60 V 0(U( PRI OSHf r»H J ^ P*p*,\ZKCiPt'< knj 'i 6 o 001 rtSK poštnina pl.ičana » gotovtrJ "°b. postale 1 gruprn. Cena 200 lir Leto XXXIII. Šl. 204 (9812) TRST, sobota, 3. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v nskarm «Doberdoba v Oovcu pri Gorenji Trebuši od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO IZBRUHU ŠKANDALA O MONTAŽNIH HIŠAH V MAIANU OBISK SAVONSKEGA SODNIKA ACQUARONEJA SPODBUDA DELU VIDEMSKIH PREISKOVALCEV S kolegom Toselom je sodnik izmenjal mnenja o dosedanjem razpletu preiskave - Zasliševanje odbornikov iz Maiana in Ratenja postranskega pomena pri ugotavljanju odgovornosti Bandere in Balba - Nepričakovani aretaciji župana občine Na Bili Alfonsa Beltrameja in njegovega sina , — Medtem ko so priza- "eta furlanska mesteca in vasi še mečnim vtisom četrtkovega ‘amberlettijevega odstopa, do mne. Ju nekaterih pravega moralnega Potresa, v marsičem podobnega lan-i^rnu uničujočemu sunku 15. sep-hibra; medtem ko se prebivalstvo ^eKano vprašuje, kaj je resnične F® v govoricah o milijardnih ood-pPninah, na katere je namigoval lsK je včeraj prispel v Videm avonski preiskovalni sodnik Rena-® Acpuarone. ki je, pa čeprav Josredno, s svojo preiskavo In z “tetacijo Gii'olama Bandere ter Giu-^Pa Balba povzročil ta notres. njegov obisk v furlanskem slavnem mestu je vladalo veliko Jhčakovanje, kot priča mod drugim fhsotnost dopisnikov vseh vsedr-®Vnih listov, zlasti še. ker je bilo Jasno, da je predhodna preiskava, .6 je začel namestnik državnega '.ravdnika dr. Toscl. plod in nogica dela savonskih sodnikov. ,?e Pa je kdo upal, da bo ta .“isk odgovoril vsaj na del vpra ^.i, ki si jih zaskrbljeni in za r^Padeni postavljamo vsi, se je ,fidko motil. Spričo kočljivosti za-je bil zid molčečnosti obeh j®dnikov neprodiren. Redki in ne-®Srii namigi so morda delno o-j'eUili ozadje afere, bistvena vpraša pa so slej ko prej brez od ®Vora. Kolikor je bilo mogoče Obrati zunanje znake — skorajda '"Slično prihajanje in odhajanje a-fntov sodne policije, zamuda, s a!«ro so začeli z zasliševanjem "!*. skrbno nadzorstvo, da bi se :risotni novinarji nc približali ure-vratom Toselovega urada — ® sodnika izčrpno izmenjala mne-J®, o zapleteni problematiki, ni jo .^'skujeta. Morda — ne uradno in I® Poluradno pa ^tovica ni pila ?Jr.iena in ]o navajamo, ker je to jphost kronista — se njuna poji 6ba v marsičem razhajata, ven-— kot sta nato poudarila oba t se njuni odnosi v ničemer ne ,adikujejo oc| odnosov med sodrn-. jj1®, ki vodita vzporedni in v ^katerih stvareh stični preiskavi. J^hiski sodnik je bil v tem po f‘6c|u še bolj odrezav s časnikarji ^ ie poudaril, da se je omejil le } to. da je kolegu iz Savone dal m Razpolago sobo za zasliševanja. JjJtPo pa je, da te izjave ne gre ,ti dobesedno. . 2 vseh včerajšnjih dogodkov jas-'?-haja, da se sodniku Acquarone-J“. Jriudj. da bi v najkrajšem času v®*9jučil svoje delo in predal akte . Nadaljnji postopek. To je posred-j. Priznal tudi sam, ko je poudaril, Ate prišel v Videm, da bi pohitel Duelom. «Hotel sem se izogniti ne-tfebnemu zavlačevanju, do kate-k?® bi najbrž prišlo, če bi pozval t.^e v Savono, saj bi v tem prime-c *asliševanja trajala več dni.* Si-. f Pa je sodnik označil včerajšnje j®zgovore» z občinskimi odborniki l ^laiana in nekaterimi odborniki s; Ratenja (Artegna) kot postran-As® pomena za preiskavo, čeprav jNStvo, da je pozval tudi upravitelj ’z Ratenja, vzbuja sum, da je ggl morda osvetliti vlogo Balbove-w °bdarovanca, sina tamkajšnjega župana, v celotni aferi. Kot smo poročali naj bi Giuseppe Balbo priznal, da je sprejel denar (10 milijonov lir), ki naj bi ga lastnika tvrdke «Precasa» prostovoljno ponudila, da bi pomagal iz zagate trgovcu Robertu Brollu. Slednji je z vsoto poravnal dolg, ki ga je imel s tovarno «Arrigonh. Kar pa zadeva preiskavo v Vid mu, edina, v kateri so možni nepričakovani razpleti, ker je dr. Acqua-rone svoje delo v bistvu že zaključil, so možne lahko san#) domneve, osnovane na kratki izjavi dr. Tosela nekemu novinarju. Vprašanje, na katero pa zaenkrat ni mogoče odgovoriti, je, če je šlo zgolj za šalo ali za dejansko napotilo. V bistvu gre za to: časnikarju, ki ga je vprašal za novice o preiskavi, je dr. Tosel svetoval, naj kupi letalsko vozovnico in naj gre v Kanado. Naj to pomeni, da so videmski preiskovalci osredotočili svojo pozornost na izredno drage kanadske montažne barake tvrdke ATCO, katerih cena na kvadratni meter skorajda dosega ceno sicer skromne, vendar zidane hiše? Imajo stvarnejše ele- mente? Ali pa je bil to le šaljiv odgovor nekoliko preveč vsiljivemu časnikarju? Pozneje je mladi namestnik državnega pravdnika osvojil to drugo verzijo, dvom pa vsekakor ostaja. Nekaj pa vendarle videmski preiskovalci imajo v rokah, saj bi v nasorotnem primeru sploh ne začeli preiskave. Vzmet, ki jo je sprožila — in to je dr. Tosel izrecno priznal — je prišla iz Savone. V bistvu naj bi šlo za pričevanje lastnika tvrdke «Precasa» Renata Carozza, ki naj bi izjavil, da naj bi vsa podjetja, ki so gradila montažne hiše, plačala dokajšnje podkupnine. «Nekaj elementov imamo v rokah — je še pripomnil mladi sodnik — kakšnih pa seveda ne morem povedati. Poudaril bi še, da preiskava zadeva vse dobave prizadetemu območju. Ne vem, koliko časa bo preiskava trajala, ne kakšni bi lahko bili morebitni razpleti. Edino, kar lahko z gotovostjo rečem je, da doslej nisem podpisal nobenega sodnega poziva. * Grenkobo zaradi škandala in zaradi morebitnih razpletov je med- tem zaostrila tudi aretacija bivšega župana vasi Na Bili Alfonsa Beltrameja in njegovega 22-letnega sina Lorenza. Aretacija, ki pa ni z ničemer povezana z montažnimi ba rakami, je epilog preiskave, ki jo je začelo sodstvo iz Tolmeča v zvezi s prostovoljnimi prispevki, ki jih je dobil Beltrame že lani in ki jih je prepozno izročil občinski blagajni. Afera je že tedaj vzburila znatne polemike v mali občini in deset od 15 svetovalcev (med temi tudi 7 pripadnikov KD, stranke, katere član je bil tudi Beltrame) je v znak protesta odstopilo. Kriza je bila rešena šele, ko je župan odstopil in ko je bil na njegovo mesto izvoljen Lui-gi Piccoli, prav tako demokristjan. Pripomniti pa gre, da ta madež najbrž ne bi ime! tolikšne odmevnosti (ko je bil omejen samo na krizo občinskega odbora in sveta dejansko ni imel nobene odmevnosti, če izvzamemo Furlanijo), če ne bi sodnik iz Tolmeča odredil aretacije Beltrameja in njegovega sina nekaj dni po izbruhu škandala v Maianu in na dan Zamberletti jevega odstopa. VOJMIR TAVČAR RAZGOVOR Z • 1/ltlDMM KOMISARJEM* Kfl ZA PRIZADET« OBMOČJE Liziero: Delo izrednega vladnega komisariata kljub vsemu pozitivno OB ZAKLJUČKU TRITEDENSKEGA ZASEDANJA PODKOMISIJA OZN 0D0BRIIA DOKUMENT 0 ZAŠČITI MANJŠIN Izčrpna študija prof. Capotortija utemeljuje nujnost pravne zaščite manjšin - Predstavnik SFRJ prof. Jankovič o položaju makedonske manjšine v Bolgariji ter slovenske in hrvaške v Avstriji VIDEM — «Nekateri listi so povsem prezrli dejstva, so ubrali pot škandalističnega in neobjektivnega pisanja.* Tako se razvnema Mario Lizzero, dzredni komisar* KPI za prizadeto območje, človek ki sta mu obnova in preporod prizadetega območja glavna skrb in življenjškij cilj; Soparna vročina zadnjih dni je zdelala tudi tega žilavega in dinamičnega komunista, priletno, vendar še trdno furlansko 'korenino. Vendar komaj razgovor nanese na dogodke zadnjih dni, na aretacijo Balba in Bandere ter na Zamber-lettijev odstop, ga vsa utrujenost takoj mine in Lizzero je že spet vsem dobro znani dinamični in odločni Andrea. Le jezik se mu v ihti nekoliko zapleta. Kot je njegov običaj zagrabi bika takoj za roge, s trdo oceno o poročanju nekaterih listov. Zlasti ga boli in jezi članek nekega razširjenega tednika, ki je daljše poročilo vtkal z domnevami in namigi. «In to naj bi bilo demokratično poročanje? V teh dneh se ponavlja, čeprav s povsem nasprotnim tonom poročanje, to kar se je zgodilo takoj po potresu 6. maja. Tedaj so nas Furlane vsi poveličevali, češ kako smo kleni, delavni, odločni, kako smo takoj poprijeli za kramp in lopato. V isti sapi so obsojali prebivalce doline Belice. Danes pa isti listi predimenzionirajo škandal. Kajti, ne gre pozabiti tudi številčne neznatnosti izsiljevanja: 28 milijo- ""i......iiimiiiiiiiHillliiminilmiiuiimi........... &anes nadaljevanje pogovorov Tito na velikem Kitajskem zidu Osebna pozornost gospodarskim stikom v RKING — Danes bosta jugoslo-rij,tlski predsednik Tito in predsed-Ve kitajske komunistične partije in U^e Hua - Kuo-feng nadaljevala K^ne meddržavne pogovore. Vče-r J je Tito obiskal sloviti veliki ki-Llski 2^, edino delo človeških rok, b g® je bilo videti tudi iz vesolja. Vy 'z|etu kakih 70 kilometrov se-od kitajske prestolnice so Ti-kj opremljali vsi člani delegacije, l° s' pozneje sami ogledali še k kitajski zgodovinski spomenik — kih 0Ve ffrobnice. Po vrnitvi v Pe-se je Tito srečal s člani jugo-' v®nskega veleposlaništva. H^olitični pogovori so se včeraj aljevali na ministrski ravni. Zuluja ministra Miloš Minic in Hua sta se pogovai -aia sko-(J štiri ure. Poleg dvostranskih sko°Sov sta v odkritem in prijateljuj razpoloženju obravnavala tu-vB Svilna aktualna mednarodna anJ® ter priprave na bližnje zasedanje generalne skupšči-f, Združenih narodov in na poseb-2'tsedanje svetovne organizacija razorožitvi. Pri tem se je po L a|o, da so številna stališča ena-ftp a'i podobna, kar je posledica jjdvisne politike obeh držav, ^ovno srečanje sta imela tudi zunanja trgovinska ministra Emil Ludviger in Li Čiang. Menila sta, da dosedanji gospodarski stiki med državama zaostajajo z zamudnostmi, in podčrtala, da si bodo iz o-beh strani prizadevali za razširitev gospodarskega sodelovanja, ki naj bi preseglo okvire klasične blagovne menjave in zajelo tudi kooperacijo na višji stopnji in tehnološko sodelovanje. Tanjug poroča, da bo jugoslovanski predsednik Tito danes končal bivanje v Pekingu, preostalih pet dni obiska na Kitajskem pa bo preživel v mestih Hangčou in Šanghaju. Carter bo govoril na skupščini OZN WASHINGTON — Na generalni skupščini OZN četrtega oktobra bo spregovoril tudi ameriški predsednik Carter. Vest je sporočil uradni glasnik Bele hiše, ki je dodal, da se bo Carter mudil v New Yorku do šestega oktobra in da se bo srečal z več predsedniki republik in zunanjimi ministri tujih držav, ki se bodo prav tako udeležili dela generalne skupščine. nov lir na skoraj 250 milijard, ki jih je država doslej potrošila v Furlaniji.* Lizzero hoče postaviti pike na i. Takoj po 6. maju je vlada poslala Zamberlettija v deželo, da bi organiziral prvo pomoč in pripravil vsaj temelje nadaljnjemu delu. «Tedaj pa smo vsi brez izjeme, tudi mi komunisti še mislili, da bodlo lahko pravočasno obnovili hiše in se bomo izpod šotorov kar vrnili v svoje sanirane domove. Nismo vedeli, da bo prišel potres 15. septembra. Ko pa je bilo jasno, da je tak načrt samo škodljiva utopija, smo mi, komunisti in socialisti zahtevali od vlade, naj pošlje znova Zamberlettija v Furlanijo. In to iz dveh razlogov: ker se je deželni odbor izkazal za neučinkovitega iri ker se je krčevito upiral decentralizaciji. Izredni komisar pa je, nasprotno sprejemal nadzorstvo političnih sil. Zato smo ga poklicali.* Pogovor seveda ne more mimo Balba in Bandere in ob omembi o-beh obtožencev se «izredni komisar KPI* še bolj razvname. Zlasti se jezi nad dejstvom, da so nekateri pripisovali Zamberlettijevemu tajniku znatno oblast. »Odločal ni o ničemer, bil je samo pribočnik. Morda se je komu prikazoval kot človek, ki je za kulisami odločal o vsem, dejansko pa ni imel oblasti. Odločal je Zamberletti in skoraj vedno sporazumno s poslanci vseh političnih 'strank. In tudi jaz, ki nisem bil več poslanec, sem lahko šel vsak dari k njemu. Ni mi bilo treba trkati na vrata, prositi »za sprejem. Imel sem prost vstop ob vsaki uri.* Lizzero ne zvrača na druge svojih odgovornosti in priznava svoje napake. »Takoj septembra smo rekli vladnemu komisarju, da je treba čim hitreje ukrepati, da se bo izseljeno prebivalstvo konec marca lahko vrnilo v svoje domove (v nasprotnem primeru bi onesposobili turizem in bi zadali deželnemu gospodarstvu še en hud udarec) in ukrepati dobro. Jasno je bilo namreč, da obnove ne bo čez noč in da bodo ljudje morali preživeti v montažnih hišah vrsto let. Zato so morale biti barake kar najbolj kakovostne in udobne. Ne štedi po nepotrebnem’, smo tudi rekli Zamberlettiju.* Cena kot taka ne pomeni veliko. Povezati jo je treba s tra jnost ju in največkrat je dražje, vendar kakovostno blago, ki traja neprimerno več, zato dejansko najbolj ceneno. »Zaradi tega — pravi Lizzero — smo bili tudi mi navdušeni nad kanadskimi montažnimi hišami (tiste, ki so sedaj na zatožni klopi), čeprav so bile zelo drage. Poleg vsega pa so imele še to prednost, da smo jih lahko postavili takoj. To bi lahko bila Zam-berlettijeva napaka. Vendar za te napake, za pomanjkljivosti montažnih hiš, za slabo kakovost smo zvedeli šele pozneje. Ko so nam poročali ljudje, ko so se pritožile krajevne ustanove.* Kljub pomanjkljivostim, ki so začele prihajati na dan, pa je po mnenju komunističnega voditelja delo vladnega komisariata v bistvu pozitivno, ker je Zamberletti spoštoval zastavljene roke, ker je za obnovo tvorno zadolžil vse krajevne ustanove, ker je s svojo dinamičnostjo in z zgledom spodbudil tudi deželo. «Pa tudi ne verjamem, da bi škandal imel res tolikšno obsežnost kot menijo nekateri. V mejah svojih možnosti smo nadzorovali delo komisariata, pa čenrav je tudi res, da vsega nismo mogli nadzorovati. In končno po dosedanjih izsledkih je denar sprejel samo Balbo, Bandera nai bi ga. ostalo pa so zaenkrat samo govorice in domneve, brez stvarne osnove.* (vt) ŽENEVA — Podkomisija OZN za boj proti diskriminaciji in zaščito manjšin je ob zaključku tritedenskega zasedanja sprejela vrsto resolucij o problemih, ki so bili v središču izčrpne obravnave, in med drugim osvojila poglobljeno poročilo italijanskega izvedenca prof. Frarcesca Capotortija o pravnem položaju narodnostnih, verskih in jezikovnih manjšin v svetu. Kot poudarja sam profesor Capo-torti v svoji študiji so se problema manjšin kljub njegovemu izjemnemu pomenu za miren razvoj mednarodnih odnosov dolgo let izogibali tudi v okviru Združenih narodov ali pa so ga obravnavali samo mimogrede. Celo sama podkomisija OZN, ki v svojem naslovu poudarja vprašanje zaščite manjšin in ki bi se torej morala prvenstveno posvetiti temu predmetu, je dolgo zanemarjala to vprašanje ter se ga je šele sedaj znanstveno lotila. Dejansko je zajetna študija prof. Capotortija prva ne le v okviru OZN. temveč v znanosti mednarodnega prava in mednarodnih odnosov nasploh. V njej je opredeljen pojem manjšine, zgodovinski razvoj vse do današnjih dni, uoložaj manjšin v družbah, v katerih živijo, izvajanje načel člena 27 sporazuma o državljanskih in političnih pravicah, zaključuje pa se z vrsto konkretnih predlogov in napotkov. Študija temelji na odgovorih 76 držav, v mejah katerih živijo manjšine; med njimi je tudi Jugoslavija, katere rezultati na področju zaščite narodov in narodnosti so postavljeni na vidno mesto. Capotortijeva študija, ki se sklicuje tudi na zaključke manjšinskih konferenc v Trstu in Ohridu, je znanstveno zastavila in uspešno dokazala tezo o veliki potrebi in popolni upravičenosti mednarodnega Uravnavanja problema manjšin in poudarja, da se manjšine pojavljajo na mednarodnem področju kot kolektivni subjekt, ki ga je kot takega treba zaščititi. Zaradi tega je nesporen sklep, ki ga je podkomisija osvojila, da je treba manjšine zaščititi kot kolektivni subjekt v pravnem sistemu OZN. Študija še posebno poudarja, da so manjšine lahko in morajo biti most, ki povezuje in ne ločuje narode in države. Zato je mednarodna zaščita manjšin kot kolektivnega subjekta najboljše jamstvo za zagotovitev mirnih in dobrih medsebojnih sosedskih odnosov, česar pa nikakor ni mogoče doseči z asimilacijo, ne glede na to, ali je »prostovoljna* ali prisilna. Podkomisija, ki jo sestavlja 28 izvedencev iz prav tolikih držav, je poročilo prof. Capotortija z zanimanjem sprejela in o njem poglobljeno razpravljala. Med prvimi govorniki je nastopil jugoslovanski izvedenec prof. dr. Branimir .Jankovič, ki je podprl predloge in napotke iz študije, dodal pa je nekaj tehtnih pripomb predvsem glede položaja makedonske manjšine v Bolgariji ter slovenske in, hrvaške v Avstriji. Glede prve je ugotovil, da ni izrecno omenjena v besedilu študije m v priloženih dokumentih, kar bi lahko dajalo vaške manjšine v Avstriji, je poudaril prof. Jankovič, se je poslabšal 14. novembra 1976 z izvedbo popisa posebne vrste, katerega namen je bil pogojiti pravice manjšin z njihovo številčno pripadnostjo. Tako pogojevanje predstavlja kršitev mednarodnih pravnih načel in norm o zaščiti manjšin. Jugoslovanski predstavnik v podkomisiji OZN je nato omenil še zakon o narodnostnih skupinah, katerega določila ozemeljsko in vsebinsko zožujejo pravice jugoslovanskih manjšin v Avstriji, ki so zajete v avstrijski državni pogodbi. Na osnovi tega zakona je avstrijska vlada 30. maja 1977 sprejela uredbo o uporabi jezika manjšine pred o-blastmi na Koroškem in odredbo o dvojezičnih krajevnih napisih. Po teli uredbah imajo koroški Slovenci pravico do uporabe svojega jezika pred organi oblasti na ozemlju, ki predstavlja samo eno tretjino dvojezičnega ozemlja Koroške, krajevne napise pa so postavili na ozemlju, ki predstavlja samo eno sešti-no dvojezičnega ozemlja Koroške, je še posebno poudaril prof. Jankovič. misliti, da'je dejansko ni ali pa da je bila izvedena asimilacija do tolikšne mere, da se je makedonska manjšina v Bolgariji kot takšna izgubila. Dejansko na ni tako. čeprav je njena usoda iz dneva v dan težja, in to prav zaradi tega, ker zanikajo njen obstoj. Zanikanje obstoja te manjšine, tako s strani bolgarske vlade in njenih organov, kakor tudi s strani znanstvenih ustanov, ki proučujejo položaj manjšin, je še razlog več, da se morajo vsa telesa Združenih narodov, predvsem pa komisija, v bodoče ukvarjati z obravnavanjem manjšin, grav kot kolektivnega subjekta v mednarodnih odnosih, še pošebno v sistemu in praksi Združenih narodov. Prof. Jankovič je nato prebral spomenico Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki so jo poslali vsem članom komisije, nato pa ugotovil, da so informacije o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki jih navaja prof. Capo-torti v svoji študiji, nepopolne in netočne, verjetno zaradi tega, ker temeljijo prav na avstrijskih, vladnih virih. Položaj slovenske in hr- ............................................................. KAKO VSAJ DELNO IZPRAZNITI PRENATRPANE ZAPORE? Poslanci KD pripravljajo osnutek zakona za skorajšnjo amnestijo Posl Pennacchini v svojem osnutku predlaga, naj bi amnestija veljala tudi za javne upravitelje, ki so «kradii za stranko» PRED SREČANJEM PS IN KPF Francois Mitterrand o spornih problemih francoske levice PARIZ — Znano je, da bodo marca 1978 v Franciji zgodovinske volitve, ko utegne združena levica dobiti večino in prevzeti tako oblast. V kolikor se ta datum približuje so razprave med glavnima zaveznikoma, socialisti in komunisti, na dnevnem redu. V kratkem se bodo voditelji obeh strank sestali, da »izpilijo* svoj vladni program in preverijo možnost kompromisne rešitve spornih točk. Katere so te sporne točke je pojasnil tajnik francoskih socialistov Francois Mitterrand, ko je najprej pojasnil, da je «za skupen, ne pa za komunističen program*. Sporne točke zadevajo nacionalizacije, zajamčeno najnižjo plačo in jedrsko politiko Francije. Glede nacionalizacij so komunisti mnenja, da je treba podržaviti 1450 podjetij, socialisti pa trdijo, da je to pretirano preveč in predlagajo nacionalizacijo devetih industrijskih skupin, ne pa njihovih podružnic. Glede najmanjše zajamčene plače so komunisti mnenja, da bi morala znašati 2400 frankov, socialisti pa so mnenja, da 2000 frankov zadostuje (gre za vsoto približno 400 tisoč lir mesečno). Kar zadeva jedrsko politiko so socialisti mnenja, da je treba vprašanje samostojne francoske jedrske strategije podvreči ljudskemu referendumu, KPF pa je mnenja, da je ta pojem zastarel in da bi morala Francija posvetiti večjo skrb miroljubnim odnosom. RIM — Minilo je poletje in vprašanje amnestije postaja spet aktualno. Znano je, da so se sodniki zavzeli zanjo, politične sile pa jo nekako sprejemajo, ker ne vedo, kako drugače izprazniti prenatrpane zapore, v katerih je več kot polovica ljudi, katerim še niso sodili in so torej formalno nedolžni. Predvsem pa velja poudariti, da so v ječi povečini »mali zločinci*, se pravi tatiči in fantalini. Sodstvo ne bo nikoli uspelo opraviti vsega dela, ki ga čaka in se bo torej rok sojenja podaljševal v nedogled. Marsikdaj mine tudi nekaj let. preden sodnik izreče obtožencu razsodbo, toda slednji je medtem v ječali šel skozi »univerzo zločina* in se iz tatiča spremenil v roparja ali morilca. Italijanski zapori ne rehabilitirajo, ne vračajo dražbi socialno strpne in nenevarne ljudi, poleg tega pa je za obsojence, čeprav so presedeli vsega nekaj mesecev, izredno težko ali nemogoče najti ustrezno zaposlitev. Pomanjkanje rednega dohodka pa jih prej ali slej spravi na pot, ki so jo marsikdaj pomotoma ubrali, na pot zločina. Amnestija zato tudi ni prava rešitev vseh teh težav in vendar nekateri o njej razmišljajo. Vlada bo prej ali slej morala sprejeti reformo zastarelih fašističnih kodeksov, pred tem pa bo morala iz njih čr- Suarez končal turnejo po Evropi tati vsaj manjše prekrške, za katere , bi ,.v veliki večini primerov zadostovala denarna kazen ali kaj drugega, kot morda hišni zapor, družbi koristno delo in podobno: Strokovnjaki vseh strank se sedaj ubadajo s tem vprašanjem in sku šajo najti rešitev, ki naj bi vsaj delno olajšala sedanji položaj v jetni-šnicali. obenem pa bi ne preveč prizadela javnega mnenja, ki že itak meni, da je mogoče iz italijanskih zanorov bežati, najlažje pa vanje priti. Prvi so svoj zakonski osnutek izdelali demokristjani. Napisal ga je poslanec Pennacchini. ki govori o amnestiji o vseh prekrških (z izjemo davčnih prekrškov), za katere je bila izrečena kazen do 3 oziroma 4 let ječe. Verjetno bo v dokončnem besedilu meja treh let kazni, ker bi tako amnestija zadevala zgolj sodne obravnave, ki so šle skozi preture. Po osnutku poslanca Pennacchini-ja naj bi amnestije bili izvzeti prekrški, za katere KD sodi. da so »nevarni*. To so nošenje orožja, obrekovanje preko tiska, potvarjanje zdravil ali hrane, prekupčevanje z mamili. Pač pa ie zakonodajni urad pri vodstvu KD mnenja, da je amnestijo treba priznati za »upravne prekrške. storjene z namenom podpirati stranke ali politična predstavništva*. Skratka, kdor je kradel za stranko ni vreden istega prezira kot človek, ki je utajil davke ali navaden tat, ki je kradel samo zase in za svojo družino. To urad KD utemeljuje z dejstvom, da je itak zakonodajalec priznal strankam pravico do javnega finansiranja iz državnih skladov, kar pomeni, da so upravitelji, ki so kradli za stranko, »prehiteli parlament* in se nekako sami poslužili te pravice, za katero so čutili, da jim pripada. Te teze KD bodo seveda izzvale pri drugih strankah ostre ali sarkastične komentarje, saj je znano, da je to klasičen primer za premnogega krajevnega ali iavnega upravitelja večinske stranke. Zakonski osnutek posl. Pennacchi-nija omejuje amnestijo na prekrške, storjene do decembra lani. Bolj širokogrudna je posebna skupina, kateri je sestavo osnutka naročil poslanec Piccoli. Osnutek se bistveno ne razlikuje od prvega, čeprav v njem ni omenjen primer »kraje za stranko*. Predvideva pa amnestijo za prekrške do marca 1977. Dokončni osnutek zakona bo moralo odobriti vodstvo KD, ki bo nato začelo pogajanja z drugimi strankami. Medtem se politična dejavnost nadaljuje v znižanem tonu. Na splošno vlada pričakovanje za vsedržavna festivala tiska KPI v Mode-ni, kjer bo spregovoril Berlinguer in »prijateljstva* KD v Palmanovi, kjer bodo pred Zaccagninijem spregovorili vsi strankini veljaki. CANDIDA CURZI so jih uradni rak na periferiji mesta, ki oblasti ukazale podreti. Po verziji so prebivalci streljali na delavce, ki so hoteli podreti barake, zato je morala poseči vojska. MADRID — Ob povratku v Madrid po daljši turneji po nekaterih evropskih državah je španski premier izjavil časnikarjem, da «ničesar ne ve* o mprebitni vladni krizi ter o ustanovitvi nove koalicijske vlade, o čemer sq se med njegovo odsotnostjo razpisali španski časopisi. Neka- teri listi so celo napovedali konec Suarezove politične kariere in istočasno razsulo njegove politične farmacije. Vsekakor je Suarez ob povratku izrazil zadovoljstvo zaradi svojih o-biskov v evropskih prestolnicah. Še včeraj ga je papež Pavel VI. spre- jel v Castelgandolfu, nakar je španski premier odpotoval na Malto na kratek razgovor s tamkajšnjim voditeljem Mintoffom. Na sliki (telefoto ANSA) Adolfo Suarez med pogovorom s papežem. Incidenti v Istanbulu ISTANBUL. — Najmanj tri osebe so bile ubite in več kot štirideset ranjenih v Istanbulu v silovitih spopadih med policijo, ki se je poslu-žila celo tankov, in prebivalci ba- Vojaški manevri na grško-turški meji ATENE — Glavne grške vojaške enote od včeraj dalje manevrirajo na turških mejah z najsodobnejšim orožjem, kar dokazuje, da se napetost — posebnb še po smrti ciprskega predsednika Makariosa — ni polegla med tema dvema atlantskima zaveznicama. Medtem pa so v grškem glavnem mestu sporočili, da so vrgli iz vojske in predčasno upokojili štiri visoke častnike, ki so sodelovali pri mučenju političnih jetnikov v letih fašistične diktature. Gre za osebe, ki so prestale predvidene zaporne kazni in so jih v prvem trenutku ponovno vključili v rede vojske. Nadaljuje se medtem disciplinska preiskava proti polkovniku, katerega levičarski tisk obtožuje, da je uprizoril poskus državnega udara z namenom, da izsili osvoboditev bivših članov fašistične hunte, ki so še zaprti v jetnišnici pri Pireju. PO KAPPLERJEVEM BEGU Ali je sedaj na vrsti Reder? RIM — Po Kapplerju je se-daj na vrsti Reder? Vprašanje ni zgolj retorično, ko pa smo priča pravi kampanji v korist esesovskega majorja, ki ima na vesti 1.830 prebivalcev Marza-botta, povečini žensk, otrok in starcev. Začel je sam avstrijski kancler Kreisky, ki je po Kapplerjevem begu dal vedeti. da bi se avstrijska vlada vedla prav tako kot nemška, če bi Reder zbežal iz Gaete v rodno Avstrijo. Kampanja pa je dosegla svoj višek s sramotnim pisanjem enega najbolj razširjenih nemških časopisov, > *" II» ROVARJENJE SE NI PONEHALO , t(»l PONOČI $0 FASISTI ZAZGALI AVTO PREDSTAVNIKA PDUP OUADRIFOGLIA Fašistični pobalini so «na dela» neprekinjeno že od pretekle sobote Ogorčenost prebivalstva in zahteva po sklicanju antifašističnega odbora Fašistični pobalini so »kronali* svoje šestdnevno razgrajaško dejavnost v našem mestu s požigom avtomobila znanega tržaškega antifašista, člana tajništva tržaške sekcije PDUP prof. Franca Quadri-foglia. Včeraj ponoči so zažgali njegov fiat 127, ki je bil parkiran v Ul. Lucio Vero. Neka ženska je o-pazila plamene, videla pa je tudi dva mladeniča, ki sta se oddaljila urnih nog. Poklicala je, gasilce, ki so prihiteli na kraj požara, a bilo je že prepozno. Plameni so popolnoma uničili Quadrifogliov avto. Tajništvo PDUP je takoj odgovorilo na to provokacijo. Zahtevalo je, naj se sestane občinski protifašistični odbor in naj napote enotno manifestacijo v znak protesta proti fa šističnemu nasilju; poleg tega pa PDUP predlaga ostalim demokratičnim in sindikalnim organizacijam, naj prosijo za razgovor s kvestor-jem, kateremu je treba predočiti ne varnost, ki jo predstavlja razgrajanje fašistov v predvolilnem ob dobju. •Ilgllllllllllllllllll IIIIIHIIIM lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItllllltlllllllllllllllllllllflllllllllllllHHI Hilli MIHIMIIIIMIHtlll KLJUB VSEM ZORA VNIŠKIM NECAM 19-letni karabinjer umrl po trčenju pri Proseku S svojim avtom je trčil v vojaški tovornjak Včeraj v poznih dopoldanskih u-rah se je pripetila na pokrajinski cesti Opčine-Prosek, na križišču za Vejno, huda prometna nesreča, ki je terjala življenje mladega karabinjerja. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah je prišlo do trčenja med avtom simca 1000, ki ga je upravljal 19-letni karabinjer Lui gi Razzano, zaposlen v Vilešah, in med vojaškim tovornjakom vrste CM 52, ki ga je vozil vojak Fran-cesco Cavalieri- Grillini iz openske vojašnice. Cavalieri Grillini nima vozniškega dovoljenja, ampak se le uči šofiranja in na sedežu poleg voznikovega je sedel inštruktor. Tovornjak je prihajal z Opčin in je zavijal v levo proti Vejni. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri privozil Razzano, ki se ni mogel izogniti trčenju. Na kraj so prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so prepeljali mladega karabinjerja v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo, a je kljub vsem zdravniškim negam ob 21.15 podlegel poškodbam. Preiskavo o nesreči vodijo karabinjerji nabrežinske vo jašnice. Razzano je bil doma Cervina pri Caserti. Papirnice in knjigarne odprte v ponedeljkih Zveza trgovcev na drobno obveš ča, da so dosegli preklic enodnevne tedenske zapore trgovin s šol skimi potrebščinami (papirnice m knjigarne) zaradi predčasnega pričetka šolskega leta, in sicer ob ponedeljkih 12., 19. in 26. septembra ter 3. oktobra. Ta zahteva je nedvomno povsem umestna, saj je fašistično nasilje v zadnjih dneh preseglo vse mere Poglejmo, katere »akcije* so izve dli od p-etekle soboto pa do vče raj, ko so se, kot kaže. skoraj vsi običajni pobalini »preselili* v Ca« segliano pri Tržiču, kjer neofaši stična stranka MSI prireja tridnev no »šagro*. V soboto, 27. avgusta, so v po slopju v Ul. Paduina, kjer je sedež neofašistične mladinske organizacije «Fronte della gioventu*, našli 4 naboje trdila in samokres. Naslednjega dne se je skupina fašistov približala dvema mladima levičarjema, jima grozila, a se je kmalu oddaljila. V torek zvečer, je v Ul. S. Lazzaro, v bližini sedeža tržaške federacije MSI, skupina fašistov na padla dva sodelavca levičarske za sebne radijske postaje «Radio 89», eden se je moral zateči v bolniš nico. V sredo popoldne so fašisti razgrajali po Ul. Mazzini, zvečer pa so v nekem javnem lokalu napadli skupino petih levičarskih mladincev; kar trije so se morali za teči v bolnišnico. Napadeni so iden tificirali nekatere izmed znanih tržaških fašistov in jih prijavili po liciji. Vsi pa so še vedno na svobodi. V četrtek so fašisti ponovno rovarili, tokrat na svojem običajnem »delovišču*, to je v Drevore du 20. septembra. Včeraj ponoči pa, so za »zaključno akcijo* zažgali Quadrifogliov avto, nakar so se preselili v Cassegliano. Vsega tega pa niso počenjali samo že znani tržaški fašistični pobalini, pač pa so jim pomagali njim enakovredni pajdaši iz drugih krajev Italije, ki so prišli v Trst ob priliki tridnevne «šagre» v Casseglianu. Gre torej za povsem organizirano početje, pri vsem tem pa je najbolj žalostno dejstvo, da oblasti niso primemo u krepale, da bi preprečile fašistično rovarjenje in da bi odpravile nevar nost, ki jo ta prevratniška dejavnost predstavlja za vse državljane Še zlasti v piedvolilnem obdobju bi morali tako varnostni organi kot tudi sodstvo zagotoviti mirno vzdušje. V zvezi z zadnjimi dogodki je tu di tržaško vodstvo ACLI zahtevalo Sporočilo na tiskovni konferenci Končno znani predavatelji Drage Letošnja dvanajsta «Draga* beleži — že kot lanska — nadaljnji preokret k zaprtosti in h kritik' vsega naprednega in modernega v slovenski družbi. To sledi iz načina napovedi treh predavateljev na sinočnji tiskovni konferenci, ki jo je v prostorih v Ul. Donizzctti začel Sergej Pahor. Povedal je, da bodo govorili: časnikar tržaškcea radia Saša Martelanc na temo «Slo-venska misel vzpluj*, pomožni škof iz Toronta Lojze Ambrožič na temo »Luči in sence v rookoncilski prenovi* ter tiskar iz Prevalj Vinko Ošlak na temo »Tri orodja /a enajsto tezo* oziroma o odnosih med marksisti in katoličani. Za vse tri je našel skupno oznako, da niso doživeli revolucije v Sloveniji in torej tudi niso obremenjeni z njo. Glede »Drage* in njenega značaja pa je predstavitelj skušal na svojstven način tolmačiti razvoj SR Sloveniji, ki naj bi bila pred desetimi leti bolj odprta in naj bi sedaj «nastopdli drugačni, tudi grenki časi nerazumevanja*, kar je nadaljeval kasneje celo z oznako »policijskih preganjanj*. Glede govornikov pa je bil še zlasti zanimiv zaključek programske iziave Saše Martelanca, ki vidi »v narodni spravi* ter v pluralizmu v Sloveniji in torej rušenju sedanjega socialistič nega in samoupravnega sistema trajne vrednote «za jutri*. Očitno je torej, da se ni spre menila bistvena usmeritev napred nih krogov v zamejstvu, kol se ni spremenil odnos matične domovine, da pa se je spremenil znača j »Dra ge* in. njeni resnični nameni. Zato je bila tudi pred nekaj dnevi naše strani izrečena bojazen, da bo Draga pomenila »ločevanje* po vsem upravičena, kot se tudi bo jimo, da je upravičena bojazen, da ne danes in za sklicanje antifašističnega odbora, ki zamejskim Slovencem »Draga* naj bi predlagal protiukrepe proti more prinesti več ničesač novega, rovarjenju fašistov. I ničesar pozitivnega. Šolske vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za javno šolstvo brzojavno sporočilo, da je v zvezi z ministrsko uredbo z dne 15. marca 1977 spremenilo datum izpitov v šolah za vzgojiteljice otroškoh vrtcev in sicer bo 7. septembra italijanščina, pismeno. 8. septembra pedagogika in 9. septembra slovenščina. Jesenski rok izpitov bo trajal do 14. septembra. Ravnateljstvo srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini poziva učence, vpisane za šolsko leto 1977-78, ki še nimajo vseh predpisanih učbenikov in šolskih knjig, da se zglasijo na šoli v ponedeljek, 5. ali v torek, 6. septembra dopoldne. S seboj naj prinesejo seznam knjig, ki jih že imajo. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. Manna 29, telef. 418-605, vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Dosedanji go jenci naj potrdijo vpis do 7. septembra. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Vljudno vabljeni v Bazovico na K?; JUTRI, 4. SEPTEMBRA M ob vsakem I vremenu 7. SLIKARSKI EX TEMPORE pri LAJNERJIH nad ROJANOM (UL. MOLIM 16) žigosanje platen od 7. do 13. ure pravi brezposelnost predvsem mladinsko. Predsednik tehnično-pravnega de la prof. Querci je nato podal zaključno poročilo. Iz predavanj in razprav je prišla do izraza zahteva po pravni ureditvi kombiniranih prevozov. Dosedanje norme ne zadoščajo, zato je treba dobiti skupni pravni jezik, ki mora preiti tudi meje EGS in postati edini medna rodni zakon o kombiniranih prevozih. Nadalje so v teh dneh razpravljali o spornih pravnih problemih glede tovornih zavarovalnih pogodn. Te v današnjem hitrem ritmu ne zadoščajo več, treba je izboljšati tovorno dokumentacijo s poslužova-njem teleprinterskih metod. V zaključku je prof. Querci naštel tudi nekaj zahtev izvedencev tečaja. V zadnjem desetletju so se kombinirani prevozi občutno povečali, nove tehnologije osvajajo tržišča, zakonodaja pa ostaja na starih ne-prožnih stališčih, ki do skrajnosti zavirajo nemoten razvoj kombiniranih prevozov. S čisto tehnične plati bo treba čimprej urediti standardizacijo prevozniških sredstev in poenotiti norme za prevozna sredstva v EGS. Obseg prometa, tesna povezanost med izhodiščnimi in dostavnimi kraji zahteva širšo mednarodno povezavo in premostitev ozkih državnih partikularizmov. Izvedenci nasprotujejo državnemu vsiljevanju kombiniranega prevoza cesta - železnica, so pa prepričani, da je to najboljša rešitev za evropsko politiko prevozov, mora pa zmagati v Svobodni konkurenci z drugimi prevoznimi načini. Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza se je preselila v Ul. sv. Frančiška 20/11. Nova telefonska številka je 767303. V nedeljo, 11. septembra, ob 16. uri bo v Bazovici na bivšem strelišču komemoracija bazoviških žrtev. Počastili bomo njihov spomin z govori, petjem in polaganjem vencev. ŠZ BOR obvešča starše dečkov od 7. do 11. leta starosti, da so odprla vpisovanja za MINIBASKET za sezono 1977/ 78. Zainteresirani lahko dobijo vsa pojasnila po telefonski št. 421-467 (Bradassi), po 20. uri. * Sl. zdravniški dnevi o klinični endokrinologiji Predsednik organizacijskega odbo ra XXXI. medicinskih dnevov prof. Elio Bclsasso je časnikarje seznanil s potekom priprav za to no-membno mednarodno zdravniško srečanje, ki bo v našem mestu v hotelu Adriatico Palače v Grlia-nu 16. in 17. t.m Dnevi bodo tokrat posvečeni klinični endokrinologiji, t.j. mladi zdravntški vedi. ki se ukvarja s preučevanjem žlez za notranje izločanje in njihovih produktov, t.j. hormonov. Sodelovali bodo najznamenitejši italijanski in inozemski endokrino-logi. med njimi tudi Tržačani dr. Tecilazich, dr. Tonini, dr. Panizon in dr. Monti. Podaljšana veljavnost starih poštnih ovojnic Zveza trgovcev tržaške pokrajine obvešča, da je dosegla pri poštnem ministrstvu, čeprav še neuradno, podaljšanje uporabe ovojnic vseh o-blik do 31. decembra. Ta odločitev bo omogočila trgovcem prodajo zalog ovojnic, ki ne ustrezajo novim oblikam. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli čeprav že prodane) 31. avgusta, najkasneje do 6. septembra trošarinskemu uradu občine v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od sto tisoč do milijona lir. Tajništvo KZ bo članom Izpolnjevalo prijave še danes, 3. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze KOTALKARSKA n T^ATI 1 A na °pčinah p Vil danes, 3. sept., ob 20. uri jutrj, 4. sept., ob 17. uri Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza obvešča, da so njeni uradi začeli delovati z običajnim urnikom dopoldne in popoldne ter da deluje tudi njen telefon štev. 744249. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 3. septembra DORA Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40. — Dolžina--dneva 13.12. — Luna vzide ob 22.31 in zatone ob 12.16. Jutri, NEDELJA, 4. septembra IDA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 26,7 stopinje, najnižja 22,1, ob 13. uri 26,7, zračni tlak 1015 mb stanoviten, vlaga 49-odstotna, nebo malo oblačno, veter vzhodnik - severovzhodnik 15 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. septembra 1977 se je Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 84-letni Leonardo Tom-masini, 81-letna Paola Zubin por. Klima, 47-letni Renzo Baricolo, 77 letna Elisabetta Metlikovec vd. Zu zek, 89-ieina Matilde Tonso vd. Nigli, 80-letni Gualtiero Nedoch, 68-letna Ottilia Tomat vd. Škabar, 22-letni Giulio Papucia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.3» do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S.’Ana 10. Ul. Cilino 36. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana tl NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Ul. ■ Ginnasjica 6 in Ul. Cavana 11 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7 ure: telef št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku To velja za zavarovance INAM INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. v . BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA' BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 1CL - ' '22' B1-44B TEČAJI VALUT V MILANU DNE 2. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli 879,- drobni 860,- Funt šterling 1528.— švicarski frank 362. ~ Francoski frank 178,50 Belgijski frank 24,10 Nemška marka 376.— Avstrijski šiling 53.- Kanadski dolar 785,- Holandski florint 355.— Danska krona 141.— švedska krona 175.— Norveška krona 155.— Drahma: debeli 20.- drobni 20.- Dinar: debeli 41,- drobni 41.- MENJALNICA vseh tujih valut PRAZNIK PD «LIPA» 2., 3. in 4. septembra SPORED: Danes, 3.9.: ob 18. uri odprtje kioskov ob 21. uri lov na zaklad od 19.30 do 24. ure ples z ansamblom «Igo Radovič* Jutri, 4.9.: ob 13. uri odprtje kioskov ob 17.30 kulturni program. Nastopajo: mešani pevski zbor SPD «Rož» iz Koroške, pevski zbor «Lipa» ter člani SSG Mira' Sardoč in Jožko Lukeš od 19.30 do 24. ure ples z ansamblom »Igo Radovič* SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI V OBČINI DOLINA prireja na športnem igrišču pri srednji šoli «S. Gregorčič« v DOLINI NAŠ PRAZNIK s kulturnim -in zabavnim programom’ DANES, 3. septembra Ob 17.00: otvoritev praznika s pozdravnim nagovorom prirediteljev Ob 19.30: nastop ansambla Taims za prosto zabavo JUTRI, 4. septembra Ob 15.00: odprtje kioskov Ob 16.30: začetek kulturnega programa ■ koncert god* be na pihala BREG ■ nastop pevskih zborov ■ nastop kulturnih ustvarjalcev iz Brega: Boris Pangerc, Marij Čuk, Irena Žerjal, Aleksi j Pregare ■ Tamburaški zbor iz Hodiš na Koroškem Govor deželnega svetovalca dr. Draga Štoke Od 19.00 dalje prosta zabava ob zvokih ansambla TAIMS Oba popoldneva delu.ie.io kioski z jedmi na žaru in domačim vinom! ■ V primeru slabega vremena se praznik izvede v ponedeljek in torek (5. in 6. septembra). ■ Delujejo redne avtobusne zveze iz Trsta: št. 40 (in št. 23 do Tovarne velikih motorjev) Kino MIRAMARSKI PARK: »Luči in zvoki« Predstavi: ob 20.30 «Miramarski sen* (v slovenščini); ob 21.45 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do gr-ljanskega portiča (ob 19.20 in 20.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Arislon 21.30 «La dolcissima Dorotea*. ' Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Mignon 16.30—22.00 «Profumo di don-na*. Vittorio Gassman, Agostina Belli. Barvni film. Nazionnle 16.30 »Kolossal* (I magnifi-ci macisti). Barvni film. Grattacielo 16.00—22.00 »La notte dei falchi*. Barvni film. Excelsior 16.30 «La via della droga*. Fabio Testi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.30 «Califomia». Giuliano Gemma. Barvni film. Eden 16.00 »Padre padrone*. Omero Antonutti, Marcella Michelangeli, Stanko Molnar, Severio Marconi. Barvni film. Ritz 17.00 «Mannaja»v Maurizip-Merli/ John Steiner, Sonjr Jeannine. Barvni film. Cristallo 16.30 «11 gobbo di Londra*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.00 «Vamos a matar compane-ros*. Franco Nero, Thomas Milian. Barvni film. Capitol 16.30 «Ipcress». M. Caine. Barvni film. Moderno 16.30 «L’uccello dalle piume di cristallo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 16 00—22.00 »I piloti del sesso*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Operazione Casino d’o-ro». Tamara Dobson. Barvni film. Impcro 16.00 »La trappola di ghiaccio*. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Autostop rosso sangue*. Franco Nero, Corinne Clery Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.00 »Zorro* Alain Delon, Ot-tavia Piccoio. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Quella sporca ultima meta*. Burt Reynolds. Barvni film. Razstave V občinski umetnostni galeriji Trgu Unita bodo danes odprli f . stavo slikarskih in scenskih del žaškega umetnika J. Cesarja. RaZ va bo odprta do 11. septembra- V umetnostni galeriji «11 chio« v Miljah bodo danes ob 1®-odprli razstavo najnovejših del karja Sava Sovreta. Izleti SPDT prireja jutri, 4. septejjj bra, izlet z osebnimi avtomobd1 Montaž. Zbirališče in odhod b° 6. uri izpred sodnije (Foro Na vrhu bo srečanje s člani. PD 11 iz Ljubljane. PD Ivan Grbec in Skednja žira 25. septembra izlet v Koče^,j. rog in Bazo 20. Vpisovanje Prl na stini Mozerjevi in Emilu Furlan« tel. štev. 812269 od 13. do l4- ^ ter v društvenih prostorih ob čev in sobotah od 18. do 19. ure. Dopolavoro ferroviario iz Trsta ^ ganizira jutri, 4. septembra- , let z vlakom v Lison, ob 10. razSelli8 lisonskega tokajca. Prijave sprri ^ Dopolavoro ferroviario — trg *• neto 3 — Trst, od 10. do 13. ute' Ob obletnici smrti brata daruje Marija Gembrini 5.000 n* TPK Sirena. pgft« V počastitev spomina Rikota r jjf ta darujeta Cveto in Ekla za šD Sirena v Barkovljah. ijs Ob nenadni smrti prijatelja s -ju Schmidta se pridružujejo žak1*^ svojcev Igor Lusič, Milan *j0J. Paolo Pavlica, Slavko Kranjec- ' j„ ko Repinc, Rudi Palior, Giorg‘%j Dino Vascotlo, Mito Tontšič, ” Lah in Livij Valenčič. žalovanju prijateljice Angele pridružujeta Alba in Stanislav I** LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. °7M24. Dne 2. t.m. je nenadoma preminila naša draga ELIZABETA METLIKOVEC vd. ŽUŽEK Pogreb bo danes, 3. t.m., ob 15. uri iz cerkve v Mavhinjah' žalostno vest sporočajo: sin Oskar' hči Angela z možem dr. Sergije1®! -* vnuk Franko, sestra Ema ter drUŽ sorodniki . 1 Mavhinje, 3. septembra 1977 Pogrebno podjetje Zimolo Na Golniku je v četrtek preminil B0GUMIL LASIČ železniški uradnik v pokoju Pogreb bo v nedeljo ob 16. uri (po jug. času) na pokopa^11 na Rakeku Žena Marica, sinovi Boris, Andrej ^ Bogo Samsa, vnuki in ostalo soroda*'0 Trst, Ljubljana, Goče, 3. septembra 1977 SESTANEK PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Strokovne organizacije posredovale podatke o škodi po zadnjem neurju Prenizka odškodnina za škodo in zapoznelo ocenjevanje škode - Ponovno diskriminacija do Kmečke zveze t T^ovinsika zbornica je predvče-Jsnjim sklicala sestanek strokovnih J&nizaejj' ja zdrsnila v morje s krmo jj s premcem, kot je običajno. «Delphinus» je motorna la- dja na vijak, dolga je 249 m in široka 32 m in je urejena za prevoz suhega razsutega tovora, kakor tudi mineralov. Poganja jo motor die-sel vrste «A 900.7», ki so ga zgradili v tovarni «Grandi Motori» pri Trstu. Razvija moč 20.300 ks in hitrost 1-7,3 vozle na uro. Ladja spada v vrsto šestih delno že zgrajenih in delno še v gradnji, vse za po- djetje «Sidemar». Prvo «Ursa Major* so, izročili komitentu na začet-tu avgusta (zgradili so jo v Sestri); druga — «Perseus» je zapustila ladjedelnico v Tržiču prejšnjo sobo to. Dokončali jo bodo v Livornu in izročili podjetju Sredi decembra. Prihodnjo ladjo iz te serije bodo začeli graditi v Tržiču pojutrišnjem. P£TROL€HOIIiA ADRIATICA MALE F. tekoča goriva in mazilna olja IZROČITEV Z ZABELEŽENO KOLIČIMO NATOČENIH LITROV 817393, 821100 . 34010 DOMJO US - TRST SERVIZIO TOTAL TOTALCOMFORT GORIŠKI DNEVNIK DANES IN JUTRI NA POBUDO PRO LOCO 3. septembra 1977 S folklornimi prireditvami pričetek tradicionalnega goriškega septembra Danes posvet o narodnih izročilih med Donavo in Jadranom - Drevi nastop folkloristov v dolini Korna - Jutri po mestnih ulicah folklorni sprevod Z današnjima folklornima manifestacijama se pričenja tradicionalni go riški september, ki ga prirejajo Pro Loco, pevski zbor «Seghizzi», občinska uprava in pokrajinska turistična ustanova. V tem mesecu se bo zvrstilo več prireditev. Prva na sporedu je folklorna prireditev. ki bo sicer letos'nekoliko okrnjena. Ne bo namreč tradicionalnega tekmovanja folklornih skupin. Tekmovanje so začasno prekinili zaradi pomanjkanja denarja; kljub temu na je turističnim delavcem pri goriški Pro Loco uspelo pripraviti vsaj nekaj. Danes in jutri dopoldne bo v dvorani palače Attems simpozij o preučevanju narodnih izročil na prostranem ozemlju med Donavo in Jadranom. Napovedali so svoj prihod številni strokovnjaki, med njimi tudi nekateri iz Ljubljane. Drevi ob 21, uri pa bo v dvorani v dolini Korna prvi nastop folklornih skupin. Nastopita skupini «Tra-dizioni pooolari iz Silanusa na Sardiniji in «Micb Vitas* iz Trnjanija v Jugoslaviji. Drugi nastop bo jutri zvečer, prav tako ob 21. uri. Ob tei priliki bo nastopilo več skupin, ki bodo sodelovale na jutrišnjem mimohodu po goriških ulicah. V sprevodu bodo korakale skupine po naslednjem vrstnem redu. Goriški pevski zbor «C. A. Seghizzi*, godba iz Manzana, otroška folklorna skupina «Lis Luzignutis* iz Ločnika, goriška skupina «Santa Gorizia*. folklorna skupina iz Vinjana v Istri, francoska folklorna skupina «Les Baladins Bourbonnais» iz Moulinsa, skupina «F,delweiss» iz Celovca, furlanska skupina iz Pasian di Prato, slovenska skupina iz Sovodenj, godba «Col 1 i euganei* iz Abana, sardinska skuoina «Tradizioni popolnri*. istrska skupina iz Galežana, «Mer-canti dogali* iz Montebelhine, slavonska skupina «Matija Gubec* iz Slavonskega Kobasa «Ruzzantini La Varia» iz Padove. Sprevod bo zaključila godba «Girlan» iz Bočna. Sprevod bo šel 'po Korzu Italija, od spominskega parka, po Korzu Verdi, ulicah Boceaccio in Cadornn v dolino Korna. Pričel se bo ob 16. uri. Goriški župan je za. to priložnost odredil prepoved vožnje z avtomobili od 16. ure do konca sprevoda. Protestna manifestacija sinoči v Cassepanu Veliko ljudi je sinoči v Casseglia nu v. občini. Šempeter ob Soči mirno in dostojno, protestiralo proti nameravani fašistični šagri, ki zveni kot očitna provokacija do tamkajšnjega prebivalstva, kjer fašistov ni. Občinski odbor v Šempetru ob Soči je povabil na to manifestacijo, ki je bila na trgu pred šolo v neposredni bližini Olivovega parka, kjer naj bi bil fašistični praznik, vse antifašistično prebivalstvo. Peščica fašističnih mladeničev je žalostno gledala na množico protifašistov izza visokega zidu in zaprtih vrat in ob prisotnosti velikega števila karabinjerjev in policistov. Na shodu so govorili domači žu pan Erminio Cristin ter zastopniki protifašističnih združenj in političnih strank Silvino Poletto, Rolando Cian senator Silvano Bacicchi, Gianfranco Trombetta in Lanfran-co Zucalli. Po govorih se je množica ljudi z občinskimi prapori na čelu napotila v Šempeter, kjer so položili venec pred spomenikom padlih v odporništvu. cer po Tržiču. V Gorici so se delavci po enournem sprevodu zbrali na Travniku pred prefekturo, kjer je sndikalist Giuliano Bon govoril o nastalih problemih v tovarni Plastic Julia, ki je zaprta že skoraj cel mesec, delavci pa so že dva meseca brez plače. Obenem je izrazil mnenje, da bi morale oblasti in pa pokrajinsko združenje industrijcev čimprej rešiti problem tovarne. Bon je tudi povedal, da v tovarni ni pomanjkanja naročil. Vzrok za prtja tovarne pa da je treba pripisati slabemu upravljanju direktorja, ki ni zmožen voditi Plastic Julio. Po zborovanju so se delavci odpravili po mestnih ulicah do novega sedeža pokrajinskega združenja industrijcev v Ulici degli Arcadi. kjer so bili več časa v znak protesta. najsto srečanje, ki bo v Gorici od 1. do 4. oktobra, in ki bo letos posvečeno «človeškim vrednotam hu-morizma in satire v Srednji Evropi*. Sodelovali bodo strokovnjaki iz Jugoslavije in Italije. Avstrije, Češko slovaške, Nemčije. Madžarske, Poljske in Romunije. Podrobneje o tem srečanju bomo še poročali. Priprave na 1. pohod prijateljstva Skupina športnikov, ki je včlanjena v društvu GMG se bo jutri udeležila 10 km dolgega pohoda v Mo-šu ki ga prirej d Goriška hranilnica. Odhod je napovedan za 8. uro izpred stadiona na Rojcah. V teh dneh pa pri društvu GMG pripravljajo vse potrebno za organizacijo 1. mednarodnega pohoda, ki bo v goriški okolici v nedeljo, 25. septembra in ki se ga bodo predvidoma udeležile tudi ekipe iz Avstrije in Jugoslavije. NA POBUDO PD * VIPAVA* DANES NA PEČI OTVORITEV KOTALKARSKE PLOŠČADI Nastopilo bo nad 250 mladih kotalkarjev Na Peči so tako otroci kot starejši ves teden obračali pogled v nebo v strahu, da se ne -prikažejo oblaki. Upajo namreč, da bo da nes, še posebej zvečer, lepo vreme, saj imajo danes na sporedu otvoritev kotalkališča. V nedeljo jim sreča ni bila mila. lilo je ves dan kot iz škafa in domači prosvetni delav ci t.er bivši partizani niso mogli pokazati širši javnosti to, kar so s prostovoljnim delom napravili v več mesecih dela. Mladi kotalkarji pa niso mogli pokazati mamicam ter očkom in tudi drugim programa, ki so ga pripravili za ta nastop. Vreme je sicer te dni precej lepo, tudi topleje je in upajmo da bo kotalkarska ploščad zvečer končno tudi uradno otvorjena. Svečanost se bo pričela ob 20. uri Po uvodnih besedah bo nastopilo nad 250 kotal karjev osmih društev iz naših krajev in iz Slovenije. Svoj prihod so napovedali kotalkarski klub «Yogi» iz Nove Gorice. «Polet« z Opčin, «CRA Italcantieri* iz Tržiča, «ACI» iz Pierisg. «Associazione pattinaggio Ronchi* iz Ronk. «Scuola pattinag gio ENAL» iz Turjaka, «UGG» iz Gorice. Seveda bodo nastopili tudi domači kotalkarji, ki nosijo drese prosvetnega društva «Vipava». Vsa čast prosvetnim delavcem s Peči in iz Rupe. da so znali pripraviti tako Pripravlja se enajsto srednjeevropsko srečanje V inštitutu za srednjeevropska srečanja je že vse pripravljeno za e- ■••••MimillNllllMIlIlllIMMimilAluilllllllllMIIIIIIIMIIlIllHIIIMIHIIHIMIIlillllllMIIIIIMIIIIMItllllllMIIIMIIIIIIIMiHMIlKlIlIlUNIIIIIIIimillllllllllHIMINIIIIIIIMIIIIIIIN POLLETNI OBRAČUN KRAJEVNE SKUPŠČINE V ŠTANDREŽU Občina še vedno ni ugodila zahtevi po imenovanju prevajalca in zapisnikarja Popravilo osnovno šolo so bliža h Lonca - Dijakom zagotovili neposredni prevoz od doma do šole - Popraviti slačilnice na igrišču J uren ti ne Delavci Plastic-Julia po goriških ulicah Včeraj v dopoldanskih urah je bila po mestnih ulicah napovedana manifestacija delavcev tovarne Plastic Julia iz Tržiča. Delavci so se zbrali pri spominskem parku, od koder so krenili po Korzu proti Trav niku s številnimi transparenti. Na manifestaciji so bili prisotni tudi predstavniki raznih tovarniških svetov in sindikatov. Isti delavci so v jutranjih urah o-pravili, drugo manifestacijo in si- V četrtek zvečer se je v Standrežu sestala krajevna skupščina, na kateri so pregledali delo, ki so ga o-pravili v prvi polovici leta. Udeležba je- bila sicer sklepčna, vendar bi pričakovali, da bodo člani skupščine za njeno delo pokazali večje zanimanje. Na seji. ki jo je vodil predsednik Walter Reščič, so ocenili svetle in temne plati delovanja ter so v prvi vrsti obžalovali, da jim občinska u-prava še vedno ni zagotovila prevajalca in s tem omogočila učinkov! to delo posvetovalnega telesa, pred v^eni pa ni zagotovila tpnožnost enakovredne rabe slovenščine. V tem smislu je krajevna skupščina žg pred časom naslovila na manjšinsko konzulto pismeno zahtevo, da jo za govarja na občini. Ker je občinska uprava gluha za to vprašanje, si morajo člani krajevne skupščine sami prevajati in tudi sami pisati zapisnike. Na seji v čgtrtek zvečer so izrazili zadovoljstvo zaradi uspešnega popravljanja osnovne šole. Doslej so prekrili streho, zamenjali električno napeljavo in namestili nove luči napeljali metan, ki bo služil za centralno kurjavo in položili so topli pod, sedaj pa pleskajo stene in se pripravljajo na ureditev sanitarij. Žal so pozabili na namestitev strelovoda; le tega pogrešajo tudi na zgradbi otroškega vrtca. Potrebno bo nadalje posredovati pri občinski upravi, da uredi slačilnice na nogometnem igrišču Juven-tine. Seznanili so se nadalje s težavami pri prevozu otrok iz štandreža v slovenske srednje šole v U! Alviano. Na tej progi (v podobnem položaju so tudi dijaki v Ločniku) nimajo ne posredne zveze, kar pomeni, da morajo dijaki v mestu presedati na drugi avtobus in s tem zamuditi do sti časa. Vse kaže. da bo potrebno zagotoviti neposredno avtobusno zvezo med štandrežem in šolskim centrom v Ul. Alviano. Glede delovanja otroškega vrtca ONAIRC stvari niso razčiščene. Šolsko skrbništvo, občinska uprava in ONAIRC si glede nekaterih odgovornosti v delovanju vrtca, predvsem glede razporeditve sekcij. «po-dajajo žogo». Nihče se noče za nobeno stvar obvezati. Končno so govorili tudi o sestavi delegacije, ki bo deželnemu odbor- HIIIIIIIIIMIIIIIHIHIIIIIIimiMIIIIttlllHIIIIHflHlIHIimitmilUlMIIHIMIIIIMIIUtllimilllllMIIIIIIIIMUlMIIMIIIIM UTRJEVANJE PRIJATELJSKI VEZI JUTRI NA VRHU SREČANJE S POBRATENIMI DRUŠTVI V goste bo prišlo P. d. «0. Zupančič*, Zveza borcev iz Podnanosa in člani planinskega društva iz Sovodenj pri Škofji Loki Vrhovsko prosvetno društvo Danica in krajevna sekcija Zveze borcev organizirata jutri srečanje s pobratenimi društvi. Že zjutraj bosta prišla v goste sekcija Zveze borcev iz Podnanosa in planinsko društvo iz Sovodnja. Pri Rdeči hiši jih bodo pričakali člani Danice, ki jih bodo pospremili na-Oslavje, od tu pa v Štandrež na ogled kulturnega doma «A. Budal». Udeleženci Srečanja se bodo nato odpravili na ogled kostnice v Gonarsu, kjer se bodo poklonili žrtvam. Vrhovci pa bodo pripravili kratek kulturni spored, na katerem bo nastopil tudi vrhovski zbor, ki ga vodi Mario Vižintin. Ob 3. popoldne bo na Vrhu skupno kosilo, ki se ga bodo udeležili tudi člani prosvetnega društva «0. Župančič*. Sled li bodo pozdravni govori predstavnikov. Predsednik prosvetnega društva Danica bo ob tej priložnosti tudi izročil vsem pobratenim društvom plaketo z grbom društya. Sledil bo kulturni program, na katerem bo nastopil tudi štan-dreški pevski zbor. Vozil se je z ukradenim avtomobilom V četrtek zvečer, približno ob 18.30 so agenti goriškega letečega oddelka prijeli v Ul. Giustiniani v Gorici 18 letnega Roberta Dallamora, ki so ga zalotili pri kaznivem dejanju. Pri običajnem obhodu so agenti v Ulici Giustiniani opazili mladeniča, katerega obnašanje se jim je zdelo sumljivo. Že pri površnem pregledu so ugotovili, da je fant vozil ukraden avto, last Renata Corpina iz Jesola. Poleg tega pa ni imel niti vozniške ga dovoljenja. Po zaslišanju na kvesturi so fanta pospremili v zapor, kjer bo čaka! na obravnavo. niku za javna dela Rigutliju predo čila vprašanje razlaščanja zemlje slovenskih lastnikov za gradnjo infrastruktur. Člani skupščine so pooblastili predsednika Reščiča, da de deželnega odbornika povabi na sestanek v Štandrež, kjer mu bodo razložili stališče, ki se je. na podla gi poglobljene analize posledic raz laščanja, izoblikovalo v vasi. Prav tako bo predsednik občini posredo val nekatere nujne potrebe, kot so namestitev strelovoda, ureditev sla čilnic na igrišču Juventine. zagotovitev neposrednega prevoza za šolarje ter namestitev odra na dvori šču prosvetnega društva «Oton Žu-jPanči^ za bližnjo' kotalkarsko re- Še dan« in jutri lovski praznik na Espomcgu Slovenski lovci iz nase dežele pre stajajo te dni ognjeni krst V organizacij namreč. Sinoči se je na razstavišču Espomego v Gorici pri- čelo 1. srečanje slovenskih lovcev iz Koroške, Slovenije in Julijske krajine v organizaciji mladega a čvrstega društva «Doberdob». Sinočni program je bil v glavnem namenjen rekreaciji, medtem ko se bo danes in jutri odvijal na razstavišču dokaj pester kulturni spored. Tako bosta nocoj ob 19.30 nastopila Lovski pevski zbor iz Dekanov pri Kopru ter godba na rogove iz Prekmurja. Lovci pa se bodo ob 16. uri pomerili v streljanju na glinaste golobe v Gradišču. Za jutri so prireditelji pripravili pohod v naravo v sovodenjski okolici, popoldne pa bo nastopila godba na pihala iz Nove Gorice, godci iz Prekmurja ter znani pevski zbor »Zlatorog* iz Vipave. Obiskovalci, prepričani smo, da bodo zelo številni, si bodo lahko o-gledali tudi nekaj zanimivih razstav na lovsko tematiko. Težko bi si zamislili lovski praz nik brez veselega razpoloženja, za kar bodo poskrbeli godci ansambla Furlan iz Zgonika ter fantje Loj zeta Hledeta. velik in koristen športno cijski objekt. rekrea- Delavci Tee Friuli podprli tovariše i/ Villasante Spor med lastniki tovarne Tee Crippa (ki so tudi lastniki krmin-ske tovarne Tee Friuli) in delavci še zmeraj traja. Pred dnevi so namreč lastniki na lastno roko sprejeli sklep o zaprtju obrata v kraju Villasanta pri Milanu, kar pomeni izgubo delovnega mesta za približno 200 z.aposlemh. Na tako nezaslišano odločitev so že odgovorili sindikati, kakor tudi tovarniški sveti v obeh obratih, ki š.j posebej obsojajo odklonilno stališče, ki ga je zavzelo vodstvo podjetja, ki je do zdaj odbilo že nekatere poskuse posced -vanja, tak) s' strani deželnih organov Lombardije, kakor tudi občinsKe uprave v kraju Villasanta. Delavci, ki so odločeni .(raniti delovno mesto, so na provokacijo odgovorili z zasedbo tovarne v Vii-lasanti. Predvčerajšnjim pa so še v Krminu sestali p vci itavriiki dt-lavcev iz obeh tovarn ter skupaj s sindikati preučili nastali pnloždj. V Medeji tečaj o psihoinolorni vzgoji V psihppedagoškem inštitutu v Medeji bo od ponedeljka do konca prihodnjega tedna mednarodni tečaj psihomotorne vzgoje. Vodil ga bo Pierre Vayer, profesor na univerzi Haute Bretagne v Franciji, asistiral ga bo J. Destrooper, profesor na univerzi v Montrealu v Kanadi. PO IZTEKU POLETNIH POČITNIC V STRANKAH SE VLADA DOPUSTNIŠKO VZDUŠJE Osnovno vprašanje predstavlja dilema, ali bomo imeli novembra volitve ali ne Medtem ko se je življenje v go spodarskih organizacijah, v industriji. obrtništvu in trgovini, v javnih ustanovah,, šolah itd. po počitnicah skoraj povsem normaliziralo, je v političnih krogih še vedno obču titi počitniško vzdušje. Lahko bi re Idi, da velja ta ugotovitev - vse stranke. Edinole sindikati so se .o poletje neprestano soočali z vpraša nji zaposlovanja ter so v teh dneh v celoti zavzeti s številnimi boji za ohranitev delovnega mesta. Vse kaže, da bodo politične stran ke obnovile svojo dejavnost v na slednjem tednu, ko bodo spet sto pila v ospredje pred počitnicami ne rešena vprašanja. Ena izmed prvih nalog, s katero se bodo politiki srečali, bo zadevala prav dilemo, ali bomo imeli jeseni upravne vo litve ali ne. Zadnja beseda ne pri pada krajevnim vodstvom, ampak osrednjim političnim tajništvom, ki so že sondirala teren, da bi izve dla za stališča, ki se oblikujejo v drugih strankah. Po .-.odbi. ki se oblikuje v levičarskih krogih, ob staja resna nevarnost, da bo stran ka relativne večine skušala izkori stitj volitve za preverjanje razpo loženja v množicah da programske ga sporazuma med šestimi stranka mi, kar bi predstavljalo uresničitev že dostikrat preizkušenega sistema kako se izogniti izpolnjevanju spre jetih obveznosti. Novembrske voli tve skrivajo namreč v sebi nevar nost, da se zaradi priprav na vo litve parlament ne sestane in da se odgodi izvajanje šeststranskega spo razuma. Bližnja obnova političnega življe nja bo prav gotovo prinesla sooča nja tudi na nižjih ravneh. Potrebno bo preveriti, če je dežela med po letjem pozabila na osimske obvezno sti, zakaj v nekem svojem stališču programskega značaja govori samo o odpravljanju posledic potresa. Po razkritju podkupovanja pri nabavi montažnih hiš bo vprašanje etike v javnem življenju prav gotovo prišlo v ospredje. V jtriznib krajevnih ustanovah, kjer vladajo komisarji, si volitev jeseni sila želijo. Z njimi bi pogna li demokratične mehanizme, zaradi katerih ne delujejo številne skupne službe in imajo od tega ljudje veliko škodo. Vprašanje je. če bodo na odločitev, kdaj bodo uprav-v volitve, bolj vplivali interesi določenih strank ali pa potrebe prebivalstva. Bojimo sc. da bodo, kot vedno doslej, prevladali prvi. Jutri in v nedeljo se v Mošu na daljuje festival Ijsta Avanti. na katerem se sekcijo PSI s tega območ ja v balinanju borijo za drugi po kal Avanti. V teh dneh je tudi več festivalov komunističnega tiska. Pokrajinskega festivala letos ne bo. Cepljenje psov v Šfeverjanu in na Oslavju V torek seja občinskega sveta v Šleverjanu Za torek. 6. t.m. je napovedana seja občinskega sveta v Števerjanu. Dnevni red predvideva raz,pravo o določitvi višine prispevkov za urbanizacijo, imenovanje komisije za re-kurze proti sklepom komisije o u-gotavljanju škode zaradi potresa ter spremembe občinskega zazidalnega načrta. Seja se bo začela ob 20.30 Razna obvestila Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Gorici bo tratjalo do 13. septembra. Vpisujemo vsak dan od 10. do 12. ure, razen ob sobotah, na sedežu v Ulici Malta 2. Datum vpisovanja za podružnico * Sovodnjah bomo javili prihodnje dni. Redni pouk se bo pričel 15. septembra. Kino V goriški pokrajini so že skoraj povsod opravili preventivno cepljenje psov proti steklini. Do 15. sep tembra, ko poteče skrajni rok, ! i ga je postavil pokrajinski živino-zdravnik, morajo cepljenje opraviti le še v nekaterih manjših občinah. Tako bodo danes, 3. septembra, cepili jst v števerjanski občini. Lastniki naj živali pripeljejo med 9. in 11. uro pred osnovno šolo. Danes bo tudi cepljenje na Oslavju, in sicer pri gostilni «Pri Pepiju* med 11. in 13. uro. Cepljenje je brezplačno. Lonca VERDI; 17.00— 22.00 «11 gatto dagli . occhi di giada». -Corrado Pani, Paola Tedesco. Prepovedan mladini pod 14 letom. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Vizi privati e pubbliche virtus Laos Balazsovits in Therese Ann Savoy. Barvni film. Mladini pod 18, letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.40-22.00 »B por-tiere di notte*. S. Bogarde in Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 16.30—22.00 «1 giovani le-001» M. Brando in D. Martin. Barvni fiim. CENTRALE 17.15-22.00 «Paperino e C. nel Far VVest*. Barvni film; temu pride dodan še «Pecos Bill*. W. Disne.v. Tržič? PRINCIPE 18.00-22.00 «La battagha di Inghilterra*. E.KCELSIoR 18.00-22.00 «Pinocchio». Wa!t Disne.v. MARCELLIANA 20.30 «L'urlo di Chen terrorizza tutti i continenti*. Nova fiarica in oknhca SOČA »Trije kondorjevi dnevi*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Slika Doriana Graya», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Rim mesto nasilja*, italijanski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA; Elisabetta Tancredi, Valentina Devetak, Marco Ruggiero in Mattia Pilolli. SMRTI: 82-letna gospodinja Emilia Vendramin vd. Goriup. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes včs dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini. Korzo Verdi 57. tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla saiute, U-lica C. Cosuhch 117, tel. 72480. LA CANTINA PRODUTTORI VINI DEL COLIO E DELLTSONZO KLET PRIDELOVALCEV BRIŠKIH IN SOŠKIH VIN Iz Kr mina sporoča da bo jutri, 4. septembra, ob 10 uri na sedežu sestanek članov, ki bodo razpravljali o bližnji trgatvi KAM GRE KITAJSKA PO XI. KONGRESU KPK STABILNOST, ENOTNOST, DELO DISCIPLINA IN GOSPODARSKI RAZVOJ Z obračunom s «(o!po štirih» s« je končalo razdobje kulturne revolucije Tako zastavljeni program seveda upravičuje kitajsko oceno, da je bil enajsti kongres izredno pomemben. Sam Hua Kuo - feng je dejal, da gre za zgodovinski kongres in da je zdaj napočil čas, da vzpostavijo «veliki red* in začnejo novo obdobje, da bi Kitajska do konca stoletja postala moderna socialistična država. Predsednik je namreč na kongresu naznanil, da se je z obračunom s «tolpo štirih* končalo obdobje kulturne revolucije. Ta pojav sodi sicer že v kitajsko bliž-rijo preteklost, vendar ni raključ-je, da ga je Hua povezal z obračunom s četverico. Priznal je namreč veliko vrednost kulturne revolucije, vendar je njene tokove usmeril proti odstavljenim voditeljem. Zdaj, ko se je po enajstih letih kulturna revolucija tudi uradno končala, lahko na Kitajskem — kot je dejal Hua — dosežejo stabilnost in enotnost ter veliki red po vsej državi v skladu z navodili Mao Ce - tunga. Za kitajsko notranje prizcfrišče je pomemben tudi novi partijski statut, saj se precej razlikuje od prejšnjega. Za komunistično partijo pravi, da je gibanje, čigar podlaga sta marksizem — leninizem in misel Mao.Ce - tunga, in gibanje, ki je — zvesto dialektičnemu materializmu — pripravljeno boriti se proti «revizioniz-mu, dogmatizmu'in empirizmu* v svojih vrstah. V zvezi s partijsko ideologijo statut postavlja v o-spredje enotnost, spoštovanje in izvajanje linije, uporabo demokra tičnega centralizma in negovanje dobrega starega delovnega sloga. Kadrovske spremembe so najbolj očitne v centralnem komiteju. V ta vhovni partijski organ, ki šteje 201 člana, so izvolili kar 92 novih ljudi in torej odstranili vse. ki so se politično nagibali k odstavljeni četverici. V novem politbiroju je 23 članov in trije kandidati. Vsi člani prejšnjega politbiroja — bilo jih je 13 — so o-stali v tem organu, pridružili pa so se jim stari revolucionarji ter preverjeni partijski funkcionarji In gospodarski .strokovnjaki. Zanimivo je, da je v politbiroju kar devet poklicnih vojakov, kar tudi priča o vnovični politični uveljavitvi armade. Stalni komite politbiroja ima pet članov. Poleg 56-letnega predsednika Hua Kuo - fenga so v rujem vsa štirje podpredsedniki. Med njimi je tudi za mnoge novo ime —' 61-letni Van Tung-hsing. Bil je poveljnik Maove telesne garde in nato namestnik notranjega ministra, kot poveljnik garde v Pekingu pa je utegnil imeti “pomembno vlogo p”i odstranitvi stolpe štirih*. Verjetno se bo ukvarjal s kadrovsko politiko v partiji. Drugi trije podpredsedniki partije so znane osebnosti. O 73-let-nem Teng Hsiao - pingu ne kaže zgubljati besed, saj sta njegova strma politična pot navzgor in navzdol ter nedavna ponovna vrnitev v politični vrh dobro znani. 78-letni Je Čien - jing je maršal, obrambni minister in človek, ki je imel veliko vlogo v dogod- kih na Kitajskem v zadnjem letu dni. Tudi 72-letni U Hsien - nien je dobro znan, saj kot podpredsednik vlade opravlja številne vladne zadeve, znan pa je kot star Ču En - lajev sodelavec in velja za gospodarskega strokovnjaka. Kitajski partijski kongres moramo obranavati še z enega vidika, mednarodnega. Hua Kuo - feng je v političnem poročilu ponovno ovrednotil Maovo teorija o treh svetovih in s tem posredno, vendar jasno odgovoril kritikom iz Albanije, ki so oporekali njeno vrednost. Hua je poudaril, da ta teorija jasno določa glavne revolucionarne sile — to so dežele v razvoju; glavne sovražnike — to sta supersili Sovjetska zveza in Združene države Amerike; in srednje sile, ki jih je mogoče združiti — to pa so druge razvite države. V kitajski politiki sta glavna sovražnika svetovnega miru še naprej Moskva in Washington, pri tem pa na prvo mesto odločno potiskajo Sovjetsko zvezo. Zanimivo je, da na enajstem kongresu ni bilo slišati besed o grozeči vojni nevarnosti, sicer tako običajnih za kitajski politični besednjak. Hua Kuo - feng je razmere v svetu ocenil kot «res zelo dobre* in to oceno utemeljil z mnenjem, da se čedalje bolj širi združena fronta proti agresiji, vmešavanju, subverziji, kontroli in pritiskom supersil. Kongres je v Huovem političnem poročilu izrekel vso podporo deželam v razvoju in prizadevanjem za mir v svetu. Zanimivo novost je kongres prinesel v kitajskih pogledih na nekatera aktualna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. Naj citiramo Hua Kuo -fenga: «Ker smo komunisti, je naravno, da podpiramo revolucionarni boj komunističnih partij vseh držav. Hkrati menimo, da so vse komunistične partije neodvisne in da same sprejemajo svoje sklepe. Zadeva vsake komunistične partije je, da združi splošno resnico marksizma-leninizma s konkretno prakso v državi in da vodi svoje ljudstvo do zmage. Revolucije ni mogoče izvažati. Mi se nikoli nismo vmešavali v notranje zadeve drugih držav. Naša partija ima od noše s številnimi komunističnimi partijami. Vendar sta dve različni stvari odnosi med partijami in odnosi med državami.* Te Huove besede pričajo, da Peking priznava različne poti v socializem ter neodvisnost in samostojnost sleherne partije. Predsednik Hua je tudi izjavil, da Kitajska podpira komunistične partije vseh držav, ne pa tudi revizioniste. S to načelno izjavo in s tisto, ki smo jo prej navedli, je pustil dovolj prostora za krmarjenje med različnimi komunističnimi partijami, med tistimi, ki ne sodijo pod kitajski vpliv, in med onimi, ki se razglašajo za resnično marksistične - leninistične in sledijo pekinški politiki. Na morebitne rezultate tega krmarjenja bo seveda treba počakati. Ce skušamo strniti rezultate e-najstega kitajskega partijskega kongresa, moramo omeniti tole: kongres je potrdil uspešen obračun s «tolpo štirih* in zaznamoval začetek novega obdobja, v katerem so vodilna gesla: stabilnost, enotnost, delo, disciplina in gospodarski razvoj. Minil je v znamenju nadaljevanja politike Mao Ce - tunga na podlagi celovite razlage in uporabe njegovega nauka in zvestobe njegovi revolucionarni liniji v notranji in tudi v zunanji politiki, zlasti ko g^e za odnos do Sovjetske zveze. Novosti, ki jih je prinesel, pa so posledica političnega obračuna z linijo odstavljene četverice in sad bolj celovite uporabe Maovih misli. Seveda pa bo prihodnost izrekla sodbo o utemeljenosti ocene, ki jo je izrekel Hua Kuo -feng, da gre namreč za zgodovinski kongres. VLADO BARABAŠ Vrnitev po prijetnih počitnicah p ■MMSS H8 BS■ ! IBS -3BBL. BSi U V četrtek popoldne so se vrnili tržaški in goriški otroci, Ki so preživeli 14 dni. v počitniški koloniji na Vranskem. Počitnice naših otrok je organizirala ((Komisija za doraščajočo mladino* SKGZ. Na zgornji sliki: skupina tržaških otrok pred železniško postajo v Sežani; na spodnjih slikah: slovo od novih tovarišev PREUČEVANJA IN UGOTOVITVE AMERIŠKIH SEIZMOLOGOV Upajo, da bodo čez deset ali dvajset let izdelali metodo za predvidevanje potresov Znanstvenike skrbi potresna dejavnost na severovzhodnem delu ZDA zaradi izredno goste naseljenosti in navzočnosti jedrskih eentčal - Geološke anomalije Po letu 1971 se je zemlja stresla več kot dvestokrat v newyorški državi ter na severnem področju /New Jerseya. V skoraj vseh teh primerih so bili ti potresi šibki ali pa zelo šibki ter jih prebivalstvo skoraj ni občutilo. Samo včasih je zažvenketal kak kozarec. Na splošno so samo seizmografi zabeležili potrese. Seizmičnost v severovzhodnih pokrajinah ZDA je pod stalno kontrolo zaradi številnih razlogov. Določeno število jedrskih central je že zgrajenih, ali pa jih bodo v kratkem zgradili v tej pokrajini. Nadalje je tu veliko newyorško središče, ki šteje kakih 15 milijonov prebivalcev. Dodati je treba še, da je v zadnjih treh stoletjih (odkar obstajajo zgodovinski podatki) šest relativno močnih potresov prizadelo ncwyorško pokrajino. Seizmologi menijo nadalje, da zaradi večje starosti skal bi potres do katerega bi prišlo na severovzhodnem'delu ZDA, bil zelo bolj poguben pri enaki magnitudo, in sicer od 15 do 20 krat hujši kot podoben dogodek v Kaliforniji. Nadalje je treba še pripomniti, da vzrokov potresov na severovzhodu niso še pojasnili. Nasprotno kot se dogaja v Kaliforniji, je ta predel zelo oddaljen od roba celinske ameriške platforme, medtem ko se večji del potresov dogaja v območju toge platforme ki tvori površino naše zemlje. Po petih letih so na območju newyorške države postavili mrežo tridesetih seizmičnih postaj, ki . mn,m. milili,IIIH.III. NOVA TRGOVINSKA POT MED DRŽAVAMI EVRAZIJE ^ARKTIKA* NA SEVERNEM TEČAJU: PRELOMNICA V ZGODOVINI EVROPE Negotovosti glede Pearyjeve in Cookove odprave - Kdo so možje, ki so bili v resnici na najbolj severni točki Zemlje Odprava sovjetskega ledolomilca «Arktika». ki razpolaga s 75 tisoči KM in ki je dosegel severni tečaj, predstavlja velik prispevek sovjetske mornarice k odkritju doslej še neraziskanih predelov ledenega oceana. Ta odprava pa je odprla pot tudi izkoriščanju tega oceana tako na ravni raziskav morskega dna, kot tudi na ravni trgovinskih prevozov med Evropo in Daljnim vzhodom. Koristna površina našega planeta se je tako povečala za pomemben prostor. V določeni meri pomeni to za našo severno poloblo zgodovinski prelom. Ekološka rahlost teh mrzlih voda pa nujno zahteva, da pride do sporazuma na mednarodni ravni. Potrebno je, da se z ustreznimi ukrepi prepreči zastrupitev tega deviškega področja, ki ga nekatere obalne države zahtevajo Vsaka zase. Osvojitev vrhunske točke našega planeta s površinsko ladjo nam nudi priložnost, da se spomnimo dveh' prvih važnih osvajalcev severnega tečaja, to je generala Umberta Nobileja ter Rusa Ivana Papanina, ki še vedno živita. V francoskih krogih se širijo glasovi, da 'obstajajo precejšnji dvomi glede zmage nad severnim tečajem Amerikancev Pearyja in Cooka. V resnici je ta polemika še vedno zelo živa tudi v Z DA. Berlinski profesor Gustav Galle, ki je preučeval Pearyjeve dokumente, je svoj čas pisal: ♦Nobena Pearyjeva metoda ni gotova. Tudi če bi bil prišel do severnega tečaja, bi on tega ne mogel vedeti*. 'Cook je morda mislil, da je prišel tja. toda sredstva, ki jih je uporabil, nalagajo opazovalcem veliko previdnost. Kar pa se Uče Richarda Byrda, ki spada tudi v vrsto domnevnih zmagovalcev nad severnim tečajem, trdijo, da verjetno 9. maja 1926 ni preletel te najskrajnejše točke zemeljske oble. To naj bi [»trdile izjave njegovega pilota Floyda Bennetta, ki je dejal, da je Byrd lagal, ker je imel okvaro na motorju. Tako ‘naj bi se sklepalo, da so v časovnem zaporedju prišli do severnega tečaja naslednji raziskovalci: 1. Norvežan Roald Amundsen in Italijan Umberto Nobile 12. maja 1926 z zrakoplovom «Norge»; 2. Sovjet Ivan Dimitrijevič Pa-panin 21. maja 1937 z letalom ob priložnosti odprave premične tečajne postaje; 3. Plovba pod ledom tečajnega področja s prehodom pod severnim tečajem 3. avgusta 1958 z a-meriško podmornico «Nautilus»; 4. Prihod na površino pri severnem tečaju ameriške jedrske podmornice «Skate» 12. avgusta 1958 (poveljnik Jim Galvert); 5. Amerikanec Ralph Plaisted 19. aprila 1968 z motornimi sanmi; 6. Anglež Wally Herbert 6. a-prila 1969; 7. Italijan Guido Monzino 10. maja 1972. Zadnja dva sta prišla na se-- verni tečaj s pasjo vprego in pod letalsko kontrolo. 21 strelov iz topov, ki so sporočili, da je kapitan Jurij Kučev 17. avgusta letos prispel z ledolomilcem cArktiko* na severni tečaj, zaključuje pravljično epopejo, ki je razburjala svet več kot eno stoietje pri iskanju simboličnega kraja, ki bi združeval vse. Kapitan Kučev je odplul iz Barent-sovega morja ter je preko Morja Laptevih in Čeljuskinovega rta preplul i» najtežji poti 1609 morskih milj (vsaka milja znaša 1852 m). Za to pot je rabil sedem dni, a na njej se je moral prebijati skozi led, ki je bil debel od 3 do 4 metrov. so ji dali ime «Potresi iščejo teorijo*. Mrežo vodi dr. Yash Aggar-vval, seizmolog od Columbia uni-versity, ki se mu je leta 1973 posrečilo napovedati manjši potres (magnitudo 2,5) do katerega je prišlo v Blue Moutain Lake. Znanstvenik je predvidel potres 48 ur prej. Metoda, ki mu je tedaj omogočila predvidevanje, je bila zasnovana na znižanju razmerja hitrosti valov «P» in «S*. Ne bi se spuščali tu v podrobnosti tedaj še noie teorije po kateri kopičenje elastičnih sil v skalah povzroči prostornino majhnih razpok, ki vsebujejo vodo. Vse to povzroča izhlapevanje vode same kar naj bi povzročilo eksplozijo skale in s tem tudi potres. Sovjetski znanstveniki, ki so med prvimi odkrili nekatere posledice teh dogajanj pa menijo, *da ni pottsba9 navzočnost vode. Trdijo ipa^da j*i precej pomemben odnosa med dvema hitrostlma potresnih valbv (jTS-dolžtilh; 'ki So hitrejši in prečnih, ki so počasnejši). Pravijo, da se ta odnos pred potresom zniža za deset, alj celo 15 odstotkov. To odkritje in sama teorija ♦dilatacije* sta povzročila veliko veselje med seizmologu ki so domnevali, da so končno odkrili ključ za rešitev uganke predvidevanja potresov. Ta nova teorija je v resnici pojasnjevala določeno število znakov, ki jih smatrajo za napovedovalce potresov: krajevna spremembe magnetnega polja in električne odpornosti, deformacije zemlje okoli bodočega epicentra, spremembe v višini gladine vode v vodnjakih in pomanjkanje vode v izvirih, zvišanje odstotka radona v vodah izvirov in vodnjakov ter seveda znižanje in potem nenaden povratek k normalnosti odnosa med že omenjenima hitrosti-ma. Vendar pa, kot se vedno dogaja pri neki novi teoriji, so odkrili, da dilatacija ne utegne pojasniti vseh predhodnih znakov in da se včasih taki znaki niti ne pojavijo. Odnos med omenjenima hitrosti-ma se včasih ne spremeni pred potresi z nizko magnitudo. «Napih-njenje* krajevne ali pokrajinske topografije ni vedno pojav, ki naznanja potres. Zgodi se lahko tudi, da do takega «napihnjenja* pride, vendar pa ni rečeno, da se bo potresna dejavnost stopnjevali!. Tako, na primer, se je v teku petnajstih let pokrajina okoli me- Stara cerkev »v. Koka v Križu steca Palmdale (v Kaliforniji, nedaleč od Los Angelesa) dvignila od petnajst do dvajset centimetrov. «Napihnjenje» je važno, ker zadeva pokrajino, ki je dolga od 300 do 400 kilometrov. Istočasno pa niso opazili nobene pomembne spremembe v krajevni potresni dejavnosti. Pripomniti je treba, da je Kalifornija zelo dobro opremljena s številnimi potresnimi opazo-vališči, saj so še lani namenili, samo za primer Palmdale, dva milijona dolarjev. Od tedaj pa se je površina skorje pri tem mestu začela spet spuščati. In vendar je palmdalsko okrožje seizmično, saj je bil prav tu leta 1857 strahovit potres, kateremu pripisujejo 8,4 do do 8,4 stopnje po Richterjevi lestvici, kar je še nekaj več od strahovitega potresa v San Franciscu leta 1906. Po optimizmu se je pojavila •previdnost Dr. Aggarvval se pri pogovoru smehlja ter priznava, da si ne upa več predvidevati po-14 trese. Sedaj poskuša odkriti skupaj z drugimi geologi in geofiziki, zakaj pride do potresov v vseh vzhodnih pokrajinah ZDA ter v nekih predelih Kanade. Verjetno gre za motnje v globokih razpokali zemeljskih plasti. Ne ve se še, če so te razpoke dediščina nastanka pred kakimi 800 milijoni let nekega atlantskega praoceana ali pa-nekoliko poznejšega gubanja zemeljskih plasti, ali pa celo na Stanka Atlantskega oceana pred 150 milijoni let. Na vsak način to ni važno, važno je le spoznati vzroke za sedanjo aktivnost teh prastarih dogajanj. Kljub negotovosti, ali pa morda prav zaradi te v ZDA posvečajo potresom veliko pozornost. V letošnjem letu so namenili za raziskovalno dejavnost na potresnem področju 17 milijonov dolarjev, to je še enkrat več kot lani. V vseh teh letih so postavili mrežo opazovalnic okoli mest: Salt Lake city (Utah), Seatle (Washingtonska država), Charleston (Južna Karolina), v držAvi Missouri, v Aljaskiv v Portoriku, na Deviških otokih ter na Malih Antilih. Prej so že obstajale številne postaje v Kaliforniji in v Newyorški državi. Tu naj omenimo, da je država Missouri zelo oddaljena od roba celinske platforme. Vendar pa so jo leta 1811 in 1812 prizadeli trije hudi potresi, ki so bili prav gotovo blizu 8. stopnje po Richterjevi lestvici. Nekaj podobnega se je zgodilo v Charlestonu leta 1886. Od tedaj ti dve področji niso prizadeli hujši potresi, čeprav se včasih zemlja še vedno rahlo trese. Dr. Christopher H. Scholz, ki je profesor geologije na Lamont - Do-herty Geological Opservatory, sodeluje pri ameriškem nacionalnem načrtu za preučevanje potresov ter se ukvarja z raziskavo osnovnih problemov. Po njegovem mnenju «je nujno, da se najprej spoznajo fizične osnove potresov.* Sedaj — pravi — ne poznamo niti ravni velikosti sil, ki so dovolj velike, da bi sprožile potrese. Ne poznamo niti, kako se porazdeli e-nergija, ki jo potres osvobaja. Kateri odstotek te energije se izgubi pri trenju, ki se potem spremeni v toploto? Kateri odstotek se izgubi zaradi preloma kot takega? Kakšen odstotek pa odnašajo s seboj potresni valovi? In vendar je prav ta zadnji del energije zelo važen, ker sta od njega odvisna sila potresnih sunkov ter obsežnost rušenja. Seveda lahko preučujemo v laboratorijih odpornost in ponašanje skal in prav tako tudi vlogo in ponašanje vode. Toda ti poskusi se opravljajo nujno v zelo majhnem obsegu. Ali smo lahko gotovi, da smo ustvarili pogoje, ki obstajajo v naravi? Narava je gotovo drugačna, toda mi prav gotovo ne moremo opravljati eksperimentov na njeni raVni*. Kljub vsemu pa dr. Scholz ni preveč pesimist. Pravi, da je treba zbirati podatke. Treba je organizirati skupno delo znanstve nikov najbolj različnih obzorij: geologov, fizikov, seizmologov, specialistov tekočih »novi itd. Vse to delo bo zelo dolgo, posebno v primeru pokrajin, ki so izven roba celinske platforme. Toda v teku desetih ali dvajsetih letih bodo prav gotovo mogoča predvidevanja nekaterih potresov. V pričakovanju novih odkritij in prav gotovo tudi v nadaljnji bodočnosti bo treba graditi stavbe po protipotresnih normah, skladno s stopnjo seizmič-nosti posameznih področij. Tak način gradenj bo še vedno najboljše sredstvo za zmanjšanje posledic zemeljskih potresov. SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1977 Šesti mednarodni psihiatrski kongres Sovjetska zveza ne bo zapustila svetovne organizacije HONOLULU ŠestT mednarodni psihiatrski kongres je na svojem predvčerajšnjem zasedanju sprejel z 9(1 glasovi- proti 88 besedilo resolucije v kateri se obsoja ((sistematično izkoriščanje psihiatrije v politične namene v Sovjetski zvezi in v vseh državah, kjer je ta metoda v navadi*. Čeprav je prej zgledalo, da u-tegnejo sovjetski delegati zapustiti v primeru obsodbe to mednarodno zasedanje, se kaj takega ni zgodilo. Sovjetski delegat Dimitrij Benediktov, pomožni minister zd"avstvenega resorja, je dobesedno izjavil: «Ne vidim nobenega razloga in niti nobene možnosti, da bi ZSSR izstopila iz svetovne organizacije. Po mojem mnenju, če bi jo zapustili, bi dali vtis, da se bojimo ali da se čutimo za krive. Toda mi kaj takega ne čutimo.* Angleški delegat Sidney Bloch, ki je bil eden od tistih, ki se je najbolj zavzemal za resolucijo, ki bi obsodila psihiatrske metode v Sovjetski zvezi in drugih državah, je skušal opravičiti rahlo razliko pri glasovanju med manjšino in večino (dva glasova). V tej zvezi je dejal: «To dokazuje, da je več kolegov, ki menijo, da ne morejo verjeti dokaznemu gradivu, ali pa mislijo, da je treba nadaljevati dialog s Sovjeti, kot pravijo Skandinavci*. Kongres je sprejel s 12i glasovi proti 66 resolucijo, ki so jo predlagale ZDA in ki priporoča, naj povsod ustanovijo komisije, kihi morale nepristransko kontrolirati utemeljenost obtožb na tem področju in ki bi služile kot avto-kritika za stroko. Na vsak način so sovjetski delegati, ki so predvčerajšnjim govorili dye uri s časnikarji, izjavili, da bodo sovjetski psihiatrski inštituti odprti za kontrolo s strani psihiatrov ali kvalificiranih tujih zdravnikov. Tajska dekleta v Zahodni Nemčiji V Bangkoku so se sestali predstavniki Zahodne Nemčije in Tajske, da bi se pogovorili o tem, kako naj s skupnimi močmi zaustavijo vednb večji priliv deklet iz te azijske dežele v zahodnonem-ška mesta. Trenutno živi v Zahodni Nemčiji več kot tisoč deklet, ki so doma na Tajskem. Vse se ukvarjajo s tako imenovanim najstarejšim poklicem na svetu. Nekatera dekleta odhajajo v tujino s posredovanjem agencije za formalno sklepanje zakonov z nemškimi turisti. Zaradi jezikovnih pregrad in problemov, ki nastanejo v času prilagajanja, gre večina teh zakonov kmalu narazen in dekleta ostanejo tako prepuščene same sebi, naj se znajde jo v tuji sredini kot vedo in znajo. Zahodnonemški veleposlanik v Bangkoku je v pogovoru z oblastmi dejal, da je njegova dežela pripravljena pomagati pri izgradnji rehabilitacijskih centrov na Tajskem, ki bi gotovo tudi zavrli odhajanje tukajšnjih deklet v Zahodno Nemčijo. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič Amerika: Srečanje z Dionne Warwick 13.30 DNEVNIK 18.15 Ciuffettinove prigode 19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja 19.20 ZORRO: Nevarnost 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 SCUOLA SERALE PER A-SPIRANTI ITALIAN1 Na tej šoli se nadaljuje pouk o napakah in hibah poprečnega Italijana. Danes je na vrsti tečaj o družini ter o vsem, kar prinaša s seboj življenje v skupnosti. Od kritik očetov na račun sinov pa do večnih debat o vprašanjih, ki zadevajo denar 21.35 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE EDGARJA BRIGGSA Drevi je na vrsti nova serija televizijskih Limov iz angleške proizvodnje. Edgar Briggs, protagonist, je agent slovite tajne službe Foreign Office. Je sicer malo neroden v svojem boju proti nasprotnikom tujih velesil. Prav zato zaide večkrat v težave, ki navajajo gledalca v dobro voljo 22.00 V evroviziji iz Dusseldorfa (Zahodna Nemčija) Svetovno prvenstvo v lahki atletiki Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska silka Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Io ’na chitarra e a’ luna 17.15 Svetovno prvenstvo v smučanju po vodi 18.15 Sai che ti dico? — glasbe-. na oddaja 19.20 Izžrebanje loterije 19.25 DNEVNIK 2 — Šport Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Edvard VIL, vvaleški princ Ta leta so značilna za škandale pri katerih Bertie igra glavno vlogo. Vsi pa so ljubezenske narave, kar zelo vznemirja Aleksandro. Govorijo o odnosih med Edvardom in lady Brooke, ki pa je zapletena v še neki drugi hujši škandal. Edvard pa je na drugi strani zapleten tudi v neki drugi škandal v igralnici 21.35 MORGAN MATTO DA LE-GARE — film Film je režiral Karel Reisz. V glavnih vlogah igrajo: Va-nesM »Redgrave, •©avid Wai> *>tjer,~'R!af>ejrt Stephen^s’ iW,T Gre za pripove/it o fantu ki je sin^komUnistično raz položenega delavca in ki ga je vzela za moža neka bogata Londončanka. Potem žena zahteva ločitev, toda Morgan se ne vda, čeprav je ločitev že pravomočna Zmišlja si najrazličnejše na črte, da bi si spet pridobil lepo Leonie: polaga ji človeška okostja v posteljo, riše srpe in kladiva na preprogah, napada njenega ljubim ca itd. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti ter Benetke: Podelitev knjižne nagrade Campiello 1977 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Profesor Baltazar — risanka 9.10 Modri plašček 9.40 čudeži živalskega sveta 10.05 Moj dom — dokumentarec 10.45 A. Guardamagna: KRISTO* KOLUMB 16.40 Atletska tekmovanja za svetovni pokal 17.40 POROČILA • „ 17.45 Nogomet: VELEŽ - OLIMPIJA 19.45 Odrske luči 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.00 ŠAKAL — film Film je režiral Fred Zinner-mann. V glavnih vlogah grajo Edvvard Fox, Mich® Londsdale, Alan Badel, *' ric Porter itd. Film «šakal» je povzet P® delu angleškega pisatelj8 Fredericka Forsytha — thrd' ler — ki je izšel tudi v slo venščini in predstavlja P1'1’, vo mojstrovino pri tovrstw literaturi. Film govori o P°' pravi in poskusu atentata n De Gaulla, ki ga je organizirala teroristična organi8 cija OAS, izpeljal pa naj 0 ga plačani morilec, še dan8® neidentificirani «šakal»- FU“1 pušča gledalca ves čas ne tralnega, saj v filmu n ♦junaka* — pozitivne os® nosti, ki bi vzbudila po c! veški plati naše simpatij • Tudi «šakal» je docela n vtralna figura, za katero s gledalec niti v pozitivne*'” niti v negativnem oziru n more opredeliti. Gre le “ tehnično brezosebno anat^ mi jo, razčlembo dejstev najbolj dognani obliki tnf lerja 23.15 Moda za vas 23.25 DNEVNIK K°per 17.45 Nogomet: VELEŽ - OLlM' Pl J A 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK nrT0 21.35 Na zatožni klopi: SKR1 OROŽJE 22.15 LA BAMBOLONA — M* , Film je režiral Franco G’r di. V glavnih vlogah n85 pata Ugo Tognazzi in 15 bella Rey 23.45 Lahka atletika Zagreb ' 16.30 POROČILA 8f StiSr"*™' - - 21.00 Humoristična oddaja ,lrt) 21.40 Poslednji Ferchaux — IIU 23.30 DNEVNIK ŠVICA 18.30 Konjske dirke 19.30 OBREŽNI PUŠČAVNIK TV film 19.55 Sedem dni 20.30 DNEVNIK 21.05 Za dobro razpoloženje 21.45 DNEVNIK .1lTl 22.00 ZAPLETENA STVAR - 11 23.10 Športna sobota TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05, Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Tekmujte s Petrom; 15.35 Izbor iz tedenskih sporedov; 17.05 Iz Beethovnovih del; 19.05 «Dva starčka*, e-nodejanka; 18.45 Nabožna oddaja. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 ? nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Najlepše popevke tedna; 14.35 Plošča LP tedna; 15.15 Poje Elda Viler; 15.30 Par besed; 15.45 Folk ansambel Casadei; 16.15 Poje skupina Dra-cula and C; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih 100 kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.28 orkestri; 11.00 Petindvajset in N8*h izkaže; 12.05 Drugi zvok; g. Show down; 14.30 Glasbeni H.j. gram; 15.05 Pogovori o enetim. 15.45 Zelena črta; 16.30 Konec . Izžrebanje dna; 17.15 17.20 Zlata doba; 18.05 na prvi pogled, radijska 19.20 Večerni programi; 20.00 pevke 21.05 11 Campiello, 23.05 Lahko noč. * SLOVENIJA „0 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 10;eS 19.00, 20.00 Poročila; 6.15 Da' za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 bro jutro, otroci!; 8.20 Besed8 današnji dan; 8.30 Iz naših sg. redov; 9.00 «Odgovoren mo svoji partiji*; 9.45 Iz J} j*; studiov; 10.05 Pionirski ■Tjč-10.35 Mladina poje; 11.40 Turi5 • ni napotki; 12.03 Sedem <*nl)»30 radiu; 13.10 Godala v ritmu! L. Kmetijski nasveti; 13.40 yeS®čAajo mači napevi; 14.30 PnP° vam. . .; 15.05 Iz dela f^^nii' mladine Slovenije; 15.25 S_.Pj5.3O jo in besedo po Jugoslaviji! Glasbeni intermezzo; 16.45 S p5 nega trga; 17.00 «Vrtiljak»! ‘as Gremo v kino; 19.45 Zabava1 ^g. bo orkester Raphaele; 20.20 , bavna glasba; 20.35 Lahko ^ otroci!; 2(1.45 Minute z ansah1 Mojmir Sepe; 21.00 Sobotna ® bena panorama. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20t4.) Osredotočite svoje napore, da bi končno vendarle izpolnili program, ki ste si ga postavili. Ne povzročajte nepotrebnih spopadov. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite vse možnosti, ker je nastopil trenutek, da odločno ukrepate. Razumevanje oseb, ki vas obkrožajo. . DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Poslovna situacija v teku jutra ne bo najbolj jasna, ne sprejemajte polovičnih ukrepov. Manjše nevšečnosti ne smejo vplivati na ,vas. RAK (od 22.6. do 22.7.) Obstajajo odločne možnosti, da izpolnite svoj delovni program brez tuje pomoči. Ugodno vzdušje LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo uspešno boste izkoristili svojo domiselnost in tehnično pripravljenost. Ne bodite preveč gospodovalni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pretirana marljivost nekega vašega sodelavca vas bo motila. Ne bodite popustljivi. 23.1°:’ TEHTNICA (od 23.9. do jo Imeli boste odlično zamisel _ boste uspešno izkoristili. Ves vas bodo krotovičili dvomi- ^ ŠKORPIJON (od 24.10. - tra-11.) Zahvaljujoč svoji n®rv ne' nosti boste postali razsodnik — _ z8' kj delikatni zadevi. Čaka va doščenje. jj.) STRELEC (od 23.11. shaja čas in se vrača k svojem’' začetku, izvirni Mohamedovi misli, ki je bila resnično vizionarna, toda — v sedmem stoletju. V tem splošnem okviru, ki jasno omejuje gibanja v Egiptu in vsem islamskem svetu, zbuja sedanji proces spomine, ki se nam zdijo pomembni kot ponazorilo. Bivši minister vakufa dr. Mohamed Husein el Zehebi, doslej edina žrtev te skupine, je bil ugleden islamski teolog, vendar so ortodoksni imami (muslimanski d”hovniki) njegove nauke *‘>sojali kot »revizionistične«. El Zehebi je na vsej črti branil islam, toda ne samo pred pripadniki drugih veroizpovedi in neverniki, temveč tudi pred samimi muslimani, ki so s svojimi slabimi mislimi in dejanji ravno tako nevarni za islam. Pokojnik se je z vsemi močmi zavzemal za posodabljanje islamskega nauka, saj je sodil, da je pre-več obremenjen z »guljenjem dejstev in preprečevanjem samoiniciativnosti«. Stari el Zehebi je torej plaval proti toku. V svojih stališčih se je giba) na robu od-padništva, včasil pa ga je morda celo že piestopil. Javnost na primer še zdaj ne ve, zakaj so ga odstavili g položaja ministra. Zdaj so začeli soditi njegovim morilcem. Morilcev prej-kone ni tako težko obsoditi. Toda ti ljudje trt gibanje plavajo s tokom. Tukaj pa se brž pokažejo težave. Verjetno so v obtožnici ravno zaradi tega poskusili ločiti dve stvari: umor el Zehe-bija kot zločin in dejavnost skupine kot protidržavno rovarjenje. V oi primerih pa vztrajno poudarjajo »zakonitost postopka« in celo »pravice obtoženih«. Prišlo je take ualeč, da tu pa tam m bilo mogoče reči, kdo pravzaprav komu sodi. Tožilci niso mogli prebrati obtožnice, ker bi s tem »provocirali javno mnenje«. Obtoženim pa se je posrečilo obtožiti — sodišče. Časniki so njihove obtožbe objavili. Nazadnje so proces začasno ustavili, da bi »sodni zdravniki« ugotovili, ali so štirinajst obtožence’ med preiskovalnim postopkom zares pretepali. P jenje naj bi se nadaljevalo 3. septembra. MILENKO BABIC Korak dalje Razvoj slovenske skupnosti ha Madžarskem — Železna županija zaživela BUDIMPEŠTA, avg. — V dneh, ko so na Madžarskem proslavljali obletnico ustanovitve države in obletnico sprejema zadnje ustave, so ocenjevali tudi narodnostno politiko. Madžarski komentarji so se v svojih ocenah opirali zlasti na 61. člen v letu 1972 dopolnjene ustave, ki poudarja, da »Ljudska republika Madžarska zagotavlja slehernemu pripadniku, ki živi na njenem ozemlju enakopravnost, uporabo materinega jezika, pouk v materinščini in krepitev lastne kulture«. Prvič v povojnem času so na Madžarskem narodnostno politiko opredelili v ustavi leta 1949, vendar je zdaj največ govora o 61. členu izpred petih let, ko so narodnostne pravice ustavno razdeljene na splošne in posebne, in zlasti ko madžarska socialistična delavska partija v svojih kon-grešnih dokumentih konkretno obravnava narodnostna vprašanja. Ob tem zaslužita našo pozornost tudi dva prispevka v zadnjih številki Narodnih novin, glasilu Demokratične zveze južnih Slovanov v Budimpešti. To sta: Ustava in narodnosti, ter Ustava — osnova socialističnega in mirnega razvoja naše domovine. Ugodna ocena je zapisana najprej o prvem delu narodnostno politične opredelitve, ko je rečeno, da narodnosti uživajo enake pravice, kakor vsi ostali državljani LR Madžarske. Ocena se opira na podatke o izvolitvi narodnost, nih predstavnikov v vsa politična telesa, od občin do parlamenta in vodstvenih partijskih organov; zapisano je, da ustavno zapisane na- loge na Madžarskem dosledno uresničujejo. Drugi del — to so posebne narodnostne pravice — pa opisuje narodnostno šol-stvo, izobraževanje kadrov za vzgojo in izobraževanje ter kulturni razvoj narodnosti. Nekaj primerov: v zadnjih šestih letih so natisnili 131 učbenikov in 17 priročnikov za narodnostne šole, v katerih Je pretežni del mladih iz narodnostnih naselij; narodnosti imajo na voljo višje in visoke šole za izobraževanje učiteljev v svojem Jeziku. ' To kar velja za vse narodnosti, velja seveda tudi za Slovence, ki strnjeno živijo v Železni županiji. Ce se ozremo teh pet let nazaj, ko je bilo sprejeto ustavno dopolnilo, ali še nekaj let več tn primerjamo takratne razmere v političnem, kulturnem, šolskem In ostalih oblikah narodnostnega življenja — ugotovimo velik, vsestranski napredek v sedmih porab-skih vaseh. ERNEST RUŽIČ -Vi i * I 7* 'ki ' v «1 RAZEN URŠKI SE JE ŠE MARSIKOMU ZAVRTELO VINO NI RADO SAMO PIJ, PA PAMETI NE ZAPIJ! TREBA PITI IN ODITI Trideset let Litostroja Prednosti samostojne razvojne poti se kažejo v številnih delovnih uspehih — Žerjav za nuklearno elektrarno v Krškem — Ni skrbi z novimi naročili LJUBLJANA, 29. avg. — Turbine, tudi take, ki razvijejo do 160 tisoč konjskih moči, že dolgo niso več osrednji steber proizvodnega programa Litostroja. To pa ne pomeni, da se bo Litostroj od te, doma zasnovane in razvite, proizvodnje poslovil; pred natanko tremi desetletji so jih začeli izdelovati v novih halah, prvem industrijskem objektu prve jugoslovanske petletke. Ta proizvodnja Je pomenila steber za nadaljnjo elektrifikacijo v državi in za razvoj industrijske proizvodnje. tovih zavodih Litostroj. Kmalu so se kot proizvajalci turbin uvrstili v svetovni vrh na tem področju. Doslej so prodali v različne države 80 tur-bin s pripadajočo opremo, kar predstavlja četrtino od vseh v Litostroju izdelanih turbin. V obdobju od 1973 do 1977 je Slo na tuje 21 turbin doslej največje moči. Najpomembnejši posel pa prav gotovo predstavljajo štiri Francisove turbine po 7Q tisoč kW za hidroelektrarno Ohau A v Novi Zelandiji. Po naftni krizi je zanimanje za hidroenergijo spet večje in naročil za turbine je, razumljivo, spet več. Ker so proizvodnjo turbin in vso pripadajočo opremo razvili sami, torej brez tujih licenc, jih nihče ne ovira pri izvozu, noben proizvajalec jim ne more zapirati trga, kar se pogosto dogaja pri proizvodih na podagi licenčne kooperacije. V tem obdobju so strokovnjaki Litostroja prijavili po svetu tudi več svojih patentov. ja bk Litostroj zgrajen pred tremi desetletji v tako ------- --- *--- " , ti vse doslej, razen tehnološke obnove obdelovalnih strojev, ni bilo nuje za širitev proizvodnih prostorov. V Litostroju, ki danes šteje med vodilne v strojegradnji in zaposluje 3600 ljudi, razen teh pa se jih 400 še šola, so potrdili staro resnico, da je namreč veliko več vredno, če raz* viješ lastne proizvode, kot nakupovanje tujih licenc. Prav gotovo je na pragu tridesetletnice mogoče z vso smelostjo retji, da ob sami makanja in izsuševanja. Ta proizvodnja ima tudi v bodočnosti, ko nam bo še kako do pridobivanja novih obdelovalnih površin, veliko bodočnost. Mostni in portalni žerjavi so bi-li naslednje področje, kjer so litostrojci uspešno »ugriznili«. Sto in več ton težke tovore prenašajo, a da ne omenjamo unikata, dirigiranega žerjava za nuklearno elektrarno v Krškem, ki ga prav sedaj kompletirajo. Ko si bodo Ljubljančani prihodnjo soboto in nedeljo lahko po mili volji ogledali no J, ua. UU SO-liii . IVU 1AU IlJlil VVIIJI turbinski proizvodnji Lito | tranjost Litostroja, se jim bo stroj ne bi imel tako zajetne- • ta velikan prav gotovo krepko ga kolača za tolikšno število 1 vtisnil v zavest. Sposobni so zaposlenih in za uresničitev programa, pred katerim stoji kolektiv prav ta trenutek. Sposobnost načrtovanja, modeliranja, vlivanja, obdelovanja in sestavljanja kompliciranih turbin in ustreznih uravnalnih mehanizmov je dala priložnost za izdelovanje še česa drugega. In seveda potrebe na domačem kot na tujem trgu. Tako so se inže-nirji, tehniki in delavci lotili izdelovanja vodnih črpalk različnih zmogljivosti predvsem za velike sisteme na- ti litostrojci, sposobni! Pa t.u. di uspešni! Takšen uspeh so na primer dosegli s proizvodnjo viličarjev dvižne sposobnosti nad tri tone in avtodvigal. Za viličarje kupci čakajo dobesedno v vrsti. Skupaj z Indusom (ta proizvaja manjše) pa pokriva 90 odstotkov jugoslovanskih potreb. dovolj denarja za kreditiranje take opreme, pa tudi banke niso kdove kako radodarne s posojili. Med nove programe sodijo še preoblikovalni stroji. Edino kar delajo po licepci, pa so veliki dieselski motorju Preoblikovalni stroji in mehanizacija s hidravličnim, mehanskim in pnevmatskim pogonom z elektronskim upravljanjem so se v petnajstih letih, kar so jih začeli delati v Litostroju, uveljavili pri * številnih kupcih. Izvažajo jih v ZRN, Romunijo, Venezuelo, SZ in Nemško demokratično republiko. Na tuje prodajajo tudi viličarje, hidravlične avtobagre, dieselske motorje in žerjave različnih nosilnosti. Prav ponosni so z naročilom petih polarnih dvigal v. skupni vrednosti 15 milijonov dolarjev, ki zaradi najsodobnejše tehnične rešitve pomenijo nov korak v sposobnosti obvladovanja proizvodnje in tehnologije, pri čemer, seve, ne gre brez prepotrebnega novega znanja. Prav na tem področju se lepo iskri, in da bo v razvojni dejavnosti še več sadov, • nameravajo v naslednjih letih zgraditi novi razvojni inštitut. K izvozni Litostroj dela tudi opremo | usmeritvi velja dodati, da za cementarne lastne kon-strukcije, ki pa v sedanjem cementairskem boomu ne prodrejo, ker Litostroj nima Litostroj na nekaterih področjih 50 odstotkov svoje proizvodnje izvaža, da ustvarja dovolj deviz, sicer pa za- se uvaža manj kot 10 odstotkov potrebnega reproma-teriala. Dolgoročno želi Litostroj zadržati razmerje prodaje doma in na tuje 50:50. Dobro leto se velikan slovenske strojegradnje pripravlja na temeljit zasuk v povečanje količinske proizvodnje in na prehod na zahtevnejše, še težje elemente opreme. V sedanjih prostorih novi razvojni koraki niso več možni; doslej je bilo mogoče edino posodobiti strojne naprave in do maksimuma izrabiti razpoložljivih 00 ti-soč kvadratnih metrov pokritih prostorov. In tako bodo v šiški, ob sedanjem Litostroju, zastavili ta teden temeljni kamen za novo tovarno talnih transporterjev (viličarji, avtodvi-gala), ki bo omogočila trikratno povečanje proizvodnje. Naložba bo vredna 600 milijonov dinarjev. čez nekaj mesecev bod,o zastavili dela na izgradnji no-vib proizvodnih prostorov za stiskalnice in orodjarno, kar bo velja'o 260 milijonov dinarjev. Naslednje bo povečanje oziroma novogradnja hale za proizvodnjo najtežjih turbin in žerjavov. Tu načr-tujejo tudi namestitev najso. dobnejših obdelovalnih stro-jev večjih dimenzij, tako da bodo sposobni izdelati tudi največje individualne kose opreme za načrtovane bodoče elektrarne pri nas. Praktično po tej investiciji ne bi bili omejevani v proizvodnji najzahtevnejše opreme. Vse tri naložbe sodijo v okvir prednostnih investicij in med največ je, ki se jih ljubljansko gospodarstvo loteva v tem srednjeročnem obdobju. FRANJO KRIVEC SEJMARSKI POTEP Prvi liter je najdražji Vtisi s križarjenja med rožicami in hlapi sejma na ljubljanskem Gospodar* skem razstavišču — Recept za poceni kapljico — Ljudska modrost še velja MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM, V NOČI MED TORKOM IN SREDO — če boš med pijanci trezen, te bodo imeli za pijanca, pravi neka slovenska domislica. Nanju smo se spomnili kar tako, zaradi opravičila, če hi slučajno res kaj hudega bilo. Sicer pa, drug pregovor pravi, da kar pij, samo pameti ne zapij. Mi je očitno nismo, sicer tele pisarije danes sploh ne bi bilo . .. Nekdo je zapisal: »Sprašujete, kako je bilo? Takole: muha prileti vodoravno do j nas, potem se ustavi in čisto I navpično zgrmi na tla.« Da ne bi ugibali zakaj — bila je pač na simpoziju (saj se velikim -in množičnim prireditvam reče tako, mar ne) mali-ganov na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Opis muhe sicer marsikaj pove, ne pa vsega. Nekoliko nerodno je bilo, da je na tej največji slovenski veselic1 (ki ima pravzaprav jugoslovanski značaj, saj so druge republike celo močneje zastopane) toliko mojih stanovskih kolegov, da ne smem preveč lagati, sicer me bodo »pograntali« za vse večne čase. Začelo se je tako, kot je pri nas navada — z malce zamu. de, končalo pa se ni nič drugače. Je bilo pa lepo. Od osmih zvečer je bil sprejem za razstavljalce in poslovne partnerje, kar je vsekakor zelo resna zadeva. Nisem sicer povsem prepričan, a' bi mi brez uradnega vabila dovolili vstop v1 dobro založeno vinoteko ali ne, zato je vsekakor treba povedati, da j« neka naša do- bra prijateljica, ki je čisto »fejst« (med drugim' tudi za-rkdi tega, ker je poznala može pri vhodu) vso stvar izpeljala čisto po žensko rekoč: jih potem vino lepo utopi. Če si pijan, si moder, bogat in močan. V ta pregovor verjemimo. Videli smo namreč možakarja z veliko aktovko tole (in skoraj malce preveč I in malce v rožicah, ki je de na široko zamahnila z roko) je pa moja družinica. Okoli deset žejnih in lačnih je prišlo na svoj račun. Tako je pač, veze je treba imeti, pa četudi si na veselici. Vino ni rado samo, so pogruntali naši predniki, vinski sejem pa to še kako dokazuje. Ljudi -je bilo na pretek, neka tovarišica je dejala, da se do toliko ni nikoli naučila šteti, če je res, da sta se pri vinu še hudič in svetnik bratila, potem bo tudi držalo, da se bo vsaj za nekaj časa marsikje tudi romantik, na domačem ognjišču malce -skrhala (delček te domneve 'je že »na frišno« preizkušene). Pravijo, da pijača rahlja dom ... Da pa ne bodo prireditelji slovenskega »narodnega prašnika« mislili, da skušamo od njih odvrniti obiskovalce, dostavljamo, da je v tednu samo ena nedelja, v letu pa samo en vinski sejem, čez leto jm m nabere veliko skrbi, ki jal, da krčmarjeva kreda pijancem rada dvojno piše, zato je pil iz svoje lastne zalo-, ge. Bil je torej moder, bogat tudi, ker je prodajal svoje kozarce nesrečnikom za polovično ceno (pa vseeno še enkrat višje kot v trgovini), močan pa tudi, saj sploh ni dovolil, da bi si kdo lahko sam postregel iz potujočega šanka. še bog bi dobre volje bil, če bi vino pil, pa kljub temu pravijo, da se jih je v kupici več utopilo kot v morju utonilo. Kakšne velike nesreče sicer sinoči ni bilo videti, zato pa je tovarišica iz vinskih Slovenskih goric dejala, da je vsaka veselica zanič, če vsaj enega ne položijo z nožem. Tega na Gospodarskem razstavišču še ni bilo in če je verjeti odgovornim, tudi ne bo. Na enotedenski veselici je opaziti več moških kot žensk, kar pa niti ni čudno, sej slo- venski pregovor pravi, da kjer je ženska pijanka, gre povodenj skozi hišo. Povodnji P® smo letos že veliko imeli. Prvi liter vina je najdražju zato ga je treba nekako drugače izbezati izza šanka. Možnosti je več. Rečete lahko, d® je vola, ki so ga pekli voe-raj, avto tako močno podrl, da je iz njega naredil tri r®‘ pe in hrbte. Seveda tega nihče ne verjame, zato staviš za liter vina in pobaraš mojstra, kako je s to rečjo, pa reče. »Na ražnju so trije repi in trije hrbti od treh okoli sedemsto' kil težkih volov.« St*" va je dobljena, drug liter P® je tako že cenejši. Toliko časa je boter, dokler je bokal moker. Na Gospodarskem razstavišču pa je to Prl'_ bližno do dveh zjutraj. Ne sl cer za vse, za marsikog® prav gotovo. Dejstvo je na»jj reč, da kdor vino meša, tud glavo zmeša. Zgodi pa se. d® zmanjka tvoje pijače, po*®”; pa si sevčda v dilemi, _ naprej. Na Gospodarskem ra*“ stavišču pa se lahko zgodi t di to, da za steklenice ni 0(1 piračev. Baje so na to malenkost marsikje pozabili "T vsaj tako so nam zatrjena zale deklice, ki imajo (nim jo) te reči v rokah. „ Tekst :ILIJA BREGA* s* Fotografije, SVETOZAR BUSto Obeti ob metanolu iz Lendave Novost: vlaknaste plošče llirskobistriški Lesonit bo prav kmalu začel s proizvodnjo vlaknastih plošč po suhem postopku — »Ne gre za iverke« — Čistilna naprava že čisti Reko Začeli z gradnjo nove tovarne - »Lendapor« gradbenikom žal nepoznan LENDAVA, 31. avg. ' — V razvojnem, programu lendavske INE-Nafte ima TOZD Petrokemija čedalje bolj pomembno in tv ri posebno mesto. Velik pomen pripisujejo zlasti gradnji nove tovarne metanola (naložba 700 mili jonov novih dinarjev), ki se bo po svoji zmogljivosti (165 tisoč ton letne proizvodnje), uvrstila med večje tovrstne tovarne v svetu. Z gradnjo tovarne metanela so že začeli. Sicer pa se je lendavska Petrokemija že doslej uveljavila na domačem trgu in tudi v tujini g formalinom in z umetnimi lepili. Z umetnimi lepili krijejo, na primer, že dobri dve tretjini potreb na domačem trgu. Ne gre prezreti, da so na 'seznamu načrtovanih novih proizvodov lendavske petrokemične industrije tudi takšni, ki so celo v svetovnem merilu manj znani, kot na primer pentaeritriol, razni po-liformaldahidi in nekateri drugi. Med pomembne nove izdelke na seznamu proizvodov TOZD Pektrokemija »INA-Naf-ta« sodi tudi lahki gradbeni izolacijski material, imenovan »lendapor«. Ta proizvod ima po ugotovitvah naših raziskovalnih inštitutov predvsem zelo dobre toplotno-izolacijske lastnosti, je negorljiv in sorazmerno poceni. Zal naši projektanti in tudi gradbena operativa še ne poznajo dovolj tega izolacij, skega gradbenega materiala in njegovih «•rednosti, poudarjajo pozni valci »lendapora«, ki je že nekaj časa v proizvodnem programu lendavske petrokemične industrije. BORO BOROVIC ILIRSKA BISTRICA, 30. avg. — Ob letu bo na nekdanji zamočvirjeni zemlji tik iiirskobi-striškega Lesonita začela obratovati ena najsodobnejših tovarn za proizvodnjo vlaknastih plošč po suhem postopku in edina pri nac, ki bo kot vezivo v postopku uporabljala fenolne smole. Del nove tovarne s tehnologijo Motala Defibrator AB, Stockholm, je že pokrit, prvi in največji stroj, orjaška 12-etažna in 720 ton težka stiskalnica, je že nameščena, vtem ko delavci mariborske Hidromontaže zgotavljajo jekleno konstrukcijo glavne proizvodne hale s površino 13.500 metrov. Za jekleno konstrukcijo proizvodne hale, le-to so po načrtih IB Elektroprojekt po kosih izdelali v mariborski Metalni, se je investitor odločil zaradi rlabše nosilnosti vlaknastih plošč po mokrem postopku postale nesodobna in z vidika onesnaževanja okolja neprimerna. Kolektiv lesno kemične industrije Lesonit se je po temeljitih pripravah in razgledovanju po svetu odločil za najsodobnejšo novo tehnologijo priprave plošč vlak-nenk po suhem postopku, in sicer plošč, ki bodo imele bistveno drugačne lastnosti od sedanjega lesonita. Proizvodnja vlaknenk po suhem postopku bo dala večji izbor. Predvsem bodo trde Mimtiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimmiiiimiiii I 1 1 I Berite PRIMORSKI DNEVNIK iiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimiimimiimiiiimiiiitimiiiiiimmuiiHimmiiiiiimmmumiiiimmimir tal.. V drugačni izvedbi bi temeljenje bilo predrago. Ko je že beseda o stroških, povejmo, da bo Lesonit veljala nova investicija 700 milijonov dinarjev. Kot vemo je bila tovarna Lesonit prva pri nas, kj je pred več kot tremi desetletji začela izdelovati lesonit, nato emajlirane lesonitne plašče različnih izvedb in še pozneje dekorativne plastične laminate.. Predvsem je v teh letih sem tehnologija proizvodnje vlaknenke debeline 3,2 do 6 milimetrov obojestransko popolnoma gladke, nova velikost 2100 krat 5200 milimetrov pa bo omogočila uporabo plošč tudi za oblogo vrat. Vlaknenke teh dimenzij bodo nadomestile izdelke iz tako imenovanega mokrega programa, ki bo postopno omejevan na minimum. Naslednje v novem programu bodo srednjegoste vlaknenke debele od 6 do 16 milimetrov. Prav zadnja debelina se že približa debelini iverice. Toda napak bi bilo misliti, da gre za novo vrsto iveric. Kot sta v daljšem pogovoru dejala vodja razvojnega inštituta dipl. inž. Ana Stemberger in vodja skupine za raziskave trga in za uvajanje novega proizvoda dipl. inž. Zdravko Brozina, pomenijo srednjegoste vlaknenke, izdelane po suhem postopku, polizdelek izredno široke uporabnosti tako za pohištveno industrijo, za gradbeništvo in za številne druge namene. Surovina za nove vlaknenke je domač les, ki ga zdrobljenega nato pod močnim pritiskom pare razstavijo na najtanjša vlakna, ta pa potem, pomešana s fenolnimi smolami v suhem nanosu stiskajo pod pritiskom 8000 ton. Nove vlaknenke bodo vodoodpome (novo netop-no vezivo), mogoče jih bo strojno površinsko in globinsko obdelovati in podobno. Že med samim dokončnim oblikovanjem plošč v stiskalnici bo mogoče vtisniti na gornjo površino strukturo različnih vrst lesa ali kaj podobnega. Take plošče so pravšnje za izdelavo masivnega pohištva, kakršnega proizvodnja je že precej razvita v Ameriki. V Evropi je tega manj, ker so zlasti po zaslugi nemških proizvajalcev strojev za iverice, zrasle preštevilne tovarne običajnih iveric. Uporaba vlaknenk, izdelanih po ruhem postopku in s fe- zamenjale omet, v ladjedei-stvu bo nešteto možnosti za uporabo vlaknenk in podobno. V Lesonitu se s pravo natančnostjo pripravljajo na čiraveč-jo finalizacijc svojega novega proizvoda. Tako med drugim načrtujejo porizvodnjb različnih obložnih elementov is novih vlaknenk, ki bi Jih kupec dobil “ustavno kar v paketu, namestitev pa opravil kar sam v svojem domu. Za novi proizvod so zastavili več raziskovalnih nalog budi si rami v Ilirski Bistrici ali pa ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov. Med inštitucijami, ki pomagata raziskavo uporabnosti novih vlaknenk sta B’ro za lesno industrijo ter Biotehnična fa-kulteta — lesni oddelek. Skra-tkh v Lesonitu se na nov korak temeljito pripravljajo Tudi finalizacija jim bo prav gotovo prinesla nove možnosti za zaposlitev tistih, ki bi s časom zaradi opuščanja sta, rega programa morali dobiti drugo delo. Nekajkrat smo omenili suhi postopek, ki bo zamenjal zastarelo tehnologijo mokrega postopka v proizvodnji lesonita. Za boljše naravno okolje bo to končna rešitev. Ker pa v Lesonitu ne nameravajo takoj opustiti mokre proizvodnje, so za 15 milijonov dinarjev lastnega denarja in kredita zgradili sodobno čistilno napravo za mehansko in kemično čiščenje vode. Učinkovito dela ta naprava že eno leto. Čiščenje vode je podražilo lastno ceno proizvodov za 8 odstotkov. To je nedvomno prispevek nolnimi smolami, bo možna! kolektiva za čistejšo reko Re na številnih področjih. Iz' njih bo mogoče izdelovali najrazličnejše obložne elemente za stene in pode v stanovanju, zaradi izolacijskih lastnosti in estetskega videza bodo lahko ko, kamor sedaj odteka samo še 20 odstotkov v Lesonitu porabljene vode, vtem ko jo 80 odstotkov sproti spet vračajo kot tehnološko vodo. FRANJO KRIVEC Slovo poslednjega z Dra Zaradi hidroelektrarne Srednja Drava II. je te dni obstal zadnji dravski brod — Krajani dobijo nov most — Burna zgodovina — Le za počitniško hišico? MARKOVCI, avgusta — Na slovenskem delu Drave, nekateri pa trdijo, da na vsej reki, nf več niti enega broda. Brodove na jeklenih vrveh, ki so še pred desetimi leti marsikje povezovali oba dravska bregova, so zamenjali mostovi. Tako je te dol zelo na tiho odšel v zasluženi pokoj tudi zadnji slovenski brod na Dravi z Imenom »Markovci«. Z brodom »Markovci« pa je odšel v pokoj tudi njegov zadnji vodnik Franc Ahačič, dravskih brodovih. Prej sem delal tudi v tovarni v Kidričevem, kar pa sem moral za- POSLOVILNA VOŽNJA —Brod in njegov brodar Franc Ahačič sta odšla v pokoj. Foto: V. Smole menjal obolelega brodarja Jožefa Slamerška, ki je z bro-idom »Markovci« upravljal polnih enajst let. »Dobrih devet mesecev je tega, kar sem se kot upokojenec lotil tega dela. Za krmilom broda sicer nisem novinec, saj imam že več kot šest let prakse na drugih želodcu opustiti«, pripoveduje 67-letni Franc Ahačič. »Delovni dan? Različno se je začenjal in končeval. Ob času košnje in dragih večjih del na poljih, sem bil tu s sončnim vzhodom. Zadnjo vožnjo pa sem opra/vil tja do devete, deseto ure. Pogosto pa smo na onem bregu čaka- li na večjo vodo tudi poano v noč. Nezgode z brodom ni bilo. Redno smo ga vzdrževali in obnavljali, saj smo bili odvisni od njega. Bile pa so druge nezgode. Lani, na primer, je voznik traktorja, ko je zapeljal nanj voz sena, namesto na zavoro pritisnil na plin, pa je bil v vodi. Tudi voz z vprežno živino je že padel na podoben način v reko. No, škode je že bilo precej. Glave pa so ostale cele.« Res, nekaj več kot dvesto gospodarjev iz Markovcev, Nove vasi in Zabovcev, je bilo močno odvisnih od tega broda. Na oni strani so namreč imeli polja, travnike in gozdove. Pot nazaj pa je bila le čez vodo. Že leta 1933, so domačini teh treh naselij sklenili, da nekako premostijo vodo. Denarja za most seveda ni bilo, pa so si omislili velike čolne in z njimi prevažali poljščine in ostalo’ s svojih polj domov. Tak čoln sicer ni mogel prepeljati vprežene-ga voza. zato so Vozili čez reko najprej vprežno živino, nato še voz in pridelek. Zamudno in nevarno je bilo to početje. Zato so po zgledu nekaterih sosedov sklenili napraviti čez reko brod. Približno' 24 let je tega, kar je brod »Markovci« prvič zapeljal čez vodo. Približno toliko pa je stara tudi njihova brodarska zadruga. Osnovali so brodarsko zadrugo Markovci. Člani so postali vsi vaščani, ki so imeli zemljo prek vode. Približno 200 članov je štela, uporabnikov broda pa je bilo še ne- kaj deset več. Vse stroške so precej let krili rt ni. Za vsak hektar zemlje na onem bregu so plačevali toliko in toliko, pa še za vsako vožnjo posebej. Zadnji cenik, dan pred zadnjo vožnjo, ko so vozili zastonj, je izgiedai takole, nam je zaupal blagajnik zadruge Marko Stafela: 50 do 70 dinarjev za hektar na leto, odvisno od kulture, ki j® rasla na njem, konjska vprega 10 dinarjev, krave ali voli z vozom 8 dinarjev, traktor z vozom pa 15 dinarjev. Za pešce niso računali nič, saj so bili tako vsi, ki so se tu vozili člani zadruge. »Pa zadnja leta, ko smo redno zaposlili tudi brodarja, nismo shajali s tem denarjem. Tu nam je na pomoč priskočila krajevna skupnost Markovci, s prispevki' do dva stara milijona, da je nekako »šlo«, je blagajnika dopolnil predsednik zadruge Konrad Bezjak. Še slab mesec, da bo dograjen približno 80 metrov dolg most bomo že zdržali. Kaj hočemo, elektrarna nam je vzela brod, dala pa nam bo nov most.« In kakšna bo usoda zadnjega dravskega broda? Hidroelektrarna Srednja Drava II, ki ima jez prav tu v Markovcih, je res precej spremenila ta del Ptujskega polja. Kot mnogo tega, se ji je moral umakniti tudi brod »Markovci«, ki je še kar trden. Posebej dobro sta ohranjena oba kovinska čolna, ki nosita brod tako trdno, da zmore prepeljati tudi preko pet ton rovora. še bo na vodi. Ver-atno tudi Drave ne bo zapustil, Kaže namreč, da ga bosta odkupila dva Mariborčan na in na njem zgradila P°' čitniško hišico. VLADO SMOLE ^•morski dnevnik atletika ŠPORT ŠPORT ŠPORT SVETOVNI POKAL V DUSSELDORFU 3. septembra 1977 PRVI DAN TEKMOVANJA PRINESEL VRSTO ZELO DOBRIH REZULTATOV l Mennea četrti (100 m), Stekič peti (daljina) K ■■ j^jjSELDORF — Danes se je v Lrld°rfu začelo tekmovanje za ^''ni atletski pokal, ki pa v pril dnevu ni naletelo na večji od-Lpvinstva, saj se je na tribunah kakih 25.000 gledalcev. L.1 obisk moramo verjetno pri-,,Rojstvu, da je tekmovanje ne-. ? Yifter (Af.) £5 (NDR) t]>»ns (Ev.) C^ann (ZRN) Cfz (Ame.) K-T^r (ZDA) iffifa (Azija) (Oce.) V ‘'•'ngle C.Sever (NDR) ffberg (Ev.) jpenbach (ZRN) !>9l^ton (ZDA) ^to (Arne.) 1'S’1 (Azija) Ci (0ce> tj, £Ve VVilliams (ZDA) C (NDR) iC«rd (Arne.) C*a (Ev.) Cu8n ItSig Schmidt (NDR) li^ilkins (ZDA) *lflz Direck Neu (ZRN) (Ev.) k,’ ^(°oe.) l&J1 (Af.) $™NA lestvica E^ilkins (ZDA) H>son (Arne.) v!*18'' (Azija) 1'44”1 1'45”4 1’45”5 1’45”5 1’46”1 1’46"6 1'47”3 8,19 7,96 7,89 7,79 7,79 7,68 7,18 6,77 2R'32”3 28’34”0 28'35"0 28’38”7 28’45”5 28'52”5 28'56”3 20,46 20.46 19.97 19,85 18,30 17.46 17,43 15,92 10”13 10” 15 10" 19 10”37 10”57 10”67 10"70 10”71 67,14 66.64 62.64 61.36 58.98 53.24 52.90 45,12 4. Schmidt (ZDA) 59,46 5. Myokai (Azija) 55,42 6. Tchuinte (Af.) 53,70 7. Matthews (Oce.) 51,14 8. Dos Santos (Ame.) 46,62 1500 m 1. Tatjana Kazankina (SZ) 4’12”70 2. Lutz-Larrieu (ZDA) 4’13"00 3. Bruns (NDR) 4'13”10 4. Marasescu (Ev.) 4’13”10 5. Werthner (Ame.) 4’14”60 6. Boutamine (Af.) 4'18”50 7. Yoshitomi (Azija) 4'24”80 8. Carrett (Oce.) 4'31”50 Višina 1. Rosemarie Ackermann (NDR) 1,98 2. Sara Simeoni (Ev.) 1,92 3. Debie Brili (Ame.) 1,89 4. Ritter (ZDA) 1,83 5. Marinenko (SZ) 1,83 6. Yagi (Azija) 1,75 7. Annison (Oce.) 1,75 8. Mumbi (Af.) 1,60 4 x 400 m 1. NDR 3’24”0 2. Evropa 3'25”8 3. Sovjetska zveza 3’27”0 4. Oceanija > 3|30"5 5. Amerika 3'31”0 6. ZDA 3'33”0 7. Afrika 3’36”3 8. Azija 3'53”8 EKIPNA LESTVICA 1. NDR 40, 2. Evropa 34, 3. SZ 32, 4. ZDA 25, 5. Amerika 19, 6. Ocea- Tudi nogometaši Krasa so se že pričeli pripravljati na letošnjo prvenstveno sezono KOŠARKA V PRETEKLIH DNEH Konto velo vi igralci trenirali v Mariboru Osemdnevnih priprav pred novo sezono sla se udeležili dve ekipi - Dogovor o sodelovanju z Branikom Športno društvo Kontovel je priredilo od 21. do 28. avg. košarkarski tečaj za športnike, rojene v letih 1963, 1964, 1965, 1966 in 1967. Tečaja se je udeležilo 19 košarkarjev, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino, V- kateri so bili letniki 1963, 1964 in 1965, je vodil trener Igor »Luksa, drugo skupino pa je vadil trener Valter Ukmar. V drugi skupini pa so bili otroci rojeni leta 1966 in 1967. Tečaj je bil v Mariboru, in sicer na športnih igriščih Športnega društva Branik. Mladi športniki so pričeli s treningom ob 8.30 in je trajal nija 13, 7. Afrika in Azija 11. NOGOMET PETI PUNTARJEV MEMORIAL V NEZANIMIVEM SREČANJU GAJA PODLEGLA OPENCEM Padriško - gropajska ekipa ni izpolnila pričakovanj - Opicina v polfinalu Pol. Opicina — Gaja 3:0 podvojili in s tem je bila usoda Gaje zapečatena. Poleg tega se je,deset minut pred koncem resno do škodoval vratar Gaje Kante, ki je POL. OPICINA: Papandrea (80. min. Boldrin), Paolich (80 min. De Santi), Colonna, Gaeta, R Va „ , .... . ... scotto. Distasio, Rozman (46. min.! !?or! *nsče. Ker gajev- P'avento), N. Vascotto, Privileegi, Stradi (46. min. Tuntar), Verch. GAJA: Kante, Stranščak, V. Mil-kovich (v 46, min. D. Milkovich), Viviani, Krizmančič, Cermeli, Gre-gori, I. Grgič, Bolcich, Zuzich. Rismondo. STRELCI: v 37. in 52. min. Verch, v 85. min. Favento. SODNIK: Smilovich iz Trsta. GLEDALCEV: 170. V dokaj nezanimivem dvoboju je ekipa Opicine gladko premagala Gajo in si zagotovila prvo mesto v skupini C ter s tem postala polfinalist Puntarjevega memoriala. Srečanje je bilo že od samega začetka precej dolgočasno, tako da gledalci, niso prišli na svoj račun. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča, saj nobena ekipa ! ci niso imeli rezervnega vratarja je njegovo mesti prevzel branilec Krizmančič. S tem seveda ni bilo Opencem težko tretjič zatresti mre- V okviru Puntarjevega memoriala so sinoči dosegli naslednja Izida: Portuale - Domio 5:0 Breg - Vesna 2:0 Po včerajšnji zmagah sta Portuale in Breg polfinalista memoriala. A <7, 2. NDR 45, 3. ZRN 40, 4 S® 37, 5. Afrika 32, 6. Ameri-’ '• Azija 15, Oceanija 12. K ŽENSKE Ir 1,1 (a8 Szewinska (Ev.) Cn (NDR) Vrenko (SZ) (£0rd (ZDA) (Ame.) KfRson (Oce.) C (Af.) S£w(^ja) CRuchs (NDR) C^vič (SZ) i^krson (Ev.) ((PUNTARJEV MEMORIAL» Spored Torek, 6. 9.: Polfinale skupin B-C (20.00) Sreda, 7. 9.: Polfinale skupin A-D (20.00) Petek, 9. 9.: Finale za 3. mesto (20.00) Sobota, 10. 9.: Finale za L mesto (20.00) ni bila zmožna ustvariti prodornih akcij. Zgledalo je, da se bo prvi polčas končal brez zadetka, ko jc levo krilo Verch izkoristil napako obrambe Gaje in preseneti! Kan-teja. V nadaljevanju se stanje na i-grišču v bistvu ni mnogo spremenilo. Openci so sicer z Verchom že Gaje, ki je tudi v tem srečanju potrdila, da preživlja trenutno krizo Gajevci v tem začetnem delu sezone niso izpolnili pričakovanj. Res je, da so šele v začetku priprav, vendar so dosedanji nastopi poka-zaji,' da bo imel trener Kozina precej dela s pripravo moštva, ki bo letos igralo 2. amaterski ligi. B. R. KAJAK IN KANU NA SVETOVNEM PRVENSTVU Ljubek in Janie v polfinalu SOFIJA — Na jezeru Pančarevo blizu Sofije se je pričelo 13. svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Tekmovanje se je pričelo z izločilnimi regatami na 1.000 m (moški) in 500 m (ženske). Tekmovala sta tudi Jugoslovana Mato Ljubek in Milan Janič. Prvi se je v kanuju neposredno uvrstil v polfinale, medtem ko je Janič v svoji skupini zasedel četrto mesto in je zaradi tega moral tekmovati v repešažih, kjer mu je napredovanje v polfinale le uspelo. 22”72 23’'02 23” 26 23”41 23”45 23”82 24’'17 25"22 62,36 62,02 60,30 Como - Ascoli 1 Cremonese - Inter 2 X Foggia - Lccce X Monza - Bologna X 2 1 Napoti - Avellino 1 Palermo - Catanzaro' 1 X Pistoicsc - Pescara 2 Roma - Fiorentina 1X2 Sampdoria - Rimini 1 Taranto - Cagliari 1 Tcrnana - Varesc X 1 Torino - Genoa 1 X Verona - Sambenedett. 1 niča ne bo uporabljala z dobičkonosnimi nameni, in da ne bodo treningom in morebitnim tekmam pri sostvovali gledalci. TEČAJ ZSŠDI Pri Banih vse po načrtu Tudi drugi dan odbojkarskega tečaja v Banih je potekal v najlepšem redu. Vreme je tečajnikom naklonjeno, tako da se delo odvija po začrtanem programu. Mladi odbojkarji so si včeraj pred popoldansko vadbo ogledali zanimiv film «Vrnitev», po napornem treningu pa so šolski avtobusi peljali tečajnike domov na zaslužen počitek. OBVESTILA ŠD Primorje obvešča vse mlade športnike (rojene od leta 1962 do 1967), ki bi radi gojili nogomet, da se javijo na proseškem igrišču vsak dan (razen ob nedeljah) od 17.30 do 18.30. • H » SZ Bor vabi dečke od.7Ld](l .11. leta starosti, ki bi radi gojfli košarki), da se telefonsko oglasijo na št. 421467 (Bradassi), po 20. uri, za pojasnila. DO 10. 9. NA ŠOLSKO SKRBNIŠTVO Predložitev prošenj za uporabo šolskih telovadnic Šolsko skrbništvo obvešča, da zapade rok predložitve prošenj za uporabo šolskih telovadnic, za leto 1977/78, nepreklicno dne 10. septembra. Prošnje je treba nasloviti na Urad telesne in športne vzgoje šolskega skrbništva. Ul. Duca D’An sta 4. Skupno s prošnjo je treba prilo žiti potrdilo o včlanjenju v federacijo in se obvezati, da se telovad- Jutri v organizaciji ŠE Brda V Števerjrnu začetek 9. športnega tedna Jutri se bo v Števerjanu začel tradicionalni 9. športni teden, ki ga prireja tamkajšnje športno združenje Brda. V prvem dnevu bo na sporedu nogometna tekma med Britofom in Do lenjim koncem (ob 11. uri), ob 15. uri pa bd na vrsti plavalno tekmovanje. Prireditev se bo zaključila 11. septembra. NOGOMET V OKVIRU VAŠKIH TRADICIJ Mladi proti starini na igrišču v Repnu V nedeljo, 4. septembra, bodo na «repenskem ekranu* že trinajstič prenašali nogometno tekmo med starimi in mladimi. Za tekmo vlada v vasi izredno zanimanje, saj predstavlja «največji» športni dogodek v letu. Seveda sta se oba trenerja dobesedno spotila pri izbiri najboljših igralcev. Trener starih, Milko Jakopin, bo letos poslal na igrišče tudi nekatere igralce, ki so prenehali z brcanjem že pred drugo svetovno vrt j no. S tem misli spet vpeljati v nogomet staro formulo «noga ali žoga*. Milan Grozdnik pa še ni vrgel puške v ječmen, ker (kljub Jakopinovi strategiji) se dobro-zadeva, da so njegovi varovanci vestno trenirali na vseh dosedanjih šagrah in v osmicah. Kazen za poražence je ostala nespremenjena: peljali bodo zmagovito moštvo v samokolnicah od Pila proti koritu in nadalje na balinarsko igrišče, kjer bo pojedina. Organizatorji upajo, da bo tokrat muhasto vreme prizaneslo že obupanim igralcem. Začetek tekme bo ob 17. uri. Priporočajo množično udeležbo, saj bo to za ljubitelje nogometa prava poslastica. I. Š. - R. B. KOLESARSTVO MED VETERANI Adriina šesterica na dirki v Bazovici Lonjerske barve bodo branili Bonanno, Ter-luga, Macarol, Marušič, Santoni in Vergineiia Jutri ob 9.30 bo v Bazovici start kolesarske dirke veteranov na 83 km dolgi progi, na kateri bodo nastopili tudi lonjerski predstavniki. Adriini kolesarji bodo tekmovali v skrčenem številu,' in sicer v postavi Bonanno, Ferluga, Macarol, Marušič, Santoni in Vergineiia. Letošnjo sezono pa je že zaključil Nicolazzi (po nedeljskem zlomu desne rame na dirki v Furlaniji). Proga bo potekala iz Bazovice proti Sesljanu, nato bodo tekmovalci dvakrat prevozili traso Sesljan -Mavhinje Božje polje - Križ - Sesljan, nakar se bodo podali proti cilju. V finalu bodo prevozili Trbi-ško cesto, nato spust z Obeliska do kamnoloma Faccanoni, nakar se bodo morali spoprijeti z zadnjimi napornimi šestimi kilometri proge, ki jih bo nad Lonjerjem popeljala spet v Bazovico. Težko je predvidevati, kdo bo imel največ možnosti za o-svojitev zaključne zmage, saj so v NOGOMET 3. POKAL rRLTIPI ANO» 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drug! 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 X 1 1 2 X X 2 1 2 2 Jutri bosta na Opčinah na sporedu oba polfinala Primorje bo igralo s Pol. Gpicmo, Primorec pa z Libertasom V okviru nogometnega turnirja za i Prosečani so z izločitvijo na Pun-3. pokal «Altipiano» bodo jutri edi- tarj:vem memorialu precej razočg-grali polfinalne tekme. Kot smo že rali svoje navijače. Zato imajo na poročali se je turnirja, ki je izloči-, tem turnirju priložnost, da se reha-len, udeležilo osem ekip. Kvalifika- bilitirajo. Naloga Primorja vsekakor cijske tekme so odigrali pred enim ne bo lahka, saj «rdeče-rumeni» ni-tednom in so vzbudile precej pozor- so še sestavili moštva. Trener Gio-nosti, ker je padlo rekordno števito vsnnini namreč stalno uvaja spregatev. Ena sama tekma se je konča- rn-mbe in preverja nove nogome- deželi trenutno skoraj vsi kolesarji v enaki formi in imajo tako vsi možnost za dobro uvrstitev. Po jutrišnji dirki pa ne bo dva tedna v naši deželi nobenega tekmovanja, nakar bo zadnjo nedeljo septembra na sporedu dirka na kronometer dvojic, kjer se bodo kolesarji Adrie predstavili z dotičnimi možnostmi za osvojitev najboljših mest. R. Pečar TENIS V FOREST HILLSU Presenetljiv uspeh C. Barazzuttija nad Romunom Nastasejem FOREST HILLS — Včeraj se je v tem kraju nadaljevalo mednarodno teniško prvenstvo ZDA. Odigrali so še zadnje dvoboje 1. kola. Tekmovala sta tudi Jugoslovana Željko Franulovič in Mirna Jaušovec, ki sta se uVrstilk v drugo kolo. Franulovič je, premagal Američana Pfisterja s 4:6, 6:1. 6:3, Jau-* 'šovčeva pa Francozinjo Durrovo s 6:3, 6:1. Izreden in nepričakovan uspeh je dosegel na tem turnirju Italijan Ba--azzutti. V 2. kolu je namreč premagal nosilca skupine št. 7 Romu na Nastaseja s 6:4, 6:4. la pri belem izidu (Cave Aurisina -Primorje). Po streljanju 11-metrcvk pa so si zmago priborili Prosečani. Ostali izidi: Pol. Opicina - Gaja 7:1 Libertas - Breg 5:1 Primorec - Op. Supercaffe 5:3 Iz tega je razvidno, da so si pot v polfinale priborili Primorje, Pol. Opicina, Libertas in Primorec. Prvo polfinalno tekmo Pol. Opicina - Primorje bodo odigrali jutri na openskem igrišču (Alpinska ulica) ob 9. uri; drugo, Libertas - 'Primorec, na istem igrišču dve uri pozneje. • Zmagovalci se bodo prihodnjo nedeljo potegovali v finalu za prvo mesto, poraženi pa za tretje mesto. Kakšne možnosti imata Primorje ir Primorec na tem turnirju? taše. Nasprotnik, Opicina, je letos oja čil svoje vrste in ker je organizator turnirja, noče odigrati podrejene vloge. Zato je v tej tekmi možen vsak izid. Primorec se je v tem začetnem dolu priprav dobro odrezal. Treben-ci so polfinalisti na dveh turnirjih. Kateremu bodo dali prednost? Nogometaši in navijači Primorca upajo na solidno uvrstitev na obeh turnirjih, kar pomeni, da tudi ju tri (čeprav bodo imeli za nasprotni ka solidno ekipo Libertasa) ne bodo hoteli popustiti, predvsem ker bodo tudi v tem srečanju lahko preverili moč nasprotnika, ki ga bodo nato srečali v prvenstvu. Tržaški Libertas je namreč lansko sezono izpadel iz 1. v 2. amatersko ligo. B. R. NOGOMET DEŽELNI POKAL Nastopa tudi Vesna V nedeljo, 4. septembra, se bo začel nogometni turnir za «Deželni pokal*, katerega organizira deželni odbor nogometne zveze in na katerem tekmujejo ekipe 2. in 3. amaterske lige. V naši deželi se je za turnir [ rijavilo kar 48 ekip, med katerimi 13 iz tržaške pokrajine. Za turnir, ki bo izločilen, se je od naših ekip prijavila le kriška Vesna, ki bo v prvem kolu sprejela v goste tržaški Libertas. Ostali pari prvega kola so: Domio - Flaminio Aurisina - CGS S. Marco Devin - Giarizzole Edile Adriatica - La Sovrana Rabuiese - Edera Staranzano - Costalunga B. R. SKOKI V VODO RlM — 3. in 4. septembra bo v Rimu italijansko državno prvenstvo v skokih v vodo za moške in ženske. Istočasno bo 'potekal tudi meddržavni dvoboj v skokih v vodo med Italijo in Bolgarijo. do 10.30. Po kosilu so imeli uro počitka, nakar so se popoldne ponovno podali na igrišče in so trenirali od 16. do 18. ure. , Med osemdnevnim bivanjem v Mariboru so varovanci Igorja Lukše o-digrali dve prijateljski tekmi z Bra-nikovimi vrstniki". Prva tekma je bila 25. avgusta. To tekmo je osvoji'a ekipa Kontovela. Drugo tekmo pa so odigrali 27. avgusta in so zmagali igralci Branika. 1. tekma: KOSOVEL — BRANIK 66:58 Štoka Peter 2, Danev Dejan 2, Gulič Štefano 4, Danev Davorin, Gruden Aleksander, Emili Livio 26, Ukmar Marino 4, Danieli Robert 28, Pertot Aleksej, Čuk Korado. 2. tekma: BRANIK — KONTOVEL 56:50 Štoka Peter, Danev Dejan, Gulič Štefano, Danev Davorin, Gruden A-leksander, Emili Livio 10, Ukmar Marino 8, Čuk Korado 10, Pertot A-leksej, Danieli Robert 22. Ob zaključku tega tečaja, ki je nadvse dobro uspel, sta se vodstvi obeh športnih društev domenili za bodoče sodelovanje. Tako so se dogovorili, da bo 15. in 16. oktobra letos tradicionalni turnir prijateljstva v Mariboru. Tega turnirja se bodo udeležili igralci rojeni leta 1961 in mlajši. Poleg tega pa bo še vzporeden turnir za dečke in naraščajnike. pm VATERPOLO FIRENCE — Trener italijanske vaterpolske reprezentance Gianni Monzi se je poškodoval. Na stopnicah svojega stanovanja je padel in si zlomil desno nogo. Zdravniki so izjavili, da ga bodo morali morda tudi operirati. Zdravil se bo približno 40 dni. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 3. septembra 1977 ATLETIKA •RAUBERJEV MEMORIAL* 19.00 v Tretu Nastopata tudi Adria in Bor ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA 20.00 na Padričah Nočni tek Gaje NOdOMET PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 v Razovici Zarja - Torriana TENIS ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA 8.30 na Padričah Teniški turnir JUTRI NEDELJA, 4. septembra 1977 NOGOMET .POKAL DEŽELE* 17.00 v Križu Vesna - Libertas «3. POKAL ALTIPIANO* 9.00 na Opčinah Primorje - Pol. Opicina # * # 11.00 na Opčinah Primorec - Libertas ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA 16.30 na Padričah Gaja - Dvori Izola PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 v Repnu Stari - Mladi BALINANJE ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA 9.00 na Padričah Balinarski turnir TENIS ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA 8.30 in 14.00 na Padričah Teniški turnir KOLESARSTVO VETERANI 9.30 v Bazovici Nastopa tudi Adria VLADIMIR GRADNIK . Svojem meglenem in za javnost formuliranem poro-ln 16 komisija prikazala sliko dogodkov, iz katere je .^zvidna slaba moralna in borbena kvaliteta voja-£ 6r nizka stopnja strokovnosti in pomanjkanje avto-Poveljnikov vseh stopenj, vendar je precej spregle-prikrila odgovornost vrhovne komande, komand ^ in korpusov, posebno pa generala Badoglia. Bila L** vpiivom državno - političnega aparata, ki je fpb-jJJ Pod Mussolinijem) resnici o «Caporettu» oviral pot C**'Ost. iz poročila komisije je celo izginilo 13 strani V 0 generalu Badogliu. Senator Mondagliani je izjavil: 'f uetP prvi. ki priznam, da komisija ni objavila vsega, •j,’ toorala povedati!* ^(0<1a to polemiko in razsodbo o pravici in krivici pre-O0 raje italijanskemu narodu, ki je prvi poklican, da u°vori o tem. \ aši Pogledi in mišljenja seveda niso obvezno nezmot-" Odprta so diskusiji ter morebitni korekturi ali do- polnitvi, odvisno od razpoložljivega dokaznega materiala in zornih. kotov razsojanja. Osnovni namen je, da bralec dobi vsaj približno realno, sliko o zgodovinskih pretresih in prelomih v Posočju, ki s preselitvijo bojne fronte na reko Piave niso končani — nasprotno. Na pot Golgote, na kateri bo ljudstvo Posočja spet svoj krvavi pot potilo, je padla kocka, na kateri sta bili že vtisnjeni črki V.V. (Ve victis — gorje premaganim). OD REKE VIPAVE DO POSOČJA L. 1918 (Premirje in konec vojne med Italijo in Avstro-Ogrsko I. 1918) Po porazu na zgornji Soči meseca oktobra 1917. leta je itaflljanska vrhovna komanda, s pomočjo anglo - francoskih zaveznikov, postavila novo fronto na reki Piave. Srednja oddaljenost nove fronte od črte soške fronte je bila okrog 150 km. Italijanska vojska je bila, razen v mesecu juniju 1918, večinoma v pasivni obrambi. Takrat so Italijani v protinapadu potisnili nazaj avstrijske enote, ki so čez reko Piave prodrle v rajon Montella. Med tem časom so se na drugih evropskih frontah in v notranjosti evropskih držav dogajale velike in usodne spremembe, ki so napovedovale konec dolge in naporne vojne. Zavezniški vrhovni svet je 24. julija 1918 svetoval italijanski vladi in vrhovni komandi, naj italijanska vojska preide v ofenzivo. Proti taki zamisli so bili predvsem italijanski načelnik vrhovne komande general Diaz, njegov pomočnik general Badoglio in vojni minister Nitti. Bili so mnenja, da bo vojne konec šele 1919. leta, ker je av- strijska armada še preveč močna. In še nekaj, v strahu pred morebitnim ponovnim avstrijskim udarom proti Italiji, so prišli do zaključka, da bi dobro organizirana propaganda med avstro - ogrskimi vojaki bila prav močno in uspešno orožje za razkrajanje bojne morale in patriotskih vezi ter za sejanje razdora med narodnostmi v nacionalno raznobarvni armadi, v kateri je bilo 12 narodov in 6 religij — v duhu že starega načela «razdvajaj pa vladaj«. Razvila se je velika propaganda na fronti in v zaledju. Med drugim naj omenimo samo to, da je bilo od aprila do oktobra 1918. leta vrženih iz letal in drugače razširjenih čez 50 milijonov letakov in okrog 10 milijonov tedenskih časopisov — vse s propagandno tematiko. Rezultat take propagande ni bil majhen. Dezerta-cija se je stopnjevala, tako da je v maju 1918 v Italiji že formirana «čehoslovaška divizija« 14.000 prostovoljcev. Formiranja vojaških enot iz jugoslovanskih ujetnikov dezerterjev italijanska vlada ni dovolila. Duh oktobrske revolucije je prepajal tlačene narode v Evropi in izven nje. Gesla o svobodi narodov in človekovih pravic ter klici proti imperialistični vojni, vse to v splošnem pomanjkanju, so prodrli v Ljudske množice. Grozila je nevarnost, da se armade že pred končno odločilno bitko razpršijo, a vojna prelevi v splošno revolucijo. Polki jugoslovanske in drugih narodnosti v avstrijski vojski se upirajo, ljudstvo zahteva konec vojne in kruh. S fronte uhajajo trume beguncev, narodne vlade kličejo svoje vojake s fronte v domovino. Že 19. oktobra 1913 je Narodno veče v Zagrebu izdalo deklaracijo o združenju jugoslovanskih dežel v su-, vereno državo SHS in prevzelo poveljstvo nad vojaškimi e/iotami jugoslovanskih narodnosti. Enako so ravnali na Ogrskem in Čehoslovaškem. V taki kaotičnosti je italijanska vrhovna komanda namenoma čakala z napadom čez reko Piave do trenutka, ko bosta avstro - ogrska država in armada že v razpadu in nesposobni za odpor in bosta prisiljeni na brezpogojno predajo. Med drugim je bilo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, kje, kdaj in kako? Zdi se, da je vprašanje «kdaj» imelo primarno vlogo. Bilo bi namreč nevarno prenagliti se in zadeti na trden odpor tu in lam še čvrstih in zvestih avstrijskih čet. Ravno tako pa ne bi bilo koristno zamuditi pravega trenutka in dovoliti, da nasprotnik predčasno «zgi-nei« - proti domu, pri čemer bi se Italijanom izmuznila lepa priložnost za zmagovito bitko kot -povračilo« za polom na Soči. Italijanska vrhovna komanda je izdala povelje iV. in XII. armadi na sektorju Monte Grappa, da že 24. oktobra sprožita odločen napad in razbijeta avstrijske enote (Bosanci). S tem naj bi pokazali, da je na Monte Grappa italijanska armada razbila avstro - ogrsko vojsko, zrušila avstro -ogrsko državo ter tako zmagoslavno končala prvo svetovno vojno. Toda vsi italijanski napadi na sektorju Monte Grappa so bili odločno in z izgubami odbiti, in tako je bila italijanska ofenziva na tem sektorju po treh dneh ustavljena. Dva dni pozneje, v zgodnjih urah 27. oktobra, je italijanski štab pričel planirani napad čez reko Piave. Ta dan in čas ofenzive sta igrala važno In odločilno vlogo. Italijanska vrhovna komanda je namreč pravilno ocenila položaj in odredila akcije, ko je v avstro - ogrski državi že izbruhnila revolucija in je armada razpadala, tako da je bil napad sprožen na že razkrojene bataljone in polke države, ki praktično ni več obstajala. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za. naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK U SFRJ DZS . 61000 uubll«* Žiro račun 50101-603-45361 «ADI1» Gradišče 10/11 nad. telelon 22207 • . Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, višina 43 mm) ob levnikih 13 000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500 legalni 500. osmrtnice in sožaiia 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško Oglasi Iz vseh drufl'n Stran 8 3. septembra 1977 goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku upravi pokrajin Italije pri SPI. fzdaja^^ZTT zveze c------ „ Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov FIEG itaiijansk« IfTlfn i časopisnih v||u| FIEG1^ POLEMIKA 0 NACIZMU PO KAPPLERJEVEM BEGU V ZR Nemčiji tudi avtokritični glasovi: «Preteklosti ni mogoče kar tako izbrisati» Trezna izjava bivšega podpredsednika Bundestaga ■ VValter Scheel: Sola ne sme ignorirati zgodovine zadnjih 50 let Seznam Simona INiesenthala: na prvem mestu Rauff in Mengels BONN — Tudi v Zahodni Nemčiji so taki ljudje, ki ne ocenjujejo sedanjega vala kritik in polemik na račun zvezne republike kot «golo propagando*, ljudje, ki se kot demokrati zavedajo, da je nevarnost nacizma v tej državi še živa in aktualna. Eden takih je Karl Schmid, bivši podpredsednik Bundestaga — zahodnonemškega parlamenta — in ena najbolj uglednih osebnosti socialdemokratske stranke. Nemci se ne morejo otresti teh kritik, kot da bi šlo za golo propagando — je včeraj izjavil. Imeti moramo toliko poguma in priznati, da je v njih nekaj resnice. Glavni vzrok za nezaupanje do Nemcev — je dejal Karl Schmid — je v tem, da Nemci ocenjujejo Hitlerjevo dobo kot preteklost, ki naj bi se je otresli in jo čim prej pozabili. Za to nezaupanje pa so krivi Nemci sami. Bil je čas — nadaljuje K. Schmid — ko je bilo HiPerja še mogeče ustavili. To ni bilo storjeno, delno zaradi nemarnosti, zaradi blagega miru, pa tudi, ker so mnogi mislili, da bo ta človek napravil red in očistil z levico. Izogibati se moramo posplošenj, kot na primer: «vsi smo krvavi pod kožo, tudi drugi narodi.* To je morda tudi res, pravi bivši podpredsednik Bundestaga, toda obstajajo grozodejstva, ki jih je zakrivil samo nacizem in noben drug narod. Celi narodi so bili poklani, kot da bi uničili mrčes. Seveda. 99 odstotkov nemškega naroda tega ni hotelo, toda dopustili so, da se je zgodilo. Tako trezne besede pa so danes v Zahodni Nemčiji prava redkost v zboru hvalnic na račun Kappler ja in njegove »herojske* žene. Zelo zgovorno je na primer, da je ves zahodnonemški tisk skoraj popolnoma ignoriral Schmidovo izjavo, ali pa objavil samo telegrafski izvleček. Mnogo bolj previden je, bil na primer v svojem komentarju ured-sednik ZRN Walter Scheel, ki je predvsem izrazil zaskrbljenost, da ne bi prišlo do poslabšanja italijansko - nemških odnosov. Nekoliko dvoumno je Scheel dodal, da se Nemčija ne more otresti svoje zgodovine ter da se o Nemcih na nekaterih področjih strože presoja kot o drugih narodih. Popolnoma pravilno pa je zahodnonemški predsednik obžaloval, da v šolah premalo učijo zgodovino zadnjih petdesetih let. Da bi se izjava ne zdela preveč »levičarska*, je takoj dodal, da je samo Sovjetska zveza kriva, če še niso osvobodili Rudolfa Hessa, zadnjega nacističnega zločinca, ki ie zaprt v zaporu v Spandauu. Ostale tri velesile, je dejal Scheel, bi bile namreč pri pravljene osvoboditi bivšega Hitlerjevega sodalevca. Če se Scheel zavzema za osvoboditev nacističnih zločincev, se Simon Wiesenthal še vedno cistični zločinec. Ne opravičujem vojne, ki je nekaj groznega, je pa produkt človeške narave. Rauff je tudi dodal, da se ne boji, da bi ga ugrabili izraelski agenti, kot se je zgodilo za Eichmanna, to pa zato, kot je dejal, ker so tudi Izraelci razumeli, da je imelo to, kar so počeli z Eichmannom, zelo slab vpliv na svetovno javno mnenje, (tm) Nadaljevanj« preiskave o umoru karabinjerskega podpolkovnika G. Russa PALERMO — Policijski agenti in karabinjerji nadaljujejo preiskavo o umoru karabinjerskega podpolkovnika Giuseppeja Russa in njegovega prijatelja prof. Filippa Coste, do katerega je prišlo 20. avgusta zvečer v gozdiču na območju Ficuzze (Cor-leone). Po zaslišanju izterjevalca Nina Salva je osebje kriminalističnega oddelka policijskega ravnateljstva v Palermu stopilo v stik s pokrajinskim odbornikom za javna dela Bel-lomarejem. Gre za človeka, s katerim se je pokojni Russo srečal junija, da bi ga pobaral glede licitacije za oddajo gradnje nove ceste (Gangi - San Mauro Castelver-de). Dr. Russo je bil tedaj na okrevanju po daljši bolezni ter se je, kot vse kaže, bavil s problemi birokratske narave v zvezi z dražbami za oddajanje javnih del, in to na račun nekega gradbenega podjetja. Čedalje bolj se torej utrjuje domneva, da je šlo 20. avgusta za uboj pristno fnafijske narave. Fašist Clfmentc Graziani kljub vsemu na varnem PO ZAKLJUČKU «MIROVNEGA POSLANSTVA* Prvi odmevi na načrt o pomiritvi Rodezije Osvobodilno gibanje Zimbabveja dolži VB in ZDA, da skušajo zaščititi belo manjšino v Rodeziji FIRENCE — Zloglasni fašist elemente Graziani, ki sodi v skupino mandatorjev morilske »ekspedicije* proti sodniku Vittoriu Occorsiu, o-stane še naprej na varnem pred ta lijansko pravico. Pristojne oblasti so sicer res zahtevale od britanskih njegovo izročitev, toda v Londonu menijo, da je ustrezna dokumentacija pomanjkljiva. Preiskava o celotnem krogu skraj-nodesničarskih prevratnikov, ki so ukazali «eksekucijo» namestnika državnega pravdnika v Rimu, se torej avtomatično zatakne. iiiiiHiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiimiMiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii NEVARNO ŠIRJENJE EPIDEMIJE VIRUSNEGA VNETJA JETER pa vztrajno bori za njihovo kaznovanje. Eden od najbolj okrutnih nacističnih krvnikov, Eduard Rosch-mann iz Graza, znan kot »mesar iz Rige*, bivši poveljnik lagerja v Rigi - Keiserwaldu, ni več na VViesenthulovem seznamu. Ugotavljanje prstnih odtisov je namreč pokazalo, da je bil Friderik Wage-ner. ki je pred dnevi umrl v glavnem mestu Paragvaja Asuncionu zaradi infarkta, v resnici prav Eduard Roschmann. Mož, ki se je pred kratkim preselil iz Argentine v Paragvaj, da bi se izognil morebitni izročitvi, je menda za krivil pokol kakih 40.000 Židov. »Lovec za nacisti* Simon Wiesen-thal, ki je že trideset let zasledoval Roschmanna, je izjavil, da je njegov seznam nacističnih zločincev še zelo dolg. Na prvem mestu seznama pa sta Walter Rauff, bivši Heidrichov sodelavec, ki živi v Čilu, in esesovski zdravnik Josef Men-gele, ki živi v Paragvaju, po pisanju revije »La domen ica del Cor-riere* pa naj bi se nemoteno sprehajal po Italiji, kjer naj bi se v Jesolu sestajal z ženo, ki živi v Meranu in s sinom Karlheinzom. Po pisanju lista naj bi to bilo mogoče. ker Mengelejevega imena ni niti na seznamu tujih državljanov, ki jih išče italijanska policija, niti ne na seznamu »nezaželjenih*, ki bi jim bilo treba prepovedati vstop v Italijo. Obveščevalna služba in italijanska sekcija «interpola» sta včeraj demantirali, da bi bil Men-gele v Italiji, priznali pa sta, da njegovega imena ni na omenjenih seznamih, to pa zaradi tega, ker ni nobena tuja država zahtevala od italijanskih oblasti, naj ga iščejo. Prav zato ga ne vpišemo v seznam — pravijo pri interpolu. Ko bi ga namreč našli in ga aretirali, komu naj bi ga izročili, ko ga pa nihče ni zahteval? Walter Rauff pa medtem nemoteno živi v najbolj južnem čilskem mestu Punta Arenas, kjer se ukvarja z ribolovom ter daje intervjuje časopisom. Zadnjega je objavila čilska ženska revija »Paula*: Rauff, ki ga imajo za izumitelja »premičnih plinskih celic*, v njem med drugim pravi, da ima čisto vest, ker je Samo izvrševal ukaze. V vojni — pravi — se je treba boriti in ubijati, ker je treba zmagati. Zadovoljen sem nad tem, kar sem bil in nad tem, kar sem zdaj, pravi dalje na- Zakonca na Sardiniji podlegla hepatitisu Največ primerov so zaznamovali v Kalabriji in na Siciliji - Zahrbtni bolezni so podvrženi še posebno otroci SASSARI — V južnih predelih I talije, kakor tudi na Sardiniji je v poslednjem času izbruhnila zask”b-ljujoča epidemija nalezljivih bolezni, ki gredo od tifusa in salmone-loze do virusnega vnetja jeter. Podvrženi so jim predvsem otroci, mestoma pa tudi odrasli. Tako moramo, žal, omeniti, da sta na otoku podlegla virusnemu vnetju jeter zakonca Pietro Fois, ki mu je bilo 48 let in dve leti mlajša Antonia Meloni, Umrla sicer nista istočasno oziroma v nekajdnevnem zaporedju, temveč v obdobju poldrugega meseca. Prvotno go bile pristojne oblasti v dvomu glede vzrokov njune smrti, sedaj pa so ugotovile (na osnovi preiskave, ki jo je odredil pokrajinski zdravnik), da je zbolela za omenjenim vnetjem najprej nesrečna Antonia, nakar se je virus prenesel na moža. Dr. Rocchetto, ki skuša seveda ugotoviti, od kod virus, je ukazal najstro,. e nadzovstvo nad zdravstvenim stanjem Foisovih oz. Meloninih svojcev — zakonski par zapušča namreč šest otrok, razen tega je bil vselej v kar najtesnejšem stiku s kopico sorodnikov. Nadaljnji primeri virusnega vnetja jeter so bili v zadnjem času za znamovani predvsem na Siciliji in deloma še v Kalabriji, torej na ob močjih, kjer razsaja suša in posledično tudi seveda kronično pomanjkanje pitne vode; kolikor pa je je, gre pretežno za onesnaženo, ali bolje celo zastrupljeno, od tod nalez ljive epidemije. Problem pesti posebno pokrajino Caltanissette,' kjer se je zadnje čase prebivalstvo kar najodločneje, se pravi z javnimi množičnimi demonstracijami in podobnimi oblikami protesta dvignilo zoper površnost oblasti pri reševanju najosnovnejših zdravstvenosani-tarnih vprašanj. Včeraj dopoldne so npr. v Calto nissetti zabeležili nov primer virus nega vnetja jeter: žrtev je tokrat komaj 4-letni otrok, ki so ga nemudoma sprejeli v bolnišnico, sicer v izolacijski oddelek. Pri tem elja omeniti, da je malček našel prostor v bolnici po golem naključju, saj je legel na posteljo, ki jo je le ne kaj ur poprej zapustila ozdravljena bolnica. Kakor sploh na italijanskem jugu pa tudi drugod v državi, pač tudi tu primanjkuje bolniš-niških ležišč, spričo česar niso redki primeri, da je človek ob življenje, ker mu ni najti prostora... Z omenjenim otrokom se je število oseb, ki so v Caltanissetti zbolele po 1. juliju za tifusom, virusnim vnetjem jeter in salmonelozo, dvignilo že kar na 67. Trenutno jih leži v bolnišnici 46, od tega 29 za radi ugotovljenega tifusa, 8 zaradi domnevnega tifusa, ravno toliko zaradi jetrnega virusnega vnetja ter ena zaradi domnevne bolezni. Krajevni državnopravdniški urad je o-dredil temeljito preiskavo o vzrokih in morebitnih odgovornostih za na stalo epidemijo. Zaradi domnevnega virusnega vnetja jeter so v poslednjih dveh dneh sprejeli v bolnico še dva o-troka v kraju Porto Empedocle v pokrajini Agrigento, spričo česar se je število tovrstnih infekcijskih primerov povzpelo na 10. Pokrajinski zdravnik dr. Tuttolomondo trdi, da zadeva ne zbuja posebnih skrbi. Pri pominja tudi, da se otroci niso na- lezli vnetja morda z onesnaženo pitno , vedo,, kalror tudi ne s kopanjem v onesnaženih morskih vodah, ki so jih oblasti tudi sicer za-stražile, temveč zejp verjetno z u-živanjem raznovrstnih morskih sadežev, kot npr. lupinarjev in mehkužcev. Nadaljnjih 15 primerov virusnega vnetja jeter so v zadnjih tednih zasledili v Pozzallu (pokrajina Ragusa). Občinski možje so na posebni seji včeraj izdali prepoved o prodaji morskih sadežev, hkrati pa odredili korenito higiensko nadzorstvo v mestecu. N; zadnje gre omeniti še 32 primerov iste nalezljive bolezni na območju Crotoneja (Catanzaro), spričo katerih pa pristojne oblasti, kot kaže, niso kdove kako zaskrbljene. Pravijo namreč, da gre nekako za reden pojav v tem letnem ča su, tako naj bi vsako leto zasledili v avgustu poprečno kakšnih 20 tovrstnih obolenj. V teku je korenita akcija za razkužitev prostordv, kjer je izbruhnila epidemija, tako v prvi vrsti šolskih zavodov in javnih ustanov, (dg) LONDON — »Brez premirja ni mogoče rešiti krize v Rodeziji,* je popolnoma pravilno in nedvoumno u-gotovil britanski zunanji minister Owen med tiskovno konferenco v Londonu po zaključku svojega »mirovnega odposlanstva* v južni Afriki. 1 Njegov afriški sopotnik, ameriški predstavnik pri OZN Young pa je zagotovil, da se bodo ZDA «do dna* zavzele za mirovno pobudo, kajti «kaos ne bi zavzel samo Rodezije. temveč bi se razširil na ves južni predel afriške celine*. Namen , trditev tako ameriškega kot britanskega predstavnika seveda ne gj'e iskati v vsebini, ki je dokaj preprosta in jasna, temveč v predstavitvi edinega konkretnega koraka, ki je izšel iz anglo-ameriške-ga načrta. Strani naj bi se namreč zedinile za sestavo posebnih komisij, ali komisije, ki naj bi se pogajala za prekinitev sovražnosti v Rodeziji. V ta namen naj bi London in Washington naprosila varnostni svet OZN, da določi svojega posebnega predstavnika, ki bi prisostvoval pogajanjem tako z rasistično rodezijsko vojsko kot z osvobodilnim gibanjem Zimbabveja. Drugih sadov «mirovnega poslanstvi* ni videti, če ne upoštevamo izredno pomembnega dejstva, da se tako javnost kot tudi diplomatski krogi ob rodezijskem vprašanju ponovno glasneje in odločneje izrekajo. Sicer pa je načrt kot tek bil deležen mnogo opazk bodisi glede vsebine, še več pa na račun namenov, ki so mu jih pripisali. Glasnik Osvobodilnega gibanja Zimbabveja Joseph Msika je zatrdil, da skušajo Britanci in Američani s predlogom dejansko zaščititi belo manjšino v prehodni dobi od rasističnega režima do osamosvojitve države in ‘še potem. Podobno stališče kot predstavniki odporniških sil, ki se zavzemajo za «skorajšnjo» in popolno osamsvoji-tev Zimbabveja*, osvaja tudi sovjetski tisk. Ostrim napadom na Smithov režim se pridružujejo kritike na ra čun njpgovih »zahodnih ,zaypznic», medtem ko britansko - atnerlški na- črt za mirno rešitev rodezijskega vprašanja označuje kot poskus, da bi v Salisbufvju vzpostavili »nčokil-lonialni lutkarski režim*. Tiskovna agencija Tass še pristavlja, da uresničitev takega predloga nikakor ne more prinesti pomiritve, temveč bo le povod za nenehno notranje trenje in nemire. Dejstvo, da je v besedilu mirovnega načrta našel besedo «predaja» (nanaša se seveda naj) in da bi morali priti v sklop varnostnih sil oddelki oboroženega odpora (oziroma morala bi tvoriti jedro) je pa na- vedlo rasističnega premiera Smitha, da je britansko - ameriški načrt o-značil za «blaznost in šalo*. Zato gre najverjetneje tudi njegovo »pripravljenost* na kakšna pogajanja jemati pod isto siglo. Sicer pa je včeraj že zatrdil, da predloga brez morebitnih popravkov ne bo odobril. Kakšnih ni pojasnil, verjetno pa ne bi zgrešili mnogo, če bi zatrdili, da gre za prvo točko, ki predpisuje njegov odstop. Angleški dnevnik «Times» je s tem v zvezi zapisal, da bi Smith sprejel mirovni načrt samo, če bi ga stisnili ob zid. Zaenkrat pa se rasistični veljak še svobodno in samopašno sprehaja po »beli* Rodeziji, (bp) Smrt na delu PESCARA — Zadnje čase se za-skrbljivo množijo smrtne nesreče na delu. Potem ko so pred dnevi v pokrajini Agrigento našli grozno smrt štirje delavci, moramo, žal, zabeležiti novo tovrstno tragedijo. Tokratna žrtev je 28-letni elektrikar Gaetano D’Ermiliis, uslužbenec u-stanove ENEL. Med delom v novozgrajenem stanovanjskem poslopju ga je ubil električni tok. Pristojne oblasti so kajpak uvedle strogo preiskavo o vzrokih nasreče. Izzivanje albanskega veleposlaništva v LRK PEKING — Zdi se, da Albancem ne gre prav nič po godu dejstvo, da so predsednika Tita na triumfalen in prijateljski način sprejeli glavni kitajski voditelji. Zato pa je vlada Enverja Hodže uprizorila pravcato provokacije? s tem, da je preko svojega pekinškega veleposlaništva razdelila vsem tujim dopisnikom na Kitajskem ponatis brošure (iz leta 1963), katere naslov je «Hruščev pokleka pred Tita*. V brošuri KP Albanije ostro kritizira obisk tedanjega sovjetskega voditelja v Beogradu in trdi, da to pomeni »rehabilitacijo Titove izdajalske klike*. Namig na pogovore med Titom in Hua Kuo-fengom bi ne mogel . biti jasnejši in bolj žaljiv, saj za Tita potrjuje albansko stališče, da je »revizionistični re-hegat*, Hua Kuo-fenga pa primerja s Hruščevom, kar je v kitajskih razmerah morda najhujša izmed možnih žaljivk. Gotovo je, da je poteza albanskih diplomatov v Pekingu nov dokaz rastoče napetosti med kitajskim in albanskim vodstvom, ki jo je vzbudila odstranitev «radikalne» šanghajske skupine. GENOVA — Sindikalna zveza pomorščakov (Cgil Cisl - Uil) se je odločno uprla sklepu tukajšnje plovne družbe «Navigaziione Alta Italia* iz ladjarske skupine Lolli Ghetti, da se iznebi petrolejskih ladij - velikank «Nai Perrone* in »Nai Di Stefano*. V resnici je družba plovili že prodala podjetju »Ogden Marine Inc.» v ZDA. Sindikalisti skušajo sedaj na vsak način preprečiti dokončno izgubo velecistern, ki bi pomenila dokajšnje skrčenje števila delovnih mest, gre pač za pomorščake, ki so bili doslej vkrcani na omenjenih lad jah. Zastoji na železniških vozliščih uiiiiitniiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiHiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiEiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii PO NEURADNEM OBISKU MOGADIŠKEGA PREDSEDNIKA V MOSKVI SOVJETSKO-SOMALSKI ODNOSI KLJUB VSEMU NERAZČIŠČENI? Siri se glas o tajnem sestanku Barreja z glavnini tajnikom KP SZ Brcžnjcvom MOGADIŠ — Kljub temu, da se je somalski predsednik Mohamed Siad Barre po tridnevnem neuradnem obisku v Sovjetski zvezi vrnil v domovino, ostajajo njegovi pogovori z moskovskimi voditelji še vedno zagonetni. Po doletu na mogadiško letališče ni namreč general dal nobene izjave, prav ta ko nista izdali pričakovanega u-radnega sporočila o rezultatih njegovih pogovorov s sovjetskimi voditelji niti agencija Tass niti mu gadiška Sonna. Pač pa je državnik v čakalnici letališča pojasnil časnikarjem, da je njegov obisk v SZ obrodil «dobre sadove*. Politični opazovalci se morajo spričo tega zadovoljiti zgolj z do mnevami, te pa zadevajo nredvsem okoliščino, da se Barre ni srečal z Brežnjevom — tako vsaj trdijo diplomatski krogi -v Moskvi. Sovjetski tisk je tudi sicer poročal, da se je somalski predsednik sestal le s predsednikom vlade Ko-siginom, zunanjim ministrom Gro-mikom in članom, ali bolje ideolo gom KP SZ Suslovom. Istočasno je somalski tisk sporočil, da se je mogadiški državnik srečal z «o-sebnostmi sovjetske vlade*, in to na povabilo samih moskovskih voditeljev. Pri vsej zadevi ne gre nikakor prezreti možnosti, da se je Barre 1111111111111111111111111111)1111111111111111111111 mi MiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiiiiMiiiiiniiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniif im MiiiiiiniiiiiiiMiiiiipiiiiiiiiiiU4«iiiuiiiiMiMHiiiii «Knežji pozdrav» amaterskim gledališčem Dlakocepstvo likvidacijskega upravnika BRESCIA — Kam vse lahko privede dlakocepstvo! Ko je gradbeno podjetje Giovannija Boletlija zašlo v stečaj, se je likvidacijski uprav nik odločil, da predloži sodni oblasti prav vse potrebno gradivo. Tu di zver. Gre za približno stot težkega leva I po imenu Juri, ki ga je prizadeti ! podjetnik kupil pred kakim letom • dni in ga v poslednjem času za upal v varstvo prijatelju. Upravnik je žival brez nadaljnjega popeljal na dvorišče sodnega poslopja in ko je bilo zadeve konec, ga izročil ravnateljstvu tukajšnjega živalskega vrta; leva gre seveda prodati, in sicer — kakor so ugotovili ocenjevalci — za kakih 800.000 lir. lVlonegaška kneginja Grace in njena komaj zaročena hči Carolina sta se udeležili .slovesnega sprejema ob odprtju petega svetovnega festivala amaterskih gledališč. Na sliki monegaška kneginja in princesa Carolina v pomenku s sc negalsko delegacijo in predsednikom organizacijskega odbora mednarodnega srečanja. (Telefoto ANSA) IIIIIIIIIMMIIMIIIIMIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIMMUlIliiifMIMIIIIIlllllllMIIIIIMIIIIIIIMMIIMIMIIIHMIIIIIIIMIIIMMIMIIIIIIIMIIlMIMIIIMlMIIIIIMMIIIIIimiMIIMIIIMIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIMMIMMIIIIIIIIIIIIIIMMimilltlMIIMIIMIIIIIIIMIMIIMMII ZASKRBLJENOST ZDRUŽENI MALIH TRGOVCEV IN POTROŠNIKOV NA VIDIKU PODRAŽITVE HRANE IN TEKSTILA? RIM — »Slamnati plamen, ki ne greje in takoj ugasne*: tako so predštavniki združenj potrošnikov o-cenili pomirljive in optimistične vesti, da so junija cene potresnega blaga poskočile samo za 0,3 odstotka. Predstavniki potrošnikov, katerim pritrjuje tudi združenje trgovcev (Confcommercio), dokazuje, da so se takrat cene zvišale tako malo zaradi tega, ker so v trgovinah razprodajali zaloge, da bi se ne kopičile preko poletja. Zato pa so v juliju iu avgustu, ko so te zaloge delno obnavljali, zabeležili že prvi močan skok v cenah vseh vrst potresnega blaga. Tega pa še ni konec. Verjetno je. da bodo cene septembra in jeseni ponovno poskočile in sicer v taki mCri, da bo opti mizem o tem. da je bila inflacija ukročena splahnel kot pomladanski sneg. Prvi, ki so napovedali krepko podražitev so industrijci v prehrambnem sektorju, saj so se cene prehrambnih izdelkov zvišale (na de belo) od 10 do tudi 25 odstotkov. Mali trgovci pa pri nakupu zalog prehrambnih izdelkov ne bodo uživali več popustov, ki jih grosisti tradicionalno priznavajo stalnim klientom, kar pomeni še dodatno, čeprav prikrito podražitev. Vsled tega bodo predvsem mali trgovci prisiljeni krepko zvišati cene na policah, medtem ko bodo supermerka-ti in zadružne trgovine lahko podražitve le deloma omilili. Združenje trgovcev ugotavlja tu' di, da so bile poleti zaznavne tudi močne špekulacije s sadjem in zelenjavo. Del pridelka so namreč u-ničili, da bi cene ostale visoke, drugi del pa izvozili v tujino, kjer je bilo letos povpraševanje večje. Temu povečanemu povpraševanju (predvsem v Nemčiji) je botrovalo dejstvo, da so v tujini italijanske cene zaradi razvrednotenja lire znosnejše in se torej uvažanje sadja in zelenjave na tržišča »trdne marke* gotovo splača. Računajo, da je izvoz sadja in zelenjave letos že presegel 12 tisoč ton, vendar je ta podatek zaenkrat še nepopoln. Manever industrijcev testenin, ki zahtevajo od vlade, naj krepko zvi-še ceno te temeljne italijanske pre- brane, ni torej osamljen: kvečjemu lahko pišemo o »prvem znaku*, ki priča, da bodo 'testeninarjem’ sledili še drugi. Tudi na področju drugega blaga široke potrošnje: obleke in obutve si lahko pričakujemo podražitve. Tekstilni sektor, še posebej pa konfekcijski, je v krizi zaradi skrčenega (»vpraševanja. Zaradi nujnih odpovedi in varčevanja, ki je dajalo prednost hrani, so Italijani zadnje čase kupovali manj obutve in oblačil. Raje so nosili obnošeno ali pa popravljali staro. Trgovci vsekakor računajo, da to ne bo trajalo v nedogled in bo pač napočil trenutek, ko bodo, Italijani morali obnoviti garderobo. Tedaj pa jih bodo1 prijeli za vrat. (sl.s.) res sestal z Brežnjevom in da sovjetske oblasti, srečanja, nočejo »ro-klamiziratf*. tJl&de na sovjetske interese na »Afriškem rogu* bi to ne bilo posebno čudno. Medtem ko politični opazovalci v Moskvi zatrjujejo, da je skušal Barre izbojevati od sovjetskih voditeljev obsodbo Etiopije »kot povzročiteljice ogaderskega konflikta*, menijo v mogadiških krogih, da je somalski državnik predočil moskov skim politikom veljavnost sovjetsko - somalskega sporazuma o nri-jateljstvu in sodelovanju iz leta 1974. Barre naj bi skratka Sovjetom očital, da ne spoštujejo nekaterih členov tega sporazuma. Z ogadenskih bojišč prihajajo medtem redna vojaška sporočila, ki jih vojskujoča se tabora sistematično napihujeta iz nekakšnih strateških razlogov. Etiopska tiskovna agencija Ena npr. poroča o srditih spopadih v okolici mesta Džidžiga v vzhodnem delu Etiopije; pri tem naj bi sodelovali s kopno vojsko letalci in tankovci. Agencija pripominja, da podpirajo »somalske invazijske sile* vojaški oddelki I-raka, Sirije in drugih arabskih reakcionarnih držav. Nazadnje pa zatrjuje, da so Mengistove čete zadale sovražniku hude izgube. Obrobno velja omeniti še navajanje adisabebških krogov, da so etiopske sile v |K>nedeljek oziroma torek sestrelile tri somalska reakcijska letala sovjetske izdelave nekako 30 km od somalskega mesta Hargeisa, razen tega naj bi ubile 50 somalskih vojakov, 80 pa zajele. Poveljstvo etiopskih vojaških sil pristavlja, da ?e bilo v dobrih dveh mesecih, kolikor pač traja «vojna» med Mengistovimi četami in ogadenskimi prosomalskimi gverilci, zrušenih vsega kar 23 somalskih letal, seveda sovjetskih «migov*. Iz Bejruta je vtem prišla vest, da so palestniski gverilci sporazumno s sirskim; oblastmi poslali borcem tako imenovane «fronte za osvoboditev Eritreje* večjo količino orožja po morju. Šlo naj bi za 5.000 pušk (pretežno sovjetskih «kalašnikov»), 200 minometov in določeno količino streliva. Širi se glas, da gre v bistvu za material, ki so ga po zaključku libanonske državljanske vojne zaplenile arabske mirovne sile. (dg) Pretorijske obtožbe Sovjetski zvezi JOHANNESBURG - Južnoafriški minister za informacije Mulder je obtožil Sovjetsko zvezo, da »namerno širi lažne vesti o južnoafriški jedrski bombi*. Zato je predstavnik pretorijske vlade »povabil* zahodne države naj točneje preverijo sovjetske informacije, še bolj pa namen »sovražne tiskovne kampanje*. Mulder namreč dolži Moskvo, da misli na zasedanju OZN sprožiti nov val «lažnih obtožb* na račun južnoafriške republike in povzročiti nove sankcije v njeno škodo. Glavni namen pa naj bi bila «kubanizacijn» južne Afrike, kajti SZ, po mnenju pretorijskega ministra, samo i,šD.rorek. določene rezultate. Prihodnji, £ 6. septembra, se bo namreč v u In 1. Vl“ li stavništvo FISAFS srečalo '■ '^jli Na tem sestanku bodo obra^ »o S nekatere odprte probleme. *“Lto; dopusti, nadure in izplačilo za ^ vanja na drugo delovno (. dni pozneje bo o pogajanjih 1 p? , sklepal glavni odbor «avton°®L je- “ sindikata, ki je bil tudi ležen ostrih kritik predsta' nsr-sindikalne federacije in žele* >-jev CGIL - CISL - UIL. Na sliki: potniki potrpežljj''? kajo na rimski postaji Term1 Af»' STOCKHOLM - Leopold«, gon, ki je predvčerajšnjim uV'e ril samosežig pred tukajšnji® Je' poslaništvom ZDA, je včeraj a t o V a gel strahotnim opeklinam. . a,Si.j,-njegovi smrti je pretresla m -e i>’ časnikarske kroge, v kateri*1 n*' kroge, pokojni znan kot možakar rave ČASI SE SPREMINJAJO ;; Vsaka doba ima svoja ^ vila, ki so navadno števana od zakonskih P! 0r sov, Današnji, visoko c' -o-rani in omikani svet. se ff 'Jj ir sto, da bi si opomdgel & t likšne mere khlture, nate grobo nasilje, dosledno v («r silje nad šibkejšim, ^ayke P1 rekujejo vsa pravila medsebojnega sodelovanp^jo Na rimskem sodišču mH na spisku kar 194 ka*e (tf postopkov zaradi posilslP^g), jih je sicer ostalo iz jel® $;H' ki se je v zadnjih zalo za enega izmed «modnih» načinov dokaz°^{i lastne moči, oziroma P,-: e nad drugo osebo. Do *e trgt>>1 takih primerih ni bilo ,j|-pojasnjevati, da gre za.,jbi^ stva nad ženskami, kar je samo po sebi umeva0, ^ Dogodek s Sardinije P®. |,iti uči, da bomo morali ot*s ititCf' pazljivejši. Mlada za„U l<^ ki sta zvečer z avtom , jj zavila malo s poti kraj vaJe^* napadli štirje silaki, ju z vozila in ju pretepli v ^op' do tu, v duhu z današnjo j,/-njo civilizacije, nič nenfyo ^ ga. S seboj globlje v 9° ^* rie nasilneži hote}' so štirje nasilneži hote" nfle-či zaročenca in iz nedji ga razloga, kateremu P® ' gp} mladenič na vse kripHe ,icijtf ral. dokler ni posegla }. ■ jr in L-n rt n n rt I n nlrvnillfl ^ in končno le ukrotila lake. , , i0 ij1 Časi se pač spreminja oSliso nam poleg številn'1} J1$' štev, ki so jim bile zr" evosH‘ ske, prinesli še P°skllS LjN' stva nad moškim, v za ^jfll nje zagovornic povsem in zgrešene predstave 0® sli o ženski emancipo0 morali &??'*!>■ tem bi « • „ n- zgroziti. ker se krog z'],nriCe> silja, najuspešnejše «0® g tt' našega stoletja, nepresta ča. (bp) 1. A it S S