VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2014 ......................................................................................................... 3 Razvoj vremena v decembru 2014............................................................................................................ 27 Podnebne značilnosti leta 2014 ................................................................................................................ 34 Pregled opozoril na nevarne vremenske dogodke v letu 2014 ................................................................. 57 Meteorološka postaja Šempas .................................................................................................................. 58 AGROMETEOROLOGIJA 64 Agrometeorološki pregled leta 2014.......................................................................................................... 68 HIDROLOGIJA 71 Pretoki rek v decembru 2014..................................................................................................................... 71 izjemna vodnatost rek v letu 2014............................................................................................................. 75 Temperature rek in jezer v decembru 2014 .............................................................................................. 85 Dinamika in temperatura morja v decembru 2014 .................................................................................... 88 Zaloge podzemnih voda v decembru 2014 ............................................................................................... 94 ONESNAŽENOST ZRAKA 99 Onesnaženost zraka v decembru 2014..................................................................................................... 99 Onesnaženost zraka v letu 2014 ............................................................................................................. 109 POTRESI 118 Potresi v Sloveniji v decembru 2014 ....................................................................................................... 118 Svetovni potresi v decembru 2014 .......................................................................................................... 120 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2014 ............................................................................................... 121 Fotografija z naslovne strani: Čeprav je bila debelina snežne odeje pod dolgoletnim povprečjem, so bile razmere v gorah ves december zimske. V žled in več kot meter dolgo ivje vkovano drevje na Javorniku (1242 m), 10. december 2014 (foto: Martin Gustinčič). Cover photo: In spite of modest snow cover depth in the mountains winter conditions dominated the entire month of December. Sleet and frost formed on trees and created amazing sculptures. Mount Javornik, 10 December 2014 (Photo: Martin Gustinčič). IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2014 Climate in December 2014 Tanja Cegnar D ecember je prvi zimski mesec. V dolgoletnem povprečju smo v tem mesecu deležni najmanj sončnega vremena, saj so dnevi najkrajši, nekaj prispeva tudi pogosto oblačno vreme, po kotlinah in nižinah pa nas za sončne žarke pogosto prikrajša tudi megla. Temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno niža; v notranjosti Slovenije se decembra v dolgoletnem povprečju ohladi za 3 °C. 12 KREDARICA 9 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 12 6 3 0 -3 -6 -9 6 3 0 -3 -6 -12 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) 9 6 3 0 -3 -6 -9 9 6 3 0 -3 -6 -9 -12 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 BILJE PORTOROŽ odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 12 12 odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 9 6 3 0 -3 -6 6 3 0 -3 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, December 2014 Povprečna mesečna temperatura je decembra 2014 povsod presegla dolgoletno povprečje. V Julijcih in na Trnovski planoti je bil odklon med 1 in 2 °C, na Kredarici 1,0 °C. Drugod po državi so dolgoletno Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečje presegli za 2 do 4 °C. Največje odklone, nad 3 °C, so zabeležili na območju, ki se je začelo na Obali in v ozkem pasu prek Notranjske segalo nad osrednjo Slovenijo, Beli krajino, Dolenjsko in južno polovico Štajerske. Zadnje dni meseca se je povsod občutno ohladilo in takrat je bila zabeležena tudi najnižja temperatura v decembru 2014. Večina države je bila bolj sončna kot običajno. Največji presežek so zabeležili v osrednji Sloveniji in od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v delu Štajerske; na tem območju je sonce sijalo vsaj 50 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. Na zahodu Slovenije je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj na severozahodu, kjer so dosegli le 57 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin, nad 200 mm, je decembra padlo na Trnovski planoti. Najmanj padavin je bilo na Obali, Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju in večjem delu Dolenjske, kjer so namerili od 50 do 80 mm padavin. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so v dobri polovici Slovenije zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Skoraj povsod so dosegli vsaj 70 % dolgoletnega povprečja, za več kot 20 % so zaostajali na Zgornjem Jezerskem (72 %) in v Kneških Ravnah (77 %). Dolgoletno povprečje so presegli na Krasu, Goriškem, v Vipavski dolini, manjšem delu Gorenjske, Beli krajini, na jugovzhodu Dolenjske, v vzhodni polovici Štajerske in Prekmurju. Največji presežek, nad četrtino dolgoletnega povprečja, so imeli v Pomurju. Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je dosegla 135 cm. Z izjemo Primorske so bili v večjem delu nižinskega sveta ob koncu meseca 4 dnevi s snežno odejo. V Novem mestu je dosegla 29 cm, v Ljubljani 26, na Kočevskem 31. V Ratečah je sneg ležal 10 dni, debelina pa je dosegla le skromnih 19 cm. Prvi decembrski dnevi so bili povsod toplejši kot običajno. Ob ohladitvi, ki je naše kraje zajela zadnje dni prve tretjine meseca, se je povprečna dnevna temperatura znižala, na Kredarici je bil 9. december kar 6 °C hladnejši kot običajno, med prikazanimi nižinskimi postajami se je temperatura ustavila na dolgoletnem povprečju na Goriškem, drugod so zabeležili majhen pozitivni odklon. V visokogorju je dotok hladnega zraka že 26. dne povzročil, da se je povprečna dnevna temperatura spustila pod običajno, občutno bolj mraz kot v dolgoletnem povprečju je bilo v visokogorju nato vse do izteka meseca. 29. decembra je bilo skoraj 12 °C hladneje kot običajno. Po nižinah se je ohladitev poznala dan kasneje kot v gorah. Povsod se je povprečna dnevna temperatura spustila občutno pod dolgoletno povprečje, v Novem mestu in Murski Soboti je bil zadnji dan leta za okoli 9 °C hladnejši kot v dolgoletnem povprečju. 0 10 5 0 -5 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -5 -10 -15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 -10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 3,9 °C, kar je 3,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti, saj je bil to od sredine minulega stoletja tretji najtoplejši 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo december. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, drugi najtoplejši je bil december 2006 (4,6 °C). Le nekoliko so za tokratnim decembrom zaostajali v letih 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povprečje znašalo −2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 1,3 °C, kar je 3,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in tako pomembno topleje od dolgoletnega povprečja. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 6,7 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in tretja najvišja vrednost. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V letu 2014 je na izmerjene vrednosti pomembno vplivala neposredna bližina gradbišča. Tako kot v nižinskem svetu je tudi v gorah povprečna mesečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, a presežek je bil manjši kot v nižini in v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −5,8 °C, odklon pa 1,0 °C. Najtopleje je bilo v decembrih 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C), 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 29 takih dni, v Ratečah 24, v Slovenj Gradcu 19, v Lescah 18 in v Murski Soboti 16. Drugod število hladnih dni ni preseglo 14, najmanj jih je bilo na Obali (5), Krasu (6) in Goriškem (7). V Ljubljani so decembra 2014 zabeležili 11 hladnih dni, kar je le polovica dolgoletnega povprečja. Najmanj hladnih dni je bilo v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa decembra 1969, ko le en decembrski dan ni izpolnil kriterija za hladen dan. 30 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 število dni število dni 15 20 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Biljah in Portorožu takih dni ni bilo, ob koncu meseca pa je bilo nekaj takih dni drugod po državi. V Celju jih je bilo 5, v Murski Soboti 4, v Mariboru in Novem mestu 3. V Ljubljani so bili decembra 2014 4 ledeni dnevi, kar je 4 dni pod dolgoletnim povprečjem, ki pa je bilo zadnjič doseženo decembra 2010. Brez ledenih dni je bilo od sredine minulega stoletja 6 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na letališču v Portorožu je bilo z −2,0 °C najhladneje 27. decembra, v Ratečah so najnižjo temperaturo, in sicer −14,2 °C, izmerili 29. dne. Drugod po državi je bilo najbolj mraz zadnji ali predzadnji dan leta. Na Kredarici se je ohladilo na −20,4 °C, v preteklosti so decembra na Kredarici izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. V Ljubljani so zabeležili −11,0 °C, kar je precej več od najnižjih temperatur v decembrih 1963 (−16,7 °C), 1973 (−16,0 °C), 1948 (−15,9 °C) ter 1968 (−15,6 °C). V Celju so namerili −21,0 °C, v Kočevju −18,9 °C, v Slovenj Gradcu −17,6 °C, Črnomlju −17,0 °C, v Novem mestu −14,1 °C in v Postojni −8,9 °C. Že prvi dan meseca so na Obali (19,1 °C), Krasu (15,0 °C) in Goriškem (14,4 °C) dosegli najvišjo temperaturo v decembru 2014. 13. dne je bilo najtopleje na Bizeljskem (15,0 °C) in v Novem mestu (14,9 °C). Veliko krajev je najvišjo temperaturo doseglo 19. decembra. V Ratečah je bilo 9,4 °C, v Lescah 11,3 °C, v Kočevju 14,2 °C, v Črnomlju 17,0 °C, v Celju 14,5 °C, v Slovenj Gradcu 11,3 °C in v Murski Soboti 15,4 °C. Tudi v Ljubljani se je najbolj ogrelo 19. decembra, izmerili so 13,9 °C; v preteklosti je bila temperatura že tudi višja, decembra 2009 so izmerili 16,5 °C, decembra 1989 pa 16,7 °C. V Postojni je bila najvišja temperatura (12,0 °C) izmerjena 21. dne, v Mariboru pa dva dneva kasneje (15,6 °C). Na Kredarici so najvišjo temperaturo zabeležili 24. dne, dosegla je 5,7 °C, kar je precej manj od doslej najvišjih izmerjenih decembrskih temperatur; te so bile zabeležene v decembrih 1993 (10,4 °C), 1985 (9,8 °C), 2000 (8,0 °C) in 1983 (7,9 °C). 0 LJUBLJANA 16 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -3 -6 -9 -12 12 8 4 -15 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 24 0 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 20 -10 -15 -20 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -5 16 12 8 -25 4 -30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1961−1990 normals Povprečna mesečna temperatura je decembra 2014 povsod presegla dolgoletno povprečje. Kot že večkrat je bila tudi tokrat v velikosti odklona očitna razlika med gorskim in nižinskim svetom. V Julijcih in na Trnovski planoti je bil odklon med 1 in 2 °C, na Kredarici 1,0 °C. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za 2 do 4 °C. Največje odklone, nad 3 °C so zabeležili na območju, ki se je začelo na Obali in v ozkem pasu prek Notranjske segalo nad osrednjo Slovenijo, Beli krajino, Dolenjsko in južno polovico Štajerske. V Ljubljani je odklon dosegel 3,9 °C, v Črnomlju pa 3,7 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, December 2014 3°C 2°C 1°C Ne samo v decembru 2014, v tem stoletju je bila dolgoletna povprečna mesečna temperatura v večjem delu nižinskega sveta izrazito presežena tudi decembra 2000 in 2006, v gorah pa tudi decembra 2013. Od ostalega nižinskega sveta nekoliko odstopajo razmere v Prekmurju, kjer je najvišja povprečna decembrska temperatura še vedno iz prejšnjega stoletja, v tem stoletju pa poleg let 2000 in 2006 izstopa tudi leto 2011. Slika 7. Veliki Lipoglav, 540 m, 21. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Veliki Lipoglav, 21 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 20 15 temperatura (°C) 15 temperatura (°C) BILJE PORTOROŽ 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 LJUBLJANA NOVO MESTO 15 10 temperatura (°C) tem peratura (°C) 15 5 0 -5 -10 -15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -20 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 CELJE MARIBOR 15 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 5 0 -5 -10 -15 10 5 0 -5 -10 -20 -25 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 MURSKA SOBOTA KREDARICA 5 10 temperatura (°C) temperatura (°C ) 15 10 5 0 -5 -10 -15 0 -5 -10 -15 -20 -20 -25 -25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2014 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2014 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 -2 LJUBLJANA -4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA -6 -8 -10 4 2 0 -2 -4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 10 6 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 8 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 2 0 -2 -4 6 4 2 -6 -8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 6 6 CELJE NOVO MESTO 4 2 0 -2 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 4 2 0 -2 -4 -4 -6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 9. Mean air temperature in December Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 200 mm je decembra padlo na Trnovski planoti. Na Vojskem so namerili 204 mm, v Kneških Ravnah 184 mm, v Kobaridu 182 mm, v Logu pod Mangartom 165 in v Siči 160 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali, Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju in večjem delu Dolenjske, kjer so namerili od 50 do 80 mm padavin. V Velikih Dolencih je padlo 54 mm, v Slovenj Gradcu 58 mm, v Murski Soboti 62 mm, v Lendavi 63 mm in v Portorožu 65 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so v dobri polovici Slovenije zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Največji zaostanek je bil v Kamniški Bistrici, kjer 50 mm ustreza 32 % dolgoletnega povprečja, drugod po državi so dosegli vsaj 70 % dolgoletnega povprečja. Za več kot 20 % so zaostajali na Zgornjem Jezerskem (72 %) in v Kneških Ravnah (77 %). Dolgoletno povprečje so presegli na Krasu, Goriškem, v Vipavski dolini, manjšem delu Gorenjske, Beli krajini, na jugovzhodu Dolenjske, v vzhodni polovici Štajerske in Prekmurju. Največji presežek, nad četrtino dolgoletnega 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečja, so imeli v Pomurju. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Murski Soboti (138 %), Lendavi (133 %), Velikih Dolencih (122 %) in na Bizeljskem (120 %). 200 mm 170 mm Slika 10. Porazdelitev padavin, december 2014 Figure 10. Precipitation, December 2014 140 mm 110 mm 80 mm 50 mm Slika 11. Višina padavin decembra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in December 2014 compared with 1961−1990 normals 125% 100% 75% 50% 25% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Sl. Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 december 2014 150 200 250 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm decembra 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in December 2014 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi, in sicer 13. Po 12 takih dni so našteli na Kredarici, Bizeljskem, v Sevnem, Slovenskih Konjicah, Kočevju, Novem mestu, Črnomlju in Celju. Najmanj takih dni, samo 6, je bilo v Kamniški Bistrici. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Število padavinskih dni v decembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2014 Table 1. Monthly meteorological data, December 2014 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 50 116 101 165 160 182 184 103 81 70 63 54 RP 32 117 72 93 87 85 77 97 100 110 133 122 Padavine in pojavi SD SSX 6 27 10 31 11 19 9 28 11 26 10 31 11 40 13 30 12 32 12 25 10 3 9 9 DT 28 28 29 28 28 28 31 29 28 29 28 28 SS 4 4 8 1 4 4 4 6 4 4 2 4 LEGENDA/LEGEND: RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − day in the month − number of days with precipitation ≥ 1mm Na Kredarici je padlo 113 mm, kar je 94 % dolgoletnega povprečja. V visokogorju so izmerjene padavine zaradi vpliva vetra vedno podcenjene, pozimi lahko tudi za polovico. Največ padavin so decembra na Kredarici namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, december 2009 pa se z 274 mm uvršča na drugo mesto. V Ratečah je padlo 99 mm, kar je enako dolgoletnemu povprečju. S padavinami najobilnejši so bili decembri 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). V Ljubljani je padlo 88 mm, kar je 87 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin decembra 1991, namerili so 9 mm, sledijo decembri 1956 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. V tem stoletju je bil z 225 mm najbolj moker december 2008. 300 300 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 300 300 MURSKA SOBOTA višina padavin (mm) višina padavin (mm) 200 200 100 NOVO MESTO 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Padavine v decembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 14. Precipitation in December and the mean value of the period 1961−1990 300 Slika 15. Decembrske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in December and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 16 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Večina države je bila bolj sončna kot običajno. Največji presežek so zabeležili v osrednji Sloveniji in od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v delu Štajerske. Na tem območju je sonce sijalo vsaj polovico več časa kot v dolgoletnem povprečju. K izrednemu presežku v Ljubljani je verjetno nekoliko prispevala tudi vse večja urbanizacija. Na zahodu Slovenije je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj na severozahodu, saj so v Ratečah s 33 urami sončnega vremena dosegli le 57 % dolgoletnega povprečja. V Biljah je 64 ur sončnega vremena zadostovalo za 65 % dolgoletnega povprečja, na Kredarici je sonce sijalo 73 ur, kar je 68 % običajne osončenosti, na Obali pa so imeli 79 ur neposrednega sončnega obsevanja oz. 90 % običajne osončenosti. Največ sončnega vremena so imeli decembra 2014 v Lescah, sonce je sijalo 100 ur. Sonce je v Ljubljani sijalo 77 ur, kar je 211 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen prvi zimski mesec leta 2003 (106 ur), sledijo mu 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo decembri v letih 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in December 2014 compared with 1961−1990 normals 200% 150% 100% 70% 40% 120 LJUBLJANA število ur 90 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961–1990 60 30 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Decembra so jasni dnevi redki. Največ jih je bilo v Ratečah, in sicer 6, dan manj je bilo jasno v Lescah, Črnomlju in Slovenj Gradcu. V Mariboru je december 2014 minil brez jasnega dneva, po en jasen dan je bil v Biljah in Ljubljani. V prestolnici je bilo tako izenačeno dolgoletno povprečje (slika 20); največ jasnih dni, po 7, je bilo v decembrih 1991 in 2003, brez jasnih dni je bilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra običajno prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. Slika 18. Na topel božični dan so izletavale čebele, Grosuplje, 25. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Bees on a warm day, Grosuplje, 25 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Urad za meteorologijo 40 8 8 6 20 4 10 2 0 7 9 4 10 2 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 8 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) 3 5 7 6 20 4 10 2 0 0 1 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 8 40 30 6 30 6 20 4 20 4 10 2 10 2 40 8 0 padavine (mm) PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 40 dan 40 8 8 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) BILJE sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 3 5 7 30 6 20 4 10 2 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE sončno obs. (ure) 5 20 sončno obs. (ure) 3 6 0 0 1 30 sončno obs. (ure) 30 padavine (mm) LJUBLJANA sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2014 (Opomba: 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2014 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 število dni število dni 6 4 20 15 10 2 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 20. Število jasnih dni v decembru in povprečje ob- Slika 21. Število oblačnih dni v decembru in povprečje dobja 1961−1990 obdobja 1961−1990 Figure 20. Number of clear days in December and the Figure 21. Number of cloudy days in December and mean value of the period 1961–1990 the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj oblačnih dni, le 10, je bilo v Prekmurju. Dva dneva več je bilo oblačno na Kredarici in v Črnomlju. Največ oblačnih dni je bilo v Godnjah, in sicer 19, po 17 pa so jih zabeležili v Biljah in Postojni. V Ljubljani je bilo 15 oblačnih dni (slika 21), kar je pet dni manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v letih 1952, 1960, 1984 in 1995, najmanj leta 1991 (11 dni). Povprečna oblačnost je bila dokaj enakomerna, najmanjša (6,2 desetin) je bila na Bizeljskem in v Črnomlju, največja (7,4 desetin) pa v Biljah in Godnjah. Slika 22. Pogled na sveže zasneženo Skuto (2532 m) v zadnjih dnevnih sončnih žarkih, 9. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Mount Skuta, 9 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 47 % vseh terminov. 11 dni je veter v sunku presegel hitrost 10 m/s, od tega dva dneva tudi 20 m/s, zadnji dan meseca je najmočnejši sunek dosegel 21,6 m/s. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2014 Table 2. Monthly meteorological data, December 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 1,6 −5,8 −1,0 6,1 7,8 5,2 3,3 2,0 3,9 3,4 3,5 4,3 2,8 3,0 0,2 2,4 TOD TX 2,9 5,4 1,0 −3,1 2,7 2,9 2,6 9,6 3,4 11,2 2,5 9,4 3,1 6,1 2,5 6,4 3,9 6,7 3,2 7,6 3,4 7,3 3,7 8,3 3,2 6,8 2,9 7,0 2,4 4,4 3,0 6,5 Temperatura TM TAX DT −1,7 11,3 19 −7,8 5,7 24 −3,8 9,4 19 3,1 14,4 1 5,0 19,1 1 2,5 15,0 1 0,6 12,0 21 −1,6 14,2 19 1,3 13,9 19 0,0 15,0 13 0,5 14,9 13 0,7 17,0 19 −1,0 14,5 19 0,1 15,6 23 −2,4 11,3 19 −0,7 15,4 19 TAM −13,0 −20,4 −14,2 −5,1 −2,0 −5,0 −8,9 −18,9 −11,0 −14,5 −14,1 −17,0 −21,0 −9,2 −17,6 −15,6 DT 31 30 29 30 27 30 31 30 30 30 30 30 30 31 31 31 SM 18 29 24 7 5 6 11 14 11 11 11 12 14 13 19 16 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 569 801 651 430 372 459 516 559 500 516 513 472 526 528 614 545 Sonce OBS RO 100 73 68 33 57 64 65 79 90 78 100 77 211 75 126 79 87 69 74 131 143 101 144 Oblačnost PO SO SJ 6,5 13 5 6,7 12 1 6,3 13 6 7,4 17 1 6,7 16 3 7,4 19 3 7,2 17 4 7,2 14 2 7,2 15 1 6,2 13 4 6,8 15 3 6,2 12 5 6,5 13 3 7,2 13 0 6,6 13 5 6,7 10 2 RR 108 113 99 118 65 132 137 93 88 84 78 110 76 71 58 62 RP 106 94 100 100 86 115 101 80 87 120 105 114 103 118 97 138 Padavine in pojavi SD SN SG SS 8 0 0 5 12 0 19 31 10 0 5 10 9 1 5 1 9 1 1 0 11 1 1 0 11 1 2 4 12 0 6 5 11 0 4 4 12 0 3 4 12 0 8 4 12 0 1 4 12 0 2 4 11 0 0 4 11 0 4 4 9 0 2 4 Tlak SSX 32 135 19 1 0 0 12 31 26 26 29 25 27 18 18 9 DT 31 28 29 28 0 0 29 29 28 29 29 29 28 29 29 28 P PP 745,4 919,8 1011,9 1018,3 3,1 5,2 7,7 8,2 984,4 990,7 7,0 6,5 6,8 7,2 6,8 997,3 6,0 6,5 993,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, december 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, December 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Tpovp Tmax povp Tmax abs 9,5 7,5 2,9 2,4 0,1 2,2 2,7 2,8 4,0 3,9 4,5 4,2 3,4 3,5 3,4 3,6 2,6 12,8 10,6 4,6 4,1 2,4 4,2 4,4 4,8 5,6 5,3 6,1 5,8 5,3 5,6 4,7 4,8 4,0 19,1 14,4 7,2 5,9 5,0 7,5 6,5 6,6 7,5 7,2 8,0 7,4 7,5 11,5 7,2 6,4 5,8 I. dekada Tmin Tmin povp abs 7,0 5,2 1,7 1,1 −1,4 0,5 1,7 1,0 2,5 2,9 3,5 3,1 1,8 2,5 2,3 2,7 1,2 3,0 −2,1 −1,1 −3,3 −7,4 −4,4 −2,1 −5,8 −3,1 −1,8 −1,0 −1,6 −4,8 −3,0 −2,3 −2,2 −2,5 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs 6,1 4,5 1,4 0,6 −2,1 0,4 1,0 1,4 −4,9 −2,1 −5,8 −10,2 −5,6 −5,6 2,1 2,3 3,2 −5,9 −5,0 0,0 1,9 2,1 −7,9 −4,0 2,3 −3,8 −5,2 −10,5 9,3 7,5 6,8 5,5 1,3 3,9 1,5 4,3 6,7 5,9 7,8 5,2 6,5 6,4 5,6 4,8 5,0 13,2 11,9 10,1 10,2 6,2 9,1 6,4 9,0 9,8 10,9 12,5 10,7 10,9 10,9 10,8 10,4 9,7 14,5 14,0 11,9 14,2 9,4 11,3 11,3 13,8 13,9 14,9 17,0 15,0 14,5 13,7 15,0 15,4 14,1 LEGENDA: II. dekada Tmin Tmin povp abs 6,0 3,8 3,2 1,2 −1,9 −0,1 −1,4 0,1 3,4 2,1 2,7 1,0 2,1 2,4 1,6 0,0 0,4 −0,2 −3,3 −5,5 −5,8 −7,5 −5,5 −5,3 −6,4 −3,9 −2,9 −4,5 −4,5 −4,8 −3,1 −2,9 −3,1 −2,5 Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs 5,0 2,6 2,5 −0,4 −4,3 −1,2 −3,8 −1,4 −5,4 −6,5 −8,5 −10,4 −6,5 −8,7 0,9 −0,3 −0,1 −6,8 −6,6 −8,0 −0,2 0,3 −7,5 −3,7 −2,3 −5,3 −5,8 −9,5 4,9 3,6 0,6 −1,6 −4,1 −0,9 −3,3 −1,6 1,2 0,9 0,9 0,9 −1,1 0,0 0,3 −0,8 0,3 7,8 6,6 4,0 5,2 0,4 3,1 2,6 3,9 4,8 5,7 6,5 6,5 4,6 4,6 5,7 4,6 4,2 11,8 12,8 12,0 13,2 7,9 10,0 10,4 11,0 11,7 13,0 15,0 14,0 12,1 13,0 15,6 13,7 14,2 III. dekada Tmin Tmin povp abs 2,4 0,7 −2,7 −6,7 −7,7 −5,1 −7,0 −5,8 −1,8 −3,2 −3,7 −3,8 −6,3 −4,8 −3,3 −4,5 −1,5 −2,0 −5,1 −8,9 −18,9 −14,2 −13,0 −17,6 −14,6 −11,0 −14,1 −17,0 −14,5 −21,0 −19,0 −9,2 −15,6 −7,0 Tmin5 povp Tmin5 abs 1,8 −0,1 −2,7 −7,2 −9,9 −5,1 −9,9 −3,8 −8,0 −11,6 −20,6 −19,8 −10,0 −23,7 −5,3 −5,1 −5,7 −18,0 −18,0 −20,5 −8,3 −4,9 −25,5 −17,0 −6,9 −7,1 −20,9 −21,6 LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, december 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, December 2014 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 Dmax s.d. RR 41,0 79,4 114,2 44,8 81,2 77,0 36,0 86,6 62,9 48,7 43,3 59,9 35,6 35,3 42,6 45,7 47,9 44,1 p.d. 6 7 7 9 6 7 8 9 8 8 9 9 9 8 8 8 8 8 p.d. 13 16 14 14 11 14 12 14 15 14 13 14 14 12 12 13 12 11 od 1. 1. 2014 RR 1462 2304 2069 1972 2084 2114 1498 1894 1850 1585 1482 1794 1278 1436 1221 1233 1093 928 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7. uri I. Dmax 0 0 0 0 18 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 12 4 12 0 0 0 31 5 31 6 0 0 19 4 19 1 0 0 32 4 32 0 0 0 18 4 18 0 0 0 31 4 31 0 0 0 26 4 26 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 25 26 27 23 18 9 9 4 4 4 4 4 4 4 4 29 25 26 27 23 18 9 9 s.d. 0 1 4 5 10 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2014 2000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 2,4 4 21,8 3 65,2 5,7 5 32,8 4 117,9 7,9 4 14,5 3 136,6 14,9 2 33,6 3 93,3 1,9 2 16,0 3 99,1 1,2 3 29,8 4 108,0 4,2 1 17,8 3 58,0 7,5 2 22,2 3 116,3 5,5 4 19,5 3 87,9 7,2 3 25,0 3 80,9 7,6 1 27,0 3 77,9 19,1 2 30,7 3 109,7 6,8 2 41,8 3 84,2 9,2 1 31,8 3 76,3 8,3 1 23,2 3 74,1 6,6 1 18,9 4 71,2 4,8 1 9,6 3 62,3 4,4 1 5,3 2 53,8 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover LJUBLJANA 1500 1000 500 0 1.jan 1.feb1.mar1.apr1.maj 1.jun 1.jul 1.avg1.sep1.okt1.nov1.dec 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 7.4 % 0.9 m/s 5.4 % 1.4 m/s N 9.1 % 0.9 m/s 3.3 % 1.2 m/s N 9.4 % 1.0 m/s 12.8 % 1.1 m/s 5.7 % 2.0 m/s 12.7 % 8.4 m/s 6.5 % 2.2 m/sW 9.7 % E1.0 m/s N 16.1 % 7.0 m/s 5.0 % 0.9 m/s 11.7 % 1.0 m/s 9.1 % 0.9 m/s 2.7 % 0.5 m/s 17.6 % 1.0 m/s 4.4 % 0.9 m/sW 9.1 % 1.3 m/s 2.4 % E0.4 m/s 4.7 % 0.8 m/s 2.1 % 1.4 m/s 1.7 % 5.1 m/s 29.2 % 7.4 m/s 4.7 % 0.7 m/s 1.3 % 4.1 m/s 18.5 % 9.3 m/s 1.4 % 3.9 m/s 1.3 % 3.8 m/sW 1.0 % E2.6 m/s 6% 5% 4.4 % 1.6 m/s Kredarica 9.6 % 1.2 m/s 10 % 0.2 % 3.6 m/s 2.4 % 2.6 m/s 12 % 10 % 3.7 % 1.2 m/s 3.9 % 1.2 m/s S 15 % 5.5 % 1.1 m/s 1.6 % 1.1 m/s18 % 2.8 % 1.1 m/s 1.8 % 0.7 m/s S 1.6 % 1.2 m/s 9.2 % 1.0 m/s 9.0 % 4.2 m/s 0.1 % 30 % 2.3 m/s 1.3 % 0.8 m/s N 1.4 % 1.8 m/s 27 % 0.9 % 0.8 m/s 2.6 % 4.4 m/s 2.7 % 1.7 m/s 17.4 % 1.6 m/s 3.4 % 5.1 m/s Bilje 1.6 % 2.3 m/s 3.4 % 0.8 m/s S 0.2 % 1.8 m/s Portorož – letališče 1.5 % 0.6 m/s N 0.3 % 3.5 m/s 4.3 % 0.6 m/s Novo mesto 1.4 % 0.7 m/s 20 % 8.0 % 0.9 m/s 1.7 % 0.5 m/s 8.7 % 5.6 m/s 1.5 % 0.6 m/s 33 % N 1.6 % 0.9 m/s 3.8 % 3.1 m/s 22 % 18 % 4.2 % 1.8 m/s 13.9 % 1.5 m/s 6.8 % 1.1 m/sW 2.5 % E0.8 m/s 6% 2.4 % 1.7 m/s 9.9 % 5.4 m/s 9% 2.6 % 1.3 m/sW 7.8 % E3.8 m/s 3.0 % 0.6 m/s 16.3 % 2.9 m/s 11 % 3.5 % 0.8 m/sW 32.3 % E2.4 m/s 12 % 18 % 9.0 % 1.2 m/s 0.8 % 0.6 m/s 10.4 % 1.1 m/s 2.0 % 0.7 m/s 8.5 % 1.1 m/s S 2.2 % 1.4 m/s 20.2 % 2.7 m/s 1.7 % 1.6 m/s 26.5 % 2.9 m/s 2.4 % 1.5 m/s 4.3 % 1.0 m/s S 3.8 % 0.8 m/s 16.0 % 2.1 m/s 4.2 % 0.7 m/s 4.0 % 1.8 m/s 3.4 % 0.7 m/s 3.3 % 1.9 m/s 11.9 % 1.3 m/s Slika 23. Vetrovne rože, december 2014 S 1.8 % 0.4 m/s Figure 23. Wind roses, December 2014 19 3.8 % 0.9 m/s 1.3 % 0.4 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 65 % vseh terminov. Bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 20,1 m/s 31. decembra. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 31 % terminov, zahodnik s sosednjima smerema pa v 17 % terminov. Dva dneva je veter presegel hitrost 10 m/s, 13. decembra so zabeležili sunek 10,9 m/s. V Mariboru je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 39 % vseh primerov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 22 % terminov. 13. decembra je veter v sunku dosegel hitrost 12,2 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % vseh primerov, severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik pa v 31 % vseh terminov. V 2 dnevih je veter presegel 10 m/s, 24. decembra je sunek dosegel 12,7 m/s. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 64 % primerov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 15 %. Bilo je 19 dni s sunkom vetra nad 20 m/s, od tega 5 dni s hitrostjo vetra nad 30 m/s, 13. decembra je sunek dosegel 39,5 m/s. V Škocjanu je veter presegel 10 m/s v 14 dneh, 31. decembra je sunek dosegel 25,7 m/s. V Kopru je bilo 14 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Na Rogli je bilo 18 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 22. decembra dosegel 20,8 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990, december 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, December 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 4,5 3,2 2,0 2,5 3,0 2,8 4,1 3,4 3,3 3,3 3,3 3,3 3,1 3,0 2,7 3,5 2,1 Temperatura zraka II. III. 4,6 1,4 4,2 0,6 6,9 0,7 6,1 −0,7 5,3 0,2 5,4 1,0 3,7 −0,3 5,7 0,4 6,8 1,7 6,0 1,2 7,3 0,6 5,2 1,1 6,8 −0,1 6,3 0,5 5,5 0,7 5,2 0,4 5,1 0,7 M 3,4 2,6 3,1 2,5 2,7 2,9 2,4 3,1 3,9 3,4 3,7 3,2 3,2 3,2 2,9 3,0 2,6 I. 188 230 285 128 277 268 186 291 205 188 218 170 147 216 216 340 294 Padavine II. III. 7 89 12 91 14 38 30 104 5 52 3 95 18 104 18 80 13 71 25 132 48 106 24 207 30 166 37 146 28 119 26 74 27 44 M 86 100 101 80 100 106 97 117 87 105 114 120 103 128 119 138 122 Sončno obsevanje I. II. III. M 55 100 123 90 31 71 98 65 60 100 141 100 38 101 38 57 37 126 141 101 44 22 283 168 372 188 211 126 29 184 183 130 35 37 212 228 197 194 143 144 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Prva tretjina decembra je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Največji odklon je bil v Portorožu (4,5 °C) in Slovenj Gradcu (4,1 °C). Večina postaj je beležila odklon od 2,5 do 4,0 °C, le v Postojni (2,0 °C) in Velikih Dolencih (2,1 °C) je bil odklon manjši. Padavine so povsod opazno presegle dolgoletno povprečje, večinoma je padlo od 150 do 300 % dolgoletnega povprečja. V Kočevju so namerili le 128 %, v Celju pa 147 % dolgoletnega povprečja. Največji relativni presežek je bil v Murski Soboti, kjer je padlo 340 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Osončenost je bila skromna, v Novem mestu so dosegli le 22 % običajnega trajanja sončnega vremena, v Celju 29 %. Najbolj so se dolgoletnemu povprečju približali v Postojni (60 %). 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Nadpovprečno toplo vreme se je nadaljevalo tudi v osrednji tretjini meseca, odkloni so bili večji kot v prvi tretjini, večinoma je bilo 5 do 7 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Manjši odklon so zabeležili v Portorožu (4,6 °C) in Biljah (4,2 °C), večjega pa v Črnomlju (7,3 °C). Padavine so bile v drugi tretjini decembra skromne; v Portorožu, Ratečah in Lescah niso dosegli niti desetine običajnih padavin, večina merilnih mest je dosegla od 10 do 40 % dolgoletnega povprečja, v Črnomlju pa 48 %. Sončnega vremena je primanjkovalo le v Biljah, dosegli so 71 % običajne osončenosti. Drugod na zahodu države je bila osončenost enaka kot v dolgoletnem povprečju, na severovzhodu in v osrednji Sloveniji so presegli dvakratno običajno osončenost, v Ljubljani je sonce sijalo kar 283 % toliko časa kot običajno. Slika 24. Pogled na Nanos z avtoceste, 30. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Nanos, 30 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Zadnja tretjina decembra je bila temperaturno dokaj povprečna, večina odklonov je bila v mejah od 0 do 1,5 °C; za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v Kočevju (−0,7 °C), Slovenj Gradcu (−0,3 °C) in Celju (−0,1 °C). Največji odklon je bil v Ljubljani, in sicer 1,7 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno; v Postojni je padlo 38 % dolgoletnega povprečja, v Velikih Dolencih 44 %. Drugod so dosegli vsaj polovico dolgoletnega povprečja, presegli pa so ga v Kočevju, Slovenj Gradcu, Beli krajini, na Dolenjskem in Štajerskem. Na Bizeljskem je padlo kar dvakrat toliko padavin kot običajno. V Ratečah je sončnega vremena močno primanjkovalo, nekoliko pa so za običajno osončenostjo zaostajali na Goriškem. Drugod je sonce sijalo opazno več časa kot v dolgoletnem povprečju. Na severovzhodu države je sonce sijalo skoraj dvakrat toliko časa kot običajno, v Ljubljani pa so zabeležili 372 % dolgoletnega povprečja. 150 50 RATEČE LJUBLJANA 100 50 višina (cm) višina (cm) 40 30 20 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 25. Največja višina snega v decembru Figure 25. Maximum snow cover depth in December 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je decembra 2014 debelina snežne odeje dosegla 135 cm, kar je že četrti december zapored s precej podpovprečno debelino snega. Decembra 2010 je bila največja izmerjena višina 4 m, kar je za december največ, odkar merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 1988, namerili so ga 50 cm, sledijo mu decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). 160 500 KREDARICA KREDARICA 400 višina (cm) višina (cm) 120 80 40 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1956 dan 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje decembra 2014 na Kredarici in največja decembrska debelina Figure 26. Daily snow cover depth in December 2014 and maximum snow cover in December Decembra 2014 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot vsak december doslej, z izjemo decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. 30 LJUBLJANA NOVO MESTO 25 25 20 20 število dni število dni 30 15 10 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 30 30 MURSKA SOBOTA 20 15 10 RATEČE 25 število dni 25 število dni 15 20 15 10 5 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 27. Number of days with snow cover in December V Ljubljani so bili 4 dnevi s snežno odejo, ki je 28. decembra dosegla 26 cm. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006 in 2013. Največ snega je bilo 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005, 35 cm pa 2010. Slika 28. Ledeno ivje v Kočevskem Rogu, 4. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Sleet in Kočevski Rog, 4 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Z izjemo Obale in Godenj so meteorološke postaje decembra zabeležile prisotnost snežne odeje. Po en dan s snežno odejo so imeli v Logu pod Mangartom in Biljah. Snežna odeja je tla po nižinah prekrivala zadnje decembrske dni, največjo debelino je dosegla med 28. in 31. decembrom. V Kneških Ravnah je dosegla 40 cm, v Sevnem in Lescah 32 cm, v Kočevju in na Brniku 31 cm, v Novi vasi 30 cm in v Novem mestu 29 cm. Slika 29. Sončno decembrsko popoldne v okolici Grosuplja, 10. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Sunny afternoon in surrounding of Grosuplje, 10 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) V Ratečah je bilo 10 dni s snežno odejo, 29. dan meseca je dosegla 19 cm, sneg pa je prekrival tla 10 dni. Le redko je bilo decembra v Ratečah manj dni s snežno odejo kot tokrat, povsem brez snežne 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo odeje so bili decembra 1989. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132 cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107 cm. Zadnjič je decembra v Ratečah snežna odeja presegla pol metra leta 2010, ko je dosegla 79 cm. Decembra so nevihte prava redkost, na Primorskem in v Postojni so zabeležili po en dan z grmenjem ali nevihto. Na Kredarici je bilo 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 8 dni z meglo je bilo v Novem mestu, 6 v Kočevju in po 5 Ratečah in Biljah. Na Letališču v Portorožu in Godnjah so zabeležili po en dan s pojavom megle. 30 LJUBLJANA Slika 30. Decembrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 30. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961–1990 število dni 25 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v rabi zemljišč, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 4 dni z meglo, kar je 11 dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi decembra 1990, zabeležili so 4, kar je toliko kot decembra 2014. 1010 12 LJUBLJANA LJUBLJANA tla k vo d n e p a re (m b ) zra čn i tla k (m b ) 1000 990 980 970 960 10 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2014 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2014 Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. December se je začel z nizkim zračnim tlakom (974,7 mb). Med 3. in 15. decembrom je bil zračni tlak med 980 in 990 mb. 16. decembra se je zračni tlak znižal na 977,7 mb, v naslednjih dnevih pa naraščal in 21. dne dosegel 992,9 mb. 28. decembra se 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo je zračni tlak spustil na 972,7 mb, kar je najnižja vrednost meseca, sledil pa je hiter porast in zadnji dan decembra je bila dosežena najvišja vrednost meseca (997,8 mb). Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je delni tlak vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Prvih osem dni se je delni tlak vodne pare vrtel okoli 8 mb, nato pa se je za tri dni opazno znižal na okoli 5 mb. Sledil je hiter porast in 14. decembra je bila z 10,6 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Sledilo je večinoma padanje delnega tlaka vodne pare, najnižje vrednosti pa so bile dosežene ob mrzlem vremenu zadnje tri dni meseca, 30. in 31. decembra je bilo dnevno povprečje 2,7 mb. Slika 32. Zaradi žledu in ivja so bila drevesa v vršnem delu Javornika (1242 m) močno poškodovana, 10. december 2014 (foto: Martin Gustinčič) Figure 32. Sleet has significantly damaged trees on Javornik, 10 December 2014 (Photo: Martin Gustinčič) SUMMARY The average monthly temperature in December significantly exceeded the long-term average in the lowland, the anomaly was between 2 and 4 °C. Only in the mountains and Trnovska planota the anomaly was between 1 and 2 °C. It was cold during the last few days of December and the lowest temperature of the month was observed during those days. Most of Slovenia reported more sunny weather than on average in the reference period. In central part of Slovenia and from there towards the border with Croatia and in some parts of Štajerska the anomaly exceeded 50 %. On the west of Sovenia was registered less sunny weather than on average in the reference period. On northwest only 57 % of the normals were observed, in Julian Alps 68 %, in Goriška region 65 % and on the Coast 90 %. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Precipitation was the most abundant on Trnovska planota, where more than 200 mm fell. On the other hand, on the Coast, Štajerska, Koroška, Prekmurje and most of Dolenjska 50 to 80 mm fell. More than half of Slovenia did not reach the normal, but mostly at least 70 % of the normal was observed. The normals were exceeded in Kras, Goriška, Vipavska dolina, part of Gorenjska, in Bela krajina, southeast of Dolenjska, east of Štajerska and in Prekmurje. In most of Prekmurje the anomaly was around one third of the normal. With the exception of lowland of Primorska snow cover was reported during the last 4 days of December. Maximum snow depth was 29 cm in Novo mesto, in Kočevje 31 cm and in Ljubljana 26 cm. In Rateče 10 days with snow cover were reported, maximum snow cover depth was 19 cm. Snow cover depth in the mountains was below the normals, on Kredarica it reached 135 cm. Slika 33. Cvetoče navadne ciklame Cyclamen purpurascens v bližini Leskove doline pod Snežnikom, 5. december 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. Cyclamen purpurascens near Leskova dolina below Mount Snežnik, 5 December 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V DECEMBRU 2014 Weather development in December 2014 Janez Markošek 1. december Oblačno z občasnimi padavinami, na Primorskem zjutraj nevihte, šibka burja Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je segalo tudi nad Alpe. Z južnimi do jugovzhodnimi vetrovi je pritekal vlažen zrak (slike 1–3). Oblačno je bilo s padavinami, ki so zvečer večinoma ponehale. Na Primorskem so bile zjutraj posamezne nevihte. Več padavin je bilo v zahodni polovici Slovenije. Meja sneženja se je proti koncu padavin spustila do okoli 600 metrov nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 6, na Primorskem od 12 do 19 °C. 2.–4. december Oblačno z občasnimi padavinami, temperaturna inverzija, v višjih legah žled in poledica Nad jugozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom (slike 4–6). Z jugovzhodnimi vetrovi je nad kraje z nadmorsko višino nad 1300 m pritekal topel zrak, tam je bila temperatura zraka nad lediščem. V plasti med okoli 700 in 1300 metri pa je bila temperatura pod lediščem. Občasno so bile padavine, več padavin je bilo v zahodni polovici Slovenije. Po nižinah je deževalo, v plasti s temperaturo pod lediščem pa sta nastajala žled in poledica. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem od 10 do 14 °C. 5.–7. december Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah dež, šibka burja Nad severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7–9). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, meja sneženja je bila med 900 in 1200 m. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 12 °C. 8.–9. december Pretežno oblačno, na zahodu delno jasno, na vzhodu občasno rahel dež, burja se krepi Ciklonsko območje se je pomaknilo nad južni Balkan, nad Alpami pa se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je še pritekal precej vlažen zrak. V zahodni Sloveniji se je že prvi dan popoldne delno zjasnilo. Drugod je bilo pretežno oblačno, v vzhodni Sloveniji je tako prvi kot tudi drugi dan v jutranjem času občasno rahlo deževalo. Na Primorskem se je krepila burja in je bila drugi dan zjutraj in dopoldne zmerna do močna, nato je slabela. V notranjosti Slovenije je drugi dan pihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 8, na Primorskem 10 do 13 °C. 10.–12. december Pretežno jasno, drugi dan občasno ponekod zmerno oblačno Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, nad Alpami in južno od njih pa območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta se je 11. decembra prek Alp 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pomikala proti vzhodu in vplivala na vreme pri nas le s prehodno povečano oblačnostjo. Pretežno jasno je bilo, drugi dan se je prehodno zmerno pooblačilo, popoldne je bilo v vzhodni Sloveniji tudi pretežno oblačno. Prvi dan je na Primorskem še pihala šibka burja, zadnji dan pa je v višjih legah in ponekod po nižinah severovzhodne Slovenije zapihal jugozahodni veter. Jutranje temperature so bile v večjem delu Slovenije pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 5 do 10, na Primorskem do 13 °C. 13.–15. december Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnimi padavinami, jugozahodnik Nad severno, zahodno in delom srednje Evrope ter zahodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Vremenska fronta se je zadrževala severno do Alp. Nad nami je pihal jugozahodni veter, pritekal je topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je prevladovalo delno jasno vreme. Drugod je bilo pretežno oblačno, v zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 7 do 15 °C. 16. december Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah dež Vremenska fronta se je ob šibkih južnih do jugovzhodnih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 10– 12). Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, ki so se nadaljevale tudi v noč na 17. december. Meja sneženja je bila med 1200 in 1500 m. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem od 10 do 13 °C. 17. december Zmerno do pretežno oblačno, manjše krajevne padavine Naši kraji so bili v plitvem ciklonskem območju, veter v višinah se je obračal na severozahodno smer. Po deževni noči je bilo čez dan zmerno do pretežno oblačno, občasno tudi delno jasno. Le občasno so bile manjše krajevne padavine, ki so se pozno zvečer v zahodni Sloveniji prehodno nekoliko okrepile. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je postopoma ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 9, na Primorskem do 13 °C. 18. december Pretežno jasno, ponekod večji del dneva megla ali nizka oblačnost, zvečer pooblačitve Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno pa ciklonsko območje. Vremenska fronta se je od zahoda približevala Alpam. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se je po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije zadržala večino dneva. Zvečer se je postopno pooblačilo. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z meglo okoli 5, drugod od 8 do 14 °C. 19. december Ponoči nekaj dežja, čez dan pretežno jasno, na Primorskem nizka oblačnost, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. Topla fronta je v noči na 19. december prešla Slovenijo. Za njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. V noči na 19. december je bilo zmerno do pretežno oblačno, v vzhodni in južni Sloveniji je prehodno rahlo 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo deževalo. Čez dan je bilo pretežno jasno, na Primorskem je bila občasno nizka oblačnost. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 20. december Na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno, drugod pretežno jasno, jugozahodnik V območju visokega zračnega tlaka je v spodnjih plasteh ozračja od jugozahoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in Notranjskem je bilo pretežno oblačno in ponekod megleno, drugod pretežno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 16 °C. 21. december Ponoči pooblačitve, na severu zapiha severni veter, čez dan pretežno jasno Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, ponoči je vremenska fronta hitro prešla Slovenijo. Za njo se je nad Alpami znova okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Ponoči se je prehodno pooblačilo, v Posočju, pod Karavankami in v severovzhodni Sloveniji je zapihal severni veter. Čez dan je bilo pretežno jasno, v bližini morja dopoldne zmerno oblačno. Veter je oslabel in ponehal. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 14 °C. 22. december Zmerno do pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik V območju visokega zračnega tlaka je s severozahodnimi višinskimi vetrovi pritekal bolj vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11, v jugovzhodni Sloveniji do 15 °C. 23.–25. december V zahodni in delu osrednje Slovenije oblačno, rahle padavine, drugod delno jasno Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, nad Sredozemljem pa območje visokega zračnega tlaka. Nad srednjo Evropo in Alpami je v višinah pihal močan zahodni veter (slike 13–15). V zahodni in delu osrednje Slovenije je bilo pretežno oblačno, ponekod je rosilo. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zadnji dan proti večeru se je povsod pooblačilo. Pihal je zahodni do jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C, zadnji dan pa je bilo malo hladneje. 26. december Ponoči prehodno rahle padavine, čez dan delno jasno, zvečer na jugozahodu plohe Oslabljena vremenska fronta je v noči na 26. december prešla Slovenijo, čez dan ji je sledila višinska dolina s hladnim zrakom. Ponoči so bile prehodno rahle padavine, v Beli krajini in na Kočevskem je padel kakšen centimeter snega. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zvečer so bile v jugozahodni Sloveniji krajevne plohe. Sprva je pihala šibka burja, ki je čez dan ponehala, popoldne pa je v severovzhodni Sloveniji zapihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 8, na Primorskem do 11 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 27.–28. december Oblačno s sneženjem, severovzhodnik, močna burja Iznad severozahodne Evrope se je nad severno Sredozemlje, Italijo in Jadran pomaknilo ciklonsko območje, v višinah mu je sledilo jedro hladnega in vlažnega zraka. Pritekal je vse hladnejši zrak, v spodnjih plasteh ozračja se je krepil severovzhodni veter (slike 16–18). Prvi dan je bilo zjutraj še delno jasno, a se je od zahoda hitro pooblačilo. V zahodni in osrednji Sloveniji so bile občasno že rahle padavine, ob morju zjutraj posamezne nevihte. Na Primorskem je rahlo deževalo, drugod rahlo snežilo. Ob morju je pihal jugo. Zvečer in ponoči so se padavine okrepile in razširile na vso Slovenijo. V notranjosti je snežilo, prav tako v višjih legah Primorske. Drugi dan je bilo na Primorskem suho, pihala je močna burja, ki je prenašala sneg in gradila snežne zamete. Drugod je občasno še snežilo, pihal je severovzhodni veter. Padlo je od 10 do 30 cm snega, lokalno v hribovitem svetu zahodne Slovenije tudi več. Drugi dan so bile temperature v notranjosti Slovenije ves dan pod lediščem. 29. december Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, šibka burja, severovzhodnik Naši kraji so bili na obrobju območja visokega zračnega tlaka, ki je imelo središče nad zahodno Evropo. S severnimi vetrovi je pritekal hladen zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Na Primorskem je pihala šibka burja, drugod severni do severovzhodni veter. Jutro je bilo mrzlo, najvišje dnevne temperature so bile od −4 do 1, na Primorskem do 7 °C. 30.–31. december Na severozahodu oblačno z rahlim sneženjem, drugod delno jasno, vetrovno Iznad severne Evrope je nad Alpe segala oslabljena vremenska fronta in vplivala na vreme predvsem v severozahodni Sloveniji. Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno, popoldne se je zmerno pooblačilo, proti večeru je v severozahodni Sloveniji pričel naletavati sneg. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Ponoči in dopoldne je v severozahodni Sloveniji še snežilo, drugod je bilo drugi dan delno jasno. Še je pihal severovzhodni veter, burja na Primorskem se je krepila in je bila popoldne na izpostavljenih mestih močna. Zjutraj je bilo mrzlo, temperatura se je ponekod spustila tudi pod −15 °C. Tudi čez dan je temperatura v notranjosti Slovenije ostala pod lediščem. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 12. Slika 2. Satelitska slika 1. 12. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 1 December 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 December 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 12. 2014 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 December 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 12. Slika 5. Satelitska slika 4. 12. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 4 December 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 4 December 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 4. 12. 2014 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 4 December 2014 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 12. Slika 8. Satelitska slika 6. 12. 2014 ob 13. uri 2014 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 6 December 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 6 December 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 6. 12. 2014 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 6 December 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 12. Slika 11. Satelitska slika 16. 12. 2014 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 12. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 16 December 2014 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 16 December 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 16 December 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 12. Slika 14. Satelitska slika 24. 12. 2014 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 12. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 24 December 2014 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 24 December 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 24 December 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27. 12. Slika 17. Satelitska slika 27.12. 2014 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 27. 12. 2014 ob 13. 2014 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 27 December 2014 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 27 December 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 27 December 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT 33 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2014 Climatic characteristics of the year 2014 Tanja Cegnar V biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne značilnosti posameznih mesecev in sezon, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2014 v celoti. Po nižinah je bilo leto 2014 najtoplejše doslej, odklon se je gibal med 2 in 3 °C; v Ljubljani in Novem mestu je odklon dosegel 2,9 °C. V visokogorju je bil odklon manjši, in sicer od 1 do 2 °C. V gorah je bilo leto 2014 skupaj z letom 2000 drugo najtoplejše. Na Kredarici je bila povprečna letna temperatura v letu 2014 0,0 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem; rekordno toplo ostaja leto 2011 s povprečno letno temperaturo 0,2 °C. Ponekod je bilo leto 2014 rekordno namočeno, obilne padavine so večkrat povzročile obsežne poplave. Med dogodki je izstopal izjemno obsežen pojav žleda, ki je v prvih dneh februarja povzročil ogromno škodo. 2°C Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2014 od povprečja 1961–1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2014 1°C Povprečna najnižja temperatura zraka v letu 2014 je dolgoletno povprečje na večini merilnih mest presegla za 2,5 do 3,5 °C (slika 2). Večji odklon so zabeležili v Novi vasi, in sicer 3,6 °C, manjšega pa na Kredarici, kjer so dolgoletno povprečje presegli le za 2,2 °C. Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce 0,0 ºC 1,0 2,0 3,0 4,0 Slika 2. Odkloni povprečne najnižje dnevne temperature zraka leta 2014 od povprečja 1961–1990 Figure 2. Mean air minimum daily temperature anomaly, year 2014 34 0,0 ºC 1,0 2,0 3,0 Slika 3. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature zraka leta 2014 od povprečja 1961–1990 Figure 3. Mean air maximum daily temperature anomaly, year 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili pozitivni, večinoma so se gibali med 1,5 in 2,5 °C. Večji pozitivni odklon so imeli v Murski Soboti (2,7 °C) in Ljubljani (2,6 °C), manjšega pa na Kredarici (1,4 °C). Najvišji absolutni maksimum v letu 2014 je bil 35,0 °C v Ljubljani in Biljah, v Murski Soboti so izmerili 34,4 °C, v Mariboru 34,2 °C, v Celju 34,1 °C, na letališču v Portorožu se je ogrelo na 33,6 °C. Na Kredarici je temperatura dosegla 15,5 °C. V preteklosti se je temperatura že nekajkrat povzpela višje. Najnižji absolutni minimum je bil v Celju −21,0 °C, v Ljubljani −11,0 °C , v Kočevju −18,9 °C, Slovenj Gradcu −17,6 °C, Murski Soboti −15,6 °C, v Ratečah −14,2 °C, na Kredarici −20,4 °C. V preteklosti je bila temperatura že večkrat občutno nižja. 20 KREDARICA temperatura (°C) 10 0 -10 -20 -30 JUN 1.jul JUL 1.avg AVG 1.sep SEP 1.okt OKT 1.nov NOV 1.dec DEC 1.janJAN1.febFEB 1.marMAR 1.aprAPR 1.majMAJ1.jun Slika 4. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2014 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2014 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) 35 temperatura (°C) BILJE 25 15 5 -5 -15 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 5. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2014 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2014 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 4–7). 35 temperatura (°C) LJUBLJANA 25 15 5 -5 -15 MAR1.apr APR1.maj MAJ1.jun JUN 1.julJUL 1.avg AVG 1.sep SEP 1.okt OKT 1.nov NOV 1.dec DEC 1.janJAN 1.febFEB 1.mar Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2014 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2014 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) 35 temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 25 15 5 -5 -15 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2014 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2014 (thin line) and average of the period 1961–1990 (bold line) V letu 2014 smo imeli samo en vročinski val, ki se je razvil neobičajno kmalu po začetku meteorološkega poletja, takrat je bila tudi dosežena najvišja temperatura v letu 2014. K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 pa so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Portorožu in Biljah ni bilo ledenih dni, v Godnjah so imeli en tak dan, 5 jih je bilo v Črnomlju, 6 v Ljubljani, 7 v Cekljah, 8 v Kočevju, 9 v Lescah, 10 v Postojni, 11 v Slovenj Gradcu, 12 v Murski Soboti in po 13 v Celju in Mariboru. Na Kredarici je bilo 117 takih dni. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C; v primerjavi s preteklimi leti je bilo vročih dni v letu 2014 razmeroma malo. V Črnomlju so jih našteli 19, v Biljah 18, po 15 jih je bilo v Ljubljani in Cerkljah, 14 v Murski Soboti, po 12 na letališču v Portorožu, Novem mestu, Celju in Mariboru. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2014 Table 1. Number of days with maximum temperature at least 30 °C, maximum temperature below 0 °C and minimum temperature below −10 °C, year 2014 Kraj Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax ≥ 30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) Lesce 4 9 2 Kredarica 0 117 34 Rateče–Planica 1 14 3 Bilje pri N. Gorici 18 0 0 Letališče Portorož 12 0 0 Godnje 11 1 0 Postojna 5 10 0 Kočevje 9 8 3 Kraj Vroč dan (Tmax ≥ 30 °C) Ljubljana 15 Cerklje 15 Novo mesto 12 Črnomelj 19 Celje 12 Maribor 12 Slovenj Gradec 6 Murska Sobota 14 Leden dan Mrzel dan (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 6 1 7 2 9 2 5 3 13 3 13 0 11 3 12 2 Za nekaj krajev smo podali tudi potek letne temperature od leta 1951 dalje. V zadnjih enaindvajsetih letih se na vseh postajah kopičijo nadpovprečno topla leta. Za Ljubljano smo poleg letne vrednosti povprečne temperature prikazali tudi število toplih in vročih dni. Najhladnejše od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani in Murski Soboti leto 1956, na Obali 1953 in na Kredarici leto 1954. 12 8 MURSKA SOBOTA RATEČE temperatura (ºC) temperatura (ºC) 11 10 9 8 7 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 7 6 5 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 15 1 PORTOROŽ 0 temperatura (ºC) temperatura (ºC) KREDARICA -1 -2 -3 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 14 13 12 11 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2011 Slika 8. Povprečna temperatura zraka v letih 1951–2014 in povprečje referenčnega obdobja Figure 8. Annual temperature in the period 1951–2014 and the 1961–1990 normal Leta 2014 je bila povprečna temperatura v Ljubljani 12,7 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja vrednost odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji. Drugo najtoplejše leto je 2000 (12,2 ºC), leta 2007 je bilo letno povprečje 12,1 °C. Najhladnejše ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povprečna temperatura v letih 1962 in 1980. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Število vročih in toplih dni je v Ljubljani preseglo dolgoletno povprečje, ki je od leta 1998 preseženo vsako leto. V prestolnici so zabeležili 72 toplih dni in manj kot v treh letih pred tem. Največ toplih dni so zabeležili leta 2003, ko so jih našteli 109, leta 2011 s 104 in 1994 z 94 toplimi dnevi. Vročih dni je bilo 15, kar je le malo nad dolgoletnim povprečjem. Največ vročih dni je bilo leta 2003, kar 54. 13 125 LJUBLJANA 12 100 11 75 št. dni temperatura (ºC) LJUBLJANA 10 9 50 25 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 9. Povprečna temperatura zraka v letih 1951– 2014 in povprečje referenčnega obdobja Figure 9. Mean annual temperature and the 1961– 1990 normal 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 10. Število toplih (rumeno) in vročih dni (rdeče) in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 10. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C (yellow) and 30 °C (red) Padavin je bilo v letu 2014 povsod vsaj za desetino več kot v dolgoletnem povprečju, v veliki večini je bil presežek nad petino, na Goriškem pa je presegel 50 %. Državno povprečje padavin je bilo najvišje po izjemno mokrem letu 1937. Podobno namočeno kot leto 2014 je bilo leto 1965. Na nekaterih merilnih mestih je bila količina padavin v letu 2014 najvišja od sredine minulega stoletja. V delu Posočja je padlo nad 3800 mm, v delu Dolenjske in na severovzhodu države pa od 800 do 1400 mm. Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Soča Log pod Mangr. 100% 110% 120% 130% 140% Slika 11. Padavine leta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation in 2014 compared with 1961–1990 normals 38 150% 160% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3800 mm 150% 3200 mm 140% 2600 mm 130% 2000 mm 120% 1400 mm 110% 800 mm Slika 13. Višina padavin leta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in the year 2014 compared with 1961−1990 normals Slika 12. Porazdelitev padavin, leto 2014 Figure 12. Precipitation, year 2014 V Ljubljani so namerili 1851 mm, kar je 33 % več od dolgoletnega povprečja in največ na sedanjem merilnem mestu. Najbolj suho je bilo v Ljubljani leto 1949, ko je padlo 954 mm, leta 2011 pa je bilo 998 mm padavin, kar je 72 % dolgoletnega povprečja. Malo padavin so izmerili tudi leta 1953 (1041 mm), 2003 (1091 mm) in 1971 (1107). Pred letom 2014 je bilo največ padavin leta 1965 (1848 mm), sledita pa leti 1960 (1772 mm) in 2004 (1696 mm). V Murski Soboti je padlo 1093 mm, dolgoletno povprečje so presegli za 34 %, kar je največ od sredine minulega stoletja. V Portorožu so namerili 1462 mm in dolgoletno povprečje presegli za 47 %, tudi v Portorožu je bilo to najbolj mokro leto od sredine minulega stoletja. Rekordno malo padavin od začetka meritev so v letu 2011 od prikazanih postaj namerili v Novem mestu, in sicer 834 mm, ter v Portorožu, kjer je padlo skromnih 614 mm. 1500 2500 RATEČE višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 1000 500 2000 1500 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 3000 1500 PORTOROŽ KREDARICA 2000 1500 1000 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 2500 1000 500 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Slika 14. Padavine v letih 1951–2014 in povprečje referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in the period 1951–2014 and the 1961–1990 normal 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2000 Slika 15. Količina padavin v letih 1951– 2014 in povprečje referenčnega obdobja Figure 15. Annual precipitation from 1951 on and the 1961–1990 normal višina padavin (mm) LJUBLJANA 1500 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 V letu 2014 je bilo manj sončnega vremena kot v povprečju primerjalnega obdobja. Za 10 do 20 % so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na severozahodu države in v Beli krajini ter na jugu Dolenjske. Drugod po državi je bil primanjkljaj manjši od desetine. V Mariboru so dolgoletno povprečje izenačili. Najbolj sončno ostaja leto 2003, v Murski Soboti leto 2000, v Portorožu pa leto 2011. Na Kredarici je bilo najbolj sivo leto 1956, v Murski Soboti in Ljubljani leto 1954, na Obali pa leto 1972. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna 90% Portorož Bilje Rateče Kredarica 80% 70% 80% 90% 100% 110% Slika 16. Sončno obsevanje leta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 16. Sunshine duration in 2014 compared with 1961–1990 normals Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja leta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in the year 2014 compared with 1961−1990 normals Leta 2014 je sonce v Ljubljani sijalo 1696 ur, kar je 99 % dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo v prestolnici v letih 2012 (2260 ur), 2003 (2251 ur), 2000 (2244 ur) in 2011 (2235 ur). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur), 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur). 2500 LJUBLJANA sončno obs. (ure) 2000 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951–2014 in povprečje referenčnega obdobja Figure 18. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961–1990 normal 1500 1000 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2500 2500 RATEČE MURSKA SOBOTA 2000 sončno obs. (ure) sončno obs. (ure) 2000 1500 1000 1500 1000 500 500 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1973 2500 1991 1997 2003 2009 PORTOROŽ 2500 sončno obs. (ure) 2000 sončno obs. (ure) 1985 3000 KREDARICA 1500 1000 500 0 1957 1979 2000 1500 1000 500 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1955 2011 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951–2014 in povprečje referenčnega obdobja Figure 19. Annual sunshine duration in the period 1951–2014 and the 1961–1990 normal Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 560 cm; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 700 cm, 690 cm leta 1977 in 587 cm leta 1978. Zabeležili so 263 dni s snežno odejo; najmanj takih dni je bilo v letih 1958 (228 dni), 1999 in 2006 (po 235 dni), 1967 (238 dni) in 1997 (240 dni). V Ratečah je leta 2014 sneg tla prekrival 100 dni, največja debelina je bila 120 cm. Na Obali in v Godnjah snežne odeje niso zabeležili. V Murski Soboti je bilo 18 dni s snežno odejo, dosegla je 14 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Mariboru je sneg prekrival tla 21 dni, največja debelina je bila 18 cm. V Novem mestu je bilo 22 dni s snežno odejo, njena največja debelina pa je bila 30 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, debelina pa je dosegla 103 cm. V Celju je bilo 24 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 27 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1952, obležal je kar 114 dni, višina pa je dosegla 78 cm. V Ljubljani je sneg ležal 24 dni, največja debelina je bila 26 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952; najmanj dni je sneg tla v prestolnici prekrival leta 1989, ko sta bila 2 dneva s snežno odejo, leta 1949 je bilo 13 dni, po 15 dni s snežno odejo pa je bilo v letih 1951 in 1974. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. Preletimo še podnebne značilnosti letnih časov. Zima 2013/14 je bila povsod opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, ki je bilo preseženo za 3 do 5 °C. Na območju, ki se je začenjalo na Obali in je prek Notranjske segalo nad osrednjo Slovenijo, sever Dolenjske, na zahod Štajerske ter v večjem delu Prekmurja, je odklon povprečne zimske temperature presegel 4 °C. V Ratečah se je najnižja dnevna temperatura spustila pod −10 °C le dvakrat, kar je najmanjkrat od sredine minulega stoletja. V pretežnem delu nižinskega sveta pa tako nizke temperature niso zabeležili. V večini krajev je bila najvišja temperatura v zimi 2013/14 nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, v Biljah je bilo dolgoletno povprečje izenačeno, v Ratečah so za njim zaostajali za 1,7 °C. Absolutno najnižja temperatura zime 2013/14 je bila občutno nad dolgoletnim 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečjem in je bila marsikje najvišja doslej. V Ljubljani se je ohladilo le na −4,9 °C, kar je najvišja absolutna minimalna zimska temperatura. Rekordno visoka je bila tudi absolutno najnižja temperatura te zime v Novem mestu (−5,6 °C) in Biljah (−5,3 °C). V Murski Soboti je bila z −8,8 °C izmerjena druga najvišja absolutna najnižja zimska temperatura zraka. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja pozimi ni bilo preseženo. Največji primanjkljaj so imeli na Goriškem (65 % dolgoletnega povprečja) in v Novem mestu (66 % dolgoletnega povprečja). Več kot polovica ozemlja je dosegla od 70 do 80 % dolgoletnega povprečja. Del Notranjske in severovzhod države sta presegla štiri petine običajne osončenosti, na območju Maribora pa so dosegli 92 % dolgoletnega povprečja. 3 °C 3°C 1°C 4°C 2°C 2°C 2 3°C Zima 2013/14 1°C 0°C Pomlad 2014 Poletje 2014 Jesen 2014 Slika 20. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1961−1990 v posameznih sezonah, leto 2014 Figure 20. Mean air temperature anomaly in seasons, year 2014 300% 100% 250% 200% 175% 140% 150% 125% 100% 150% 100% 50% 100% Zima 2013/14 160% 120% 75% Pomlad 2014 Poletje 2014 Jesen 2014 Slika 21. Odklon višine padavin od povprečja 1961−1990 v posameznih sezonah, leto 2014 Figure 21. Precipitation in seasons compared with 1961−1990 normals, year 2014 100% 90% 110% 80% 70% 90% 90% 80% 80% 100% 60% 70% 90% Zima 2013/14 Pomlad 2014 Poletje 2014 Jesen 2014 Slika 22. Odklon sončnega obsevanja od povprečja 1961−1990 v posameznih sezonah, leto 2014 Figure 22. Monthly sunshine duration in seasons compared with 1961–1990 normals, year 2014 Pozimi je bilo največ padavin v delu Posočja, v Kobaridu je padlo 1815 mm, v Logu pod Mangartom 1621 mm, v Soči 1599 mm in v Kneških Ravnah 1610 mm. Padavine so proti jugu in vzhodu pojemale, na Obali in v vzhodni tretjini države je padlo med 100 in 400 mm. V Velikih Dolencih in Lendavi so namerili le 137 mm, na Obali 280 mm in v Mariboru 209 mm. Po vsej državi so dolgoletno povprečje padavin presegli. Na Obali, v Beli krajini, na Krško-Brežiškem polju, vzhodu Štajerske in v Prekmurju so zabeležili od 100 do 150 % običajnih padavin. Najmanjši presežek je bil v Prekmurju, na Bizeljskem in Obali. Med 300 in 350 % dolgoletnega povprečja so zabeležili v Ratečah, Lescah, Kobaridu, Soči in Logu pod Mangartom. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je višina snežne odeje opazno presegla dolgoletno povprečje v drugi polovici januarja, največji presežki so bili februarja, še posebej v drugi polovici meseca. Dosežena je bila največja zimska debelina snežne odeje, in sicer 560 cm. Pomlad 2014 je bila po vsej državi 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. V Prekmurju je bila povprečna pomladna temperatura druga najvišja od sredine minulega stoletja, na Obali četrta, v Novem mestu tretja in na Kredarici peta najtoplejša. Število hladnih dni je opazno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani od sredine minulega stoletja še nobeno pomlad ni bilo tako malo hladnih dni, saj je bil tak le en dan. V Novem mestu sta bila dva taka dneva, to je toliko kot v doslej s hladnimi dnevi najbolj skromni pomladi 2007. Prav tako je bil s 7 hladnimi dnevi izenačen minimum iz pomladi 1999 in 1994 v Murski Soboti. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države več kot običajno, le na delu Dolenjske so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali, a primanjkljaj ni presegel 5 %. V pretežnem delu države so bili odkloni v mejah ±10 %. Le na območju, ki se razteza iznad Vipavske doline nad osrednjo Slovenijo in v delu Štajerske se je presežek gibal med 10 in 20 %. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, in sicer 628 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je sonce sijalo 428 ur. Spomladi 2014 so dolgoletno povprečje padavin presegli le na jugu države, drugod pa so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. Največ padavin je bilo v delu Posočja, ponekod so presegle 420 mm. Na severovzhodu države in v Lescah je padlo od 140 do 210 mm padavin. V Ljubljani so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem, padlo je 227 mm, kar je 69 % dolgoletnega povprečja. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. Takih dni je bilo v pretežnem delu države manj kot običajno, med prikazanimi postajami so dolgoletno povprečje presegli le v Novem mestu. V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 35 dni, njena največja debelina v pomladnih mesecih pa je bila 84 cm. Drugod po nižinah to pomlad ni bilo snežne odeje. Povprečna poletna temperatura zraka je presegla dolgoletno povprečje; v pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 2 °C, le na zahodu Slovenije in na Kočevskem je bil odklon manjši in ni presegel 1 °C. Prvi in edini vročinski val nas je zajel razmeroma zgodaj. Sledilo je dokaj nestanovitno vreme s pogostimi plohami in nevihtami, temperatura pa se ni več približala 35 ºC. Poletje 2014 je bilo nenavadno po padavinah in trajanju sončnega obsevanja. Zaradi pogostih in občasno tudi obilnih padavin se v treh poletnih mesecih nismo soočali s sušnimi pretoki, ampak so pogosteje, kot je to običajno za poletje, reke poplavljale ceste, ogrožale posamezne stanovanjske objekte in drugo infrastrukturo. Bilo je eno izmed redkih v tem stoletju, ko nas ni pestila suša; nekaterim rastlinam je bilo moče celo preveč. Moč sončnih žarkov, predvsem njihovega UV dela, je ostala v mejah običajnih poletnih vrednosti in epizod opazno povečanega UV sevanja v naših krajih nismo zabeležili. Ob nestanovitnem vremenu ni bilo epizod izrazitega onesnaženja prizemne plasti zraka z ozonom, ki v času vročinskih valov draži oči in dihala. Pogoste padavine so izpirale cvetni prah iz zraka in vsaj občasno olajšale razmere za vse, ki jim cvetni prah povzroča težave. So pa vremenske razmere prizadele čebele, saj ni bilo dovolj medičine. Največ padavin so zabeležili v delu Zgornjega Posočja in Julijcev, padlo je nad 700 mm, ponekod tudi nad 850 mm. Približno polovica Slovenije je namerila od 400 do 550 mm. Najmanj dežja pa je bilo na severovzhodu države in na območju od Lisce do Brežic, kjer niso dosegli 400 mm. Za dobri dve petini so dolgoletno povprečje padavin presegli na Obali, Goriškem in manjšem delu Posočja. Na letališču v Portorožu je padlo 156 % dolgoletnega povprečja, v Biljah 145 %. Na jugu in večjem delu zahodne Slovenije so dolgoletno povprečje presegli vsaj za petino, prav tako v manjšem delu Štajerske. Dobra polovica Slovenije je presegla dolgoletno povprečje za manj kot petino. V Ratečah in na Lisci dolgoletnega povprečja niso dosegli. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sončnega vremena je bilo za spoznanje več od dolgoletnega povprečja le na območju Maribora, v Murski Soboti pa so dolgoletno povprečje izenačili. Drugod je bilo manj sončnega vremena kot običajno, vendar je bil primanjkljaj večinoma majhen in ni presegel desetine običajne osončenosti. Le v Postojni, Celju in na severozahodu države je bil primanjkljaj večji in je večinoma znašal od 10 do 20 %; največji primanjkljaj so imeli v visokogorju. Jesen 2014 je bila občutno toplejša od dolgoletnega povprečja. Po nižinah je bila večina jesenskih dni občutno toplejših od dolgoletnega povprečja. V visokogorju je bil odklon le od 1 do 2 °C, večina Slovenije pa je bila 2 do 3 °C toplejša, odklon nad 3 °C pa so zabeležili na Koroškem. V Ljubljani je bila jesen 2014 druga najtoplejša od sredine minulega stoletja, če pa upoštevamo celoten niz podatkov, sta bili toplejši kot tokrat jeseni v letih 1926 in 2006. Jesen so zaznamovale obilne in pogoste padavine, ki so ponekod povzročile poplave in veliko gmotno škodo. Največ padavin je bilo v Posočju, ponekod so namerili celo nad 1250 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala, a tudi v vzhodni in severovzhodni Sloveniji so presegli 250 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod preseženo, najbolj na območju Murska Sobote, kjer so padavine dosegle 193 % dolgoletnega povprečja. Za več kot polovico je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi na širšem območju Pomurja, v osrednjem delu Slovenije vključno z delom Notranjske in Dolenjske, na Goriškem in v Portorožu. Za manj kot četrtino so dolgoletno povprečje presegli ponekod na severozahodu države, v Kočevju, na Jezerskem in Bizeljskem. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali na Obali s 93 % dolgoletnega povprečja in v Postojni (92 %). Na severozahodu države, na Kočevskem, v Beli krajini, delu Dolenjske in spodnje Štajerske je zaostanek za dolgoletnim povprečjem znašal več kot petino. V Novem mestu so dosegli 70 % običajnega trajanja neposrednega sončnega obsevanja, na Kredarici 74 %, v Ratečah 79 %. Drugod po državi je bil primanjkljaj glede na dolgoletno povprečje med 10 in 20 %. Slika 23. Jadrnice v Piranskem zalivu (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. Sailboats in Piranski zaliv (Photo: Tanja Cegnar) Po odklonu povprečne mesečne temperature so najbolj odstopali prvi štirje meseci, november, v nižinskem svetu tudi december, oktobra so pomembno velik pozitivni odklon dosegli v nižinskem svetu, le v Primorju odklon ni dosegel 2 °C. Z izjemo severovzhodnega dela države je bil temperaturni odklon v mesecih maj, julij, avgust in september v mejah ±1 °C. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 7 BILJE 5 4 3 2 1 0 feb mar apr maj jun jul avg sept okt 2 1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jun jul avg sept okt nov dec jun jul avg sept okt nov dec 7 NOVO MESTO 6 odklon od povprečja (ºC) odklon od povprečja (ºC) 3 nov dec 7 5 4 3 2 1 0 MURSKA SOBOTA 5 4 3 2 1 0 -1 -1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan 7 feb mar apr maj 7 PORTOROŽ 6 odklon od povprečja (ºC) odklon od povprečja (ºC) 4 -1 jan 6 5 0 -1 6 LJUBLJANA 6 odklon od povprečja (ºC) odklon od povprečja (ºC) 6 5 4 3 2 1 0 KREDARICA 5 4 3 2 1 0 -1 -1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj Slika 24. Mesečni odkloni temperature v letu 2014 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 24. Monthly mean temperature anomaly, year 2014 Slika 25. Pogled na Izolo (foto: Tanja Cegnar) Figure 25. Izola (Photo: Tanja Cegnar) 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V nadaljevanju so slike mesečnih padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za šest krajev. Pozitivni odkloni so bili večji od negativnih, na večini merilnih mest so prevladovali nadpovprečno namočeni meseci. 300% 300% BILJE 250% 200% odklon od povprečja odklon od povprečja 250% 150% 100% 50% 0% 100% 50% 0% -50% -100% feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan 350% NOVO MESTO 200% 150% 100% 50% 0% -50% maj jun jul avg sept okt nov dec jun jul avg sept okt nov dec jun jul avg sept okt nov dec 250% 200% 150% 100% 50% 0% -50% -100% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt jan nov dec 300% 250% feb mar apr MURSKA SOBOTA 300% odklon od povprečja 250% odklon od povprečja 150% -50% 300% feb mar apr maj 300% PORTOROŽ 250% 200% odklon od povprečja odklon od povprečja 200% -100% jan LJUBLJANA 150% 100% 50% 0% -50% KREDARICA 200% 150% 100% 50% 0% -50% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt -100% nov dec jan feb mar apr maj Slika 26. Padavine po mesecih v letu 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 26. Monthly precipitation in the year 2014 compared with 1961–1990 normals Slika 27. Na obrobju Planinskega polja (foto: Tanja Cegnar) Figure 27. At the edge of Planinsko polje (Photo: Tanja Cegnar) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 8.3 % 1.1 m/s N 5.5 % 1.1 m/s Kredarica 6.2 % 5.1 m/s 5.5 % 1.5 m/s 7.7 % 0.9 m/s 2.6 % 0.9 m/s N 6.0 % 1.2 m/s 10.8 % 1.1 m/s 2.0 % 1.3 m/s 4.3 % 1.2 m/s 14.5 % 1.1 m/s 9.0 % 1.2 m/s N 15.1 % 6.5 m/s 3.7 % 1.3 m/s 19.0 % 1.3 m/s 3.0 % 3.5 m/s 23.0 % 5.7 m/s 3.6 % 1.0 m/s 2.7 % 2.8 m/s 14.2 % 5.8 m/s 2.6 % 2.7 m/s 12 % 8% 4% 3.0 % 1.7 m/sW 7.7 % E1.3 m/s 3.1 % E0.8 m/s 4.9 % 1.2 m/sW 3.8 % 6.5 m/sW 3.7 % E2.7 m/s 5% 7.2 % 2.3 m/s 6.8 % 1.3 m/s 1.6 % 1.0 m/s 4.3 % 1.0 m/s 10 % 8% 0.6 % 5.0 m/s 15 % 9.6 % 2.2 m/s 1.1 % 0.9 m/s20 % 5.2 % 1.2 m/s 6.5 % 1.4 m/s 1.8 % 1.2 m/s 3.7 % 1.4 m/s S 9.2 % 1.3 m/s S 9.7 % 1.5 m/s Portorož – letališče 2.2 % 1.1 m/s 1.8 % 2.8 m/s N 2.3 % 2.4 m/s 4.1 % 1.1 m/s 2.5 % 0.9 m/s 7.2 % 3.2 m/s 11.1 % 1.5 m/s 33 % N 12.1 % 5.0 m/s 0.2 % 24 % 2.1 m/s S 2.3 % 4.8 m/s 0.5 % 1.9 m/s Novo mesto 1.6 % 0.9 m/s 12 % 16 % 0.2 % 1.8 m/s 6.9 % 1.9 m/s 3.3 % 1.3 m/s 9.0 % 3.5 m/s Bilje 1.4 % 1.1 m/s 2.0 % 3.5 m/s 1.5 % 1.2 m/s 4.6 % 4.9 m/s 22 % 2.4 % 1.2 m/s 28 % N 1.6 % 1.5 m/s 2.7 % 1.7 m/s 21 % 8% 14 % 5.2 % 1.2 m/s 9.8 % 1.6 m/s 4.8 % 2.8 m/s 4.0 % 1.4 m/s 8.8 % 2.1 m/s 7% 9.9 % 1.0 m/sW 3.5 % E1.1 m/s 9.6 % 0.9 m/s 2.2 % 0.9 m/s 9.8 % 1.1 m/s 2.8 % 0.9 m/s 9.3 % 1.3 m/s 5.4 % 4.4 m/s 11 % 4% S 5.2 % 1.0 m/s 2.4 % 2.2 m/sW 3.3 % E3.0 m/s 2.6 % 2.8 m/s 16.0 % 2.8 m/s 3.1 % 3.2 m/s 4.1 % 1.3 m/sW 4.5 % 1.3 m/s 32.8 % 3.3 m/s 3.1 % 3.4 m/s 10.1 % 1.1 m/s S 28.0 % E1.8 m/s 18.8 % 1.7 m/s 6.7 % 1.5 m/s 4.2 % 1.2 m/s 5.2 % 2.0 m/s 5.7 % 3.9 m/s brezvetrje: 0.8 % Slika 28. Vetrovne rože, leto 2014 Figure 28. Wind roses, year 2014 47 S 2.8 % 1.9 m/s 2.9 % 2.9 m/s 2.5 % 1.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2014 Table 2. Annual meteorological data, year 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož NV TS TOD 515 10,6 2514 0,0 1,6 864 8,0 55 14,1 Temperatura TX TM TAX Sonce OBS RO TAM SM SX 6,2 31,9 −13,0 63 40 1811 2,6 −1,9 15,5 −20,4 228 0 1359 2,3 13,7 3,6 31,0 −14,2 124 25 1535 2,2 19,5 9,6 35,0 −5,1 11 84 2,6 15,7 2 14,9 2,4 19,7 10,8 33,6 −2,0 5 84 Godnje 295 12,9 2,3 18,3 9,0 33,0 −5,0 15 70 Postojna 533 11,1 2,7 15,7 6,7 31,9 −8,9 44 39 Kočevje 468 10,5 2,1 16,3 6,2 32,3 −18,9 57 56 Ljubljana 299 12,7 2,9 17,4 8,6 35,0 −11,0 27 72 Bizeljsko 170 12,2 2,4 17,5 7,5 33,1 −14,5 41 73 Novo mesto 220 12,3 2,9 17,2 8,0 33,6 −14,1 33 68 Črnomelj 196 12,8 2,7 17,9 7,8 33,6 −17,0 39 81 Celje 240 11,8 2,7 17,3 7,0 34,1 −21,0 55 Maribor 275 12,0 2,3 17,0 7,9 34,2 −9,2 Slovenj Gradec 452 10,5 2,8 15,7 6,1 Murska Sobota 184 12,0 2,8 17,2 7,4 Oblačnost PO SO SJ RR RP Padavine in pojavi SD SN SG Tlak SS SSX P PP 6,7 154 43 2114 142 124 35 15 35 66 80 7,1 166 23 2449 123 172 39 234 263 560 748,2 5,3 84 6,4 148 55 2084 133 137 21 40 100 120 918,1 9,1 1901 95 6,2 129 47 2304 158 141 72 18 1 1 1008,2 12,8 2128 93 5,5 100 55 1462 147 118 72 2 0 0 1014,5 13,4 6,1 130 52 2027 143 138 30 1 0 0 6,6 151 35 2069 131 139 59 36 21 17 7,4 192 28 1972 129 157 36 94 23 31 6,8 146 20 1851 133 131 49 89 24 26 980,8 11,8 6,3 129 47 1278 121 119 41 83 18 26 6,8 157 35 1482 130 136 56 92 22 30 989,4 11,8 987,2 11,9 1723 92 1696 99 1574 86 6,6 158 51 1793 142 159 46 36 18 27 61 1652 90 6,8 152 23 1436 125 126 58 52 24 27 40 63 1788 100 7,0 167 16 1233 118 130 41 15 21 18 32,7 −17,6 66 47 1671 92 6,8 144 21 1498 130 130 32 41 21 20 34,4 −15,6 50 70 1787 98 6,6 139 31 1093 134 105 34 57 18 14 11,2 993,7 12,0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja 48 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP 150% − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) 50% MURSKA SOBOTA LJUBLJANA 25% odklon od povprečja odklon od povprečja 100% 50% 0% 0% -25% -50% -50% -100% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt jan nov dec 75% apr maj jun jul avg sept okt nov dec maj jun jul avg sept okt nov dec feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec KREDARICA 50% 25% 0% -25% 25% 0% -25% -50% -50% -75% -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt jan nov dec feb mar apr 50% 50% BILJE NOVO MESTO 25% 25% odklon od povprečja odklon od povprečja mar 75% PORTOROŽ odklon od povprečja odklon od povprečja 50% feb 0% -25% 0% -25% -50% -75% -50% -100% -75% jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt jan nov dec Slika 29. Sončno obsevanje po mesecih leta 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 29. Monthly sunshine duration in the year 2014 compared with 1961–1990 normals Tako kot za temperaturo in padavine tudi za sončno obsevanje velja, da so lahko razlike med pokrajinami v posameznih mesecih velike. Januarja in februarja je povsod primanjkovalo sončnega vremena. Decembra je sončnega vremena primanjkovalo na zahodu, drugod pa je bilo bolj sončno kot običajno. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 30. Ob Koseškem bajerju (foto: Tanja Cegnar) Figure 30. Koseški bajer (Photo: Tanja Cegnar) Na kratko predstavljamo še značilnosti posameznih mesecev v letu 2014. Za primerjavo uporabljamo obdobje 1961–1990, saj takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso bile tako očitne. Januar je zaznamovalo neobičajno toplo vreme v prvih dveh tretjinah meseca. Šele v zadnji tretjini se je ohladilo pod dolgoletno povprečje in so nastopile zimske temperaturne razmere. V večini države je bil januar vsaj 5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji presežek, in sicer med 6 in 7 °C, so zabeležili v osrednji Sloveniji in proti severu vse do meje z Avstrijo, v večjem delu Dolenjske, zahodni Štajerski in Beli krajini. Na mnogih merilnih mestih je bil to najtoplejši januar doslej. Padavine so bile januarja pogoste, v Posočju so celo presegle 600 mm. Proti jugu in vzhodu je količina padavin pojemala. V več kot polovici Slovenije so namerili pod 200 mm padavin; na Obali, Novomeško-Krški kotlini, vzhodnem delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle 100 mm. Z izjemo večine Pomurja so padavine presegle dolgoletno povprečje. Na severozahodu države so presegli trikratno običajno količino padavin. Od tam je presežek upadal tako proti jugu kot tudi proti vzhodu. Več kot polovica države je zabeležila več kot dvakratno količino običajnih padavin. Z izjemo Zgornjesavske doline je sneg nižine pobelil šele v zadnji tretjini januarja. Ob prevladujočem oblačnem vremenu je sončnega vremena močno primanjkovalo. V Halozah so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot petino. Največji zaostanek je bil na Goriškem, Trnovski planoti, v Cerkljanskem hribovju, na Postojnskem, Krasu in Obali, kjer niso dosegli niti dveh petin običajne osončenosti. Velika večina ozemlja je bila deležna od 40 do 80 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Najzanimivejše je bilo vremensko dogajanje februarja, ki ga je že takoj na začetku zaznamoval žled, ki je povzročil katastrofalno škodo v gozdovih in na infrastrukturi za oskrbo z električno energijo. Mesec je bil občutno toplejši kot običajno. Na Obali je bil to najtoplejši februar doslej, dolgoletno povprečje so presegli za 5,6 °C. Nekaj več kot polovica države je zabeležila odklon med 3 in 5 °C. Zaznamovale so ga zelo obilne padavine in dolgoletno povprečje so povsod močno presegli. Največ jih je bilo v Zgornjem Posočju, namerili so nad 800 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. Na Obali in v vzhodni tretjini države je padlo od 50 do 200 mm. Od sredine minulega 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo stoletja na Kredarici, Obali, v Murski Soboti, Ljubljani in Celju še nikoli ni bilo toliko padavin kot tokrat. Na Obali, Trnovski planoti, vzhodnem delu Notranjske, v Beli krajini, večjem delu Dolenjske, večini Štajerske in v Prekmurju je padlo dva do trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. V Mariboru so zabeležili 241 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili presežki večji. Najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Soči, kjer so dosegli 614 % dolgoletnega povprečja, v Logu pod Mangartom 571 %, v Ratečah 517 % in v Kobaridu 511 %. Na Kredarici so izmerili najvišjo februarsko snežno odejo doslej, in sicer 560 cm. Po nižinah je snežna odeja obležala manj časa kot običajno in ni bila zelo debela. Sončnega vremena je februarja povsod primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v Julijcih, na Kredarici februarja še nikoli ni bilo tako malo sončnega vremena kot tokrat. Večina ozemlja je dosegla od 50 do 60 % običajne osončenosti, na jugozahodu države in na severovzhodu je sonce sijalo od 60 do 80 % toliko časa kot običajno. Slika 31. Žled je najbolj prizadel drevje (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Sleet caused significant damage on trees (Photo: Tanja Cegnar) Povprečna mesečna temperatura je marca vsaj za 2 °C presegla dolgoletno povprečje. Presežek je bil najmanjši na skrajnem severozahodu države, v Ratečah le 2,4 °C, drugod je bil odklon med 3 in 5 °C. Po nižinah je bila povprečna temperatura večinoma druga ali tretja najvišja, v visokogorju pa je bil tokrat marec med desetimi najtoplejšimi. Hladnih dni je bilo po nižinah opazno manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo nadpovprečno veliko. Najbolj sončni sta bili Obala in Goriška. Najmanj ur sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer 155. Na severozahodu je bilo vsaj za desetino več sončnega vremena kot običajno, drugod je bil presežek še večji. Na večini ozemlja je sonce sijalo od 30 do 40 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. Za več kot dve petini so dolgoletno povprečje presegli ponekod v hribih Zasavja in na območju od Vipavske doline do osrednje Slovenije. Največ padavin, nad 160 mm, so zabeležili v delu Posočja; v Soči so namerili 202 mm. Proti vzhodu in jugu so padavine pojemale; na Krasu in skoraj v vsej vzhodni polovici Slovenije so namerili pod 40 mm. Le 5 mm je padlo v Murski Soboti, 8 mm pa v Lendavi. Dolgoletno povprečje so nekoliko presegli le v manjšem delu Posočja. Večina vzhodne Dolenjske, v južnem in vzhodnem delu Štajerske in v Prekmurju niso dosegli četrtine običajnih padavin. Snežne odeje po nižinah ni bilo, je pa bila obstojna v alpskih dolinah. V Ratečah je sneg tla prekrival ves mesec, 2. marca je dosegel višino 84 cm. Na Kredarici je bila snežna odeja 3. marca debela 530 cm, kar je četrta najvišja vrednost. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo April je bil povsod vsaj za 2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon nad 3 °C so zabeležili na Postojnskem, v osrednji Sloveniji, na Koroškem, v delu Julijcev, Dolenjske in Štajerske. Povprečna mesečna temperatura je bila med štirimi do sedmimi najvišjimi doslej. V večini krajev so bili popoldnevi v prvi tretjini aprila toplejši kot v nadaljevanju meseca. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, najbolj ga je primanjkovalo v Beli krajini in Novomeški kotlini, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali 20 do 30 %. Med 80 in 90 % običajne osončenosti so zabeležili v visokogorju, Pomurju, na Kočevskem, v delu Dolenjske in Štajerske. Drugod so bili zaostanki manjši. Prva tretjina meseca je bila nadpovprečno sončna, v zadnji pa je bila osončenost le med eno in dvema tretjinama običajne. Največ padavin je bilo na jugu Slovenije, in sicer v delu Notranjske, na Kočevskem in v Beli krajini, kjer je padlo nad 180 mm. Najmanj padavin so imeli na severozahodu in severovzhodu države, kjer niso dosegli 60 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bila najbolj namočena Bela krajina, tam so namerili nad 150 % dolgoletnega povprečja. Na Jezerskem in v Posočju ter na skrajnem severozahodu pa niso dosegli niti polovice običajnih padavin. Majska izrazita ohladitev je sovpadala z »ledenimi možmi in mokro Zofko«; hladnemu obdobju je sledila občutna otoplitev. Maj je bil nadpovprečno topel, vendar je bil odklon z redkimi izjemami večinoma majhen in le v Ljubljani in Lescah je dosegel 1,1 °C. V več kot polovici Slovenije so zaostajali za dolgoletnim povprečjem padavin. Ponekod v Zgornjem Posočju, delu Notranjske in Gorenjske je padlo le od 40 do 70 mm padavin. Nadpovprečno obilne so bile padavine v spodnjem delu Vipavske doline, na jugu Slovenije in v dokaj širokem pasu vzdolž meje s Hrvaško od Bele krajine do vključno Pomurja; za več kot tretjino so dolgoletno povprečje presegli v Beli krajini in Lendavi. Na jugu države je sončnega vremena primanjkovalo, večina Slovenije pa je bila nekoliko bolje osončena kot običajno. Pozitivni in negativni odkloni so bili večinoma v mejah ±10 %, le v Ljubljani in na severovzhodu države so zabeležili pozitivni odklon med 10 in 20 %. Junij je bil nadpovprečno topel predvsem po zaslugi prvega in tudi edinega vročinskega vala. Vročina je naše kraje zajela dokaj zgodaj, s 7. junijem se je začel vročinski val in večinoma se je ta dan najvišja dnevna temperatura dvignila nad 30 °C. Ponovno se je pod ta prag spustila 13. ali 14. dne. Vročinskemu valu so sledile dokaj povprečne temperaturne razmere. Najmanjši odklon povprečne mesečne temperature je bil v Kočevju z 0,7 °C. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za več kot eno °C, večina ozemlja je zabeležila odklon med 1 in 2 °C, le na Bizeljskem in na območju, ki se razteza iznad Postojne nad Ljubljano, je odklon presegel 2 °C, v Murski Soboti pa je bilo natančno 2 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Nad 250 mm padavin je bilo v delu Zgornjega Posočja: v Kobaridu so namerili kar 303 mm. Dolgoletno povprečje so presegli na Kočevskem, Koroškem in delu Štajerske, večinoma pa tudi na severozahodu Slovenije. V Kobaridu so dolgoletno povprečje presegli za 30 %, v Slovenj Gradcu za 27 %, v Slovenskih Konjicah pa za petino. Največ krajev je zabeležilo od 75 do 100 % običajnih padavin. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu in severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm, tam so padavine dosegle le od 50 do 75 % dolgoletnega povprečja. Na letališču v Portorožu je padlo 55 mm, v Godnjah 97 mm, skromne so bile padavine tudi v Murski Soboti (67 mm), Lendavi (76 mm) in Velikih Dolencih (53 mm) ter Mariboru (91 mm). Junij je bil nadpovprečno sončen, odklon pod desetino dolgoletnega povprečja so zabeležili v Ratečah, Postojni, Novem mestu in Celju. Večina krajev je imela 10 in 20 % več sončnega vremena kot običajno, v Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za petino, v Mariboru pa za četrtino. Julija se je v severnem Sredozemlju neobičajno pogosto zadrževalo območje nizkega zračnega tlaka in hladen ter vlažen zrak v višinah. Zato je s pogostim dežjem, nadpovprečno oblačnostjo in posledično slabšo osončenostjo ter odsotnostjo izrazito vročih dni julij marsikoga razočaral. Najbolj razočarani so bili na Obali, kjer je bil julij najbolj moker in najmanj sončen doslej. Julij je bil večinoma toplejši od dolgoletnega povprečja, skoraj v celotni vzhodni polovici države in vzhodnem 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo delu Gorenjske je bil odklon med 1 in 2 °C, največji je bil z 2,0 °C v Murski Soboti. Zahodna polovica države je le nekoliko presegla dolgoletno povprečje, odklon ni presegel 1 °C. Le na Obali in Goriškem so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, na Obali za 0,7 °C, na Goriškem pa za 0,2 °C. Padavin je bilo v večjem delu države več kot običajno, vendar je bilo tudi precej krajev, kjer niso dosegli dolgoletnega povprečja. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na skrajnem severozahodu države, manjšem delu Gorenjske, na Koroškem, vzhodu Dolenjske in spodnjem Štajerskem ter delu Goričkega v Prekmurju. Največji presežek dolgoletnega povprečja je bil na jugozahodu Slovenije, v Portorožu so padavine presegle triinpolkratnik dolgoletnega povprečja julijskih padavin, na Krasu je bilo padavin skoraj trikrat toliko kot običajno, na Goriškem pa skoraj dvakrat toliko kot običajno. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, najmanjši zaostanek je bil na severovzhodu države, kjer so zaostajali manj kot za desetino. Na jugozahodu, v Ljubljani, delu Dolenjske in Štajerske so dosegli od 80 do 90 % običajne osončenosti, največji del ozemlja je zabeležil od 70 do 80 % običajnega sončnega vremena. Največji primanjkljaj je bil na severozahodu, kjer so dosegli le od 60 do 70 % dolgoletnega povprečja. Avgust 2014 je bil opazno hladnejši od lanskega. Povprečna avgustovska temperatura je bila blizu dolgoletnega povprečja. V Julijcih, Posočju in zgornji Vipavski dolini so nekoliko zaostali za dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bilo topleje od dolgoletnega povprečja, a odklon ni presegel 1 °C. Vročih dni je bilo nekoliko manj od dolgoletnega povprečja in manj kot smo jih bili vajeni v zadnjih letih. Najobilnejše so bile padavine v delu Posočja in Julijskih Alp, kjer je padlo nad 290 mm, v Kobaridu celo 383 mm. Najmanj dežja je bilo v Godnjah (81 mm) in Portorožu (95 mm). Približno polovica Slovenije je zabeležila od 150 do 220 mm padavin. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le na jugozahodu države, drugod so ga presegli, v Kobaridu za 90 %. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najmanjši primanjkljaj je bil na jugozahodu države, vzhodnem delu Dolenjske in v precejšnjem delu Štajerske. Severozahodni del države je za dolgoletnim povprečjem zaostajal vsaj za petino, v visokogorju pa je bil zaostanek največji, na Kredarici so dosegli le 63 % dolgoletnega povprečja. Povprečna septembrska temperatura zraka je bila v visokogorju enaka dolgoletnemu povprečju, v nižini pa je bil september nekoliko toplejši kot običajno, vendar odkloni niso bili veliki, največji presežek je bil v Lescah in Ratečah, dosegel je le 1,0 °C. Padavine so skoraj povsod presegle dolgoletno povprečje. Nad 300 mm je padlo na območju Kneških Raven (375 mm) in v Murski Soboti (310 mm); večina krajev je imela od 180 do 300 mm padavin, na manjšem delu Gorenjske, delu Posočja, na Goriškem, Krasu in Bizeljskem niso dosegli 180 mm. Večina vzhodne polovice Slovenije je presegla dvakratne običajne septembrske padavine, v večjem delu Pomurja pa je padlo več kot trikrat toliko padavin kot običajno. V Lendavi so dosegli 332 %, v Murski Soboti pa kar 408 % dolgoletnega povprečja. Osrednja Slovenija in zahodna polovica države sta večinoma presegli dolgoletno povprečje, vendar sta ostali pod dvakratno običajno količino padavin. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v manjšem delu Gorenjske, v Posočju in delu Vipavske doline ter v Godnjah. Predvsem prvo polovico septembra je zaznamovalo prevladujoče oblačno vreme s pogostimi in obilnimi padavinami, ki so povzročile poplave predvsem na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju. Veliko težav so povzročili tudi zemeljski plazovi. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili v Slovenskem Primorju in na Postojnskem, kjer so zaostajali za 15 do 20 %. V Portorožu je sonce sijalo 187 ur, drugod je bilo sončnega vremena opazno manj. Štajerska, Koroška in Prekmurje ter severozahod Slovenije so dosegli od 60 do 70 % običajne osončenosti. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v Novomeški kotlini, kjer je sonce sijalo 93 ur, kar je le 52 % običajnega sončnega vremena v septembru in najmanj od sredine minulega stoletja. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od 9. do 21. oktobra smo imeli izjemno toplo obdobje, 22. oktobra pa nas je preplavil občutno hladnejši zrak. Oktober je bil nadpovprečno topel, temperaturni odklon je bil večinoma med 2 in 4 ºC. Izrazita hladna fronta je v prvih urah 22. oktobra z močnimi nalivi in sunki vetra prešla Slovenijo. Ob prehodu fronte se je močno ohladilo; vse do konca meseca so bili nato naši kraji pod vplivom hladnega zraka, večinoma je bila povprečna dnevna temperatura pod dolgoletnim povprečjem. Čeprav je oktober zaznamovala epizoda obilnih padavin ob prehodu izrazite vremenske fronte 22. oktobra, v večjem delu Slovenije dolgoletno povprečje oktobrskih padavin ni bilo doseženo. Dobra polovica ozemlja je presegla dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena. Glede na dolgoletno povprečje je bila oktobra večina dni topla, prvih sedem dni je bil odklon majhen, ponekod tudi rahlo negativen. Od 9. do 21. oktobra smo imeli za oktober izjemno toplo obdobje, ki je po povprečni dnevni temperaturi primerljivo s povprečnimi temperaturnimi razmerami v začetku septembra. Povprečna temperatura druge tretjine oktobra je bila celo nekoliko višja od povprečja prve tretjine; zadnja tretjina pa je bila v povprečju tudi do 9 ºC hladnejša od druge. V Ljubljani, na Koroškem in delu Gorenjske ter na severovzhodu Slovenije so bile skoraj vse oktobrske padavine zbrane v zadnji tretjini meseca. Ob prehodu hladne fronte so 22. oktobra padle velike količine dežja. V labilnem ozračju so bile padavine časovno in prostorsko izrazito neenakomerne razporejene. V pasu od osrednje Primorske do ljubljanskega območja je več ur močneje deževalo, vmes so bili tudi močni nalivi. V Borštu pri Gorenji vasi so ob prehodu vremenske fronte namerili 206 mm, v Topolu pri Medvodah 186 mm, v Žireh 176 mm, postaja Ljubljana Šentvid je poročala o 172 mm in Ljubljana Bežigrad pa 137 mm. Poleg teh so tudi mnoge druge meteorološke postaje namerile več kot 100 mm padavin. Na najbolj prizadetem območju v zahodnem delu Slovenije so bile padavine zgoščene v nekajurni časovni interval. Padavinska epizoda je bila rekorda po nekajurni višini padavin. V eni uri je padlo tudi več kakor 40 mm dežja (Nova Gorica 41 mm, Ljubljana Bežigrad 44 mm, Boršt pri Gorenji vasi 68 mm). V Borštu pri Gorenji vasi in v Ljubljani je višina nekajurnih padavin močno presegla vrednost za stoletno povratno dobo. Marsikje so nalivi povzročili gmotno škodo. Večji del Gorenjske in Notranjske, Bela krajina, večina Dolenjske ter del spodnje Štajerske in večina Pomurja so za dolgoletnim povprečjem osončenosti zaostajali. Več sonca od dolgoletnega povprečja je bilo v nekaj več kot polovici Slovenije. V Ljubljani je presežek znašal celo več kot petino. Povprečna mesečna temperatura je novembra opazno presegla dolgoletno povprečje. Na Kredarici, v Murski Soboti Celju in Portorožu je bil november tokrat drugi najtoplejši od sredine minulega stoletja, v Ljubljani in Novem mestu pa tretji najtoplejši. Največji odklon so zabeležili na Koroškem, v Slovenj Gradcu so dolgoletno povprečje presegli za 5,6 °C. Večina krajev je zabeležila odklon med 4 in 5 °C, v visokogorju, na Goriškem, v delu Notranjske, Beli krajini in delu Štajerske ter na vzhodu Prekmurja pa je bilo 3 do 4 °C topleje kot v povprečju primerjalnega obdobja. Največ padavin je bilo v Posočju, v Kneških Ravnah je padlo 679 mm, v Logu pod Mangartom in Soči 678 mm in v Kobaridu 621 mm. Proti vzhodu in jugu je količina padavin pojemala. V Novomeški kotlini in na Krško-Brežiškem polju, v večjem delu Štajerske in v Prekmurju padavine niso dosegle 100 mm. V Murski Soboti je padlo 30 mm, v Velikih Dolencih 26 mm in v Lendavi 36 mm. Izdatno deževje je zaznamovalo obdobje od 4. do 8. novembra; padavine so pa marsikje povzročile veliko gmotno škodo. Zadnja tretjina meseca je bila zelo skromna s padavinami. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v večjem delu države. Na Goriškem in zahodnem delu Posočja je padlo nad 250 % dolgoletnega povprečja, v Biljah celo 302 %. Dvakratno običajno količino padavin so presegli v Logu pod Mangartom (228 %), Soči (224 %), Novi vasi (210 %) in v Kamniški Bistrici (207 %). Delež padavin glede na dolgoletno povprečje je upadal od zahoda proti vzhodu. V Pomurju padavine niso dosegle niti polovice dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti so novembra dosegli običajno osončenost, drugod so za njo zaostajali. Primanjkljaj do petine dolgoletnega povprečja so zabeležili na jugozahodu in severovzhodu ter južnem delu 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Štajerske. Med 40 in 60 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ljubljanski kotlini, na Koroškem in večjem delu Gorenjske. Povprečna mesečna temperatura je decembra 2014 presegla dolgoletno povprečje. V Julijcih in na Trnovski planoti je bil odklon med 1 in 2 °C, na Kredarici 1,0 °C. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za 2 do 4 °C. Največje odklone, nad 3 °C, so zabeležili na območju, ki se je začelo na Obali in v ozkem pasu prek Notranjske segalo nad osrednjo Slovenijo, Beli krajino, Dolenjsko in južno polovico Štajerske. Zadnje dni meseca se je povsod občutno ohladilo in takrat je bila zabeležena tudi najnižja temperatura v decembru 2014. Slika 32. Strunjan (foto: Tanja Cegnar) Figure 32. Strunjan (Photo: Tanja Cegnar) Večina države je bila bolj sončna kot običajno. Največji presežek so zabeležili v osrednji Sloveniji in od tam proti jugu do meje s Hrvaško ter v delu Štajerske; na tem območju je sonce sijalo vsaj 50 % več časa kot v dolgoletnem povprečju. Na zahodu Slovenije je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj na severozahodu. Največ padavin, nad 200 mm je padlo na Trnovski planoti. Najmanj padavin je bilo na Obali, Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju in večjem delu Dolenjske, kjer so namerili od 50 do 80 mm padavin. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so v dobri polovici Slovenije zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Skoraj povsod so dosegli vsaj 70 % dolgoletnega povprečja, za več kot 20 % so zaostajali na Zgornjem Jezerskem in v Kneških Ravnah. Dolgoletno povprečje so presegli na Krasu, Goriškem, v Vipavski dolini, manjšem delu Gorenjske, Beli krajini, na jugovzhodu Dolenjske, v vzhodni polovici Štajerske in v Prekmurju. Največji presežek, nad četrtino dolgoletnega povprečja, so imeli v Pomurju. Snežna odeja je bila v gorah skromna, na Kredarici je dosegla 135 cm. Z izjemo Primorske so bili v večjem delu nižinskega sveta ob koncu meseca 4 dnevi s snežno odejo. V Novem mestu je dosegla 289 cm, v Ljubljani 26, na Kočevskem 31. V Ratečah je sneg ležal 10 dni, debelina pa je bila le skromnih 19 cm. Tudi v svetovnem merilu je bilo leto 2014 najtoplejše doslej. SUMMARY The mean annual temperature in the year 2014 was everywhere above the 1961–1990 normal and in the lowland the warmest year ever; the anomaly in lowland was between 2 and 3 °C. In the mountains the year 2014 was the second warmest ever; the anomaly was between 1 and 2 °C. There was only 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo one heat wave in the first half of June. All four seasons were warmer than on average in the reference period. The first four and the last three months of the year were significantly warmer than on average in the reference period. In the year 2014 precipitation exceeded the normal, the anomaly was at least 10 %. On several stations it was the wettest year ever. The most precipitation fell in Posočje, on some stations more than 3800 mm. On Krško-Brežiško polje and on northeast from 800 to 1400 mm fell. The Goriška region reported 50 % more precipitation than on average in the reference period. At the end of January and at the beginning of February extremely extensive sleet caused significant damage to electricity supply infrastructure and the woods. Episodes of abundant precipitation in the year 2014 resulted in four major floods. Bright sunshine duration reached the normals in Maribor, elsewhere the anomaly was negative, but sunshine duration mostly exceeded 90 % of the normals, only on northwest, in Bela krajina and part of Dolenjska sunshine duration was between 80 and 90 % of the normals. The deepest snow cover on Kredarica was 560 cm. In Ljubljana 24 days with snow cover were reported, the maximum snow cover reached 26 cm. On the southwest of Slovenia no snow cover was observed. 56 PREGLED OPOZORIL NA NEVARNE VREMENSKE DOGODKE V LETU 2014 Overview of meteo warnings in the year 2014 Janez Markošek V mnogih državah predstavlja stalno dostopna informacija o nevarnem vremenskem dogajanju velik prispevek k obveščenosti prebivalstva o stopnji ogroženosti življenja in njihove lastnine. Posredovanje napovedi in opozoril o nevarnih vremenskih razmerah je ena od osnovnih nalog državnih meteoroloških služb. Državna meteorološka služba opozorila običajno izda, ko napovedane vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk presežejo vnaprej določene kriterije. Opozorila smo tudi v letu 2014 sproti posredovali v enotni evropski opozorilni sistem Meteoalarm, ki na spletnem portalu združuje vse pomembne informacije o vremenskih ujmah, ki jih pripravljajo državne meteorološke službe velikega števila evropskih držav. Informacije so prikazane na enoten način, barvna lestvica kaže na stopnjo vremenske nevarnosti in možne posledice. Na ta način se zagotavlja usklajene interpretacije vremenske ogroženosti po vsej Evropi. V letu 2014 je državna meteorološka služba izdala 60 opozoril (tabela 1). Kot je razvidno iz spodnje tabele, se je največ opozoril nanašalo na možnost pojava obilnih padavin in močnih neurij. Preglednica 1. Število izdanih opozoril za nevarne pojave po posameznih mesecih v letu 2014 Table 1. Number of warnings in the year 2014 Vrsta opozorila Obilne padavine Močna neurja Močno sneženje Poledica / žled Močna burja (+ tramontana) Močan veter (+ jugo) Ekstremno visoka temperatura Ekstremno nizka temperatura Slana / pozeba Snežni plazovi Skupaj J 3 F 4 2 1 1 3 2 1 M 1 A M 1 J 1 4 J 3 A 1 4 S 2 O N 2 1 2 1 1 1 1 2 D 1 1 1 3 1 1 1 3 13 3 12 1 1 2 6 3 7 2 2 3 8 Skupaj 14 13 5 4 5 11 1 1 0 6 60 Pri verifikaciji izdanih opozoril (tabela 2) smo uporabili podatke sinoptičnih postaj, podatke avtomatskih vremenskih postaj, podatke meteorološkega radarja, dnevna poročila Uprave RS za zaščito in reševanje in mesečni bilten ARSO. Preglednica 2. Verifikacija v letu 2014 izdanih opozoril Table 2. Verification of issued warnings in the year 2014 Burja Opozorilo z dogodkom Opozorilo brez dogodka Dogodek brez opozorila 4 1 0 Močan veter 7 3 1 Obilne padavine 11 3 3 57 Močno sneženje 4 1 0 Močna neurja 11 2 9 Žled oz. poledica 4 0 0 Pozeba 0 0 0 METEOROLOŠKA POSTAJA ŠEMPAS Meteorological station Šempas Mateja Nadbath M eteorološka postaja Šempas je v zahodni Sloveniji, v Vipavski dolini. V občini Nova Gorica sta poleg padavinske postaje v Šempasu še enaki postaji v Lokvah in Zaloščah ter samodejna postaja v Novi Gorici. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Šempas (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Šempas (from: Atlas okolja ) Opazovalni prostor postaje Šempas je na 85 m nadmorske višine. Dežemer ali pluviometer je na opazovalkinem dvorišču, v okolici so stanovanjske hiše in več gospodarskih objektov ter gredice in posamezna drevesa. Opazovalni prostor je na tem mestu od oktobra 1971, pred tem pa je bil od avgusta 1947 približno 750 m severozahodno od današnjega mesta; lokacije opazovalnega mesta ali morebitne prestavitve pred II. svetovno vojno niso poznane. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji smo v Šempasu začeli že v času Avstro–Ogrske, ko so kraj v uradnih evidencah imenovali Schönpass. Prva zabeležena meritev in opazovanje sta bila opravljena 13. julija 1895, potem so potekala vse do konca leta 1916. Ponovno so stekla februarja 1920, v času Kraljevine Italije, ko so kraj poimenovali Sambasso; meritve in opazovanja so potekala do leta 1945. Od avgusta 1947 do danes so bila opazovanja in meritve prekinjena le za dva meseca v letu 1994. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011, orthophoto from 2011 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na postaji ves čas delovanja merimo višino padavin, skupne in nove snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Meritve opravljamo vsako jutro ob 7. uri, po poletnem času ob 8. uri, ob izrednih nalivih tudi pogosteje, opazovanja pa čez cel dan. Današnja meteorološka opazovalka Rada Čopi meritve in opazovanja opravlja od februarja 1970. Pred njo so to delo opravljali: Mihael Drašček, v obdobju od avgusta 1947 do konca januarja 1970, Stanislav Drašček, v letih od 1942 do 1945, Giulio Savelli, od 1928 do konca 1941, Franc Križman, od februarja 1920 do konca 1927, in Blaž Grča od 13. julija 1895 do konca 1916. Pri pregledu in analizi meteoroloških podatkov s postaje se bomo omejili na meritve padavin in snežne odeje. Predstavili bomo višino padavin po letih, letnih časih, mesecih in najvišje dnevne izmerke ter skupno višino snega in število dni s snežno odejo v letu. 2500 mm 2000 1500 1000 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 1957 1954 1951 0 1948 500 2 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Šempasu Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2014 and mean 2 reference value (green line) in Šempas 1491 mm ali l/m2 je letno povprečje padavin referenčnega povprečja v Šempasu; letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1459 mm in 1450 mm v obdobju 1981–2010. Leta 2014 je padlo nadpovprečno veliko padavin, kar 2244 mm, več padavin smo izmerili le še leta 2010, 2345 mm (slika 2 in preglednica 1). Čez 2000 mm padavin smo v Šempasu namerili le še v letih 1965, 2117 mm, in 1960, 2092 mm. Po drugi strani smo najmanj padavin izmerili leta 2006, 1038 mm. Letni čas3, ko v Šempasu izmerimo v povprečju največ padavin je jesen; referenčno povprečje je 441 mm, 473 mm je povprečje obdobja 1971–2000 in 480 mm obdobja 1981–2010 (sliki 3 in 4). Jesensko povprečje padavin se zvišuje. Najnižje povprečje padavin je pozimi, referenčno povprečje je 320 mm, zimski povprečji sta v ostalih dveh 30-letnih obdobjih nižji od referenčnega za 17 oz. 20 mm. Povprečje padavin štirih letnih časov obdobja 1981–2010 se je v primerjavi z referenčnimi zvišalo le jeseni, v ostalih treh pa se je znižalo (sliki 3 in 4). 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so digitalizirani, to je od avgusta 1947. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from August 1947 on. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Leta 2014 smo v Šempasu največ padavin namerili v zimi 2013/14, kar 765 mm, do sedaj v Šempasu še ni bilo tako namočene zime; pred tem je bila zima z največjo višino padavin 1959/60, 703 mm. Po namočenosti so v letu 2014 zimi sledili jesen, s 635 mm, poletje, s 590 mm in pomlad, z 276 mm padavin (slika 4 in preglednica 1). Poletje 2014 je bilo tretje najbolj namočeno od vseh 67 poletij z izmerki na postaji. pomlad spring jesen autumn poletje summer zima winter 1961–1990 1981–2010 800 1971–2000 2014 1500 320 303 300 441 473 480 384 358 356 344 326 315 600 900 600 mm mm 1200 400 200 300 0 pomlad poletje jesen spring summer autumn 0 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Šempasu Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Šempas 1961–1990 400 zima winter Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih v Šempasu; zima 2013/14 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods in Šempas; winter 2013/14 1971–2000 1981–2010 J J mesec / Month A 2014 mm 300 200 100 0 J F M A M S O N D Slika 5. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 v Šempasu Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 in Šempas November je v referenčnem povprečju mesec z največjo višino padavin, 161 mm, februar in marec pa meseca z najmanjšima povprečjema, 97 oz. 98 mm. V povprečju tridesetletnega obdobja 1971–2000 je oktober najbolj namočen mesec, s 160 mm, novembrsko povprečje je za 2 mm nižje; februar in marec ostajata meseca z najmanj padavinami, 80 oz 82 mm. V obdobju 1981–2010 pa imata največje povprečje padavin september in november, vsak po 163 mm, najbolj suh mesec tega obdobja je februar, s 73 mm padavin (slika 5). Povprečja padavin obdobja 1981–2010 so za maj, september, oktober, november in december višja od pripadajočih referenčnih; povprečja za ostalih sedem mesecev: januar, februar, marec, april, junij, julij in avgust pa so nižja (slika 5). 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Šempasu je bila mesečna višina padavin v letu 2014 bodisi močno nadpovprečna ali pa podpovprečna. Z obilnimi padavinami so še posebej izstopali januar, s 346 mm, februar, 340 mm, in november, s 368 mm. Februarja je padlo kar triinpolkrat toliko padavin, kot je referenčno povprečje, januarja dobre trikrat toliko, novembra pa dober dvakratnik referenčnega povprečja. Dvakratna količina padavin referenčnega povprečja je padla tudi julija, ko smo izmerili 251 mm padavin. Januarja in februarja 2014 je padla višina padavin, ki jo v obdobju 1948–2013 v Šempasu še nismo izmerili. Višina padavin novembra 2014 pa je tretja najvišja, več novembrskih padavin smo na postaji izmerili leta 2000, 577 mm, in leta 1949, 375 mm. Najmanj padavin v letu 2014 smo namerili marca, 54 mm, kar je dobra polovica padavin referenčnega povprečja za omenjeni mesec (slika 5). 400 mm 300 200 2013 2010 2007 2004 2001 1998 1995 1992 1989 1986 1983 1980 1977 1974 1971 1968 1965 1962 1959 1956 1953 1950 0 1947 100 Slika 6. Decembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1947–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) Figure 6. Precipitation in December (columns) and five-year moving average (curve) in 1947–2014 and mean reference value (green line) in Šempas Šempas Šmartno Murska Sobota Maribor Portorož Lisca Cerklje Celje Novo mesto Ljubljana Zalošče Rateče Kredarica Brnik Bilje Nova Gorica Lokve 22 58 58 9 20 62 63 15 20 65 12 13 67 76 76 78 26 13 33 88 27 28 94 99 34 113 116 118 123 42 38 30 169 42 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 mm Slika 7. Mesečna in dnevna najvišja višina padavin (temni del palice) decembra 2014 na izbranih postajah Figure 7. Monthly and maximum daily precipitation (dark part of bar) in December 2014 on chosen stations Decembra 2014 je padla slaba polovica padavin referenčnega povprečja, 58 mm (slike 5, 6 in 7), kar pomeni 11. najbolj sušen december v Šempasu. Decembrsko referenčno povprečje je 121 mm padavin, povprečje obdobja 1971–2000 je 129 mm in obdobja 1981–2010 141 mm. Do sedaj najnižja izmerjena decembrska višina padavin je 18 mm, izmerjena v letih 1956 in 1991, največ pa decembra 1959, 361 mm (sliki 6 in 8). 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sodeč po podatkih s postaje Šempas je bil december bolj suh mesec. Vendar ni bilo tako po vsej državi. Višina padavin se je krajevno zelo spreminjala. To kažejo že podatki o višini padavin s postaj na območju občine Nova Gorica (slika 7). Na postaji Nova Gorica je padlo več kot dvakrat toliko padavin kot v Šempasu, v Lokvah pa skoraj trikrat več. Pomen in potrebnost goste mreže postaj z meritvami padavin se vedno znova potrjuje. 700 600 250 577 190 200 171 400 170 149 361 mm mm 500 300 150 100 119 116 77 71 77 119 113 87 200 50 100 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 8. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju avgust 1947–2014 v Šempasu Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in August 1947–2014 in Šempas 4 Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju avgust 1947–2014 v Šempasu 4 Figure 9. Maximum daily precipitation per month in August 1947–2014 in Šempas 22 mm je bila decembra 2014 dnevna najvišja višina padavin, izmerjena prvega dne v mesecu (slika 7). V obdobju avgust 1947–2014 je bila v Šempasu decembrska dnevna najvišja višina padavin 113 mm, izmerjena 6. decembra 2008. Najvišja enodnevna višina padavin obravnavanega obdobja je 190 mm, izmerjena 14. septembra 1994. Dnevni izmerki padavin čez 100 mm niso redkost, do sedaj smo jih zabeležili 24. Najpogostejši so septembra, oktobra in novembra. Leta 2014 smo zabeležili en tak primer tudi januarja, 5. januarja, 119 mm, kar je edini tako visok januarski izmerek v obravnavanem obdobju na tej postaji (slika 9). V Šempasu je snežna odeja skromna. V celotnem obravnavanem obdobju je minilo 28 let brez snežne odeje, z vsaj enim dnem s snežno odejo pa je bilo 39 let; največ dni s snežno odejo je bilo leta 1985, 13. V referenčnem obdobju 1961–1990 smo snežno odejo zabeležili v 19-ih letih, od 30 let obdobja jih je bilo 11 povsem brez snega; enako število let brez ali s snežno odejo je tudi v obdobju 1981–2010. Referenčno povprečje števila dni s snežno odejo sta dva dneva in pol na leto, pol dneva manj je letno povprečje v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010. Največkrat snežna odeja obleži januarja; v obdobju 1948–2014 je bila januarja zabeležena 21-krat, 16krat februarja in 11-krat decembra, marca je bila zabeležena sedemkrat in trikrat novembra (slika 10, preglednica 1). 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 20 15 10 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 1957 1954 0 1951 5 1948 cm število dni / Number of Days . 30 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (pike) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2014 Figure 10. Annual snow cover duration (dots) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2014 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Šemapsu v obdobju avgust 1947–2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Šempas in August 1947–2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2345 2010 1038 2006 666 1975 126 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 752 1948 157 1962 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 931 2000 128 1957 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 765 2013/14 76 1974/75, 1991/92 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 577 nov. 2000 0 jan. 1964, 1989; feb. 1956; mar. 1948, 1953, 1973, 2003; avg. 1962; okt. 1965 190 14. sep. 1997 — — 27 15. jan. 1985 0 28 let od 67 28 years out of 67 20 7. mar. 1955 — — 0 28 let od 67 28 years out of 67 13 1985 SUMMARY In Šempas is a precipitation station. Šempas is located in western Slovenia; on elevation of 85 m. Station was established in August 1895. Ever since, with shorter gaps in measurements, precipitation, total snow cover, fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed. Rada Čopi has been meteorological observer since February 1970. 63 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust D december je bil, tako kot tudi oba predhodna jesenska meseca, nadpovprečno topel. Kljub številnim deževnim dnevom, na Goriškem in v osrednji Sloveniji jih je bilo od 15 do 16, drugod večinoma 13, je bila količina padavin, blizu dolgoletnega povprečja oziroma celo nekoliko pod njim. Le na skrajnem severovzhodu države so padavine presegle dolgoletno povprečje za skoraj 30 %, za malenkost tudi na obalnem območju. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, december 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 1,0 0,9 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,5 0,3 0,3 0,3 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,3 0,3 0,4 I. dekada max. Σ 2,3 10 1,4 9 0,8 3 0,2 2 0,3 2 0,6 2 0,3 2 0,3 3 0,3 3 0,5 3 0,7 3 0,3 3 1,4 5 0,3 3 0,7 3 0,9 3 1,3 4 0,3 3 0,3 3 0,6 3 0,8 3 0,4 3 0,8 3 0,5 3 0,3 2 0,4 3 1,1 3 0,9 3 0,8 4 pov. 0,7 0,4 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,4 0,4 0,3 0,1 0,6 0,6 0,5 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,9 0,8 0,5 0,1 0,2 0,4 0,3 0,4 II. dekada max. Σ 1,2 7 0,7 4 0,3 2 0,3 2 0,5 3 0,6 2 0,3 1 0,8 4 0,8 4 0,7 4 0,6 3 0,4 1 1,3 6 1,7 6 0,9 5 1,2 6 0,3 2 0,9 2 0,4 2 0,3 2 1,4 7 1,7 9 1,5 8 1,1 5 0,2 1 0,6 2 0,8 4 0,7 3 0,7 4 III. dekada pov. max. Σ 1,1 2,1 12 0,6 1,5 6 0,3 1,1 4 0,1 0,3 2 0,2 0,5 2 0,1 0,3 1 0,1 0,2 1 0,4 0,7 4 0,3 1,1 4 0,4 0,8 4 0,2 0,6 2 0,1 0,3 1 0,5 0,8 5 0,4 0,8 4 0,5 1,2 6 0,5 1,3 5 0,3 0,8 3 0,3 1,2 4 0,2 0,4 2 0,2 0,3 2 0,5 1,0 5 0,5 1,4 6 0,6 1,3 6 0,3 0,9 3 0,1 0,2 1 0,2 0,4 2 0,4 0,7 4 0,5 0,9 5 0,4 0,8 5 mesec (M) pov. max. 0,9 2,3 0,6 1,5 0,3 1,1 0,2 0,3 0,2 0,5 0,2 0,6 0,1 0,3 0,4 0,8 0,3 1,1 0,4 0,8 0,3 0,7 0,2 0,4 0,5 1,4 0,4 1,7 0,4 1,2 0,5 1,3 0,3 1,3 0,3 1,2 0,2 0,4 0,2 0,6 0,5 1,4 0,6 1,7 0,6 1,5 0,4 1,1 0,1 0,3 0,2 0,6 0,4 1,1 0,4 0,9 0,4 0,8 Σ 29 20 9 3 7 6 4 11 10 8 8 5 15 13 14 15 9 8 6 7 14 17 17 11 4 7 11 11 12 V zadnjih dneh decembra je dež prešel v sneg po večjem delu države. Zapadlo je od 10 do 60 centimetrov snega, največ, od 20 do 30 cm na Kočevskem in Notranjskem, več pa v hribovitih predelih (na Vojskem 60 cm) in gorah (na Kredarici 135 cm). V nižinah smo lahko našteli do 4 in v višjih predelih do 9 dni s snežno odejo. V povprečju (1971–2000) jih je decembra v večjem delu Slovenije od 13 do 18, v hribovitih predelih pa več kot 20. Močan prodor polarnega zraka je v zadnjih dneh decembra povzročil močno ohladitev, na izpostavljenih predelih so temperature zraka padle do 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo −18 °C, ponekod še za stopinjo do dve nižje. Na Primorskem je pihala močna burja, drugod severovzhodni veter. Pravo nasprotje temu pa je bil večji del decembra, ko so prevladovale več stopinj previsoke temperature zraka. Še dan pred ohladitvijo se je ponekod ogrelo celo do okoli 12 °C. Povprečne mesečne vrednosti so se, kljub izjemno hladnemu zaključku meseca, gibale med 2 in 6 °C, na Primorskem do 8 °C, kar je bilo od 2 do 3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je presegla tudi mesečna akumulacija temperature zraka (nad 5 °C), od 15 do 35 °C v večjem delu Slovenija in od 60 do 100 °C na Obali in na Goriškem. Le na skrajnem severovzhodu in v nižjih predelih Gorenjske je bila skoraj enaka povprečju (preglednica 4). Izhlapevanje je bilo času primerno nizko, povprečno mesečno večinoma manjše od 0.5 mm, le na Obali in na Goriškem malo višje. Vodna bilanca je bila ves mesec pozitivna z razmeroma velikimi presežki v prvi in zadnji dekadi decembra, v drugi dekadi pa je bila skoraj uravnotežena, z izjemo Obale, kjer bila vodna bilanca že nekoliko na negativni strani. Tudi vodna bilanca za obdobje mirovanja je bila povsod pozitivna s precejšnjimi presežki (preglednici 1 in 2). Povprečne temperature tal v setveni globini (2 in 5 cm) so se gibale med 2 in 6 °C, na Obali do skoraj 8 °C (od 2 do 4 °C nad dolgoletnim povprečjem). Najnižje vrednosti so se ob koncu meseca gibale okoli ničle, ponekod v površinskem sloju tal celo nekoliko pod ničlo, tako da je ta zamrznil. Najvišje vrednosti pa so bile večinoma okoli 8 °C, na Goriškem do 11 °C in na Obali do 14 °C (preglednica 3, slika 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za december in obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2014 do 31. marca 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in December and for the dormancy period (from October 1, 2014 to March 31, 2015) Vodna bilanca [mm] v decembru Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje 70,4 1,6 26,4 98,4 628,9 Ljubljana 59,6 1,2 15,3 76,1 429,5 Novo mesto 40,2 2,5 21,4 64,1 199,3 (1. 10. – 31. 12. 2014) Celje 32,6 2,6 26,8 62,0 147,0 Maribor, letališče 37,9 0,2 8,0 46,1 118,9 Murska Sobota 44,7 1,1 5,5 51,3 79,1 Portorož, letališče 30,6 −4,3 10,1 36,4 200,5 Dobra stran previsokih temperatur zraka in tal v decembru je bil razvoj poznih setev ozimnih žit v severovzhodni Sloveniji. Pšenica se je razvila do tretjega lista, oziroma do začetka razraščanja. Razraščati se je pričela tudi oljna ogrščica, ozelenitev posevkov pa je bila ponekod slaba zaradi zbitosti tal, drugod zaradi propadanja rastlin ob pretirani moči poplavljenih površin. Ozimni ječmen se je dobro razrastel in je bil v dobri kondiciji. Slaba stran nadpovprečno toplega vremena v obdobju priprav na zimsko mirovanje pa je bila slabša utrjenost rastlin za preživetje nizkih temperatur. Na srečo je posevke v zadnjih dneh decembra prekrila snežna odeja in jih zavarovala pred nizkimi temperaturami zraka, ki so se tudi ponekod v žitorodnih predelih spustile pod −15 °C. Ozimne posevke je prekril sneg tudi v drugih delih Slovenije, njihov razvoj pa je bil v rahli prednosti pred severovzhodno Slovenijo. V mirovanje so prešli v fazi razraščanja. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 8,4 6,3 2,7 4,3 4,6 5,3 4,0 3,3 3,8 8,9 6,3 3,1 4,5 5,1 5,7 4,9 4,0 4,0 14,6 10,7 7,9 6,2 7,8 8,4 8,0 8,2 7,4 14,2 11,2 6,6 6,1 7,6 8,2 7,6 6,7 7,3 II. dekada Tz2 min 2,2 0,5 −0,4 1,8 0,8 2,5 −0,5 −0,2 0,4 Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 3,2 1,2 1,0 2,2 1,8 3,4 1,6 1,2 0,7 8,4 6,6 3,5 2,0 4,3 5,0 5,0 4,0 3,3 8,5 6,4 3,5 2,0 4,6 5,3 4,9 4,3 3,2 13,5 11,2 10,0 4,8 8,4 8,7 10,7 10,4 7,2 12,3 10,3 7,8 4,8 8,3 8,1 9,0 8,7 6,5 III. dekada Tz2 min 0,9 0,1 −1,4 0,6 0,2 1,2 −0,2 0,3 −0,2 Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 2,2 0,9 0,4 1,0 0,8 2,2 1,2 1,8 0,2 4,6 3,5 1,2 0,4 2,0 3,1 * 1,0 1,0 4,9 3,6 1,1 0,4 2,5 3,6 * 1,5 1,0 12,6 10,7 7,2 2,8 6,1 8,0 * 8,8 7,4 11,4 10,0 4,7 3,0 6,2 7,7 * 7,3 6,6 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2014 66 mesec (M) Tz2 min −0,9 −1,5 −1,8 −0,6 0,2 0,1 * −1,3 −0,1 Tz5 min 0,1 −0,5 0,2 −0,6 0,9 0,7 * 0,3 0,0 Tz2 Tz5 7,1 5,4 2,4 2,2 3,6 4,4 * 2,7 2,6 7,4 5,4 2,5 2,2 4,0 4,8 * 3,2 2,7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 95 75 29 25 6 23 28 29 40 39 45 42 34 36 34 32 36 93 75 68 55 19 41 18 46 67 59 78 52 65 64 56 61 48 Tef > 0 °C III. M 54 41 30 18 0 13 2 13 33 36 40 34 23 26 25 20 15 241 192 127 98 25 76 47 88 140 133 163 128 123 125 114 113 99 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm 50 77 73 52 15 45 27 57 92 83 98 74 74 72 62 60 57 45 27 0 0 0 0 0 0 2 1 3 2 0 1 0 0 1 43 29 22 15 0 5 0 9 26 17 36 12 20 19 12 15 6 14 7 6 0 0 0 0 0 7 10 14 9 2 3 2 0 0 101 63 28 15 0 5 0 9 35 27 53 22 22 23 14 15 7 44 41 19 5 −1 2 −2 5 26 17 36 13 12 13 6 7 0 I. 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 4 0 0 1 0 0 0 0 1 0 8 0 2 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. M 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 1 0 0 0 0 1 0 8 0 2 0 0 0 0 Vm 4 −1 0 0 0 0 0 0 0 −2 5 −1 1 0 −1 −1 −1 Tef od 1. 1. 2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 5447 5140 4100 3910 3024 3932 3886 4076 4656 4545 4714 4488 4359 4541 4405 4404 4436 3640 3349 2431 2285 1699 2344 2333 2463 2967 2859 3010 2805 2694 2871 2758 2749 2789 1973 1796 1148 1077 710 1158 1168 1259 1605 1523 1632 1488 1424 1564 1484 1472 1504 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 67 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Vipavskem, kjer ni bilo snežne odeje, pa so bili v zadnjih dneh decembra posevki izpostavljeni močni burji. Na srečo so bila tla še zasičena z vlago tako, da do pretiranega izsuševanja in odnašanja prsti ni prišlo. Previsoke temperature zraka skozi vso pozno jesen so motile tudi mirovanje lesnatih rastlin. Verjetno bo zato potrebno spomladi na mladem lesu izrezati nekaj več poškodovanega lesa zaradi zmrzali, ki jo je povzročil prodor polarnega zraka ob koncu meseca. Kmetijska svetovalna služba je še vse do konca decembra priporočala zaščito debel marelic z apnenim beležem, da ne bi spomladi prezgodaj odganjali in pozebli. Vinogradniki ponekod v Podravju in Posavju, ki so zavarovali grozdje pred pticami in vztrajno čakali ugodne vremenske razmere, so v zadnjih dneh leta lahko opravili ledeno trgatev, vsaj tam, kjer je grozdje uspelo prenesti pretirano vlažnostne jesenske razmere. AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2014 V letu 2014 so v večjem delu države prevladovale nadpovprečne temperature zraka, temperatura zraka je bila v večjem delu države za dobri 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nenavadno toplo je bilo januarja, v drugi polovici februarja ter v marcu. O prvih cvetovih malega zvončka je fenološki monitoring poročal že med 10. in 20. januarjem, podobne so bile informacije tudi o cvetenju leske. Ob koncu januarja je toploto presekal najprej sneg nato v začetku februarja še žled in obilne padavine, ki so povzročile plazenje tal in poplave na ojezerjenih kraških površinah. Čeprav se je pretoplo vreme povrnilo že v nekaj dneh so težave prerasle v vremensko naravno nesrečo. Škoda v gozdovih, na gozdnih cestah, električnem omrežju in v poplavljenih hišah na Planinskem polju je bila ogromna. Po ocenah gozdarskih služb si gozdovi še več let ne bodo opomogli. Spomladanski temperaturni prag 5 °C je bil presežen že 7. februarja, ponekod v bolj izpostavljenih predelih pa le dober teden dni kasneje, kar je več kot mesec dni prezgodaj glede na dolgoletno povprečje. Izjemi sta bili le Obala in Goriška, kjer so pogoji za izpolnitev praga nastopili že v zadnjih dneh prejšnjega leta in hriboviti predeli, kjer se je zadrževala snežna odeja in so povprečne temperature zraka ostale pod pragom vse do konca marca. Prezimovanje ozimnih posevkov je bilo pod stresom, še posebno v prvih dneh februarja, ko je bila nad snežno odejo debela ledena skorja, pod njo pa so se posevki dušili v presežni talni vodi. Spomladanski fenološki razvoj pa je močno prehiteval. Divji kostanj v nizu več kot petdesetletnih opazovanj še ni zacvetel bolj zgodaj, tudi medonosna robinija (akacija) je cvetela vsaj štirinajst dni prezgodaj. Dober mesec dni prezgodaj (glede na dolgoletno povprečje) so zacveteli nekateri zgodnji koščičarji. Tveganje za spomladansko pozebo je bilo zato izjemno veliko, ta je 8. aprila prizadela sadno drevje na zatišnih legah na Notranjskem in na Krasu, ter v hribovitih območjih. Pod zmrzišče so se temperature zraka spustile celo na izpostavljenih legah v Goriških Brdih, kjer je pozeba poškodovala mlade poganjke občutljivih sort vinske trte, ki so v tem času že dosegle nekaj centimetrov v dolžino. Na letni ravni je bila založenost tal z vodo presežna. V zahodni, severni, osrednji, južni in jugovzhodni Sloveniji je standardiziran padavinski indeks SPI 12 pokazal na ekstremno namočenost, v vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije pa se je ta menjala z zmerno namočenostjo. K ekstremno namočeni sliki celega leta 2014 so prispevali padavinsko nadpovprečno namočeni meseci (februar, maj, julij, avgust, september, oktober in november) Nekoliko drugačna pa je slika vegetacijskega obdobja, a je tudi v tem obdobju večji del Slovenije ostal na mokri strani lestvice. Le severozahoni del Slovenije in del njenega osrednjega dela kažeta sliko normalne namočenosti, medtem ko so bili obrobni deli države na jugu, vzhodu in severovzhodu tudi v tem obdobju ekstremno namočeni (slika 2). (Standardiziran padavinski indeks - SPI, predstavlja mero, kaj določena količina padavin skozi izbrano časovno obdobje pomeni glede na normalno oz. pričakovano količino padavin za to obdobje; pozitivne oziroma negativne vrednosti SPI indeksa še ne pomenijo moče oziroma sušnosti, pač pa le pozitivno oziroma negativno odstopanje padavin od dolgoletnega povprečja in v primeru velikih odstopanj nakazujejo izredno stanje). 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zasičenost tal z vodo je bila, skoraj vso zgodnjo pomlad obilna, le v začetku aprila, na pragu letnega vegetacijskega obdobja je v severovzhodni Sloveniji in na Dravsko-Ptujskem polju primanjkovalo vode v tleh. Zgodnjim zelenjadnicam je bilo potrebno vodo dodajati z namakanjem, podobno tudi v prvih dneh maja. V drugi polovici maja pa je bilo po številnih nalivih, vode v tleh spet dovolj, ob sočasni ohladitvi pa so bile razmere za setev in vznik nekaterih toploljubnih poljščin in zelenjadnic zelo neugodne. Kratkotrajen vročinski val v prvi dekadi junija je rastline ponekod potisnil v sočasni vročinski in sušni stres. Ta pa je v drugi polovici junija zaradi menjave temperaturnih razmer, prešel v drugo skrajnost, v stres zaradi občasno prenizkih temperatur zraka. Oviran je bil vznik in rast koruze in bučnic. Opaziti je bilo posledice neenakomernega vznika, setev je bilo potrebno ponavljati. april - september SPI 2,0 in več januar - december opis barvna skala verjetnost pojava Ekstremno mokro Temno Modra 1,5 do 1,99 Zelo mokro Svetlo Modra 4,4 % 1,0 do 1,49 Zmerno mokro Sivo Modra 9,2 % −0,99 do 0,99 Normalno Zelena 68,2 % −1,0 do −1,49 Zmerno suho Rumena 9,2 % −1,5 do −1,099 Zelo suho Oranžna 4,4 % Ekstremno suho Rdeča 2,3 % −2,0 in manj 2,3 % Slika 2. 6-mesečni standardiziran padavinski indeks (SPI6) za vegetacijsko obdobje (april–september) in 12mesečni standardiziran padavinski indeks (SPI12) za celo leto 2014 Figure 2. 6-month standardised precipitation index (SPI6) for vegetation period (April–September) and 12-month standardised precipitation index (SPI12) for 2014 Posledice pogostih deževnih obdobij, ki so lahko trajala 2, 3 ali 4 zaporedne dneve so bila razmočena, zbita in neprezračena kmetijska tla. Živinorejcem je večinoma preostala le možnost siliranja trave za silažno krmo, sušenje za seno skoraj ni bilo mogoče. Hitro so se širile rastlinske bolezni in škodljivci (listne uši in vinska mušica). Iz vseh koncev Slovenije so poročali o propadu nekaterih zelenjadnic na prostem, kjer je nezaščitene rastline plesen uničila dobesedno v dnevu ali dveh. Marsikje so se pridelovalci krompirja v drugi polovici julija že morali odločiti za odstranitev obolele cime in predčasen izkop gomoljev. Iz slovenske žitnice so poročali, da so deževne vremenske razmere ob žetvi zmanjšale kvaliteto zrnja. Grozdna gniloba je močno ogrozila vinograde. V severovzhodni Sloveniji je skoraj do polovice zgnil pridelek buč (ocena Kmetijske svetovalne službe). Vremenske razmere in preveč mokra (ponekod tudi poplavljena) tla so ovirala pospravljanje koruze, ta je predolgo ostala na njivah, zmanjkovalo je časa za pravočasno pripravo tal za ozimno setev. Koruzni pridelek je uspelo pridelovalcem pospraviti s precejšno zamudo, šele v zadnjem tednu oktobra, setev ozimne pšenice pa je bilo potrebno podaljšati v 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prvo dekado novembra. Nemogoče je bilo v primernih rokih dokončati tudi setev jesenskih dosevkov, travno deteljnih mešanic in trav. Poplavljeni posevki oljne ogrščice so propadli, poljedelci so izpade posejanih površin reševali s ponovno setvijo. Zamujeno je bilo tudi pravočasno dognojevanje z gnojevko, ki ima zakonsko predpisan časovni okvir. Probleme s presežno namočenostjo tal z vodo in gnitjem pridelkov so imeli tudi na Dolenjskem in v Posavju in tudi na drugem koncu Slovenije, na Goriškem in obalnem območju. Oljkarji so poročali o množičnem pojavu oljčne muhe, ki mu je botrovala premila zima ter deževno in prehladno poletje. Poškodovane plodove so konec septembra, mesec dni prej kot normalno, začeli predčasno pobirati in jih predelovati. Obilna namočenost in previsoke temperature zraka, so povzročile tudi pozno odpadanje listja z dreves listavcev. Po dolgoletnih podatkih fenološkega monitoringa bukev v večjem delu Slovenije odvrže liste ob koncu oktobra, ponekod v prvih dneh novembra. To jesen je listje odpadalo precej kasneje, šele ob koncu prve in vse do sredine druge dekade novembra, več kot deset dni za povprečjem. Pogrešali smo žareče jesenske barve listja, ki jih lahko občudujemo takrat, ko se toplota jesenski dni izmenjuje s svežino jesenskih noči. Marsikje so listi orumeneli oziroma porjaveli in odpadli še preden so zažareli v barvitih jesenskih barvah. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1. 1. maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY The majority of December 2014 was warmer than usual. Temperature conditions have interrupted dormancy state by winter wheat and hampered the hardening process. In the contrary, the end of December cold air intrusion provoked intense cold spell. The lowest air temperatures dropped even below −16 °C. Fortunately, at that time snow covered nearly the whole country and protected winter wheat against freezing temperatures. Climatic water balance was mostly in positive state. The exceptions were south west and northeast regions where climatic water balance occasionally dropped close to the balance state. In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2014 are presented. 70 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V DECEMBRU 2014 Discharges of Slovenian rivers in December 2014 Igor Strojan V odnatost rek decembra ni mnogo odstopala od dolgoletnega povprečja. Pretoki rek so bili največji v začetku meseca, ko so bile visokovodne konice večinoma srednje velike. V tem času sta v manjši meri poplavljali Ljubljanica in Pivka. V naslednjih dneh je sledil manjši porast pretokov, nato pa se je vodnatost rek zmanjševala vse do konca meseca. GORNJA RADGONA 1,50 VIDEM RADOVLJICA 0,90 1,41 BORL+FORMIN 1,33 SUHA 0,95 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,06 1,23 8 SOLKAN 1,16 0,80 RAKOVEC nip MOSTE PODROTEJA DOLENJE VELIKO ŠIRJE 1,35 PODBOČJE 0,99 0,84 ČATEŽ 1,04 0,77 CERKVENIKOV MLIN 0,88 RADENCI 0,82 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek decembra 2014 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the December 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the December mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers were highest at the first days of the December. At that time rivers Ljubljanica and Pivka flooded on the minor areas. Next days there was another smaller increase of discharges and in the following days the discharges decrease until the end of the months. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 700 100 90 80 400 300 200 40 30 0 1 3 5 7 9 BORL+FORMIN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 GORNJA RADGONA 29 1 180 900 160 800 140 PRETOKI (m /s) 1000 3 700 3 PRETOKI (m /s) 50 10 0 600 500 400 300 3 5 7 9 RAKOVEC 11 13 15 17 19 11 13 15 17 19 21 23 25 27 VELIKO ŠIRJE 29 120 100 80 60 200 40 100 20 0 0 1 3 5 7 RADOVLJICA 9 11 13 15 17 ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 1 29 3 ČATEŽ HRASTNIK 600 250 500 200 7 9 21 23 25 27 29 27 29 PODBOČJE 3 400 5 SUHA PRETOKI (m /s) 3 60 20 100 PRETOKI (m /s) 70 3 PRETOKI (m /s) 500 3 PRETOKI (m /s) 600 300 200 150 100 50 100 0 0 1 3 5 SOLKAN 7 9 11 13 15 DOLENJE 17 19 21 23 25 27 29 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v decembru 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in December 2014 72 13 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 3,0 2,0 1,0 SU HA Qvk december 1971 - 2000 3,0 2,0 1,0 SU HA Qsr december 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 1,0 SU HA Qnp december 2014 RA DE NC I M OS TE SO LK AN DO LE N CE PO JE RK DR OT VE EJ NI A KO V M LI N GO RN JA VI DE VE M LI KO ŠI RJ E RA K OV RA EC DO VL JIC ŠE A N TJ AK OB HR AS TN IK 0,0 RA DG ON BO RL A +F OR M IN RAZMERJA PRETOKOV Qsr december 2014 RA DE NC I M OS TE SO LK AN DO LE N CE PO JE RK DR VE OT NI EJ A KO V M LI N GO RN JA VI DE VE M LI KO ŠI RJ E RA K OV RA EC DO VL JIC ŠE A N TJ AK OB HR AS TN IK 0,0 RA DG BO ON RL A +F OR M IN RAZMERJA PRETOKOV Qvk december 2014 RA DE NC I M OS TE SO LK AN DO LE N CE PO JE RK DR VE OT NI EJ A KO V M LI N GO RN JA VI DE VE M LI KO ŠI RJ E RA K OV RA EC DO VL JIC ŠE A N TJ AK OB HR AS TN IK 0,0 RA DG BO ON RL A +F OR M IN RAZMERJA PRETOKOV Agencija Republike Slovenije za okolje Qnp december 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki decembra 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in December 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp December 2014 m3/s dan 104 225 2,9 20,0 — 15,0 54,0 118 149 8,0 33,0 21,5 33,0 25,0 5,2 2,3 1,0 Qs 31 24 19 30 — 30 27 30 30 30 31 31 31 11 30 30 23 159 341 12,2 38,8 — 51,9 91,1 253 328 22,7 67,0 61,9 105 110 14,6 9,3 10,9 Qvk 281 600 42,0 87,0 — 192 270 719 911 106 156 229 190 488 83,0 59,0 64,0 8 2 8 2 — 2 2 2 2 2 8 2 2 2 2 2 2 nQnp sQnp vQnp December 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 53,5 61,3 1,8 7,6 0,8 6,6 23,4 67,0 62,8 4,1 6,8 9,1 6,3 17,8 2,9 1,0 0,1 nQs 80,1 149 5,4 19,2 3,5 15,9 44,6 114 156 8,9 25,9 19,1 31,7 34,5 5,5 2,3 2,5 sQs 129 264 9,3 32,1 8,4 32,1 81,5 203 273 17,4 48,6 35,8 100 77,9 9,9 4,4 5,5 vQs 57,2 132 3,0 22,3 3,5 14,6 45,4 90,2 160 7,6 22,9 17,7 26,8 26,9 5,0 1,7 2,5 nQvk 106 257 13,6 48,6 13,3 36,9 86,1 205 317 23,9 67,5 75,3 77,7 94,5 19,1 11,1 12,3 sQvk 187 413 32,1 99,3 35,8 87,0 159 302 653 51,8 140 184 157 197 29,6 21,0 31,0 vQvk 65,2 283 15,5 33,3 11,8 38,3 83,8 141 216 11,6 45,3 39,3 39,8 76,1 7,3 2,7 10,1 213 544 60,4 263 73,2 158 369 558 964 140 186 420 195 633 94,7 95,9 86,4 673 1456 142 645 211 603 1089 978 2227 303 295 949 285 1680 172 271 259 74 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in - a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period IZJEMNA VODNATOST REK V LETU 2014 High discharges of Slovenian rivers in 2014 Igor Strojan P o hidrološko mokrem letu 2013, v katerem je bila vodnatost rek 25 odstotkov večja kot v 30letnem primerjalnem obdobju 1971–2000, so bili pretoki rek v letu 2014 še večji. Vodnatost rek v letu 2014, ki je bila 56 odstotkov večja od dolgoletnega povprečja, je bila med najvišjimi v opazovanem obdobju. Bolj vodnat je bil zahodni del države (slika 1). Najbolj vodnati meseci so bili januar, februar, avgust, september in november, ko je bila vodnatost rek novembra dvakrat in februarja celo štirikrat večja kot navadno. Pretoki rek so bili nekoliko podpovprečni le aprila, junija in oktobra (slika 2). Pogostost in intenzivnost poplav je bila v letu 2014 izredno velika. Velika materialna škoda in celo človeška življenja so bila posledica različnih tipov poplav od izrednih hudourniških poplav do obsežnih poplavnih ojezeritev kraških polj. Na različnih vodomernih postajah so bili preseženi do tedaj največji vodostaji in pretoki rek. Podrobneje so posamezne poplavne razmere opisane v nadaljevanju teksta in v poročilih o visokih vodah, ki so objavljena na ARSO spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. GORNJA RADGONA 1,29 VIDEM RADOVLJICA 1,68 1,67 BORL+FORMIN 1,58 SUHA 1,66 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,56 1,61 VELIKO ŠIRJE 1,31 SOLKAN 1,94 DOLENJE - MOSTE PODROTEJA RAKOVEC 1,49 PODBOČJE 1,54 1,64 ČATEŽ 1,24 1,36 CERKVENIKOV MLIN 1,89 RADENCI 1,50 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2014 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the longterm period 75 Razmerja pretokov / Discharge ratios Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,6 4,4 4,2 4,0 3,8 3,6 3,4 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 1 2 3 4 5 Qnp/sQnp 6 7 Qsr/sQsr 8 9 10 11 12 Qvk/sQvk Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesečnimi pretoki leta 2014 in obdobjem 1971–2000 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2014 Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo časovni razpored pretokov v letu 2014 (slika 3). Mesečna vodnatost je bila manjša od dolgoletnega povprečja le v oktobru. 1600 3 Pretoki / Discharges (m /s) 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2014 ter srednji mesečni pretoki leta 2014 (modra črta) in v dolgoletnem obdobju 1971–2000 na reki Savi v Hrastniku (roza črta). Mesečne vodnatosti so bile, z izjemo oktobra, v vseh mesecih leta 2014 večje od povprečij v dolgoletnem obdobju. Figure 3. Daily discharges in the year 2014 and mean discharges in the year 2014 (blue line) and in the long term period 1971–2000 on the river Sava near Hrastnik (red line) 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1800 600 1600 500 PRETOKI (m /s) 1200 3 3 PRETOKI (m /s) 1400 1000 800 600 400 400 300 200 100 200 VELIKO ŠIRJE c de no v ok t se p g av ju l aj ju n m ap r m BORL+FORMIN RAKOVEC 600 2500 500 3 3 PRETOKI (m /s) 2000 PRETOKI (m /s) fe b ja n dec nov okt sep avg jul jun maj apr mar feb jan GORNJA RADGONA ar 0 0 1500 1000 400 300 200 500 100 dec dec okt sep avg jul jun SUHA nov ČATEŽ HRASTNIK maj apr mar feb jan c de no v ok t se p g av ju l MEDNO nov RADOVLJICA ju n m aj ap r m ar b 0 fe ja n 0 PODBOČJE 600 1600 1400 500 PRETOKI (m /s) 1000 3 3 PRETOKI (m /s) 1200 800 600 400 200 400 300 200 100 0 SOLKAN DOLENJE PODROTEJA MOSTE RADENCI okt sep avg jul jun maj apr mar feb jan de c no v ok t se p av g ju l ju n aj m r ap m ar fe b ja n 0 CERKVENIKOV MLIN Slika 4. Pretoki rek v letu 2014 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2014 Kronološki pregled hidroloških razmer Januar je bil hidrološko zelo moker mesec. Pretoki rek so bili tudi več kot trikrat večji od običajnih pretokov v januarju. Reke so poplavljale v dveh izrednih hidroloških dogodkih in sicer 5. in 6. januarja in od 19. do 21. januarja. Ojezerjene so bile nadpovprečno velike površine kraških polj na Notranjskem krasu in Ljubljanskem barju. Podrobneje so poplavne razmere opisane v Poročilu o visokih vodah med 17. in 23. januarjem, ki je dostopno na http://www.arso.gov.si /vode/poročila in publikacije. Februar je bil še bolj vodnat mesec kot januar. Pretoki rek so bili v povprečju več kot štirikrat večji od običajnih pretokov v februarju (slika 5). 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 2,29 VIDEM RADOVLJICA 3,26 4,42 BORL+FORMIN 2,95 SUHA 5,24 ŠENTJAKOB HRASTNIK 4,52 4,59 VELIKO ŠIRJE 4,07 SOLKAN 5,80 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 3,25 MOSTE 3,81 PODBOČJE 4,06 6,14 ČATEŽ 3,57 4,58 CERKVENIKOV MLIN 5,24 RADENCI 3,87 Slika 5. Razmerja med srednjimi pretoki rek februarja 2014 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost rek v državi je bila v celoti okoli štirikrat večja kot navadno. Figure 5. Ratio of the February 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the February mean discharges of the long-term period Z nekajdnevnim premorom v začetku februarja se je poplavljanje rek in kraških polj Notranjske nadaljevalo večino februarja. Reke v večjem delu države so poplavljale v štirih nekajdnevnih obdobjih, kraške reki Ljubljanica in Krka sta poplavljali večji del meseca. Povratne dobe visokovodnih konic na rekah so bile med 2 in 20-letnimi. Ekstremno visoke so bile gladine ojezerjenih kraških polj Notranjske. Povratna doba vodostaja na Cerkniškem jezeru je bila od 50- do 100-letna, na Planinskem polju pa 100-letna. Na Planinskem polju je bil vodostaj najvišji v dotedanjem nizu podatkov od leta 1954 dalje. Poplavljanje na Planinskem polju je povzročilo veliko gmotno škodo. Podrobneje so poplavne razmere opisane v Poročilu o visokih vodah med 30. januarjem in 3. februarjem in Poročilu o poplavah od 8. do 27. februarja. Obe poročili sta dostopni na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Slika 6. Satelitska slika poplavljenih površin na Planinskem polju v vaseh Planina in Laze ((c) Evropska komisija) 14. februarja ter poplavne linije ob predvidenem zviševanju vodne gladine. Gladina vode se je v naslednjih dneh še zviševala in okvirno dosegla rdečo poplavno linijo na sliki. Figure 6. The remote sensing of flood area at villages Planina and Laze on Planinsko polje on 14 of February 2014 (c) EC and characteristical flood lines 78 Slika 7. Poplavljene hiše v vasi Laze na Planinskem polju 20. februarja 2014 (Foto: Igor Lampič, Hidrotehnik) Figure 7. Village Laze at flood event on 18 (left) and 20 (right) of February 2014 (Photo: Igor Lampič, Hidrotehnik) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Marca je bila vodnatost rek prostorsko zelo neenakomerno porazdeljena. Srednji mesečni pretoki Save, Drave, Soče in Ljubljanice so bili do 2,7-krat večji kot v primerjalnem obdobju. Pretoki rek v jugovzhodnem delu države (Sotla, Krka, Kolpa) so bili tudi pol manjši kot običajno. V povprečju je bila vodnatost rek tretjino večja kot v primerjalnem obdobju. Pretoki so bili največji ob edinem večjem porastu vodnatosti v dneh od 23. do 25. marca. Visokovodne konice so bile med najvišjimi iz primerjalnega obdobja na Savi, Dravi in Ljubljanici. Aprila je bila vodnatost rek v celoti gledano manjša kot običajno. Vodnatost posameznih vodotokov se je med seboj močno razlikovala, najmanj vodnati sta bili Sora in Vipava, najbolj pa Drava, Sava v zgornjem toku in Soča, kjer so bili srednji mesečni pretoki večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodotoki so se večkrat povečali ob večinoma manjših padavinah, ki pa so bile v goratem svetu pogostejše in obilnejše. Visokovodne konice so bile podpovprečne, izjema je visokovodna konica na Dravi, ki je bila med najvišjimi aprilskimi visokovodnimi konicami v dolgoletnem obdobju. Maja je bila vodnatost rek v celoti gledano le nekoliko manjša kot običajno. Najmanj vodnate so bile reke Reka, Sora, Idrijca in Vipava, najbolj pa večje reke Drava, Mura, Sava v zgornjem in srednjem toku, Soča, Krka in Kolpa. Vodotoki so se večkrat povečali ob večinoma manjših padavinah, ki pa so bile v goratem svetu pogostejše in obilnejše. Visokovodne konice so bile podpovprečne, največji porast pretokov je bil med 12. in 14. majem. Vodnatost rek je bila junija v celoti gledano manjša kot običajno. Drava in Soča sta bili bolj najbolj vodnati, srednja mesečna pretoka sta bila večja kot običajno v tem letnem času. Najmanj vodnata je bila Ljubljanica v Mostah, njen srednji mesečni pretok je bil okoli šestdeset odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večji del meseca so bili pretoki rek mali in srednji, proti koncu meseca so se pretoki povečali in dosegli mesečne visokovodne konice med 25. in 30. junijem. Največji pretoki so bili večji od povprečnih junijskih največjih pretokov le na Dravinji, povsod drugje so bili največji pretoki manjši. Podatki o pretokih reke Sotle so zaradi pričetka prenovitvenih del, ki so trajali vse do konca leta, izostali. Začetek poletja je bil na rekah hidrološko moker. Pogoste padavine so zviševale pretoke rek tako, da je bila srednja mesečna vodnatost v juliju 21 odstotkov višja od dolgoletnega povprečja in so bili najmanjši pretoki 12 odstotkov višji kot navadno. Najbolj vodnat je bi zahodni in južni del države, kjer so bili srednji mesečni pretoki rek na rekah Reka, Soča, Vipava in Idrijca preko 60 odstotkov večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Srednji mesečni pretok Kolpe v Radencih je bil 41 odstotkov večji kot navadno. Največji mesečni pretoki so bili večinoma večji od najmanjši in manjši od srednjih največjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju. Nadpovprečni sta bili le visokovodni konici na Vipavi v Dolenjem in Kolpi v Radencih. Avgust je bil hidrološko nenavadno moker mesec. Zaradi pogostih in občasno tudi obilnih padavin so se avgusta namesto običajnih sušnih pretokov po rečnih koritih pretakali večji, tudi poplavni pretoki. Vodnatost rek je bila okvirno 2,4-krat večja kot navadno v tem letnem času. Najbolj vodnat je bil južni del države. Poplavne dogodke je bilo zaradi vremenskih posebnosti težko napovedovati. Ob občasnih močnih lokalnih nalivih so poplavljali hudourniki, potoki in tudi večje reke v večjem delu države. Najbolj neugodni so bili trije dogodki. V noči na 5. avgust je hitro in močno poplavila Gradaščica, 14. avgusta so bili preseženi opozorilni pretoki na vodomernih postajah Dravinja Loče, Rogatnica Podlehnik in Velika Krka Hodoš. Krka je poplavljala na območju pogostih poplav. Poplavljalo je več hudournikov in potokov. 21. avgusta so Dravinja, Paka ter nekatere manjše reke v vzhodni Sloveniji poplavljale na izpostavljenih mestih ob strugah. Tudi v tem času je poplavljalo več potokov in hudournikov. September je bil hidrološko moker mesec. V povprečju so bili pretoki rek 2,5-krat večji kot v dolgoletnem opazovalnem obdobju. Reke so od 13. do 17. septembra močno poplavljale. Obilne padavine so povzročile hitre in močne poraste pretokov rek v večjem delu države. Porasti rek in območja poplavljanj so bili posebej veliki zaradi relativno velike predhodne vodnatosti rek in namočenosti tal. Najhuje je bilo na območju Dolenjske, Posavja, Zasavja, Štajerske, Koroške in 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prekmurja. Najprej so hitro in močno narasli ter poplavljali pritoki večjih rek, manjši vodotoki in hudourniški potoki v porečju Krke, v Posavju in pod Gorjanci, ki so največ škode povzročili v drugem delu noči in v soboto, 13. septembra, zjutraj. Večje reke so v svojem spodnjem toku dosegle največje pretoke 13. septembra (Kolpa, Dravinja, Sava) in 14. septembra (Krka, Mura). V vzhodni polovici države so bila poplavljena območja v porečjih Krke, Mure, Drave, Dravinje, Save, Savinje, Sotle, Ledave, Pesnice, Ščavnice, Velike Krke in večine manjših vodotokov. Predvsem v Pomurju so se prepletala področja rečnih poplav in visoke podtalnice. Ljubljanica in za krajši čas tudi Gradaščica sta v osrednjem delu države poplavljali na območju pogostih poplav. V zahodnem delu države poplav večinoma ni bilo. Podrobneje so poplavne razmere opisane v Poročilu o poplavah od 13. do 17. septembra, ki je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Oktobra je bila vodnatost rek v celoti nekoliko podpovprečna, reke so imele vse do 22. oktobra srednje in male pretoke. Večurni močni nalivi so v pasu od srednjega Posočja do Ljubljane 22. oktobra sredi noči v goratem svetu povzročile enega največjih porastov hudournikov in zalednih vod. Izstopala so poplavna žarišča na povodjih Bače in Idrijce, povodju Sore in Gradaščice ter na severnem in zahodnem delu Ljubljane. Padavine so v jutranjih urah ponehale, hudourniki in reke v povirjih so se umirili, največji pretoki so se pomikali v spodnji tok, kjer je bilo poplavljanj manj. Obsežne so bile poplavne površine v zahodnem delu Ljubljane. Na območju pogostih poplav so dopoldan in čez dan poplavljale reke na severozahodu, jugu in ponekod v osrednjem delu države. Reke so na teh območjih v večji meri le nekoliko presegle opozorilne pretoke. Bolj podrobno so razmere opisane v poročilu o poplavah 22. oktobra, ki je objavljeno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/poročila in publikacije. Slika 8. Hudourniške vode ob poplavah 22. oktobra so močno poškodovale ceste v srednjem Posočju (Vir: MMC). Figure 8. The flood damage on roads in Baška grapa (Photo: MMC) Slika 9. Razmere po poplavah 22. oktobra na povodju Sore (Vir: MMC). Figure 9. The flood damage at the catchment area of Sora (Photo: MMC) 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 10. Poplave 22. oktobra v zahodnem delu Ljubljane na Viču (arhiv ARSO). Figure 10. The floods at the western part of Ljubljana (Photo: ARSO) Podrobneje so poplavne razmere opisane v Poročilu o poplavah dne 22. oktobra, ki je dostopno na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. November je bil hidrološko moker mesec. V povprečju so bili pretoki rek okoli 2-krat večji kot v dolgoletnem opazovalnem obdobju. Reke in ojezerjene površine na kraških poljih so poplavljale v dneh od 5. do 20. novembra, ko se je zvrstilo več med seboj povezanih poplavnih dogodkov. Nekateri od teh dogodkov so bili zelo redki (poplavljanje na območju Cerknice, Iga, Ilirske Bistrice, Loške doline), večina pa se je odvila na območju pogostih (2–5-letne povratne dobe pretokov rek) in redkih poplav (10–20-letne povratne dobe pretokov rek). Zelo redke poplave (50–100 letne povratne dobe pretokov rek) so bile posledice hitrega in močnega porasta manjših rek, hudournikov in zalednih voda na omejenih območjih, kjer so bile padavine izredno intenzivne. Bolj podrobno so novembrske poplave opisane v poročilu o poplavah v dneh od 5. do 20. novembra, ki je objavljeno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Vodnatost rek decembra ni mnogo odstopala od dolgoletnega povprečja. Pretoki rek so bili največji v začetku meseca, ko so bile visokovodne konice večinoma srednje velike. V tem času sta v manjši meri poplavljali Ljubljanica in Pivka. V naslednjih dneh je sledil manjši porast pretokov, nato pa se je vodnatost rek zmanjševala vse do konca meseca. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili leta 2014 v povprečju okoli 30 odstotkov večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili v času januarskih poplav največji na Soči, Vipavi in Idrijci, v času februarskih poplav na reki Reki, v času septembrskih poplav na Muri, Dravinji, Savinji in Krki, v času oktobrskih poplav na Sori in v času novembrskih poplav na Dravi, Savi in Ljubljanici (slika 7 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v celoti 56 odstotkov večji kot v dolgoletnem obdobju. Vodnatost v letu 2014 je bila podobna ali višja najvišjim vodnatostim rek v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 7 in preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili večji od dolgoletnega povprečja najmanjših pretokov. Pretoki rek so bili večinoma najmanjši v juniju. Hidrološko sušni pretoki so izostali (slika 7 in preglednica 1). 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 11. Med 6. do 8. novembrom je bil mejni prehod nad Babnim poljem delno zaprt. Voda je v tem času poplavljala cesto in posamezne objekte v Bukovici na Babnem polju (foto: krajan Prezid-a). Figure 11. The flood at the state border near Babno polje. Slika 12. Poplavljena vas Retje na Loškem potoku med 6. in 8. novembrom (foto vir: MMC). Figure 12. The flood in the village Retje on Loški potok. Slika 13. Poplave v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini 7. novembra popoldan (foto: Marjan Bat). Figure 13. The flood in the village Podpeč on Karst field of Dobrepolje. Slika 14. Poplave v Pudobu v Loški dolini 13. novembra 2014 (foto: Planet TV). Figure 14. The flood in the village Pudob in the valley of Lož. Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokončno veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša mesečna poročila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje, na naslovu www.arso.gov.si/o20agenciji/knjižnica/mesečni20bilten/. SUMMARY The year 2014 was hydrological extremely wet year. The discharges were 56 percent higher if compared to the long-term period. Rivers flooded in January, February, Avgust, September, Oktober and November. Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Mesečni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/ mesečni bilten) 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA D EN CI 1971 - 2000 DO LE NJ E PO DR CE O RK TE VE JA NI KO V M LI N Qvk 2014 PO D BO ČJ E SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK M ED NO RA K OV EC RA D OV LJ IC A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 SO LK AN DO LE NJ E PO DR CE O RK TE VE JA NI KO V M LI N DO LE NJ E PO DR CE O RK TE VE JA NI KO V M LI N M O ST E RA D EN CI SO LK AN Qsr 2014 PO D BO ČJ E SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK M ED NO RA K OV EC RA D OV LJ IC A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 Qnp 2014 M O ST E RA D EN CI PO D BO ČJ E SU HA ČA TE Ž HR AS TN IK M ED NO RA K OV EC RA D OV LJ IC A V ID EM V EL IK O ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 1971 - 2000 Slika 15. Letna povprečja največjih (Qvk), srednjih (Qs) in malih (Qnk) mesečnih pretokov leta 2014 na različnih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi s malimi, srednjimi in velikimi vrednostmi pripadajočih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1971–2000. Figure 15. Average of large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) monthly discharges in 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA POSTAJA MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qvk nQvk sQvk vQvk 2014 dan m3/s 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 1327 14.9. 1640 7.11. 218 13.9. 781 13.9. — — 512 7.11. 1183 7.11. 1585 8.11. 2200 8.11. 581 22.10 450 14.9.. 511 23.12 295 8.11.. 1461 5.1. 168 5.1. 170 5.1. 249 2.2. Qs 273 251 71,1 278 52,0 208 442 786 1005 147 217 355 206 747 78,2 96,0 83,3 nQs 735 640 151 717 155 411 861 1202 2034 329 289 669 282 1391 152 184 182 sQs 1205 2292 291 1490 264 687 1422 1668 3267 687 356 949 405 2066 192 304 305 vQs 103 164 5,9 29,2 5,1 30,4 61,2 132 183 13,5 31,7 35,1 35,7 60,9 8,9 6,4 4,2 nQnp 153 284 11,2 44 9,3 43,1 85,1 158 272 19,3 51,9 50,7 55,6 89,8 12,1 8,2 7,8 sQnp 221 483 20,7 62,5 13,1 53,8 104 188 359 24,4 78,6 65,6 72,5 116 15,2 10,4 12,1 vQnp 45,3 78,9 0,6 4,7 0,1 5,0 19,1 32,8 50,8 2,1 6,2 3,5 4,1 9,6 1,5 0,8 0,2 62,1 164 2,1 9,5 0,9 8,4 27,1 45,6 73,0 3,8 10,4 5,8 7,7 19,6 1,8 1,5 0,6 81,7 299 4,3 15,2 1,8 13,3 35,3 62,2 102 5,3 17,7 9,1 15,6 29,3 2,2 2,2 1,2 197 448 18,8 57,8 — 72,1 132 254 338 32,1 80,0 76,3 82,6 174 16,4 13,5 14,7 Qnp 93,0 178 2,9 10,0 — 12,0 47,0 78,0 72,2 4,1 16,0 10,7 12,0 19,0 2,0 1,9 0,6 20.7. 2.11. 19.12 20.6.. — 2.11. 4.10. 22.6. 22.6. 10.6. 20.6. 19.6. 17.6. 7.10. 23.6. 13.8. 11.6. 84 Legenda: Qvk veliki (največji) pretok v letu 2014-opazovana konica nQvk najmanjši letni veliki pretok v dolgoletnem obdobju sQvk srednji veliki pretok v obdobju vQvk največji veliki pretok v obdobju Qs srednji pretok v letu, srednja vodnatost rek v letu 2014 nQs najmanjši srednji letni pretok v obdobju, najmanjša letna vodnatost v dolgoletnem obdobju sQs srednji pretok v obdobju, srednja vodnatost v dolgoletnem obdobju vQs največji srednji letni pretok v obdobju, največja letna vodnatost v dolgoletnem obdobju Qnp mali (najmanjši) pretok v letu 2014 nQnp najmanjši letni mali pretok v obdobju sQnp srednji mali pretok v obdobju vQnp največji letni obdobju mali pretok v TEMPERATURE REK IN JEZER V DECEMBRU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2014 Peter Frantar T emperatura vode decembra 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem povsod višja. Najmanj je odstopala Ljubljanica v Mostah, ki je bila toplejša za 0,5 oC, najbolj pa je odstopala Savinja v Laškem, ki je bila toplejša za 2,4 oC. Tudi jezeri sta bili toplejši, Bohinjsko jezero je bilo toplejše za 0,2 oC, Blejsko jezero pa je bilo toplejše za 2,0 °C v primerjavi z obdobjem. Temperatura vode rek v državi je bila vse od začetka meseca pa do okrog 25. decembra bolj ali manj stagnirala oz. zelo malo upadla. Večji upad temperature vode je bil šele v zadnjih petih dneh decembra. Temperaturi vode Blejskega in Bohinjskega jezera sta upadali podobno kot reke, Blejsko jezero se je ohladilo dokaj enakomerno od 11 °C do 7 °C na koncu meseca, Bohinjsko jezero pa se je ohladilo manj, od 6 °C na okrog 4 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode decembra 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average December 2014 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location DECEMBER 2014 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - G. Radgona 5,2 3,4 1,8 V.Krka - Hodoš 4,4 Drava - Ptuj 5,2 Bohinjka - Sv. Janez 6,5 Sava Radovljica 6,2 4,6 1,6 Sava - Šentjakob 7,1 5,3 1,8 Sava - Jesenice na Dol. 7,7 Kolpa - Metlika 8,4 Ljubljanica - Moste 7,2 6,7 0,5 Savinja - Laško 6,3 3,9 2,4 Krka - Podbočje 7,9 6,4 1,5 Soča - Solkan 7,6 6,3 1,3 Vipava - Dolenje 8,6 Nadiža - Potoki 6,6 Reka - Cerkvenikov mlin 6,9 5,0 1,9 Bohinjsko jezero 5,3 5,1 0,2 Blejsko jezero 8,6 6,6 2,0 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Povprečne dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v decembru 2014 Figure 1. The average daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in December 2014 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v decembru v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in December in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in December were all higher as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bled lake was 2.0 °C higher as in the long-term average and the temperature of the lake Bohinj was 0.2 °C higher as in the long term average. 87 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V DECEMBRU 2014 Sea dynamics and temperature in December 2014 Igor Strojan D ecembra je bila višina morja glede na primerjalno obdobje višja za 18 cm, povprečna višina valov 0,40 metra je bila višja kot navadno in temperatura morja je za 2,8 °C presegla povprečje iz obdobja 1980–2010. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2014. Ob slovenski obali je decembra večinoma pihala burja. Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in December 2014 100 Temperatura zraka (°C) 10,0 5,0 50 0,0 -5,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v decembru 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in December 2014 88 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 15,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja 231 cm je bila decembra 18 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Residualne višine niso presegle 40 cm. V začetku decembra so bile višine morja povišane in morje je dvakrat poplavilo nižje ležeče dele obale. Višine morja so bile najnižje zadnje dni decembra, ko je bila višina morja ob burji večkrat znižana za okoli 50 cm. 350 50 20 300 40 10 Odkloni višin morja (cm) 30 Višina (cm) 200 150 100 50 0 20 10 -10 0 -20 -10 Odkloni zračnih tlakov (mb) 250 0 -20 -50 -30 1 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 3 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v decembru 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in December 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v decembru 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of December 2014 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV SMV NVVV NNNV A 9 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v decembru 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in December 2014. December 2014 7 31 December 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm 231 309 148 161 201 242 104 138 213 304 133 171 240 363 166 197 89 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v februarju 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in February 2015. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov v decembru 0,40 metra je bila višja kot navadno. Morje je bilo najbolj vzvalovano ob začetku in koncu meseca. Valovanje je v večini primerov povzročala burja (slika 7). Najvišja valova 2,7 in 2,8 metra sta bila izmerjena ob burji 28. decembra zjutraj in 31. decembra opoldne (slika 6). 400 4,6 4,4 4,2 350 3,8 3,6 Smer valov (stopinje) 300 3,4 3,2 3 250 2,8 2,6 2,4 200 2,2 2 1,8 150 1,6 1,4 1,2 100 1 Višina valov (m), Perioda valov (s) 4 0,8 0,6 50 0,4 0,2 Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov 1. 1. 10 . .1 2 11 . .1 2 12 . .1 2 13 . .1 2 14 . .1 2 15 . .1 2 16 . .1 2. 17 .1 2 18 . .1 2 19 . .1 2 20 . .1 2 21 . .1 2 22 . .1 2 23 . .1 2 24 . .1 2. 25 .1 2 26 . .1 2 27 . .1 2 28 . .1 2 29 . .1 2 30 . .1 2 31 . .1 2. . 9. 12 . 8. 12 . 7. 12 . 6. 12 . 5. 12 . 4. 12 3. 12 2. 12 1. 12 . 0 . 0 Max višina valov Slika 6. Valovanje morja v decembru 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in December 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. V decembru je bila pogostost in višina valovanja iz severovzhodne smeri veliko večja kot iz jugozahodne smeri. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in December 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Morje ob slovenski obali je bilo decembra 2,8 °C toplejše kot v primerjalnem obdobju 1980–2010 (preglednica 2). Najvišja temperatura morja 16,8 °C je bila med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Decembra se je morje postopoma ohlajalo in je bilo zadnji dan meseca najbolj hladno 10,5 °C (slika 8). Podatki daljinskih meritev kažejo na precejšnjo temperaturno razliko morja med vzhodno in zahodno obalo severnega dela Jadrana. Povprečna mesečna temperatura morja je bila ob Istri okoli 14 °C, ob italijanski obali pa okoli 11 °C (slika 9). 17 16 Temperatura (°C) 15 14 13 12 11 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v december 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in December 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in December 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper December December 1981–2010 2014 Min Sr Max °C °C °C °C 10,5 4,7 8,3 10,6 Tmin 14,3 9,7 11,5 13,5 Tsr 16,8 13,2 15,3 17,0 Tmax 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v decembru 2014. Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in December 2014. SUMMARY In December the average monthly sea level was 18 cm higher if compared to the long-term period. The average waves were 0.40 meters high and comes mostly from northeast side. The average sea temperature at tide gauge Koper was 2.8 °C higher as usual and was one of the highest in long time period. 93 ZALOGE PODZEMNIH VODA V DECEMBRU 2014 Groundwater reserves in December 2014 Urška Pavlič D ecember je bil v znamenju zmanjševanja količinskega stanja podzemnih vod. Zaradi visokih, mestoma poplavnih voda v novembru, so bili količinsko bogati vodonosniki tudi v decembru. Zelo visoke vodne gladine so bile izmerjene na večini merilnih mest Dravske kotline in Ljubljanskega polja ter v delih vodonosnikov Murske kotline, Kranjskega, Sorškega, Krškega in Mirensko-Vrtojbenskega polja. Dolgoletnega povprečja v decembru ni dosegla gladina podzemne vode vodonosnika Vipavske doline, Čateškega polja in delov Ptujskega polja in spodnje Savinjske doline. Kraški vodonosniki so bili večji del meseca nadpovprečno vodnati. Vodnatost izvirov kraške Ljubljanice se je šele v zadnji dekadi meseca zmanjšala do srednje ravni. Nadpovprečno vodnati so bili tudi Alpski izviri, višina podzemne vode na območju Dolenjskega krasa pa je bila večino meseca v območju normalnih vodnih količin. Decembra je bilo obnavljanje vodonosnikov z infiltracijo padavin različno. Največji presežek je bil v medzrnskih vodonosnikih z eno tretjino običajnih mesečnih količin zabeležen na severovzhodu države na območju Murske kotline. Vodonosniki Ljubljanske kotline so decembra prejeli najmanj padavin, vendar je primanjkljaj dolgoletnega povprečja znašal le približno eno desetino normalnih vrednosti. Na Krasu so se podzemne vode najbolj obnovile v delih Alp, na Krvavcu je decembra padlo za približno eno polovico padavin več kot je običajno. Na Babnem polju v zaledju izvira Veliki Obrh je bil decembra zabeležen največji primanjkljaj padavin v kraškem delu ozemlja, znašal je eno tretjino običajnih količin. V prvi dekadi meseca so bili suhi dnevi izjema, v drugi pa sta bila zabeležena dva izrazitejša dva padavinska dogodka. V Alpah se je večji del meseca odlagal sneg, v nižinah pa so v začetku meseca prevladovale dežne padavine, ob koncu pa sneg. Slika 1. Potok Jezernica na Zg. Jezerskem, december 2014 Figure 1. Jezernica stream in Zg. Jezersko, December 2014 Gladina podzemne vode, izmerjena z mesečnimi kontrolnimi meritvami, se je decembra v primerjavi z mesecem novembrom na območju vodnih telesih s prevladujočo medzrnsko poroznostjo znižala. Največji upad podzemne vode je bil s 362 centimetri izmerjen v Šempetru v vodonosniku Mirensko- 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vrtojbenskega polja na zahodu Vipavsko Soške doline. Veliko znižanje gladine je bilo s 312 centimetri zabeleženo tudi v osrednjem delu vodonosnika doline Kamniške Bistrice. Dvig podzemne vode je bil decembra zabeležen izjemoma. 5-centimetrsko zvišanje vodne gladine je bilo izmerjeno v Žepovcih v vodonosniku Apaškega polja, za 4 centimetre pa se je podzemna voda zvišala v Ključarovcih na Murskem polju. Glede na relativne vrednosti spremembe višine gladine podzemne vode, se je le-ta najbolj izrazito znižala v medzrnskih vodonosnikih Vipavsko-Soške doline. V Vipavskem Križu je upad podzemne vode znašal 41 %, v Mirnu 39 %, v Šempetru pa 38 % razpona nihanja na merjeni lokaciji. Večina izvirov, tako Dinarskega kot tudi Alpskega krasa, je bila v začetku decembra nadpovprečno vodnata. Največje izdatnosti so zaradi novembrskih poplav prevladovale v vodonosnikih kraške Ljubljanice. Dolgoletno povprečje je večina izvirov tega območja dosegla šele ob koncu meseca. Tudi Alpski kraški izviri so bili decembra bolj vodnati kot je to običajno. Izdatnost izvira Kamniške Bistrice se je izrazito zvišala v prvi polovici decembra zaradi dežnih padavin, nato pa se je postopoma zmanjševala, saj se je v visokogorju kopičil sneg. Za zadnje mesece koledarskega leta je postopno zmanjševanje vodnih količin na območju Alp zaradi sneženja v visokogorju tudi sicer običajen pojav (slika 2). Kamniška Bistrica - izvir 100 90 Vodostaj (cm) 80 70 60 50 40 30 Dec-14 Nov-14 Oct-14 Sep-14 Visoko vodno stanje Nadpovprečno vodno stanje Normalno vodno stanje Podpovprečno vodno stanje Nizko vodno stanje Suša v vodonosnikih Mediana Minimum Slika 2. Nihanje gladine vode na območju izvira Kamniške Bistrice v zadnji tretjini leta 2014 Figure 2. Water level oscillation at Kamniška Bistrica sprin garea in last third of year 2014 Decembra so se v medzrnskih vodonosnikih zaradi znižanja gladin v primerjavi z mesecem novembrom vodne zaloge zmanjšale. Kljub temu je v teh vodonosnikih decembra prevladovalo nadpovprečno količinsko stanje podzemne vode. Decembra pred enim letom smo spremljali podobne vodne razmere kot decembra 2014, saj so tudi november 2013, podobno kot november 2014, zaznamovale poplave. Kljub temu so v decembru v medzrnskih vodonosnikih prevladovale nekoliko višje vodne gladine kot leto poprej. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 120 100 100 90 80 80 60 60 40 40 20 20 60 -30 -60 -90 -120 0 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Preserje - d. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Tezno - Dravsko polje % 0 -20 20072008200920102011201220132014 % % 0 % % 30 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v decembru glede na maksimalni decembrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in December in relation to maximal December amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 96 0 100 176 200 141 300 140 139 400 138 500 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 243 500 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 600 Padavine (mm) 175 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Oct-14 Apr-14 Jul-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels were decreasing in December although high and very high groundwater quantity status predominated in alluvial aquifers due to floods in November. Karstic aquifers were water abundant at the beginning of the month but were decreasing and mostly reached longterm average at the end of December. 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu decembru 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in December 2014 98 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V DECEMBRU 2014 Air pollution in December 2014 Sektor za kakovost zraka O nesnaženost zraka je bila decembra pri vseh onesnaževalih, razen pri delci, pod predpisanimi vrednostmi. Dnevna mejna vrednost za delce PM10 je bila presežena na vseh merilnih mestih v urbanem okolju. Najvišje vrednosti so bile izmerjene v notranjosti Slovenije v obdobju mrzlega in jasnega vremena v sredini meseca in ob koncu leta. Tudi na Primorskem smo zabeležili kar nekaj preseganj, najvišje koncentracije smo izmerili okoli božiča. Onesnaženost zraka z ostalimi onesnaževali je bila, po pričakovanjih za ta letni čas, nizka. Vse izmerjene koncentracije so bile precej pod mejnimi vrednostmi. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila podobna kot meseca novembra, koncentracije so bile sicer nekoliko višje kot v najtoplejših mesecih leta, vendar so bile še vedno zelo nizke. Urna in dnevna mejna vrednost nista bili nikjer preseženi. Najvišja urna koncentracija 63 µg/m3 je bila izmerjena na merilnih mestih Vnajnarje in Hrastnik, najvišja dnevna 14 µg/m3 pa na merilnih mestih Zavodje, Trbovlje in Zagorje. Najvišja povprečna mesečna koncentracija je bila izmerjena na merilnih mestih Trbovlje in Pesje 8 µg/m3. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo, ampak višje kot prejšnje mesece. Kot običajno, so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišje urne koncentracije NO2 so bile izmerjene na merilnih mestih Ljubljana Center (130 µg/m3), Maribor Center (120 µg/m3) in AMP Gaji (117 µg/m3). Te vrednosti niso presegle urne mejne vrednosti 200 µg/m3 . Najvišja povprečna mesečna koncentracija NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in sicer 44 µg/m3. Na tem merilnem mestu je bila izmerjena tudi najvišja povprečna mesečna koncentracija NOx 119 µg/m3. Izmerjene koncentracije NOx so bile v večini višje kot v prejšnjih mesecih. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile kot običajno na vseh merilnih mestih precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile nizke, kar je značilno za ta letni čas. Delci PM 10 in PM 2,5 Koncentracije delcev PM10 so bile razmeroma visoke. Dnevna mejna vrednost je bila presežena na vseh urbanih merilnih mestih, razen na merilnem mestu mesnega ozadja Maribor Vrbanski Plato. Največkrat, 8-krat, je bila dnevna mejna vrednost presežena v Murski Soboti, Zagorju in na merilnem mestu Ljubljana Center. Sedemkrat je bila presežena na merilnih mestih AMP Gaji, Celje, Trbovlje in Nova Gorica. Štiri preseganja smo izmerili na merilnih mestih Koper in Morsko, po tri pa na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Maribor Center in Gorenje polje, dve preseganji na merilnih mestih Kranj in Ljubljana Biotehnična Fakulteta, eno preseganje v Hrastniku in v Žerjavu. Najvišja dnevna vrednost je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center 122 µg/m3 , sledi mu Trbovlje z 98 µg/m3. Najvišje koncentracije smo v notranjosti Slovenije izmerili v dveh obdobjih hladnega in jasnega vremena: od 9. do 16. decembra in od 29.decembra do konca meseca. Na Primorskem smo visoke koncentracije izmerili v dneh od 13. do 15. decembra in od 23. do 25. decembra. Na povišane koncentracije ob koncu leta je vplivala tudi uporaba pirotehničnih sredstev. Na merilnem mestu Novo mesto je prišlo do izpada podatkov od 5. decembra do konca meseca zaradi okvare merilnika. Koncentracije delcev PM2,5 so bile decembra nekoliko nižje kot novembra, vendar višje kot v toplejših mesecih. Na merilnih mestih Ljubljana Biotehnična fakulteta in Maribor Center sta bili povprečni vrednosti blizu vrednosti, ki je določena za mejno vrednost letnega povprečja. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila ta mesec nižja od letne mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. Koncentracije ogljikovodikov so v hladnejših mesecih leta višje kot v toplejših mesecih. So pa bile ta mesec koncentracije nižje kot prejšnji mesec in kar občutno nižje kor v zimskih mesecih v začetku leta. Podatkov z merilnega mesta Medvode ni bilo na razpolago. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 4 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v decembru 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in December 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji % pod 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 4 4 8 5 3 2 5 1 4 2 3 4 2 7 8 4 6 5 3 4 4 5 13 16 16 15 63 7 63 35 19 13 44 26 18 11 16 29 18 12 14 12 13 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 UB 100 UB 100 SB 98 UT 84 SB 100 UT 93 RB 97 RB 100 SB 100 RB 100 RB 100 RB 99 RB 100 UB 100 RB 100 RB 95 RB 99 RB 77 RB 93 RB 100 RB 100 SI 100 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 6 14 14 8 4 12 11 8 6 14 8 6 9 11 10 11 8 7 12 6 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v decembru 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in December 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja podr % pod LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski Plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 100 100 100 100 100 100 83 100 93 97 100 96 92 96 96 100 100 95 1 ura / 1 hour Cp 31 35 35 16 12 21 24 25 44 9 14 11 11 10 4 10 34 19 Cmax 105 120 97 54 41 66 65 82 130 59 56 60 38 49 13 47 117 76 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 76 105 93 35 52 34 60 33 119 12 27 14 14 11 5 13 63 25 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v decembru 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in December 2014 MERILNA MREŽA DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 99 0,5 100 0,7 93 0,7 98 0,2 102 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,9 0 1,7 0 1,8 0 0,4 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v decembru 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in December 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax 100 100 97 100 100 88 100 92 85 100 100 100 97 100 100 73 98 96 17 20 21 18 26 21 29 35 53 76 39 30 44 43 17 44 43 52 68 77 70 84 72 69 73 76 93 100 88 79 81 81 76 88 87 89 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 59 74 64 80 65 65 67 73 85 98 82 71 79 78 70 84 79 88 >CV 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v decembru 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in December 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo Mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski Plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 97 UB 100 UB 100 UB 13 UB 87 UT 92 RB 96 RB 100 RB 99 RB 99 SB 99 RB 94 RB 100 RB 100 SI 100 UB 100 RI 93 RI 100 Cp 29 30 38 36 31 34 39 22 23 6 29 26 32 13 18 45 10 13 19 14 17 17 7 6 37 19 23 22 103 Dan / 24 hours Cmax 94 56 92 81 75 98 86 52 73 15 51 83 57 13 39 122 19 25 35 28 33 32 13 16 82 43 70 75 >MV 3 3 7 8 7 7 8 1 4 0 1 2 2 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 4 3 >MV ∑od 1.jan. 19 25 41 33 19 33 38 10 16 0 3 12 12 22 15 55 0 1 12 5 0 2 0 0 41 10 8 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >CV ∑od 1. jan. 7 10 9 31 10 1 15 42 31 58 24 7 40 30 18 64 35 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v decembru 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in December 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 100 100 Cmax 24 ur 52 15 70 44 Cp 24 6 22 19 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v decembru 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in December 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 100 81 94 67 — Benzen 1,6 2,0 3,6 0,5 — Toluen 2,6 2,7 6,5 0,6 — Etil-benzen 0,6 0,7 0,6 − — M,p-ksilen 1,9 2,1 4,8 0,1 — o-ksilen 0,5 0,6 0,6 0,6 — Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v decembru 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in December 2014 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v decembru 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in December 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v decembru 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in December 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v decembru 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in December 2014 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v decembru 2014. Figure 5. Mean PM10 concentrations in December 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v decembru 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in December 2014 3 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY Air pollution in December was dominated by PM10. There were two periods of dry and cold weather between 9 December and 16 December and between 29 December and the end of the month when most of the exceedances of the daily limit value occurred. On these days the concentrations were quite high. Concentrations of other pollutants - SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene were low and below the limit values at all stations. 108 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2014 Air pollution in year 2014 Sektor za kakovost zraka K akovost zraka je pomemben element stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi. V preteklosti je bil z vidika onesnaženosti zraka največji problem žveplov dioksid. Koncentracije žvepla so, po uvedbi goriv z majhno vsebnostjo žvepla in po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji, močno padle. Sedaj je v Sloveniji najbolj pereč problem onesnaženost zraka z delci PM10 in ozonom. Izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Visoke koncentracije delcev so posledica tudi neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije, ker lahko še posebej ob pogostih in izrazitih temperaturnih inverzijah že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so večinoma omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov najbolj neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Podobno take vremenske razmere in izpusti neugodno vplivajo tudi na koncentracije drugih onesnaževal kot so dušikovi oksidi in benzen, čeprav pri teh onesnaževalih v Sloveniji nimamo preseganj mejnih vrednosti. Obratno je z ozonom, ki ga je poleti največ. Ozon nastane s kemijskimi reakcijami ob prisotnosti sončne svetlobe. Kemijske reakcije so tem intenzivnejše, čim višja je temperatura in čim močnejše je sončno sevanje. V letu 2014 je bila prevladujoča zonalna cirkulacija zraka. Prehodi vremenskih front so bili zelo pogosti, količina padavin v celem letu je bila izjemna. Leto 2014 je bilo tudi nadpovprečno toplo, predvsem v zimskem času, tako da so bili izpusti zaradi ogrevanja stavb nižji. Situacije z anticiklonom so bile precej redke in kratkotrajne tudi v hladnem delu leta. Zaradi tako nestabilnega vremena je bilo temperaturnih inverzij malo oziroma niso bile izrazite. Ugodne razmere za razredčevanje izpustov so vplivale predvsem na nižje koncentracije delcev PM10 in drugih onesnaževal. Zaradi neizrazitega poletja brez vročinskih valov in z veliko namočenostjo ni bilo onesnaženja z ozonom. Leto 2014 je bilo manj onesnaženo z delci PM10 kot pretekla leta. V prejšnjih letih je bilo dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) preseženo na skoraj vseh stalnih merilnih mestih v urbanem okolju, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih; Ljubljana Center (55 preseganj), Celje (41 preseganj), AMP Gaji (41 preseganj) in Zagorje (38 preseganj). Leto prej je bilo preseženo dopustno število preseganj na osmih merilnih mestih, leta 2012 pa na vseh merilnih mestih v urbanem okolju v notranjosti Slovenije. Na merilnem mestu Iskrba, ki leži v neizpostavljenem okolju daleč od virov onesnaženja, nismo leta 2014 zabeležili niti enega preseganja dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, medtem ko je bila prejšnja leta presežena na merilnem mestu Ljubljana Center. Iz grafa 2 je vidno, da so bile povprečne letne koncentracije leta 2014 nižje kot v prejšnjih letih. Za delce PM2.5 je predpisana mejna vrednost kot letno povprečje, ki od začetka meritev ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Leta 2014 so bile zaradi ugodnih vremenskih razmer koncentracije nižje kot prejšnja leta. Najvišjo povprečno letno koncentracijo smo izmerili na prometnem merilnem mestu Maribor Center (19 µg/m3). Mejna vrednost je leta 2014 znašala 26 µg/m3. Leta 2014 je bil zrak v Sloveniji, tako kot prejšnja leta, z ozonom najbolj onesnažen na Primorskem in v višje ležečih krajih. Zaradi velike količine dežja so bile poleti koncentracije nižje kot prejšnja leta. Poleti sta bili le dve obdobji toplega in suhega vremena (s temperaturami nad 30̊ C), in sicer od 8. do 13. junija in od 19. do 20. julija. V letu 2014 nismo zabeležili niti enega preseganja opozorilne urne 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vrednosti (180 µg/m3). Leto prej smo zabeležili preseganja na osmih merilnih mestih (največ na Otlici nad Ajdovščino 32). Leta 2014 je bila 8-urna ciljna koncentracija (120 µg/m3) prekoračena na vseh merilnih mestih. Največkrat (114-krat) je bila prekoračena na Krvavcu. Slika 5 prikazuje, da je bilo preseganj 8-urne ciljne koncentracije v letu 2014 manj kot prejšnja leta. Slika 4 pa prikazuje, da se povprečna letna koncentracija ozona skozi čas bistveno ne spreminja. Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) so najvišje na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in aglomeracij. V zadnjih letih je bila prekoračena mejna letna vrednost za varovanje zdravja le na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, povsod drugod pa mejna vrednost ni bila presežena. Leta 2014 je bila povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida na merilnem mestu Ljubljana Center enaka mejni vrednosti 40 µg/m3. Dnevna mejna vrednost ni bila presežena nikjer. Slika 6 prikazuje trend povprečnih letnih koncentracij dušikovega dioksida na merilnih mestih DMKZ, ki se z leti zelo malo spreminjajo. Za dušikove okside (NOx) je zaradi vpliva na rastlinje določena mejna vrednost kot povprečna letna koncentracija na za to reprezentativnih merilnih mestih. Koncentracije na reprezentativnih merilnih mestih so bile, tako kot prejšnja leta, pod mejno vrednostjo. V letu 2014 je bilo za žveplov dioksid (SO2) izmerjeno le eno preseganje urne mejne vrednosti na merilnem mestu AMP Gaji. Za vsako merilno mesto pa je dopustno 24 preseganj urne mejne vrednosti v letu. Letna in dnevna mejna vrednost nista bili preseženi nikjer. Graf 7 prikazuje, da so se od začetka meritev povprečne letne koncentracije žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so koncentracije do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na izmerjene koncentracije na merilnih mestih v okolici termoelektrarn Trbovlje (TET) in Šoštanj (TEŠ) je močno vplivala uvedba odžveplovalnih naprav. Tudi tam so se koncentracije ustalile na zelo nizki ravni. Koncentracije ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih mestih, kjer se izvajajo meritve. Najvišja izmerjena 8-urna koncentracija je bila v letu 2014 zabeležena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad in se ni niti približala mejni vrednosti. Benzen se meri na treh merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Maribor Center. V letu 2014 ni bila presežena letna mejna vrednost na nobenem od teh merilnih mest. Največji vir benzena je promet, zato so po pričakovanjih najvišje koncentracije tega onesnaževala izmerjene na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je koncentracija dosegla približno polovico mejne vrednosti. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM10 in PM2,5 za leto 2014 še nimamo, zato bodo podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014 na spletni strani ARSO. 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje, Ljubljana LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Oznake pri preglednici / legend to table: % pod Cp max >MV >OV >AV >CV AOT40 odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data povprečna letna koncentracija / average yearly concentration maksimalna koncentracija / maximal concentration število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3, in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I– industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional 3 Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v µg/m , leto 2014: 3 Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in µg/m , year 2014: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 27 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabeli 1 označuje prekoračitev mejnih koncentracij oz. prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit concentrations or the exceeded number of the annually allowed exceedances. 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2014 Table 1. Overview of concentrations of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2014 Merilno mesto / Site OMS Ljubljana DMKZ EIS-TEŠ EIS-TET TE-TO Ljubljana (Vnajnarje) MO Maribor MO Maribor MO Celje EIS TEB Afarge Cement EIS ANHOVO Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Ljubljana Center Ljubljana Bežigrad Ljubljana Biotehnična f. Maribor Center Maribor Vrbanski plato Kranj Novo mesto Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska Sobota – Rakičan Nova Gorica Koper Krvavec Iskrba Otlica Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Prapretno Vnajnarje Maribor Vrbanski plato Maribor Pohorje AMP Gaji Sv. Mohor ZelenaTrava Morsko Gorenje Polje U/T U/B U/B U/T U/B U/B U/B U/B S/B S/B U/T R(NC)/B U/B U/B R(REG)/B R(REG)/B R(REG)/B S/I S/B R(REG)/I R(REG)/I U/B R(REG)/I S/B S/B R(REG)/I R(REG)/I R(REG)/B R(REG)/I R(REG)/I U/B R(REG)/B U/B R(REG)/B R/I R(REG)/I R(REG)/I Delci PM2.5 Delci PM10 leto/ year Cp (µg/m3) 24 ur/ 24hours >MV 38 23 22 27 55 19 12 25 22 23 28 27 21 28 25 21 19 33 10 38 33 19 16 11 0 13 0 18 19 17 12 22 41 23 17 12 11 12 5 0 0 19 18 19 2 0 10 29 41 15 15 17 leto/ year Cp 3 (µg/m ) 9 Ozon O3 1 ura/ 8 ur/ 1 hour 8 hours >OV >CV Dušikov dioksid NO2 AOT 3 µg/m ·h 0 7 13228 0 7 14736 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 10 15 1 9 31 42 58 24 31 11489 11652 15135 8910 15476 21964 29852 29531 16006 22289 0 0 30 18 20644 18113 0 64 31897 0 40 22703 0 21 19467 0 35 20363 1 8 11 112 leto/ year 1 ura/ 1 hour Cp >MV 3 (µg/m ) Dušikovi oksidi NOx leto/ year Cp 3 (µg/m ) leto/ year Cp 3 (µg/m ) zima/ winter Cp 3 (µg/m ) 2 3 2 4 40 26 0 0 75 41 30 0 66 28 17 0 0 57 29 20 12 19 17 0 0 0 0 43 17 35 21 Žveplov dioksid SO2 3 4 3 5 5 5 4 6 Ogljikov Benzen C6H6 monoksid CO 1 ura/ 24 ur/ 8 ur/ leto/ 1 hour 24hours 8 hours year 3 >MV >MV Cmax (mg/m ) Cp 3 (µg/m ) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3,5 2,6 1,0 2,1 1,3 2,8 0,5 7 0 10 7 8 13 0 0 0 9 9 14 7 12 0 0 17 23 7 12 0 0 0 37 9 19 5 3 4 3 3 3 5 6 7 6 4 7 4 3 5 3 2 4 5 5 9 6 5 7 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 4 0 0 5 4 4 5 5 7 1 0 0 0 0 0 0,7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Potek povprečnih mesečnih koncentracij PM10 na merilnih mestih merilne mreže DMKZ po mesecih v letu 2014. Prikazana so najnižja in najvišja izmerjena mesečna povprečja, oba kvarila in mediana. Figure 1. Average monthly PM10 concentrations measured at the DMKZ monitoring sites. For each month the maximal and minimal averages, both quartiles and median values are shown. Slika 2. Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazana so najnižja in najvišja letna povprečje na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Figure 2. Distribution of yearly average concentrations measured at urban and rural monitoring sites. Maximal and minimal yearly averages, both quartiles and median values are shown. 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Porazdelitev števila preseganj dnevne mejne PM10 vrednosti po letih. Prikazano je najvišje in najnižje število preseganj za posamezno leto, oba kvartila in mediana. Figure 3. Distribution of the number of yearly exceedances at urban and rural monitoring sites. The maximal and minimal number of exceedances, both quartiles and the median values are shown. Slika 4. Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij ozona. Prikazana so najnižja in najvišja letna povprečja na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Figure 4. Distribution of yearly average concentrations of ozone measured at urban and rural monitoring sites. Maximal and minimal yearly averages both quartiles and median values are shown. 114 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Porazdelitev preseganj 8-urne ciljne koncentracije za ozon. Prikazano je najvišje in najnižje število preseganj za posamezno leto, oba kvartila in mediana. Figure 5. Distribution of the number of exceedances of the eight-hour target value for ozone at DMKZ monitoring sites. Maximal and minimal number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean, both quartiles and median values are shown. Slika 6 Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij NO2 za posamezna leta. Prikazana so najnižja in najvišja letna povprečja, oba kvartila in mediana. Figure 6. Distribution of yearly average NO2 concentrations. Maximal and minimal yearly averages, both quartiles and median values are shown. 115 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Porazdelitev povprečnih letnih koncentracij SO2 na merilnih mestih ARSO-DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazana so najnižja in najvišja letna povprečja, oba kvartila in mediana. Figure 7. Distribution of yearly average concentrations measured at DMKZ (ARSO), TEŠ and TET monitoring sites. Maximal and minimal yearly averages, both quartiles and median values are shown. 116 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY As a result of more favourable meteorological conditions, the air was in 2014 in general less polluted than in the previous years. Exceedances of the daily limit value for PM10 are mostly due to wood combustion in domestic heating appliances accompanied by frequent low-wind conditions and temperature inversions in winter. In 2014 high winter temperatures contributed to less emissions from domestic heating. The amount of precipitation and wind in 2014 was above the average, which also decreased PM and other pollutant concentrations. Similarly large amount of precipitation and few sunny and hot days in summer contributed to lower ozone concentrations. In the previous years the allowed number of exceedances of the daily limit value for PM10 exceeded at most urban monitoring sites. In 2014, the allowed number was exceeded only at monitoring sites (Ljubljana Center, Celje, AMP Gaji and Zagorje). The annual limit value for PM10 not exceeded at any measuring sites. The annual limit value for PM2,5 was also not exceeded. measured yearly average concentrations were lower than in the previous years. was four was The As in previous years, in 2014 the highest concentrations of ozone were measured in Primorska region and at high altitudes. However, maximum concentrations were lower than in previous years. The alert threshold was not exceeded anywhere. The eight-hour target value was exceeded at all stations, but the number of exceedances was lower than in the previous years. The yearly average ozone concentrations were similar as in the previous years. Concentrations of nitrogen oxides were also low. The value of nitrogen dioxide reached the yearly limit value at the monitoring site Ljubljana Center. The daily limit value of nitrogen dioxide was not exceeded anywhere. The hourly limit value for sulphur dioxide was once exceeded at AMP Gaji. Sulphur dioxide concentrations have been low in the last years. Concentrations of benzene and carbon monoxide were far below the limit values. 117 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V DECEMBRU 2014 Earthquakes in Slovenia in December 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2014 zapisali 168 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 36 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za enega šibkejšega, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za 1 uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, december 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, December 2014 118 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, December 2014 h UTC m Zem. širina °N 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 12 12 12 12 12 12 12 12 1 2 3 4 4 5 5 6 13 6 12 4 15 7 16 22 19 27 21 34 34 29 17 58 45,40 45,91 46,18 45,64 45,77 46,08 45,81 45,89 14,40 14,94 14,41 14,36 15,38 15,68 14,87 14,72 13 11 10 12 1 0 6 6 2014 12 7 8 0 46,12 13,62 2014 12 7 9 48 46,11 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 9 11 11 13 13 14 15 16 18 19 21 21 22 22 22 23 5 9 19 8 19 9 2 17 11 9 5 7 1 21 22 7 53 31 40 14 28 25 18 55 56 20 17 46 43 12 16 10 2014 12 24 4 2014 2014 2014 2014 12 12 12 12 24 25 26 26 2014 12 2014 2014 2014 2014 2014 12 12 12 12 12 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 Magnituda ML čutili 1,6 1,5 1,1 1,1 1,5 1,1 1,1 0,4 18 čutili 1,7 13,62 16 čutili 1,6 46,30 46,11 45,26 46,40 46,25 46,07 46,39 46,38 45,75 45,59 46,59 45,54 46,07 46,37 45,75 45,75 13,63 14,30 14,66 15,07 15,68 14,26 15,07 15,08 14,87 15,33 15,09 14,30 14,77 15,08 14,87 14,86 10 17 19 6 15 12 10 3 1 13 5 10 9 5 0 3 22 46,85 15,13 5 6 19 7 16 12 16 13 43 45,74 45,97 46,31 45,69 14,15 14,45 13,63 15,59 13 6 7 11 27 0 57 46,20 16,50 25 1,3 29 29 30 30 31 1 3 6 11 6 40 25 56 5 59 46,15 45,31 45,65 45,65 46,30 14,95 14,59 14,27 14,26 15,61 12 13 16 15 11 2,1 1,1 1,1 1,3 1,4 III−IV IV III−IV čutili 1,2 2,4 2,2 1,0 1,2 2,5 1,1 1,0 1,3 1,0 1,0 1,3 1,0 1,0 1,0 1,2 1,0 III Področje 1,0 1,0 1,5 1,4 Marčelji, Hrvaška Krušni Vrh Mavčiče Mašun Sošice, Hrvaška Kumrovec, Hrvaška Visejec Gabrje pri Ilovi Gori Močila, meja SlovenijaItaliija Močila, meja SlovenijaItaliija Lepena Ožbolt nad Zmincem Drivenik, Hrvaška Ravne Tuncovec Srednji Vrh Ravne Družmirje Seč Kohanjac, Hrvaška Trbonje Jablanica Golišče Podgorje Seč Seč Deutschlandsberg (Lonč), Avstrija Rakulik Lipe Lepena Brezari, Hrvaška Jalševec Svibovečki, Hrvaška Šemnik Praputnjak, Hrvaška Bač Bač Studenice Decembra 2014 so prebivalci Slovenije čutili 7 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Dva sta imela lokalno magnitudo večjo od 2,0 in sta na kratko opisana v nadaljevanju. Enajstega decembra se je ob 9.31 po UTC južno od Škofje Loke zgodil potres z lokalno magnitudo 2,4 in največjo intenziteto IV EMS-98. Čutili so ga v Horjulu, Škofji Loki, Selcih, Poljanah nad Škofjo Loko, Medvodah, Polhovem Gradcu, Gorenji vasi in okolici. Posamezniki so opisali, da je bil sunek podoben padcu težke skale. Tri dni kasneje, 14. decembra ob 9.25 po UTC, se je na območju Polhograjskega hribovja še enkrat zatreslo. Potres magnitude 2,5 in največje intenzitete III−IV EMS-98 so čutili prebivalci Polhovega Gradca, Gorenje vasi, Ljubljane (Vič), Horjula, Vrhnike in okoliških krajev. Ob potresu je bilo slišati tudi grmenje. 119 SVETOVNI POTRESI V DECEMBRU 2014 World earthquakes in December 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, December 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina dolžina Magnituda Globina Mw (km) Št. žrtev Območje 2. 12. 5:11 6,16 N 123,13 E 6,6 614 6. 12. 18:43 23,32 N 100,47 E 5,5 11 Filipini 7. 12. 1:22 6,51 S 154,46 E 6,6 23 Papua Nova Gvineja 8. 12. 8:54 7,97 N 82,69 W 6,6 20 Punta de Burica, Panama 1 Weiyuan, Kitajska V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, December 2014 120 POTRESI V SLOVENIJI IN PO SVETU V LETU 2014 Earthquakes in Slovenia and world in year 2014 Tamara Jesenko, Barbara Šket-Motnikar O pazovalnice državne mreže so leta 2014 zabeležile vsaj 3156 lokalnih potresov. Trije potresi so imeli lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0. Najmočnejši, z lokalno magnitudo 4,4, se je zgodil 22. aprila pri Pivki. Prebivalci Slovenije so leta 2014 čutili najmanj 212 potresnih sunkov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. 101 potres je imel največjo intenziteto vsaj III EMS-98, preostale (111) so posamezniki le zaznali ali slišali bobnenje in jim zato intenzitete ni bilo mogoče določiti. Potresi so leta 2014 v svetu zahtevali vsaj 648 življenj. Največ (617) jih je zahteval potres, ki je 3. avgusta stresel jugozahod Kitajske. Potresi v Sloveniji v letu 2014 V tem kratkem pregledu so podane preliminarne opredelitve osnovnih podatkov o lokalnih potresih (101), ki so jih v letu 2014 čutili prebivalci različnih predelov Slovenije in so imeli največjo intenziteto vsaj III EMS-98. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. V preglednici so podani datum in čas nastanka (UTC – univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji in se od našega časa razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati epicentra, globina, lokalna magnituda in preliminarno ocenjena intenziteta v stopnjah EMS-98 lestvice (12stopenjska evropska potresna lestvica). Preglednico zaključuje geografsko območje nastanka. Slika 1. Nadžarišča potresov, ki so jih v letu 2014 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude. Figure 1. Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2014. Coloured symbols of varying size give information on focal depth and local magnitude. 121 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, ki so jih v letu 2014 čutili prebivalci Slovenije in so imeli intenziteto vsaj III EMS-98 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood felt in Slovenia in 2014 with intensity at least III EMS-98 h UTC m Zem. širina °N km EMS-98 ML 2014 1 4 3 50 45,94 15,44 5 IV 1,6 Brezje pri Senušah 2014 1 5 17 35 46,34 13,58 9 III 0,8 Kal - Koritnica 2014 2 8 0 41 45,76 14,87 4 IV 2,1 Seč 2014 2 8 11 43 45,74 14,87 6 IV 2,6 Polom 2014 2 8 11 46 45,74 14,86 4 III 1,8 Polom 2014 2 10 18 46 46,14 15,15 2 III 0,6 Dol pri Hrastniku 2014 2 14 7 29 45,76 14,85 4 IV 2,1 Seč 2014 2 16 17 40 45,75 14,87 4 III−IV 1,9 Seč 2014 2 18 17 54 45,94 14,80 8 IV 1,6 Ivančna Gorica 2014 2 19 20 44 45,32 14,93 7 III−IV 2,6 Mrkopalj, Hrvaška 2014 2 20 16 37 45,82 14,57 12 IV 2,1 Bane 2014 2 22 15 49 45,76 14,85 7 IV 2,2 Seč 2014 2 23 18 30 45,69 15,12 9 III 0,6 Travni Dol 2014 2 24 0 15 45,79 14,79 0 III 0,5 Pri Cerkvi - Struge 2014 2 24 3 5 45,87 14,87 6 III−IV 0,8 Zagradec 2014 2 25 15 7 46,32 13,52 6 III 1,6 Plužna 2014 2 26 0 19 45,64 14,87 0 III 0,6 Kočevje 2014 2 27 18 26 45,81 14,71 4 III 0,1 Kompolje 2014 2 28 14 49 45,94 14,81 5 III−IV 0,6 Ivančna Gorica 2014 3 1 16 15 45,64 14,54 7 III−IV 0,7 Babno Polje 2014 3 2 6 44 46,07 13,51 17 III 1,7 Golo Brdo, meja Slovenija - Italija 2014 3 2 17 29 45,77 14,87 3 IV 1,9 Pleš 2014 3 2 21 59 45,86 14,68 9 IV 0,9 Predstruge 2014 3 3 13 0 45,75 14,86 5 III−IV 1,4 Polom 2014 3 4 2 5 46,16 14,51 6 III 0,5 Selo pri Vodicah 2014 3 4 6 25 45,81 14,82 2 III 0,9 Primča vas 2014 3 11 10 9 45,96 14,65 12 IV 1,1 Brvace 2014 3 11 10 23 45,77 14,85 6 III−IV 1,7 Prevole 2014 3 12 18 56 46,09 15,19 5 III−IV 0,8 Zidani Most 2014 3 12 23 8 45,75 14,87 2 IV 0,2 Polom 2014 3 13 17 31 45,75 14,85 4 VI 3,7 Seč 2014 3 13 17 39 45,74 14,85 4 III 1,3 Seč 2014 3 13 18 19 45,75 14,85 4 III 1,6 Seč 2014 3 13 22 37 45,75 14,85 5 III−IV 1,9 Seč 2014 3 14 5 49 45,75 14,83 1 III−IV 2,5 Seč 2014 3 15 1 15 45,75 14,84 3 IV 2,0 Seč 2014 3 16 20 45 45,75 14,87 4 III 1,6 Seč 2014 3 18 1 19 46,09 14,82 9 III 0,3 Zgornji Hotič 2014 3 28 19 14 45,93 14,78 12 IV 1,4 Spodnja Draga 2014 4 5 8 20 45,94 15,13 9 IV 1,5 Gorenja vas pri Mokronogu Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda 122 Območje Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Območje 2014 4 22 8 58 45,65 14,25 23 V−VI 4,4 Drskovče 2014 4 22 14 15 45,66 14,24 16 III 2,0 Drskovče 2014 4 22 19 34 45,65 14,26 19 III 2,3 Bač 2014 4 26 21 29 45,65 14,27 19 III 1,4 Bač 2014 4 27 4 21 45,66 14,27 21 III−IV 2,2 Palčje 2014 5 13 6 28 46,33 15,72 18 IV 2,4 Spodnja Sveča 2014 5 18 2 6 46,04 14,42 14 IV 2,8 Podsmreka 2014 5 18 15 0 45,81 15,12 7 III−IV 0,6 Novo mesto 2014 5 18 20 19 46,13 15,07 6 III 0,3 Prapretno pri Hrastniku 2014 5 20 21 4 45,55 15,24 7 IV 1,5 Tribuče 2014 5 29 7 24 46,11 13,87 15 IV−V 3,4 Polje 2014 6 11 9 39 46,12 14,72 10 IV 2,4 Vrhpolje pri Moravčah 2014 6 19 11 26 46,13 14,10 16 IV 2,5 Studor 2014 6 24 22 43 46,25 13,76 5 III 2,6 Tolminske Ravne 2014 6 30 21 42 45,53 15,30 5 III 1,0 Dolenjci 2014 7 20 14 44 46,50 13,67 10 III 1,9 Fusine in Valromana (Slov.: Bela peč), Italija 2014 7 22 4 45 45,93 14,48 12 III 1,8 Strahomer 2014 8 13 10 36 46,53 16,25 7 III 2,2 Pristava 2014 8 15 1 3 46,02 14,17 11 III 0,8 Vrh Sv. Treh Kraljev 2014 8 16 7 10 45,51 15,30 6 III 1,1 Mala Sela 2014 8 19 16 45 45,66 14,27 19 III 2,2 Palčje 2014 8 21 20 28 46,10 13,52 15 III 2,1 San Leonardo (Svet Lienart), Italija 2014 8 25 1 20 45,98 15,46 0 III−IV 0,5 Cesta 2014 8 25 17 57 45,98 15,46 0 III−IV 0,6 Cesta 2014 8 26 12 14 46,12 14,72 8 III 1,6 Zgornji Tuštanj 2014 8 31 6 2 46,15 15,06 10 III 1,1 Trbovlje 2014 9 1 21 10 46,00 15,53 7 III−IV 0,8 Gorica pri Raztezcu 2014 9 4 16 46 45,99 15,41 5 III <0,1 2014 9 5 20 41 46,00 14,41 6 III 0,6 Notranje Gorice 2014 9 19 8 50 45,91 14,24 10 III 0,4 Logatec 2014 9 24 7 51 45,79 14,80 2 III 1,0 Pri Cerkvi-Struge 2014 9 25 4 31 45,80 14,82 1 III 0,2 Hinje 2014 9 25 5 27 46,14 15,05 6 III 0,6 Trbovlje 2014 9 27 19 30 45,83 15,17 15 III 0,1 Novo mesto 2014 9 27 19 31 45,82 15,16 10 III 0,3 Novo mesto 2014 9 27 19 33 45,83 15,17 15 III 0,4 Novo mesto 2014 9 29 7 1 45,48 15,26 7 IV 2,4 Perudina 2014 10 1 0 41 46,52 13,68 9 III 1,2 Fusine in Valromana (Bela peč), Italija 2014 10 1 13 17 45,49 15,26 4 III 1,3 Perudina 2014 10 2 13 54 46,16 15,06 8 III 0,9 Trbovlje 2014 10 3 4 41 45,74 14,86 0 III 0,9 Polom 2014 10 6 9 20 45,90 15,34 5 III 1,4 Hudenje 123 Blanca Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Območje 2014 10 8 16 41 45,44 15,27 6 III 1,8 Bosanci, Hrvaška 2014 10 13 12 32 46,16 15,05 10 III 1,3 Trbovlje 2014 10 17 10 41 46,04 14,41 12 III 1,2 Podsmreka 2014 10 20 19 19 46,16 15,06 11 IV 1,6 Trbovlje 2014 10 23 19 0 45,50 15,25 0 III 0,6 Črešnjevec pri Semiču 2014 10 27 17 12 45,76 14,84 6 III 1,9 Seč 2014 10 30 22 38 46,08 15,16 17 III 2,0 Zavrate 2014 11 8 4 27 46,15 15,52 6 IV 1,8 Loka pri Žusmu 2014 11 12 2 44 45,82 14,33 5 III−IV 0,6 Rakek 2014 11 22 3 22 46,33 13,66 7 IV 1,8 Soča 2014 11 22 10 24 46,32 13,65 7 III 1,1 Lepena 2014 11 24 14 28 46,32 13,65 8 III 1,0 Lepena 2014 11 24 16 30 46,32 13,65 7 III 0,9 Lepena 2014 11 27 16 26 46,40 15,07 10 III 1,3 Ravne 2014 11 29 17 41 45,45 15,26 6 III 1,5 Kasuni, Hrvaška 2014 12 5 7 29 46,08 15,68 0 III−IV 1,1 Kumrovec, Hrvaška 2014 12 11 9 31 46,11 14,30 17 IV 2,4 Ožbolt nad Zmincem 2014 12 14 9 25 46,07 14,26 12 III−IV 2,5 Srednji Vrh 2014 12 25 19 16 45,97 14,45 6 III 1,0 Lipe Najmočnejši potres v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici se je zgodil 22. aprila ob 8.58 po UTC v bližini Pivke. Imel je lokalno magnitudo 4,4 in največjo intenziteto V−VI EMS-98. Potres so čutili prebivalci večjega dela Slovenije. Prijavljene so bile poškodbe na stavbah v krajih Ilirska Bistrica, Bač, Palčje, Pivka in Postojna. Nastalo je le nekaj razpok v ometu. Potres so čutili tudi v številnih krajih v tujini in sicer v Italiji, na Hrvaškem in celo v 200 km oddaljenem Prijedorju v Bosni in Hercegovini. Še dva potresa sta imela leta 2014 lokalno magnitudo večjo od 3,0. Trinajstega marca se je ob 17.31 po UTC zatreslo v Suhi krajini. Potres je imel lokalno magnitudo 3,7 in največjo intenziteto potresa VI EMS-98. Zaradi plitvega žarišča so bili učinki potresa večji, kot pri pivškem potresu, katerega žarišče je bilo globlje. Potres so čutili prebivalci celotne jugovzhodne Slovenije. Na stavbah v krajih Prevole, Seč in Polom je nastalo nekaj razpok, večinoma na starih in slabo vzdrževanih objektih. V okolici Cerknega je nastal potres 29. maja ob 7.24 UTC. Magnituda potresa je bila 3,4 in največja intenziteta IV−V EMS-98. Potres, ki so ga čutili prebivalci severozahodnega in zahodnega dela Slovenije, je povzročil kar nekaj preplaha, gmotne škode pa ni bilo. Posamezni prebivalci Bele krajine so čutili tudi potres ki se je 2. oktobra 2014 zgodil na hrvaškem na območju Zrinske gore. Nadžarišče potresa je bilo približno 95 kilometrov oddaljeno od Vinice. Po podatkih Hrvaške seizmološke službe je imel potres magnitudo 3,9. Svetovni potresi v letu 2014 V letu 2014 je bilo 63 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje) ali so zahtevali človeška življenja. V preglednici sta za vsak potres podana datum in čas nastanka potresa v UTC (svetovni čas), koordinati nadžarišča, globina žarišča, navorna magnituda (Mw), število žrtev in širše območje nastanka potresa. V stolpcu Število žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezni potres. 124 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2014 Figure 2. The world strongest earthquakes, year 2014 Najmočnejši (MW = 8,2) potres v letu 2014 je nastal 1. aprila ob 23. uri in 46 minut po svetovnem času (ob 20.46 po lokalnem času) pod morskim dnom ob obali Čila. Žarišče potresa je bilo na globini 25 km. Enaindvajsetega julija, ob 14. uri in 54 minut po svetovnem času (ob 2.54 po lokalnem času), je območje otočja Fidži stresel potres z navorno magnitudo 6,9. Z žariščem na globini 616 km je bil to najgloblji potres leta 2014. Največ žrtev je zahteval potres, ki se je zgodil 3. avgusta ob 8. uri in 30 minut po svetovnem času (ob 16.30 po lokalnem času) na jugozahodu Kitajske, v pokrajini Junan. Magnituda potresa je bila 6,2. Nadžarišče potresa je bilo 11 km zahodno od mesta Venping v okrožju Ludian. Potres je zahteval 617 življenj. Poškodovanih ali uničenih je bilo preko 40 tisoč zgradb. Najmočnejši potres v Evropi se je zgodil 24. maja 25 minut čez 9. uro po svetovnem času (11.25 po lokalnem času) pod morskim dnom na območju Egejskega morja. Magnituda potresa je bila 6,9. Potres so čutili v Grčiji, Turčiji, Bolgariji in na jugu Romunije. 125 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2014 Table 2. The world strongest earthquakes, year 2014 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura:min širina dolžina Mw (km) 1. 1. 16:03 13,87 S 167,25 E 6,5 187 Število žrtev območje otočje Vanuatu 2. 1. 13:54 27,15 N 54,45 E 5,2 8 26. 1. 13:55 38,20 N 20,45 E 6,1 12 1 Lar, Iran Lixourion, Grčija 2. 2. 9:26 32,91 S 177,88 W 6,5 44 v bližini Nove Zelandije 3. 2. 2:08 38,26 N 20,32 E 6,0 2 Argostolion, Grčija 7. 2. 8:40 15,07 S 167,37 E 6,5 122 12. 2. 9:19 35,91 N 82,59 E 6,9 10 Vanuatu Sinkiang, Kitajska 18. 2. 9:27 14,65 N 58,95 W 6,5 17 Karibsko morje, vzhodno od otoka Martinique 2. 3. 20:11 27,43 N 127,37 E 6,5 119 10. 3. 5:18 40,83 N 125,13 W 6,8 17 Ferndale, Kalifornija, ZDA 16. 3. 21:16 19,93 S 70,63 W 6,7 20 Iquique, Čile 21. 3. 14:41 7,77 N 94,33 E 6,5 10 Mohean, Indija Nago, Japonska 26. 3. 3:29 26,09 S 179,28 E 6,5 493 1. 4. 23:46 19,61 S 70,77 W 8,2 25 Fidži 1. 4. 23:57 19,89 S 70,95 W 6,9 28 3. 4. 1:58 20,31 S 70,58 W 6,5 24 pod morskim dnom ob obali Čila 3. 4. 2:43 20,57 S 70,50 W 7,7 10 pod morskim dnom ob obali Čila 11. 4. 7:07 6,59 S 155,05 E 7,1 61 Panguna, Papua Nova Gvineja 6 pod morskim dnom ob obali Čila pod morskim dnom ob obali Čila 11. 4. 8:16 6,79 S 154,95 E 6,5 20 11. 4. 20:29 11,64 N 85,88 W 6,6 135 Belen, Nikaragva Panguna, Papua Nova Gvineja 12. 4. 20:14 11,27 S 162,15 E 7,6 23 Salomonovi otoki 13. 4. 12:36 11,46 S 162,05 E 7,4 39 Salomonovi otoki 13. 4. 13:24 11,13 S 162,05 E 6,6 10 Salomonovi otoki 15. 4. 3:57 53,52 S 8,70 E 6,8 10 otok Bouvet 18. 4. 14:27 17,40 N 100,96 W 7,2 24 Guerrero, Mehika 19. 4. 1:04 6,67 S 155,10 E 6,6 23 Panguna, Papua Nova Gvineja 19. 4. 13:28 6,72 S 155,01 E 7,5 47 Panguna, Papua Nova Gvineja 24. 4. 10:12 49,85 N 127,44 W 6,6 11 Port Hardy, Kanada 1. 5. 6:36 21,45 S 170,36 E 6,6 106 Nova Kaledonija 4. 5. 9:15 24,61 S 179,09 E 6,6 527 Fidži 5. 5. 11:08 19,66 N 99,67 E 6,1 6 1 2 Phan, Tajska 8. 5. 22:51 26,39 N 68,36 E 4,5 15 12. 5. 18:38 49,94 S 114,80 W 6,5 11 Vzhodnopacifiški hrbet Daur, Pakistan 24. 5. 9:25 40,31 N 25,45 E 6,9 10 Egejsko morje 14. 6. 10:59 10,12 S 91,09 E 6,5 4 Južni Indijski ocean otočje Kermadec, Nova Zelandija 23. 6. 19:19 30,12 S 177,67 W 6,9 20 23. 6. 20:53 51,80 N 178,76 E 7,9 107 29. 6. 7:52 55,51 S 28,45 W 6,9 17 29. 6. 17:15 15,04 S 175,57 W 6,7 10 Tonga 20 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 4. 7. 15:00 6,23 S 152,81 E 6,5 126 otočje Rat, Aljaska Južni Sandwichevi otoki Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati Urad za seizmologijo in geologijo Magnituda Globina ura:min širina dolžina Mw (km) 7. 7. 11:23 14,74 S 92,41 W 6,9 60 11. 7. 19:21 37,01 N 142,46 E 6,5 14 21. 7. 14:54 19,83 S 178,46 W 6,9 616 3. 8. 0:22 0,82 N 146,17 E 6,9 13 Število žrtev 5 območje Puerto Madero, Mehika pod morskim dnom, zahodno od Honšuja, Japonska Fidži pod morskim dnom, območje Mikronezije 3. 8. 8:30 27,19 N 103,41 E 6,2 12 24. 8. 23:21 14,60 S 73,57 W 6,8 101 617 Tambo, Peru 17. 9. 6:14 13,76 N 144,40 E 6,7 137 otok Guam 18. 9. 2:35 13,81 S 71,74 W 4,9 43 8 7. 10. 13:49 23,38 N 100,47 E 6,1 9 1 9. 10. 2:14 32,11 S 110,82 W 7,1 17 Vzhodnopacifiški hrbet 9. 10. 2:32 32,09 S 110,87 W 6,6 10 Vzhodnopacifiški hrbet 14. 10. 3:51 12,53 S 88,12 W 7,3 40 1. 11. 18:57 19,69 S 177,76 W 7,1 434 7. 11. 3:33 5,99 S 148,23 E 6,6 56 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 15. 11. 2:31 1,89 N 126,51 E 7,1 45 Moluško morje 16. 11. 22:33 37,65 S 179,66 E 6,7 22 pod morskim dnom v bližini Severnega otoka Nove Zelandije 21. 11. 10:10 2,28 N 127,06 E 6,5 38 Moluško morje 22. 11. 8:55 30.34 N 101,72 E 5,9 17 26. 11. 14:33 1,92 N 126,53 E 6,8 39 2. 12. 5:11 6,16 N 123,13 E 6,6 614 6. 12. 18:43 23,32 N 100,47 E 5,5 11 7. 12. 1:22 6,51 S 154,46 E 6,6 23 Papua Nova Gvineja 8. 12. 8:54 7,97 N 82,69 W 6,6 20 Punta de Burica, Panama 1 Venping, Kitajska Urcos, Peru Weiyuan, Kitajska pod morskim dnom, blizu obale Salvadorja Fidži 5 Kangding, Kitajska Moluško morje Filipini 1 Weiyuan, Kitajska SUMMARY In 2014 the inhabitants of Slovenia felt more than 212 earthquakes with hypocenter in Slovenia or its neighborhood, The most powerful earthquake was the one near Pivka on 22 April at 8:58 UTC (10:58 Central European Summer time). Its local magnitude was 4.4. The inhabitants felt also one earthquake with hypocenter near Zrinska gora in Croatia. There were 63 earthquakes in the world in year 2014 that either reached magnitude of 6.5 or more or claimed human lives. The most devastating earthquake in 2014 happened on 3 August in southwestern China where at least 617 people were killed. The 1 April earthquake offshore Chile ranked first in terms of released energy, with a moment magnitude of 8.2. The deepest earthquake happened on 21 July near Fiji, with a hypocentre 616 km below the surface and the moment magnitude of 6.9. In 2014, earthquakes claimed at least 648 human lives. 127 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2014 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.