Uto XLV1 - št. 24 - CENA 50 SIT Kranj, petek, 26. marca 1993 S predvčerajšnjim dežjem se je končalo dolgo sušno obdobje. Letošnja zima je bila po podatkih meteorologov najbolj suha v zadnjih 140 letih. Od prej nimajo podatkov. G. Šinik in D. Gazvoda Najboljši za globus, naši za točke in motor Planica -zadnja postaja skakalcev Planica, 26. marca - Z uradnim treningom se bo danes v Planici začelo 14. finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na 120-metrski skakalnici se bodo pomerili najboljši skakalci sveta, tekma pa bo odločala o posamičnem zmagovalcu pokala, medtem ko so v moštvenem tekmovanju zmagovalci že znani: Avstrijci. Kot so povedali organizatorji tekmovanja, ki so se vso zimo pripravljali na veliko prireditev, so v Planico kot prvi prispeli Japonci, včeraj in danes pa so v Špiku v Gozd Martuljku pričakali še ostale tekmovalce. Med njimi bomo imeli najštevilnejše zastopstvo Slovenci, glavni aduti za mali in veliki kristalni globus pa Japonec Noriaki Kasai, Avstrijca Wer-ner Rathmayer in Andreas Goldberger ter Čeh Jaroslav Šakala. Tudi naši tekmovalci lahko posežejo po novih točkah svetovnega pokala, najboljši pa se bo iz hotela Spik odpeljal z motorjem Yamaha. Več na športni strani. • V. Stanovnik [ Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Čedtltt Kuna g,a Uredništvo Hud protest vaščanov, a po pogovoru »roka sprave« Martuljčani ne bodo zaprli ceste tali!!!**' marca " ^a s°b°*°* 27. marca, ko bo cesta proti Kranjski Gori zaradi pokala v Planici najbolj Vorj^^J13' so vaščani Gozd Martuljka napovedali protestni shod s popolno zaporo magistralne ceste. Po pogo-11 a občini in po kasnejšem posvetu doma so od namere za zdaj odstopili in zapore ne bo. G«zd \a Je Prisi'ilo vaščane kraJevruianUljka' ki siccr sodi v Pu? skupnost Kranjska tako drastičnemu ukre- v°Uni i S° d° kraJa ne/;K,° ni Prohi" SC Stevi|n> komunal-JO. Cen Sploh ne razrešuje-dialoa„ S0 na dokaJ strpnem ne občini P/eLdstavniki skupščine dobili zagotovila, da to v nobenem primeru ne drži, imajo Martuljčani v marsičem prav. Morda so bili sami kot predstavniki svoje vasi v organih krajevne skupnosti Kranjska Gora ali v Turističnem društvu Kranjska Gora včasih premalo glasni ali pa jih v resnici niso hoteli nikoli poslušati, nihče ne more zanikati, da se jim je zadnjih petnajst let samo obljubljalo in obljubljalo. Ljubljaili zaseda državni zbor Sn»o klonili Italijanom Dr*avni ,h. do n«B,- . četrti dan. V sredo ti odločil, da M bo- LjubanJa ''l,B,IJo nada|Jcva,a- °dloči|a dbML 26' marc* " I>ržavnozborska večina je v sredo Rre ** pon*J! "!adallJ*v*nJe pogajanj ■ Italijo modro in da ne **Pusti|a .I" nie« »pozicija pa je menila drugače in iz protesta * do i>j rano s«o*en«ka politika je klonila pred Italijani l*"'1' Posi * ,ud' dru*m sowdov obnaša klečeplazniško, so ' sam.k*.nV dem°kratov, ljudske stranke, nacionalne stran-Vei ""^J^ P<«|,„ske skupine. na 2- »tr,ni. • j. Koinjek Naj bo naključje ali ne, naj bodo tehnične ovire, njihova oddaljenost ali kaj drugega, res je, da so zadnji v občini, ki imajo komaj 15 telefonskih priključkov in ki bodo tudi kot zadnji dobili telefonsko napeljavo! Oddaljeni Srednji vrh že leta in leta prenaša vse nevšečnosti zato, ker nimajo niti enega telefona, da o razdrapani in celo nevarni cesti niti ne govorimo ! Res je tudi, da se bo s popravilom njihovega vodovoda zaključila obnova vodovodnega omrežja v občini, kar seveda po-meni, da so tudi tu poslednji! In če nakopičimo še nekaj drugih zapoznelih komunalnih rešitev, je vzrokov za nezadovoljstvo čisto dovolj. So ubrali demokratično ali nedemokratično pot? Z »demokracijo« doslej ni bilo nič, zato jim ni ostalo drugoga, kot (l.i na takšen način opozorijo n.i t- /daj bo verjetno zaleglo, k.i|ii čisto zares je treba vzeti njihovo novo »grožnjo«, da so poslednjič ponudili roko sprave in da drugo leto prihaja »še ena Planica!« • D. Sedej Avstrija zaprla mejo za naše mleko Avstrijski ukrep presenetil Od torka je avstrijski trg zaprt za slovensko mleko. Avstrijski organi so namreč prepovedali izvoz slovenskim izvoznikom, že od 19. marca pa velja prepoved uvoza in tranzita za izdelke, ki bi jih lahko ogrozila parkljevka in slinavka. Prepoved velja tudi za Slovenijo. Avstrija ni uvažala slovenskega mleka za svoje potrebe, pač pa so dnevno količino okoli 150.000 litrov predelali v mleko v prahu in jogurte, nato pa te izdelke izvozili nazaj v Slovenijo. Pri predelavi so pazili, da se slovensko in avstrijsko mleko nista pomešala. Med največjimi izvozniki slovenskega mleka so bile Ljubljanske mlekarne, ki so dnevno izvozile tudi do 100.000 litrov mleka. Zaradi ustavljenega izvoza slovenskega mleka v Avstrijo imajo slovenski mlekarji že nekaj težav s presežki. Tako so v kranjski mlekarni v povprečju dnevno izvozili okoli 10.000 litrov mleka na predelavo v Avstrijo, kar predstavlja osmino dnevnega odkupa. Direktorica mlekarne Ivana Valjavec pravi, da trenutno še ne vedo, kam bodo s presežki mleka, po vsej verjetnosti pa jih bodo predelali v zaloge sira. Težave bodo nastale, če se položaj ne bo hitro razrešil, saj ne vedo, kam bodo prodali mlečne izdelke. Odkup mleka se kljub lanskoletni suši in nizki odkupni ceni ni zmanjšal. # M. G. (kolesarski center) Gregorčičeva 8, Kranj z leta 1983. Opozicija je pred glasovanjem zapustila dvorano, tako d* je bil sklep o nadaljevanju pog*' janj sprejet brez nje. Slovenska pogajalska skupina z Ignacenj Golobom, Borisom Cigojem J" dr. Borutom Bohtetom na če'u je tako včeraj odpotovala v Rim. • J. Košnjek Državni zbor je odločil Lojze Janko novi minister Državni zbor je dobil končno tudi tretjega podpredsednika. V četrtem glasovanju je bil izvoljen dr. Vladimir Topler. Ljubljana, 23. marca - Na predlog predsednika vlade dr. Janeza Drnovška je dobila naša vlada 16. ministra, ministra brez listnice oziroma resorja l.ojze-ta Janka, ki je bil zakonodajni minister v Peterletovi in prvi Drnovškovi vladi. Na osnovi zakona o vladi imamo lahko največ dva ministra brez listnice. Lojze Janko, ki je uspešno prestal zaslišanje na ustrezni komisiji državnega zbora, bo skrbel za uskladitev celotnega pravnega reda z ustavo. Po mnenju novega ministra mora država Slovenija oblikovati lasten pravni sistem, ne pa graditi na kopiranju rešitev v drugih državah. Za Janka je glasovalo 61 od 75 poslan cev. Državni zbor je dobil kljub nasprotovanju Slovenske ljudske stranke tretjega podpredsednika. Sest poslanskih sku- Proračun 14. in 15. aprila Ljubljana, 26. marca - Včeraj popoldne je poslancem državnega zbora govoril predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, razen njega pa še guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in direktorja zdravstvenega in pokojninskega sklada I rane Košir in Janez Prijatelj. Drnovškov nastop je bil uvod v proračunsko razpravo. Kot je napovedal predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, bo zbor razpravljal o proračunu 14. in 15. aprila. pin je predlagalo za tretjega P°^P[e„. sednika dr. Vladimirja Toplerja, p°s'* ca Zelenih - socialne in ekološke stra« na glasovanju v državnem /boru P -! dobil kandidat 57 od 79 glasov. Tak« j vodstvo državnega /bora kompletno-J. K. Drnovšek s sindikalisti Ljubljana, 23. marca ,-Predsednik^ de dr. Drnovšek seje pogovarjal *P' v stavniki največjih slovenskih s'111'1* jn o nameravanih ukrepih gospodar* ^ socialne politike. Premier Je.rC,Cnjen vlada noče biti protidelavska in d« J jn cilj ni preložitev bremen na del** *lp razvoj divjega kapitalizma. ^c^'n'rI da dikalistov je soglašalo / Drnovškom^ je nujno treba skleniti socialni ^ zum in se izogniti konfliktom. St* še zaostrile razmere. Treba j« na| a večne za zajezitev nezaposlenosti a|jsti jo pravno zaščito delavcev. ':polj so Drnovšku očitali, da imamo Ml ^ liberalen način odpuščanja tJclaVtn"|cćio-ditev, da zakon o zamrznitvi le sa,ivaja-nira kolektivno pogodbo, pa Jc ** nje • .1. K. STRANKARSKE NOVICE Slovensko ekološko gibanje Društvo prijateljev Save Ljubljana, 22. marca - Slovensko ekološko gibanje predlaga, da bi zaradi zastrašujočega onesnaževanja reke Save in učinkovitejših prizadevanj /a izboljšanje vode Save in pritokov ustanovili Društvo prijateljev Save. Taka društva so že ustanovljena za Krko, Kolpo in Ljubljansko barje. Ustanovitev društva podpirajo tudi Zeleni, socialno in ekološko gibanje V nedel|o je bil že organiziran pohod I ogledom desnega brega Save • J.K. Slovenska ljudska stranka Že 39.000 članov Ljubljana, 23. marca Pravilna politična ujm^^jj Hj led' sla- nost pri njenem uresničevanju dvigujeta ugled SloveM*« ''^falj stranke, /ato vedno več ljudi, (udi izobražencev, vstopa ' jjUd ko. Članov je že 39.000, je povedal glavni tajnik Slovens ^ ske stranke 1 ranci Feltrin. Tesneje se povezujejo z gosp* ^3 stranko in nekaterimi ekološko ozaveščenimi skupinam \^gfi& ljuje pa se tudi sodelovanje / Narodnimi demokrati, ki ,-vO0r' ostali samostojna stranka Stranka protestira zoper zaim" '^1^ ganov sklada /a razvoj drobnega gospodarstva, vladi p* 0^„„-|v"M"V' IHjiHkrjU I K..1111 leleh.n .'I I HWi 111-105 L-lvl.i* H MM Naročnin*, uprava, propaKan4a, oglati: Hln», isovu K. Krnil j telefon .'IH4M 1,1,1.(IH.I) 'I s »M. Mali oglaal: telefon '1 ' , , ,lN,,iko* I"'1 prekinjeno 24 m dnevno iui avtomatskem HuVivniku; uradat tu* vmUi ikw ml 7 i'«1 1' BN < anupU l/haja oh torkih in in-ikih NaroCnina lrimewcni ohracun individualni naročniki imajo /.i Hipno leln.i ii.iHH.inn.1 1411 1)1 M 0*lu*IW slorilv .-Miku 1'minolni il.ivvk pt Vlopnjl >l>i-..i (imunu RMI iStlJ^*i\ s seje škofjeloške vlade Mestno pokopališče bo ponovno odprto Predelu mesta Škofja Loka med Kidričevo in Partizansko cesto naj bi vrnili ime Kapucinsko predmestje, pri Prihodnjem urejanju pa naj bo izhodišče tudi ponovna uporaba mestnega pokopališča. Škofja Loka, 25. marca - Območju mesta med starim mestnim jedrom nekdanjo vojašnico, o katerem se je v preteklosti govorilo kot o no- ntru Skotje Loke, nikakor ne bi smeli «^tfe^u^ *», ki g, škofja Loka že ima, pač pa skrajno ^^SZt^SSS-Predmestja. Med že dorečene prostorske rešitve reak ivi- vršni svet uvrstil tudi sklep, da se mestno pokopal.se« ™* ^ Pri tem so ugotovili, da je verjetno ^J^J^JSSffSZ »Ho denarja za Jozidavo, izrazili pa so tudi dvom, al. res Skotja Lx>aa Potrebuje toliko poslovnih in trgovskih prostorov. Določitev izhodišč za pripravo natečajne naloge in programa Priprave programskih zasnov ureditve Kapucinskega predmestja in bivše vojašnice je bila točka dnevnega reda seje škofjeloške v'ade, ki je zahtevala kar nekaj Ur občasno tudi precej glasnega Medsebojnega prepričevanja, pri *er sta se v razpravi oblikovali dve strani: predstavnica urbani-sl'čne stroke in nekateri člani iz-vrŠnega sveta, ki so zagovarjali "adgradnio dosedanjih urbanističnih ir« -povzel sl°r med Kidričevo cesto na jugu 10 Partizansko cesto ob nekdanji v°jašnici na severu namenjen izgradnji poslovno trgovinskega Centra (delno je ta zasnova že izhodišč, ki bi jih najkrajše 1 s tem. da naj bi bil pro- uresničena z izgradnjo hotela, poslovne hiše. Name in Tržnice), ki naj bi dopolnjeval, poleg funkcij, tudi v oblikovalskem smislu staro mestno jedro, ter konzervativni (ta oznaka danes nima nujno slabšalnega pomena!) skeptiki (večina članov izvršnega sveta), ki bi posege na tem občutljivem področju tudi na papirju omejili na res nujni minimum. Prvi so se sklicevali na dosedanje urbanistične dokumente ter strokovna raziskovanja - za ta predel je bila izdelana že vrsta študij, ki so bile predstavljene tudi na javnih okroglih mizah, medtem ko so drugi trdili, da je dosedanji razvoj marsikaj od tega zanikal, ter da živimo v času, ko pravzaprav ne vemo natančno, v katero smer naj bi razvoj v prihodnje krenil. Zato je potrebno preveriti tako načrte o stanovanjski izgradnji, kot tudi o razvoju drugih dejavnosti, ki naj bi jim v tem prostoru namenili površine. Če smo konkretnejši: razprava se je odvijala predvsem okrog izhodišč, ki naj bi jih ponudili načrtovalcem uporabe tega prostora, ki naj bi se v prihodnje imenovalo Kapucinsko predmestje (tudi širša uporaba tega imena naj bi bila utemeljena iz dokumentov Zgodovinskega arhiva), obsegajo pa že pripravljene načrte za rekonstrukcijo Kidričeve ceste, škofjeloške avtobusne postaje in drugačne (boljše) priključitve Partizanske ceste, ki bi lahko vsaj delno razbremenila promet na Kidričevi. Kljub temu da je povsem nov element razpoložljivi prostor nekdanje vojašnice - v vseh dosedanjih dokumentih je bil namenjen za vojaške potrebe do leta 2050, po prvih predlogih pa naj bi se v objektih vzhodno od sedanjega vhoda zagotavljale javne funkcije, na pro- storu zahodno od vhoda pa stanovanjska gradnja - vse to je potrebno še temeljiteje proučiti, pa se je na tokratni seji odločilo o usodi škofjeloškega mestnega pokopališča, ki je stisnjeno med dve stanovanjski naselji, nekdanjo vojašnico ter obravnavanim prostorom za poslovno trgovinsko dejavnost. Po že večkratni obravnavi in glasovanju, se je občinska vlada tokrat odločila prisluhniti zahtevam prebivalcev, da se pokopališče reaktivira in da je ta odločitev eno izmed izhodišč bodočega prostorskega urejenja tega predela. Na teh izhodiščih bo posebna komisija strokovnjakov različnih strok pripravila izhodiščne podatke in podrobnejše usmeritve, nakar naj bi se predvidoma do konca leta objavil javni razpis. Kdaj se bo začelo ponovno pokopavati na mestnem pokopališču? O tem se bodo morali dogovoriti še z upravljalci oz. izvajalci te dejavnosti, ugotoviti potrebne priprave za ponovno odprtje in pogoje, ki jih je potrebno pri tem izpolniti. • S. Žargi Komunalni problemi se leta in leta samo kopičijo Martuljčanom je prekipelo Jesenice, 25 marca - Predstavniki vaškega odbora vaščanov Gozd Martuljka so za sobo-t0> 27. marca, napovedali protestni shod in zaporo magistralne ceste s kmetijsko mehan,-*»cij0 v Gozd Martuljku. Vaščani so nezadovoljni zaradi tega, ker se številni problemi v raJu sploh ne razrešujejo. sled Zaht evali so, da se rešijo na- f„ "J.a vprašanja, ureditev tele "Muh priključkov v Martuljku Proble turisti< T>Mien tUrJHjJ razP°reJanJa denarjajz takse, ki se zbira v Tu-'n rr k"1 druslvu Kranjska Gora i° vrvi Se vracala v kraj, sanacija (S°V(Hlnc8a omrežja zgornje-•evk Vas1, odškodninski zah-fJozd °b rekonstrukciji ceste v ge r , Martuljku, regulacija stru-rUn:e\c Jave. ki poplavlja, asfalti-ceste '°kalnih cest in asfaltiranje liek I c1 Povezuje Gozd Martu-rv,S Srednjim vrhom ",rNwt,"n,ku' ki K* 1* vodil "•ce d skuP*čme občine Jese-lov,|i - ^dar Brudar. so sode- r» nJiredstavnlki v»*keR" odoo-P^st *V.niki oočinsih služb in *Hi t.)prave za notranje S? Kr»»i- l»čk ""ravnavi posameznih v kateri pa Mar-razumevanj1"0 d°V°1-' ,|{ih niiCu^ sc naPeljava telefon-•jek ia', JAučkov 'a Gozd Marlu- Vas UpraSJe " ,e,a * '«» *c zapo- viln»h vr i i* »pominjamo ttc ku, ko\, nkov v Oozd Martulj- ln obiinki""1 ,c samo obljubljalo !^ivtt: lajb0'J P"|,h jc ' je Kranjski (lora v zadnjem obdobju že dvakrat dobila nove priključke, Martuljek pa nobenega. Lani so montirali novo telefonsko centralo v Kranjski Goro, ki omogoča priključke za oba kraja, kjer čaka nanje okoli 340 naročnikov. V Martuljku ima danes 300 hiš borih 15 priključkov, kar je za turistični Martuljek res nevzdržno. Lani se je po podatkih Turističnega društva Kranjska Gora ustvarilo po vseh kraje Samo '™??°.ma8al »"'• torint svet. tudi pri tem najemom kreditov trsti tudi G i . aJanov "'kjer ne bi bilo telefonov in zdaj ,e na ra^na so ' / Marlull''k ,util v OSHUtku letošnjega odloka pro-°°«/o fielePrt uiin" *r*'dstva :a Martuljek in iskreno upam. da 20 nan-l.*"" sk"f"»ou to razumeli in odobrdi del sredstev ^^"'•Vonshfa omrsija i h' hili Mul?! fU)mu"alnt- Skupnosti Jote Svetina »Ni res. da ne '° sProti sn T' obveii^"i'»poteku komunalnih del! Vsako le Vev<>vo " vum ohvcuali Glavni problem je povečanje piohlem /<■ povećanu s Sami dobro vemo. da to ni na/bol/ nt mu "ačtn u»Uk re*no nimi uhoh fitmu --QJ je bilo vse /W> ob steno $c zadn/u smo z SE.? p -«i še ena Planica « " :d, ' zaporo ceste ponudili roko sprave. Pirjamo, da je naslednje leto VABIMO VAS NA 7. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA V GORNJO RADGONO OD 29.3. DO 2.4793 VSEM.KI SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP NAŠIH IZDELKOV, NUDIMO 15-0DST0TNI SEJEMSKI POPUST PRIČAKUJEMO VAS V HALI A 0 SALONIT ANHOVO Novo vodstvo Obrtnega podjetja Tržič Direktor prihaja iz občine Tržič, 24. marca - Na ponedeljkovi skupčini Obrtnega podjetja Tržič so sprejeli pravila družbe, upravni odbor pa je za novega direktorja imenoval Viktorja Blagotinška. Sedanjemu občinskemu finančnemu ministru na novi dolžnosti ne bo lahko, saj malo podjetje bremeni več kot 35 milijonov tolarjev izgub iz preteklosti. Skupščino Obrtnega podjetja Tržič je upravni odbor seznanil z dejavnostmi od začetka februarja letos dalje, ko je razreševal več pomembnih vprašanj. Glavna prizadevanja je usmeril v oživitev proizvodnje, zato je del finančne pomoči porabil za nakup potrebnih materialov, del pa za marčevsko izplačilo 15 tisočakov enkratne pomoči vsakemu zaposlenemu. Zagotovil je tudi nova naročila; sedaj dela 8 mizarjev in 6 pleskarjev, za druge od skupno 38 zaposlenih pa dela še ni. Pripravil je nova pravila družbe, ki jih je skupščina sprejela. Seznanila se je še z informacijo o poslovnem poročilu, ki izkazuje 6 milijonov in 93 tisoč SIT nepokrite izgube iz leta 1991 in kar 29.529.000 SIT izgube iz lanskega leta. Po skupščini se je sestal še upravni odbor, ki je sprejel pravilnik o delovnih razmerjih, imenoval disciplinsko komisijo in za novega direktorja Obrtnega podjetja Tržič izbral Viktorja Blagotinška. Vodstvo družbe je o ponedeljkovih sklepih včeraj seznanilo tudi sindikalno organizacijo. Njene zahteve po poravnavi nadomestil osebnih dohodkov za nazaj še ne more uresničiti, obljubilo pa je predstavitev sanacijskega programa podjetja drugi teden aprila. Kot je posebej za Gorenjski glas izjavil Viktor Blagotinšek, bo že na aprilski seji tržiške občinske skupščine predlagal, da ga razrešijo dolžnosti načelnika oddelka za splošne zadeve in finance. Kot izkušen finančnik ugotavlja, da so razmere v Obrtnem podjetju Tržič res zelo zapletene in kritične, zato ne napoveduje možnosti sanacije v kratkem času. Vseeno pričakuje, da bi se bilo z dogovori za reprogramiranje terjatev in za pridobitev svežega kapitala moč izogniti stečaju podjetja. • Stoja n Saje Sanacija TERMO Območni zbor SLS Slovenska ljudska stranka - podružnica Radovljica vabi člane, prijatelje in simpatizerje na območni zbor, ki bo v sredo, 28. marca 1993, ob 15. uri v OŠ F. S. Finžgar - Radovljica Pogovorili se bomo o našem dosedanjem delu in nalogah, ki nas še čakajo. Vabljeni! Zminec - V nedeljo, 28. marca, ob 10. uri bo zbor krajanov tudi v krajevni skupnosti Zminec v škofjeloški občini. Ocenili bodo akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja in aktivnosti v minulem letu ter se pogovorili o načrtih za letos in še posebej o sanaciji TERMO v Bodovljah. • (až) STRANKARSKE NOVICE Demokratska stranka Gorenjske Čas za premislek Kranj, 25. marca - Ker Demokratska stranka Slovenije pripravlja v drugi polovici aprila letno konferenco stranke, je bil v ponedeljek v Kranju prvi izmed regijskih posvetov, ki naj bi pomenili eno od oblik priprave na to konferenco. O položaju stranke, ki se je po zadnjih volitvah s svojimi skromnimi rezultati znašla v opoziciji, o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji in zlasti o bodočih usmeritvah stranke so spregovorili njeni najvišji predstavniki: Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bučar in Jelko Kacin. Z udeležbo na posvetu Demokratov Gorenjske verjetno ni bil nihče zadovoljen, saj se je zbralo manj kot 30 članov, vendar je razprava pokazala, da mnogim ni vseeno, kam bo krenila stranka, ki ji pripadajo, zlasti pa so pozorno prisluhnili uvodnim razmislekom članov najožjega vodstva stranke. Predsednik Demokratske stranke Igor Bavčar je ugotavljal, da so pridobitve slovenske pomladi, h katerim je prav Demokratska stranka odločilno prispevala k osamosvojitvi Slovenije ter razvoju parlamentarne demokracije, z razvojem političnih odnosov v Sloveniji po imenovanju sedanje Drnovškove vlade, resno ogroženi. Velika koalicija pomeni v bistvu brisanje medstrankarskih razlik, kar je bistvo večstrankarske parlamentarne demokracije, enako nevarni pa so postopki in odnosi v parlamentu, ki potiskajo opozicijo na rob, jo brezobzirno (tudi s skrajno nenačelnimi dogovori in sporazumi) drobijo in onemogočajo. Take politične razmere vodijo po oceni Demokratov neposredno v hudo politično in ustavno krizo. Za samostojnost Slovenije pa utegneta biti usodni dve področji: sedanja vlada, najbolj izrazito se to kaže pri težavah s proračunom, nikakor ne najde prave vsebine in forme programa gospodarske osamosvojitve, po zadnjih zaostritvah z Italijo pa velike skrbi povzroča tudi zunanja politika do sosed. Za odnose s Hrvaško, ki jih obremenjujejo objektivno različni interesi dveh sosednjih držav, po mnenju dr. Dimitrija Rupla ni dovolj, da se skuša prikazovati večja možnost komuniciranja dveh novih (strankarsko sorodnih) vlad, pač pa štejejo le uspešni dogovori o medsebojnih problemih, ki pa se doslej le množe. Po mnenju dr. Franceta Bučarja pa je sedanje prepire med državnim svetom in državnim zborom, poudarjanje potrebe po večjih pristojnostih lokalne samouprave, predloge za kar zakonsko opredelitev regij ter spremembo državnega sveta v zbor regij, potrebno razumeti kot poskus za vrnitev nekdanjega režima, saj poskuša SDP (torej komunisti) na tak način ohraniti in okrepiti svojo še dokaj močno lokalno in regijsko strukturo. Posvet pa je bil seveda predvsem namenjen programski obnovi stranke. K že slišani in ponovno poudarjeni priložnosti, da v času, ko so v opoziciji, ponovno premislijo svoje usmeritve, ugotove napake, ki so jih storili v preteklosti, je dr. Dimitrij Rupel posebej opozoril na politična gibanja v Evropi, ko se vedno bolj izrazilo oblikujejo nova politična gibanja ljudi, ki izstopajo iz (pogosto, najbolj izrazito pa v Italiji, skorumpiranih) strank. Jasno je, da slovensko politično prizorišče še čakajo velike spremembe, ki bodo prej ali slej pripeljale do dvopolnega, ali v najboljšem primeru tridelnega političnega sistema, zato morajo Demokrati spremljati vse te spremembe in se na nova zavezništva in ponudbe za sodelovanje odzivati, če bi pri tem uspeli v slovenski politiki prevzeti pobudo v smeri že omenjenih najnovejših gibanj v Evropi, bi se 10 Demokratom, po mnenju dr. Rupla, zelo obrestovalo. • S. Zargi ^PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Ko bomo občina... Ena od ugotovitev, ki se je kot sprememba, nekje bolj, drugje manj, odrazila v merilih za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim, je bila po ukinitvi nekdanjih samoupravnih interesnih skupnosti, da so izven mestne krajevne skupnosti (ob neurejenem sistemu financiranja) bile največkrat preveč prikrajšane na račun mestnih oziroma kar mest na sploh. Tako so po izvolitvi novih občinskih skupščin takrat najprej spremenili merila za delitev denarja za krajevno samoupravo, pri čemer pa je še vedno kot pomemben pogoj obveljala tako imenovana lastna udeležba kraja oziroma krajanov. Tako imenovane mestne krajevne skupnosti se s to spremembo pravzaprav še do danes niso pomirile, čeprav je bila opredelitev, da bi na območju mestnih krajevnih skupnosti morala skrbeti za reševanje in razreševanje komunalnih problemov komunalna podjetja. Le-ta po večini s prepičlo odmerjenimi sredstvi največkrtat niso kos tistim nalogam in delom, ki bi jih pravzaprav morala opravljati. Ponekod so to kmalu ugotovili in skušali najti rešitev z uvajanjem javnih del. Vendar tudi sicer ta praksa na tem področju ne kaže želenih rezultatov. Zato so zadnje čase v marsikateri mestni krajevni skupnosti vse bolj prepričani, da bodo pravo rešitev dale bodoče nove občine. Takrat, ocenjujejo, se bo šele pokazalo, da sedanja merila za razdeljevanje denarja, ki so po večini malce predelana kopija tistih iz obdobja samoupravnih in teresnih skupnosti, niso prava. • A. Žalar Sosedske zdrahe II Kranj, 24. marca - Pretekli petek ste lahko pod gornjim naslovom prebrali zgodbo Martina Pavlica. Že takrat smo zapisali, da je to njegova zgodba in da bi bila zgodba zakoncev Rugale lahko popolnoma drugačna. Kakšna? Po objavi prve zgodbe sta bila zakonca Rugale izredno prizadeta, saj je po njunih besedah M. Pavlic natrosil cel kup laži, predvsem tisto o črni gradnji, ki sta jo hotela razjasniti. Torej: gospa Rugale, ki s svojim možem živi v bloku na Kidričevi 3 že osemintrideset let, je sporno zasilno garažo (zdaj že podrto, kot smo zapisali prejšnjič), dobila pred tremi leti v dar od - danes žal že pokojnega - soseda v bloku. Za lastne potrebe si jo je postavil že pred osemnajstimi leti! Kot pravita zakonca Rugale, je garaža stala vseh osemnajst let in nikomur ni bila v napoto, dokler se pred enim letom ni v blok vselil Martin Pavlic. Takrat so se začele težave......Kdaj se bodo končale, pa bi bilo silno nehvaležno napovedati. Zakonca Rugale si želita le mirnega in bogatega življenja, kot sta ga imela. • M. Peternelj Letos srečanje v Tržiču Tržič - V četrtek je bila v Tržiču redna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri so največ pozornosti namenili akcijam ob letošnjem letu turizma kot tudi vseslovenski očiščevalni akciji "Očistimo naše okolje", ki bo potekala na Gorenjskem sredi aprila. Dosedanje delo sta predstavili komisiji za urejanje okolja in turistični podmladek, še bolj pa želijo izboljšati delo komisije za sodelovanje s turističnimi društvi oziroma Občinskimi turističnimi zvezami, ki naj bi zvezo sproti obveščale o njihovem dogajanju. Sklenili so, da bo letošnje, že 23. srečanje turističnih delavcev Gorenjske v Tržiču, predvidoma v začetku septembra. J. Kuhar KRATKE GORENJSKE Ureditev kanjona Kokre - Kranj - Upravni odbor Turističnega društva Kranj, ki letos praznuje 115-letnico delovanja, je obravnaval letošnji/program. Med najpomembnejšimi akcijami bodo napori za ureditev kanjona Kokre in krepitev kulturnega odnosa do narave in okolja, očistiti mesto in okolico, sodelovanje in predstavitve društva na sejmih, urejenost lokalov, nagrajevanje najlepših izložb ter sodelovanje z občinsko in Gorenjsko turistično zvezo. Na kranjskih šolah bodo poskusili ustanoviti podmladke. Ponovno pa bodo skušali spodbuditi tudi oddajanje turističnih sob v Kranju. Zato so ustanovili komisijo, ki bo ocenila sobe po kakovosti. # (kj) Letna skupščina borcev - Čirče - V organizaciji zveze borcev v krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini se pripravljajo na redno letno skupščino. Člani organizacije, ki ima 47 članov, se bodo zbrali v torek, 6. aprila, v Domu krajevne skupnosti v Čirčah. Lani so se člani udeleževali vseh prireditev in proslav v kraju in tistih, ki jih je priredil občinski odbor ZZB. Na seji se bodo dogovorili o delu za letos in poravnali tudi članarino, ki znaša 200 tolarjev. • (ip) KMEČKA OHCET POD STORŽIČEM ŽENINI IN NEVESTE, Turistično društvo Bela Baselj in Turistično društvo Preddvor v so delovanju z GORENJSKIM GLASOM pod pokroviteljstvom Turisti čne zveze Slovenije objavljajo RAZPIS ZA GORENJSKI PAR '93 V letu turizma bo GORENJSKI PAR sodeloval na "Kmečki ohceti pod Storilcem" Ohcet bo trajala od 24 do 27 junija 1993. prireditve pa bodo na Brdu, Beli, Bašliu in v Preddvoru Na "Kmečki ohceti pod Storžičem" se bodo poročili slovenski par (po izboru Dnevnika in Nedeljskega), gorenjski par (po izboru gorenjskih medijev) ter pa ri iz sosednjih držav (Avstrije, ltali|e in Hrvaške) Vabimo neveste in ženine, da se prijavijo za sodelovanje Pogoji: slovenska narodnost in slovensko državljanstvo ženina in neveste stalno prebivališče na Gorenjskem (vsaj eden od paral) nevesta naj ne bo starejša od 30 let, ženin pa od 35 let, noben od njiju doslej ie ni bil poročen vnaprejšnje soglasje za cerkveno poroko Kako se prijaviti? Napišite zgolj ime in priimek neveste in ženina, oba natančna naslova ter telefonaki itevilki doma ali v aluibi. Na prijavi ni potrebnih drugih listin vse prijavljene bomo povabili v uredništvo GORENJSKEGA GLASA, ki bo poskrbel za fotografije in predstavitve Izmed prijavljenih parov bodo bralke in bralci iz brali dva gorenjaka para, ki bosta od 24. do 27. junija sodelovala na prireditvah Skrajni rok za prijave: 15. april 1993. Pismene prija ve pošljite na GORENJSKI GLAS (za Kmečko ohcet pod Storžičem 93). 64000 Kranj Dvomi o posledicah novega zajetja v Hudem grabnu Struga Lešanščice ne bo suha To zagotavljajo v tržiški komunali pred napeljavo v nova zbiralnika vode. Tržič, 24. marca - Zbiralnika za 200 kubičnih metrov vode na Brezjah pri Tržiču bodo kmalu zgotovili, kar veseli prebivalce tega kraja, ki so pogosto brez vode. Prebivalce Leš, Visoč in Hudega grabna pa skrbi, ali bo za vaški vodovod še dovolj vode po izgradnji novega zajetja v Hudem grabnu in cevovoda do zbiralnikov. Tudi lastnika elektrarn in žage na Lešanščici se bojita, da bi pretok potoka preveč zmanjšali. Med kraji v tržiški občini, ki že dolgo čakajo na izboljšanje oskrbe z vodo, so tudi Brezje pri Tržiču. Ker je tamkajšnji vodovodni sistem dotrajan, razen tega pa nima ustrezne akumulacije, so v Komunalnem podjetju Tržič že leta 1991 začeli pripravljati projekt za izgradnjo dveh 100 kubičnih metrov velikih vodnih zbiralnikov. ne da bi ogrozili biološki minimum v potoku oziroma dosedanje porabnike, žago in elektrarni. V Hudem grabnu ima zajetje tudi vaški vodovod za naselja Hudi graben, Lese in Visoče. S predstavniki teh vasi in KS Brezje pri Tržiču smo q teh stvareh ponovno razpravljali na sestanku pred dvema tednoma na občini. Lešanom smo zagotovili, da jim bomo omogočili priklju- Janez Perko: Zbiralnika je treba še zasuti in izdelati notranjost. »Že prej smo s pomočjo geologov zbirali podatke o vodnih virih v okolici,« poudarja Lado Srečnik, direktor Komunalnega podjetja Tržič, ki razlaga: »Ugotovitve so pokazale, da je moč iz Lešanščice zajeti še okrog 20 litrov vode na sekundo. čitev vaškega vodovoda na novo zajetje. Razen tega bomo priskrbeli cevi za vodovod od Leš do Palovič, ki ga bodo naredili sami. Z lastniki žage in elektrarn se bomo še dogovarjali o morebitni odškodnini za odvzem vode iz izvira.« Predlog kranjski občinski skupščini Zazidalni načrt Nova Mlaka - Grič Kranj, 25. marca - V sredo je kranjska vlada sprejela predlog zazidalnega načrta Nova Mlaka - Grič, ki je, glede na dosedanje izkušnje, nastal sorazmerno hitro in učinkovito in bil zato omenjen kot zgleden primer dobrega sodelovanja med Sekretariatom za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter Skladom stavbnih zemljišč. Novo stanovanjsko naselje naj bi po tem zazidalnem načrtu nastalo na severozahodnem obrobju naselja Mlaka in se deloma s svojimi skoraj šestimi hektarji površine zajeda v gozd. Posebna pozornost je bila namenjena ohranitvi obstoječe podobe krajine, 19 že izgrajenih objektov, ki so bili grajeni na črno (le dva imata za gradnjo potrebno dokumentacijo), pa pridobivajo priložnost za legalizacijo. Izgradili naj bi 19 prostostoječih stanovanjskih objektov, 12 dvo in tro- stanovanjskih objektov ter 9 dopolnilnih objektov, kar pomeni, da naj bi bilo skupaj 59 stanovanjskih enot. Povprečno 52 prebivalcev na hektar v tem primeru pomeni sorazmerno redko gostoto. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da naj bi v novem naselju zagotovili vso potrebno komunal no infrastrukturo, gradili pa naj bi ga v dveh fazah. Glede na veliko število že zgrajenih črnih gradenj, se je pri obravnavi predloga tega zazidalnega načrta pojavilo vprašanje, kaj utegne pomeniti morebitno sprejetje zakona o moratoriju nad rušitvami črnih gradenj, ki opredeljuje tudi postopke in posledice legalizacije. Poudarjeno je bilo, da legalizacija črnih gradenj na tem območju ni bila osnovni motiv za izdelavo tega /a/i dalnega načrta, da se za omenjeni zakon seveda ni vedelo, če pa bo sprejet, go bodo seveda upoštevali. Črnograditelji naj bi pri urejevanju naselja prispevali enakopravno za vsa vlaganja v infrastrukturo, če pa bo zakon sprejet, jih čaka še plačilo predpisa nih kazni. • S. Ž. Boljše sodelovanje Žiri, marca • I ud i na občnem /boru Združenji šoferjev in aviomcha nikov žiri so prejšnjo soboto, podobno kot pred lem v Kranju, razvili nov prapor združenja Ko so govorili o delu v minulem letu, so ocenili, da se je število članov precej /manjšalo I ilen glavnih v/rokov /a to pa so trenja, ki so bila lani predvsem v Zvezi šoferjev in avtomeha nikov Prevečkrat je bil namreč odgovor pri članih, da jc najbolj pomembno prerekanje na ravni /veze, ko so sc sprusevali, kaj imajo od članstva Za letos so se odločili, da bodo v Združenju šoferjev in avto-mchanikov Žiri spet skušali pridobiti članstvo, in navezati stike ter začeli sodelovanje z AMD in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kazen sodelovanja na prireditvah nameravan) pnpra viti tudi srečanje članov in njihovih svoicev na I rmanovi.u Na /bo ru so se ob lanski izgubi še enkrat spomnili pobudnika ustanovitve združenja in častnega predsednika I oj/ela I ušla tei praporščaka Mi lana Uršiča Ob pobraleniu novega prapora s piapon /ve/e, Jesenic. Bleda, Ir/iča in Kranja so /,i novega praporščaka imenovah I ranca Ušeničnika. za predsednika združenji pa so izvolili Milana Krmclja • A. Ž. Cevi na Brezjah puščajo Groba gradbena dela na novih zbiralnikih vode so že končana. V dveh mesecih bodo zasuli okolico objekta, obdelali notranjost zbiralnikov in opravili montažna dela. Potem nameravajo zbiralnika povezati najprej s sedanjim vodovodnim sistemom na Brezjah pri Tržiču. »Še prej se moramo lotiti obnove starega cevovoda v naselju Brezje, saj so izgube vode zaradi dotrajanosti cevi velike,« ugotavlja tehnični vodja tržiške komunale Janez Perko, ki med ogledom zbiralnikov pokaže po vasi: »Predvidoma aprila bomo začeli s prenovo vodovoda, s katerim se iz izvira Zajesen poleg Brezi j oskrbujejo Vadiče, Hudo in Popovo, najbolj kritična pa je obrabljenost okrog 900 metrov cevi prav na Brezjah. Šele prihodnje leto pride na vrsto izgradnja novega zajetja v Hudem grabnu - to naj bi rešili z vrtino v hrib - in povezava do akumulacije na Brezjah. Če ne bo dodatnih virov financiranja, tudi ne bo moč prej kot v petih letih dograditi novega vodovoda do naselja Hudo in povezati z Brezjami še sistem Žegnani studenec; slednje bi omogočilo zanesljivejšo oskrbo z vodo od Bistrice pri Tržiču navzdol.« Glasovi za zaščito Lešanščice Prav bojazen, da bi steklo preveč vode od zbiralnikov na Brezjah navzdol prek meja trži- ške občine, domačinom pa £ ostala napol suha struga p°f° ka Lešanščica, so med drug|rr| izrazili na že omenjenem se stanku. Udeleženci so razun^' li, da morajo zagotoviti vođ za Brezje, obenem pa so oP zorili na velike izgube vode za radi zastarelosti tamkajšnji vodovoda. »Po obnovi vodovoda B Brezjah ne vidimo nikakršne p*j trebe, da bi v zbiralnika spelrj iz izvira Lešanščice cevi s 200 milimetri premera,« razm1*' Ija Franc Valjavec, lastnik elektrarne iz Hudega grabna, Pa dodaja: »Z Jožetom Rozman0"1 se bojiva, da hočejo speljal' prf" več vode proč od elektrarn in ge, drugi iz naše vasi in sosednjih krajev pa imajo pomisle** da bi ob odvzemu vode z vrt,B° nad Hudim grabnom naše i*F tje za vodovod ostalo brez vod* Sam bi bil precej prizadet. Če ij bi mogla še naprej obratova«; moja mala elektrarna, v kate" sem lani porabil okrog 100 Pj*" čakov za prenovo turbine. V*» elektrike tudi ne porabim U0* celo pozimi jo oddam med 20W in 3000 kilovatov na mesec ' omrežje.« Da ne gre samo za 0#* osebne interese, dokazuje v^ Ijavčeva izjava o nujnosti zag0' tavljanja biološkega mimif|U' ma v potoku. Ker je Lešanšč«c gojitvena voda, bodo svoje m°/ rali reči tudi radovljiški riK1; Ljudje iz teh krajev pa ne skn, vajo nasprotovanja Povez3nj vodovodnih sistemov Žegna" studenec in Brezje, saj vedo, a voda teče samo navzdol.• ',c* jan Saje Novi predlogi za preimenovanja ulic Ne brez soglasja KS Kranj, 25. marca - Kranjska vlada se s predlogom komis'Je ^ imenovanja in preimenovanja naselij in ulic v občini Kra J . v celoti strinjala, saj namerava vztrajati, da se za preimen . nje ulic pridobi nedvoumno soglasje večine prizadetih P tj, valcev, tako ali drugače organiziranih v krajevni skupn ^ Zakon je v tem pogledu postopke sicer sprostil, vendar ^ lo nesmiselno katero koli preimenovanje izvršiti, če ljodj • tam živijo, s tem nedvomno ne soglašajo. . j0ji Sprejeti so bili kot predlog občinski skupščini nasie predlogi: u-JaFr* - V Kranju se Titov trg preimenuje v (.lavni trg. Ulica N*» jade v Zoisovo ulico; pot - V Naklem se Cesta 26. julija spremeni v Glavno ceS'0':j v ulico in Ulica Jožeta Poli*«" Milu- I islra v 'turistično Kranjsko cesto j ------ u Predloge za preimenovanje Ulice Veljka Vlahovica galovo ulico v Kranju, ter Partizanske ulice v Rimsko P Šenčurju, naj se med ljudmi ponovno preveri, izvršni sv ni, da predlogi niso najprimernejši. • S. Ž. v Bo tudi letos prepozno? Stara Kužina, marca Ze več kot dve let. s. v knj^jjfjjj '/(<)ll jczersk. s ,m ' i! Kk..,. vendar ne želijo, da l>, „h pri oblikovanu« <" JJ' p-Pnprav, obšl, Predvsem pa mem,o. ,1., /a popravilo OPOrtjE* OU ne hi hi potreben dolgotrajen postopek .lo ^e}c^Pr0}p(o-hpoiem n,č krajši/.,,„. da bo denar Kes,,., ,e, da i/drf° P ■■ Kradu,;, kanah/acije na lem območju • 7 So bili zavarovanci opeharjeni? V zobozdravstvu kljub dodatnemu zavarovanju še mastna doplačila ^i za letno premijo 12 tisočakov, ki jih plačamo kot prostovoljno zdravstevno zavarovanje, i z«ravstvu resnično dobimo vse, ne da bi nam bilo treba doplačevati? Za zobozdravstvo to ne drzi. ; 0 obiščemo splošnega zdravnika, nam je kolikortoliko jasno: če . kartico dodatnega zdravstvenega zavarovanja, smo oproščeni Plačila zdravstvenih storitev. Za k zobozdravniku moramo biti že |\ev,dnejši. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje nas je- sicer varovalo od 15 do 55-odstotnega doplačila pri standardnih ontvah in materialih, za vse nadstandardno pa moramo doplačati. Pn tem ne gre za kak poseben luksus: če nam spredaj manjka en zob, moramo kot nadstandard plačati ves mostiček, ce manjkata Maček v žaklju? lo kolikor pomesti« s toliko estetsko tretjimi. Pacienti vSeiZarad' cen zobne protetike so P ne8°d°vali, zadnje čase pa aa& *°j slabe volJe' Ko je Dil sist rC Z novim letom vpeljan zavCm ^odatnega zdravstvenega 0k,a^°vanja, so zavarovalnice ^Jjubljale, da bodo plačniki pava P°polnega zdravstvenega za-zdraVanja deležni brezplačnih bo7HStVenih storitev. Tudi v zo-2obnaVStVU- Toda številne zlasti val "oprotetične storitve zavaro-dne Ca Uvr$ča med nadstandar-Uud Zat° *in Je treDa doP,acal1 c'JahJe V ZoDozdravniških ordinate SlresaJ° Jezo na zobozdrav-ln sestre. In na zavarova- z/>acien'1> ki imajo dodatno "trovanje, ne plačajo pris- Ptvk gre 0 v zobozdravstvu, kadar 2<* standardno storitev, pa ni zavarovan, mora Kdor Jft?*? ,udi Pri standard d°plah J'* storitvah. Za obisk pri „fozdravniku, ki denimo u°Sffa pr^Ud, slikanje zob lar rame' Je treoa pla~ lf , M odstotkov cene vseh d! ,s,°ritev, ne več samo taLtcipaelJe *fl plombiranje, *° kot svoje dni Sicer pa je , l Pacienti v zobozdravstvu kar imal° takih' ki nimaJ° dodatne*a ^.avaro- lnico, ki jim je pred novim letom prodala mačka v žaklju. Tudi zobozdravniki so prepričani, da pred uvedbo prostovoljnega zavarovanja ni bilo dovolj podrobnih pojasnil o tem, kaj sodi v paket m kaj je nadstandardno. Peščica zavarovancev je sicer mislila na to in se zavarovala za nadstan-dardni paket, ki velja 60 tisočakov, izkoriščati pa ga je mogoče šele po pol leta plačevanja. V zobozdravniških ordinacijah pa gojijo tudi tako prakso, da nadstandardno storitev zaračunajo, pacient pa povračilo stroškov pozneje uveljavlja pri zavarovalnici. če manjkata zob ali dva..._ Toda vrnimo se spet k množici navadnih ljudi, ki je pred četrtletjem sklenila največ pogodb z zdravstveno zavarovalnico za paket popolnega zdravstvenega varstva. Kaj ti dobijo za svoj denar in kaj jim je treba plačati, nam je pomagal razjasniti dr. Franc Porcnta, direktor Zobne poliklinike Kranj, ki ima v nekaj mesecih obilo izkušenj z nezadovoljnimi pacienti. »Nadstandardne storitve so večinoma pri zobni protetiki. Za nadstandard velja tisto, kar je predpisala zavarovalnica in nam tudi ne plača. Če gre denimo za mostiček v prednjem sektorju med podočnikoma, zavarovalnica ne plača mostička, če manjka en sam zob. Plača pa tedaj, če manjkata dva zoba. Tudi ni plačnik mostička, če manjkata zob ali dva v sektorju od trojke naprej, pač pa šele tedaj, če v tem predelu ust manjkajo trije zobje m več. Navadno šele zobozdravnik pove pacientu, koliko zob mu manjka in kakšen mostiček mu gre. Povemo pa mu tudi, kdaj ho moral mostiček sam plačati, ker ga zobozdravstvo ne more zaračunati zavarovalnici. Morda grešimo, ker si za razlago pacientom vzamemo premalo časa in potem pride do nespo -razumov,« nam je povedal sogovornik na podlagi najnovejših standardov in normativov, ki jih je o plačevanju zdravstvenih storitev prinesel Uradni list. Tudi ortodontski aparat, do katerega so poprej imeli brezplačno E>ravico tudi odrasli, zdaj pripada e otrokom do 18. leta starosti, oziroma do konca rednega šolanja, kar je novost iz Uradnega lista. »Pri protezah pa imajo pacienti pravico do klasične proteze iz akrilata. Če želijo trdnejšo protezo iz ulite baze, je to že nad standardom, razen če je pri pacientu dokazana preobčutljivost na akrilate, če je proteza kombinirana z opornico ali če nadomesti več mostičkov. Pacienti imajo kot standardno tudi pravico do začasnih nadomestkov (le proteze, ne pa tudi mostičkov), če v roku šestih mesecv ne naredimo nove proteze ali mostička.« Boljše materiale doplačamo »Nadstandardni pa so tudi nekateri materiali. Bela plomba v prednjem predelu ust, od podočnika do podočnika, se šteje kot indicirana. To pomeni, da je pacient ne doplačuje. Če pa želi enako plombo iz kompozit-nega (trdnejšega, bolj kvalitetnega) materiala v stranskem sektorju, sc pravi v zobeh zadaj, pa mora doplačati kot nadstandard. V tem delu zobovja je namreč indicirao material amal- Eam, torej temna kovinska plom-a,« je pojasnil dr. Porenta. Podobno velja za materiale, s katerimi so prevlečene krone mostičkov in protez. Če želimo take, ki bi bile videti kot naši pravi zobje, moramo doplačati. Zavarovalnica goji tudi prakso, da za posamezne pripomočke opredeli standarde po vrednosti. Sicer pa so normativi in standardi tako zapleteni, da so običajnemu smrtniku težko razumljive. Tudi si nihče ne vzame časa, da bi mu jih natanko raztolmačil. Tako se denimo dogaja, da imata dva pacienta z navidez enakimi zobozdravstvenimi protetičnimi posegi povsem različne izkušnje: eden je storitev plačal, drugi jo je lahko uveljavil prek zavarovalnice. V resnici pa gre za različno indicirane posege, za katere bi si pacient, zlasti če je plačnik, zaslužil vsaj razlago. S ceno so povezane tudi traj-nostne dobe posameznih materialov in izdelkov, kar pomeni tudi garancijsko dobo. Plomba iz amalgama mora držati denimo 36 mesecev. Če izdelek prej odpove, lahko pacient uveljavlja reklamacijo na račun zavarovalnice. Kar je zavarovalnica pripravljena plačati, torej velja kot standardno, vse ostalo gre na račun posameznika, zlasti če si pri zobeh poleg funkcionalnosti želi tudi estetskega učinka. Ko bi vse te podrobnosti poznali pred novim letom, v obdobju <»odprtega lova«> na zavarovance, ko so obljubljali, da za letno premijo popolnega zdravstvenega zavarovanja <»vsak dobi vse«>, bi ljudje najbrž bolj pretehtali. Sicer pa bodo prihodnja leta našo pripravljenost za tovrstno zavarovanje krojile izkušnje! D. Z. Ž. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Sod Od obnejši pouk računalništva v Gorjah igre do znanja t ^°rie •>? j?1* 275 * marca - v osnovni šoli v Gorjah, kjer sc v 15 oddelkih desl»ren,CeV' S° ta lcden odP1"!' sodobno računalniško učilnico. P*»ih dc|C|>>ni novun' računalniki z barvnimi monitorji bo lahko v "•»»rk, „ a,° P° dvajset učencev. Projekt, vreden 30 tisoč nemških ^ieiL so,i lahko uresničili ob pomoči glavnih sponzorjev, ' rilec" so v ■l«v na t"lccn ,n Gozdnega gospodarstva z Bleda, ti oo prispevala radovljiška občina. O JELOVICA Hofer PRAVICA DO ODPRAVNINE -PRESEŽEK PO STAREM ZAKONU Vprašanje: V letu 1990 sem bila v podjetju določena za trajni presežek. Po dveh letih mi je delovno razmerje prenehalo. V podjetju trdijo, da mi odpravnina ne pripada, ker sem bila za presežek določena še po starem zakonu, ki ni predpisoval pravice do odpravnine. Odgovor: Delavka je bila določena kot trajno presežni delavec še po stari zakonodaji, ki je predvidevala pravico delavca - trajnega presežka do nadomestila osebnega dohodka dve leti. Delavka je bila torej dve leti na čakanju oziroma je bila še v delovnem razmerju v-podjetju. Novela zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 5/91) pa je prinesla vrsto novosti na področju urejanja presežnih delavcev. Bistveno je skrajšana doba čakanja oz. odpovedni rok, in sicer na 6 mesecev, 36. f. člen navedenega zakona pa je opredelil tudi pravico do odpravnine. Določeno je, da je organizacija oz. delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki je zaposlen v organizaciji oz. pri delodajalcu najmanj 2 leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu. Delavka je bila v času uveljavitve novele zakona o delovnih razmerjih t.j. februarja 1991 še v delovnem razmerju v podjetju in dejstvo, da je bila za presežek določena še v skladu z določbami starega zakona, po našem mnenju ne vpliva na pravico delavke do odpravnine. Zakon določa, da delavcu, katerega delo je v organizaciji ali pri delodajalcu postalo trajno nepotrebno iz nujnih operativnih razlogov in mu delovno razmerje preneha, pripada odpravnina v skladu s 36. f členom. Delavki ni bila predhodno zagotovljena nobena od pravic presežnih delavcev po starem zakonu, temveč je ostala v delovnem razmerju v odpovednem roku in ji je delovno razmerje prenehalo po sprejetju spremembe zakona. V skladu s tem zakonom pa ima tudi pravico do odpravnine. Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Aljoša Drobnič, dipl. iur. Dan šole v Lipnici Lipnica, 26. marca - A pomladjo se začenjajo tudi dnevi šol. Med prvimi so nam vabilo poslali iz Osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici, kjer so včeraj popoldne priredilk literarni večer in predstavili šolsko glasilo Odmevi izpod Jelovice. Danes pa se bodo zvrstile še druge kulturne in športne prireditve. Najprej bo šolsko tekmovanje iz angleškega jezika, zatem tradicionalni atletski troboj Staneta Žagarja, kjer sodelujejo vse osnovne šole iz radovljiške občine, popoldne ob 15. uri pa se bodo na osrednji prireditvi spomnili učitelja Staneta Žagarja. Podelili bodo bralne značke, priredili komično pravljico za najmlajše Salon Expon, nastopili bodo trije šolski pevski zbori in šolski jazz balet, nato pa bodo prikazali še otroško kriminalko Skrivnost čuka. V šolski avli si bodo lahko obiskovalci ogledali zanimivo razstavo stenskih ur, učnih projektov in izdelkov šolskega foto križka. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Začenja se sezona izletništva - V Društvu upokojencev Radovljica, kjer dela osem sekcij, bodo poleg športnih sekcij, pevske in sekcije za ročna dela začeli svoj program uresničevati tudi v izletniški sekciji. Priredila bo prvi pomladanski izlet, in sicer v soboto, 3. aprila, v Istrske Toplice. Spričo velikega zanimanja bo število prijav najbrž kmalu omejeno. Udeleženci izleta morajo imeti veljavni potni list Republike Slovenije ali SFRJ (velja le še tri mesece), priporočajo pa tudi, naj se vnaprej oskrbijo s hrvaško valuto pri domačih menjalnicah, ker je tečaj ugodnejši. Avtobusni prevoz jih bo veljal 600 tolarjev, hrana v Istrskin Toplicah pa 7.000 HRD, kar je približno enako kot vožnja. Kot za vsak izlet bo odhod avtobusa z radovljiške postaje ob 7. uri zjutraj, povratek pa v večernih urah. Dodatne informacije dajejo na sedežu DU Radovljica, kjer upokojenci lahko plačajo tudi prijavnino. (jr) G°«i*nskj °MnoS„|ci pred novimi računalniki nicenaln*>h ( sl0.e-PaJ'h /nanje so si ^nimodore, k Šolarji v Gorjah prej pridobivali na ureditvi sodobnejše računalniške učil P^vfsnosti ob 0ddbudU minulo šolsko leto začeti pi Progr^uJaln.StvTn s|? ^'o bi biiaJC p/)trcbna pomoč računalnika, so odtehtah odločitev ^Ponzorji: blejski Prcvel,k zalogaj, Če ne bi sredstev primaknili nove učilnice dejal ravnatelj MUan Rejc. Ne le >.lr*»ni. kje" i*.*:.^1 intcrcsnc dejavnosti in Številni drugi šolski Pnh ogaj, ce ne r>i sredstev pru odnU "'"J*** GG »n podjetje Pcrftech (s slednjim bodo v Pomoč Jt Pnrejali razne tečaje tudi za zunanje interesente), finančno Podiet;.pa «a "bljubila tudi Casmo in LIP Bled, medtem ko se s d°Rova! blrn°nd, OGP Grad, zavarovalnicami in drugimi *e ^j£ot!?t£' kl so Jo "čenči simbolično poimenovali -Od igre do Slovcnij,: ucenccm spregovorili tudi predstavniki Zavoda za šolstvo tirnPrei „ ln ,lm ob sodobnem pouku računalništva zaželeli, da Wt rarfSV0,,)o ,u vt,«m« m /nanje, ob tem pa no po/abijo tudi na uost »n narav,, I).Z., foto: I). Gazvoda Košarice z darili lil n 500 g...........................................ATS #3,90 Figure iz pliša #*q (zajčki, piščanci).............................ATS OSI ,90 Velikonočno gnezdo O^l 180 g...........................................ATS 04,90 "Smeioči" zajček 1 "7 200 g...........................................ATS I 1,90 "Sedeči" zajček f m _ _ 150 g..........................................ATS 14,90 Zajček "umetnik" f% 100 g...........................................ATS 50,90 Zajčji parček g% 80 g.............................................ATS 9,90 Mladi zajčki H 6 kom., 78 g.................................ATS *J,90 Zajčki iz želeja -» 6 kom, 115 g...............................ATS I ,90 Jajce - darilo 350 g...........................................ATS 49,90 Velikonočna malha *%t\ 300 g..........................................ATS «19,90 4 x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng 22 St Veiterstr. 70 Steing. 209 3 x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr 6 Wolfsberg Packerstr 2 x Špital Oberdorfestr 4-6 Villacherstr 106 Upoštevajte, prosimo, da so trije artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. Velikonočna jajca iz dražeja, polnjena, 300 g ATS 9,90 Velikonočna polovična jajca iz želeja, 300 g.............. ATS 9,90 Jajca iz marcipana, različnih okusov, 100 g......... ATS 9,90 čarovniško/čudežno jajce, 20 g........................... ATS 4,90 Mošnja z velikonočnim ATS 14,90 Velikonočne figurice ATS 17,90 Pisana velikonočna darilca, 150 g...................... ATS 14,90 Velikonočni zajček kupuje pri HOFER-ju Hofer GORENJSKI GLAS ♦ 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk, V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Poiegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevi-sa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Janez Pelko. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. V razstavnem dsalonu Dolik je na ogled spominska fotorazstava Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava Mali grad in Pusti grad - dve usodi grajske zapuščine. V galeriji občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Justi Fink, kandidata mojstra fotografije. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. kiparka Mojca Smer-du. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akademska slikarka Alenka Pirman. V galeriji Loškega muzeja razstavlja slike petnajst beneških umetnikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Peter Pokom. V avli LB Banke Škofja Loka razstavlja Janez Pipan fotografije na temo Zima 93 in Iskanje kulturne dediščine. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled dela akademskih slikark - sester Marjetke in Andreje Do-linar iz Argentine. V galeriji Kurnikova hiša razstavlja barvne fotografije Spektralni odsevi Benjamin Vrankar. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Marina Bahovec. V kavarni Veronika razstavlja akvarele in gvaše akad. slikar Dušan Lipovec. RADOVLJICA - V galeriji Kamen je na ogled prodajna razstava slik akademskega slikarja Zmaga Puharja. BLED - V gradu Grimšče je na ogled razstava cvetja in ročno pletenih izdelkov Tkanina in cvet za pomladni vsakdan.. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - Danes, 26. marca, ob 19.30 uri na sporedu ljubezenska igra HANA TIGER Barbare Hieng Samobor za abonma PETEK I, IZVEN IN KONTO. ŠKOFJA LOKA: OTVORITEV - Danes ob 19. uri bo v galeriji Ivana Groharja otvoritev SK8 muzeja. BEGUNJE: KONCERT - V galeriji Avsenik bo v soboto, 27. marca, ob 19. uri koncert mladih glasbenikov, učencev Glasbene šole Radovljica, ter Moškega zbora iz Podnarta, ki ga bo spremljal instrumentalni trio s citrami, klarinetom in kitaro. SPODNJI BRNIK: VESELOIGRA - KUD Davorin Jenko iz Cerkelj ob v nedeljo, 28. marca, ob 15. uri, v dvorani gasilskega doma uprizorilo veseloigro PRIHRANI MI DOLAR. ADREGAS: GLEDALIŠČE - KD Franca Jelovška Mengeš bo v soboto, 27. marca, ob 20. uri gostovalo v dvorani v Adergasu z uprizoritvijo zgodovinske svetopisemske drame Ivana Mraka PROCES. SOVODENJ: V nedeljo, 28. marca, ob 18. uri, bodo učenci podružnične šole Sovodenj s kulturno prireditvijo POMLADNI DAN počastili materinski dan in prihod pomladi. TRŽIČ: RAZSTAVA - V Kurnikovi hiši ob danes, 26. marca, ob 18. uri otvoritev razstave umetniške fotografije Benjamina Vrankarja PODOBE VELEMESTA. JESENICE: FOTOGRAFIJE - DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela in Foto klub Andrej Prešern Jesenice pripravljata danes ob 18. uri v razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Javorniku razstavo fotografij članov foto kluba Hrastnik. JESENICE: PEVSKI ZBORI - Danes, 26. marca, ob 19. uri bo v dvorani gledališča Tone Čufar srečanje odraslih pevskih zborov sedmih gorenjskih občin. JESENICE: GLEDALIŠČE - V soboto, 27. marca, ob 19.30 uri bodo v gledališču Tone Čufar uprizorili igro KRETNICA KRIVDE Andreja Perharja v izvedbi KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. VISOKO: DOBRODELNI KONCERT - Danes, 26. marca, ob 20. uri bo v Domu kulture Visoko pri Kranju dobrodelni koncert, katerega dohodek bodo namenili vrtcu Janček za izgradnjo otroškega igrišča. PESMI LJUBEZNI bodo peli med drugim Kvartet Jutri, oktet Klas, Brigita Vrhovnik, Jožica Kališ-nik, Braco Koren in Irena Vrčkovnik. POPRAVEK V članku Spiritualna komunikacija, objavljenem na tej strani v torek, 23. marca, se je prikradla napaka: namesto eklerično je pravilno eklektično. Bralcem in avtorici se uredništvo opravičuje. Srečanje otroških gledaliških skupin r f^ceibence o.oa GRIMSČK Bled GRAD ROČNEGA PLETENJA Razstava ročno pletenih izdelkov [nSL TKANIN A IN CVETJE za pomladni vsakdan Odprta 26., 27. in 28. marca od 10. do 18. ure! USTVARJALNOST, DELO IN VESELJE V torek so se na Jesenicah predstavile gorenjske otroške gledališke skupine. V pestrem celodnevnem srečanju so mlad« gledališeniki pokazali širok spekter možnosti gledališkega ustvarjanja, predstavili so se tako s predstavami za najmlajše kot tudi s tistimi, ki se že dotikajo odraslega sveta. __. Deset gledaliških skupin se je udeležilo srečanja, predvsem so bile to šolske skupine. Tematika je bila tudi tokrat raznolika: od ekološko usmerjene zgodbe Eko Eko z bitji iz vesolja, kriminalke Pozor! Črna marela! do Ostržka in Rdeče kapice. Pravljične igre so najmlajši lepo sprejeli, tisti malo starejši pa so se imenitno zabavali ob Marjetici in njenem prijaznem štiriglavem zmaju, pa ob čuku, diamantih in učencih iz Lesc, ki so se jezili na državo, šolski sistem in politike. Zanrsko sta srečanje popestrili še naravovarstveni Eko eko z odličnimi kostumi in skrivnostna detektivka o črni mareli. Tudi letos so se izkazale kranjske Raglje, in otroško gledališče Odprta Marela iz Radovljice. Sicer pa je bila tokrat tudi razporeditev predstav glede na občinstvo primerno urejena: predstave so bile postavljene na oder gledališča Tone Čufar, na Jesenicah so se predstavili: Gledališče Tone Čufar Jesenice - EKO-EKO VigenjcKUD OŠ Upnica - OSTRŽEK OS Kovor - GODRNJA VE IGRAČE OŠ Radovljica, otroško gledališče Odprta marela - KRALJ MATJAŽ OS Podsavca, OPZ Sončni žarek - RDEČA KAPICA OŠ Trboje, Modra vrtnica - KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZMEROM PRAV OŠ F. Prešeren Kranj, gled. skupina Raglje - UJEMI NEVIHTO OŠ Radovljica, otroško gledališče Čuki - POZOR! ČRNA MARELA! Loški oder Šk. Loka - MARJETICA IN ZMAJ OŠ F. S. Finžgar Usce - ZVEZA DIAMANTNEGA ČUKA jadra - to pomeni mise In vključi v predgtavo. Za slednje je potrebno tudi poznavanje temeljnih gledaliških zakonitosti," pravi Metka Zobec, samostojna svetovalka za lutkovn in gledališko dejavnost P/j ZKOS, ki se je tudi udeleži'3 srečanja. "Na predstavah gorenjskega srečanja je razveselJ'^ vo veliko število pedagoško ' ' redno lepo vodenih predsta na višji stopnji (kjer je sicf največja kriza glede tekstov glede odnosa najstnikov do stro- tiste za najmlajše v prostore jeseniškega vrtca in nekatere v osnovno šolo na Dovjem. Obisk predstav je bil velik, srečanja, ki je trajalo ves dan, pa so se udeležili tako nastopajoči, ki so se ob predstavah svojih kolegov želeli čimveč naučiti, kot tudi učenci jeseniških osnovnih šol. Prav tako pa je bilo srečanje poučno tudi za men- torje, ki so imeli tu priložnost spoznati tudi drugačne načine dela z mladimi. "Bistvo otroškega (šolskega) gledališča je spodbujanje ustvarjalnosti in ker so v gledališču udeležena različna področja (likovnost, glasba, gib, govor...) - in otroci z različnimi darovi in nagibi -je idealen mentor tisti, ki vse to najde, odkrije, razvija, ulovi v gledališča), šibkejša pa je su« kovna gledališka ozaveščenost mentorjev - zato naj jim bo omogočeno sistematično braževanje na področju, ki J1" zanima. To je dolgoročna inV* sticija, najcenejša in najboU učinkovita preventiva pred vsemi nadlogami, s katerimi se srečuje mlad človek. Srečanje so mentorji mladil1 gorenjskih gledališčnikov zaključili z okroglo mizo. 24. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Tradicionalno manifestativno srečanje slovenskih zborovskih pevcev bo letos v nedeljo, 20. junija, v Šentvidu pri Stični. Prireditev se bo začela s koncertom zamejskih pevskih zborov, predstavnikov naših slovenskih kulturnih organizacij in združenj v zamejstvu in tujini, potem pa osrednji glasbeni dogodek s skupnim nastopom vseh zbranih zborov. Programski odbor se je pri izbiri sporeda osrednjega skupnega koncerta osredotočil na slovensko glasbeno izročilo, kakršno je ohranjeno v zapisih naših ljudskih pesmi. Pri tem pa je skušal izluščiti pesmi vedrejšega razpoloženja, še zlasti tiste, ki se v večji ali manjši meri navezujejo na ljudsko plesno izročilo. Zbori se lahko prijavijo na ZKOS, Štefanova 5, ali najpozneje na zborovodskem seminarju, ki bo v soboto, 27. marca, ob K), uri v Šentvidu pri Stični. # M. A. GLASBENO TEKMOVANJE MLADIH Kranj - Minulo nedeljo se je na Glasbeni šoli Kranj pomerilo 35 mladih flavtistov iz ljubljanskih, gorenjskih in primorskih glasbenih šol. Letos so namreč po novih merilih organiziral1 glasbena predtekmovanja za državno tekmovanje mladih ^ glasbenikov, ki bo 16. in 17. aprila v Ljubljani in l9.do 23. apr'" Velenju. Na tekmovanje se je uvrstilo 16 mladih gorenjski glasbenikov. ■ 0 --' Ko- Predtekmovanja so bila, razen v Kranju, organizirana Se v pru, Velenju in Ljubljani. Na kranjski Glasbeni šoli seje Z* P p3 tekmovanja prijavilo štirinajst učencev, na državno PrvenstVjuo, se jih je uvrstilo kar deset (kljunaste flavte, flavte, klavirski . saksofon). S tržiške Glasbene šole se je uvrstil na tekm«v. ^ učenec z blok flavto, iz radovljiške Šole harmonikar in klav duo, iz škofjeloške šole pa dve učenki flavtistki. Mladi g°re^0|j-glasbeniki bodo imeli aprila res izredno naporen mesec. ^a^eflih i/?3^r^T^T^TK^I? TfC^^^TTafil-T £mv €L sl sc bodo Pomerili za republiške naslove po letos spremenj^j \^J>^L^A^lh\]W £^%MM flCTMgP in še strožjih merilih, veliko pa jih bo nastopilo tudi na g°rV skem srečanju glasbenih šol, ki bo 14. aprila v Prešernovem dališču Kranj, na njem pa že tradicionalno sodelujejo tudi o ci iz zamejskih glasbenih šol - celovške in trbiške. • L.M- MESARIJA FRANC KALAN Gasilska 3,Stražišče jCranj Bližajo se velikonočni prazniki! Kakor vsako leto, vam tudi letos nudimo * velikonočne šunke od 4 6 kg po 630 S IT/kg *suh vrat 630 SIT/kg * suha rebra 500 SIT/kg, ter ostalo suho meso po konkurenčnih cenah. Za 8 % smo znižali maloprodajno ceno svežemu govejemu in svinjskemu mesu! Se fLMftaiačasfto' SREČA Z DRUGAČNOSTJO sr«*0' Duplica - Sreča z drugačnostjo je naslov, pod katerim se j? * „, 24. marca 1993, odvijala prireditev posvečena predvsem 0J ^ invalidnih otrok, pa tudi vsem ostalim materam. I*rire«Ii'e*' ^ kateri so sodelovali pesnica Neža Maurer, glasbenik 0 šansonjerka Vita Mavric Ruič, s svojimi slikami pa J* sC obogatila tudi slikarka Irena Polanec, je potekala v pred upravne stavbe Stol Kamnik na Duplici-^— -—~"~~feršk;1' Vrhunec dogodka je predstavljal topel pogovor ^''vd. 0tr°'t' ki jc vodil kulturni program, z. materama dveh invalidu ,,vz0-ki sta / malo besedami, a toliko bolj vsebinsko bogatim1' ^. jjji čim gostom predstavili lepe in malo manj lepe trenu'K ^. p-preživljajo invalidni otroci in njihovi starši Okolje, v ^''^jj pO' vimo, je /al vse prevečkrat ravnodušno in ljudje vse Prt>rn0gO^ zabijamo, da obstajajo tudi otroci, ki jim življenje |K. ! () v ve'' vseh radosti. Toda / velik«) ljubezni in pozornosti sC veCjo P°. ki meri nadoknadi tudi tislo, za kar so prikrajšani- Za pH' zornost in razumevanje sitsk staršev in otrok pa pravg ve#f* je bil v sredo /ve ^ pomorejo tudi takšni prijetni večeri, kol TRGOVINA Z ŽENSKIMI OBLAČILI IN MODNIMI DODATKI Kranj, Tomšičeva 16 (za Delikateso) Odprlo: pon. - pet. 9. do 19. ure, sobota 9 do 12. ure. Prihaja pomlad ln z njo topil In praznični dnevi. Za vašo eleganco smo vam pripravili pestro Izbiro kostimov, Jaken, kril, hlač, bluz ln pletenin Iz samih uvoženih materialov priznanih proizvajalcev. Posebna ugodnost plačila, zlasti za Imetnike kartice Klub Nedeljski ln Actlva LB GB d.d. Kranj. Pričakuje vas LINA -^trgovina za prave ženske. Kamniku. Organizatorja Zavod za usposabljanje inv»» >rivaH dine Kamnik in galerija Majolka pa si zaslužita posebno P ^ je za prizadevnost pri Urjenju besed o drugačnosti Kaiti, k< l.tla pesnica Ne/a Matirei, besede dobijo pravo vrednos jih kdo sliši. • M. Kr. SATELITSKI SISTEMI PAj* OD 740 OEM DAlJ*' Možen sprejem 2 sat. i. eno parabolo, 2 sat z 2 parabolama ali vrtljivi sistem za vse moi,tl^f!njn0 sat. programe. NOVO:sat. digitalni radio GHl'iy ^ MONTIRAMO KLASIČNE ANTENSKE SJflJji Vtrgovini nudimo televitorle, videorek. GOLU* ln vth material sa antenske ln aat. sisteme. X ANTENSKE NAPRAVE Titov trg 22 KRANJ, tel.: 064/212 107 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Trgovinska zakonodaja Na trgu vlada popoln nered Kranj, 22. marca - Razprave o trgovinski zakonodaji - Predlogu zakona o trgovini, Predlogu zakona o varstvu Konkurence in Osnutku zakona o varstvu potrošnikov - se je udeležila le dobra polovica vabljenih direktorjev gorenjskih trgovskih podjetij in zasebnih trgovcev. Pogovora se je udeležila tudi Metka Potočnik, sekretarka "za trgovino, pripravila pa ga je Območna gospodarska zbornica Kranj v sodelovanju z Združenjem za trgovino pri GZS in Upravo za trgovino pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Predlog novega Zakona o tr-JJ« je bil v torek končno govini je bil v" torek končno Predmet razprave na seji državnega zbora. Zakon, ki je nastajal več kot dve leti in pol - za skupščinsko proceduro je bil pripravljen že pred Brionsko deklaracijo - je za trgovino izredno pomemben, saj je podlaga za vse izvedbene akte in zla-5j| za pomembne pravilnike P^vilnik o minimalnih ~T — vse lzveaoene aKte in zia-5*| za pomembne pravilnike. Pravilnik o minimalnih tehnikih pogojih, Pravilnik o obračalnem času prodajaln, Pravnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovsko dejavnost in Pravilnik o evidencah. Po besedah Metke Potočnik v'ada na našem trgu popoln nered, nelojalna konkurenca se °ujno razcveta. Novi zakon je nuJno potreben, da se končno u5tvarij0 enaki pogoji poslovala za vse osebe, fizične in pra-vne, ki se ukvarjajo s trgovino ,n nenazadnje tudi zato, ker se Področje trgovine še vedno "pravlja po zakonodaji bivše FPJ, ki je neustrezna. Novi zakon med drugim odpravlja lermin "zunanja trgovina", ima J'atus prehodnega zakona, ce-lotna zakonodaja s področja trpine pa bo popolna šele, ko °osta dokončno izdelana in prejeta tudi novi carinski za-J011 'n zakon o carinski pol',ikl v Sloveniji. Izredno rigorozno se je spremenila kaznovalna politika, ki je sestavni del novega Zakona o trgovini. Zagrožene kazni so v primerjavi z dosedaj veljavnimi izredno visoke in so usklajene z Zakonom o prekrških. Tako se npr. "z denarno kaznijo najmanj 3.000.000 tolarjev kaznujeta za gospodarski prestopek: - trgovec pravna oseba ali druga pravna oseba, ki ne opravlja trgovinske dejavnosti na predpisan način ali ki opravlja trgovinsko dejavnost za katero ni registriran (2., 6., 8., 10. in 1 l.člen) - trgovec pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja trgovinske dejavnosti (22. člen)". S takšno kaznovalno politiko naj bi poskrbeli za ustrezen nadzor, vendar je le ta vprašljiv, saj cela Slovenija premore le sto inšpektorjev, na Gorenjskem pa je en sam! V primerjavi s tem, je v Sloveniji med osem in devet tisoč subjektov, ki se ukvarjajo s trgovino in še cela množica "spečih firm". Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, oprema in naprave za opravljanje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu je po mnenju Metke Potočnik, sekretarke SZ za trgovino, slab, ohlapen in veliko vprašanje je, 2brat usnjene konfekcije TRIO Šivalnico je najel zasebnik tu *% 24. marca - Sredi tega meseca je stekla v nekdanjem ohra- ni . ----- —-—— --------j----- *as*h ^"fakcije Tržiške industrije obutve proizvodnja za konf ?° P°die,ie ROMA-TEX iz Tržiča. Ker izdelava usnjene Zaseh • *C n' k"* rentabilna, je TRIO oddal šivalnico v najem n'ku, ki je zaposlil 30 od skupno 41 delavcev iz tega obrata. Uba\ tržiški industriji obutve in konfekcije so se že vrsto let njene k S Pror)lemom nerentabilnega poslovanja v obratu us-bj|a *°.nfekcijc. Po izgubi jugoslovanskega trga v letu 1991 je r°«zvodnja usnjene konfekcije povezana le z dodelavni- mi Posli yodn Za nemSke in italijanske kupce. Pri tem so bili proiz-vzh^i st.roSki v Tržiču previsoki, da bi zdržali konkurenco iz ^Ođnih držav. jati nr11^ zadovolJ,0",nkov 1,1 ,S v''>'"l,m /;l notranii p<»tniftki promet. naložbe avstrijskih železnic N^i severni sosedje bodo letos v železnice inve- I'J Kil« * K Kiaunjo n v b«adi,i bodo n!'h Pr°g pa bo razpolago 1,8 milijarde šilingoi tel su 1,1 n, v T" i',S,U'm f>r°lck,u- ' •"" ,skl P'»g'. 11 1 Scho enici. naši'n/> P*0*" Avs«"m torej pospešeno vlagajo v p z,v°tarijo. zato se bodo razlike se povečale ali inšpektorji z njegovo pomočjo lahko objektivno presodijo stanje na licu mesta. Pravilnik o obratovalnem času prodajaln določa maksimalni delovni čas, to.je 66 ur. Kdor hoče ta delovni čas raztegniti, lahko zaprosi za podaljšanje, vendar mora dokazati, da izpolnjuje vse potrebne pogoje, ki so v pravilniku navedeni (dodatek 14 ur običajno pomeni nedeljsko delo). Spet se pojavlja bojazen, da bi v parlamentu namesto maksimalnega določili minimalni obratovalni čas. Če se bo to zgodilo, bo po besedah Potočnikove propadlo triletno delo na tem področju. Razpravljal ci iz vrst gorenjskih direktorjev so predvsem opozorili na velike težave, ki se že in se še bodo pojavljale zaradi procesa denacionalizacije. Dogaja se namreč, da mora trgovsko podjetje, ki je lokale le- galno kupilo pred sedmimi, petimi leti po tržni ceni, jih registriralo, vračati te iste lokale prejšnjim lastnikom zaradi denacionalizacije. Z denacionalizacijo in vračanjem lokalov se bo po črnih predvidevanjih trgovcev znašlo brez dela od dvajset do petindvajset odstotkov zaposlenih te dejavnosti. To pa bo nemajhen socialni problem. Še o dveh pripravljenih zakonih so danes govorili na Območni gospodarski zbornici: o Zakonu o varstvu konkurence in o Zakonu o varstvu potrošnikov. Oba naj bi veljala za vse, ki se pojavljajo na trgu, ne samo za trgovino (tudi za banke, zavarovalnice,...). O prvem bodo v parlamentu odločali že jutri, drugi pa bo po potrebnem usklajevanju dopolnjen do naslednjega zasedanja državnega zbora. • M. Peternelj Prva banka z večinskim italijanskim deležem Kranj, 25. marca - Po štirih mešanih bankah v Sloveniji, v katerih je večinski delničar iz Avstrije, smo v našem bančnem prostoru dobili prvo banki, v kateri je večinski delež italijanski. Gre za LB Razvojno banko d.d. iz Ljubljane, ki bo odslej poslovala pod imenom Banka Noricum d.d. Ljubljana. LB Razvojna banka d.d. je bila ustanovljena pred štirimi leti na pobudo Ljubljanske banke. Pred dnevi so na zboru delničarjev sprejeli spremembe in statut, poslovno politiko za letošnje leto in glede na novo sestavo izvolili nov upravni odbor, direktor pa je še naprej Tone Florjančič. Banka bo poslej poslovala pod novim imenom Banka Noricum d.d. Ljubljana. Ime so povzeli po zgodovinski označbi za ozemlje, ki se razteza od Vzhodnih Alp do Panonije ter do Jadranskega morja, kjer že več kot tisočletje žive Slovenci, banka pa namerava poslovati na tem območju. DRazpisali so 5000 novih delnic in novi delničarji so vplačali 3,5 milijona ekujev v tolarski protivrednosti. Gre za skupino slovenskih podjetij iz Italije, največji delež med njimi ima finančna družba S.A.F.T.I iz Trsta, ki je poleg razpisanih delnic kupila dodatno število delnic od Ljubljanske banke d.d. kot dosedanjega večinskega delničarja. Tako imajo zdaj Italijani 51-odstotni delež upravljalskih delnic banke. Jamstveni kapital banke znaša približno 19 milijonov mark, banka ima 113 delničarjev, ki imajo 12 tisoč imenskih in 1 tisoč delnic na prinosnika. Domače pravne in fizične osebe imajo 48,35-odstotni delež, tuje pa 51,65-odstotni delež, največji posamezni delničarji pa so: Ljubljanska banka d.d. Ljubljana 23,56-odstotni, S.A.F.T.I. Trst 13,84- odstotni, med slovenskimi podjetji pa Gorenje Finance Velenje 3,15- odstotnega. Slovenski zamejski gospodarstveniki so se torej odločili za razširitev poslovanja s Slovenijo, v letošnjo poslovno politiko so poleg utrjevanja poslovnih vezi s sedanjimi komitenti zapisali, da bodo razširili njihov krog, zlasti z malim gospodarstvom in s podjetji, ki so vključena v blagovno izmenjavo s tujino, v prvi vrsti z Italijo. Banka je zato že sklenila dogovor za tesnejše sodelovanje s Tržaško kreditno banko iz Trsta in s Kmečko banko iz Gorice. i> JELOVICA Družbeno podjetje Jelovica, loana industrija Škofja Loka Kidričeva 58 vabi k »odelovanju z« delo v službi marketinga ARANŽERSKEGA TEHNIKA s poznavanjem črkoslikarsklh tehnik Od kandidatov pričakujemo, de Imajo: — nad 6 mesecev delovnih Izkušenj — vozniški izpit B-kategorlJe — Izkušnje z« delo na računalniku — pasivno znanje enega tujega Jezika - zaželeno — organizacijsko sposobnost — de so pri svojem delu samostojni, kreativni in ustvarjalni Delovno razmerja bomo sklenili za določen čas, to je ze čas 6 mesecev z dvomesečnim poskusnim dalom. Po preteku tega časa motna sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni od objave na naslov Jelovica Ll Skof|a Lo* ka, Kidričeva 88, kadrovska službe Dodatne Informacije dobite po telefonu 064/831-241 - kadrovska služb« Kranj, 25. marca - Na Gorenjskem se je mudil Aleksander Ger-žina, slovenski veleposlanik v Moskvi. Pred odhodom na delovno dolžnost je v organizaciji Območne zbornice iz Kranja obiskal več gorenjskih podjetij in sicer Iskro Tel, Savo, Iskro Števce, Gorenjski tisk (na sliki), IBI, Merkur in Planiko. Seznanil se je s težavami gospodarskega sodelovanja z Vzhodom, saj bo iz Moskve pokrival tudi druge države bivše Sovjetske zveze. Foto: G. Sinik Isplača se jih dobro pregledati! Na sejmu Alpe Adria večina turističnih agencij ponuja tako cenike in kataloge velikonočnih kot prvomajskih in že tudi poletnih počitnic. Preden pa se odločite za rezervacijo, se jih izplača temeljito ogledati, saj so cene tedenskih počitnic zelo različne. Tako je naprimer Emona Globtur pripravila lep katalog "Veselo proti soncu", v katerem ponuja počitnice v tujni. Zlasti je zanimiva ponudba počitnic v Turčiji, pri čemer je treba omeniti, da so cene tedenskih aranžmajev večina med 600 in tisoč markami (v tolarski protivrednosti), izplača pa se počitnikovati vsaj dva tedna, saj je vsak naslednji teden počitnic bistveno cenejši. Podobno lahko izvemo iz Kompasovega kataloga počitnic v tujini, kjer je velika ponudba Španije, cene pa so zelo podobne. Skratka, kdo se je namenil preživeti počitnice v tujini in mu za to ni žal nekaj tolarjev več (cene so višje kot za letovanja doma predvsem zaradi prevozov) že lahko rezervira prostor tako v omenjenih kot številnih drugih agencijah. Tudi ponudba domačih hotelirjev in zasebnikov je že zbrana v katalogih, iz njih pa je razvidno (vsi še nimajo cenikov) da bo za teden počitnic v Sloveniji na vrhuncu sezone (od srede julija do srede avgusta) treba odšteti nekje med 250 in 600 mark (v tolarski protivrednosti), odvisno od vrste storitev in kategorije sob. • V. Stanovnik Tli!Pilari Ljubljanska 1,KRANJ Jl livilil vr te!.-fax.: 064/221-112 P0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ ISKRA ŠTEVCI KRANJ, d.o.o. SAVSKA LOKA 4 64000 KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Prikolica ADRIA tip 465 - tov. številka 4110-30-3736, reg. št. 52 - 67 KR izklicna cena 90.000 SIT 2. Prikolica ADRIA tip 465 - tov. številka 4110-30-3779, reg. št. 52 - 66 KR izklicna cena 90.000 SIT 3. Prikolica ADRIA tip 465 - tov. številka 4110-30-3939, reg. št. 52 - 93 KR izklicna cena 90.000 SIT 4. Prikolica ADRIA tip 465 - tov. številka 4110-30-3934, izklicna cena 90.000 SIT 5. Prikolica ADRIA tip 465 - tov. številka 4110-30-3828, reg. št 52 - 95 KR izklicna cena 90.000 SIT 6. Prikolica ADRIA tip 465 - tov. številka 4110-30-3906, izklicna cena 77.000 SIT 7. Prikolica ADRIA tip 400 - tov. številka 4110-03-9043, reg. št. 58 - 34 KR izklicna cena 77.000 SIT 8. Kovinski zaboji - 80 kosov (800 mm ' 800 mm * 700 mm) izklicna cena 3 300 SIT kos 9 Hidravlična stiskalnica LITOSTROJ - TIP HVC-2-40, leto izdelave 1979 izklicna cena 455.000 SIT. Javna dražba za osnovna sredstva od zaporedne številke 1 do 9 bo 2 4 1993 ob 11. uri na sedežu prodajalca. Prikolice se prodajajo s standardno opremo brez vlečnih kljuk. Ogled prikolic od zaporedne številke 1 do 5 in kovinskih zabojev bo na dan dražbe od 10 do 11. ure. Ogled prikolic pod zaporednima številkama 6 in 7 je možen v kampu Moravske Toplice (prikolici sta brez koles), stiskalnico pa si interesenti lahko ogledajo v Merkurjevem skladišču rabljenih strojev (Gorenjesavska 5, Kranj). Plačilo varščine (gotovina) v višini 10 % izklicne cene je na dan dražbe pri blagajni Podjetja Števci Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Slovenije. Varščino bomo uspešnemu kupcu vračunali v kupnino, drugim ponudnikom pa tako j po končani javni dražbi vrnili. Kupec mora celotno kupnino plačati in osnovno sredstvo prevzeti v 5 dneh po javni dražbi, sicer kupnina zapade. Prikolice bomo prodajali po sistemu VIDENO - KUPLJENO, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali Prometni davek plača kupec POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Kaj nam kažejo izračuni dohodnine za leto 1992 Z olajšavami nam bodo davke vračali Podobno, kot je veljalo za nekdanji sistem osebnih dohodkov, davkov in prispevkov, tudi za dve leti stari davčni sistem zagotovo velja, da se še nismo navadili na bruto plače, od katerih plačujemo (socialne) prispevke in davke, po napovedi pa sledi obračun, pač pa nas predvsem zanimajo neto plača ter vprašanje, ali bomo morali po prejemu letne davčne odločbe še kaj (do)plačati. Za vas smo pripravili izračune dohodnine za leto 1992, ki kažejo, da bo vse odvisno od uveljavljenih olajšav, in če bomo dovolj spretno to znali, nam bodo davke predvsem vračali. Že lani približno ob tem času smo s podobnimi izračuni ugotavljali, da je morebitno potrebno doplačilo ali izplačilo dohodnine odvisno od marsičesa: od gibanja naših plač med letom, od gibanja povprečnih plač v državi, od tega, kakšne so naše plače glede na povprečje in predvsem, koliko olajšav, ki jih zakon o dohodnini dopušča, bomo znali uveljaviti. Dejstvo je namreč, da med letom sproti pri vsaki plači že plačamo davek, ki je akontacija dohodnine, kar se izračunava po eni lestvici, končni znesek letne dohodnine pa se izračuna po drugi, in prav od zneskov izračunanih po teh različnih lestvicah je odvisno, ali bo potrebno doplačilo, ali pa bomo celo že odvzeti davek dobili nazaj. Skoraj odveč je razmislek o tem, ali je ugodnejše, da med letom plačamo manjši davek in po obračunu z doplačilom to nadoknadimo, saj je vsako doplačilo, kljub temu da smo lahko "premalo" pobrani denar za davke med letom "obračali", boleče, kot se bodo našli tudi tisti, ki se bodo pritožili nad dejstvom, da je država med letom vzela preveč, sedaj pa nam to (neobrestovano) vrača. Dober davčni model bi torej moral razlike med sproti obračunanim davkom in letnim obračunom čim bolj zmanjšati. Popravkov v davčnih lestvicah ni Največ pritožb na letni obračun dohodnine lani za leto 1991 je bilo ob dejstvu, da so po prejetih davčnih odločbah morali dohodnino doplačati tudi tisti, ki so prejemali zelo skromne, celo zajamčene in minimalne plače, in jim je bilo plačilo četrtine, ali celo polovice take plače za doplačilo dohodnine resen problem. Tako stanje je bilo zelo pogosto povzročeno z dejstvom, da ti davčni zavezanci niso vedeli ali znali ob davčni napovedi uveljaviti tudi olajšave in se tega zavedeli šele takrat, ko so prejeli davčne odločbe, torej prepozno. Na številne ogorčene pritožbe se je slovenska vlada v jeseni odzvala z navodilom, da naj taki zavezanci zaprosijo na občinskih davčnih izpostavah za odpis davčnih obveznosti (pri čemer so občinski izvršni sveti ravnali zelo različno: od tistih, ki so vsem z nizkimi plačami davčna doplačila dobrohotno odpisali, do tistih, ki so vztrajali na izterjavi za vsako ceno), za obračun davkov za leto 1992 pa je vlada najavila spremembo davčnih razredov in izračunov, ki bi tiste z najnižjimi dohodki odvezali dodatnih davčnih doplačil. Ugotoviti moramo, da slovenska vlada te svoje obljube ni izpolnila! Kot je znano, je edina sprememba v tem, da se lahko stroški za šolske potrebščine vzdrževanih družinskih članov štejejo med olajšave. Davke bodo predvsem vračali Tudi letos smo izračune napravili za dva skrajna primera (glej tabelo): za primer zavezancev, ki ne bodo uveljavljali olajšav ter za zavezanca, ki bo poleg 10-odstotnega zmanjšanja po 7. členu uveljavljal še vzdrževanje dveh otrok. Izračuna smo napravili za minimalno plačo (40 odstotkov povprečne plače v Sloveniji), za povprečno phsCo ter za njene mnogokratnike od 2 do 6. Izkaže se, da uveljavljanje olajšav izredno vpliva na višino dohodnine, saj je pri minimalni plači dohodnina kar trikrat večja, pri povprečni plači pa skoraj dvakrat večja, če ne uveljavljamo olajšav. Izračuni potrjujejo večkrat izražen sum, da smo v letu 1992 med letom plačevali previsoke sprotne davke (akontacije dohodnine), saj bodo morali davčni organi veliki večini, razen tistih z minimalno, povprečno in dvakratno plačo, ki ne bodo uveljavljali olajšav, davke vrniti. Davek strmo narašča Eden od temeljnih dogovorov za oblikovanje davčnega sistema je bila tudi tako imenovana progresivna obdavčitev, ki, preprosteje povedano, pomeni, da delež davka v dohodku posameznika narašča z višino dohodka, ki ga ta zavezanec prejema. Pri plačevanju socialnih prispevkov velja pravilo, da vsi plačujemo enak odstotek naših dohodkov v ta namen (to seveda že pomeni večji prispevek pri višjih dohodkih - vendar delež ostaja enak), za davek pa naj bi veljalo, da naj bi se tudi delež povečeval. Izračuni pokažejo, da je temu tudi za leto 1992 tako: odstotek davka se od 14 odstotkov pri minimalni plači brez olajšav dvigne na 26 odstotkov pri šestkratnem povprečnem dohodku, če pa upoštevamo že opisane olajšave, pa je razpon še občutno večji: od 4 odstotkov do 22! Za konec še nekaj besed o navideznih nesmislih, ki so razvidni iz tabele oz. grafikona: pri petkratnem in šestkratnern povprečnem dohodku je videti, kot da bi se olajšav ne izplačalo uveljavljati, saj je pri uveljavljenih olajšavah vračilo dohodnine manjše od primera, ko olajšav ni, ali je celo dohodnino potrebno doplačati. Tako (absurdno) stanje je le navidezno. Če pogledamo zneske dohodnine, vidimo, da je tu kar velika in logična razlika in da je navidezni nesmisel le v P0' gledu doplačil oz. izplačil p° letnem obračunu. Vsi verjetno vemo, da je olajšavo za vzdrževane družinske člane (v našem primeru za dva otroka) potrebno najaviti že ob začetku let3 in da se ta olajšava že upošteva pri mesečnih akontacijah dohodnine. Jasno pa je razvidno, da nam olajšave zmanjšaj0 davke državi od 4 pa do 10 od- stotkov naših dohodkov. Z« olajšave se je torej vredno p°trU diti! Primerjalni pregled davčnih obremenitev v letu 1992 Brez olajšav Z olajšavami Višina dohodka v letu 1992 opis zaokroženi znesek višina dohodnine po obračunu plačilo — izplačilo dohodnine stopnja obremenitve dohodka po obračunu dohodnine v% višina dohodnine po obračunu plačilo izplačilo dohodnine stopnja obremenitve dohodka po obračunu dohodnine minimalni BOD v RS 246.000 35.192 5.639 14 10.724 -14.395 4 . povprečni BOD v RS 616.000 99.623 6.922 16 58.234 -14.149 9 dvakratni BOD v RS 1,231.000 247.388 6.777 20 176.368 -16.881 14 trikratni BOD v RS 1,847.000 41-2.177 -9.415 22 332.248 -16.226 18 štirikratni BOD v RS 2,463.000 597.400 -8.897 24 479.208 -16.265 19 petkratni BOD v RS 3,078.000 782.622 -8.380 25 645.909 - 6.565 21 šestkratni BOD v RS 3,694.000 973.282 -2.425 26 812.609 3.136 22 — minus pomeni, da bo morala po obračunu uprava za javne prihodke tak znesek zavezancu vrniti Primerjava cen sadja in zelenjave na tržnicah v Ljubljana mandarine 120,00 pomaranče 65,00 jabolka 60,00 kivi 80,00 fige 300,00 limone 120,00 česen 380,00 zelje 100,00 fižol 180,00 jajca 13,00 špinača 280,00 brstični ohrovt 240,00 radič 240,00 cvetača 250,00 krompir 50,00 čebula 60,00 korenje 160,00 solata 160,00 Ljubljani in Kranju Kranj 130,00 70,00 60,00 120.00 400,00 100,00 160,00 13,00 400,00 320,00 220,00 200,00 44,00 70,00 120,00 160.00 GOOD£YEAR ZASTOPSTVO - PRODAJA - GARANCIJA rtih* AVTOHIŠA MAGISTER d. o. o. ~wwm. RADOVLJICA TRGOVINA - TELEFON 064/715 256,715 015 NUDIMO VAM PO IZREDNO UGODNIH IN KONKURENČNIH CENAH AVTOPLAŠČE SVETOVNE KVALITETE VSEH VRST IN DIMENZIJ ZA: -OSEBNA VOZILA - KOMBIJE IN LAHKA TOVORNA VOZILA - TOVORNJAKE, SLEPARJE IN PRIKOLICE -TERENSKA VOZILA - GRADBENE STROJE - TRAKTORJE i KAM NA KOSILO, VEČERJO? | IME GOSTINSKEGA j OBJEKTA I KRAJ i SPECIALITETE. Imenu J ODPRTO 1 GOSTILNA I Pr' Primožk i Pristave I pri Triih i vsak dan kotila I n$ vrctt po narođlu kosilo 400,- SIT 1 »sok don? 23 j tol. 57-585 3 KAM ..............................r>">. niniimniiiiiniiii 11 1 m i m" »mi— I CILJ. ČAS P0T0VANJA.I 1 PRIJAVE DATUM ODHODA CENA PREVOZ GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA^ a RIM - NEAPEU - CAPRI 4 dni I KOMPAS KRANJ T©l 211-022 1 ŠKOFJA LOKA Tel.:620-960 244 1 125. 330 DEM bus 345 DEM j ! nočitev j zajtrk i večerjo RIM - NEAPEU. CAPRI PO^i-^ I RABAC - 10 dni i KOMPAS KRANJ Tel 211-022 I ŠKOFJA LOKA Tel.:620-960 1 !1 200 DEM bus pol pen/ion POČITNICE 21 5-366 Objave za rubriki sprejemamo na fax . oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 16. KR IPH CENTER d.d. Dunajska 20, Ljubljana POTROŠNIKOM DO 20.4.1993 kuhinje, jedilnice, spalnice, otroške sobe, predsobe, vzmetnice in posteljnine, pisarniška oprema, računalniki. GOTOVINSKI do 30% ceneje do 20.4. MvlPHCEMRUd.d. na Dunajski 20, tel: 119-266 Najširša penudba bla«a d«miili|woinajalce»iiiBi*8' 3U Za ene potica, za druge sok. Foto: Danica Dolenc iOŽE KOŠNJEK Drž gvna uprava: dejavnik razvoja ali finančna nadloga državljanov Uradnikov ne bodo metali na cesto ^jHlI^jševanje števila zaposlenih v državni upravi si ;^^Pj3redstavljam, Pa tudi realno ga ni pričakovati j^-JLlli trende v modernih državah zahodnega tipa j^l^jjČnost administracije v primerjavi s številom H~~-^!^[?ev," pravi aeneralni sekretar slovenske vla- JdlgKO BANDELJ y *?sZPOiarstVu mečejo ljudi na Pa *J l "f^av"a administracija »4NDluJe10reS? Sp°darsivn; i T JC bil° g0' 2aP°slovam,8 dC orncJevanJa Vr*en0 • nogo pre> Pod" r^Ko«^ Princ'P«m trga kot pa Položr°dars,v» V vedno težji darstvo P|?aja tudi neg°spo-ornejena Ur?avr>a uprava je Možnost ' 8°sP°darstvom in z Sjcer n..J? zaJemanja financ. .£a Je sama država v tem z več 'fen Vidikov Tpr"b,emaiič~na" ,nieti m,, drzava šele nastaja lmajo v?!*.*uP funkcij, kot jih ne»i kl^'čne države - države moder-funkcii- !l?dnc«a liPa te ?e8a lun "as "asa m°ra vzpostaviti tudi ka °dvisnVa- 5CVeda *e d'nami-lp°darstv« ° Zmo8UJyosti go-Srno rali v nni x ln Prebivalstva. ^u'>obomo mo-teh funkcij 'a«l V>^ "*UJU, KO nekofcav|Jani< Xd™«». vendar pred in stori,'u';a kakovosti servisa *n° ni«! k,,ln lahk" nudi ti stVu in siV1.anemu »ospod»t ^^•;drAavijanom" .m° drž. c vzamemo sa V°Jsko in ' T° ln izv'arnemo Tapos>en,hP?[C,J°' ie v »P«vl Ta SteviiL1! okro8 6: ^.amokd:^5lika. L'k'rni Svic0 :u.vami. na P' 00 ljudi, če jo pri- -■ Stavil?"1'' ' Ialslva, jc v ka nLLS,OVcn'Ji "lo niz Am erike K ------ trac'je štainJC S,cvil° admini-Je div i"0 Povečevalo, ker , °Ve Tunk P,rCV/cmala "ove „, ,vnega SSf^.unlihi Mlmula K^Podarstva ,n drža Številom prebi -IO" •?OR,edanm ra^o.na/i, h°d" tli vTS" ., v/družCnih državah vljanov. Če je temu tako, potem gospodarstvo in državljani ta servis plačujejo in se ne sprašujejo, ali ga potrebujejo ali ne, ali je predrag ali ni, čeprav povsod varčujejo v javnem sektorju. Ce pa temu ni tako, je državna uprava cokla razvoju. V Sloveniji, tudi zaradi dediščine preteklosti, ko se je država vmešavala v vse, tudi v zasebno sfero državljanov, gospodarstvo in državljani državo še vedno dojemajo kot neki drag in odtujen aparat, ki ga morajo financirati, da preživi. Zaradi tega nastajajo tudi konflikti. Nepotrebne naloge moramo brisati in prečistiti celoten sistem zakonov iz tega področja." Katere naloge bi lahko brisali in pocenili driavo? BANDELJ: "Recimo. Marsik je bi lahko poenostavili poslovanje. Od 6500 delavcev v ožji državni upruvi jih nad 3500 dela v finančnem ministrstvu, od teh 2000 na carini in 1500 na «l.iv karijah. Pri carini bi lahko / malenkostno poenostavitvijo postopkov dosegli veliko rano nali/acijo. Enako velja za dav-k.ni|o, če bi vpeljali boljšo m formalizacijo, drugačne stan darilc I )r/ava je tako sedaj /a gospodarstvo in tudi za državljane cokla, ki opravlja kup nepotrebnih stvari, razvojnih komponent pa manjka Posa mezna ministrstva tudi nimajo za to primernih ljudi. Zato bo treba nekatere naloge opuščati, delavce pa preusmerjati in usposabljati za druge naloge. Zmanjševanje zaposlenih v državni upravi si težko predstavljam, (ilede na trende na zahodu tudi ni realno Sicer lah ko, če nekatere stvari enostavno črtamo, vendar ne kaže opuščati stvari, ki so že prevzete. Bojim se, da se bo število zaposlenih na ministrstvih celo povečevalo, če ne bo proračunskih omejitev in jasnih varovalk. VeČina ministrstev ni usposobljena za nove naloge in pritiski na novo zaposlovanje so neverjetno hudi. Sicer pa še ne vemo, kakšne kadre sploh rabimo, saj vse naloge še niso definirane, nimamo pa tudi še povsem jasne slike zaposlenosti in kadrovske strukture državne uprave." Vzemiva za primerjavo obdobje pred osamosvojitvijo in čas, ko smo dobili svojo državo. Za koliko se je povečala državna uprava? BANDELJ: "Za ogromno." Koliko je to v številkah? BANDELJ: "Na pamet težko govorim. Na novo smo formirali celotno carinarnico. V njej je zaposlenih blizu 2000 ljudi. Dobili smo nove organe in naloge, ki jih pred tem ni bilo. Ministrstvo za zunanje zadeve ima kup novih nalog. Enako je z notranjim ministrstvom. Celotna južna meja je velik problem za vse organe. Potem je novo obrambno ministrstvo. Skupno je v državni upravi, policijskem in obrambnem mini-stistvu 21.000 ljudi, v klasičnem delu, kot sem že rekel, pa 6500. Ce odštejemo še carino in davkarijo, nam ostane 3000 ljudi. Ce vse hkrati odpustimo, DOmO državno upravo zmanj šali le za 14 odstotkov. Glavnina uprave je v vojski, policiji in v finančnem ministrstvu." Po občinah pravijo, da sami v okviru svojih pristojnosti varčujejo, v organih, ki so prišli pod državno kapo, mislijo predvsem na davkarijo in notranje zadeve, pa se število zaposlenih povečuje. Ali to drži? BANDE IJ: "Natančno ne vem, vendar po informacijah sklepam, da jc davkarija kata- strofalna. Kadrovsko je na nizki ravni zaradi dosedanjih občinskih zaposlovalnih politik. Človek se sprašuje o njihovi učinkovitosti. Teh 1500 ljudi zapolni le majhen del proračuna, razen tega pa je stalno kup problemov. Finančni minister pravi, da računa z racionalizacijo in z zmanjševanjem števila zaposlenih, razmišlja pa tudi o drugačni funkciji Službe družbenega knjigovodstva. O racionalnosti občinskih uprav težko govorim, vendar vem, da so imeli vedno višje osebne dohodke kot pa država. Nimamo pravih kontrolnih mehanizmov. Poznam pa primer župana Ajdovščine Boštjančiča, ki je zmanjšal občinsko upravo za tretjino, pa so ga imeli za norca." Številčnost slovenske državne uprave torej ni sporna. Slaba pa je učinkovitost. BANDELJ: "Imamo pripravljen zakon o državni upravi, vendar je uresničitev odvisna od koncepta lokalne samouprave. Stvari se zapletajo. Na nedavnem simpoziju v Ljubljani, na katerem so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, so ugotovili, da bo treba spremeniti ustavo. Preureditev državne uprave bo trajala nekaj let. Imamo pa vsaj pogoje za začetek dela. Z zakonom o vladi smo zmanjšali število ministrstev. Naredili smo korak naprej, ne zaradi tega, ker je nekaj funkcionarjev manj, ker ti niso tako velik strošek, ampak smo zboljšali komunikacije in zožili usklajevanje. Sedaj en minister pokriva celotno upravno področje. Prej so sodelovali trije, štirje z različnimi rešitvami, postopki. Res pa je bistveno vprašanje učinkovitosti uprave, ki mora biti stimulativni dejavnik razvoja. Tudi problem Malega Vrhka je problem funkcioniranja države. Ce imaš recimo denar in bi rad nekaj naredil, od države ne dobiš informacij in rešitev, lokalni politiki pa ti dajo neka zagotovila, da se bo to že rešilo, pač nekaj narediš, kar je na koncu problem. Bistvo problema je odzivnost države. Državljan, ki se je odločil nekaj narediti, mora na okencu zvedeti, ali ravna prav ali ne. V tem smislu naša država še ne deluje." Pozabljanje kot politika Psihologija uči, da imamo v glavnem štiri teorije za razlago pozabljanja, in sicer: trpno pojemanje spomina, sistematično spa-čenje spominskih sledi, retroaktivna in proaktivna ovira spomina in motivirano pozabljanje - to slednje je v ozadju tistega, na kar želim v nadaljevanju opozoriti. Če je pozabljanje nekaj normalnega, nekaj, kar nam koristi in škoduje hkrati in bi bilo življenje brez možnosti pozabljanja vsaj zelo težko, če ne celo nemogoče, pa je politično motivirano pozabljanje vedno v funkciji dnevne politike, tiste najslabše seveda. Za Slovence in slovensko politiko posebej pa je značilna ne le že kar prislovična prilagodljivost (mnogi menijo, da smo kot narod preživeli v prvi vrsti zato, ker smo se vedno znali prilagoditi vsakokratnim razmeram), ampak tudi velika dojemljivost za politično zaukazano pozabljivost. Dva primera: Dr. Anton Korošec je bil zagotovo najvplivnejši slovenski politik med obema vojnama. Kalil se je pod habsburško krono in maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu znano majniško deklaracijo, kije zahtevala na osnovi narodnega načela in hrvaškega državnega prava zedinjenje vseh južnoslovanskih dežel habsburške monarhije v samostojno državno telo pod habsburško krono. Bil je tudi med politiki, ki so oblikovali prvo Jugoslavijo ter je, do svoje nenadne smrti 1940. leta, kot pozicijski in tudi kot opozicijski politik odločilno vplival na Petrovo, Aleksandrovo in tudi Poaleksandrovo Jugoslavijo. Kot vsak politik je imel tudi on prijatelje in nasprotnike; prve predvsem med člani takratne vplivne Slovenske ljudske stranke, druge med liberalci in levimi strankami - ti slednji mu očitno niso nikoli odpustili. Po drugi svetovni vojni so novi politiki poskrbeli, da se je na Korošca povsem pozabilo, podobno kot desetletja prej npr. na Franca Jožefa. S tem so se - zdi se - hotela zanikati dejstva, pomembna za slovensko emancipacijo; to je bilo politično skrajno kratkovidno dejanje, pa tudi nekulturno, kajti dr. Korošec je bil wdoljub, ugleden publicist in nadvse spreten politik - pravijo, da je bila Jugoslavija za njegov politični talent premajhna država -dovolj torej za trajno spominjanje. Drugi primer je Edvard Kardelj, prav tako publicist in politik, ki se je že kot najstnik zapisal takrat še - predvsem za razgrete mlade glave - obetavni komunistični ideji in ji ostal zvest tudi tedaj, zdi se (podobno kot jugoslovanski ideji), ko je že začel tudi sam dvomiti o integralnem socialističnem samoupravljanju, ki ga je prav on zasnoval. Zaukazani partijski internacionalizem nikoli ni povsem prekril njegovega slovenstva - za to trditev je polno dokazov. Ko je bil vse, kar so čas in razmere od njega terjale, predvsem pa spreten politik, je veliko storil za Slovenijo. Srbi, ki to radi povedo, imajo torej prav. Tako ni naključje, da so ga na lovu menda "ponesreči" ranili ter da je bil nekaj let v nemilosti celo pri Titu, ob katerem je bil vsa povojna leta edini politik Nesrb. kije donekje vsaj pariral beograjskemu bizantinizmu in s tem ohranjal pri življenju "versajsko-jaltski" produkt, za katerega pa je menda rekel, da je za Slovence le prehodna postaja. Res je bila in bila je nujna! Za živega so ga kovali v zvezde. Povsem po nepotrebnem. Sedaj pa ga krivijo za vse naše zmote na medvojni in povojni poti v obljubljena tuzemska nebesa, povsem pa skrbijo, da bi bil čimprej pozabljen. In zgodovina se spet ponavlja - kot farsa seveda. Pozabljivost je. pravijo psihologi, pomanjkanje ljubezni. Pozabljanje, dodajam, je potemtakem povezano s sovraštvom. Torej, če aktualna politika zaukaže spominjanje, terja ljubezen, če zaukaže pozabljenje. seje sovraštvo. Ljudje ne vedo, da ni mogoče spreminjati zgodovine, tako kot ne oživljati mrtvih. Zato želijo pozabljati - posebej, če je zaukazano. Da pa bi to zmogli, morajo najprej sovražiti, zato tako radi kričijo: Kralj je mrtev, živijo kralj - v podjetjih, občinah, državi. A so tudi narodi, ki ne pozabljajo, kijih torej ni sram preživetega, ker vedo, da je zgodovina naroda - pa naj bo že kakršna koli temelj, v katerim narod stoji in pade. Pri teh narodih je politika vsaj tudi - če ne predvsem - spominjanje. Viktor Žakelj MARIJA VOLČJAK GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA Tisti, vedno cenjeni, a ne kupljivi ekonomist Prišel je več kot pol ure prezgodaj in dejal, da nikoli ne zamuja in da se je že sprehodil po Cerkljah. Marsikaj se je seveda spremenilo, kraj in življenje, odkar je ALEKSANDER BAJT zapustil Trato pri Cerkljah, kjer je bil doma njegov oče in kjer je preživel velik del svoje mladosti. Odtehtalo je prav dejstvo, da se je Glasova jpreja odvijala v Hribarjevi hiši v Cerkljah. Voditelj Glasovih prej Viktor Zakelj je dejal, da je profesorja nagovarjal kar leto in pol. Ko je slišal za Hribarjevo hišo in Cerklje, je pristal, ln ni mu bilo žal, saj je ob koncu dejal, da je zadovoljen, Viktorja Žaklja pa je prijazno pohvalil, da ve celo stvari, kijih je sam pozabil. Ne brez razloga, saj se je Viktor Žakelj izkazal kot odličen poznavalec življenja in dela akademika prof. dr. Aleksandra Bajta. Profesor Bajt je objavil približno 40 člankov v uglednih svetovnih revijah, je eden redkih družboslovcev, ki mu tujina objavlja, kar je dokaz, da je ekonomijo kot znanost moč plasirati v tujini, če je stroka visoka. Ko sem v tujih knjižnicah iskal naše avtorje, sem našel profesorja Bajta, ko sem v Bruslju spraševal ljudi, ki se spoznajo na ekonomijo, so profesorja Bajta poznali vsi, je med drugim dejal Viktor Žakelj. Tretja letošnja Glasova preja se je pod pokroviteljstvom LB Gorenjske banke iz Kranja odvijala v petek, 19. marca. "Hribarja ste poznali, vedeli za njegovo tragedijo, tedaj ste študirali na ljubljanski pravni fakulteti, čeprav ste bili izreden matematik?" "Matematika mi je ustrezala, poleg svojega sošolca dr. Pirca sem bil dosti dober, nikoli pa nisem bil matematik Res je. veliko sem instruiral. toda, to sem počel zaradi zaslužka. Že v prvem letniku prava sem se ogrel za sociologijo, v ekonomijo pa sem se uvedel kar sam Ekonomist, ki je Marxa oženil s povpraševanjem "Veliko vaših del sem prebral, ob bogatem ekonomskem znanju jih odlikuje odlična pravna izobrazba?" "Ne bi rekel, da je to znanje iz tistih časov, obnavljam ga po potrebi." "Zelo natančni ste, ekonomskim tekstom pa sledi pravni dodatek, v njem pravite, to pa ni moj problem, rešijo naj ga pravniki?" "Ker sem pravnik in ekonomist, je moja prednost morda v tem, da stvari obravnavam bolj rigorozno, kot je pri nas običajno.". "Diplomirali ste leta 194 i in nato za šest let odšli v tovarno Polzela?" "Direktor sem bil dejansko le eno leto, ker sem kmalu šel na direkcijo. Vsekakor je bilo to dobro zaradi stika s prakso. Ce ste brali moj učbenik, ste lahko opazili, da vse razlagam s primeri iz tekstila " "Že leta /95 / ste bili predavatelj na Pravni fakulteti, leta /95 J ste doktorirali, ukvarjali ste se z Marxom in cenami, doktorska disertacija se imenuje "Marxova teorija vrednosti kot teorija cen ". Tedaj je spro-lila pravi vihar?" "Popolnoma netradicionalno sem interpretiral Marxa, ki je gledal samo stran ponudbe, bistvo njegove ekonomske teorije je bila delovna teorija vrednosti. V to pa vnaprej nisem verjel, saj brez povpraševanja ne bi bilo ekonomije, brez povpraševanja nihče ne bi delal in tu di vrednosti "ne bi bilo. Zato sem Marxa oženil s povpraše vanjem. kar je bila seveda negacija njegovega ekonomskega nauka." Bo Bajtov inštitut postal Bajtov "\adaljujete profesorsko kariero in leta /96.?. ko ste že izredni profesor, ustanovite Bajtov inštitut, ki torej obstaja že 3$ let. V njem ste bili dolgo sami za vse, počasi ste odkupili hišo, danes pa je to inštitut, ki ga boste Vi lastninili, ga boste?" "Upam da, vse je na najboljši poti." "Kako zanimivo in značilno za slovenske razmere! Nekdo, ki je ustanovil, vse osmislil in tudi delal, na koncu lahko lastnini. Toda vrniva se, leta 196i se je začela doba liberalizma, večje podjetniške svobode, odprla se je možnost za večjo uveljavitev ekonomije. Kdo so bili tedaj vaši somišljeniki, kdo je imel posluh za Vaše ideje?" "Začela se je že leta 1961, bila leta 1964 v razcvetu, nato je bilo z gospodarsko reformo vsega konec. Z velikim odobravanjem sem to spremljal, v nekem smislu čakal na to... Med politiki nihče ni imel posebnega posluha, z izjemo Borisa Kraigherja." "Kakšni so bili zaradi močnega ekonomskega jedra na Pravni fakulteti odnosi z hkonomsko fakulteto?" "Ekonomski inštitut na Pravni fakulteti je nastal v nekem smislu ilegalno, kot interna delovna enota, zato ni bilo potreb nega nobenega dovoljenja, po stopka prek univerze ali skupščine. ZVRrj se tako rekoč ni vedelo 1 udi osamosvojitev leta 197 I, ko je inštitut postal pravna oseba, je bila praktično ile galna. Vedel sem, da bodo ko nec junija sprejeti ustavni amandmaji, po katerih se je skupina ljudi iz delovne organizacije lahko osamosvojila. Čakal sem na ta dan, sklical sestanek delovne skupnosti, dejansko sem bil to sam, sprejet je bil sklep o izločitvi, kar je fakultetni svet sprejel in inštitut je postal samostojen. Dekan s tem ni bil pretirano zadovoljen, oviral je izvedbo, tako smo sc registrirali šele s I. januarjem 1972. Odnosi z Ekonomsko fakulteto so bili vedno bolj napeti, pri nekaterih profesorjih bolj, pri drugih manj. Sorazmerno dobre sem imel s profesorjem La-vračem, ki si je prizadeval, da bi predaval tudi na Ekonomski fakulteti, čeprav sam kakšne posebne želje nisem imel. Bil sem celo izvoljen za izrednega profesorja za ekonomsko gospodarski razvoj, po formalni plati je bilo že vse urejeno, toda nikoli nisem predaval, ker je tedaj v Beogradu svoje mesto izgubil Janez Stanovnik, prišel v Ljubljano in se vsedel na mesto, na katerega sem bil izvoljen. To sem razumel, kot da mu je bilo pač treba dati neko mesto, v resnici mi jc bilo to kar všeč." Kavčič je bil slab sodelavec "Od sedemdesetega leta naprej ste bili več ali manj vključeni v vse ekonomske svete?" "Težko bi Vas popravil." "Drugi val ekonomizacije na Slovenskem je povezan s Stane-tom Kavčičem, v kolikšni meri so Vas upoštevali?" "V Kavčičevem času moja vključitev ni bila ne vem kako tesna, dobro sem sodeloval z njegovim predhodnikom Jankom Smolctom. tedaj sem bil predsednik ekonomskega sveta Slovenije, sodelovanje jc bilo res dobro, kakor hitro jc prišel Kavčič, so sc stvari poslabša le." "Malo ljudi ve, da je bil Kavčič slab sodelavec?" "S Kavčičem sem imel slabe izkušnje, še preden je postal predsednik vlade. S tremi ministri za industrijo sem sodeloval, Luka Leskovšek je bil najboljši, drugi je bil Marjan Bre-cefj in tretji Kavčič. Luka je bil dejansko najboljši, z njim si se lahko pogovoril, bil je zelo načelen in pošten, napako je vzel nase, vsi drugi ministri so bili drugačni, Kavčič je bil najslabši. Ko je bilo kaj narobe, je dejal, kaj ti nisem rekel tako in tako, tega pa prej ni rekel, temveč narobe." "Kavčičeva velika afiniteta je bila teorija faktorjev, zlasti dela, veliko je pisal o tem?" "O njegovih teoretičnih afinite-tah nič ne vem." Ločevanje pravnega in ekonomskega vidika lastnine "\ 'etiko ste pisali o teoriji družbene lastnine, kako ste doživljali preobrat državne v ekonomsko problematično družbeno lastnino?" "V povojnem razvoju je bila zelo pozitivna decentralizacija odločanja in uvedba družbene lastnine, ki je dejansko postala lastnina kolektivov." "Vendar je bila averzija do takšne interpretacije strahotna?" "Bila je razumljiva, intenzivnost podjetij je različna, če bi jim lastnino popolnoma prepustili v smislu delitve, bi tisti z visoko kapitalno intenzivnostjo lahko imeli višje plače in so jih tudi imeli. Dododek so deloma dobili iz dela, deloma iz kapitala, torej so v resnici postali kapitalisti. Z majhno intervencijo, denimo s plačevanjem obresti od kapitala, bi različne izhodiščne pogoje lahko v veliki meri izravnali." "Tedaj ste začeli intenzivno ločevati pravni in ekonomski vidik lastnine?" "Začelo sc jc žc Ipta 1953, pri meni se to vleče že štirideset let, stvari vendar nc moreš spreminjati iz dneva v dan, bistvo znanstvenega dela je konsistentnost. Ne morem reči, da sem avtor tega razločevanja, saj sem kasneje ugotovil, da je bilo v literaturi žc znano. Objektivno torej ni bilo novo, subjektivno pa je zame bilo. Kot veste, jc to razločevanje prevzel beograjski kolega Maksimovič, ki je o tem napisal knjigo. Stike z beograjsko pravno fakulteto, kjer so prav tako poskušali ustanovili ekonomski inštitut, smo navezali žc leta 1951. To razločevanje sem pred dvema letoma teoretično obdelal in 'prodal' eni najuglednejših svetovnih revij. Članek bo objavljen v kratkem, / naslovom "Teorija premoženjskih pravic , ki se nadaljuje, "je ekonomski pojem tisto, kar manjka teoriji o premoženjskih pravicah." Na /ahodu je teoii|.i 0 premoženjskih pravicah zelo moderna, stata je dobrih dvajset let, sorazmerno hitro se razvija in jc zelo upoštevana Vskočil sem in mislim, da sem v zahodno teoii|o vnesel i/bol) šavo." V Sloveniji je bila proti managerska kampanja nežna "Vrniva se k decentralizaciji v sedemdesetih letih, kije sprožila podjetništvo, v nasprotju z današnjimi politiki vztrajno zagovarjate, da je Slovenija v zadnjih dveh, treh desetletjih ustvarila dokaj močan manage-ment, kar je velika kvaliteta v primerjavi z realsocialističnimi ekonomijami? " "Pustimo druge socialistične države, kjer managerjev sploh ni bilo. tam so bili državni uradniki, da se je razvil v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami bivše Jugoslavije, je razumljivo, saj je bila Slovenija naibolj razvita, raven znanja večja, stiki s tujino direktni, politika pa je bila bolj liberalna Protimanagcrska kampanja na začetku sedemdesetih let je praktično V celoti uničila ma-nagement na Hrvaškem, v Srbiji, medtem ko je bila v Sloveniji zelo nežna. Zakaj je bilo temu tako, je drugo vprašanje, saj je izvirala pri Edvardu Kardelju in pričakovali bi, da bo najbolj rigorozna v Sloveniji. Dejansko pa so bili slovenski managerji sorazmerno dobro zaščiteni in so kampanjo kar dobro preživeli. V Srbiji so kai nekaj let na partijskih sestan kih obravnavali liberalistične in tehnokratske deviacije in odstranili celo ljudi, ki niso pri stali na takšne poglede. Slovenija je z nekaj izjemami zelo ugodno izšla iz te protimana-gerske kampanje, kar je eden od razlogov kasnejšega sorazmerno hitrejšega razvoja." Politiki so kar tekmovali, kdo bo prejšnji sistem hitreje uničil "Iz te misli je Vaš učenec Mencinger izpeljal model lastninjenja, ki deloma gradi na mana-gerskih jedrih v podjetij? "Moram reči, da bi bil najbrl drugačen, če ga ne bi Eagovai jal kot podpredsednik vlade." "Vendar je ta model še vedno Živ, ker gradi na prednostih, recimo managerstvu, postopnosti, raznolikosti?" "Bistvena je kontinuiteta, napravi jeiia jfl bila vehka napaka, ker je bila uničena. Politiki ni so bili dovoli občutljivi, zaradi medsebojne konkurence so kar tekmovali, kdo bo bolj nasprotoval prejinjemu sistemu, kdo ga bo hitreje in bolj radikalno uničil Vedno sem bil kritičen do sistema, toda popolnoma nepošteno bi bilo trditi, da ni bilo nič dobrega Kljub vsem napakam ic sistem do leta 1979 omogočal zelo hitro iasi duiz benega proiivoda, življenjska raven ljudi je hitro rasla, res p je bilo gospodarjenje r>era.c'0^ nalno, saj je velik del družbenega proizvoda šel za investiC' je. Mislim, da še nekaj let n bomo dosegli ravni učinkovit0' sti gospodarjenja, ki je bila d sežena leta 1979 in 1980, klj»»? temu da so odpadli razlogi kri' ze v letih 1980 do 1983, saj Je bila to ogromna zadolžitev, p0' sebej v letih 1975 do 1980. i«/ goslavija je tedaj najela za trn ' jardo dolarjev posojil, Pre^j vsem za nakup opreme, učinka nikoli ni dala, dolar in obresti pa so strahov ito po rasle prav takrat, ko smo posoji morali odplačati. Razlogi ilfl de- presije so bili torej zunanji. n sistemski, seveda pa ne pravitj1-da je bil sistem odličen. r°d ni bil tako slab, kot danes ni'' slimo. Danes bi bili veseli. c bi sistem funkcioniral tako d° bro, kot jc takrat." Politiki so tisoč odstotno držali oblast v rokah "Raziskovali ste učinko"'^, investiranja, sredi 80-tih *f f bila 30 odstotkov manjša * primerljivih državah?" "Primerjal sem učinkovito^ vesticij v našem gospodars^.^ Španijo, Portugalsko, 'JJL Jjp in (irčijo, za obdobje l?6 1980 sem ugotovil, da Jc^[0. pri nas v povprečju 30 0 : fl\ tkov manjša Razlika torej tako strašna, toda ko sem uporabil na razdobju ' La |e-1980, sem ugotovil, da bi o Ju. ta 1980 družbeni pro"v0%ji, goslavije več kot dvakrat & če bi bila v teh tridesetih jj. učinkovitost investiranja..,, šna kot v teh državah /')/gu-janje se je kumuliralo V . bljenem potencialnem *»' )(^0 nem proizvodu, ki jc l*» - j^t znašal celo nekoliko vCt■ fl0, dejanski, kar pa jc st,.a sian Vendar se je življenjski - t dard kljub temu P°v,1(. se Ekonomisti smo žc Pf^'^eJi« le v osemdesetih letih ^ kaj je treba spremenit« v si gospodarskem in polmjl0sl stemu. da bi se ujmk« nj. povečala, toda politik« na ^ koli niso bili priPrayljC"n0 *° stoodstotno, tisoč odsto ^ hotel, držati oblast v rok* j # promila niso hoteli tveg» Ao-ic ne bi i/gub.li, *atO J .di,r pust.li, da bi postalo gO'Fjje. jenjc v podjetjih ',benr,ailTlJin»-To jc pripeljale do pn>», ,n gerske kampanje leta g0-kasneje. lela 196« \ kasneje nikoli več ton* -^i samostojnostjo in 1|S (H„čisr jO direktorji post.il« " jjht1vH ■U :___A-ia kazat« riJ'j.io, moč o se ,e začela k../;'«' ' >.j<>' ,.hh\ jc K.iulel) pnše ^„j; da tako ne gre. da je tj* y pO nagerje uničiti. Tu I1 p i* vojnem času narejen c)a v..m greh, prvi K wj * no uničenje kmetov Nadaljevanje n« 4 Vjornenoslovci nam za konec tedna obetajo večinoma oblačno, vetrovno »n precej hladno vreme. LUMIMC SPR€M€MB€ 1***°, 31. marca, bo ob 5. 10 uri PRVI {™AjEC Ker se luna spremeni zjutraj, naj -4B w bil po Herschlovem vremenskem ključu 6ez.^JJ MU i °«anji minister Ivo Bizjak: Tudi za notranje zadeve/e treba poskrbeti PEhtiNE ZWC/f PRAV1ČN1ŠK1 PRST Jvo''' ravn°st neverjetno se mi zdi, s kakšno lahkotnostjo zdaj dviga Prav'čniški kulturniški glas Dimitrij Rupel, ki je sicer prostodu-ftju j;a/"W, da se je z lahkim srcem odrekel kulturnemu ministrova-strov ot nadležni službi. Obenem pa kot eden najbolj vplivnih mini v Demosovi vladi ni niti pisnil v prid kulturi...« Napovedovalec Janko Ropret: Dobro jutro, zamrznjenčki! Tržičana Janka Ropreta poznamo kot pevca in napovedovalca - moderatorja Radia Ljubljana. Številnim poslušalcem Vala 202 so všeč tista ponedeljkova jutra, ko zaslišijo Ropretov glas. Zakaj? Zato, ker so njegove jutranje oddaje vedno prijetne, glasbeno usklajene, njegovi prispevki pa aktualno »popo-prani«. Vidi se, da Janko pripravlja ponedeljkove oddaje sam... Tako se tudi zgodi, da odprete • oči in zaslišite Ropreta, ki vam vošči: Dobro jutro, zamrznjenčki. Kaj pravi nekoč popularni pevec o teh oddajan na Valu 202? »Te oddaje so resnično tisto, kar najraje počnem. Sicer delam v turnusu na vseh treh radijskih programih, a za ponedeljkove se prav posebej pripravim. Če bi lahko sam sebi izbiral službo, bi si izbral eno ekipo z dobrim novinarjem in redno pripravljal samo take oddaje.« Kaj je pomembno za tako radijsko oddajo? »Pomembno je čisto vse - od tekstov do glasbe, do občutka za pravo mero, oddaja pa mora potekati spontano, biti mora tekoča. In še to, na kar vse preveč pozabljamo: govoriti bi morali v lepem, slovenskem jeziku. Nikakor ni dovolj le sproščenost pred mikrofonom. Kaj pa teksti, ki so včasih kar precej cinični. So tudi odmevni? »Moraš biti na tekočem z aktualnimi političnimi in drugimi dogodki. Ne moreš priti z dopusta in na hitro napisati nekaj tekstov. Vedno je tudi dobro, da se kakšna stvar malo ironizira, seveda pa ne tako, da bi bil žaljiv, .le pa tako, da imamo še vedno v glavi preveč samocenzure. Saj ne, da bi zdaj pisali vsemogoče, ampak več sprostitve in miselne svobode bi bilo pa le zaželeno. Odmevi? So. Različni. Je pa tako, da pri tem poslu pač nikoli ne moreš biti vsem všeč.« VELIKA IZBIRA TALNIH OBLOG i možnost nakupa na 5 čekov POSEBNO UGODNA CENA KOPALNIŠKIH TALNIH OBLOG Simpatex /ZRN/ 1 tekoči meter že od 1.159 SIT dalje TEHNIČNA TRGOVIMA KRANJ, PREŠERNOVA 10, TEL. 212-080 Domislili ste se prav zabavnega načina, da ob jutrih prebujate znane Slovence. »Res je zamisel moja, včasih mogoče res tudi zabavna, vendar sem se odločil, da politikov na tak način ne bom prebujal. Mislim namreč, da so politiki že tako ali tako preveč prisotni v medijih in da imamo tudi dovolj drugih ljudi, ki so na svojem področju znani in priznani.« Kako ocenjujete razne ankete o popularnosti, priljubljenosti? »V te ankete sploh ne verjamem! Težko je namreč izbrati vzorec, po katerem bi lahko zares presodili, kdaj je kdo resnično popularen.« Vi ste bili popularni. Popularni kot pevec zabavne glasbe. »Ne, to ni to! Da uspeš in da postaneš popularen, moraš nekaj narediti, v nekaj verjeti, nato se pa strašansko in na vse mogoče načine truditi, da te spoznajo. Prav slednje - oble-tavanje vseh mogočih ljudi in iskanje raznih zvez - pa je meni osebno na moč zoprno. Tudi razna mnenja mi nič ne pomenijo. Mnenje, ki ga v življenju zares upoštevam, pa je mnenje ljudi, s katerimi se družim. Verjamem le njihovi oceni. Vse ostalo je nepomembno.« Na Gorenjskem imamo kar nekaj radijskih postaj. Kako jih ocenjujete? »Rad jih poslušam. Največkrat pa Radio Kranj, za katerega mislim, da ima predvsem dobro glasbo. Njihovim glasbenim urednikom se vidi, da so z glasbenimi novostmi na tekočem. Seveda pa bi se marsikaj še dalo izboljšati. Ne le pri gorenjskih radijcih, povsod...« • D. Sedej s'raSn?Aien Hf5, da mo na "7 či; " '"P Cist,, navadni nergače tem v k°Ka zapiiimo, [>o-ga 1,, " milosti! Ven in ven odrhTl?? iive*a 1,1 maga j ' mOgli! ne po- nam imhJ!?, "pm viču je. Pen i "' vt'" mil in priku ln kP P" r,'v,':'"' />ov/(;„'r klofute našim tsntct :a""'' njihovih, " prov brl, !'v",v'vA' Primerjavi So , "''/,/'"' A<" nepone He L , Jl' !rch" '■•<'" v bran. *S Jal "' muh" v"' "avadni ure Še n na*n T""!0- na kiik" ''V vniŠe ti ""ll,n v<> delo len), "T«''1'"' Prejemke P«*i: že zdavL,,: hil pa l 1 U n9okmen - "mi\lu J .m('K"v nastop v tem Uho znnii na> ■"' kar lepo za b°morSSl°'1 k*7elTjiae ktm,n Poslan- ePmna kaj sploh dosegi,' Pa očitno smo - kajti zdaj se včasih že zazdi, da kljub svoji digniteti malo le lezejo vase. Bog ne daj. da se zgodi, da bodo res ukinili svoje finančne privilegije in nas. po možnost,, milo prosili, če sploh lahko še so tam v parlamentu Čisto za- pozdravim: »Dober dan. gospod poslanec'.'« Kako moreš ti nekoga, ki leze iz obtolčene katre sploh nagovorili po gosposko'' Mar bi radi. da smo Skandinavija, kjer se ministri vozijo v kolesi ali korakajo pei r /.a nerazvite afriške države pa je že od nekdaj veljalo. TEMA TEDNA POŠTARJI? TO PA ŽE NE* ■ %*W m rm Mmmm IM mm m Poslanci $1 kar naprej znižujejo plače, tako, da obstaja resna nevarnost, da bodo nazadnje ostali Še brez njlhl Po zakonu o poslancih niso dolžni sprejemati In posredovati nikakršnih pobud Iz okolja, ki jih je izvolllol stonj in le s kakšno kdometri-niCO? Ne! Revnega parlamenta bi bilo pa mene sram! Šli bi v drugo nezaželeno skrajnost' Nai srečam mojega lastnega poslanca v strgani katrt in ga da so ministrski privilegiji obratnosorazmerni z družbenim procvitom več ima posameznik privilegijev in bonitet, bolj na dnu je država, kiji vlada Milo prosim - pustimo že njihove plače! ln ker sem že pri besedi, še ena priprošnja: ne zganjajmo zdaj vika in krika, ker smo ugotovili, da jim po zakonu 0 poslancih sploh ni treba posredovati kakšnih perečih problemov iz okolja, ki jih je izvolilo? Če ste mislili, da jih boste do večnosti lahko gnjavili s kakšnim vašim vodovodom, telefonom ali kakšno drugo zadevo, ki vam pije kri. Me se ušteli! Oni niso dolžni niti pisniti - so si fletno zapisali v svoj zakon. Čisto okej! O mila preproščina, iz kakšne naivne moke smo volivci! Zdaj bi kar k poslancem letali, da bi nam kaj »skomandirali«, za kaj posredovali! Da bi bili oni neki poštarji/ Gospoda poslanska pa poštarji?!? Jejhajta, jejhajta, kam smo padli! In čeprav 'bi začutili rahlo potrebo, da se tozadevno žrtvujejo, se ne bi mogli! Vsaj tisti ne. ki so prezaposleni s strankarskim kupčka-njem sem in tja in stalnimi prestopi iz stranke v stranko... • I). Sedej Tajne plače Na Slovenskem je postala moderna parola, da so plače direktorjev tajne. Vinko Kastelic svetovalec sindikata delavcev družbenih in državnih organov Slovenije: »Doslej mi predpisa, da bi bile plače direktorjev tajne, v Sloveniji še ni uspelo odkriti in ga tudi navadnim smrtnikom Se ni bilo dano videti...« »0 hudiča!«. Dušan Semolič, šef svobodnih sindikatov je ob vprašanju, kako kot politik in sindikalist vidi združevanje socialistov in socialdemokratov, najprej vzkliknil: »O, hudiča!« In nadaljeval, da v teh procesih noče imeti nobene aktivne vloge, saj se bo šele čez čas odločil, v katero od strank se bo včlanil! I LE KO AKCIJSKA IBM tt Sllm lln^t^ojj) 7700 SIT -«aby(o^fi^0 SIT • 40MI • 80MI Bekova ponudba Firma Eleko z Blejske Dobrave se je odločila za zanimivo akcijsko prodajo. Prodaja ohišja, trde diske, matične plošče... Zanimivo pa je, da je kar precej cen navedenih kot najnižjih. Recimo Slim line od 7.700 tolarjev dalje... Interesentom njihovih izdelkov, ki so nam posredovali ta dopis, pa vendarle ni všeč, da Eleko navaja zgolj najnižje cene. Bolje bi bilo navesti kar prave zneske in vse po vrsti, da vsaj veš, pri čem si! ISoDOKCIIA 1992 18. NRDRU€VRNJ€ Pl§€: DRAGO PRP16R Z DOBRO VOLJO Ansambel Vinka Cverleta iz Dramelj pri Celju je pred leti izdal kaseto Praznik v domači hiši, potem pa veliko nastopal v Nemčiji, Švici in Avstriji. Tam je izdal kaseti pri VM Records, pravkar pa je izšla druga kaseta za domače področje pri novoosnovani Založbi Zlati zvoki Igorja Podpečana v Kosovcu z naslovom Z dobro voljo. Vinka Cverleta, vodjo ansambla in harmonikarja samouka (na frajtonarici) odlikujeta izredno zveneče in preproste viže, ki gredo rade v uho besedila pa je prispeval fvan Sivec: Pesem rojakom, Fantič mlad, Moje dekle, Vihrava mladost, Očetu za praznični dan, V gostilni, Novoletni valček, Ob zimskem večeru. Dodali so tudi ljudsko iz svojega domačega okolja Pozdrav iz Dramelj. Zasedba je klasični trio s pevko Miro Cverle in pevcem Stanetom Ropotarjem, dve skladbi pa sta posneti s klasičnim štiriglasnim fantovskim petjem, dve melodiji pa samo instrumentalno. ZVONOVI ZA PRAZNIK Ansambel Slovenija, ki je bil ustanovljen 1. oktobra 1977. leta, je v slovensko domačo glasbo prinesel zven orglic, gosli in citer ter mnoge druge izvirnosti in domačnosti, v viže pa tudi vtkal hudomušno plat. Za predhodno kaseto Te moje male orglice, ubrano v zabavnejšo smer domačih viž, je ansambel od Založbe kaset in plošč RTV Slovenija zaslužil nagrado v obliki srebrne kasete. Zasedba, ki gradi na narodnem melosu, kvaliteti in drugačnosti, je znana tudi po. izvrstnem vokalnem delu, saj vzporedno goji tudi ljudsko pesem Kvintetu Ajda, pred tem je pred leti izdala tudi kaseto božičnih pesmi. Letos so se vrstili sami eminentni nastopi v TV oddaji Zdravo, Video mehu, 6. Alpskem večeru na Bledu, radijski oddaji Marjanca, javni radijski oddaji Radia Velenje v Vinjski gori, na prireditvi in oddaji Radia Slovenija - Siovenc Slovenca vabi v Škofji Loki, jubilejni radijski oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Radia Slovenija, na izseljenskem Srečanju v moji deželi v Dolenjskih Toplicah... Ansambel Slovenija je nastopil tudi na Veseli jeseni v Mariboru, narečnem festivalu zabavnejšega žanra, kar je bil za njih nov žanrski izziv s skladbo Zvonovi za praznik, s katero so v konkurenci osvojili drugo mesto občinstva. Ansambel Slovenija je ob 15-letnici izdal pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija CD ploščo in kaseto z naslovom Zvonovi za praznik , na kateri je zbrano ducat uspešnic Slovenije ter dvema potpurijema zmiksanih priljubljenih melodij. S tem je najlepše obeležil svojo 15-letnico delovanja, do pomladi 1993 pa bo ansambel pripravil simboličnih petnajst koncertov v najrazličnejših slovenskih krajih. SOBOTA, 27. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 9.20 9.30 1015 11 00 13 00 1305 14.25 14.25 14.30 15.20 16.50 17.00 17 10 17.55 18.00 1845 19.00 1912 1930 1955 20 05 2025 21 30 22 20 22 43 23 05 23 05 Tedenski izbor Radovedni Taček Oblak A Lindgren Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka Tok, tok, ponovitev Magnum force, ameriški film Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, ameriška na nizanka A taste for death, ponovitev V znaku sidra, češki film Poslovne informacije TV Dnevnik Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudrtoznan stvena serija Risanka Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme Šport Utrip Komu gori pod nogami' Abreu: Na dnu, brazilska nadaljevanka TV dnevnik 3, Vreme Šport Sobotna noč Nočni videomeh 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Planica, skoki 10.10 Jakec in čarobna lučka 10.20 Pet prijateljev 10.45 Klub klobuk 12.15 Zgodbe iz školjke 13.30 Svet pokal, velesla lom (ž), posnetek 14.50 Svet pokal, veleslalom (m), posnetek 16.20 DP v rokometu 17.45 Planica, skoki 18.00 Moški, ženske, ponovitev 1900 Mo|3 knjiga o džungli, nem ška poljudnoznanstvena serija 19 30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Blaznost angleška dokumentarna serija 21 30 Poglej m zadeni 22.35 Sova Alo alo angleška nanizanka A taste for death angleška nada Ijevanka Milan. Noir, francoski film Nocoj (soboti, 27. marca) od 21. ure naprej i DISKOTEKI PRI-)1W0\.\igrajoClDF/.SA PO-UA ■ /magoiaki glasbene le-shice "Gremo \ Primadono" Radia Kranj in Gorenjskega glasa i februarju in marcu! Ni zaključku marče\skega izbora najpopularnejše glasbene skupine po glasovnicah bralce\ Gorenjskega glasa f poslušalcev Radia Kranj bo tudi voditeljic* oddaje Sataša Bešter, pa naš fotograf Gorazd Šinik in še kdo. Diskoteka Primadona las pričakuje - vsak petek in soboto od 21. do 04. ure. Rezenacije: telefon mm-571! 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro Hrvaška 10 30 Edukon 11.30 Magiia 1200 Poročila 1205 Preživeti v divjini, ponovitev 12.35 Adamsovi 13.05 Me je kdo iskal' 13.50 Pozdravi iz domovine 14 20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Prizma 15.35 Evrosong '93 predstavitev glasbenih spotov 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o te levizi|i 16.45 Turbo limach show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18 20 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 TV tednik 20 30 Bož|i smeti angleški barvni film 22.00 Preteklost v sedanjosti 22 45 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 0.06 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 1045 TV Koledar 10.55 Finale sve tovnega pokala v smučarskih sko kih, prenos iz Planice 13 30 Risanke 13 45 Cro pop cro 14.30 Finale sve tovnega pokala v alpskem smuča njo: veleslalom (ž m m), posnetek iz Aareja 16.30 Plavanje Slovenija Hrvaška 17.30 Veslanje Tekma osmercev Oxford Cambndge, posnetek 17.56 Rokomet Polfinale SLOVENIJA 2 ČRNI LUNJ francoski film, Milano Pred devetimi leti je Romam, vodja teroristične skupine izdal sodelavce in izginil. Zdaj lepega dne sporoči svoji ljubici, da se vrača v Italijo Toda Sarah ravno takrat spozna mirnega in urejenega Tremaina, ki nekoliko spominja na Romaina Med njima vzplameni strast Vendar pa je preteklost tesno za Sara hinimi petami Policija zasleduje Tremama, saj je prepričana, da gre za Romaina... Prvenstva Hrvaške Sisak Badel 1862 Zagreb, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Črno na belem v barvah: Fe-ather o jazzu. Svet sredi dvajsetega stoletja; Sever severozahod, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop KANALA 9.00 RIS, risanke 9.25 Nmja želve 9.50 Astrološka napoved 10.00 Fine dame iz New Yorka, ponovitev 11.30 Ročk starine, ponovitev 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.30 Jazzbma 19.00 Srečni Luka 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Modna dežela 20.50 Borec iz pekla, ameriški barvni film 22.20 Dnevno informativni program 22.35 Poročila v angleščini Deutsche VVelle 23.00 Videogrom 0.15 Astrološka napoved 0.25 Erotična uspavanka 0.45 Erotični film TV AVSTRIJA 1 12.30 Hello Austna, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Ne beški valček, nemški film 14.40 Otoki na koncu sveta 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.30 Blunderje vi 15.30 Ko so živali zapustile gozd 16.00 Otroški vvurhtzer 17 00 Mini čas v sliki 17.10 X Large 1800 Čas v sliki 18 05 Slika Avstrije 18.30 Pri latelji 19 30 Čas v sliki/Vreme 20 00 šport 20.15 Kdor reče A 22.00 Zlata dekleta 22 15 Smrtonosna pred nost. ameriška psihološka srhl|iv ka, Sidnev Poitier Tom Berenger 0 00 Čas v sliki 0 05 Donova zabava avstralski film 130 Poročila/Ex h bris 1.40 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8 00 Vremenska panorama 9.55 Šport Finale svetovnega pokala veleslalom (ž in m) iz Aareja, Smučarski skoki, iz Planice 15.00 Ah imate radi klasiko' 16.00 Poroči la iz parlamenta 17.00 Ljuba druži na 17 45 Kdo me hoče 18 00 Nogo met 19 00 Avstrija danes 19 30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Nogomet, tekma za uvrstitev na SP Avstriia Francija 22.00 čas v sli ki/Šport 22.10 Šport 22.25 Rodni kraj 23.50 Manekenka m vohljač. serija 0.40 Poročila/Ex libns/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ Oddajamo na 88.9 in 95 MHz UKV stereo in na SV 1584 KHz od 16 do 19 ure Ob 16.30 lahko prisluh nate zapisu za usposabljanje ga silcev v Tržiču, 17.20 Kulturnemu Babilonu. 1800 zgodovini čokola de in sodelujete v kvizu, ob 18.40 pa nekaj več informacij o akciji čiščenja okolja. RADIO TRIGLAV JESENICE 8 00 Napoved telegraf, horoskop 9 30 Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, duhovni razgledi glasba je življe nje, danes do 13 ih 14.15 Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15 30 Dogodki in od mevi 16.16 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 Voščila, prenos Radia Slovenija RADIO ŽIRI 12.00 Napoved programa 12 15 EPP 12.30 Naš zgodovinski spo min 13.00 Danes do 13 00 13 40 ■ Loka v časopisju 14.00 Morda ste preslišali 14.30 Devizni tečaj 14.40 Minute za družino 15.00 -Dogodki danes jutri 15.30 Pre nos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Razvedril no popoldne 17.00 športni utrin ki, obvestila 19.00 Odpoved pro grama KINO 27. marca CENTER amer satir kom NAPIHNJENCI ob 1 7 m 21 uri PROSLAVA V OKVIRU MATERINSKEGA DNE ob 19 uri STORŽIĆ amer karate film V TIGROVEM GNEZDU ob 16 uri, amer trda erot OGNJEMET STRASTI ob 18 m 20 uri ŽELEZAR amer akcij film LEVJESRČNI ob 17 m 19 uri, amer trda erot RULETA POŽELENJA ob 21 uri DUPLI CA amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 17 45 m 20 uri TRŽIČ amer krim ODDELEK ZA UMORE ob 18 m 20 ur. RADOVUICA amar kav NEOPROŠČENO ob 18 m 20 uri ŠKOFJA LOKA amer ljub trill TELESNI STRAŽAR ob 18 m 20 15 uri NEDELJA, 28. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 Program za otroke, ponovitev 8.25 Živ, žav, ponovitev 9.10 Zvezdica Zaspanka 10.15 Huckleberrv Fmn m prijatelji, ponovitev nadaljevanke 10.40 Moja knjiga o džungli, ponovitev 11.00 Pojemo, zato smo, Mladinski pevski zbor Maribor 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje m zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Eurosong 93, finalisti se predstavijo, ponovitev 14.40 Filmsko popoldne 14.40 Alo, alo, ponovitev angleške nanizanke 15.00 Občutek za smrt, angleška nadaljevanka 15.55 Velika pričakovanja 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Kavboj, ameriški film 18.45 Papirnati čolniček, otroška oddaja 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih šestdeset 21.30 Galahard z Everesta, angle ška dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.25 Športni pregled 23.10 DP v odbojki (m) Salonit Vileda, posnetek SLOVENIJA 2 OBČUTEK ZA SMRT Dalgies se ob preiskavi umora Paula Berovvna osredotoči predvsem na vdovo Barbaro in njenega ljubimca Stephena Lamberta Sumljiv je tudi šofer Hallivvell. ki Dalglieshu odkrito pove, da je sovražil Berovvna in da je zvest spominu njegovega starejšega brata Hugha. ki je umrl v atentatu Ire Berovvnova hčerka Sara mora dati alibi Ivorju Garrodu, političnemu aktivistu, s katerim se druži. želve 11.00 Kultura, oddaja o kul turi 11.30 Dance Session 12.00 Ne deljski nagovor: Pater Benedikt La vrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.15 Videogrom 18.05 MCM 18.30 Live & Kickin 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Ohrani mo Ameriko, dokumentarni film 21.15 Astrološka napoved 21.35 Oficir z vrtnico, hrvaški film 23.10 MCM TV AVSTRIJA l 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Tedenski izbor 8.00 Alpe Do nava Jadran 8.30 Na dnu, brazil ska nadaljevanka 9.20 Planica Finale svetovnega pokala v smučar skih skokih, prenos 13.20 Svet pokal v alpskem smučanju slalom (ž), posnetek 14.20 Slalom (m) posnetek 15.20 Končnica DP v od bojki (ž), Abes Trade Paloma Bra nik, posnetek 15.50 Planica poseb na oddaja 16.10 Poglej m zadeni, ponovitev 17.50 Interlagos. formula 12 prenos 20 05 Podelitev medna rodnih nagrad za resno glasbo Birmmgham 1993 21.05 Nigel Ken nedv izvaia štiri letne čase 22 10 Sova Hal Roach predstavlja Lju bežen m slikanje, ameriška burle ska 22 35 Občutek za smrt angle ška nadal|evanka 23 25 Hiša iz kart. finska nadaljevanka 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura 9.30 Barcelona poje in ple še 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik, ponovitev 12.30 Vse je vsakdanjik 13.00 Čas v sliki 13.10 Trenutki iz živalskega ži vljenja 13.40 Nevarna dediščina, angleški pustolovski film 15.15 Fritz Kreisler, Ljubezenska pesem 15.20 Stan m Olio 15.25 Četrti kralj 15.30 Jaz m ti 16.35 Odštevanje 17.00 Mi ni čas v sliki 17.10 Beverlv Hills 90210 18.00 Čas v sliki 18.05 Ho operman 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/šport 19.48 Fran coske volitve '93 20.15 Potovanje, 3 del 21.10 Jedi z zgodovino 21.40 Vizije 21.45 Look 22.15 Rensko zlato, opera 1.10 Poročila/1000 moj Strovm TV AVSTRIJA 2 1130 Dober dan Koroška 1200 Športno popoldne Slalom, 2 tek (m in ž). Svetovni pokal v smučar skih skokih, iz Planice 17.15 Klub za seniorje 17.50 Formula 1 za VN Brazilije 2015 Krai doianja 2150 Francija ie volila Avto šola 4* TEL 241 480 SI 864 TEČAJ CPP ORGANIZIRAMO OB PONEDELJKIH lf BRITOFU- 1. PROGRAM TV HRVAŠKA RADIO TRŽIČ 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huc kleberrv Fmn m njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poro čila 10.05 Hišni l|ubl|enčki 10.30 Se zamova ulica 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zeml|e. kmetijska oddaja 13.00 Mir m do brota 13.30 Palček David, risana se rija 13.55 Nerazumljena pošast, ameriški mladinski film 14.40 Ri sanke 15.00 Operne arije 15.30 Po ročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Popotnik skozi čas, ameriški barvni film 18.50 Zajčje zgodbe, n sana seri|a 19.15 TV fortuna 19 30 TV dnevnik 20.05 Vzhodno od Ips vvicha. angleški film 21.20 Sedma noč 22.55 Dnevnik II 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0 05 Poročila 0,15 Sanje brez meja Oddajamo od 10.30 do 15 30 na UKV stereo 88.9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 10 35 bosta najmlajše obiskala Picko in Packo, v imenu agencije Alpetour vas bomo povabili na potovanja, ob 12.10 lahko prisluhnete nedelj ski duhovni misli, takoj nato te denskemu mozaiku, gost nedelj skega sporeda ob 1345 pa bo di rektorica Kmetijske gozdarske zadruge. Za 14.30 pripravlja Drago Papler glasbeni kotiček. I. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVATSKA 10.30 TV Koledar 10.40 športna ne delja SP v motociklizmu. Finale svetovnega pokala Poleti. Finale svetovnega pokala v alpskem smu čaniu, slalom (m in ž), Tenis ATP magazin. Plavanje Slovenija Hr vaška, prenos, SP v krosu. Velika nagrada Brazilije v formuli 1. pre nos 19.30 TV dnevnik 20 06 Gorile med ljudmi, dokumentarni film 21.00 Dokler se ne snideva spet. 7 del angleške nadaljevanke 22.00 šport 22.20 Hrvaška nogometna li ga 0.00 Horoskop 8 00 Napoved, Mirm vrtiljak 9 30 Godba na pihala horoskop zgod be drugače tokrat po domače 1100 Radijski sejem, voščila 13 00 Nedeljski klepet, voščila, dogodki m odmevi 17.00 Nodelj ski klepet, minute za ljubitelje re MM glasbi- 19 00 PflffMM K idil Slovenija - RADIO ŽIRI KANALA 9 10 Male živali 930 Smithsonian. dokumentarna serija 10.30 Nima 900 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 Kmetijska oddata 11.00 Novice m dogodki osmrtnice obvestila mali ogla •i - 11.40 Sprehod po kinodvora nah 12 00 Nedeljska duhovna misel 1215 EPP 12.30 čestit ke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 Nodeljsko popoldne Radia Žiri vmes vreme prometna var nost kulturni kažipot Loka v ča sopisju glasbena lestvica 3x3 športni utrinki 15.30 Odpoved programa KINO 28. marca CENTER amer satir kom NAPIHNJENCI ob 17 m 19 uri, prem amer ■kcij filma LEVJESRČNI ob 21 uri STORŽIĆ hongkon karate V TI GROVEM GNEZDU ob 16 uri, amer trda erot OGNJEMET STRASTI ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer krim ODDELEK ZA UMORE ob 17 19 m 21 uri DUPLICA amer vvest RDEČELASKA IN PEKOS KID ob 18 uri, amer trda erot RULETA POŽELENJA ob 20 uri TRŽIČ amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 17 45 m 20 uri RADOVUICA amer kavb NEOPROŠČENO ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer l|ub trill TELESNI STRAŽAR ob 18 m 20 15 uri ŽELEZNIKI amer drama ME STO UPANJA ob 19 uri PONEDELJEK, 29. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 Tedenski izbor 10.35 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 11.00 Forum 11.15 TV mernik 11.30 Nedeljskih 60 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Blaznost, ponovitev 14.05 Filmsko popoldne 14.05 Ljubezen in slikanje, ponovitev ameriške burleske 14.25 Občutek za smrt, angleška nadaljevanka 15.20 Nevestin oče. ameriški film (čb) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Darilo 17.25 Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni program - Man bor 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Magija + moda 21.25 Oči Bosne...,, dokumentarna oddaja 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.45 Gospodarska oddaja 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.15 Tedenski izbor 10.15 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovi tev 10.30 Pojemo, zato smo ponovitev 11.00 Eurontem 11.15 Športni pregled 12.00 DP v odboiki (m): Salonit Vileda, posnetek 13.00 Poro čila 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zr calo tedna 16.30 Dober dan. Koro ška 17.00 Ljudje m zemlja 17.30 Ob zorja duha, ponovitev 18.00 V služ bi rocknrolla 18.50 4 x 4 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Superjezik, znanstvena oddaja 20 35 Znanost, 13 oddaja 2100 Hrepenenja, ameriška drama 22.00 Vabilo iz Vipavske doline, moški pevski zbor 22.15 Sova Najstraš ne|ši umor, angleška nanizanka, Občutek za smrt. angleška nadalje vanka Hollvvvood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija PROGRAM TV HRVAŠKA 14 45 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija Huckle berry Fmn in prijatelji, otroška seri ja 17.30 Hrvaška država in ljudje 1800 Poročila 18 05 Besede, bese de, besede 18 35 Santa Barbara, ameriška nadaljovanka 1918 Ri sanka 19 30 Dnevnik 20 05 Hrvaška in svet 20.50 Beg iz obupa, ameri ški čb film 22.35 TV dnevnik 23 00 Slika na sliko 23.45 Poročila v an gleščmi 23.50 Poročila 0.00 Sanie brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.20 Glasba 1930 Dnevnik 20 05 Korak za korakom, ameriška humo ristična nanizanka 20.35 Hitreie, vi šje, močneje, oddaja o športu 21.30 Odmevi, angleška nadaljevanka 22 35 Preživeti v divjini, dokumen tarna nanizanka 23.05 Glasba 23.40 Horoskop ^ KANALA 9.00 Ris, risanke 9.55 Nmja želve 10.20 Helena, ponovitev 10.50 Astrološka napoved 11.00 Druga čen svet, ponovitev ameriške nada Ijevanke 11.50 Dober nakup 12 00 A Shop 12 15 MCM 18.05 Dober na kup 18 30 Poslovni dosju 19 00 A Shop 19.15 MCM 20.00 Risanka 20 15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na daljevanka 21.20 Teden na borzi 21.30 Poslovni dosje, ameriška do kumentarna serija 22.00 Razce pljen, ameriški barvni film 23.35 Jazzbma 0.06 Dnevno informativni program 0.20 Poročila v angleščini Deutsche VVelle SLOVENIJA 2 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR angleška humoristična nanizanka, Judv je ostarela gledališka igralka, ki je življenje posvetila gledališču Zato odklanja nastope za televizijo, čeprav je dvorana, v kateri igrajo, povsem prazna V sorazmerju s slabimi kritikami, ki jih dobiva, je tudi Judvjino vdajanje alkoholu ... * NJAMY tel.: 064/213-619 DOSTAVA PIZZ ODPRTO OD NEDELJA OD l2-2? TV AVSTRIJA 1 9.00 Dopoldanski program 9.05 Ho operman 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Nebeški valček, ponovitev nemškega filma 12.00 TV živalski vrt 12.15 Šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zakladnica Avstrije 13.35 Smha Moča, brazilska teleno-vela 14.00 Big Valley 14.45 Eurontem 15.00 Jaz in ti 15.05 Fračji dol. serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Re beka in sosedovi otroci, avstralska otroška serija 16.15 Strelovod 16 3« The real ghostbusters 17.00 Mrt* čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.45 M> 18.30 Prijatelji 19.22 Znanost 193" Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.1» Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Truplo kot dokaz, ameriška kriminalka 22.55 Čas v sliki 23.00 Oskar, amen ški film 0.55 Poročila/1000 mojstro vin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 1620 1000 mojstrovin 16.30 Nippon P° Japonske do svetovne sili' 17 30 U pova ulica, serija 18 00 HopperjL. 18 30 Srček, vodi Rudi Carrell 19VT R.Mjion.iln.i poročila 19 30 Čas v S' ki/Vreme 20.00 Kultura 20 15 Vaš* zdravnik 21.00 Novo v kinu Kuharski mojstri 21.15 Tele«*0" 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrov^ Montv Pvthon s Flvmg Circus 23 Black forest blue Danube 23. Good News 1.20 Poročila/'01^ mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 Napoved, telegraf. horosk,no obvestila 9.30 Novice, aktua^ < naše stranke so stranku \-y. Novice, šport, danes do 1J ' . 13 30 Predstavitev popoldan* ga programa 14.15 ObvaJ«'^ popoldanski telegraf, rezerv . za stranko 15 30 Dogodki m mevi 16.15 Obvestila. n0Vn0. osrednja tema 1800 Voščila, vice 18.45 Dogodki jutri. Pr8 Radia Slovenija l. RADIO ŽIRI -'----i4l0 ' 14.00 Napoved programa ' • ■ . Naše okno 14.30 Dovi/nite ^ 14.40 Tolar za knjigo ^5 pre,,os godki danes jutri 15 30 padia dnevno informativne oddaje t Slovenija 16.00 Radio Z>" J£ ,g vami napoved P'ufll^'gportn" iram 16 30 fPP 1700 novice 1710 Otoršk. Pr09''^f 1800 Novice m obvestila tnice 18 10 Mladinski prog 19 00 Odpoved program« i.ii" SrV&KT Trgovsko .a turistični center Telefon: 064/76-80/ Nudimo vam trenirke, športno obutev, to v celoten teniški program, opremo za rekrea in planinarjenje, priznanih svetovnih proizvajalcev. Nakup možen na S obrokov (čckoVh _Odprto vsak dan od 9. do 1[Oj^eJ KINO cTOR CENTER amer satir kom NAPIHNJFNCI ob 16 18 "> 20 l'llafsfi^ ŽIC in ŽELEZAR Danas laprto' TRŽIĆ amer drama " , •( TEL^' GLEN ROSS ob 1 7 4b ,n /0 ur, ŠKOFJA LOKA amer ljub SNI STRAŽAR ob 19 uri KQ MfcGGI Ti)? 'l-s TURISTIČNA AGENCIJA MEGGI TOURS. gostinstvo in turizem, do o Škofja Loka. ima trenutno dve poslovalnici, na Slovenskem trgu v Kranju (223 - 879) in na Titovem trgu v Škof ji Loki (631 - 476), Pripravljajo pa se tudi na odprtje nove poslovalnice z vinoteko v Kamniku in poslovalnice na Ptuju, "ed trenutno ponudbo MEGGI TOURSA pa je treba omeniti zlasti ugodne počitnice v Ankaranu in ■slete presenečenja. "V letu turizma dajemo poseben poudarek tako imenovanim izletom presenečenja, na katere bomo hodili vsako zadnjo soboto v mesecu, s tem da se odločimo za določeno pokrajino, na izlet pa povabimo zanimive goste. Tako gremo konec tedna na Štajersko, drugi mesec gremo na Koroško... vedno pa bodo na poti z nami tudi lokalne radijske postaje in sosponzor Gorenjski glas. Tudi za Poletje smo se že pripravili in zakupili kapacitete v Ankaranu, kjer so res ugodne cene in bodo zagotovo ostale do konca sezone nespremenjene," pravi Vesna Nahtigal, vodja Meggitoursovih poslovalnic. A9«ncija EUROPATURIST. Ljubljana, Dunajska 17. ki se predstavlja na sejmu, ima v programu orga ni"cijo izletov počitnic, letovanj... doma in v tujini. Njihov cilj je. da "pripeljejo čimveč tujih turi T0v v Slovenijo Tako so nam na razstavnem prostoru povedali, da že imajo pogodbe za goste iz 5Wije in Belorusije. Sicer pa ima EUROPATURIST v svojem programu nekaj, česar drug. nimajo. Organizirajo enodnevna potepanja po štajerskih in dolenjskih zidanicah. Prirejajo pa tud. izlete za ■nvalido in mladino. Izletnike vozijo z najsodobnejšimi Hertzovimi avtobusi, v katerih tudi strežejo s hr«no in pijačo Pred nedavnim je agencija izdala tudi bilten s predstav.tv.jo najboljših gostiln v Slo V8r«'ii. ki so jih sami testirali. Na sedežu agencije v Ljubljani, ki je odprta vsak dan od 8. do 16 ure (v ••ioni od 8 do 19 ure sobota od 8. do 13. ure). Agencija zastopa tudi Gostišče in Penzion Maček pri Trojanah. SREČKO VCH3&N Tel.: 062/7*4 304 Prii t LNA PRI Tl ci Direktne ponudbe na sejmu Alpe Adria sicer ne boste zasledili. Obisk v hran 9ostilni pa vam bodo svetovali pri Europaturistu, ki so to gostilno zaradi kvalitete tako pri »tilno po8tr**bi nenazadnje (kar je pravzaprav morda še najbolj pomembno) pri sanitarijah. Go 15q ° pri Trojici boste našli, če boste tri kilometre iz Lenarta zavili levo v trg Gradišče. Gostilna ima n« in *p*v Postregel vam bo prijazen gospodar z zaposlenimi v gostilni. Poleg dobre domače hra-tja . .p,J"c« pa se boste lahko tudi zavrteli. Svetujemo vam tudi ogled cerkve Sv. Trojice iz 17. stole-Vftjjj''^i' onkraj ceste. Če si boste zaželeli še sprehod, potem Vam ga svetujemo okrog jezera, ci D' , •kuPre rešuje pristojno svdiiče v Ljubljani NAŠ NASVET: shranite račun In ga uveljavite pri odmeri davka na dohodek. /.ilo/hn mladinska knjiga Izčrpen priročnik, tokrat na novo dopolnjen z živo predstavitvijo na videokaseti, bo dragocena pomoč ljubiteljem štirinožnih prijateljev. VAŠ PES svetuje pri izbiri, vzreji, prehrani, negi in vzgoji psa ter skrbi za njegovo fizično in psihično zdravje. Boljše poznavanje pasje psihologije, pasjih splošnih in posebnih značilnosti ter zahtev bo zagotovo pripomoglo k boljšim in lepšim odnosom med gospodarjem in psom. _Knjiga ni videokaseta izide ta aprila letos[_ Knjiga ima 290strani (1$ X M, S < m i. I io barvnih tiustnicij, trda vezam. Naročite lahko knjigo in videokaseto, samo knjigo ali samo videokaseto. Prihranite 500 SIT pri nakupu knjige IN videokasete! Candur P, Caniffa, Parvodog, No-bi vac DHPPI + I itd. Samo cepljenje poteka po naslednjem redu: 1. cepljenje proti kužnim boleznim je v starosti 7 do 8 tednov, revakcinacija je po dopolnjenem 3 mesecu starosti. V prvem letu starosti v okuženih okoljih priporočamo dodatno cepljenje psov in sicer z razmaki 2 do 3 mesecev. Odrasle pse re-vakciniramo vsako leto Pogoj, da bo naš kuža na cepljenje dobro reagiral in proizvedel protitelesca, pa je, da ni okužen s paraziti. Okužbo s paraziti lahko lastniki samo opazijo, če najdejo pri mladih psih do 15 cm dolge gliste v blatu ali izbruhani vsebini želodca. Okužbe s paraziti redno ugotavljamo tudi v parazitološkem laboratoriju živinorejsko-veterinar-skega zavoda v Kranju S preiskavo, imenovano "flotacija", lahko pod mikroskopom najdemo jajčeca parazitov, če so prisotna v blatu psa Za preiskavo zadostuje za lešnik blata, ki ga prinesemo v laboratorij lahko vsak dan od 6. do 14. ure. Cena preiskave je 230 SIT. Z veliko pasjo glisto so okuženo velikokrat že zelo mladi psički. Okužijo se preko svoje matere, kajti ličinke glist pod vplivom brejostnih hormonov po krv- nem obtoku potujejo v še neroje-ne psičke. Glistavi psi so anemični, pogosto zehajo, in imajo napete trebuhe. Velikokrat okužbe sami ne moremo ugotoviti, saj so jajčeca glist mikroskopske velikosti. Odrasli psi so mnogo pogosteje okuženi s trakuljami Najp0' gostejša je okužba z veliko pasjo trakuljo, katere vmesne stopnje najdemo v pasjih bolhah. Ko se naš kuža grize zaradi bolh, nehote katero od njih požre in se tako okuži. V iztrebkih bomo nas| členke podobne riževim zrnom aH semenom kumar. Od 216 preiskanih vzorcev blat smo v letu 1992 ugotovili jajčeca parazitov v 42 primerih. Za odpravo glist, trakulj 'n bolh je na voljo več zdravil Za odpravo glist pri mladih psički največkrat uporabljamo tablete Verpanvl ali Biovermin (tovarna KRKA), ki je na voljo v obliki paste (za lažje psičke in mačke) in obliki tablet. Odprava trakulj pa le. uspešna v Bioverminom (pasta_ a tableta) in Droncitom. O iz£'r' zdravila naj odloča veterinar. Samo zdrav pes nam bo v veselje i zato je prav, da kaj storimo z njegovo zdravje Naša skrb psa se nam bo obrestovala v vsakodnevnih radostih dolga leta, jih bomo preživeli skupaj . Mag. Nina Korene, dr. vet. med- LASTNIKI PSOV! Obljubljena objava razporeda obveznega cepljenja psov proti steklini je odpadla, ker Izvajalcu Živinorejsko-veterlnarskernu zavodu Gorenjske vlada še nI odobrila cene cepljenja. Ta vsebuje stroške cepiva in cepljenja (ok. 1/3 cene) in občinsko in republiško takso (ok. 2/3 cene). Ko bo cena cepljenja odobrena, bomo v prvi naslednji številki Gorenjskega glasa razpored cepljenja objavili. Predvidoma bo to že naslednji teden. PESJAKI, POTOVALNE KLETKE, VAROVALNE MREŽE V AVTOMOBILU - izdelujemo po normativih ali po želji Informacije: po tel. 064/58-080 Kran. Veleblagovnica GLOBUS oddelek šport ■ v kleti ||||/ PRODAJA Z-H- za vzrejo mladičev za odrasle pse L~ za delovne pse - brez kemičnih barvil - brez kemičnih dodatkov - garantirana kvaliteta Proizvaja: hol>by piog'«"* SEMENARNA Ljubljana vam pod novo blagovno znamko ^^^S^^jj nudi popolno in dodatno hrano za pse v več okusih POLNOVREDNI PASJI KROKETI Visoko vredna hrana, sestavljena iz mesa, Žita, riža in 28 zdravilnih zelišč *a zdravo presnovo in visoko vitalnost. MENU Z MESOM IN RIŽEM ZA PSE Visoko kvalitetna hrana, blagega okusa z veliko riža za dobro počutje. ŽITNI KOSMIČI ZA PSE Nepogrešljivo dopolnilo k vsaki konzervi in prehrani s svežim mesom. Hrano dobite v vseh bolje založenih trgovinah in blagovnicah ter v naših prodajalnah v Škof ji Loki in Ljubljani Prvi požirek naredimo z zaprtimi očmi, drugega s priprtimi, tretjega pa s široko nasmejanimi očmi. Hrana BOBI - bolje in ceneje Včasih so ljudje s kanglicami hodili v klavnice Mercatorja - Meso Izdelkov in domov odnašali raznorazne mesne ostanke, ki so bili za njihove hišne ljubljenčke najcenejša hrana. Danes to ni več tako. Poleg tega, da inšpektorji tega ne dovolijo več, se tudi pri Mercatorju - Meso Izdelkih zavedajo, da obstajajo boljše, higienično neoporečne poti, kako hrano spraviti do živali. Zato so se lansko leto poleti začeli ukvarjati z razno-raznimi raziskavami, opravljati analize in v sodelovanju z veterinarsko fakulteto so nazadnje prišli do hrane, ki vsebuje najboljšo kombinacijo vitaminov in mineralov. Nastajanje hrane pa ni potekalo le na teoretični osnovi, ampak so jo preizkusili tudi na živalih, preverili pa so jo tudi na oddelku za šolanje psov pri ministrstvu za notranje zadeve. Posebnost hrane, ki jo je od marca letos mogoče dobiti v skoraj vseh prodajalnah Mercatorja -Meso Izdelkov je v tem, da je hrana spravljena v črevu, torej ima videz nekakšne salame. To proizvajalcu omogoča prodajo po nižjih cenah, kajti embalaža pločevinke je neprimerno dražja. Seveda pa to ne pomeni, da je hrana slabša od tiste, ki se jo dobi v konzervah Nasprotno, po kvaliteti močno konkurira uvoženi hrani za domače živali, le da je veliko cenejša. Za en kos salame, ki tehta dober kilogram, boste plačali le 145 SIT. Edina "napaka" je v tem, da se po približno štirinajstih dneh hranjenja v hladilniku pokvari, to pa zato, ker so se strokovnjaki, ki so hrano pripravili, odločili, da bodo naredili zares naravno, kvalitetno hrano, in ji zato niso dodali konservansov. Ohranili pa so enako vsebnost vode, kot pri hrani v konzervah, kajti z dehidra-cijo hrane (torej z izsušitvijo) se izločajo tudi naravne, kvalitetne snovi, in takrat so proizvajalci prisiljeni dodajati umetno barvilo in aromo. V hrani Bobi torej umetnih snovi ni, vsebuje meso, maščobe, ogljikove hidrate predvsem rastlinskega izvora, ki so mnogo bolj zdravi od živalskih, dodali pa so še minerale, sojo in žitarice. Hrana je idealna tudi za kombinacijo s testeninami ali krompirjem, zaradi zdravstvenih razlogov oz. pasjih želodčkov pa priporočajo, da se hrano pred jedjo segreje. Vsa navodila o količini in načinu priprave so napisana na ovitku. Če pa vaši štirinožni prijatelji kilogramskega Bobija ne zmorejo pojesti v štirinajstih dneh, lahko salamo narežete na primerno velike kose in jo spravite v zamrzovalnik. Če vas zanima še karkoli v zvezi s hrano Bobi, lahko po telefonu 620-292, dopoldne, pokličete veterinarja Mercatorja - Meso Izdelkov g. Tomaža Šlibarja in odgovoril bo na vsa vaša vprašanja. G. Tomaž šlibar pravi, da imajo za prihodnost v načrtu, da bodo zaradi problema predebelih psov začeli zanje proizvajati dietično hrano, hrano za aktivne (službene ipd.) in odraščajoče pse (z dodatkom kalcija za rast kosti). Mercator - Meso Izdelki pa pozivajo tudi vsa kinološka društva, trgovske organizacije, ki se ukvarjajo z malimi živalmi, da jih pokličejo po telefonu 221-821 ali 221-861 in se dogovorijo o možnosti nakupa pasje hrane in popusta ob sklenitvi pogodbe Proizvajalec Mercator-Meso-Izdelki .i«. '.»^ R Beljakovinsko bogata hrana za mesojede Navodilo za uporabo: Obrok lahko dopolnimo s testeninami, rižem ali krompirjem. Hrano je priporočljivo segreti in ob njej nuditi dovolj pitne vode. Osnovne sestavine: živalske beljakovine, lahko prebavljive žitarice, maščobe, olja, soja, minerali. Energetska vrednost: 1,6-1,8 M J/100 g suhe snovi Doziranja' g/dan -Majhni psi (5 kg) 140-170 g - Srednji psi (20 kg) 400-460 g -Večji psi (36 kg) 600-720 g - Veliki psi (60 kg) 900-1000 g Hraniti na temperaturi pod + 4* C Vsebnost v 100 g suhe snovi - sur beljakovine 30 g - sur maščobe 20 g -sur vlakna 5 g - pepel 2,6 g -Ca I.Ig -P 0.6 g Tuji gostje iz Slovenije naj bi tudi letos reševali hrvaški turizem Bo hrvaško morje za Slovence vendarle "preslano"? N Na torkovi predstavitvi letošnje turistične ponudbe Hrvaške smo novinarji dobili v mape zemljevid Hrvaške, ki sredi Piranskega zaliva zagrajuje slovensko morje, hkrati pa so nam turistični delavci povedali, da Slovenci ne bomo več "domači" gostje, temveč "nekaj vmes" med domačimi in turisti iz Nemčije, za nas pa bodo veljale cene kot naprimer za Madžare - Na vprašanje o "izropanih" počitniških prikolicah ni bilo odgovora. Ljubljana, 23. marca - Kot kaže bomo morali Slovenci letos resno premisliti, preden se bomo odločili za počitnice ob sosednjem hrvaškem morju. Res je, da je večina naših turističnih agencij zakupila del kapacitet na Hrvaškem, zlasti v Istri in v Kvarnerskem zalivu, res pa je tudi, da razen za zagotovljene cene, ki jih bomo našli v katalogih naših agencij, nihče ne zna točno povedati, koliko bomo plačali za bivanje in izvenpenzion-sko ponudbo ob hrvaškem morju. Ko je Željko Toničič iz hrvaške Turistične skupnosti predstavljal lanske uspehe hrvaškega turističnega gospodarstva, je med drugim povedal, da smo bili lani Slovenci najštevilčnejši tuji gostje v hrvaškem primorju, kar se ni zgodilo še nikoli doslej, saj je bil vedno največji odstotek gostov na Hrvaškem iz Nemčije In čeprav je bil lani na Hrvaškem izkupiček od turizma več kot tri četrtine manjši od let pred vojno in je znašal 298 milijonov USD (leta 1990 pa še 1 317 milijonov USD), so pred novo sezono sosedje optimistično razpoloženi, saj že letos pričakujejo večje zanimanje za njihovo de-želos strani številnih evropskih držav in seveda Slovenije Prav zato vsem, ki smo poslušali njihova prisrčna vabila zlasti v Istro, Kvarner in na hrvaške otoke, ni bilo razumljivo, zakaj so nam razdelili prospekte v nemškem jeziku (na to vprašanje so kasneje odgovorili, da niso imeli časa in denarja za prospekte v slovenščini in da je pač znano, da Slovenci dobro razumemo nemško), zakaj so nam dali v gradivo mapo z zagrajenim Piranskim zalivom, saj še niso dogovorjene meje med državama (na to vprašanje so odgovorili, da so meje pač stvar politike in ne turizma) in zakaj so v svojo turistično ponudbo uvrstili tudi okupirana območja (povedali so, da se jim kljub vojni niso odrekli) Hkrati, ko je bil v torek v Dubrovniku dan znak za splošno nevarnost, so na tiskovni konferenci povedali, da je hrvaško primorje varno in ves hrvaški zračni po-stor (z izjemo zadrskega letališča) odprt Ob tem so se postavljala tudi vprašanja o naših letoviščih, mladinskih domovih in izropanih prikolicah v hrvaškem primorju, na katera pa ni bilo odgovora, saj naj bi se po besedah predstavnikov hrvaške turistične zveze ta vprašanja reševala strpno od primera do primera... Razen vprašanja o varnosti na hrvaškem morju pa Slovence tik pred sezono seveda najbolj zanimajo cene in to od cen trajektov, do penzionskih, izvenpenzionskih in cen v kampih Kot so nam povedali hrvaški turistični delavci, so cene določene v nemških markah in se glede na prejšnja leta ne bodo spreminjale, za Slovence bodo drugačne le v toliko, da letos ne bomo več v kategoriji domačih gostov, ampak v kategoriji tujih gostov, s tem, da so cene za "sosede" malce nižje od cene za druge Evropejce in bomo tako Slovenci plačevali naprimer toliko kot Madžari Cene trajektov in dodatnih storitev pa bodo seveda v markah in za vse tujce enake Ne morejo pa nam povedati, kakšne bodo cene izvenpenzionske ponudbe, saj je na Hrvaškem približna dnevna inflacija en odstotek in tudi cene divjajo iz dneva v da Kot so povedali hrvaški turistični delavci, pri njih hitro potekajo procesi privatizacije, saj naj bi družbena lastnina postala last zasebnih podjetij in delniških družb Tudi zato je moč pričakovati, da bodo domačini do gostov še prijaznejši in ljubeznivejši, kot so bili minula leta Hkrati so tudi povedali, da njihovi zakoni in določila ponujajo privlačne pogoje za vlaganje tujega kapitala na Hrvaškem, hrvaška vlada pa prevzema garancijo za vse investicije. Ni odveč, če ob tem namignemo na dejstvo, da imamo tudi v Sloveniji veliko lepih počitniških krajev, nekaj ob morju, Še več pa v toplicah, ob jezerih in v hribih, kjer ne bodo počitnice nič dražje kot na Hrvaškem, seveda pa smo Slovenci že lani (in podobno bo najbrž tudi letos) spoznali, da je prav prijetno in nič dosti dražje v Grčiji, Turčiji, Tunisu, Španiji ter sosednji Avstriji in Italiji.. • V. Stanovnik Naturisti imajo svojo revijo Ljubljana, marca - Ob letošnje ITI sejmu Alpe -Adria, svoboda gibanja, je slovenska Zveza društev naturistov predstavila svojo revijo z imenom Naturist. "Osnovni namen revije je obveščati številne naturiste v Sloveniji o delovanju naše /veze in društev, o naturističnih kampih in naseljih pri nas in v tujini, srečanjih in družabnih prireditvah, možnostih preživljanja prostega časa in počitnic, o cenah letovanja v naturističnih kampih za naše člane in še čem aktualnem," je ob izidu prve številke dejal glavni in odgovorni urednik Iztok Meglic. V prvi številki so poleg zapisov o zgodovini na-turizma in tem, kaj naturizem sploh je, tudi naslovi vseh sedmih društev naturistov v Sloveniji (na Gorenjskem sta društvi naturistov Gorenjska, Kranj in Triglav. Radovljica), pa tudi obsežen seznam srečanj, izletov, piknikov in športno - rekreacijskih tekmovanj Uredništvo načrtuje naj bi glasilo Naturist izhajalo vsake tri mesece • V. Stanovnik zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Ste komunikativni, prijazni, vas veseli delo z ljudmi in vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi vam ponujamo vabljiv zaslužek! Iščemo pogodbene sodelavce za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranja s širšo okolico, Škofje Loke s širšo okolico vključno s Poljansko in Selško dolino, Tržiča s širšo okolico, Radovljice, Bleda in Bohinjske Bistrice s širšo okolico ter Jesenic s širšo okolico. Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica TILIA, d.d. Novo Mesto, Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1a, Lahko pa nas pokličete po telefonu 064/214-976 SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI VERIGA TOMŠIČEVA 17, KAMNIK, tel. 061/831-888 (v bližini tržnice) VAM NUDI PO ZELO UGODNIH CENAH: JUPOL (25) 1.650 SIT ** HJDROKOL 23 kg 1.470 SIT M BELTON (41) 1.720 SIT ** BELTOP (41) 2.530 SIT " LEPILA za les in PARKET " POSODA " PORCELAN " GOSPODINJSKA PLASTIKA " SANITARNE ARMATURE ARMAL po tovarniških cenah ** CANDI program ** KOLESA ** razne KONZOLE za police **. ŽIČNIKI od 60 do 100 mm za 125 SIT ** BARVE AMBIENT BELINKA " GAŠENO APNO ** STOJALA ZA SUŠENJE PERILA za 1.450 SIT. Prodajamo na 3 čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o. VERIGA se priporoča! STROJI Po znižanih cenah prodajamo nove in rabljene stroje iz uvoza: • univerzalne stružnice • univerzalne rezkalnike - stružne avtomate - steberne vrtalnike - strojne škarje - krožne žage Ogled vsak dan med 7. in 15. uro na skladišču Apesta-lnovatlve d.o.o., Parmova 51, Ljubljana. MOŽNOST9BR0ČNEGA ODPLAČEVANJA tel.:061/132-013,133-295 DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM 64000 KRANJ, Kidričeva 53 telefon: 064/212-590, 217-080 fax: 064/217-080 Po sklepu sveta doma in na podlagi statuta razpisujemo delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju in imeti: - visoko izobrazbo pedagoške smeri, - strokovni izpit, - najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse. Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju predložiti kratek opis dosedanjega dela in predstaviti svoj pogled na razvoj doma. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh oziroma po prejemu soglasja ustanovitelja. PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Cesta železarjev 1 zaposli KUHARICO VTIČARJEVEM DOMU NA VRŠIČU Delo traja od maja do oktobra. Pismene prijave pošljite na naslov Planinsko društvo Jesenice, Cesta železarjev 1, 64270 Jesenice Informacije dobite v pisarni PD Jesenice ali po telefonu: 064-81-291. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. iODLGA TVICA Pa se je uscalo... P°^entiram namreč meteorološke pojave, rainv days pa te zadeve... tat ^ ta'e ^e^' a ne' no zem'ia Pa se Je vseeno namočila "In prav je sn*°* ^e ne'ce9a deževnega dne izjavil znan filozof. Prejšnjič smo prasevah po eni živalci, k' se pojavlja v našem zaščitnem znaku j^rJa je napisala takole - Vsi možgane smo napeli, jih utrudili, oželi, sal n° Smo u90t0V^^' takšni so krokodili Mojca je o tej živalci napi-kolt,Ce' roman (^ot Vojna in mir od tistega Rusa Nikolaja), namreč Urt£ d°l9 ^e ali9ator' kJe žv> Pa to•■■ vse Pa Je povezala s Čuki, kot ska (o Rudanu še nič novega!). Bile so sicer ene ideje, da je tista je a: ^es' ce'° varan (en nagnusen kuščar), ampak tak je živlene, to ciirl nnaVaden all9ator Pa konc'. Celo, d' je mal speštan pravi Cult-t Celo, d' je aligatorka, kot pravi Maja, ki najbrž ni feministka, jgjr 9^emo žrebat. Tokrat naš zrebalnik ni naključni, ampak je en je h'?10Žakar' cel° sorodnik: od Aligatorja. VVhat a coincidence? Tako sko ^a'. ie pobrskal po dopisnicah, pogledal v termoakumulacij-vraf?e<" Je v prodajalni Aligator Music...., saj veste tista takoj za jati) m zagrabil Mojco Štern, The Road Of The Rupa 21, Kokrica, talrnJ Nagrada je tvoja, 'maš zeg'n (od Boyz D Men pa imamo le CD -TOP ^ ^a<" 'z^ra^a ne^ai drugega). p lodyguard + Whitney iz Hustona . 3 guki... in Aligatorji * epeche Mode (še preden so se pojavili v trgovini) NOVOSTI krafv!6, ^0^' Je n°vih zadev. Si sploh ne morete predstavljat. To-buiri "c*"1 ornerul samo tri. Prvič, Depeche Mode so izdali novi al-pjin r?s °f Faith And Devotion", Alice In Chains "Dirt", Agropo-cal "m nami je Slovenija + venček uspešnic". Karte za musi-2o 2 Arir" S0 po 1500 in 1800 (dost dnaria' dost muzke). Vse ima ve-t0r tala ar°r ^"s'c Shopom. Mimogrede, se splača uletet', Aliga- ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 88: lLf^ž Veselo naletava A veste kaj? Napišite katerokoli ime Vod°a' ali pa svadbo, Id ima kakršnokoli zvezo z mokrim, "Vs i v*a9°> tekočino (kot recimo "Don't Cry" od Gunsov ali pa lo^ T131^ je dobrih gostiln" od Šifrerja). Upoštevani bodo vsi mo-(jQ od9ovori (priporočljiva tudi razlaga). Dopisnice se pričakuje 9ato" e' ^ marca, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Mokr-S[0 r Nagrada seveda full dobra. Pa še mal korespondence (glej dj mar tuJk!). Manca, zadnjo kaseto od Bon Jovi jasno imamo, pa tu-°iti ?arna Jana mora Dm Pfav cool, Nataša tudi novinarstvo zna boš študij (a si že slišala za B predavalnico?), Vesna ne SS^fJ?1*'AMusic Sh°p ima obe telefonski številki, ki jih ti po- TUJI DEL: • 1. Bon jovi - Keep the faith 2. VThitnev Houston - In vvill alvvavs 3. Michael Jackson - Ordinarv world 5. Def lepard - Stand up DOMAČI DEL: 1. Zoran Predin - Zarjavele trobente 2. Sokoli - Greva punca v južne kraje 3. Jan Plestenjak - Bitka med spoloma 4. Gianni in Miša - Poljub 5. Faraoni - Ne pozabi nikdar name PREDLOG: Paul McCartnev - Hope of deliverance Čudežna polja - Nekdo igra klavir Živio! Začetne udarce pomladi smo preživeli, kakor tudi Ervo pomladno glasbeno lestvico 5 + 5. Gost oddaje je il tokrat Janez Rijavec - Gianni, šef skupine Big-Bert, ki je izžrebal tudi dve nagrajenki. Prvo nagrado prejme Majda Konda, Iršičeva 6, 63000 Celje, drugo nagrado, obisk v našem studiu in klepet z glasbenim gostom pa si bo v sredo, 7. aprila, privoščila Mihaela Alič, Žabja vas 11, 64223 Poljane. V upanju in želji, da bi vam srčki poskakovali v ritmu pomladi, se za danes od vas poslavlja in si želi še vnaprej vašega sodelovanja vedno vaša Saša Pivk. Domači predlog Tuji predlog _ Ob klepetu s Naslov KUPON KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI čav. se mejte in če vas kdo nategne za 1. april, tudi prav. Pa 55 BjbZjC^ciI3 'e zkdenie RKDiO KRANJ*,* PlSf SIMONA HCO VSAKO SOBOTO OPOLDN€ Nfl flHDIU TRIGLAV J€S€NIC€ /96.0 MHZ/ rjju 9ePrav smo prejšnji teden dokaj pompozno napovedali po-°d zi Se ^e vedno ne moremo povsem odtrgati od zime, točneje Plani S^e9a športa - smučarskih skokov. Popeljala bi vas rada v ta s ?0' kamor bodo ta konec tedna uprte vse oči športnega sve-ski sk Su k°do v tej pravljični dolini pod Poncami srečali smučarka^ j^alci na svoji zadnji preizkušnji, na finalu svetovnega po-do t v teJ poskočni druščini imamo tudi Slovenci pravo legen-GorjA0 Je ,fener Bogdan Norčič, ki je na novi velikanki bratov bii0 z že Pred 1^ 'en Poletel fenomenalnih 181 metrov, kar je ,a tiste čase prava senzacija, tom ^ dandanes govorijo, da je Bogdan Norčič med tistim pole-^oko a,ere9a nihče ni vedel, kako se bo končal in je vsem opeval °m 'n s'calca'cern P°š,eno nagnal strah v kosti, veselo naša^°?dan Norčič, ta korajžni Gorenjec, iz Adergasa doma, ta ^'asba a le9enda' D0 namreč moj gost jutrišnje oddaje prepev'? ^vljenje. Če ie res prepeval, kaj je prepeval in kako je dlake n boste izvedeli v oddaji sami. ]e pa res, da Bogdan nima n]eg0"a Jeziku in jih ima ničkolikokrat za ušesi in prav zaradi V oi nalezljive veselosti, ga imajo skakalci zelo radi. Vam pov^enem horoskopu bomo tokrat obdelali - strelce. Naj hajboij ,da Je glasbeni inštrument strelcev harmonika, eden Avsen kznanin glasbenikov, rojenih v tem znamenju, pa Slavko ki pr^syaJ malega bomo rekli tudi o dirigentih, to so glasbenik tepai0 ^Gm deiu redno uporabljajo palico, dasiravno se ne pre pre- Na slišanje jutri! sreda, 31. marca, ob 17. uri oddajo vodi in pripravlja NATAŠA BEŠTER LESTVICA: 1. Čudežna polja: Nekdo igra klavir 2 Sokoli Greva punca v južne kraje 3. Whitney Houston: I will always love you 4 Miša in Gianni Poljub 5. R. I M Man on the moon 6 Monroe Ne reci, da te sanjam 7. Peter Gabnel Steam 8. Don Mentoni bend: N*kol si nam odpustu 9. Duran Duran Ordinarv world 10 Expose I'U never get over you NAGRADE DOBIJO: Ivanka Gartner, Selca Urška Frantar, Cerklje Štefka Mali, Preddvor GLASUJEM ZA:__ NOVI PREDLOG: _ MOJ NASLOV: _ PREDLAGAM GOSTA: _ KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. •^»ZADETEKV PETEK j za ODnavijanje avtoplasčev "Jnceva 8. Škofja Loka »■/084/631181, fax/064/632 806 cvetiičarna lora s ik°/Ja Loka f«Ov trg i4 'el 064/621-000 RTV SERVIS JOŽE STRAH PODLUBNIK 238 64220 ŠKOFJA LOKA TEL: 064/621-912 Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 Ah že veste, kaj bo danes od 17 ure naprej v RESTAVRACIJI METULJ ČEK v Podlubniku v Škofji Loki? Seveda ZADETEK V PETEK z zapored no številko 6 prvi spomladanski (čeprav je danes vreme bolj zimsko kot tedaj, ko smo imeli zimske oddaje!) Lastnik RESTAVRACIJE ME TULJČEK g Tomaž Mihelič je že sestavil tekmovalno ekipo, za prijetno razpoloženje pa bo drevi v METULJČKU nastopil tudi Škofjeloški oktet Na sliki prijetno razpoložena ekipa pod vodstvom Huberta Vidica, ki je zelo uspešno nastopila v prejšnjem kvizu ZADETEK V PETEK v Železni kih (v bifeju SPORT FIT ob plavalnem bazenu) ZADETEK V PETEK 26. MARCA 1993 OD 17. DRE DALIE: FOMAŽ MIHELIČ PODI UBMIK 1*9 TI I (X)4/633-370 GOST VEČERA: ŠKOFJELOŠKI OKTET NOVOST IZBERITE GLASBO PO VASI ŽELJI KUPON NAPIŠITE NASLOV SKLADBE IN IZVAJALCA, PO VAŠI ŽELJI BOMO NA RADIU ŽIRI V PRIHODNJI ODDAJI ZADETEK V PETEK ZAVRTELI 'VAŠ KOMAD" 7AVRTITE Ml:_!_ IZVAJALCA:_ MOJI PODATKI:_ FOTO •^/^ Darja Kožuh Podlubnik 139, Skofjo Loko tel.: 064/622-528 rel. doma: 621-137 TOREK, 30. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 10.30 11.15 12.00 12.30 13.00 13.05 14.40 14.40 15.10 16.00 16.50 17.00 17.15 17.45 17.45 18.00 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.30 21.45 22.15 22 43 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka V službi rocknrolla Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Superjezik, ponovitev Znanost, 13 oddaja Poročila Oči Bosne, ponovitev Filmsko popoldne Najstrašnejši umor, ponovitev Občutek za smrt, ponovitev Hollvvvood se jih spominja, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik 1 Erazem in potepuh, nadaljevanka Oscar junior: Čarobna flavta Risanka Regionalni studio Koper Pari, TV igrica Risanka • TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče Glasba, show in cirkus: Kraljevi variete, 2. del Nebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija TV dnevnik 3, Vreme Poslovna borza SLOVENIJA 2 IME KARMEN francoski film; Karmen je sodobno, nedvisno in s predsodki neobremenjeno dekle. Njen stric Jean je v domu za ostarele in Karmen ga zaprosi, naj ji za kratek čas odstopi stanovanje ob morju. V njem naj bi z ekipo prijateljev snemala dokumentarni film. Snemanje filma pa je samo pretveza. V resnici skupina oropa banko. Pri tem pride do streljanja, v katerem je Karmen ranjena. TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.15 Tedenski izbor 10.15 4x4 10.45 Sedma steza 11.05 Hrepene nja. ameriška drama 12.05 Magija + moda 15.40 Sobotna noč 15.40 Nočni videomeh 17.00 Joan Baez na koncertu 18.05 Sprehodi po stari Ljubljani 18.25 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.00 Pode litev nagrad Oscar 1993, prenos iz Los Angelesa 21.00 Mane Curie, francoska nadaljevanka 22.00 Svet poroča 22.30 Sova: V avtobusu, angleška nanizanka, 22 55 Občutek za smrt, angleška nadaljevanka 23.45 Ime Karmen, francoski film 6.00 Teietext 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Hooperman, ponovitev 9.30 Klub za seniorje 10.15 Glasbena skrinjica 10.30 Nevarna dediščina, ponovitev 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.45 Sinha Moča, serija 14.10 Big Valev 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.50 Kislo zelje 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijatelji 1922 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 De žela gora 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Pustolovca z Rio Verda - včerajšnje sence, francoski pustolovski film -22.50 Jocker, nemški film 0.25 Čas v sliki 0.30 Manekenka in vohljač 1.15 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 4.00 Oscar 1993, prenos iz Hollvvvo oda 8.30 Vremenska panorama 16.20 1000 mojstrovin 16.30 Sreča nje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 16.45 Od vodne pare ŽIVILA - KRANJ, p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO, Naklo, c. na Okroglo 3 telefon: (064) 47-122, telex: 37-627, telefax: 47-238, fin. si. 47-550, pošta 64202 Naklo Zaradi preureditve UGODNO PRODAMO zelo dobro ohranjeno opremo (tropski les) oddelka B0NB0NIERA v DELIKATESI Kranj, Maistrov trg 11. Rokdemontaže 14. april 1993. Informacije v investicijski službi ŽIVILA Naklo, C. na Okroglo 3, tel. 47-122 int.235. 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odmevi, ponovitev 15.50 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Mala vizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kultur na dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.05 Churc hill, dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem ščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja do toče 17.00 Vse je vsakdanjik 17.30 Orientacija 18.00 Hooperman 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Re gionalni program 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Veni, vidi, vici 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.30 Oscar 93, vrhunci slavnostne noči in film RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure an UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. Ob 16.30 bo na sporedu Športni obzornik - oddaja o športu in rekreaciji, ob 17.25 novosti na številki 92, pa oddaja o hišnih ljubljencih, ob 18.10 glasbena lestvica Slovenca. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA* 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Po delitev Oskarjev, posnetek 21.35 Peta hitrost 22.20 Odmevi, angle ška nadaljevanka 22.10 Umetniški večer. Dokler nihče ne gleda, hrva ški barvni film 0.15 Radar 0.45 Ho roskop l. RADIO TRIGLAV JESENICE KANALA 9.00 Ris, risanke in spoti 9.45 Ninja želve 10.10 Jazzbina, oddaja o jaz-zu 10.40 Teden na borzi 10.50 Astrološka napoved 11.00 Druga čen svet, ponovitev ameriške nada Ijevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 MCM 18.05 MCM 18.25 A Shop 18.35 Kulinarični kotiček, ponovitev 19.00 A Shop 19.15 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Ciklus slovenskega filma -Milena Zupančič Mrtva ladja, slovenski barvni film 22.50 Dnevno informativni program 23.05 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 23.30 A shop 23.45 Astrološka napoved 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13 - i h - 13.30 -Napoved popoldanskega progra ma pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezcvirano za stranke 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 - Voščila, novice 19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti 15.00 - Do godki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00 Radio Žin spet z vami napoved programa 16.30 -EPP 17.10 Aktualna tema 18.00 - Novice osmrtnice obvestila 18.30 - Odgovori na vprašanja -19.00 Odpoved programa KINO 30. marca CENTER amer satir kom NAPIHNJENCI ob 18., 18 in 20 uri STOR-ZIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer drama GLEN GARRY GLEN ROSS ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer drama GLEN GARRY GLEN ROSS ob 20 uri O. O. Trgovsko podjetje TINEX 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA - KOMERCIALISTA TEHNIČNE STROKE Od kandidata pričakujemo najmanj srednjo strokovno izobrazbo ter večletne delovne izkušnje. Delo se skl'ene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijave. UGODNE CENE GRADBENIH Salonit Anhovo vam do konca meseca aprila nudi po zelo ugodnih cenah gradbene materiale Baumit: ■ toplotnoizolacijske omete ■ notranje omete ■ sanacijske omete ■ plemenite omete in barve Za podrobnejše informacije pokličite Salonit Anhovo, tel. (065) 51-030 in (065)27-480. SALONIT ANHOVO JUGOTANIN kemična industrija, po sevnica odkupuje les Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev In kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga Je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje Je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SIT/m . Davek In prevozne stroike plaća tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vai žiro račun Vse druge Informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovl 1 v Sevnici. ISKRA SSD po. Servisno storitvene dejavnosti Ljubljanska 24 a • 64000 Kranj tel : 331-331, fax: 331-303 OBJAVLJA ODDAJO SKLADIŠČNEGA PROSTORA V NAJEM 1. skladiščni prostor - šotor: Ljubljanska 24 a, Kranj v skupni izmeri 990 m2; 2 Poleg najema skladišča nudimo najemniku storitve transporta in vzdrževanja; 3. Skladiščni prostor se oddaja za nedoločen čas z možnostjo najema manjšega prostora Dodatne informacije po tel 064/221 464 (g Milakovič) NAGRADNA KRIŽANKA Včeraj ob 8. uri je komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javno žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke Panorame. Očitno je bila križanka kar težka, čeprav smo že v opisu povedali vse - rešitev je bila GLASOVA PREJA, ki smo jo pripravili prav na dan objave križanke s prof. dr. Aleksandrom Bajtom in lahko o njej preberete daljši zapis na današnjih Odprtih straneh. Kar precej rešitev je komisija morala zavrniti (na njih je pisalo npr. Glasilo preje, itd). V objavljeni križanki minuli petek nam jo je zagodel tiskarski škrat, saj smo zamenjali fotografiji mag. Viktorja Žaklja (ki je običajno vodil Glasove preje) in prof dr. Metoda Benedi-ka, dekana Teološke fakultete v Ljubljani, ki je bil gost Glasove preje v februarju. Vendar pa, v bobnu se je vrtelo 1432 pravilnih rešitev in g. Miha Planine, ki je žrebal, je iz bobna izvlekel naslednje dopisnice: 1. Milka ŠTURM, Ojstri vrh 2, Železniki (prejme 10.000,00 SIT), 2. in 3. nagrada: Katarina LUZNAR, Na Logu 14, Škofja Loka in Slavka MULLNER, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka (prejmeta po 5.000,00 SIT), 4. -10.: Joži ŽUMER, Trboje 18, Kranj; Zvonka PEČAR, Borovška 91, Kranjska Gora; Marija KOŽEU, Zalog 60, Cerklje; Violeta VESTER, Zg Gorje 40; Matija JAKOPIČ, Planina pod Golico 72, Jesenice; Francka BOLKA, Grad 44, Cerklje; Anže RAKUŠ, Ljubljanska 17. Bled - prejmejo po 1.000,00 SIT. Danes objavljamo avtomobilsko nagradno križanko, ki smo jo pripravili skupaj s P0' kroviteljem podjetjem Alpetour REMONT Kranj. S pomočjo črk na oštevilčenih p°' Ijih v križanki boste sestavili nagradno geslo, ki ga vpišite v kupon, izrezan kupon na dopisnici z Vašim naslovom pa pošljite najkasneje do 1. (prvega) aprila do 8. ut8 na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Čeprav je prihodnji četrtek 1. apnl. °° prav zares javno žrebanje prispelih rešitev ob 8. uri v prodajnem salonu Alp*t°u REMONT na Laborah pri Kranju. Pridružite se nam pri žrebanju! Tokratne nagrade: 1. elektronska zaščita vašega avta proti rjavenju (sistem RUST IVADER); 2. vlečna kljuka za avto R-5; 3. varnostna ključavnica ročne* zavore; 4. "a'. grada: 2.000,00 SIT; 5. - 8. nagrada: po 1.800,00 tolarjev. Prve tri nagrade prispeva ALPETOUR REMONT KRANJ, ostale pa GORENJSKI GLAS. ■ Rešitve lahko oddate tudi v naš nabiralnik (Moše Pijadeja 1) ali pa v pisarnah TD Cerklje in TD Škofja Loka, lahko pa tudi v poslovalnicah Turistične agencije Me99 Tours v Kranju, Škofji Loki in Kamniku ■ seveda nagradni kupon z vašim naslovo oddajte pri naštetih sodelavcih Gorenjskega glasa kar brez znamke! H1R p.o.KRANJ 88660482 GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA - GLASOVA PREJA Nadaljevanje z 10. strani Diagnoze vselej niso bile dobrodošle n\ osemdesetih letih ste bili pri diagnozah že zelo natančni, takrat ste sodelovali, kaže se falanga moderne ekonomske šole "i ortodoksne družbene lastnine?" "Prve uspehe pri analizira-* nJu in napovedovanju gospodarskih aktivnosti smo dosegli ze leta 1969, pogodbo z zvezno vlado smo sklenili leta 1971, tedanje za federacijo začela izhajati posebna publikacija "Gospodarska gibanja", od leta 1974 pa posebej za Slovenijo. v osemdesetih letih se je moje sodelovanje z zvezno vlado ze-1° Poglobilo in mirno lahko re-^em, da je imel naš inštitut od •eta 1982 do 1985 najpomembnejši vpliv na ekonomsko polivko. To je bil zelo težak čas, na lr8"J je manjkalo blaga, vendar Se nam je do 1985 posrečilo, da smo rešili osnovne probleme gospodarstva. Prej se je več trošio, kot je produciralo, tedaj Pa smo uspeli skrčiti domačo Porabo pod družbeni produkt ln Presežek je bil že zadosten Za normalno odplačevanje dolgov in obresti. j. Tedaj bi lahko začeli s stabi-'.z.aciJo, počasi zmanjšali infla-ClJ0, vendar je prišlo do nasprotnega, ker je vlado prevzel °ranko Mikulič, v resnici že v Jru8i polovici leta 1985, ko je rjla formalno predsednica še ^|'ka Planine, vendar svoje °*iroma naše ekonomske poli-Jkc ni mogla več uresničevati. Nato je vse propadlo, kar je bi-0 Prej narejeno. Mikulič je le-a !988 poskušal z reformo, ki ^ Jo nekateri na našem inštitu- beMu1' t"°l1ro ocenjevali, pose tlil j encinger, sam pa sem mi rad rugaće Morda so bile za-«i moje averzije do Mikulića h; Je 0cene holi negativne, kot '^eleb,,,. Vič Jc Vse Prevzel Marko-last> -*e na zacetku kazal fan-l«hk sP°sobnost'. de,al Je nial r Ce' dan' nenenno spreje- gov J-Jd'' se pr' Prazn' nuz' P°" tj 7 več skupinami hkra- met a a'. s predmeta na pred- Seve? bl1 Vedno na tekočem. čist Pa Je imcl dru8e slabe< Zappi^j^ne lastnosti, ki so ga Teča !i Hi vzrok cije v tisto obdobje sega Vaše zav-Ifinanje za realni, plavajoči te-ćaJ. inštitut ga je predlagal »sem vladam, ki pa so si vedno Wtie trdno valuto?" >VV vseh socialističnih državah so imeli fiksni teča), infia-cMa pa statistično nizka, zato ra*korak z notrajnimi cenami M bil velik. V Jugoslaviji pa je P»>a inflacija hitra in vsaka zamrznitev je takoj potisnila izvoz navzdol, uvoz pa navzgor, ^.trgovinski oziroma plačilni Juanci pa je nastal deficit. Ta-Ko v inštitutu kot sam osebno Jcrn bi vedno proti fiksnemu l^aju, kar sega do najnovejših Nekateri menijo, da tečaj PovzroCa inflacijo, zato ga je potrebno fiksirati oziroma ne Preveč spreminjati. Pri tem r*3 mrljanju gre za zamenjavo J^Ok* in posledice, če bi bile notranje cene mirne, če sto let ne W bilo notranje inflacije. Potem bi bit teča) lahko sto M '»ksen in problemov ne bi bilo. ^c nočemo imeti fiksen tečaj, m-n°lranic ccne ne smejo spre-m,nJati, edin, vir inflacije 10 azmere, ki povzročajo notranje povečevanje cen Mar ni zdaj natančno takšen trenutek?" P» skoraj natančno i.»k Sedanja politika je precej enosmerna "Zdaj imamo na eni strani željo po fiksnem tečaju, na drugi strani pa so zadnje tedne notranji pritiski, je to stvar zavestne politike ali tiščanje gltve v pesek?" "Ne bi rekel ravno tiščanje glave v pesek, ljudje, ki to politiko vodijo, dobro vedo, za kaj gre, kot veste, so pod našo streho. Naj ob tem rečem, da vse, kar pride z Bajtovega inštituta, ni moje mnenje, saj se že nekaj let s tekočimi gibanji ne ukvarjam več, to delajo moji sodelavci, med nami pa prihaja do razlik in prav na tem podrpčju so opazne. Sedanja politika je precej enosmerna, zato lahko mirno rečemo, da je enostranska. V ekonomiji pa ni moč postaviti in zasledovati samo enega cilja, vedno jih je več in nikoli ni moč absolutno reči, tole bomo dosegli, temveč se je treba gibati v nekem trade off, nekaj tega in nekaj onega, pravo kombinacijo je treba najti. Naša politika je zdaj enocilj-na, gleda pretežno ali skoraj samo na to, da bi gospodarstvo stabilizirala. Takšna enocilj-nost je bila koristna takoj po nastanku tolarja, ko je bila mesečna inflacija 20-odstotna. Vendar je hitro upadla in mislim, da ni več nevarnosti, da bi ušla iz rok ekonomske politike in se spremenila v hiperinf-lacijo. Če je bila enociljnost leto dni še smiselna, bi bilo treba od tretnutka, ko smo dosegli približno, relativno stabilizacijo, že misliti na druge cilje. Veste, osnovni cilj gospodarstva nikoli ni stabilnost, temveč produkcija dobrin in storitev, da ljudje lahko dobro žive." Pridobiti bi morali naše prihranke v tujini "Velik suficit se vleče že nekaj mesecev in postaja breme za ekonomijo, kakšni bi morali biti ukrepi ekonomske politike, da bi sprožili investicijski cikel?" "Ne bi začel z investicijskim ciklom, saj so investicije vedno posledica boljše gospodarske aktivnosti, ko podjetniki vidijo, da prodaja narašča, produkcijo širijo tako, da investirajo. Mislim, da ne moremo govoriti o investicijskem ciklusu, to bi bilo res realsocialistično, ne jugoslovansko, prav realsocialistično pojmovanje, po katerem skušaš gospodarsko aktivnost pospešiti z investiranjem." "Kaj pa naložbe v gospodarsko infrastrukturo?" "Kdo bo pa to financiral, kje bo država dobila denar, samo davke lahko poveča. Proračun ima tolikšne probleme z reševanjem propadajočega dela gospodarstva, da mu še tega ne bi mogli obesiti. Takšno intervencijsko vlogo je imel Roosveltov proračun, primerjave z njim pa niso umestne, saj so bile razmere tedaj drugačne, resni ekonomisti so govorili o koncu kapitalizma." "Slovenija je v infrastruktur-nem zaostanku, mar to ne kliče po zavestni investicijski intervenciji?" "Ker ste rekli zavestni, bom Še bolj rekel NE. Čigava zavist pa je to, državna, kaj mislite, da jc zdaj ta država glede zavesti, kaj jc treba storiti v gospo-d.ustvu, kaj bolj pametna, kot je bila tista pred desetimi, dvajsetimi leti'.'" "Vaša rdeča nit je avenija proti državi kot zavestnemu regulatorju gospodarstva?" "Moram priznati, da |o imam, temelji na dolgoletnih i/ku šnjah. Pustimo investicije, do njih bo prišlo, ko se bo začela povečevati produkcija, problem je torej, kako povečati produkcijo." "Kako bomo gradili ceste, kako bomo sfinancirali cestni križ?" "Lahko rečem, kako ga bomo, kako bi ga, je težje reči. Sfinancirali ga bomo tako, da si bomo sposodili denar v tujini. Pri suficitu bo za tečaj to pomenilo isto, kot če bi devizne prihranke iz tujih bank prinesli v domače. Pri posojilu v višini 200 do 300 ekujev bo prišlo do velikih motenj na denarnem trgu, do podobnega pritiska na tečaj, kakršnega je povzročil odkup stanovanj. Nisem rekel, da bi šli v zadolževanje za ceste, rekel sem, da bo do tega verjetno prišlo. Morali bi mobilizirati, pridobiti naše prihranke v tujini, najti način, da bi ljudje vlagali v infrastrukturo, ne verjamem pa, da bo do tega prišlo." iluzij gojimo, da bo s finančnimi operacijami, z državnim prevzemom dolgov bančni sistem saniran. Saniramo lahko samo gospodarstvo, dokler ne bo produciralo, poslovalo normalno, tudi bančni sistem ne bo normalen, vsako prehitevanje je zastonj in nam bo povzročilo samo škodo." Napakica, ki postaja napaka "Na politični sceni se je, ne dovolj premišljeno, zaostrilo vrednotenje dela, kaj mislite o tćm, da v naslednjih mesecih, v letu in pol, potisnemo plače navzdol in ustavimo inflacijo?" "Problem je v tem, ker ste rekli, da potisnemo. Kdo? Država ne. Mislim, da je bila napaka nedvomno narejena, saj so sindikati predlagali podobno rešitev, vedeli so, da so plače realno previsoke in da je treba nekaj storiti. Če so sporazumno prišli do takšne rešitve, če bi viti, v kateri smeri naj se razvija produkcija. Če želimo doseči optimalni razvoj in najhitrejšo možno rast mora biti slovensko gospodarstvo odprto, ne pravim, da mora biti že zdaj popolnoma odprto, v prihodnosti pa, in kot takšno mora reagirati na danosti tujih gospodarstev, na spremembe v svetu, struktura mora biti prilagodljiva, vseeno pa je, kaj bomo producirali. Danes torej ne moremo reči, kje bomo najbolj uspešni, strategija je torej ustvarjanje pogojev, v katerih se bo proizvodnja lahko sama strukturirala v skladu z maksi-malizacijo svojega dohodka. Nedvomno znanje odloča o gospodarstvu. Nemčija je bila dvakrat dotolčena, materialni viri so bili uničeni, toda znanje je ostalo in v eni generaciji so se bili sposobni dvigniti na prejšnjo oziroma na bistveno višjo raven. Znanje je torej tisto, zato mora biti visoko šolstvo res kakovostno, profesorji Med devizo in tolarjem ne bi smelo biti razlike "Vedno ste govorili, da je glavni vir varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje, ne pa najemanje tujih posojil?" "Pri tem je bilo narejenega dosti premalo, povrniti bi bilo potrebno zaupanje ljudi v devizno varčevanje, tu stvari še niso urejene." "Kaj pa konkurenca tujih bank?" "Te pridobivajo naše prihranke za razvoj svojega gospodarstva." "Vaši učenci imajo pri tem škarje in platno v rokah, so pozabili na Vaše sugestije?" "Povedal bom na primeru. Naše banke morajo imeti znaten del deviz v tujih bankah, obrestovane so 8-odstotno, pred kratkim je eden mojih sodelavcev rekel, da je to imeniten zaslužek, kar je katastrofalno napačno mnenje. Elektrogospodarstvo si je v tujini sposodilo X3 milijonov mark po 12-odsto-tni obrestni meri, tuje banke, v katerih imajo naše deponirane devize, namreč dajejo naših podjetjem posojila po 11- do 12- odstotni obrestni men. Razlika je torej 3- od 4-odstotna, s tem, da naše banke dajejo tujim garancijo za posojila našim podjetjem, tveganja torej ni nobenega in čisti zaslužek je 3- do 4-odstoten. Med devizo in tolarjem ne bi smelo biti razlike, banke bi morale z devizami poslovati tako kot s tolarji, jasno pa je, da je poslovanje z devizami delikat nejše, saj imamo pri tolarski katastrofi na koncu vendarle Banko Slovenije." "Si s sanacijo bank lahko obetamo drugačen odnos bankirjev do realne ekonomije?" "Upi so zelo nestvarni, veliko jih država v tem samo podprla in zagotovila izvajanje dogovora, bi bila to veliko lepša rešitev, ki bi vodila k socialnemu konsenzu. Tako pa mislim, da imajo vsi, ki so zakon zagovarjali, že slab občutek." "Mislim, da je bilo to sugerirano s strani Banke Slovenije in trusta, ki stoji za njo, izražal je nezaupanje v pakt med zbornico in sindikati?" "To je bila napakica, ki postaja napaka." "Ali zaznate v skoraj leto dni trajajočem mandatu Drnovška neko jasno filozofijo?" "Moram reči, da se nisem trudil, da bi jo zaznal. Ce bi bil to predmet mojih raziskav, bi gotovo našel neko filozofijo, ker vedno obstaja." "Vaš Mencinger - kompliment je obojestranski - je na vprašanje, ali je Drnovšek enigma, odgovoril, da bo vedno enigma. Kako komentirate to izjavo?" Mislim, da je natančna. Samo, da je kolega Mencinger strokovno nekoliko manj upravičen dajati to oceno kot jaz, ker je strankarsko opredeljen, jaz pa nimam z nobeno stranko nobene zveze." Mariborska univerza ima za profesorje strožja merila kot ljubljanska "Eden redkih akademikov ste, ki je vključen v operativo, saj ste predsednik slovenskega sveta za znanost, z nekaj sugestijami ste napisali projekt strategije na tem področju. V ožjem cilju ste upravičeno pokazali na šolstvo kot dominantni faktor, na drugi strani pa se odpira splošna strategija razvoja, jo Slovenija potrebuje?" "Nikakor si ne smemo vtepsti v glavo, da smo sposobni ugoto- pa sami raziskovalci, v tem je smisel naših priporočil." "Kakšen je odmev na obeh univerzah, saj stvari ponujate zelo rigorozno, tja so naslovov, pro-fesur?" "Priznal bom, da smo nekoliko neokusni, ker se vtikamo v stvari, ki pripadajo drugim re-sorjem, denimo šolstvu in obema univerzama. Mislim, da je bil na mariborski sprejem sorazmerno ugoden, občutek pa imam, da je ljubljanska rezervirano sprejela strategijo. Rektor je dejal, da so jo sposobni napraviti sami, če je to res, potem intervencija ni potrebna. Kolikor pa poznam stvari, mislim, da bo najbrž potrebna. Vem, da so merila za volitve profesorjev na nekaterih fakultetah v Ljubljani nižja kot v V ariboru, ne govorim pa seveda o kvaliteti profesorjev. Sam sem bil v komisiji in profesor Kračun denimo ni bil izvoljen za rednega profesorja, ker ni imel publiciranih člankov v tujini in dokazane citiranosti, čeprav je eden naših najboljših ekonomistov." Pri denacionalizaciji je pozabljena pasiva "Vztrajni kritik ste, vendar ta zvon nekako zveni v prazno. Razgalili ste lastninjenje stanovanj, toda zgodba je mimo. Izkazalo se je, da napačno cenimo faktorje. Lotili ste se denacionalizacije in sprožili vihar, mnogi Vas niti prebrali niso do konca, zdaj pa se ta projekt zatika tudi zaradi njegove nedorečenosti. Lotili ste se tudi projekta lastninjenja, ki zdaj stoji, bojim pa se, da nekatere stvari niso uresničljive?" "Od začetka poudarjam, da mora vsakdo, ki mu je bilo karkoli vzeto, dobiti nazaj, v kakšni obliki, je seveda drugo vprašanje. V tem vidim moralni, to ni ekonomski princip, saj se v povprečju gospodarjenje ne bo izboljšalo, kvečjemu poslabšalo, veliko bivših lastnikov bo to premoženje prodalo, take primere že imamo. Kritiziral sem dejstvo, da je predmet denacionalizacije aktiva, ne glede na to, kakšna je bila pasiva. Pogledal sem lastninsko in kreditno sestavo slovenskega gospodarstva pred vojno in ugotovil, da je bilo strahotno zadolženo, zadolženost se je zmanjšala med vojno, ker je bilo dober del slovenskega gospodarstva vključen v nemški vojaški stroj, delal je s polno paro in z dobrimi zaslužki. Po vojni pa je nova oblast poskrbela, da so se dolgovi podjetij čimbolj zmanjšali. Stanje, po katerem bi bilo pošteno izvršiti denacionalizacijo, sta leti 1939 do 1941, podatki pa obstajajo. Problemi, ki sem jih teoretično pokazal, se že pojavljajo v praksi. Denimo lastnica delnic banke Slavije - v njenih prostorih je danes notranje ministrstvo - želi to dobiti nazaj. Rekonstruirati bi morali banko Slavijo, ugotoviti, kdo je imel v njej deponirana sredstva in kdo najeta posojila." Razlaščanje ustvarjalcev povojnega premoženja "Kaj sodite o projektu privatizacije? "Tako ali drugače bo izveden. Mislim, da je slab, ker je najslabše, če ljudje karkoli dobijo zastonj. Če želimo pridobiti podjetnike, gospodarsko odgovorne posameznike, potem se morajo takoj, brez odlašanja navaditi, da vsako stvar, ki jo dobijo, pošteno plačajo, s polno ceno, za svoje delo, storitve in izdelke pa prav tako dobijo polno ceno. Brez tega principa se gospodarstvo ne bo normaliziralo. Če smo šli na oblike polzastonjkarske delitve družbenega kapitala, v resnici nadaljujemo tisto, kar smo imeli 45 let. "Ljudje so vendar delali, danes pa kljub popustom ne bodo mogli kupiti podjetij?" "Veliko uspešnih podjetij imamo, ki so nastala tako, da so ljudje imeli dolga leta nizke plače in so ustvarili podjetje, v principu ni razlike s privatnim lastnikom. Zato moralna obveza velja tudi zanje, deleže tistega, kar so ljudje ustvarili, bi jim morali na neki način zagotoviti. Vem, da to ni enostavno, toda, če je nekdo v socialističnem sistemu nekaj ustvaril, naj to pridobi. Zdaj pa bodo v podjetjih, ki so najboljša, ki so plod njihovega dela, delavci in raanagerji najtežje, če bodo sploh lahko pridobili lastnino. Zdaj moram nekaj reči v dobro zakona o zamrznitvi plač, ki ima tudi dobro plat, saj omogoča privatizacijo po poti, ki gre mimo zakona o privatizaciji podjetij. Delavcem in posebej uspešnim managerjem omogoča, da tisto, kar ustvarijo nad izplačanimi plačami, investirajo v podjetje kot svoj kapital. To je razlog, da sem zakon podprl, prav v tem je slaba točka naše privatizacije." "Kmalu bo kdo rekel, da se je začela največja nasilna nacionalizacija v slovenski zgodovini, proces razlaščanja povojnega premoženja?" "To sem že napisal. Poglejte samo smešen primer našega inštituta. V resnici je bil to zasebni inštitut, odločali smo sami, vse, kar smo naredili, je bilo ustvarjeno z našim delom, to so bile plače, ki jih nismo porabili. Z zakonom o zavodih pa smo postali državni, doživeli smo nekaj, kar se je dogajalo pred skoraj petdesetimi leti, to je bila čisto formalna nacionalizacija." KOMENTAR Za Jelcina! "Če Rusija teži k temu, da bi postala kapitalistična nacija, po Zgledu nacij zahodne Evrope - in v zadnjih letih si je za to zelo prizadevala - ne bo uspela, če ne bo najprej preobrazila dobršnega dela svojih kmetov v proletarce; in potem, ko bo enkrat zapadla v naročje kapitalističnega režima, bo morala pretrpeti vse njegove neusmiljene zakone, kakor so jih morale druge, profane nacije." Te besede niso bile zapisane (kot se mogoče zdi) pred nekaj leti, ko se je začel razkroj Sovjetske zveze. Zapisal jih je že 1877 Kari Marx - v Odgovoru Mihaj-lovskemu, ruskemu sociologu in publicistu. (Izvirnik je v francoščini, prevedel M. N.) - Pronicljivost Marxovega genija in ironija zgodovine pa sta hoteli, da se zapisano neusmiljeno uresničuje, od takrat pa vse do danes. Rusija se je s kapitalizmom soočila že pred oktobrsko revolucijo. Tedaj je šlo za globalno pripravo (bančništvo, komunikacije, železnice, rudarstvo, prva industrijska središča...). Revolucija je sprva uvedla vojni komunizem, ki pa ni prinesel drugega kot splošno lakoto. Sledil je NEP. ki je sprostil zasebno pobudo. Tudi na podeželju: dvignil je kulaka. Tisto, kar je poglavitno, transformacijo kmeta v pro-letarca. pa je opravil Mar.xov in Leninov veliki učenec Stalin. Kulake je likvidiral, pretežni del obubožanih kmetov segnal v industrijo, preostale pa r kolhoze. In tako naprej, vse do danes. Pred neka/ dnevi, ko se je do kraja zaostril spor med predsednikom JeUinom in kongresom, se je oglasil ameriški državni sekretar Warren Christopher. Z izjavo, ki ga postavlja na Jelcino-vo stran /DA podpirajo Jelcma. ker se ta zavzema za demokraci- Miha Naglic jo in za tržno gospodarstvo. Za kapitalizem torej! Nakar se je zaslišalo še predsednika Clintona: podpiramo Jelcina. ki je prvi demokratično izvoljeni predsednik v tisočletni zgodovini Rusije. Vsi prejšnji vladarji so bili sa-mozvanci ali izbranci peščice sa-moizbrancev. Tudi sedanji kongres je izvoljen po starem ključu, od že poprej izbranih... Če si zdaj vse skupaj ogledamo še enkrat in v stoletni perspektivi, se pokaže, da so se vsi po vrsti (car Nikolaj. Lenin. Stalin. Hruščov. Gorbačov in Jelcin). čeprav nezavedno, zavzemali za kapitalizem. Storili so vse. čeprav so imeli pred očmi različne, vsak svoje cilje, da bi se v Rusiji naposled uveljavil kapitalizem. Boris Jelcin. bivši komunist in genialni populist, je postal strastni antikomunist in se prav v teh dneh zapisuje v zgodovino kot eden tistih, ki SO v Rusiji uvedli sistem, ki še zdaleč ni popoln, je pa izpričano najboljši od vseh doslej v praksi preizkušenih: kapitalizem, tržno gospodarstvo in "meščansko" demokracijo Ko se ameriški vrh v svojem in v imenu Zahoda zavzema :a Jelcina. tffga seveda ne počne zgolj iz načelnih nagibov. Gre predvsem za ekonomski interes. Če bi se namreč Rusija še naprej razvijala v kapitalistično smer. bi postala ogromen trg. Zahodne kapitalistične države so ta čas povečini v fazi stagnacije: pri njih doma je vse že zgrajeno in drugače postorjeno. Trgi so zasičeni in na njih vlada strahoten konkurenčni boj. Tako ni čudno, da je nemški kancler Kohl (in Nemčija bi od razvoja Rusije gotovo potegnila največji profit) ob svojem nedavnem obisku v Tokiu dobesedno nagovarjal Japonce, naj kreditirajo Rusijo. Francoski predsednik Mitter-rand pa je z vrhunskega sestanka "velikih sedem " (G 7) pohitel naravnost v Moskvo in tako demonstriral očitno podporo velikih kapitalistov obetavnemu ruskemu učencu. Za Jelcina se torej ve, koga in kaj predstavlja. Kaj pa njegovi nasprotniki, združeni v kongresu pod predsedstvom Hasbulatova in stoječi za podpredsednikom države, generalom Ruckojem9 Ki v primeru, če kongresu uspe odstaviti Jelcina. postane začasni predsednik ? To so ljudje preteklosti: nacionalisti, zagledani v stare ruske mite in bivši komunisti, hrepeneči po privilegijih iz enopartijskih časov. Če bodo zmagali ti. se utegne tudi v sovjetskih prostranstvih odigrati drama, podobna jugoslovanski, zaznamovana z vojno, človeškimi žrtvami in uničevanjem materialnih dobrin. Zato se tudi na tem mestu opredeljujemo "za Jelcina!" Ne zalo. ker nam je simpatičen kot osebnost, temveč zato. ker pooseblja obet konstruktivnega razvoja, čeprav "zgolj" kapitalističnega Parafrazirajmo še za konec Marxa: prihodnost Rusije bo ali kapitalizem ali barbarstvo. Komunizem lahko počaka Rim, ki posluša Trst Italijanski veleposlanik v Sloveniji Fabio Cnstiani je prejšnji teden našemu državnemu sekretarju zunanjega ministrstva Ignacu Golobi kar na brniški letališki stezi izročil neuradno grožnjo italijanskega zunanjega ministrstva, da bodo Italijani nasprotovali slovenskemu sprejemu v Svet Evrope, če pri nas ne bomo zanje ugodno rešili vprašanja premoženja italijanskih državljanov, ki so se po drugi svetovni vojni umaknili iz Jugoslavije. Poteza nikakor ne sodi v okvire normalnih diplomatskih odnosov med dvema sosednjima državama, najprej zaradi njene vsebine, nato pa tudi čisto zaradi same oblike predaje grožnje Kot se je kasneje izkazalo, na-mreč ni šlo za uradno obvestilo italijanskega zunanjega ministrstva, temveč za nekakšno neuradno sporočilo za javnost, ki je bilo poleg tega slovenski strani predano še v precej neprimernih okoliščinah. Torej ravno v trenutku, ko so člani naše delegacije čakali na prihod nekdanjega italijanskega predsednika in sedanjega senator/a Francesca Cossige Vsekakor pa je dogodek dovolj resno opozorilo za Slovenijo, da se misli Italija v času pogajanj o reviziji Osim skih sporazumov posluževati vseh vrst pritiskov. Toda za Slovenijo, ki se zavzema za dobro sodelovanje z vsemi sosedi, je zelo dobro, če ob takšnih zapletih pregleda tudi zgodovino naših odnosov z Italijo. Iz nje se je mogoče marsičesa naučiti, predvsem pa nam le-ta pokaže pogosto prozornost njihovih trikov (kar še ne pomeni, da jih lahko podcenjujemo), predvsem pa, da so ti velikokrat povezani z razmerami v italijanski notranji politiki Po takšnih ugotovitvah je mogoče precej la- Marko Jenšterle žje razložiti tudi vzroke za tokratno italijansko zaostrovanje. Naše sosede bolj kol kdajkoli prej pretresa notranja politična kriza, na čelu z veliko afero o korupciji v nekdanjem najvišjem političnem vrhu, kjer se pojavljajo imena nekdaj uglednih politikov ali njihovih tesnih sodeluv cev. V interesu obtožencev je torej, da se medijska pozornost čimprej preusmeri drugam in pri tem je zanje najbolje, če je to zunanja politika. Zanje je to najmanj delikatno področje, saj s tem ne ustvarjajo dodatnih notranjih sovražnikov, kvečjemu dobivajo nove zaveznike, saj je praktično težko najti Italijana, ki mu ne bi bilo do večjega vpliva (če ne tudi ozemlja) njihove države Tako ni prav nič čudno, da je na čelu nove gonje proti Sloveniji poslanska skupina bivšega italijanskega premierja Andreotttja. ki je v centru napadov zaradi omenjenih podkupo-valnih afer. Zgodovina političnih odnosov med Italijo m Slovenijo nas tudi hitro pouči o tem. da so nas sosedje izsiljevali tudi pred mednarodnim priznanjem naše neodvisne države, vendar tedaj naša država ni popustila in podpisala spora ruma. po katerem bi bila slovenska manjšina v Italiji v izrazito slabšem položaju od italijanske pri nas Tretja ugotovitev je. da se je zunanja politika Italije do Slovenije vedno krojila v Trstu in ne v Rimu. kar z drugimi besedami pomeni, da so v italijanskem glavnem mestu vedno popuščali pritiskom skrajnežem v Trstu, ki imajo večne apetite po Istri, niti najmanjšega posluha pa ne do slovenske manjšine pri njih. Slovenska delegacija, ki. se v teh dneh v Rimu pogaja o Osim-skih sporazumih, dobro pozna omenjeno politično zgodovino odnosov med Italijo in Slovenijo. Ob vsej diplomatski spretnosti bo v tej dolgotrajni pogajalski igri nedvomno izredno pomembna tudi igra živcev Živci politikov pa so najtrdnejši takrat, kadar je njihova država notranje stabilna. Na tem področju ima Slovenija pred Italijo nedvomno veliko prednost O D M ■ V I Demagogija in hinavščina paherkovalca V Gorenjskem glasu je bilo v petek. IV marca objavljen da nek demagoga Demagogija, kar je pravšen naslov, saj samo demagog ve. kako se temu streže. Boljševistični materializem in balkanska kultura, h katerima je precej prispeval tudi lov. Žakelj. sta vzredila hinavske in sleparske ljudi, ki imajo še danes podpihovanje in paberkovanje politikantstva za vrednote, ki jih zamenjujejo z iznajdljivostjo in pronicljivostjo Eden takih pa-berkov je tudi Viktor Žakelj. ki ob zamrznitvi plač očita laži drugim, sam pa si z njimi služi že od dolgoletne vladavine njegove edine stranke in edine zveze. Ne zmore vsakdo preživeti toliko sprememb, kot jih je Žakelj, brez spretnosti zavajanja ljudi, zato je treba imeti bakren želodec, kot ugotavlja sam. Najprej piše. da se je našim ljudem desetletja dopovedovalo, da so končno svoji na svojem, da naposled delovni ljudje razpolagajo z rezultati svojega dela. Ni se. samo po sebi prepričevalo ljudi, ampak so lagale ljudem osebe, živi ljudje z imeni in priimki, med katere spadate tudi Vi, tov. Žakelj. Ljudje nismo pozabili, kako ste hodili po tovarnah, se najprej zglasili pri vodstvih podjetja, ki so Vas vozili do delavcev z mercedesi. nato pa ste zaposlenim govorili o najboljšem sistemu socialističnem samoupravljanju, da ima samo to perspektivo, vendar bo za njegovo uresničevanje treba še zategniti pasove. Seveda ste tudi pravico kritike tega sistema imeli samo privilegirani ljudje, z določeno barvo in izpod določene marele. Sčasoma, paberkuje Žakelj. je postalo jasno, da smo zapluli v realsocializem. Podpihovalska in sprenevedava laž. bi rekli temu. Tovariš Žakelj. tudi Vi osebno ste nas zvodili v realsocalizem, nismo zapluli sami. Znali ste se prilagoditi tudi temu, saj ste strahopetno ali demagoško. kakor hočete, prilagodili vsaki novi zvrsti sistema tudi svoje izražanje. Vi sami ste bili med tistimi, ki so trdili, da je nestrankarstvo in netržnost volja ljudstva, na lastna ušesa je to slišalo mnogo zaposlenih, sedaj pa to podtikate nedoločenim osebam, kar je svojevrsten novorek. Višek politikantstva pa je sprenevedanje tov. Žaklja ob zamrznitvi plač. Še pred dobrega pol leta je kot predsednik vlade v svojem prvem ukrepu krepko zvišal plače negospodarstvu, kar je podražilo državo in povečalo porabo, posledica tega ukrepa pa je sedanja zamrznitev plač. Nenadoma pa ugotavlja, da je vse oblike potrošnje treba uskladiti z gospodarskimi možnostmi V pol leta krepak zasuk v mišljenju in ukrepanju Po paberku tov. Žakelj tudi ne razume, zakaj so se neodvisni sindikati vključili v igro. kajti enosmerno vzgojen človek z moralnimi vrednotami privilegiran-ca. bo težko razumel neodvisnost ukrepanja sindikata, soj je bil navajen, da sugerira svojo voljo. Ni bilo bistvo višina zamrznjenih plač, ampak način, ko vlada kljub dogovoru z diktatorskim ukrepom tega izniči. Minimalne plače spremeni v maksimalne, požvižga se na evropske norme, končno pa še zniža osnove. Nasprotovanje temu. je za Žaklja demagogija, kar je razumljivo, saj je zamrznitev posledica njegovega polletnega pod-predsedrukovanja. Da bi z novorekom zameglili svoje napaberkovane stavke, je primešal sindikatom še Z.ev.sa in Rimljane, svojo nekdanjo revo lucionamost pa pripisuje drugim. Ne more razumeli načelnosti neodvisnih sindikatov, saj je bil sam vedno nenačelen politikam in varuh dela. seveda dela drugih Še vedno se oklepa metod svoje nekdanje stranke, saj pripisuje neodvisnim sindikatom tudi zaščitnike Če je bil on dolgo zaščitnik starega sindikata izpod iste marele. je sicer njegova stvar, svojih frustracij naj ne podtika drugim. Slovenci so že zdavnaj spoznali, kdo /e njihov zaveznik, ker pa ste jim predstavniki tocialuma s tvojim th tavanjem napravili bakrene ■<• I/>(!(■<■. vas bodo kmalu lahko tu ili i.hliuvati in pozabili. S svojim spreohrnjenim značajem, brez morale, ste napravili ogromno materialno m moralno škodo Slovenm seda/ pa mirne vesti paberkujete po časopisih, predete po luksuznih gostiščih in se prilizujete ljudem s pomilovanjem lačnih Naj Vas bo sram. tovariš žakelj. Ce imate še kaj ponosa, poskusite enkrat gospo darili in teoretizirati s svojim premoženjem, ne pa z lastnino vseh delovnih ljudi BogOfll I itof TERMOPOL SOVODENJ Koprivnik 50 64225 Sovodenj zaposli REFERENTA V NABAVI za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske oziroma komercialne smeri, aktivno znanje nemškega jezika, izkušnje pri delu v komerciali, izkušnje pri delu z računalnikom, komunikativnost, vozniški izpit B . »kategorije. Poskusno delo traja 1 mesec. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh'po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi. ★ ★ ★ ★ ★ G&P E L E D G&P Hoteli Bled, p.o. Cankarjeva 6, Bled OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO: dvosobnega stanovanja na Bledu, Alpska c. 7/II v izmeri 59,90 m2 Razpisni pogoji: 1 Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v P Sloveniji oz. fizične osebe z državljanstvom R Slovenije. 2 Najnižja cena znaša 84 660 DEM. 3 Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno Ponudnik mora pred iztekom roka za zbiranje ponudb plačati varščino v višini 10 % najnižje cene, preračunano v tolarsko protivrednost po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije na žiro rač. štev 51540-601-12734 Varščina se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim ponudnikom, ki ne bodo uspeli na dražbi, pa bomo varščino vrnili v 5 dneh brez obresti. 4 Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponudbe. 5 Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora biti kupnina plačana v tolarski protivrednosti, preračunani po srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan plačila najkasneje v roku 8 dni po podpisu pogodbe. če uspešni ponudnik ne podpiše pogodbe oz plača kupn'r ne v določenem roku, bomo prodajo razveljavili in obd^fl varščino 6 Prometni davek in vse druge javne dajatve in stroške v zveZ' s prenosom lastništva plača kupec 7 Ogled stanovanja je možen od 29 3 1993 do 2 4. 1993 P° predhodnem dogovoru po tel 064/77-348 Pisne ponudbe zapečatenih ovojnicah z oznako "Ponudba za nakup stan0 vanja" bomo sprejemali do 5 4 1993 na naslov G&P Ho,e Bled, p.o., Bled, Cankarjeva 6 8 Ponudba ne zavezuje prodajalca, da sklene kupoprodaj^0 pogodbo s katerim koli ponudnikom. url KOVINSKO PODJETJE KRANJ p.o. Šuceva ul. 27, KRANJ V STEČAJU OBJAVLJA JAVNO PRODAJO ZA OPRODAJO NASLEDNJIH SREDSTEV: — 2 kos Stružnici — 2 kos Točkasti var aparat — 1 kos Stiskalnica ročna — 4 kos Rezilka Ma|a — 1 kos Krožna žaga Comet — 3 kos Brusilni stroji IKOS — 3 kos Krivdni stroji za cevi, pločevino — 1 kos Razrezovalni stroj Gorenje — 1 kos Stroj za rezanje in varjenje — 1 kos Kopirni stroj Gorenje — 1 kos Telefax Canon 270 z zbiranjem pisnih ponudb , Zbiranje pisnih ponudb bo v sredo, 31. marca 1993, ob v prostorih KOP Kranj, Šuceva ul. 27 Ogled navedenin ^ stev je mogoč na dan prodaje od 8 ure dalje. Izklicne c do vidno označene na posameznih predmetih Pogoji javne prodaje: be — na javni prodaji lahko sodelujejo pravne m fizične os ^e — za udeležbo je treba vplačati 10 % varščino od izklicne na blagajni m bo všteta v plačilu kupnine kupn'' — kupec lahko prevzame kupljene predmete po plač,,u ^aji, ne če kupec ne plača kupnine v roku 3 dni po javni P zapade varščina v dobro prodajalca < vieno-K^' — predmeti javne prodaje se kupujejo po sistemu vi pljeno" Poznejših reklamacij ne upoštevamo — prometni davek plača kupec Neprodani predmeti iz javne prodaie z dne 12 2 ln 17. ^ kot so varilni aparati Furlan, varilni aparati za varlen,j^w /^dri* jeklenke za C02 in kisik, skobeljni stroj Kikmda, |M rerTia. 500, električni enofazni in trofazni kabli in še druga p material in polizdelki so v prodaji tudi do 50 % ceneje o ene cene. i 8 do 1 Nakup navedenih predmetov je mogoč vaak dan oo ure v prostorih KOP-a KRANJ. Dodatne Informacije dobite po tal. »t. 064/241-417. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 21. STRAN 4> GORENJSKI GLAS Na slovenskem avtomobilskem trgu Homologacija in taksa Na slovenskem avtomobilskem trgu se prihodnji mesec obetajo nekatere novosti pri uvozu in prodaji novih in rabljenih vozil. Tako taj bi ob koncu prihodnjega meseca stopila v veljavo uredba o obvezni homologaciji vozil in uredba o uvozu rabljenih avtomobilov. 2 uredbo o homologizaciji vozil naj bi preprečili uvoz vozil, ki tehnično niso v skladu z vse strožjimi varnostnimi in ekološkimi predpisi. Vsa uvožena in v Sloveniji izdelana vozila bodo morala •rneti potrdilo, da ustrezajo slovenskim predpisom, ki so sicer narejena po evropskem vzoru, vendar za zdaj še ni predvideno, da Dl morala vozila imeti katalizator. Uvozniki oziroma prodajalci vozil bodo pred izdajo potrdila morali za vsak tip vozila opraviti "omologacijo. Potrdila o homologaciji vozil seveda ne bodo poceni, saj naj 1 za vsak tip vozila morali prodajalci odšteti približno 5000 nernških mark, kar bo veliko težav povzročilo predvsem tistim Prodajalcem, ki prodajo manj avtomobilov. Uredba velja tako za Uradne kot tudi za zasebne prodajalce. .^.'ovenska vlada naj bi v kratkem sprejela tudi uredbo o uvozu zat voz''' ki sicer ne bo omejevala starosti uvoženih vozil, to pa bodo morali uvozniki prav tako pridobiti ustrezno potr-u 0 o homologaciji. Vlada bo sicer sorazmerno ugodne cene ozenih rabljenih vozil začinila z dodatno 15-odstotno posebno c 0zr|o takso, ki jo bodo računali na osnovi cene in 27-odstotnih nnskih dajatev. H končni ceni naj bi dodali še 5 odstotkov prometnega davka. ti "k ^aze< da vsaJ za zdaj vlada ne bo odločneje posegla v uvoz Jih avtomobilov, saj ni znamenj, da bi s 1. aprilom začela velja-Uredba o dodatnem obdavčenju novih uvoženih avtomobilov. raH ^a ^Prto vprašanje, ali se bodo avtomobili podražili za-a°i dodatnih stroškov homologizacije. • M. G. BORZNI KOMENTAR Na Ljubljanski borzi v teh dneh še vedno vlada zatišje. Tudi tečaji večine najbolj likvidnih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borznem parketu, so umirjeni. Temu primerno je promet majhen, saj je na torkovi avkciji dosegel le dobrih 700 tisoč DEM. Na trgu obveznic ni nič novega, pa tudi tečaji delnic so ob manjših nihanjih stabilni. 1. aprila zapadejo v plačilo kuponi obveznice RSL2 in Mesta Ljubljane, kar bo imelo vpliv tudi na tečaje ostalih vrednostnih papirjev. Delniške družbe, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, sklicujejo marca in aprila zbore delničarjev, na katerih bodo med drugim sklepali tudi o izplačilu dividende. Po dosedaj znanih podatkih bo Lek Ljubljana izplačal 12-odstotno dividendo glede na nominalno vrednost predvidoma 4. maja, Salus Ljubljana bo začel z izplačilom dividende 29. marca v višini 700 SIT na delnico, Dadas Trbovlje bo dividende izplačal praviloma v višini 1.000 SIT na delnico, SKB Banka sklicuje letno skupščino maja in bo predvidoma izplačala na prednostne delnice najmanj 6-odstotno dividendo. V začetku aprila bo oživila trgovanje na borzi nova delnica. Borza bo v uradni del trgovanja uvrstila delnico Probanke Maribor. Celotna emisija delnic znaša 17 milijonov DEM, kije razdeljena na dva dela in sicer za 10 milijonov DEM je izdanih delnic za prinosnika, te bodo kotirale na borzi, preostali del pa so delnice na ime. Nominalna vrednost delnice na prinosnika je 100 DEM in so vplačljive v slovenskih tolarjih. PREGLED TEČAJEV NEKATERIH NAJBOLJ LIKVIDNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV BORZNI POSREDNIKI, i*L 294 («u 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko OBVEZNICE RSL1 RSL2 MLJ PGO PU GOR DELNICE DAD NIKA SKB PREDN. SKB REDNE 1993 22. 3. 115,1 93,7 95,5 85,4 99,5 95,1 23.100 11.645 23. 3. 1993 114,9 93,4 95,5 84,6 100,2 95,3 23.300 33.152 12.200 11.333 24. 3. 115,0 93,3 95,6 84,8 100,2 95,1 23.300 32.300 12.069 1993 NAIU?M~ODWM | NAIUPNI/HtOD/UM I NtfumnoMM MENJALNICA DEM 1 ATS I HRD A banka KranjfTržii, Jesenice) S5.30 66.20 9.18 9.30 6» 7,80 AVAL Bled, Kranjska gora 65.10 65,70 9,20 9,45 * COPIA Kranj $5,50 66,30 9.25 9,45 ■ • * CREDITANSTALT N. banka Lj. 65,00 65,90 9,15 9.35 9,00 EROS (Stari Mayr),Kranj 65,40 66,00 9,20 9,40 GE0SS Medvode 65,30 66,20 9,20 9,45 5,00 8,00 HRANILNICA LON. d. d. Kranj 65.22 66.09 9,20 9,39 6,00 8,30 HIDA-tržnica Ljubljana 65.40 65,70 9,23 9,33 HIP0TEKARNA BANKA, jNMtet 64,15 66.35 9,15 9,45 4,00 9,00 INVEST škofja Loka 65,30 66,20 9,25 9,44 6,00 8,00 LB-Gorenjska banka Kranj «4.10 66.80 8,93 9,49 MERKUR-Partner Kranj 65,45 65,80 9,30 9,35 8,00 MERKUR-Žetezmska postaja Kranj 65.45 65,80 9,30 9,35 5,00 MIKEL StražJsče 65,55 65,80 9,14 9.39 5,00 8,00 OTOK Bled 65,24 65.82 9.26 9.36 3.90 8,50 POŠTNA BANKAd. d. (na poštah) 63,00 65.80 8,96 9.29 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 65.50 65.80 9.20 9.35 9,00 SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 65,45 65.80 9,30 9,35 6,00 SLOGA Kranj 65.50 66,30 9.20 9.40 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 64,00 8,91 . ■ 8,00 SLOVENUATURIST Jesenice 65,30 66,30 9,20 9,30 650 VVILFAN Kranj 65,50 65,80 9,25 9,37 W1FAN Radovfca 65,40 65,80 9,22 9,35 - F-AIR d. o. o. Trži« 65,30 66,16 9,18 9,28 ■ * POVPREČNI TEČAJ 65.14 66,01 9,18 9,37 5# 8.32 Pri nakupu lo prodaji SKI in MERKUR taračunavata 1% proTizlje, pri prodaji DEM 5000 ali več pa2J»%. Pri Šporovcu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga po 9,00 tolarjev. Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Care, Hermina Krt B O R Z N O POSREDNIŠKA H I i A d.d. IIMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Avtomobilske novice ga?i kratkem bo Ford na slovenskem trgu dobil tudi uradne-je.jZa£toPnika. Zastopništvo in prodajo bo verjetno prevzelo podli«. *0v*nijales, vendar naj bi v ta namen s partnerjem verjetno RovnOVili mesano Podjetje. r: Tudi ta angleška tovarna, ki je znana predvsem po teren-sJcerT>Voz''ih ^ano< Rover, je v začetku tedna nastopila na sloven-tudi ,r^U ^-astoPa J° ljubljansko podjetje Industrijaimport, ki je tr„u Uvoznik in prodajalec subarujev. Letos naj bi na slovenskem vqL• Pr°dali 300 avtomobilov iz programa osebnih in terenskih • • M. c Svetovalno informativna razstava v Domusu Olepšajmo stene in tla Ljubljana, 24. marca - V dneh od 25. marca do 1. aprila bo v prostorih Domusa v Ljubljani svetovalno informativna razstava "Olepšajmo stene in tla". Pri Domusu želijo s strokovnimi nasveti pomagati vsem, ki si ob zaključku kurilne sezone želijo sami olepšati bivalni prostor. IzpilŠni Sistemi za osebne avtomobile, terenska vozila, kombije - dvojna kakovostna ALU pločevina - najnovejša tehnologija - posebna izvedba za turbo diesel Poleg strokovnih nasvetov in demonstracij bodo "domačim mojstrom" predstavili različne materiale za obdelavo sten (različne zidne barve, tapete, pluto, opaž, keramiko), talnih površin (tekstilne obloge, PVC, parket, pluta, keramika...), oblog, zaščitne in dekorativne premaze, pomožne (izravnalne mase, lepila) in aparate za vzdrževanje prostorov. V okviru razstave bodo sodelovali številni razstavljala, obiskovalci pa bodo lahko dobili nasvete in strokovno literaturo. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. • M. AVTOSOLA Begunjska 10 ■ pn vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Iščemo samostojno sodelavko za vodenje knjigovodskih del za podjetja in obrtnike. Zaželene delovne izkušnje. Zaposlitev se sklene za določen čas z možnostjo spremembe v nedoločen čas. Prijave sprejemamo 8 dni od objave na naslov: ______ LEGIS d.o.o., podjetje za računovodstvo, finance in trgovino Bertoncljeva 31 64000 Kranj _ l Proizvodnja, servis, montaža AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061) 812-541 potovalna ***** agencija ALPETOUR ScKioJt e* T£ "S & U Pr-1 c oktete, u-ačpotov-to odprt koteč/tfimofa 10. - 17. 4. 1993 Prevoz + 7 POL P samo DEM 170 16. 4. - 23. 4. 1993 ... Cena na osebo samo DE/VI — JJ «Nr?^Maciie in prijave v alpetourovih poslovalnicah " ŠKrSSifL.,,CA tcl 7 14-62 1 - TRŽIČ ^ l/K LOKA tel. 621-755 * KRANJ Vaši možgani zmorejo precej več, kot ste vajeni. Ob uporabi AVS metode zavestnega in podzavestnega učenja ter posebnih tehnik sproščanja se jih lahko naučite aktivirati. V prijetnih hotelih se boste po načelu 2 vikenda - 1500 novih besed na intenzivnih začetnih. nadaljevalnih in strokovnih seminarjih naučili angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine. Zaključene skupine lahko izbirajo čas, kraj in program seminarjev, v kolikor okolje in termini ustrezajo standardom metode. Cr> emona elektronski center Šmartinska 130, Ljubljana tel.: 061 441085, faks: 061444321 tel. 53-370 tel. 211 -081 AVS CENTER GRAZ Rablhang 14 tel : 9943 -316/ 471- 572, taks: 9943 - 316 / 466 - 833 UREJA; Vilm« Stinovnik Šahovski festival bled '93 Bled že štirinajstič gosti šahiste na mednarodnem šahovskem festivalu, ki se začenja danes (petek, 26. marca) v Hotelu GOLF. Šahisti in šahistke se bodo pomerili na treh turnirjih: odprtem (Bled Open) turnirju za seniorje (igralci nad 55 let). Svojo udeležbo so že potrdili že številni vrhunski igralci, med njimi: velemojster Zdenko Kožul iz BiH (rating 2565) zmagovalec conskega turnirja v Zagrebu, velemojster Ivan Farago (2510) iz Madžarske, velemojster Miron Sher (2500) iz Rusije, velemojster Enver Bukič (2435). Na ženskem turnirju pa so udeležbo potrdile: velemostrica Vesna Bašagič (2385) iz BiH in velemojstrica Marta Litinskava (2340) iz Ukrajine. Poleg tega bosta igrali na festivalu tudi obe reprezentanci. Pri moških: lanskoletni zmagovalec mednarodni mojster Dražen Sermek (2495) in mednarodni mojstri Aljoša Grosar. Leon Gostiša, Georg Mohr. Na turnirju za članice pa mednarodna mojstrica Milka Ankerst, Kiti Grosar (udeleženka conskega turnirja v Gradcu), Narcisa Mihevc in Anita Ličina. Organizator pričakuje številno udeležbo tudi ostalih slovenskih igralcev in igralk, skupno okrog 150. Nagradni sklad znaša 10.000 DEM v tolarski protivrednosti. Prijave za turnir sprejemajo od 10. do 15. ure, svečana otvoritev bo ob 15.30, 1. kolo pa ob 16. uri. Redna kola se bodo igrala od 16. do 23. ure. K igranju in ogledu turnirja ste vabljeni vsi, ki vas ta igra veseli. 9 Aleš Drinovec ŠAHOVSKI NAGRADNI KUPON Od danes, 26 marca, pa do prihodnje nedelje, 4. aprila, bo Bled mednarodni šahovski center. Šahovska zveza Gorenjske je namreč tudi letos pripravila ŠAHOVSKI FESTIVAL /Chees Festival; Schachfestival/, z dobro mednarodno udeležbo šahistk in šahi stov od najmlajših do najstarejših kategorij. Festival lahko spremljate v Hotelu GOLF na Bledu - bralkam in bralcem Gorenjskega glasa pa gorenjski šahisti zastavljajo nagradno vprašanje: KATERI PO VRSTI JE LETOŠNJI MEDNARODNI ŠAHOVSKI FESTIVAL NA BLEDU? Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali 5 lepih nagrad: 1. najsodobnejši telefonski aparat Iskra; 2. - 5. nagrada: po 1.000,00 tolarjev. Vaše dopisnice z odgovori sprejemamo do 2. aprila (prihodnji petek). Slovenske zmage na hrvaškem kronometu Kranj, 22. marca - V nedeljo, 21. marca, je bilo v Jarumu na Hrvaškem kolesarsko tekmovanje na kronometer, ki so se ga poleg tekmovalcev iz hrvaških klubov udeležili tudi tekmovalci iz treh slovenskih klubov: ljubljanskega Roga, novomeške Krke in kranjske Save Mlajši mladinci so tekmovali na 6.3 km progi, starejši mladinci pa na 12,6 km dolgi progi. REZULTATI: Mlajši mladinci: Martin Deganc (Krka), 2. Leon Bergant (Rog), 3. Tadej Valjavec (Sava) Starejši mladinci: 1. Tadej Križnar (Sava), 2. Uroš Murn (Krka), 3. Robert Gašperin (Krka). • Vera Drašak ;«flRSKI TEKI -BMnrrjjD Uspeh mladih kranjskih tekačev Na Rogli seje s šesto tekmo za najmlajše kategorije v smučarskem teku končalo tekmovanje za ZlTO POKAL. Na tej zadnji tekmi so bili najboljši tekači iz TK KRANJ, saj so osvojili dve zlati in eno bronasto medaljo. V lepem sončnem ničkaj zimi podobnem vremenu so enkrat zmagali tudi tekači iz SD Planica. Rezultati: DEČKI DO 12 let 2,5 km: I. Klemen Lauseger, TK Kranj, 2. Filip Valjan, TSK Rijeka, 3. Primož Knaus, SK Kovinoplastika Lož.. 4. Rok Bre-mec. Bled DEKLICE DO 12 let 2.5 km: I Maruša Bremčič, TSK Logatec, 2 Ita Majnik, TSK Olimpija, 3. Anamarija Šuštar, TK Kranj. 13. Mohorič. 14. Doles, obe Kranj. DEČKI DO 14 let 5 km: I Marjan Zagoršek. ŠD Planica, 2. Rok Kolander, §D Maribor, 3. Miha Renčclj, Hoče. 5. Zepič, 9. Lauseger, 10. Dolinar, 15. Ro-oman, vsi Kranj. STAREJŠE DEKLICE DO 14 let 5 km: 1. Nuša Žibert, TK Kranj, 2. Petra Majdič, Dol, 3 Ana Gostinčar, Dol. 5. Aleksandra Lanišek, Kranj, 8. Brankovič, Kranj, 14. Zemva, Goric I KIPNO 6 TEKMA I TK KRANJ 114 točk. 2. TSK LOGA TEC 98 točk, 3 TSK OLIMPIJA 93 točk Mladi smučarji tekači iz Kranja so dosegli velik uspeh na i/redno kvalitetnem mednarodnem tekmovanju za SUMAVSKI POKAL '93 v Zadovju na češkem. Tekmovanja so se udeležili še tekači iz Nemčije, Avstrije in Češke Ekipno so Kranjčani osvojili 2. mesto in dokazali, da se tudi v smučarskem teku obetajo boljši časi Sci i so bili povsem enakovredni tekačem iz prej omenjenih držav. Posamezne uvrstitve Kranjčanov: Dečki do 15 let - 4. Marko Zepič, 6 Jane/ Dolinar, 7, Anže Lauseger. Deklice do 15 let: 2 Nuša Zibert,4 Aleksandra Lanišek, 7 Tadeja Brankovič Mladinci: 2. Sašo Ciros, 4 Jure Iglic, 8 Aleš Zibert • Franc Ažbe iP5 iiu "ZARJA" Tr obvešča cenjene qosle, dob o qo*tilna spet odprta v soboto, 27. marca. Tako kot nekoč" nudimo domače riiJne specia litete in veliko izbiro jedi po naročilu. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poročna kosila, obceti... Mudimo nedeljska kosila. Pezervacije sprejemamo po telefonu 064/49-037 ali 49-305. Odprto vsak dan, razen torke priporoča gostilna ZAPJA Prenk in f~a nči Bob int. Kezerv ■ 06 I Cd I ^' P1 ■ i letonu t »I fH PLANICA JE PRIPRAVLJENA ZA FINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA V SKOKIH Naš najboljši domov z motorjem yamaha Z današnjim uradnim treningom se začenja 14. finale Blaupunkt svetovnega pokala v smučarskih skokih na 120-metrski skakalnici - Jutri ob 9.45 bo moštvena tekma, v nedeljo ob isti uri pa tekma posameznikov. Planica, 25. marca - Naša Planica te dni spet praznuje. Kljub nekaj slabšemu vremenu, kot smo ga bili vajeni zadnje tedne, je vse na red za veliko tekmovanje, na tekmovališču pa so že zbrani najboljši tekmovalci, ki se bodo borili za letošnji naslov skupnega zmagovalca smučarskih skokov. To pa so: Goldberger, Šakala, Rathmayer in Kasai. Tudi naši niso brez možnosti za visoke uvrstitve. Tako bomo imeli na ekipni tekmi v konkurenci eno ekipo, poleg tega pa še ekipo B in mladinsko ekipo, ki bosta nastopili izven konkurence. Na posamični tekmi bo nastopilo petindvajset naših skakalcev, od tega bo deset predskakalcev. Kdo bodo člani A ekipe in kdo od naših bo nastopil na tekmi, pa bo znano po današnjem uradnem treningu, znano pa je že, da med nastopajočimi ne bo Francija Petka, ki je po padcu na svetovnem prvenstvu prebolel še pljučnico. Seveda pa bodo na tekmi vsi naši ostali najboljši na čelu z Matjažem Zupanom, Rob i je m \ leg licem, Sa- 14. FINALE SVF.iOVVKCA i«OKAl.A V SMUČARSKIH SKOKIH SLOVRNUA Gorenjca izločena Za Živila Naklo in Jelen Triglav je sedaj glavni cilj čimboljša uvrstitev v prvenstvu. V pokalu sta oba zgubila s 3 : 1: Živila s Publikumom v Celju, Jelen Triglav pa v Ljubljani s SCT Olimpijo. Živila Naklo igrajo v nedeljo ob 15. uri na kranjskem stadionu pomembno tekmo z Muro iz Murske Sobote. Tekma bo zanimiva tudi zato, ker naj bi pri Muri zaigral Bojan Ta-neski, ki je bil jeseni še član moštva Živil. Mura je v zadnjem kolu z gladko zmago proti Publikumu napovedala, da se z novim trenerjem Soškičem vrača v formo in v boj za prvaka. Živila pa bi se v primeru zmage priključila vodilnim. Sedaj so peta a 25 točkami, Mura pa je z enakim številom točk mesto pred njimi Drugoligaš Jelen Triglav ii Kranja odhaja k Tabor Jadranu Sežana. Kranjčani spomladi še niso pokazali vsega, kar znajo, v prvih dveh kolih so oddali dve točki, zato jih samo zmaga ali neodločen izid obdržita pri vrhu. Vodi Jadran s 26 točkami, Triglav pa je četrti z dve ma točkama manj. Mladinci Triglava odhajajo na gostovanje k Rudarju v Velenje, v območni mladinski ligi pa igra Creina v Sežani, Zarica pa v nedeljo dopoldne doma z Jesenicami. Jutri se začenja tudi III. liga. Jelovica igra ob 15. uri z Za-rico, Creina Dolnov pa ob isti uri z Avtoprevozom iz Tolmina. • J. K. RadsportFABJAN VAS STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškim ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO GMIZNi TEMI$«I1333CGIIIH 1 NA PODNU B0 SPET ŽIVAHNO Škofja Loka, 25. marca - NT K Partizan EGP je minulo soboto organiziral občinsko prvenstvo za veterane nad 40 let, Šl) Polet je bilo v nedeljo organizator občinskega prvenstva za dvojice, to nedeljo pa bo Partizan EGP Škofja Loka v športni dvorani Poden organiziral se prvenstvo gorenjske v namiznem tenisu. Med veterani je prvo mesto osvojil Jano Rani (Partizan I;(iP) pred Ivkom Svojškom (Partizan - EGP), tretji pa je bil Peter Berton-celj (Kondor Godcšič). Na občinskem prvenstvu dvojic sta slavila Boštjan Rant in Petra Fojkar (Partizan I GP), drugo mesto sta osvoji la Emil in Jano Rant (Partizan EGP), tretja pa sta bila Peter Berton-celj in Jane/ Starman (Kondor Godešič). V nedeljo, 28. marca, pa bo v Skofji Loki EGP organizator gorenjskega prvenstva v namiznem tenisu, ko se bodo pomerili moški, ženske, moške dvojice, ženske dvojice in mešani pari Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, organizator pa računa na rekordno udeležbo • J. Rant ZAKLJUČEK ALPSKEGA POKALA Naši mladinci odlični V soboto, 20. marca 1993, je bila v Breitenbergu v Nemčiji zaključna tekma za solo skakalce in kombinatorce v Alpskem pokalu. Alpski pokal predstavlja najkvalitetnejše tekmovanje v mladinski kategoriji v srednji Evropi. V sezoni 1992/93 je bil pokal organiziran v šestih krajih: Planici, Beljaku, Predazzu, Reit in VVinklu, Kleingenthalu in Brel tenbergu. Tekmovalci pri kombinatorcih nastopajo v dveh starostnih kategorijah: mlajši mladinci do 18 let in starejši mladinci do 20 let. Kategorija pri solo skakalcih je enotna in vključuje mladince do IM let. V pokalu se točkujejo posamezne uvrstitve in skupna uvrstitev. Kladnik deseti. Rok Polajnar tri-najsti, Anže Zupan dvajseti, Urban Franc petindvajseti. Jure Radelj enaintrideseti in Marko Bogataj petintrideseti. V kateri i p ie nastopilo 70 tekmovalcev. Razveseljiv jc tudi uspeh tek-mOVlieeV v nordijski komhm.u i p, ki sta JO vodila tienei|a Denis Kaltenekar in Matej Kordež. Na zadnjem tekmovanju je bil v kategorij starejših mladincev Franci Jekovec četrti, v skupni u\ rsti Ivi pa |e dosegel 3 mesto lek movalne sposobnosti pa je potr diI tudi Robert Zaplotnik, ki jc dosegel nu zadnji tekmi šesto mc sto V kategoriji starejših mlailin cev je bilo skupno prav tako do seženo l mesto Zadnje tekme se nisi a Udeležili Frih Pečnik in Roman Perko. ki sla \ i/iek.i|oCi se sezoni prav tako uspešno nuslo-pala Slovensko reprezentanco so prehiteli Avstrijci m Nemci, ki imajo že dolgo tekmovalno (radi CijO • M Simšič Na zadnjem tekmovanju so bili slovenski tekmovalci izredno uspešni. Pri solo skakalcih se je pet tekmovalcev uvrstilo med petnajste rico: Zoran Zupančič 4 mesto, Anže Zupan 7, mesto, Jure Radelj 9 mesto. Marko Bogataj 10. mesto m Rok Polajnar 12 mesto. Uspeh je toliko večji, ker se tekmovanja dva n.i|bol|š.i mla dinca Urban Franc in Matjaž Kladnik, ki se pripravljata za finale skokov v Planici, nista ude ležila Mladinci, ki jih vodi trener Sandi čimiar, so v skupni razvrstitvi v sezoni 1992/93 dose gli tretje mesto, za ekipo Avsinie in Nemčije, posamično pa je bil Zoran Zupančič osmi. Mulju/ BELJAK TRFFFNERSTRAS8E2 Tat 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) Kako in po čem do vstopnic? - Pri Kompas Holidavsu že dlje časa prodajajo nalepke za avstobuse in osebne avtomobile. Nalepke za avtobuse danes stanejo 7 tisočakov, jutri in v nedeljo pa bo zanje treba plačati 14 tisočakov (za šolske avtobuse 9 tisočakov). Nalepka za osebni avto, ki velja tudi kot vstopnica za vse v avtomobilu stane 1.200 tolarjev, individualne vstopnice, za tiste, ki boste šli do Planice peš, pa bodo danes po 200 tolarjev, v soboto in nedeljo pa 400 tolarjev. Vstopnice je poleg v Kompasovih poslovalnicah moč kupi" tudi na Hrušici ali ob vhodu na parkirišča v Planici. Organizatorji opozarjajo obiskovalce Planice, da dajo vstopnico v avtu oz. avtobusu na vidno mesto! mom Gostišo, Dejanom Jekov-cem, Sašom Komovcem, Matjažem Kladnikom in Urbanom Francem. Najboljšega od naših (pogoj je, da se uvrsti med pet-najsterico) pa bo Lique Moly, (podjetje Tehnochem) nagradil z motornim kolesom znamke Yamaha. Glavni sponzorji letošnjega tekmovanja so: Mura, Zavarovalnica Triglav, Kompas Holi-days, Krka, Petrol, Rašica, Mip, Delo - Tiskarna in Avto-commerce, pokroviteljstvo na prireditvijo pa je prevzel predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. • V. Stanovnik/IK kej mim3mmmxmn£0 Naši mladinci v končnici Riga, 25. marca - Naša mladinska hokejska reprezentanca, ki te dni igra na svetovnem prvenstvu skupine C v Rigi. je odlično startala, saj je v prvi tekmi premagala ekipo Litve z izidom 8:1, nato pa še Niz0* zemsko s 70. Tako so se slovenski mladinci že uvrstili v končnico, kjer pa bodo imeli za nasprotnike zmagovalce druge in tretje skup1' ne. • V. S. SVETOVNO PRVENSTVO V PARA - SKI Irena avbelj vodi med ženskami Flachau, 25. marca - Na 4. svetovnem prvenstvu v para - ski, ki te dni poteka v sosednji Avstriji, so se zbrale ekipe iz 17 držav, skupaj pa je na prvenstvu 78 tekmovalcev. Med njimi so tudi naši re-prezentantje: Irena Avbelj, Roman Pogačar, Branko Mirt, Matjaž rristavec in Roman Karun. Tekmovanje se je začelo v nedeljo, žal pa so ga morali včeraj zaradi slabega vremena prekiniti. Za nas pa je razveseljivo, da v ženski konkurenci pred šesto serijo skokov vodi naša tekmovalka Irena Avbelj. odlično se držita mladinca Matjaž Pristavec in R°" man Karun, naša reprezentanca pa je trenutno v moškem sešte"* ku tretja. • V. S. Vabila, prireditve Turnir v malem nogometu - Nogometni klub Tržič pripravlja tO ljo, 28. marca, z začetkom ob 9 uri, na nogometnem igrišču Pod dom v Tržiču zanimiv turnir v malem nogometu K sodelovanji' vabljene ekipe od vsepovsod, prijavnina znaša 3 tisoč SIT, prijav zbirajo vsako popoldne v garderobah kluba ob igrišču, oziroma v deljo pred žrebanjem, ki bo ob 8 uri. Za najboljše so pripravljen' r kali • J.Kikel Rokometni spored - V II. državni ligi za moške se začenja k Rokometaši Preddvor lnfotradca sc bodo pomerili z ekipo N«v iz Črnomlja, tekma bo jutri, V soboto, ob 18. uri \ dvorani 01 0 L"1' pliin'-'•" Ho'e' ni, pokrovitelj srečanja pa je Diskoteka in pi//eii|.i (iorjanc i/ maž. Vodilni po rednem delu prvenstva, ekipe Sešil JS. pe bo » S(L j, ob 20. url v domači dvorani na Podnu gostila ekipo Izole Ku.,V.S. Odbojkarski spored - Dekleta Alpm Triglava potujejo na lzred°° B membno gostovanje v Novo mesto V moški III IN>1 pa igrajo ^ hinj rrigltv (OS h Bistrica ob 18. uri), Plamen Mokronogv v I ipnica ob 16 uri), ekipi Bleda in Termo Lubnika pa £(,stuAe,',nU. ženski konkurenci je ekipa Bohinja prosta. Bled II gostuje v I '|j.((,s-Senčur v Kočevju, ekipa Plamena pa bo s svojo /adnio icktru' ^ njo sezono proslavljala uvrstitev \ II l><>l lekmapioii lfst'n bo v OS Lmica ob 18. uri • It.Maček v kon" Košarkarski spored - Medtem ko so košarkariji Kokre 1 ip.lc. ^ofl. dni. i /a zeleno skupino v sredo i/gubih / I i t ost roj Slovanom 'n fl, čali s tekmovanjem, košarkance Odeje Marmorja konec u'1'n''..\rsti-|.i|o na gostovanje k Jcziu 1 kipa I i iglava bo v tekmovanj lev v pokal Radivoja Korača to soboto doma gostila Tmex Tekma bo v dvorani na Planini ob 20 uri • V.S. Seminar za košarkarske sodnike Naslednji četrtek, I 'P/,f), 17.30 uri bo na srednji Ikono miki loli v Kranju (vhod spredaj^- Je. četek tečaja za sodnike košarke Vabljeni so predvsem lai"lc jr-klela od 15 leta dalje, na seminaiju pa bosta piedavala i/kUl žavna sodnika Kovačič in Majce • V.S. Navijaški hokej z metlami Naklanski navijači hokejistov ,'"^"ycri; Olimpije so se odločili, da se (udi sami |>ici/kiiM|o. kdo JC DO |iiCt|arni dar ne na ledu s ploijkorn in hokejskimi palicami, empak ^' <»rk*r' m teniško togico Dvoboj navijačev bo danes ob 17. uri M' k<" ^ b» skem igrišču za Domom kulture v Naklem. Smeha in /»•"** £. manjkalo, obljubljajo igralci. Tekma bo v vsakem vremenu. * ' < I mal,- kadetskega košarkarske/ta prvenstva r Kranju - V Kra,lj veiv soboto m nedeljo finale državnega kadetskega kosarkarskeg*^f/m stva Igralci Volksbauk I nglav.i, ki so se po šnri najboljše, igiajo % sobota «>b •> ui proti Zagorju, J "fjjniit** ni I hol i st-. igiajo \ soboto ob S> Ml proti ') Hi proti Novemu mestu ob I ' uri pa še proti fežici P° ml po tudi podelitev pokala in ostalih priznanj • '"*r TECHNO rBeiž* F0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V kranjski občini se zavedajo perečega položaja kmetov Občina podpira zahteve Položaj v slovenskem kmetijstvu je kritičen, vladna politika pa naravnana k propadanju podeželja- Potrebna je boljša informiranost. Kranj, 23. marca - Zaradi izredno zapletenih razmer v kmetijstvu, k' jih še posebej občutijo tudi gorenjski kmetje, so se v torek na poštovanju sešli predstavniki Zadružne zveze, podružnic Slovenske ljudske stranke in občine. Razpravljali so o nastalem položaju in o bližajočem se kmečkem protestu. Že v ponedeljek se lahko zgodi, da bomo na slovenskih cestah imeli zapore. Pokritje stroškov vse manjše Marjan Roblek je navedel •najnovejše številke, ki govorijo 0 izredno težkem položaju. Odkupne cene mleka in mesa so ^spremenjene že od konca lanskega leta. Trenutna odkupna cena mleka pokriva samo še i9 odstotkov stroškov pridela-Ve> pri mesu je odstotek sicer nekoliko višji, vendar še daleč od zneska, ki bi kmetom zagotavljal preživetje. V primerjavi 2 ianskim marcem so se odkup-ne cene mleka povečale samo Za 6,1 odstotka, mladega pita-n^ga goveda pa za 35 odstopov. S povprečno slovensko Plačo so delavci lanskega janu-arJa lahko kupili 92 kilogra-mov mesa, decembra pa 78. Pri mleku so številke nekoliko dru-pčne. S povprečno plačo je bi-o januarja mogoče kupiti 540 ™J*pV mleka, decembra pa kar ?°0. Običajna cenovna razmer-Ja med odkupno in prodajno Ccno, ki veljajo tudi v večini ev- r°Pskih držav, znašajo 1:1,3, pri - "as pa 1:3,1 ali celo več. a nima posluha za težave kmetov Vlad ka* za te2ave kmetov ne Ze posluha, saj do nedavne-■ n>ti ni prišlo do razgovorov ^Predstavniki Slovenske Ijud-j/^stfanke in Zadružne zveze. od?etie ob zahtevah po višjih *uPnih cenah razumejo tudi nim ^e'avcev z nižjimi oseb-rna'1 ^°n°dki, saj se ne zavze-Cen Za astronomsko povišanje Ust' arnPak predvsem za 1(U e?nejša razmerja med od-I .Pn,rni in prodajnimi cenami, y? "Hi kmetje niti potrošniki. mnen"0^' se pogosto ustvarja odk 'C< ^a ^odo s povišanjem krnerPnih ccn Pridobili samo eksi »e' ^eJansko pa je njihova Prinr iCa °8rozena Kmetje so težkih Jeni nositi dcl bremena vend 8°sPodi»rskih razmer. Položi Pa Se Jc nJ'hov gmotni Poslabšal ZtdnJcm ,ctu izredno v»Jo Z* 1» Kmetje zato zahte-ldkojšnjo uvedbo ukrepov za zaščito domače kmetijske proizvodnje, uvedbo prelevma-nov za višino razmerja med odkupnimi in prodajnimi cenami, uvedbo reda pri uvozu kmetijskih pridelkov, ureditev cenovnih razmerij in cenovne politike, ki bo kmetijskim panogam zagotovila stabilnost. Brez kmetijstva ni Slovenije Na razpravi o perečem položaju v kmetijstvu so razpravljala, med njimi tudi kranjski župan Vitomir Gros, poudarili, da država ne more obstajati, če nima urejene kmetijske politike, hkrati pa pozvali vlado, naj se vendar odloči, ali bomo kmetijstvo imeli ali ne. Janez Eržen je opozoril, da marsikatera kmetija tudi na Gorenjskem skoraj ni več sposobna preživljati sama sebe, saj je ob nespremenjenih odkupnin cenah v lanskemn letu prišlo do velikih povišanj stroškov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, gnojila in šolanje otrok. Kmetija ves zaslužek vlaga v nadaljnjo pridelavo, tako da si kmet ne more privoščiti plače. Namesto da bi vlada spodbujala razvoj kmetijstva in morda s tem tudi možnosti za zaposlovanje, gre vse ravno v obratno smer. Tako se lahko prav kmalu zgodi, kot je dejal Vitomir Gros, da se bo 7-odsto-tni delež kmetov, ki ga imamo v Sloveniji, naglo zmanjšal, to pa bo pahnilo v revščino še vsaj pol milijona ljudi. Posledice bodo občutne tudi v predelovalni industriji. Sicer pa je odpor do kmečkega življa obstajal že v Jugoslaviji in tudi v samostojni Sloveniji se ga nismo popolnoma otresli. Občina podpira zahteve Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj Peter Orehar je v razpravi dejal, da razume težak položaj v kmetijstvu in da se občinska vlada popolnoma strinja z zahtevami kmetov, kajti v vseh dobro urejenih državah je kmetijstvo zaščiteno. Opozoril pa je, da je protest skrajni ukrep in da je pred tem potrebno sprožiti druge mehanizme, predvsem pa preko medijev podrobno informirati javnost o težavah, ki pestijo kmete. S tem bi preprečili napačno razumevanje in spore med delavci in kmeti. Občina sicer ne more pomagati pri izvedbi protesta, lahko pa pomaga v okviru svojih pristojnosti, če bo protest izveden legalno. D Razpravljala so med drugim opozorili tudi na privilegiran položaj družbenih posestev in boljšo organiziranost kmetov pri prodaji lastnih kmetijskih pridelkov. • M. Gregorič KMETOVALCI - NAJVEČJA PRILOŽNOST NAKUPA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU: našega najnovejše ga prodajnega programa iz uvoza, ki ga boste videli na našem trgu prvič po najnižjih cenah. Izredna ponudba traktorjev Univerzal, Ursus, Same itd., vseh vrst kmetijske in gozdarske mehanizacije proizvajalcev: SIP, BCS, Creina, TKM, Riko, Tajfun in motornih žag Jonsered, re-promateriala, krmil, gnojil, zaščitnih sredstev, semen itd., rezervnih delov za Zetor, Univerzal, Creino, Tajfun, kardanske gredi ter traktorske gume, akumulatorji itd. Možnost plačila s kreditom in dostava blaga na dom po pošti, železnici in s kamionom. Obiščite nas in se prepričajte od 2. 4. do 9. 4. 1993 v Kranju - KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA PAJKA, 4-rednega, starega 2 leti, ugodno prodam. gf 47-290 6945 MOTO KULTI VATO R Standard honda F 700, s priključki, dobro ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru gf 064/720-024 6951 Manjši REZKALNI STROJ ugodno prodam. Finžgarjeva 4/a, Lesce, stanovanje 27 6958 Rostfrei ŠTEDILNIK 2 + 2, ohra-njen, cena 10.000 SIT, prodam. 331-086, zvečer ALPETOUR REMONT - LABORE je znižal ceno omejenemu številu vozil RENAULT 10 v povprečju za 7 %. Ugodni krediti brez pologa - odkup rabljenih vozil - tel.: 064/223-276. KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI Na podlagi sklepa sveta KS Žiri objavljamo RAZPIS za zbiranje ponudb interesentov za najem dela proetorov Družbenega doma PARTIZAN. Prednost imajo intereeenti turistično gostinske dejavnosti Objekt stoji v centru Žirov s sledečimi prostori: — dvorano — predprostor s šankom — kuhinjsko nišo — garderobo in sanitarijami V prijavi nujno navesti dejavnost, ki jo nameravate opravljati. Ponudbe oddati v roku 8 dni po objavi. Informacije po telefonu št 064/691-355 ali 691-335 O izbiri bodo ponudniki pisno obveščeni MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI KMETOVALCI! Akumulatorje za traktorje najceneje v Agroizbiri Čirče: 12/75 5.840 SIT; J2 V 100 -7.880 SIT; 10 I motornega olja Su-per 3 1.800 SIT. Pokličite nas 324-802_4003 PANASONIC brezžični, žični tele foni, tajnice, telefaxi in centrale. Zelo ugodno, fj 632 595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam, gf 215-650 4562 Dvoredni PLETILNI STROJ na kar tiče, znamke Brother, prodam. gf 221-197_5910 SATELITSKE ANTENE Pace in La-sat MONTIRAM od 630 DEM naprej. 9 43-293 6066 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale. Zelo ugodno. gf 632-595 6138 Ugodno prodam AVTORADIO. Cena 100 DM. ^47-190_ Ročno motorno KOSILNICO in ro-čno motorno ŽAGO prodam. gf 802 581 6471 FOTOKOPIRNI ugodno prodam. STROJ Xerox S> 064/52-124 POMIVALNI STROJ Gorenje, nov, nov ŠTEDILNIK Gorenje, s steklo keramično ploščo, nerabljeno, in HLADILNIK Končar, 70 I; rabljen eno leto, na dva čeka prodam, g? 064/710 514 6538 VIDEORECORDER Aivva in barvni TV, star 2 leti, prodam. Petre, Zg*. Bitnje 50, Žabnica 6551 STOLP Nordmende - gramofon, digitalni radio, dvojni kasetofon, z daljincem, prodam, gf 217-011 _6564 CB POSTAJO Concord, cena 300 DEM, prodam «• 327 570 6577 Izberite pravo Izberite Savo S "flEM OGLASOM LAHKO DO 30.4.1993 PRI NAKUPU NAD 8.000 SIT UVELJAVLJATE POPUST 500 SIT. SjOjUCL TRAPE Ujtoivj SAVA KRANJ TRADE vam v svojih maloprodajnih enotah v Kranju, Mariboru in Kopru ter v franšizijih nudi: traktorske gume, gume za prikolice in kmetijske stroje klinaste jermene za traktorje, kombajne in kmetijske stroje druge izdelke iz bogatega programa Save Kranj. Prodajalne Sava Kranj Trade: Kranj, Gregorčičeva 10, tel. (064) 211-833 Maribor, Trg revolucije 6. tel. (062) 31-169 -Koper, Ljubljanska cesta 5, tel. (066) 32-211 Franšlzljl Sava Kranj Trade: -Jesenice, "GUM SHOP" d.o.o. M Tita 58, tel. (064) 81 387 Velenje, "SVIT" d.o.o. Šaleška 7, tel. (063) 852 377 -Dravograd, "F1DES" d.o.o. Meža 127, tel. (0602) 83-424 -Ljutomer, "AVTOMATERIJAL" Prešernova 24, tel. (069) 81-085 Gorišnica, "AKTUALNO" Zamušani 2, tel. (062) 712 272 Hruševje "Ml OSKRBA" d.o.o. Veliko Ubeljsko 26, tel. (067) 58953 in Postojna, Tržaška 39, tel. (067) 23-978 Ijubljana, " JAKSIC CENTER" Cesta dveh cesarjev 176, tel. (061) 274-475 Ljubljana, "GUMICA" d.o.o. Celovška 330, tel. (061) 52 990 Kupperbusch ŠTEDILNIK za eta-žno centralno, nov, prodam. Cena 40.000 SIT, g? 57-317_6579 ELEKTROMOTOR Sever, 3 KW, 3-fazni, 1.400 obratov, prodam, g? 217-824__6581 Trofazni 2-tarifni ŠTEVEC in URO prodam, g? 58-094_6590 PRALNI STROJ Gorenje, potreben manjšega popravila, cena 8.000 SIT, prodam, g? 216-322 6601 ŠTEDILNIK Multigas (2 x 2), skoraj nov, prodam, g? 43-593, popoldan Polavtomatski SADILEC za krompir prodam. Ažman, Suha 5, Kranj _6605 Avtomatski SADILEC za krompir prodam, gf 329-598_6630 Prodaja hitrih električnih KUHALNIKOV za kavo. Cena 1.500 SIT. Naročila sprejemamo na g? 062/36-208_665J Večji CIRKULAR in Tomosov MO-TOR TORI prodam, g? 46-644 6686 Motorno ŽAGO Tomos Husquarna 266 SG, dobro ohranjeno, prodam. g? 45 368_6692 MOLZNI STROJ Vitrex, nov, nerabljen, ugodno prodam. g? 620-679, popoldan_6720 COMMODORE 64, tastatura, di-sketar, kasetnik, 2 palici, printer -komplet, prodam, g} 47-064, od 19. ure 6735 HLADILNIK Gorenje, star 4 leta, ugodno prodam, gf 422-274, popoldan 6736 Sitotiskarski ročni STROJ ugodno prodam, gf 691 -921 B 3 6743 KOSILNICO Alpino, starejšo, prodam. Poklukar, Grabče 5, Zg. Gorje_6756 Varilni APARAT Gorenje, 160/210 A, nov, ali 135/145 A, rabljen, prodam. Poklukar, Grabče 5, Zg. Gorje_6757 AVTORADIO Fisher AX 833. cena 250 DEM, prodam, g? 242-150 _6770 GRAMOFON Tosca 25 in mnogo PLOŠČ prodam po zelo nizki ceni. g? 721 739 _ 6777 MOTORNO ŽAGO Jonsered, ohra-njeno, in ŠTEDILNIK 4 + 2, s pečico, prodam. gj> 66-702 6779 ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika, zelo poceni prodam, g? 77-609 6790 Rotacijsko KOSILNICO Fella in ŠKROPILNICO Agromehanika, 340 I, prodam gf 061/823-078 6802 Polavtomatski SADILEC krompirja prodam gf 061/841 -203 6805 PEČ Štadler, novo, z bojlerjem, 50 000 Kcal, prodam gf 738-922 _6819 Skobelno GLAVO, 40 cm, CIRKU LAR, vrtavka, prodam gf 738 922 __6822 PRALNI STROJ, pcftreben manjšega popravila, cena 3.000 SIT, pro dam, gf 211-706_6834 Varilni APARAT Gorenje, 180 am perov, 220 380 V, prodam gf 41 493_6835 Osebni računalnik IBM PC XT, ce na 1 000 DEM, prodam Žerjav, Ti tova 98, Jesenice_6849 KOSILNICO BCS, širine 110 cm, malo, prodam za 80 % gf 242 397 __6875 Trainožarečo PEČ na trda goriva, novo, cena 15 000 SIT, prodam Salihovič, Cankarjeva 11, Tržič _6887 PRALNI STROJ Gorenje, brezhib no delujoč, ugodno prodam gf 212 791 _6918 PRALNI STROJ, generalno obno vljen, prodam gf 327 524 6919 Tračno dam g BRUSILNICO, i 422 702 2 m. 6965 GOLDSTAR HI-FI glasbeni stolp, star eno leto, cena 350 DEM, prodam, gf 064/67-282 _6968 Ročni paletni VILIČAR prodam. gf 621-354__6976 SORTIBNIK, avtomatsko TEHTNICO ter transportni TRAK prodam, gf 328-238 7004 pro 6925 Nemški barvni TV prodam, gf 41-452 Saba poceni 7038 STROJ za expeso sladoled Frigo-mat 233 prodam, gf 328-097, do 9. ure_7039 IGLO za strojno popravilo nogavic pobiranje zank, kupim, gf 326-270 7040 Električni MIKSER prodam, gf 401-249 ŠIVALNI STROJ Bagat prodam gnojevko 7057 328-033 7063 MOTORKO Husquarna 166 in SE-KULAR za obžagovanje hlodovine prodam. Jelene Marko, Smolijeva 4, Železniki 7072 AVTORADIO Philips DC - 320, nov, ugodno prodam, gf 212-432 7080 ELEKTROMOTOR, 7 KVV, obratov, prodam, gf 43-546 1.400 7083 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale zelo ugodno, gf 632-595 7091 MOTOR za čoln Tomos 4, kratka os, rabljen 3 krat, prodam, gf 41-675_7093 VILIČARJA prodam, gf 421-646 _7097 Rotacijsko KOSILNICO 135, skoraj novo, prodam, gf 421 -601 7110 VILIČAR Indos Diesel, 2 t, letnik 1983, prodam, gf 49-203 7132 Rabljeno rotacijsko KOSILNICO prodam, gf 57-959, Bajt Miran, Križe 7134 714-117 7137 CIRKULAR prodam. Barvni TV Gorenje, stereo design, prodam, gf 064/633-610 7149 Prodam: TRAČNO ŽAGO za hlode Primultini (1 kom 1.000 mm, 1 kom 1.100 mm — ročno vpetje); (1 kom 1.100 mm, 1 kom 1.300 mm -električno vpetje). Univerzalno STRUŽNICO za kovine 450/1.500, Univerzalno STRUŽNICO za kovine 600/1.400, EXCENTER preša -štanca 60 T. gf 067/51 -304 7188 GLASBILA TELEFAX Panasonic KXF 90. cena 1 200 DEM, prodam gf 52 281, 50 852 6929 HARMONIKO Freitonarico Melodija spoltoni, ohranjeno, prodam. gf 70-015_6490 Pevsko ozvočenje, BOBNI Amati, solo KITARO prodam. gf 064/52 124_6535 SYNTHESIZERJI: Roland, Yama ha, Gem, Technics, Casio ter PIHALA in TROBILA, gf 065/86-007, popoldan 7105 CR. MATERIAL IZDELUJEMO in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove obloge -opaž, raznih širin in dolžin, ter iz istovrstnega lesa ladijski pod in klasični parket, gf 64-103 _6310 Rdečo fasadno OPEKO Klinker, 6.000 kosov, prodam gf 421 -424 6544 Nova POLKNA Inles, različnih di-menzij, poceni prodam, gf 46 175 _ 6600 Suhe smrekove PLOHE in LADO 1.200, registrirano do 8/1993, do datno opremljeno, prodam. Kidri čeva 3, Kranj, stan. 1 6616 Smrekove COLARICE, 25 mm, 30 mm, in PLOHE, 50 mm in 80 mm, prodam. ^ 76 474, popoldan 6705 LOVILCE snega na strehi (snežno ograjo), v dolžini 32 m, ugodno prodam Možen nakup po delih gf 57 751_6759 Strešno OPEKO Vesna prodam. gf 70 741_6760 Kopalno KAD, litoželezno, zelo ugodno prodam gf 218 729 6786 PUNTE in BANKINE prodam gf 66 672_6830 Strešno KRITINO Trimo Trebnje, 0.9 x 6 m, 2 kosa, nerabljeno, pro dam gf 631 902_6884 Suhe smrekove DESKE za pobjon, 1.5 kub m, prodam gf 70 009 _7048 Hrastovo OBLOGO, 2 500 x 120 mm, 17 kvad m, prodam g? 43 546_7084 Suhe smrekove PLOHE, 10 kub m, prodam gr 41 620, sobota od 8 do 13 ure 7099 fzdeiujemo.dolge in kratke POROČNE in druge SVEČANE OBLEKE, KOSTIME. Dostopne cene. Sprejemamo naročila; vse po vaših željah. g064/712*117 ŽAGAN LES: 8 cm, 5 cm in eolski, prodam gf 65-688, zvečer 7177 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za srednje in osnovne šole gf 217-057_6621 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje gf 310 803 6679 Iščem instrukcije iz KNJIGOVOD-STVA za ekonomsko šolo gf 311-078 6761 INSTRUIRAM matematiko, fiziko, mehaniko, računalništvo Pridem na dom! gf 064/327-705 6767 POMOČ pri računalniškem tzobra zevanju, razširitev diska ^ 325 197_6776 INSTRUIRAM elektrotehniko za srednje šole. Matjaž, gf 213-644 _6879 INŠTRUI RAM matematiko in elek trotehniko za vse srednje šole Matjaž, gf 213-644 6880 Iščem INŠTRUKTORJA anglešči ne za srednjo šolo gf 328-829 •_7007 POMOČ" pri učenju za osnovnošolce gf 76 342, popoldan, 715 832 _7085 PRIPRAVA na zaključni izpit za osmošolce 1 76 342, popoldan, 715 832__7086 INSTRUIRAM matematiko in fizi ko za osnovne m srednje šole ^ 631 856 7169 V najem vzamem PROSTOR od 20 do 40 kvad m, po možnosti s tele fonom in VVC, v Radovjici ali Les cah - za mirno obrt. Markič Lovro, Gradnikova 71, Radovljica 6668 Najamem cca 150 kvad. m DELAVNICE za obrt, do 15 km iz Kranja gf 324 132, po 20. uri_6782 V Kranju nudimo POSLOVNE PROSTORE za v najem ^ 064/213-574_6902 V Stražišču oddam v najem frizer-ski LOKAL gf 241-526 6926 PROSTOR, 32 kvad m, oddam. K4i9/ATO^V MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V" KIKI' Tel.: 691-555, 692-036. fax:691-610 ali nafto, po 500 SIT, prodam, mene Ivanka, Tekstilna 7, Kranj 7135 Domači SADJEVEC, cena 400 SIT, prodam ^ 329-518, od 8. do 10 ure__7JI20 SENO in OTAVO prodam Arh Ja-nez, Sr vas 66, Bohinj 7151 Semenski KROMPIR desiree pro-dam. Sr. vas 13; Šenčur 7178 Naša naloga je, da so naše stranke zadovoljne. Casablanca d.o.o., tf. 323-171, int. 69 6664 poceni prodam Drulovka, Kranj BANJICO, KENGURU, TORBO KOVTERČEK, STOLČEK poceni prodam Grintovška 32, Drulovka KOLESA MOTOR Tomos Colibri na 2 prestavi kupim ^ 65 120 6522 YAMAHA TŽR . V2Š. letnik 31/7/1991, prodam za 4.700 DEM Hirci, Gorica 14, Radovljica 6765 Žensko KOLO brez prestav, cena 150 DEM, prodam gf 242-150 Žensko KOLO ugodno prodam 66 669 67?3 KUPIM ODKUPUJEMO starinsko POHI ŠTVO ter ostale starinske PRED METE Kirka antika, gf 52 360 ali 48 545_1461 Novejše karambolirano vozilo ku pim OANJt prodam Kos, gf 65 166_6796 Koruzno SILAŽO prodam V 061/651 625_6809 Semenski KROMPIR bintje, I množitev, prodam Zgoša 47/a, Begunje 6833 Jedilni KROMPIR jearla prodam gf 49 012_6836 Semenski KROMPIR sante, desiree, jearla prodam Podbrezje 218, gf 70 204 _6899 Semenski KROMPIR desiree pro dam, gf 41-567_6937 Semenski KROMPIR desiree. I množitev, prodam Nahtigal, Vo glje na vasi 6 6942 Jedilni in semenski KROMPIR de siree prodam gf 49 529 6960 Semenski KROMPIR desiree in je arla prodam, gf 49-472_6967 KROMPIR za krmo prodam, gf 064/620 378_6970 SENO in OTAVO prodam. Sp So rica 20, gf 697-077_6977 Semenski KROMPIR desiree pentland, jearla, prodam Praprot na polica 4, Cerklje 6999 Semenski KROMPIR, beli in desiree, I rast, prodam gf 421 725 _7009 Orahova JEDRCA prodam. gf 422 171_7011 SENO prodam Olievek 72, Pred dvor_ 7020 Tri tone SENA prodam gf 725 337_7034 Rdeče dolenjtko VINO, zelo kvali tetno, prodam po zelo ugodni ce ni « 068/42 864, Šinkovec Jože, Dol na Mokro polje 10, Šentjernej 7042 POSESTI Sprejemamo VLOGE posojilodajalcev, obresti 3 % mesečno Garancija zagotovljena.^ 331-233 - POZNANSTVA Prodamo starejšo HIŠO na Jesenicah, katera vsebuje 13 prostorov, klet,'drvarnico in garažo Skupna površina je 202 kvad. m in 680 kvad m zemljišča. Primerna je za obrt ali podjetje, potrebna adaptacije, gf 063/721 052, od 8 do 16. ure 4585 V Kranju prodam pol HIŠE z vr tom, cena 125.000 DEM ^ 327 950_6460 Župnijski urad Sr. vas in KS Stara Fužina prodajata gradbeno PAR CELO, št 570/1 in 570/3 KO Studor v Stan Fužini ob Gasilskem domu Vsi interesenti dobijo več informacij v soboto 27/3/1993 ob 16 uri na parceli Po ogledu parcele pa bo prodaja ob 17 uri v Kulturnem do mu Stara Fužina Kupec bo najboljši ponudnik. 6547 Dve nezazidljivi PARCELI v skupni izmeri 7.400 kvad. m, v bližini Škofje Loke, cena 4 DEM/kvad m, pro dam -g 064/622-186_6565 GARAŽO pod tržnico na Jeseni cah zamenjam za garažo na Hruši-ci gf 871 334 _6587 Vrstno atrijsko H Drulovki, nedokončano, prodam ^ 061/823 132_6594 Podjetniki^ zdomci! Prodam družinsko HISO, primerno tudi za obrt ali gostinsko dejavnost, s 1 500 kvad m zemlje, blizu mejnega pre hoda Jezersko Ponudbe pod gf 061/314 381 ah Šifra: GOTOVINA _6639 V najem oddam ZEMLJO za vrt Ponudbe pod Šifra TELEFON 6641 HLEV v okolici Bohinja ali Bleda najamem, z možnostjo bivanja ali brez Naslov Poštno ležeče, 64264 Boh Bistrica, Predal BT 6900 NJIVO za vrtičkarie v Sp Besnici, 1 000 kvad m , oddam v najem gf 84 359_6964 NJIVO v Trbojah, velikosti 1.900 kvad m, prodam ^ 70 025 7010 ZEMLJO blizu Radovljice, najmanj 50 kub m, po 500 SIT/kub m, pro dam.f 713-265_7036 Zazidljivo PARCELO za vikend, pod Krvavcem, prodam Naslov v oglasnem oddelku 7136 HIŠE PRODAMO novo v Sv Du hu, Kovorju, Šenčurju, pri Naklem; novogradnjo pri škofji Loki, Med vodah Vaše, Cegelnici; starejšo v Gorenji vasi. Begunjah, Boh Bi strici, Danje pri Sonci in polovico hiše v Cegelnici KUPIMO zazidlji ve parcele na Gorenjskem APRON NEPREMIČNINE, 064/214 674_7147 Leseno VRTNO LOPO z bivalnim prostorom in električno napeljavo, dimenzije 7 x 3 5 m, primerno za vikend, prodam gf 061/737 163 _7171 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ Delavski dom Kranj vpisuje nove člane gf 41 581 _3515 PLESNA ŠOLA KRANJ Šola za vse generacije gf 41-581 3516 GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ gf 421 498 4276 DUO ali TRIO vam igra na porokah ali v lokalih gf 70 016 6489 Sobota 27/3/1993 PIZZERIJA Besnica MATERINSKI DAN ži va glasba pokličite 403 196 6825 PEVCI in PEVKE kranjske občinel ()yl,isite se n.i ,ivdi7jr OPEKO Novi Bečej in TRAKTOR Ferguson prodam ^ 633 345g7gg Fantovsko KOLO in LATETTkožo-lec prodam gf 622 629 ^^_679J ŠKODO 120 letnik 1982. enoošn' TRAKTOR Muta s prikolico 'n plugom, STRUŽNICO manj*0' CIRKULAR. 3 KVV premična j™' za, in razne stare MOTORJE Ji pred leta 1960 prodam 061/824-100 ^^JS>j BX 16 CITROEN, motorno kolo& 50 m MULTIKULTIVATOR s P"*jL lico prodam, gf 214 134 ^> KOSILNICO Reform," JAGNJE ,n OVNA prodam gf 064/65-532 78 Železna VRATA, 114 x 195~ĆrnJ^ MEŠALEC za beton prodam »7 422 574____ Vrtno ZEMUO, bukova in DRVA prodam gf 42JJ34JJ_J*-- Novejšo SLAMOREZNICO i« iejl zni GUMI VOZ prodam *7 622 875___JHg- OPREMO za trgovino VITR'N KOŠARICE, ostalo, prodam. Sfc 631 023 il> -------hia- VITRINO, košarice, tehtnico, D gajno, OPREMO za trgovino dam gf 631 023, 622 227__j^- Imam opuščeno proizvodnjo, Pr°f dam ORODJE, SVEDRE in ^»3 MATERIAL gf 214 531 __^J^-SKRINJO, JEDILNICO Bor - nstg; električni RADIATOR, žensko ^ LO prodam gf 52 358 _____ Tri sončne KOLEKTORJE in 801 ni BOJLER, 300 I, prodam ^ 622 944 POSLOVNI STIKI Delno izterjani devizni terjatvi ugodno prodam 9 802 581 6473 STAN, OPREMA^ KUHINJO z mizo m stoli ali P°s" mezno, zelo dobro ohranpno.P' dsm gf 215-041 ^Ji^, Novo KAVČ GARNiTURoV^!? 30 % ceneje gf 713 079. R»d°)Jj6 Dve novi Armalovi PIPI za bid«'n umivalnik zelo poceni prodam\JK> 061/613 415. po 15 uri i^r 6672 ROSFREI dvojno p^%9 KORITO prodamo «■ Tri oljne SLIKE akademskeg -karja Fr Godca prodan g?1& 422 834 FIESTA CLX od 17500 DčM j ESCORD CLX od 23200 DEJJ ; MONDEO CLX od 29900 OB*1 CENE SO DO RECISTBAC^ I INF. VRBA d.o.o.. Kranl NAJNOVEJSI SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STERBO. VOtTTMER GRAFIKA NA KKRANU(ANGl VNKM).. PI^CTLO NA OBROKE garancija i urro / AA«,. zjraAtosAMoOyyD™ SAT-VRHOVN1K Sk kika,aonKfttč* 12s TEL: 064 633-425 Petek, 26. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN + GORENJSKI GLAS Zaposlimo nrono - inono referentko nemščine in iikninj dobro i nuje je t innanji UMIVALNIK s podstavkom, zelene oarve, z mešalno baterijo ter sifo-So/T prodam Muršec, BI. Dobrava H^/J^Jesenice 6721 KAVT trosed, raztegljiv, 2 FOTELJA, prodam za 300 DEM. « 81-056 __ 6732 Belo OMARO za dnevno sobo in kuhinjske ELEMENTE poceni pro- dam.gr 212-020__6749 SPALNICO, staro 3 leta, ter 3 kom otroških KOLES poceni prodam, gagi, Rožna dolina 34, Lesce 6795 °va STOLA iz bambusa prodam gf_242-425_ 6827 Rabljeno POHIŠTVO za kuhinjo Prodam, gf 212-150 6858 SEDEŽNO GARNITURO, trosed s Posteljnim mehanizmom, prodam gM5-565_ 6868 Jedilni KOT, cena 7.000 SIT, pro-dam. Frelih, Gradnikova 85, Radovljica _6870 Rostfrei PLOŠČO, 4 elektrika, za vQradnjo. prodam V 733 773 Stavbno POHIŠTVO s kritino in "otranjo opremo, staro 10 let, prodam, gf 312-004 6885 L'toželezno kopalno KAD, novo, berrnuda barve cena po dogovo-^prodarn gf 064/733-773 6894 podajam FRANCOSKO POSTE H° Ugodno «• 78 854. od 17. do 19. ure 7074 TROSED ter dva FOTELJA pro dam^gf 216 976, po 16. uri ^EŽTj^gARNITURO proda,,, £° ugodni ceni gf 53 033, petek ^P^an^h^ota_ 7166 *e otroški SOBI in SPALNICO ugod "oprodam gf 325 107 7181 s**ORT j[ADRALNO PADALO prodam. Ce ^o_dogovoru « 327 570 6576 Zmdra,no PADALO meniam za n^)a ali svnthesizer 871-043, _2* * rc *a 2 osebi prodam Kos, p^!66 6799 narr>P PRIKOLICO za 5 oseb ugod &r£-Srjrrt. gf 064/77 765 6810 uQn. LOPAR Tečno pro, cena ^ana^prodam -gf 736 615 6814 )LlcO Adria 400, letnik 1985, L°Prmrio, prodam « 241 164 ~gr ArJ^—___________6935 Prost nov' model, s pred » SS^P' Prodam za 4 500 DEM 3l632 465 4^2k' BIUARD Prodam Pot«",!;, S.p°rtne trgovine; potopke, Frank! 6 70 SIT Božnar M,ra". -^°^o65. Škofja Loka 6979 7035 za popravila streh 733 ?fodreV,a vas čaka 963 io vam nudi popravila ,v. VIDEO, HI Fi naprav vseh pro '^ajalcev Smledniška 80, Kran|, d«Uas 9 do 17 ure,« 329 886 1840 ^sak dan pospravimo preko 30.000 yad m poslovnih in stanovanj skih površin Gospodinjam in fir ^am nudimo STROJNA ČIŠČE NJA talnih površin, sedežnih gar rjjtyr in oken po ugodni ceni Inf ™'ba> Blesk d.o.o.. fax/ l**/g3l 709, dopoldan 21 Vodovodne, elektroinštalacije, go-»Podinisk. stron, bo|ler|i, gradbena 252B ■ 325"8rprevo/ n'e' hladii'V0 servisiramo skri dilnike u', • Pral™ stro,e, šte Uo ,n Poceni gf 214 780 P^STAvTi----._ [VJb! rh »SJSS krnf^ih peči. zida Sanje JJ"'ko.v. kaminov, pola nnis inntA " graditev vrtov, i^JEM pn Hse'anie Peska. IZDE S ^ontaiodoc°pvor,u IZVRŠIM tu B« SATELITSKI '.' FEM| s 136 kanali ' 2n0 80x90 "9 DEM 'anteno 60x 70 669 DEM S°BR0K0V SERVIS "SATE* TEL: 48-570 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, garancija 2 leti. Možnost plačila na dva čeka, gf 66-052_3661 IZDELUJEMO kovinske mreže za kletna okna proti vlomu. ^ 82-104 NOVO! Zaščitno PREGRINJALO za vaš avto. gf 310-546 4428 VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN - nudimo vam napeljave vodovoda in popravila, menjavo odtokov z zazidavo in keramiko, strojno čiščenje odtokov do fisto, montažo bojlerja in popravila ostalih sanitarnih elementov, gf 064/76-062, Bled_4731 Nudimo računovodsko - knjigovodske STORITVE. Ermax d.o.o., 9 217-911, pon., petek., od 8. do 19. ure 4825 ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrst lahko naročite nag 216-919 4846 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih sten-skih oblog, g 41-662_5368 AGROSERVIS - popravljamo traktorje vseh znamk, tudi Tomo Vin-kovič, kosilnice BCS; rezervni deli zagotovljeni. Varimo bloke motorjev in druga ohišja iz litin. Pridemo tudi na dom -gf 061/647-630 5876 PRIPRAVE za hitro, natančno, poceni sortiranje jajc do osmih velikosti, gf 311-767_5947 ČISTIMO sedežne garniture, avto-mobile, tapisone, itisone, stekla gf 064/323-171, int. 69 6156 OBNOVA KUHINJ - Mizarski hišni servis - Montaže in popravila, gf 217 974, zvečer_6280 POLAGAM keramične ploščice. 9 65 705_6355 IZVAJAMO spomladanska škro pijenja sadnega drevja, gf 214-410_6384 Strokovno OBREZOVANJE sadja in grmičevja. ^ 214-410 in 713-112_6385 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese nudimo. Roletarstvo Berčan, g 061/342 464 ali 061/342-703 6419 Nudim PREVOZE do 17 oseb <£> 65 461_ 6423 STROJNI OMETI BAUMIT; izdela vo in dobavo materialov lahko na ročite pri STYRIAN d.o.o. LENART OBIŠČITE NAS NA GRAD BENEM SEJMU V GORNJI RAD GONI «• 062/724 123, fax. 062/724 707, od 8 do 15 ure 6445 Opravljam PREVOZE do 2 000 kg gf 46 204_6465 Krovska in kleparska POPRAVILA streh ^ 58 347 6485 Globinsko OČISTIMO sedežne garniture, itisone, tapisone, pre proge, avtosedeže, itd Casablan ca d.o.o., gf 323 171, int 69, od 9 do 12 ure in od 15 do 18 ure 6507 Po konkurenčnih cenah IZDELU JEMO elektroinštalacije gf 45 320__6566 Kvalitetno opravljam PEDIKURO na vašem domu gf 064/633-452, popoldan 6572 IZDELUJEM kovinska vrata, pred prazne mreže, vetrolove, gavtre, ograje, itd « 631 537 6578 POLAGAMO, dobavimo tlakovce, robnike, skupaj s hortikulturo ure ditvijo vašega vrta g 48 542 6582 IZDELUJEM betonske stebre za kozolec Dežman, Strahinj 15, Na klo, gf 48 542 6584 Nudim PREVOZE s kombijem 70 728_6597 MONTAŽA anten; SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 136 kanalov, z garancijo in montažo za 600 01 M -a? 310 723 6600 RFVITALIZACIJF obloij iz" narav nega vlakna Krišelj, 45 140 Strokovno OBREZOVANJE, ureja nje sadja, trte, grmičevia •gj" 66 106_6622 ocfUvi JAM vsa gradbena dela gf 327 868_6666 Ugodno ČISTIMO sedežne gorni ture, talne obloge, stekla, avtomo bile Casablanca doo, gf 323 171, int. 69_6661 Casablanca doo CISTI sedežne garniture, preproge, steklu, na do mu gf 323-171, int. 69_6665 IZDELUJEMO žeblje udarne vija ke za pritrditev kombi plošč gf 83 850 8718 OPRAVLJAM vsa strojna zemelj ska dela, izkope, greznice, kanali zacije prevoz Roblek, gf 45 773, zvečer 6733 Kvalitetno OPRAVLJAM PEDIKU RO na vašem domu 9 064/633-462, popoldan_6742 ZASTEKLITEV BALKONOV, rolete, žalurije, lamelne zavese, MARKI ZE gf 712-019_6751 Potret»i|eto NAĆRT za gradbeno dovoljenje hitro in naicenejor () učinkovito /m.inpa p" rabo olja in Ščiti motor, menjalnik gf 325 160 6784 GRADITELJI! Ugoden nakup gradbenega materiala od temeljev do ftrehe. Trgovina DOM abnica. Novi telefonski številki: 311-545, 312-266. SLIKOPLESKARSTVO OMEJC -slikopleskarska dela, polaganje talnih oblog opravimo kvalitetno, konkurenčno. ® 328-441 6788 POLAGANJE PVC podov, izdelava zaves, tapeciranje oblazinjenega pohištva® 715-267 6806 Nudimo računovodske in knjigovodske STORITVE. IMD D.O.O., gf 41-370_6812 POPRAVILO električnega orodja Black & Decker. Kodrič, Zg. Besni-ca 36, g 403-153_6828 DOBAVA in MONTAŽA oken, vrat, oblog, stropov in stopnic. ® 46-032_ 6839 Antikorozijska AVTOZAŠČITA s posebno trajno elastično maso "Ultra global". Garancija 6 let. gf 66-756 _6901 BRUSIM ŽAGE - vse vrste krožnih, tračnih, verige za motorne žage. gf 403-335_6921 Krovsko - kleparska DELA opravljamo strokovno in po konkurenčnih cenah, g 328-223 6933 KOSIM ravne površine in UREDIM zelenice -Sf 311 -453 6938 POPRAVLJAM vse vrste usnjenih žog g? 311-453 6940 Strokovno POPRAVLJAM mikro-valovne pečice in električne štedil-nike. gfr 710-801_6957 SERVIS pralnih in ostalih gospodinjskih strojev gf 632-002 6986 RTV SERVIS Gorenje, Samsung. 217 759, ORBITER, Oprešniko-va 82, Kranj 6993 SATELITSKE ANTENE, cena z montažo 650 DEM ORBITER, g 217-759_6995 POSEK in SPRAVILO lesa z gozda g? 214-855, zvečer 7061 POHIŠTVO po naročilu; izdelava in montaža notranjih in zunanjih opažev, mizice za namizni tenis, vse mizarske usluge na domu gf 52 390_7066 Krovsko kleparske USLUGE, OB NOVA ostrešij; ugodne cene gf 738 987_7087 REVITALIZACIJA oblog iz narav nega kamna gf 45 140 7123 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVI CO gf 064/329 875, od 16. do 19 ure 4091 STANOVANJE na Ravnah v Trži-ču, 3 sobno, 80 kvad m. lastniško, cena 1.000 DEM/kvad m, prodam gf 51 590, po 18 uri 6185 STANOVANJE, 3 sobno, CATV, telefon, centralna, zamenjam za manjše Šorlijevo naselje Šifra: DOPLAČILO 6452 STANOVANJE v Kranju (ne Plani na). 3 sobno, kupim gf 327 950 _6459 JESENICE 2-sobno STANOVA NJE, opremljeno z novim pohi štvom ali brez, nujno prodam g 82 564, zvečer 6501 Oddam STANOVANJE v najem za daljšo dobo, z enoletnim predpla čilom in prodam VIDEOTEKO 331 -075 _6673 V Škofji Loki prodam 3.5-sobno STANOVANJE, gf 622-801 6690 V Bohinju, v bližini smučišča Ko-bla, prodam 3-sobno STANOVANJE, centralna kurjava, garaža, malo vrta in vrtna uta. gf 721-013 GARSONJERO na Planini v Kra-nju, 23 kvad. m, prodam. Šifra: VSELJIVO TAKOJ_6699 Štiričlanska družina najame HIŠO VOZILA ali STANOVANJE v Kranju ali okolici. « 241-352 6712 DOMEVSCEK FURNITZ/BRNCA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR. 50 Tel.: 9943-4257-22100 • NADOMESTNI DELI - TUDI RABLJENI • DODATNA OPREMA • SERVIS • NOVA IN RABLJENA VOZILA MITSUBISHI VOLVO Več REZERVNIH DELOV za BMVV, serija 3, prodam, g 061/841-285 7144 STANOVANJE v Kranju, 1-sobno, 50 kvad. m, lastniško, odlično ohranjeno, prodam, gf 326-756 _6713 Za dobo enega leta vzamem v najem STANOVANJE, 40 kvad. m. Plačam vnaprej. Sretenovič, Janka Puclja 7, Kranj 6729 STANOVANJE (2 + 2) na Planini, 83 kvad. m, prodam ali zamenjam za manjše (65-70 kvad. m) v Šorli-jevem naselju, gf 325-301, od 17. do 21 ure 6908 STANOVANJE, 1-sobno, družbe-no, zamenjam za večje gf 328-269_6910 2-sobno STANOVANJE v Boh. Bi-strici, 49 kvad. m, centralna, I. nadstropje, prodam, g 41-246 6985 V Kranju ali okolici najamem STA NOVANJE ali HIŠO. Možnost predplačila najemnine. Šifra: CVE- TJE_69JM 2-sobno STANOVANJE v I. nadstropju, 56 kvad. m, v Radovljici, termoakumulacijsko PEČ, 2.5 KW, in barvni TV, 51 cm, uvožen, ugodno prodam. ® 714-578, ob delavnikih - od 7. do 15. ure 6997 V najem oddam ogrevano SOBO s kopalnico, g 48-621___7012 STANOVANJE v Škofji Loki 1- sobno, nekomfortno, oddam, g 631 076_ 7018 Najamem STANOVANJE ali sta-rejšo HIŠO na relaciji Kranj - Kam-nik ^ 41 843_7022 Solidni osebi oddam opremljeno SOBO, s telefonom, v severnem delu Kranja, I. nadstropje. Šifra: POŠTEN DOGOVORU 7052 STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju kupim gf 215-025 7056 Dvoetažno podstrešno STANOVA NJE prodam gf 622-364 7059 STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju odkupim g 216-976, po 16 uri 7095 Najamem GARSONJERO v Rado vljici ali okolici * 710 716 7111 KUPIMO garsonjere, 1 sobna in manjša 2-sobna stanovanja na Go renjskem Stanovanja PRODAMO v Kranju, Radovljici, Lescah, Ble du, Sp. Gorjah in drugje ZAME NJAMO 2 sobno brez CK (48 kvad. m) za 1-sobno s CK, 1.5-sob no v Sp Gorjah za enako v Kranju, 2- sobno (Vodovodni stolp) za 3 ali 4 sobno v nizkih blokih, 1 sobno v pritličju za enako v višjem nad stropju APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674_7145 Lepo komfortno 2-sobno STANO VANJE v Radovljici prodam g 214 674 7159 VARSTVO Iščem VARSTVO za 20 mesečno deklico na našem domu g 633 028_7179 VOZILA DELI AVTOGUME Best 155 R 13 pro dam g? 311 476_6593 Nov PODEN, levi PRAG itd. - za Zastavo 750 prodam ^ 871 043, popoldan 6722 GUME za R 4, nove, prodam 50 % ceneje, gf 77 879_6854 Avtomobilsko CERADO za Zastavo, dolžine 5 m, prodam g 633 689 6963 Prednji ODBIJAČ za R 5, cena 100 DEM, prodam gf 632 465 6980 Desni zadnji BLATNIK za Zastavo 101, cena 100 DEM, prodam gf 632 465_6981 čelno STENO za Lado 1 600, cena 100 DEM, prodam gf 632 465 _6982 Novo MASKO za Alfo sprint, cena 5 000 SIT, prodam « 632 465 _6983 DELE za Golf streha, luči, vlečna kljuka, vrata, itd prodam gf 061/823 078_7079 VLEČNO KLJUKO za Zastavo 101 poceni prodam, gf 70-534 7088 ZASTAVO 101 po delih (motor menjalnik, havbe, stekla itd ) pro dam gf 631 674 7139 Akumulatorji TOPLA z 2-letno garancijo; 12/40 - 3.490,00 SIT 12/50 -4.640,00 SIT 12/75 - 5.840,00 SIT Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a - v ceni je že vračunan 20 % prometni davek, g 064/331 -730 2726 AKUMULATORJI Topla najceneje v Agroizbiri Čirče 12 V/40 - 3.380 SIT; 12 V/50 - 4.640 SIT, 12 V/75 -5.830 SIT. Prodajamo na dva čeka. gf 324-802_4004 CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad gf 692-194_4590 VVV 1.200, letnik 1975, poškodovan, registriran, prodam. Špendal, Brezje pri Tržiču 9 5867 VLAČILEC MAN 240 prodam. Be-čan, Zvirče 36, gf 57-936 6009 TOVORNI AVTO FIAT, 7 t, ohra-njen, poceni prodam, gf 68-066 _6155 AX 14 RD, letnik 1990, rdeč, prodam. Čelik, Partizanska 49, Šenčur NISSAN CHERY 1.3, letnik 1986, prevoženih 37.000 km, prodam, flf 52-195, 57-689_6474 FIAT ARGENTA 110, letnik 8/1987, registriran do 9/1993, servo volan, el. šipe, centralno zaklepanje, nove gume, cena 8.500 DEM, pro dam, gf 064/323-706_6478 Odkupim karambolirano VOZILO! Tudi totalko! Takojšnje plačilo! gf 061/218-941_6502 YUGO, letnik 1987, lepo ohranjen, prevoženih 45.000 km, cena po dogovoru, in ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Jandrič, Gradnikova 7, Kranj 6524 FORD SIERRO L 1.3, letnik 1987, prodam « 329-996, 211-527, do poldan 6525 VOLKSVVAGEN HROŠČA, potreb-nega kleparskih del ali karamboli ranega, kupim, gf 061/826-031 _6J528 ZASTAVO 128, letnik 12/1989, cena 4.300 DEM, prodam, g 403 871_6531 R 5 CAMPUS, letnik 1990, registri ran do 6/1993, 5 vrat, svetlo meta-lic barve, prodam Cena po dogo voru _6398 DELAVCA za pomoč pri gradnji potrebujem šifra OBČASNO Zaposlim ZIDARJA. TESARJA in gradbenega DELAVCA šifra' DE LO PLAČILO_6439 licem delo na domu Resni intere senti naj pokličejo gf 325 638, čir če, K r a 111 6462 NAJVEČJE SKLADIŠČE NAD, DELOV NA KOROŠKEM ■ UGODNE CENE AVTOMOBILOV ■ SERVIS - POPRAVILA - LAKIRNICA ■ VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME__ SLOVENSKE INFORMACIJE: PRODAJA VOZIL-gospod VVUTTI, KLAPA 17 DELI IN SERVIS - gospod ZAHIRAGIC, KLAPA3Z Iščemo ČISTILKO za 2-krat teden sko čiščenje poslovnih prostorov na Bledu, gp 76-800, dopoldan do 15. ure 6533 Sposoben strojni KLJUČAVNIČAR sprejmem kakršnokoli zaposlitev M 421 -662_6571 Za dobro terensko delo - dober za služek. gf 325-106_6585 ZIDARJA pogodbeno zaposlimo. gf 58-094_6589 Za delo v gostinskem lokalu v Tržiču iščemo mlado pošteno DEKLE. gf 50-109_6615 ZIDAR išče delo gf 323-276 6633 Nezahtevno delo, s fiksno plačo in provizijo. « 061/611 390, od 17 do 20 ure 6634 Bistro "MATJAŽ" zaposli prijetno DEKLE za strežbo pijače, redno ali honorarno Zaželjena praksa. Inf osebno v lokalu, Prešernova 16 Kranj 6660 Zaposlim prijetno DEKLE za delo v okrepčevalnici Casablanca d.o.o, gf 323 171, int. 69 6662 IŠČEMO KV PEKE ZA POPOLNO MA NOVO PEKARNO V OKOLICI KRANJA ZAGOTOVLJEN ZELO DOBER OD PONUDBE POD Šifra JULIJ _6723 Takoj zaposlimo več DELAVCEV s kakršnimkoli poklicem, za priuči-tev v kamnoseški stroki Šifra; DE LO TAKOJ_6737 Zaposlim KV KUHARJA ali KUHA RICO gf 064/49 259_6768 Takoj zaposlim KV NATAKARJA ali NATAKARICO. Gostilna Na Vidmu, Poljane 27,» 65 350 6787 Želite biti na vrhu prodajne mreže in imeti lastno skupino? Novi izdel ki na našem tržišču ^ 061/612 237_6803 Delo dobi TOČAJKA Ponudbe pošljite pod Šifra RESTAVRACI JA 6804 Honorarno zaposlim KV Šiviljo na mojem domu Log nad škofio Loko, g? 65 385 6818 Zaposlimo 5 KOMERCIALISTOV za delo z l|udmi 064/218 885 _6842 Zaposlim nekaj trgovinskih ZA STOPNIKOV z lastnim prevozom gf 064/215 414, po 20 uri 6844 Pripravniško zaposlitev nudim TAJNICI/korespondentki gf 064/215 414, po 20. uri_6848 Z malo več vašega truda do debe lejše denarnice gf 064/325 265 _6861 Bi si radi izboljšali standard' Pri družite se nam * 064/66 762 _6862 Pridružite se organizirani skupini na terenu • 064/218 885 6853 Gostilna Zarja Trboje sprejme na delo DEKLE ali mlajšo UPOKO JENKO za čiščenje gostinskih pro štorov Delo je v dopoldanskem času gf 49 30b ali 49 037 6866 Pnjozno TRGOVKO honorarno /a postimo v živilski trgovini v škofji Loki gf 631 364_6862 Honorarno delo v kiosku - časopisi, revije, dobi pridna in vestna DE LAVKA šifra POŠTENA 686b licem ZIDARSKO SKUPINO za zi darskadela * 241 841 6878 Zaposlim KV ah PKV AVTOKl F PARJA gf 422 221_6888 Ekonomsko komercialni TEHNIK iiče zaposlitev, tudi kot prodajal ka. gf 736-630_6896 KO/MI IIČAHKA ali PRIPRAVNI CA dobi delo v ELITNEM salonu gf 064/326 683, od 9 do 12 ure in od 17 do 19 ure mm Iščemo POTNIKE za prodajo v* stilne konfekcije po Gorenjski* 064/47-347 ^^^6»^ OBRTNIf/ PEĆARA Iščemo SODELAVCE za delo na terenu, MONTERJE centralnih kurjav z* enocevni sistem in ZIDARJE lastnim tovornim prevozom. P'|n ponudbe pošljite na naslov: Projekt Tržič, Trg svobode 31. &*J5 Tržič___696j Honorarno zaposlim DELAVKO^ znanjem računovodstva 78-170, dopoldan; 76-525, dan Iščemo AKVIZITERJA za~"prodaj° porcelana, keramike in steklen' izdelkov. Prama d.o.o., gJ2Jj|^ V Škofji Loki honorarno zaposli"1" dve OSEBI vajeni strežbe za delo lokalu, gf 621 -336, popoldan__69^g NATAKARICA ali DEKLE z vese^ Ijem do dela v šanku dobi delo Kava baru v Medvodah v* 064/325 1 68 70£i bo- Gorenjci! Ne obljubljam vam gastva, a vseeno pokličite ^ 064/633 027___JZ> Pizzerija Romano zaposli NA KARICO in POMOČNICO v kuhinr 622 236. od 16 do 18 ure AVTOLIČAR išče delo7r«»dn0 a Obvladam tudi P^. "'7070 honorarno, uoviauam skarska dela Pjevčevič, Podlj«5S 52/a, Tržič__ Zaposlimo RAČUNOVODJA RAČUNOVODKINJO * 22''^ Pakiranje kuvert - pošljita *r*™\ življenjepis s kuverto in zn«01 »g kuverta - 1 DEM šlibar, Kovor i£' Tržič __LIS Priključite se skupini prijet prodaji uspešnega ^'gOT^ pri programa PREVOZ VUENI gf 632 330, 50-846 Iščem pridnega, sposobnega Iznajdljivega DELAVCA za rflZn7ll4 stna dela šifra KRANJ __^- NEMŠKE OVČARJE z roTo^k0^ tednov, prodam Wj ko. .1—3^ prodam * 6f> 342. /V"<'^/ BULLTERIERJA, starca 3 m**' ce, vrhunski rodovnik, 6rn99*'Em} dam gf 061 /327 212___5>- KRAVO, brejo 8 mesecev. P'° dam. Vodice Ob hribu »• Jji 06\/823 595 stare 8 632 775 Ft LIČKO simentalko. staro MEVER • UGODNI CENE VOZIL • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA t SERVIS IN POPRAVKA SEDAJ NOVO V: Schlachthofttra»»» CELOVEC ^ Ttl. 9943-463-502800 PRISPEL JE NOVI PEUGEOT 306 Petek, 26. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! PRAŠIČA za zakol, težkega 130 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Zadraga 13, Duplje 6752 Po 5/4/1993 bom prodajal 7 ted-nov stare RJAVE JARKICE, cepljene proti kugi. Cena ugodna. Oman, Zminec 12, Škofja Loka, S> 621-475_6753 TELETA simentalca, starega 6 tednov, prodam, 421-774 6766 KRAVO tik pred telitvijo in OVNA prodam.^ 421-601 6797 Breje plemenske OVCE prodam. gf 723-448_6801 PRAŠIČKE, težke 40 kg, prodam. Krt, Kurirska 7, Primskovo, Kranj Dva PRAŠIČA, težka 30 kg, pro-dam. Zalog 10, Golnik. ^ 46-138 _7133 BIKCA, starega en teden, prodam. Zaloše 5, Podnart, ^ 70-458 7155 BIKCA simentalca, starega 9 mesecev, prodam. Setnikar, Sv. Barbara 4, škofja Loka 7180 TELICO, v 9. mesecu brejosti, prodam. Voglje, Krakovska 5, Šenčur Prodam prašičke težke 30 kg. gj 217-791 Prodajamo KOKOŠI NESNICE, stare eno leto, za zakol ali nadalj-"o rejo. Cena 150 SIT. Vsakih de **t kokoši - ena zastonj. ^ °64/49-250 6543 TELIČKO simentalko prodam. Vo-Kotna 7 6568 TELETA simentalca. starega 14 ^prodam. Sp. Brnik 14 6598 BIKCA ali TELIČKO, simentalca, te*ka 120 kg, prodam. za nadaljno rejo prodam, ar "61/611 439 R7W1 PUDUE, prodam. kodre, čistokrvne, črne, gf 064/632-348 6840 ROTTVVEILERJE z rodovnikom prodam. Možen ogled; oddaja v mesecu maju. gf 631 -364 6863 Zlate RIBICE, PAJČOLANKE, vod-ne ŽELVICE, SKOBČEVKE prodam. Cankarjeva 7, Kranj 6876 Rjave JARKICE ter večje in manjše PRAŠIČE prodam. Stanonik, gf 65 546_6909 KRAVO simentalko, ki bo drugič telila, prodam, gf 45 594 6936 BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodam. ^ 65 663 6939 PRAŠIČKE, težke 30-35 kg. pro-dam. Verbič, Sp. Brnik 15 6943 PRAŠIČE. 80 120 kg, prodam. Ku-1 6948 rirska pot 11, Primskovo, Kranj dam 6750 Hali oglasi tudi brezplačno £e nam pošljete kupon iz ča sopisa objavili smo ga v to r«*. 23 marca vam bomo m»li oglas do 10 besed, vpisan "a kuponu objavili brezpla fcno Male oglase nad 10 be *ed. pod šifro itd zaračunamo P° ceniku za naročnike Go renjskega glasa |e ob|ava 20 °dstotkov cenejša (velja tudi 18 oglase po telefonu!) Kupon *a brezplačni mali oglas bomo objavili ponovno prvi torek v aPnlu Veliko uspeha v naivečp tr9ovini na Gorenjskem * malimi oglasi v Gorenjskem BIKCA križanca, starega 8 dni, prodam. Mošnje 7, Radovljica _ 6953 Mlade PAPIGE SKOBČEVKE prodam V 422 169, po 17. uri 6956 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. gf 76 016_6961 PRAŠIČE, težke cca 40 kg, pro-dam Praprotna polica 4, Cerklje TELIČKO frizijko. staro 14 dni, prodam Justin, Hotavlje 39, *f 68-546_7014 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam gf 68 647 7026 BIKCA, težkega 200 kg, in TELIČ KO, težko 100 kg, simentalca, prodam Dolinar, Moše 30/a, Smlednik_7030 PURANE za nadaljno rejo prodam «• 241 189 7032 Dve TELETA simentalca, stara 7 in 9 tednov, prodam Bukovščica 15, Selca 7045 JARKICE prodam Grilc, Partizan ska pot 15. Kokrica, gf 214 855 _7060 JAGNJE, staro 4 mesece, prodam. gf 41-807_7064 KRAVO, brejo 9 mesecev, in BIK CA, starega 10 dni, prodam. La hovče 17, Cerklje 7089 TELIČKO, težko 120 kg, prodam <§f 421 -240_7094 PRAŠIČE, težke nad 20 kg, pro dam Zalog 43, Cerklje, gf 421 668 _7107 Plemensko OVCO z jagnjetom (oven) prodam 9 45 291 7114 BIKCA, črnobelega, starega 14 dni, prodam ^ 64 258 7126 Prodam 15 ČEBELJIH DRUZlN na satju za AŽ panje prodam Jelene Aloiz.gf 70 027 7130 KAMNOSEŠTV O Kaaper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV popust za naroČila do velike noči količine omejene ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prtila m čakala, da prideš ti, sedla bo na rofna da in p>kala, ker te ni. (S. Gregorčič) Ob boleči i/gubi naše drage ANGELCE OBLAK roj. štiglic (Jor i i° zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sPrcrmi ' prcdl,nici 7» izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter Leskov "a n'cni zatlnJ' po'' Sc posebna zahvala svakinji dr zadniih VCV1 tA ncscnično pomoč ter lajšanje bolečin v mu ,n«, ch ^-ahvaljujcmo sc le dr Zamanovi, Onkološke GtOildfcV, U1 Pcvccm »•* '»pete žalostinkc, g župniku u*u za lep pogrebni obred ter trobentaču /a zaigrano Tišino Iskrena hvala vsem. Žalujoči: V M njeni Škofi. I.oka, 26. marca 1*>*M SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja logistike FRANC ŠOLAR rojen 1909 Od njega so se poslovili v torek, 23. marca 1993, v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi oče, brat, stric in tast JANKO POGAČNrK Zg. Resnica 90 Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 26. marca 1993, ob 16. uri na pokopališču v Zg. Besnici. Žalujoči: Vsi njegovi Kranj, Zg. Besnica, 25. marca 1993 ZAHVALA Ob smrti naše drage MANCE ČEMAŽAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala zdravnikom in osebju Bolnišnice Golnik, g. župniku iz Žabnice za lepo opravljen obred, pevcem in gasilcem iz Žabnice, ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. VSI NJENI Forme, Duplje, Tržič V SPOMIN i Blaga bolečina spomina ob letu osorej, ko se rojevajo jutra in ko sonce lega v temno naročje noči. Misel nate, dragi ata, je dobra, zvesta, večna spremljevalka naših dni. T • • JAKOBU KALANU Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Breg ob Savi, Okroglo, Prebačevo, 27. marca 1993 ZAHVALA Ob smrti našega atija in starega ata CVETKA ČESNA se iskreno zahvaljujemo sosedom in soseski z Vrtov, prijateljem, ribičem, znancem, gasilcem in sorodnikom za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikom za ganljive besede, cerkvenim pevcem in Vinku Janežicu za ganljivo odigrano slovo na trobenti. Žalujoči: sin Darko in hčerki Darja in Tadeja z družinami Brnik, 10. marca 1993 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA RIBNIKARJA-LENARTA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala govornikoma Ivanu Janu - Srečku in Janku Prezlju - Stanetu za poslovilne besede, organizaciji ZB NOV in skupnosti borcev Kokrškega odreda ter lovcem za organizacijo pogreba in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi dr. Hriberniku in osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča žena Nada v imenu vsega sorodstva Kranj, 23. marca 1993 ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega ALOJZA ZADRAŽNIKA se iskreno zahvaljujemo za pomoč in izraženo sožalje sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebna zahvala g. župniku in pihalnemu orkestru za poslovilne besede. Žalujoči: Vsi domači ZAHVALA Ob smrti našega očeta JANEZA KOŽUHA p.d. Ferbarjevega ata iz škofje Loke se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste se ga spominjali v molitvi in ga tako številno pospremili k večnemu počitku. Posebej pa se zahvaljujemo duhovnikom, pevcem in čebelarski družini škofja Loka. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in strica VINCENCA OBLAKA st. Valjavčeva 12 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Ambulanti za borce, Bolnišnici Golnik, ZB Vodovodni stolp in vsem, ki ste izrekli sožalje, podarili cvetje in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki tu niste posebej omenjeni, pa ste kakorkoli sočustvovali z nami. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi Kranj, 20. marca 1993 V SPOMIN JOŽETU SREBRNJAKU V mislin in v srcu še vedno ti živiš, čeprav že sedmo leto v tihem grobu spiš. Dom je prazen brez tebe. Za teboj žalujejo: žena Albina, hči Albina i Ivanom in Tatjano Kranj, 26. marca 1993 Razplet tožbe zaradi stavke Firma Eleko ni uspela Kranj, 25. marca - Tožba firme Eleko, katere lastnik je Iskra Telekom z Blejske Dobrave, zaradi organiziranja stavke se je končala v prid stavkovnega odbora v Iskri l nitel, Sveta kranjskih sindikatov in Republike Slovenije. Zahtevane odškodnine 80 milijonov tolarjev ne bo. Sodni senat je zavrnil obtožbo Eleka, da je bila stavka v Unitelu nezakonita. Novembra 1990 namreč še ni bilo zveznega zakona o stavki. Sodišče je upoštevalo dopolnilo k ustavi SFRJ, ki delavcem daje pravico do stavke, pa na mednarodne listine, ratificirane v nekdanji Jugoslaviji. Kot izhaja iz njih, ima sindikat pomembno vlogo pri stavki, sindikalnih poverjenikov pa zaradi opravljanja njihovih dejavnosti ne morejo klicati na odgovornost ali jih postaviti v manj ugoden položaj. c Po končani glavni obravnavi, ki se je začela že 18. januarja letos, je tričlanski senat sodišča v Kranju včeraj razsodil, da firma Eleko tudi ne bo dobila 80 milijonov SIT, ki jih je zahtevala za odškodnino zaradi stavke. Skoda je namreč nastala v dovoljeni stavki, ki je imela gospodarsko-socialni pomen. Senat je na osnovi izjav prič še ugotovil, daje stavka potekala mirno in korektno, zato je zavrnil tudi obtožbe glede znakov uničevanja tovarniških strojev. Firma Eleko bo morala toženim strankam povrniti pravdne stroške. • S. Saje Materinski dan na Trebiji V nedeljo, 28. marca 1993, vas krajani Trebije vabijo v Gasilski dom na Trebiji. Pripravili so program, ki se bo začel ob 15.30 uri. Vabijo vse žene, fante in može. ki jim želijo ta dan popestriti. Kolesarski izlet Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje kolesarjenja na I. kolesarski izlet, in sicer v Gamsov raj nad Bašljem. Tam bo tudi mali piknik. Odhod bo 30. marca, ob 8. uri izpred sedeža Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Ne pozabite pregledati koles. Izlet bosta vodila Srečo Mesaric in Karel Polajnar. V primeru slabega vremena bo izlet prihodnji teden, 6. aprila 1993. Društvo obvešča, da boste vozili na lastno odgovornost, po cestnoprometnih predpisih. Srečanje šoferjev in avtomehanikov Brezje pri Tržiču - Po srečanjih o/iroma zborih »Združenj šoferjev in avtomehanikov na Gorenjskem se bodo jutri, 27. marca, ob 18. uri zbrali na zboru tudi člani /druženja šoferjev in avtomehanikov Tržič. O delu v minulem letu ter načrtih se bodo pogovorili v dvorani Gasilskega doma na Brezjah pri Tržiču. • (až) Srečanje pedagogov in vzgoljiteljev Drugo srečanje pedagogov in vzgojiteljev Gorenjske bo v soboto, 27. marca, ob 15. uri v Fin-žgarjevem domu na Sv. Joštu nad Kranjem. Gostja srečanja bo gospa Angelca Zerovnik, ki bo predstavila nastajanje etičnega kodeksa učiteljev. Vabljeni vsi, ki vas ta tema zanima. Prireditev Materinski dan v Kranju Občinski odbor SKD organizira v soboto. 27. marca, v dvorani Kina Center prireditev, ki je posvečena materam in očetom. Cas, v katerem živimo, ni naklonjen družinam in zaradi mnogih skrbi, ki danes prizadevajo očete in matere, je Občinski odbor SKD sklenil, da bo poleg prireditev v okviru materinskega dne po župnijah, organiziral tudi občinsko prireditev, na kateri bodo materam in očetom podarili šopek lepih pesmi, otroškega petja in odlomke iz Jurčičevega Desetega brata. MEGAMILK Kranjski Novi ročk Klub študentov Kranj organizira šesti letošnji žur, ki so ga naslovili Rockovvanje. Zur z živo glasbo bo v soboto, 27. marca 1993, ob 20. uri v dvorani na Primskovem. Igralo bo 5 bendov: Reality CTauses, l.abia Minora, ()xia-lis, Srou pa letu in Beer Hun-ter. Študentje pravijo, da |im gre predvsem za afirmacijo mladih glasbenih skupin, zato bo do 21. ure vstop prost. Občni zbor kranjskih ; gasilcev Kranj, 26. marca - Danes ob 17. uri bo v domu krajevne skupnosti Stražišče na Škofjeloški cesti v Kranju redni občni zbor Občinske gasilske zveze iz Kranja. Po poročilih predsedstva zveze in njegovih organov bodo udeleženci razpravljali o svojem dosedanjem delu. Razrešitvi dosedanjih organov bo sledila izvolitev novega vodstva zveze, nato pa bodo sprejeli program letošnjega dela in osnutek finančnega načrta za leto 1993. Srečanje bodo sklenili s podelitvijo gasilskih in spominskih priznanj za najbolj prizadevne člane. • S. Saje Drevi Pesmi ljubezni Visoko - Danes (petek) ob 20. uri bo v dvorani Zadružnega doma na Visokem tretji koncert slovenske turneje prireditve Pesmi ljubezni. Pod sopokrovileljstvom Gorenjskega glasa ga prirejata Meggi Tours in Ananda - Studio Radost. Na prireditvi bodo nastopili popularni pevci in glasbeniki pa tudi domačini oziroma otroci iz vrtcev Visoko. Preddvor in Jezersko. Vsi nastopajoči se bodo odpovedali honorarju, izkupiček od prireditvena bo namenjen za ureditev otroškega igrišča za Zadružnim domom. • (až) Pomladansko urejanje okolja Železniki - Na nedavnem sestanku, ki ga je sklicalo Turistično društvo Železniki, nanj pa povabilo predstavnike lovcev, ribičev, gasilcev. Kluba študentov, MKD in Osnovne šole, so se dogovorili za akcijo čiščenja bregov Sore in okolice pomembnejših stavb. Predlagali so, da bi akcija hkrati potekala tudi v drugih krajevnih skupnostih in vaških odborih v dolini. Vsa divja odlagališča nameravajo tudi poslikati in potem slike razstaviti na javnih mestih Hkrati pa v KS načrtujejo postavitev dodatnih zabojnikov za smeti. Akcija, katere pobudniki so bili pravzaprav šolarji OŠ Železniki, ki so do nedavnega skupaj z ribiči bili edini, ki so poskrbeli za takšna spomladanska čiščenja, bo jutri, 27. marca, ob 8.30. Ce bo vreme slabo, bo akcija 3. aprila ob isti uri. Učenci vabi |o starše, organizatorji pa še posebej tudi hišne svete oziroma Itanovalce, da uredijo okolico blokov. Za odvoz smeti in odpad-kobv bo poskrbela krajevna skupnost Jutri koncert v Cerkljah Cerklje na Gorenjskem - Jutri, v soboto, ob 19.30 uri bo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah koncert, na katerem bodo nastopili Komorni mešani pevski zbor Loka iz Škofje Loke pod vodstvom Janeza Jocifa, mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika pod vodstvom Janeza Klobčarja in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika. Vsi trije zbori bodo letos meseca aprila sodelovali na tekmovanju "Naša pesem" v Ljubljani. Na koncertu v Cerkljah bodo zbori predstavili svoj tekmovalni program. Poudariti je treba, da so vsi trije zbori na visoki kvalitetni ravni, zapeli pa bodo tudi nekaj slovenskih ljudskih pesmi. J. Kuhar jaka m luka Planinski izlet Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na planinski pohod na Planico nad Crngro-bom. Odhod pohodnikov bo z av-stobusne postaje v Kranju. Z rednim avtobusom se boste peljali do Dorfarjev, od tam pa pešačili preko Crngroba na Planico, kjer bo ob 10. uri pri spomeniku NOB proslava ob 51-letnici slavnega boja Selške čete. Hoje je za 3 do 4 ure. Vodnika priporočata lahko planinsko opremo. En lep večer in... Jezersko - V Kulturnoumetni-škem društvu Jezersko za konec tedna pripravljajo dve prireditvi. Drevi (danes) ob 20. uri bo KUD v Korotanu za materinski dan pripravil En lep večer, za dobro počutje v dvorani pa bo poskrbela krajevna skupnost. Jutri. 27. marca, ob 19.30 pa bo v dvorani Korotana zadnja ponovitev Part-Ijičeve komedije Tolmun in kamen, s katero so se to sezono predstavljali doma in na gostovanjih člani domače gledališke skupine. • (až) Zdravljenje v Moravskih Toplicah Društvo invalidov Kranj obvešča člane in ostale, da ima še prostor v izmeni od 16. do 23. aprila 1993 za 7-dnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah. Prijave sprejemajo v pisarni Društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 212-712. Vzgoja in nega balkonskih rož Spodnji Brnik - Turistična agencija pri krajevni skupnosti Spodnji Brnik prireja jutri, v soboto, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Spodnjem Brniku zanimivo predavanje Vzgoja in nega balkonskih rož. Vrtnarstvo Antolin iz Dorfarjev želi predata viti predvsem tiste rože in cvetlice, ki jih je možno gojiti na Gorenjskem, možen pa bo tudi nakup rož ter razgovor z vrtnarjem. Ob materinskem dnevu pa se bo predstavila jutri z zanimivim kulturnim programom otroika folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj. J. Kuhar Danes občni zbor Turističnega društva Cerklje Cerklje na Gorenjskem - Da' nes. v petek, ob 19. uri bo imelo občni zbor Turistično društvo Cerklje, ki deluje v vaseh po° Krvavcem že 32. leto. Na zboru bodo pregledali do sedaj opravljeno delo in se pogovorili o n_a" črtih društva v prihodnje. Izvolil" bodo tudi novo vodstvo društva-v kratkem kulturnem programu pa se bo predstavila otroška fo'" klorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj. j. Kak** Zadnja Čajanka Kokrica - Turistično društvo vilo $e bo jutri, 27. marca, pripravi zadnjo čajanko v tej bogati. mivi in obiskani sezoni čaj;"1 ' Naslov jutrišnje teme je Barv govorijo in zdravijo, predavate« pa bo Miran Plohi Dornik. 9 meni, da je škoda, da tega. 0 barve vplivajo na naš d^h0*J) napredek in zdravje, ne uči tu šola Zal jih izbira samo rnoo* Predavanje se bo začelo ob ' . uri v Osnovni šoli na Kokri j prireditelji pa bodo postregli tu s čajem in domačim pcciv^ir _ Tudi tokrat je vstopnina l(,() L larjev Po zadnji čajanki p* Jj*0 stični delavci na Kokrici rte ?^ počivali, /e v ponedeljek- ~ marca, in v sredo, 31. marca- . v Kulturnem domu na r^°.erj. nadaljevanje predavanja o e čnih telesih Prihodiip lK*1Cj,t,do soboto, 2. in 3. aprila, pa • (Su pripravili tečaj /onalne in $1 masaže. • (až) Dvajset let vrtca v Bitnjah Bitnje, 26. marca - Vrtec v Bitnjah, ki ga letos obiskuje 47 otrok, slavi 20 let. Jubileju v čast in otrokom v veselje se že ves teden vrstijo številne prireditve. Otroci so pripravili razstavo zgibank. V sredo je priredil koncert glasbenik Bojan Rakovec, ki je vanj skozi igro vključil tudi otroke. Včeraj so vrtec obiskali šolarji iz Trboj z igrico II. C. Andersena Kakor napravi stari, je zmeraj prav. Danes popoldne pa otroci nastopajo pred manjšim občinstvom vabljenih gostov, med katerimi hodu tudi predstavniki Zavoda za šolstvo ter nekdanje delavke vrtca. -D.Z. Koto: I). Cazvoda Karikatura v prejšnji šte*'-^ •„ karikirala sposojanje