še okoli trideset milj oddaljena od domačega otoka. Njuno kuhinjsko ognjišče je obstojalo iz s pločevino obitega in peskom napolnjenega zaboja, ki sta ga ob lepem vremenu postavila na krov. Mako je pripravil večerjo, po kosilu pa je starec za kratko urico legel, da si odpočije. Mako je sedel pri krmilu, pritajeno popeval sam za se, pazil na kompas in se od časa do časa oziral po obzorju. Natanko vidim pred seboj, kaj se je moralo tedaj odigrati. Sem ter tja je najbrž opazil morske lastovke, ki so bile kdo ve kako daleč na lovu za ribami in so se vračale posamič ali v jatah proti kopnem. Mako je vedel, da so ptice z Ma-liukure, da bodo v eni uri dospele do Motu Ateje ali Muto Tonge. Jadrnica pa bo spričo lahne sapice komaj pred jutranjim svitom dospela do preliva v domačih čereh. Po malem je plovila dalje. Za njo je bila dovolj tudi najmanjša sapica, da jo je gnala naprej. (Dalje prihodnjič) CELJE CANKARJEVO PROSLAVO priredi Delavsko kulturno društvo »Vzajem-nost« v nedeljo, dne 29. januarja ob 10. uri v dvorani Delavske zbornice, opored: 1. Otvoritev po predsedniku dru-1’ tomburaški zbor: Bratje le k solncu svobodi, 3. predavanje s. C. Štuklja iz Ljublja-“e o Cankarju, 4. tamburaški zbor: Duševna dol, 5. deklamacija »Cankarju«, 6. recitacija iz t^ankarjevih zbranih spisov »O domovina«, 7. 7)”uraški zbor: Za srcem. Vabimo vse prijatelje, da s svojo prisot-karja° po^as*e spomin našega velikega Can- Sodružlce in sodrugi pridite vsi! vstopnina 2 din. Odbor »Vzajemosti« v Celju. ŠE ENKRAT BERGMANN IN DRUG dru°S*°Vr^^a tekstilne tovarne Bergmanu in ie n'Vi se Pr’t0žuje in pravi, da to kar Pisala »Delavska Politika«, ni resnica in so to »gluposti« kar smo navedli. i„ ddovno trdimo, da je bilo prvotno zapo- slenih v tovarni okrog 250 delavcev in de- 1 , ' IUV nasC ,.Panes Po na žalost samo 25 do 40 v naiboljsem slučaju. vihfr Poslovodja Kovar pravi tej ugoto-tudi ? posri mi Pa trdimo, da to kar on dela javno prav pametno. Pri zadnjem od- IDlic+ii A • ioav ipatucuiu. « n ^aunj^iu ostale avcev bi delavk je sklical Iz pre-Videii^api?S'ene skupaj in jim sporočil po g. šali da ' b° bustil vse tiste, ki bi razna-se dpi-. le+ v kvarni pomanjkanje dela in da in da h odPušča, policijsko zasledovati kvence pZVajal Proti niim vsemogoče konse-odpuščp u nj'egovem mnenju bi se potem d..,' j", delavci ne smeli niti prijaviti na ..j, °. oeto. da bi kdo ne zvedel, da so bili reducirani. i ,9^ayna krivda, da se dtelavstvo odpušča, s Pri vodstvu tovarne. Pa končno bodo Pregledali tudi lastniki tovarne in napravili Potrebne spremembe v tovarni. Stalno redu-jPranje delavstva in pomanjkanje dela se jim Po zdfelo čudno, ko v istem času delajo druge tovarne s polno paro. Storili bomo vse, da pridobimo merodajne za to, da se spravi tovarna v obrat in sprej-rue v delo odpuščeno delavstvo. Upamo, da bo tudi tvrdka Bergman i drug stonla svoje, mi jo bomo.pa točno informirali kakšne razmere so v tovarni. Seja Krajevnega medstrokovnega odbora v pbu bo v torek, dne 31. januarja ob 20. uri. Radi važnosti pozivamo vse sodruge, da se seje udeleže. Tečaj za nemščino se bo pričel v sredo, dne 1. februarja ob 20. uri v Delavski zbornici. Vsi priglašeni naj pridejo. Določili bomo urnik. Ostala pojasnila dobi vsak ustmeno. LJUBLJANA Kino Dom ■ Celje ^•' 28. in 29. januarja: »Za slavo in liubezen«; in 31. januarja: »Poslednji ganster«; 1., 2., • in 4. februarja: Velefilm v naravnih barvah ^Ljubezen v džungli«. SENOVO PRI RAJHENBURGU . Naše delo na kulturnem področju. »Vzajemnost« je dne 5. decembra 1. 1. priredila Miklavžev večer, na katerem je bilo obdarova-to'1 50 revnih otrok naših rudarjev in brezpo-. h- Ob tej priliki smo našim malčkom tud’Zorili enodejanko »Naša deca«, katera je C,?! odraslim zelo ugajala. Vstopnine ni bilo. Pob tei Priliki je bila šolska dvorana nabito svojf občinstva, ki je posetilo prireditev s ležev ,. malimi. Želeli bi, da bi se vsi ti ude-tev v ' čudi naš'h drugih kulturnih priredi-slej ni„ k° tepem številu, na katerih jih do-dartvvarp10 v'deli. Vsi so bili hvaležni za ob-in ZrT^v k' ga je financirala »Vzajemnost« vpriZorjij nedeljo, dne 15. januarja t. 1 smo *Noj na J'8°dovinsko igro v treh dejanjih kvoje vlopIme*iniku«. Vsi igralci so podali Napoleonov« odlično in prikazali dogodek iz 'epi so biij i °be na gradu Hmeljniku. Zlasti za to igro_ ?.stnmi, katere smo dobili nalašč oenoveni, sm est°, da bi igro ponovili na Vesa doma« v° bnaprosili upravo »Slomšeko-n.e in odra za Najhenburgu za odstop dvora- oklevanji, smo j 1° 22- m' Po tridnevnem ništa«. Gospodi« ibili odgovor, da »nema torne ovčice d katerim bi morale biti vse brireditev deh 5e in bi ne smeli kulturnih ^ tudi mi av- Va ovirati, povemo, da bo-ništa«! 7n n.; r|morani odgovarjati z »nema v Sokolskem H«es tc)! Dobili pa smo dvorano le bil tako a, jU ,v UaJhenburgu, toda obisk Prireditev JySKanda ozno tnal, da smo mislili Toda vseeno «m«n)em i-toenutku odpovedati, vem. Sodelova l \f u t-ak° kot na Senn‘ sodba. ‘ Je tudi tokrat delavska Redni občni zbor Za v nedeljo, dne 20. t m ok , sklictijemo poldan v društveni šobi v' DelavV' urj po‘ PESNICA PRI MARIBORU PK08niškl dolInL Vsakn toto preda tiastt bregove in se razlije po dolini I" dežja m p •iezer°- Ysled talJenia kuegš krat narasti« .csn,cr} Pretekli teden zopet en-1‘kah se t« i" a do.li,,°- 0b takih pri-t° n'ti naimani Fr"0K!) Jadikuje, pomaga pa a se že ^ u J 10 kar ie treba ukreniti je, ze enkrat pristopi k regulaciji Pesnice. K poročiiu o mestni klavnici. V zadnji številki je tiskarski škrat zakrivil, da ie izpustil letnice. Prva številka ie pomenila število zaklane živine, 1938 1., druga 1937. 1. in tretja pa razliko. Saj mnogi so to sami uganili. Zdaj pa bodo vsi videli, kako je lani nazadoval kon-zum mesa napram prejšnjemu letu. Tudi pri cigaretah se-vidi, da narašča število ljudi, ki imajo skromne in premajhne dohodke. Po poročilu tobačne tovarne se je pokadilo lani v mestu in okolici 52,957.800 »Drava«, nad 28 milijonov »Ibar«, ,pa samo 18.400 »Kosova«, 387.000 »Vardar« itd. Ljudje se umikajo od »Vardarja« in »Drine« na »Moravo«, z »Morave« na »Zeto« in z »Zete« na »Dravo«. »Levica naj ne ve, kaj dela desnica.« V zadnjem času se je že kar preveč razpasla navada, da objavljajo v dnevnikih svoja imena razni »boljši« ljudje in tvrdke, ki darujejo kako skromnost za te ali one reveže, za ta ali oni plemeniti namen.. Če bi darovali res vsote, ki hi količkaj odgovarjale njihovi premožnosti, bi človek še razumel, da zaželi bogatim, da izvedo naivni ljudje, »koliko' da za reveže«. Tako pa se človek čudi, da skrbi n. pr. za tako samohvalo milijonar, ki milostno pokloni n. pr. vrečo moke, ki najbrže ni bila prvovrstna, ali pa 50 din. Morda je pa to najmodernejši in naj-cenejši način inseriranja in reklame? Za volitve na univerzi, ki so danes v soboto, je bila zelo živa agitacija in »pridobivanje« med akademiki. Akademiki JRZ so dali svoji listi lepo ime »Slovenska narodna lista«. Dobro je povedal, Ljubljana ima svojo mestno zastavljalnico, kamor nosijo zastavljat obleko, dragocenosti in druge stvari Ljubljančani, ki nimajo denarja, pa ga potreoujejo. V zastavljalnici izplačajo posojilo le v delnem znesku vrednosti in marsikdo zastavljenih stvari ne more več rešiti, ker nima denarja. Blago ali vrednote izguibi za polovično ali še manjšo ceno. Neki list se je pobahal, da je bilo lani manj zastav kakor prej in da to priča o izboljšanju socialnega položaja v Ljubljani. — K temu bahanju pravi »Trgovski list«, da to ne more biti res. Od 22.000 strank ni moglo rešiti zastavljenega blaga 1341 strank. Dohodki ljudi so ostali večinoma isti, v Ljubljano nismo dobili nobene nove industrije, ena je celo propala in ena je reducirala obrat. Prej so zastavljali tudi hranilne knjižice, sedaj pa kar denar dvigajo nanje in ga porabijo. — Zvišane niso bile plače in ne znižane davščine. In draginja je narasla. Vse to kaže, da je sodba po tem barometru napačna. Vemo pa, da vsako leto poldrug tisoč ljudi ne more rešiti zastavljenih stvari zaradi siromaštva. Mnogo je takih, ki nimajo kaj zastaviti. To število se veča in kaže na povečanje bede. MARIBOR Mariborski občinski proračun 62 milijonov dinarjev Dne 26. t. m. se je vršila (proračunska sejal Od tega odpade na mestno upravo 27,3 mi mestnega sveta. birme dinariev- na mestna nndietia na ^4 8 ml. Proračun je obrazložil mest. svet. g. Hrastelj, ki je ugotovil, da plačajo Mariborčani letno 55 milijonov davkov, državi, občini, banovini in okrajnemu cestnemu odboru. Proračun mestne občine znaša 62 milijonov dinarjev. lijone dinarjev, na mestna podjetja pa 34,8 milijonov dinarjev. Za socialno politiko gre 7.35% proračuna. Proračun krijejo mestne davščine z 30.8%, podjetja pa doprinesejo 56.44%. Obvestilo vsem humanitarnim društvom in Človekoljubnim ustanovam v Mariboru Že od meseca decembra preteklega leta je zanimanje humanitarnih društev in organizacij v državi osredotočeno na Pravilnik, ki je izšel v »Službenih novinah« kr. Jugoslavije od dne 6, decembra 1938, ki prav v živo zadene vse humanitarne ustanove. Pravilnik je med tem že stopil v veljavo, potem ko je bil objavljen v »Službenem listu« od dne 21. januarja t. 1. O Pravilniku samem in njegovih nedoglcdnih posledicah za vse naše človekoljubne ustanove, je poročalo že večkrat naše dnevno časopisje in opozorilo na neizmerno škodo, ki bi nastala, ako bi se začel izvajati. Mirno lahko trdimo, da so s Pravilnikom prizadeti socialno najšibkejši sloji in da bi njegovo izvajanje pomenilo pravo katastrofo za vse humanitarno delovanje najrazličnejših društev, organizacij in ustanov. Zato je povsem razumljivo, da so prizadeta društva in organizacije podvzele vse potrebne korake, da se na pristojnih mestih prikaže ogromno zlo, ki bi zadelo prostovljne podporne ustanove in čez noč porušilo vse, kar so si tekom let z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo zgradile, da so ob najnujnejših trenutkih lahko pomagale svojemu bližnjemu. Prizadeta društva, organizacije in ustanove so v vseh večjih krajih države sklicale informativne sestanke, na katerih so njih predstavniki tolmačili članom in članicam Pravilnik ter jim prikazali vso resnost in nevarnost, ki jo Pravilnik prinaša. Tak informativen sestanek se je vršil tudi y Ljubljani, v nedeljo dne 15. januarja t. 1. Sestanka se je udeležilo članstvo omenjenih človekoljubnih ustanov v izredno velikem številu, kar je pač dokaz, da se zaveda, kaj mu preti, ako bi se pravilnik pričel izvajati. Dobrodelno društvo grafičnega delavstva v Ljubljani je sklenilo, da skliče podoben informativni sestanek tudi v Mariboru in sicer v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 10. uri dop. v Gambrinovi dvorani. Na sestanku bode poročali o položaju in ukrepih, ki so se že izvedli, da se Pravilnik spremeni, predstavniki človekoljubnih ustanov iz Ljubljane. V interesu vseh prizadetih dobrodelnih u-stanov je, da se njih članstvo sestanka udeleži, da si bo moglo iz poročil delegatov napraviti jasno sliko. Proslava 70-lctnice s. Ivana Mlinar]a se bo vršila v soboto, dne 28. t. m. s pričetkom ob f• Uri iV 20rnito prostorih hotela »Orel«. Kdor ' vabila pomotoma ne prejel naj si ga pri-£ 1 sa™,y uredništvu iti upravi našega lista. Železniški delavci praznujejo. Naš list je ze ponovno poročal o pomanjkanju kredita za železniško delavnico. iVodjstvo delavnice je prisiljeno uvajati takozvano praznovanje in je doslej počivalo delo že več sobot. Ta teden praznujejo delavci kar dva dni, t. j v petek (praznik Sv. Save) in v soboto. Drugi teden pa bo delo počivalo od sobote popoldne do torka zjutraj. Ker so radi počivanja dela zlasti hudo prizadeti železniški delavci — družinski očetje, so se obrnili za odpomoč na razna merodajna mesta. Kakor se sliši nameravajo v kratkem prirediti zborovanje kar v prostorih železniške delavnice, na katerega bodo povabili tudi mariborskega poslanca g. 2ebota, da bi jim objasnil zakaj sc ne more prepričati merodajnih krogov, da je treba zvišati kredit za železniško delavnico. Ob tej priliki bodo tudi zaprosili g. poslanca, da naj podvzame vse .potrebne korake, da bodo prišli delavci do polne zaposlitve in zaslužka. Rumenita t!a pod novo carinarnico. Za novo ■ tavbo carinarnice, kopljejo tudi sedaj temelje, pri čemur imajo neobičajno trdo delo. Pod plastjo prsti so kmalu naleteli na kamenito dno, ki je večinoma iz laporja, pa ‘tudi iz kre-menca, ki ga razbijajo z železnimi drogi. Obenem so pri temi naleteli tudi na žilo podtalne vode. Delo na mokrem tCTenu ob tem času je težko. Tudi kameniti zid ob cesti gradijo kljub sedanjemu zimskemu vremenu naprej in mislijo stavbo do jeseni zgotoviiti. Mesto prezidljalnega tajnika. V novem proračunu mestne občine je predvideno tudi mesto prezidljalnega tajnika, ki bo nekak osebni tajnik g. župana. Za mesto se bo potegovalo gotovo dovolj reflektantov, ker bo spadal tajnik v L skupino. Občni zbor D. P. D. »Frohsinn« se bo vršil v nedeljo, dne 29, t. m. s pričetkom oib 9. uri demoldne v društvenem lokalu Ruška c. 7. — Odbor. Mariborsko gledališče: Sobota, ob 20. uri: »Matura«, red B. Nedelja, ob 15. uri: »Vse za šalo«. Ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Redna predavanja »Vzajemnosti« »Vzajemnost« bo pričela z rednimi predavanji, katera se bodo vršila po možnosti vsako srede ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. V mesecu februarju se bodo vršila sledeča predavanja: V sredo, dne 1. februarja bo predaval prof. Bogo Stupan o temi »Angleški imperij« (njegov gospodarski in politični pomen); v sredo, dne 18. februarja bo predaval prof. Baš o zgovini socialnih bojev na bivšem Štajerskem; v sredo, dne 22. februarja bo predaval prof. Leon Detela iz naravoslovja. Na rednih predavanjih se ne bo pobiralo vstopnine, pač pa bo dobroidlošel vsaj najmanjši prostovoljni prispevek za kritje prireditvenih stroškov in- širjenje izobrazbe med delavstvom. Vse delavce, nameščence in prijatelje delavske kulture vabimo, da ta predavanja redno obiskujejo. V sredo, dne 1. februarja vsi na predavanje prof. Stupana o angleškem imperiju. Stari leseni most na cesti pred odcepom na Mariborski otok so pričeli te dni popravljati. Pokazalo pa se je, da so s popravilom čakali predolgo in je pripisati le srečnemu naključju, da se^ ni zgodila že poprej kakšna prometna nesreča. Ko so delavci pričeli s popravilom mostu, je privozil z gramozom natovornjeni avtomobil in most se je porušil, avtomobil pa je zdrsnil z zadnjim delom v potok. Pri nezgodi so k sreči ostali šofer in delavci nepo« škodovani. Promet je sedaj usmerjen iz Maribora skozi Kamnico. , Vsebinsko dobre filme predvaja in nabavlja zadnje čase kino »Union«, ki je tudi znatno znižal vstopnino, tako da je obisk omogočen tudi revnejšim slojem V tem kinu se predvajajo večinoma francoski in angleški filmi, deloma pa tudi filmi češke produkcije, ki vsebinsko niso tako plehki i« kot se- danji nemški filmi. Ti filmi so sicer nekoliko starejšega izvora, pa jih obiskovalci kanoma-tografa kljub temu z odobravanjem sprejemajo, kar se vidi tudi na obisku, ki je razme- roma prav lep, bo pa sčasoma še gotovo mnogo boljši. Baš te dni predvaja kino »Union« francoski film »Nezaželjeni sin«, ki je za roditelje vsebinsko jako poučen. Občni zbor Ženskega društva se bo vršil v četrtek, dne 9. februarja t. 1. s pričetkom ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. HRASTNIK j Poročila sta se s. Franc Beutl in s. E. Kne-S zova. Čestitamo, Vse članstvo »Vzajemnosti | II« in njegovi pevci mu želimo, da bi nam še | mnoga leta zvesto vodil kot doslej pevski j zbor in da bi pod njegovo taktirko mogočno I zveneli akordi naših delavskih pesmi sreč-| nejši bodočnosti naproti. Kot pevec si od leta ] 1923. do danes doživel že marsikatero raz-I očaranje, a kljuboval si vsem nevšečnostim in I nisi omagal. Sedaj, ko stopaš v novo življe-; nje, Ti kličemo: Bodi svoji družini dober j skrbnik, in kakor nisi pozabil dozdaj, ne pozabi tudi ne za naprej, da razen tega pripa-idaš veliki družini — delavskemu razredu! — Družnost! — Hrastniški sodrugi. KRANJ Knjige »Cankarjeve družbe« so zmanjkale in žal nismo mogli ustreči onim, ki so povpraševali po njih. Za nje sedaj ni druge pomoči, kakor, da si jih izposodijo v knjižnici »Vzajemnosti«, ki je odprta vsako nedeljo od 9. d!o 11. ure. Za naslednjo izdajo knjig »Cankarjeve družbe« pa naj se pravočasno ipriglase. Ljudska univerza. V soboto, dne 28. t. m. ob 20. uri v gimnaziji predavanje dr. Čermelja o temi: Bilanca našega naroda za mejami. Pred predavanjem običajni tednik s skioptič-nimi slikami. — Predavanje, ki je bilo že dvakrat prepovedano, je to pot dovoljeno. Vabimo delavstvo, da se ga udeleži! RUŠE Žalostna preselitev revne vodve, Zl ozirom na članek, ki je izšel v »Delavski Politiki« št. 9 z dne 21. 1. 1939 na četrti strani v prvi in 'drugi koloni pod naslovom »Žalostna preselitev revne vdove«. Vas prosimo, da v prihodnji številki »Delavske Politike« priobčite na isti strani ter v isti koloni v smislu določil tiskovnega zakona tale popravek pod istim naslovom: »Vdova Terezija Vigec je uživala brezplačno stanovanje v občinski ubožni hiši občine Ruše, dočim je ubožno podiporo dobivala od svoje pristojne občine Št. Vid pri Ptuju. Ker pa je domovna občina Št. Vid pri Ptuju nerada dajala podporo svoji občanki, živeči v tuji občini, se je poizvalo s strani občine Ruše njeno pristojno občino, da jo prevzame v svojo oskrbo, ker ji bivališčna občina ni dolžna dati brezplačnega stanovanja in ji tudi ni dolžna skrbeti za njene otroke ter ji dajati podporo, za katero je Vigečeva prosila večkrat tudi v bivališčni občini, ker ji podpora od domovinske občine ni zadostovala. Z ozirom ha dejstvo, da ima občina Ruše sama nebroj svojih revnih občanov, katerim mora dajati podpore ter mnogim tudi stanovanje v občinski hiši, se je pozvalo občino Št. Vid, da preskrbi na vsak način stanovanje svoji občanki Vigec Tereziji na svoje stroške nekje drugje, ker rabi občina Ruše svojo ubožno hišo za svoje občane, Ker niti Vigečeva sama, niti občina Št. Vid nista tega poskrbeli, se je Vigečevo deložiralo na podlagi sodnega odloka ter so se vse njene stvari prepeljale po predhodni obvestitvi ter pristanku domovne občine v občino Št. Vid pri Ptuju. Vigec Terezija se je deložacije branila na ta način, da je takrat sebe in svoja otroka skrila pri kmetu Lopič Jožefu. Ni torej res, da so se gotovi socialno čuteči Rušani zbali in se trudili, da bi šla pravočasno proč. Res pa je to, da so socialno čuteči občani poskrbeli za Vigečevo brezplačni prevoz v domovno občino, da so j