GLASILO OBČINE TRZIN Vsem žen am čestitamo ob 8>. marcu in jih vabimo, da ob prazniku preživijo prijetne trenutke v našem lokalu. Delovni čae: pon. - četr. pet. in sob. ned. in praz.1 6.00 - 01.00 6.00 - 02.00 16.00 - 24.00 Blatnica 1 (piramida), tel.: 162 13 90. KNRVS VULKANIZERSTVO M AVTOPRALNKA Mengeika c. 81, Trxin Možnost naročanja po telefonoi 061/737-176 ZAKAJ NAJ BI SE ODLOČILI RAVNO ZA NAŠE USLUGE? • ker je ročno pranje bolj učinkovito od avtomatskega • ker nismo predragi • ker kakovost čišćenja držimo na visoki ravni • ker prevzamemo vso odgovornost za čistočo avtomobila • ker bo po pranju pri nas vaš avtomobil zelo čist, obenem pa poskrbimo še za vašo bolj varno vožnjo, saj lahko pri nas zamenjate tudi pnevmatike • ker imate vsako peto (5) zunanje pranje brezplačno • ker lahko odprete tudi lastno naročilnico (podjetja) • ker sprejemamo plačilne kartice MAGNA, MAGNA ETN, DINERS CLUB, KARANTA, EUROCARD, sprejemamo pa tudi čeke • ker imamo dovolj velik parkirni prostor • ker imamo čakalnico za vas • ker imamo za vaše večje zaupanje prostore pod videonadzorom • ker se lahko naročite po te.: 737-176. PRIDITE, PREPRIČAJTE SE! NAŠA SKUPNA VIZIJA JE ZADOVOLJSTVO OB ČISTEM IN UREJENEM AVTOMOBILU Spoštovani bralci! Pri številki, ki jo držite v rokah nam je ponagajal tiskarski škrat. V članku, v katerem smo želeli predstaviti kandidatko za svet-nico SDS iz IV. volilne enote je pri tisku izpadlo eno od ključnih vprašanj, zato članek objavljamo v celoti. Za napako se opravičujemo Uredništvo Odseva SDS Socialdemokratska stranka Slovenije SO!\JA MAJER kandidatka za nadomestne volitve v IV. volilni enoti. Na lanskih lokalnih volitvah je z 94 glasovi v tej volilni enoti dosegla peto mesto, zato smo jo zaprosili za razgovor, saj smo prepričani, da je prav, da jo predstavimo. Koliko časa ste že članica stranke SDS? V stranki »slovenske pomladi« sem od oktobra 1998. Prej sem politično dogajanje v Sloveniji opazovala le pasivno, lani poleti pa sem ugotovila, da bi lahko pozitivno prispevala k razvoju demokracije v novoustanovljeni Občini Trzin. Kako komentirate rezultate zadnjih volitev v naši občini glede na to, daje desna stran »potegnila krajši konec«? Stranka je na lokalni ravni začela delovati relativno pozno, saj je bil Občinski odbor SDS ustanovaljen šele 27. 09. 1998. Precej truda in energije smo porabili za notranjo organizacijo samega Občinskega odbora. Kljub temu nam je uspelo predstaviti naš Program volivcem. S promocijo programa in kandidatov smo bili fflOrda manj agresivni kot naši tekmeci, pa tudi naša neizkuše-nost je vplivala na rezultat. Temu rezultatu je med drugim botrovala tudi slaba volilna udeležba potencialnih simpatizerjev. Predvsem pa čakamo na priložnost, da pokažemo Trzincem svojo delavnost in pripadnost. Kakšno vlogo imate v vaši stranki? V stranki sem tajnica, ki skrbi za sklic sestankov, pripravo gradiva in drugo. Kdo vas še podpira pri kandidaturi poleg vaših članov v stranki ? Vso podporo imam od članov stranke SLS, s stranko SKD pa tečejo še pogovori. Vaši člani stranke sodelujejo tudi na odprtih sejah Sveta Občine Trzin. Kakšno se vam zdi sodelovanje na teh sejah. Ali potekajo dovolj demokratično? Težko komentiram sodelovanje naših predstavnikov na odprtih sejah. Sama doslej še nisem imela priložnosti konstruktivno sodelovati. Kljub trenutnemu razmerju sil v svetu, v primeru izvolitve na nadomestnih volitvah, želim aktivno sodelovati pri vseh zadevah in zastopati interese širšega pomena za krajane, ne pa samo ozke strankarske oz. osebne. Za dosego načrtovanih ciljev bi potřebovala podporo in zaupanje vseh volivcev, zato pozivam krajane, da se teh volitev udeležijo v čimvečjem številu in s tem zagotovijo izpeljavo načrtovanih nalog. Ali boste kot občinska svetnica desne opcije lahko kljub premoći levih strank v našem trzinskem občinskem svetu vplivali na sprejem odločitev, kakršne ste si kot stranka zadali in jih obljubili svojim volivcem? Povedati moram, da bi z mojo izvolitvijo prišla desna opcija strank do vpliva na 2/3-sko većino pri pomembnih odločitvah v občinskem svetu. Naš program je takšen, da je namenjen dobrobiti vseh občanov, ne glede na politično pripadnost. Ni si težko predstavljati, da bi v občinskem svetu prišlo do nasproto-vanj našim predlogom, naravnanim v korist vseh občanov. Če bo prevladoval zdrav razum, sem prepričana, da bomo našli skupni jezik. S tem pogovorom smo vam, spoštovani bralci, skušali predstaviti kandidatko 00 SDS za nadomestne volitve v IV. volilni enoti za občinski svet. Svoja stališča pojasnjuje odkrito, če tudi argumentirano in prepričljivo, presodite sami. Irena Jevšenak V^eprav je februar ali svečan, kot mu Slovenci ludi pravimo, najkrajši mesec, je lahko prav pester in živahen. Tudi za letošnji drugi mesec v letu lahko rečemo, da bo za Trzince in trzinsko občino prav gotovo zelo raznolik, poln dogajanja in ga bo kar prehitro konec. Začel se je slavnostno s prvo proslavo v naši novi občini in s kulturnim praznikom. Nedolgo za tem je bil praznik vseh norča-vih in za maškare navdušenih ljudi, zdaj pa kar z nestrpnostjo čakamo na začetek zimskih šolskih počitnic in veselja, ki ga prinašajo. Ker je vmes zapadel sneg, po daljšem času spet obilnejši, najbolj zagre-ti pričakujejo, da bo letos spet več tudi tistih pravih zimskih radosti, za katere smo že mislili, da so le še prijeten spomin na zlate stare čase. Živahno je tudi na občinski ravni, saj naši funkcionarji zdaj pospešeno sprejemajo najrazličnejše pravilnike in poslovnike, zraven pa so že opravili tudi prvo branje predloga letošnjega občinskega proračuna. Prehiteli so večino drugih občin, tudi takih, ki imajo na lem področju že dolgo-letno prakso. A' smo af nismo Trzinci kaveljni! ODSEV - glasilo Občine Trzin Odgovorni urednik: Miro Štebe To številko so pripravili: Mateja Erčulj. Tone Ipavec, Uria Mandeljc, Nuia Matan, Jani Muilć. Gaiper Ogorelec, Viktorija Pećnikar - Oblak. Katja Rebec, Mojca Senica in Joie Štih Tehnično urejanje: Emil Pevec Fotografije: Mojca Rućigaj lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Ma"ja tukan Tisk: ■avant Trading d.o.o.. Ljubljana Naklada: "00 izvodov gasilo Odse» irtiaja enkrat meseCno In ga dobljo •«ílačno »sa 0ospodln|st»a In podjetja y Tizinu. 'SSN 1408-4902 J? ""»nju Minisířstva za kulturo Republike Slovenije 395/97 krajevnl ćeeopls Odsev epeda med informativnoga znaóaje iz 13. točke tarifne Profey" ka,ere 56 P!BĆU)e davek od promete Temperaturo pa dvigujejo tudi pogajanja o delitveni bilanci in še zlasti razprave o končni podobi centra Trzina T3. Na tem področju smo lahko še takšni ka-veljci, pa nas drugi držijo nazaj s še večjimi zakonskimi kaveljni. Člověk ne ve, ali bi se jokal ali smejal. Zdaj vsi, ki jim usoda bodočega centra Trzina ni mar, z nestrpnostjo in precej mešanimi občutki čakajo na zbor občanov, ki bo na prvi dan prihodnje-ga meseca. Kakor koli že, o dolgočasju ne morenio govoriti. Skrbi nas, da se ne bi nekateri med nami sprehajali z dolgimi in rdečimi nosovi tudi lakrat, ko maske in pustne šeme ne bodo več aktualne. Običajno je treba na maškaradah ob polnoči sneti maske, zato vse zamudnike pozivamo, da lo narede čim prej! Nosovi so lahko dolgi tudi pri lažnivih Kljukcih ali pa tistih, ki jih preveč vlečejo za nos. Tudi takih poslej, razen za 1. aprila, ne borno več prav radi gledali med nami, rdeči nosovi pa so sprejemljivi le še, če so rdeči zaradi mraza. Sicer pa so Pust in pustne šeme po starodavnih običajih napovedali bližnji konec zime. Dnevi so že vse daljši in čeprav starka zima še otresa svoj plašč in nas sili v rekreacijo pri kidanju snega, vsi vemo, da so ji šteti dnevi in da se s šopki cvetja v naročju na obisk že pripravlja Vesna. Kaj pomlad poleg zelenja in cvetja prinaša našemu kraju, pa lahko za zdaj le ugibamo. Bo cestna obvoznica končana? Bodo že sklenili delitveno bilanco in bo občinski proračun lahko sprejet? Bodo dosegli sprejemljiv sporazum glede centra Trzina - T3? Kako bo s šolo, vrtcem, plinom, vodovodom, OIC-jem, povezo-valno cesto, ... Vprašanj kar ne zmanjka. Borno na katero od njih že imeli odgovor pred 21. marcem ali pa borno čakali še naprej? V Odsevu smo odločeni, da se borno skušali dokopali do vsaj katerega od odgovorov. Če ste radovedni, pridružite se nam! Urednik ' P /' 12 VSEBI NS: ZA 73 IZBIRA MED TREMl PREDLOGI 10 VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV IS KATEŘINA KRALJ: SO REKU, VA V TRZINU NE BOM VZDRŽALA ENO LETO 20 JANEZ KRUMPAK: JAHANJA SE NISEM NIKOLI NAVELI CAL 22 NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI KAMNOLOMA (II) 23 NAČRTI IN ŽELJE VODSTVA OŠ TRZIN OB SPREJEMANJU OBČINSKEGA PRORAČUNA 25 VRTEC POTŘEBUJE DODATNE PROSTORE 26 PUST NORČAVIH USTMED TRZINCI 26 KRATKE IZ PLANINSKIH KROGOV 28 DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI 36 Pust je mimo. Čas je, da vsi odložimo maske. (foto: Mojca) Kdor se hoče šaliti, mora najprej ljudi okrog sebe pogledati. (Nemški) županov koticek PRORAČUN Na februarski seji (09.02.) bo občinski svet obravnaval tri zelo pomembne akte, ki bodo bistveno vplivali na razvoj občine. Najprej bo svet predvidoma dokončno sprejel Statut Občine Trzin kot temeljni akt občine, na katerem bodo temeljili vsi drugi akti, s katerimi bosta občinski svet in župan podrobneje urejala uresničevanje pravic in dolžnosti občanov v okviru, ki ga določajo ustava in zakoni. Drugi, zelo pomemben akt, ki ga bo svet tokrat obravnaval prvič, in ki se morda većini občanov ne bo zdel tako zelo zanimiv, čeprav je vreden enake pozornosti kot statut, je Poslovnik občinskega sveta. Poslovnik določa pravila, po katerih deluje občinski svet. Ta pravila so pomembna zlasti zato, ker morajo preprečevati zlorabe pooblas-til in kakršnokoli samovoljo, izsiljene od-ločitve ali neupravičene prednosti, ki bi jih nemara želei uveljavljati ali župan ali kdorkoli izmed svetnikov ali tudi katera izmed političnih strank, katere kandidati so bili izvoljeni v občinski svet. Poslovnik določa postopke odločanja; ti potopki pa so neke vrste telo demokracije, in če je to telo invalidno, potem demokracije v resni-ci ni. Za marsikoga pa bo najpomembnejši izmed vseh aktov, ki so v obravnavi na tej seji, predlog prvega proračuna Občine Trzin. Zlasti zato, ker so pričakovanja v zvezi s proračunom bila in so še velika. Glede na zakonske okvire in omejitve je zdaj že jasno, da bo trzinski proračun de-jansko približno tako velik, kot smo pred volitvami in še pred ustanovitvijo občine napovedovaii tisti, ki smo bili v svojih oce-nah in napovedih previdni in nismo želeli vzbujati prevelikih pričakovanj. Skratka, končna številka prihodkov in s tem tudi odhodkov bo pod 350 milijonov SIT. To je na prvi pogled veliko, toda delež, s katerim občina dejansko razpolaga po last-ni presoji, je kajpak veliko nižji, kajti najprej je treba izpolniti vse zakonske obveznosti, ki jih předpisuje država z zakoni in na podlagi teh zakonov izračunano t.i. "primerno porabo". Gre za materialne stroške šole, za stroške otroškega varst-va, občinske uprave, civilne zaščite, nekatere obveznosti na področju socialnega varstva, komunále ipd. Ko vse to sešte-jemo, ostane manj kot tretjina proračuna in to je dejansko tisti del, s katerim občina gospodari povsem po lastni presoji. Ta del pa je v našem primeru v veliki meri že vnaprej razporejen za poplačila občnskih obveznosti za modernizacijo in obnovo M 10, za že začeta delà za povećanje zmogljivosti vodovoda itd. Vsaj nekaj pa bomo letos lahko namenili tudi za popravila cestišč naših ulic, za dokončanje cestišč nekaterih ulic v 01C itd. STRATEGIJA RAZVOJA Ena ključnih nalog, ki nas čaka, in je pomembna tudi zato, da bomo že za pri-hodnji proračun imeli bolj izdelana izho-dišča, je izdelava strategije razvoja občine za naslednjih pet, šest let. Gre za to, da čim bolj soglasno določimo razvojne prioritete v Trzinu, pri čemer mislimo tudi na potrebe po domu za starejše občane, po mladinskem centru, po dogradnji šole in vrtca in po čim bolj natančnem premisleku o tem, katerim dejavnostim v prihodnje dajati prednost glede na ekološke in tudi sociálně pogoje in koliko in s čim v prihodnje še obremenjevati naš prostor. Strategija, k njeni izdelavi želimo pritegniti vse potrebne strokovnjake, ki jih v Trzinu ni malo, bo torej izhodišče za naslednje proračune in tudi za celovito in zelo premišljeno pripravo novih pros-torskih sestavin dolgoročnega družbenega plana za našo občino. Te naloge se bomo lotili po izdelavi strategije predvidoma naslednje leto. PRIČAKOVANJA Ob tej priložnosti pa je najbrž potrebno opozoriti tudi na to, da bo Občina Trzin lahko začela dejansko razporejati proračunska sredstva šele po tem, ko bo res že sprejela svoj prvi proračun (drugo obravnavo je pričakovati aprila). Trenulno financiranje polreb občine poteka po t.i. dvanajstinah iz lanskega proračuna bivše Občine Domžale in v tem proračunu kajpak ni bilo postavk, iz katerih bi bilo mogoče financirati potrebe naše nove občine (nove investicije) in tudi društva in vsi drugi porabniki se še vedno financirajo v enakem obsegu kot lani. Zato niso upra-vičeni očitki, ćeš da se nova občina še ni ničesar resnega lotila. Kajti to bo lahko storila šele, ko si bo z zakonom zagotovi-la določene pogoje za to, torej sprejela svoj prvi občinski proračun. Trzin, Vaš župan 07.02.1999 VOLITVE SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, VOLIVKE IN VOLIVCI, stanujoči na območju IV. volivne enote za volitve v občinski svet Občine Trzin. Kot ste bili že obveščeni, bodo 14. marca nadomestne volitve za člana oz. članico občinskega sveta Občine Trzin. Občinski svet je najvišji organ oblasti v občini, ki sprejema vse akte, pomembne za življenje v občini, zato je zelo pomembno, da v občinskem svetu odločajo čim bolj kompetentni občani s čim večjo podporo volivcev. V skladu s tem Vas, volivke in volivci iz IV. volivne enote, pozivam, da se volitev udeležite v čim večjem številu! Trzin. 10. februar 1999 Župan Anton Peršak l.r. kdaj in kakšen proračun bomo dobili a 3. sejo občinskega svela Občine Trzin, ki je bila 9. februarja, lahko rečemo, da je bila zelo plodna. Svetniki so dokaj hitro in tudi presenetljivo soglasno obdělali kar 11 točk dnevnega reda, ki bodo imele za našo občino tudi daljnosežne posledice. Najprej so v drugem branju sprejeli Statut Občine Trzin, ki bo začel veljati 15 dni po objavi v tej številki Odseva oz. njegove priloge Uradnega vestnika naše občine. Statut je eden temeljnih aktov, ki določajo pristojnosti in naloge občine, njene organe in načine, kako občani lahko izražajo svoje pravice in interese v njej. V drugem branju so sprejeli tudi odlok o našem časopisu. Ta med drugim uredništvu nalaga bolj redno in pravočasno izhajanje, predvidoma 20. v mesecu. Ko so svetniki v prvi obravnavi razpravljali o Poslovniku občinskega sveta, jc največ pozornosti pritegnil člen, ki govori o sestavi kolegija občinskega sveta. Precej več pripomb in vprašanj je bilo slišati ob obravnavi odloka o proračunu Občine Trzin in o predlogu letošnjega proračuna. Ker gre za prvi tovrstni proračun v Trzinu, je možno, da se bodo med letom pokazale drugačne potrebe, še zlasti, ker naša nova občina za zdaj tudi še nima izdelane strategije razvoja in svojih pred-nostnih usmeritev. Letošnji proračun pa bo lahko služil kot izhodišče za vse prihodnje proračune, ki pa bodo, ko bodo znane smernice razvoja občine, lahko ludi precej bolj natančni in opredeljeni. Po ocenalt svetnikov in nekaterih predstavnikov porabnikov proračuna je predlog proračuna vseeno kar dobro zaslavljen in uravnovešen. Kaže, da bodo vrtec, šola in druge trzinske ustanove, kar velja ludi za trzinska društva, dobili kar nekaj več denarja, kot pa so ga prejemali v domžalski občini. Vseh proračun verjetno ne bo zadovoljil, vendar se bomo morali ludi v Trzinu naučiti, da je mogoče občinski denar dobiti tudi s po-močjo različitih postavk, predvsem pa s pisanjem poročil o delu in predstavlanjem delovnih načrtov. Zanimivo je tudi, da je trzinski občinski svet s tem, ko je opravil že preo branje predloga proračuna, prehitel večino drugih slovenskih občin, tudi tistih z daljšo tradicijo pri sestavljanju proračuna, vendar pa ta se ne bo začel veljati po opravljenem drugem branju. V veljavo bo stopil šele, ko bo »pravljena delitvena bilanca med občinama. Vse do tedaj dejavnost naše občine financi-rai° po načelu dvanajstin iz domžalske ob- čine. Prav zaradi tega bi bilo dobro, če bi čim prej sklenili delitveno bilanco. Na seji sveta je župan Peršak svelnike seznanil ludi s potekom pogajanj o delitveni bilanci med občinama naslednicama nekdanje domžalske občine. Ocenil je, da so Domžalčani pripravljeni na sporazum in da verjetno ne bo treba, da delitev opravi država. Med pomembnejšimi sklepi seje moramo omeniti tudi sklep o izdelavi stralegije Občine ter sklepa o povračilu delà stroškov organizatorjev volilne kampanje za lanske lokalne volitve ter o financiranju dejavnosti strank v občini. Po končani seji so nekateri predstavniki krajanov, ki nasprotujejo gradnji T3, skušali doseći razpravo o tej problematiki, vendar jim to ni uspelo. Občinski svet bo o tem vprašanju razpravljal na marčevski seji, pred tem pa bo I. marca tekla beseda tudi na občnem zboru. MŠ OBČINA TRZIN ŽUPAN vabilo Vse občanke in občane Občine Trzin vabim na zbor občanov ki bo v ponedeljek, l. marca 1999 ob 18,00 uri v dvorani KUD-a (Mengeška c. 9) Dnevni red: 1. Poročilo o prvih mesecili delovanja Občine Trzin 2. Finanční in drugi zapleti v zvezi z rekonstrukcijo M 10 3. Odprta vprašanja v zvezi z gradnjo T 3 - CENTRA TRZIN 4. Razno Spoštovane občanke in občani, vabim Vas, da se zbora udeležite v čim večjem številu! Župan Anton Peršak l.r. novičke iz občinske pisarne j seznam vseh obveznosti, ki bi jih morala nekdanja domžalska občina opraviti v industrijski coni Trzin, oziroma kar je pogod-beno dolžna lastnikom parcel v coni. Med te obveznosti nesporno sodi preplastitev večine cest v coni, po pogodbi pa naj bi bila domžalska občina dolžna v coni zgraditi tudi zaklonišče. To zdaj verjetno ni kakšna posebna vrednota ali prioriteta, vendar zaklonišče je v pogodbi. Ko bodo to evidenco opravili tudi v Domžalah, potem bosta po-gajalski skupini skušali ugotoviti, kolikšna je vrednost teh dolgov in kako naj bi problem rešili. Trzinska občina pa ima že za letos pripravljenih nekaj načrtov in v proračunu rezervirana sredstva za cono. Med drugim naj bi že letos v coni povećali zmogljivosti vodovoda. Pogodba za sanacijo večjega delà vodovoda je že sklenjena, temu pa se bo pridružila tudi naša občina, saj naj bi denarja, ki je bil za to namenjen v lanskem občinskem proračunu, ne bilo dovolj. Nekaj trzinskega denarja pa je predvi-denega tudi za preplastitev nekaterih cest v coni. Očitno se coni le obeta nekaj izboljšav. DVA PROBLEMA V ZVEZI 2 GRADNJO ŠTIRIPASOVNICE M-10 Pri gradnji trzinske obvoznice, sta v zadnjem času najbolj pereca dva problema. Prvi se nanaša na sofinanciranje. Čeprav še ni dogovora, po neuradnih poteh napovedujejo, da bo občina Domžale le plaćala O ŠIRJENJU PLINARNE Pristojni občinski odbor je že dvakrat raz-pravljal o vprašanju oskrbe s plinom v Trzinu in o usodi plinarne, ki je zdaj v lasti Interine. Enkrat so se sestanka udeležili tudi predstavniki plinarne. Tudi sedanje vodstvo Občine Trzin se zavzema, da bi Trzin sčasoma svoje energetske potrebe zadovol-jeval z zemeljskim plinom. Kot zdaj kaže, bo na to treba počakati nekaj let, zato je treba v prehodnem obdobju doseći zadost-no oskrbo porabnikov s propan butanom iz trzinske plinarne. Vse kaže, da bo s predstavniki Interine mogoče doseči dogovor o ustreznem povećanju zmogljivosti plinarne, vendar so pričakovanja Interine, kot kaže, večja od pripravljenosti trzinske občine, na kolikšno širjenje bi še pristali. S sedanjih 70 m3 naj bi zmogljivosti plinarne povećali le toliko, da ne bi prihajalo do pomanjkanja plina in zastojev z oskrbo, Interina pa razmišlja, da bi zmogljivosti plinarne povećala na skoraj 500 m3. Trzinci na tolik-šno povećanje ne pristajajo, zahtevajo pokojnikov v Trzinu. Še vedno se jih največ ogreva za travnik ob Pšati za lopo na Haba-tovi cesti, v kateri je zdaj mlekarna. Eni predlagajo, da bi pokopališče za žare uredili ob cerkvi, drugi pa se zavzemajo za idejo, da bi pokopališče uredili v trzinskem kam-nolomu. Pojavila se je tudi zamisel, da bi bilo pokopališče na Ongru, omenjajo pa še nekatere druge lokacije. POVEZOVALNA CESTA MED OIC IN KIDRIČEVO CESTO V NOVEM NASELJU Čeprav je bila cesta, ki naj bi povezovala industrijsko cono z ostalim delom nasel- pa tudi, da bi se plinarna, polem ko bo v Trzin pritekel zemeljski plin, umaknila s sedanje lokacije. V Interini na to še niso pristali in menijo, da bo povećana plinarna ostala tam, kjer je, tudi po tem, ko v Trzinu ne bo več potrebe po njenem plinu. POKOPALIŠČE Občinski svet ima v nacrtu, da bi na svoji marčevski seji, med drugimi, sprejel tudi sklep o začetku akcije za izbor najustrezne-jše lokacije za pokopališče v Trzinu, ko bo prostor izbran, pa tudi za ureditev pokopal-išča. Imenovali bodo posebno delovno skupino v okviru Odbora za okolje in prostor, ki bo zadolžena za to nalogo. Kot smo neuradno izvedeli, se je med Trzinci, ki se zanimajo ludi za to vprašanje, že izobliko-valo več predlogov o tem, kje naj bi bil najprimernejši prostor za zadnje počivališče ja, že kar nekaj časa med přednostními nalogami trzinskih vodstev, se stvari v zvezi z njo spet zapletajo. Obljubljali so, da jo bodo uredili hkrati z obvoznico MIO, vendar bi jo morala financirati Občina Domžale, saj ni zajeta v projekt gradnje štiripasovnice, ampak v t.i. projekt TI2. Zdaj kaže, da bo ta cesta trzinska naloga. Trasa je predvidena po zasebnih zemljiščih, s čimer pa se ti ne strin-jajo, temveč zahtevajo, naj cesto prestavijo na rob njihovih zemljišč, s tem pa se, kot smo neuradno izvedeli, ne strinjajo lastniki tam-kajšnjih hiš. Prestavitev trase ceste pa je ncrodna tudi zato, ker naj bi pod predvideno traso tekli različni komunalni vodi, ki bi jih bilo treba prestavljati, če bi želeli ustreči lastnikom zemljišč. Glede na trzinske izkušnje z drugimi podobnimi posegi, je malo verjetno, da bi pove-zovalno cesto dobili že letos. Očitno se bo treba usesti za mizo in resno pogovoriti o tem vprašanju. KONČNA UREDITEV INDUSTRIJSKE CONE V okviru delitvene bilance so se predstavniki trzinske in domžalske občine dogovorili, da bodo naredili lista delà, ki so bila pri sanaciji MIO opravljena lani. Plaćati bi morali z denar-jem, ki je bil v lánském občinskem proračunu namenjen za to naložbo. Medtem pa je Direkcija za ceste trzinsko občino že obveslila, da pričakujejo, da bo Trzin plačal lista delà, ki jih bodo opravili letos. Ocenjujejo, da bo šlo za približno 90 mili-jonov SÍT. Z Občine so že odgovorili, da Trzin letos ni sposoben plačati celotnega zneska in zato predlaga, da bi ga razde-lili na tri dele, ki bi jih trzinska občina plačala v prihodnjih Ireli letih. V letošnjem predlogu proračuna je zalo za sanacijo M-10 že namenjenih 28 milijonov SIT, predvsern pa je Ireba o lem skleniti ustrezno pogodbo. Drugi problem je še vedno lastništvo neka-terih parcel na trasi bodoče ceste. Zdaj naj bi se zatikalo le še pri dveh parcelah. Problem naj bi bil zdaj rešljiv v sklopu delitvene bilance, saj naj bi šio za zamenjavo zem-Ijišč, pri čemer naj bi sodelovala občina. KABELSKA TELEVI2IJA Se iz časov Krajevne skupnosti ostaja dolg ureditve kabelske televizije v Trzinu. Na Občini se tega zavedajo, vendar za zdaj še niso prišli kaj dlje od listega, kar je bilo narejenega v času KS. Prav pred kratkim pa je Občina spel dobila ponudbo večjega operaterja kabelske televizije, da bi iz Čr-nuč v Trzin napeljal kabelsko televizijo. Prevzel bi tudi vso operativo, seveda pa bi pobiral tudi naročnino. Občina se mora zdaj odločiti, ali je ponudba sprejemljiva ali ne in kakšne so druge možnosti za lo. . Miro Slebe držali smo se zakonov Na obmoćju bodočega centra Trzina T 3 gradbinci spet pospešeno delajo. Prebivalci Trzina si centra sicer želimo, vendar bi želeli, kot so pokazali lanski zbori krajanov, da ne bi dobili zgolj velike stanovanjske soseske s šlevilnimi neřešeními vprašanji. Precej je bilo očitkov tudi na način, kako so investitorji pridobivali gradbena dovoljenja. Većina Trzin-cev je prepričanih, da bi morali ob lem v precej večji meri upošlevati njihove želje in mnenja Da bi spoznali še drugo plal medalje, smo se pogovarjali z načelnikom Upravne enole Domžale Branetom Heferlom, v pogovoru pa je sodeloval ludi načelnik oddelka za okolje in prostor pri upravni enoti arhilekl Janez Kovač. Upravna enota je izpostava države. Zanima me, v kolikšni meri ta država upošteva interese krajanov in sploh lokalnih skupnosti? Upravna enota ni izpostava države, ampak oblika izvajanja upravnih pristojnosti države na lokalnem nivoju, in sicer na v zakonu določe-nih področjih delà. Gospod Heferle je nato precej prav-niško gostobesedno pojasnil organiziranost in način delà upravne enote, ob tem pa je med drugim ludi dejal: Ko govorimo o odnosu upravne enote do interesa občanov, pa je "ajprej treba definirali, kaj interes Ie-V tem primeru bi rajši uporabljal P°jem pravice in vprašal, kako up-ravna enota zagotavlja pravice občanov in drugih udeležencev v poslopku pri ures-"'čevanju njihovih pravic, pravnih koristi in ostalih aktivnosti, ki jih imajo v zvezi z eleževanjem v poslopku. To nalogo uredujemo tako, da v prvi vrsti skrbimo za Korektnost postopkov. Pod pojmom korektnost postopka pa razumem spošto- vanje vseh tistih temeljiti načel delovanja državne uprave, v prvi vrsti načelo zakonitosti, potem načelo enakosti strank pred za- konom, skratka vseh temeljnih pravic člověka in občana, ki se morajo posebej spoštovati pred úpravními organi in njihovimi postopki. Upam si trdíti, da upravna enota la temeljna načela izpolnjuje in zagotavlja ustrezno raven spoštovanja temeljnih človekovih pravic posa-meznikov. Napram lokalnim skupnostim pa je ta odnos zelo specifičen in izhaja iz zakonske opredelitve stvarne in krajevne pristojnosti organov državne uprave na lokalnem nivoju in pa iz zakona, ki ureja področje delovanja organov lokalne skupnosti, torej občine in vseh njenih organov. Upravna enota je del izvršne veje oblasti in kot prvostopenjski organ v izvršilni veji oblasti je dolžna izvajati tudi předpise, ki jih sprejema lokalna skupnost v okviru svojih pristojnosti, predvsem imam v mislili předpise, ki se nanašajo na urejanje prostora in druge posege v prostor, pa tudi nekatere druge odloke, s katerimi občina postavlja v okviru svojih pristojnosti pogoje, pod katerimi posameznik lahko uresničuje svoje pravice, obveznosti in pravne koristi, kadar nastopa pred državnim organom. Upravna enola je tako pri svojih odločitvah dolžna spoštovali na-potke ali predhodne odločitve organov lokalne skupnosti, sicer pa smo vezani samo na ustavo in zakon. Rekli ste, da je upravna enota dolžna skrbeti za spoštovanje in uresničevanje pravic občanov. Ena takih pravic je pravica do obveščenosti, občani pa naj bi imeli tudi pravico do soodločanja o ureje-nosti okolja, v katerem živijo. Pred kratkim so na t.i. območju T3 zabrneli gradbeni stroji in to je bil šok za večino krajanov pa tudi predstavnikov krajevnih oblasti o z. občine. Še zlasti veliko presenečenje je bilo, ko so ljud- je ugotovili, da so začeli tudi na območju med hribom Onger in Pšato graditi tri stanovanjske bloke. Mislim, da je bila v tem primeru pravica do ob-veščenosti pa tudi do soodločanja o pogojih življenja v našem kraju prezr-ta. Mogoče tako predstavljena zadeva res us-treza temu, da je bila reakcija občanov taka. Nisem pa prepričan, da je temu tako. Rad bi vas opozoril na tole: Res je neodtu-jljiva pravica ljudi oz. državljanov, da so obveščeni. Kaj pa je to biti obveščen, pa je stvar konkretnih presoj v konkretnih raz-merah in tudi, če hočete, presoje, želje in potrebe posameznika po tem, da bi bii informiran. Někdo je zelo hitro informiran, drugi pa pri celem kupu informacij še rajanov. To je stvar proste presoje. In na drugi strani kdorkoli od občanov, ki bi želei vedeti, kaj se dogaja na določeni parceli, nima pravice vpogleda v spis, da bi bil informiran, da bo tam stala individualna stanovanjska hiša, takšnih in takšnih di-menzij in gabaritov in vsega tega. Udeleže-vanje v postopku je izključna pravica strank, kdo pa je stranka v postopku, določajo ... Res je neodtujljiva pravica ljudi oz. državljanov, da so obveščeni. Kaj pa je to biti obveščen, pa je stvar konkretnih presoj v konkretnih razmerah in tudi, će hočete, presoje, želje in potrebe posameznika po tem, da bi bil informiran. Někdo je zelo hitro informiran, drugi pa pri celem kupu informacij še vedno trdi, da ni dovolj informiran. vedno trdi, da ni dovolj informiran. Okrog te pravice do informiranosti imate popol-noma prav, vendar se morava nekaj za-vedati, da kadar govorite o pravici do informiranosti, ob tem pa mislite na potek upravnih postopkov, tu ne gre več za pravico biti informiran. V konkretni upravni stvari je o poteku upravnega postopka informiran samo, če rečem z eno besedo, udeleženec v postopku. Ta status imajo poleg stranke, ki je začela postopek, še nekateri drugi udeleženci v postopku, npr. izvedenci, tolmači in ostali udeleženci v pravnem postopku. Z drugo besedo, lastni zemljišča, ki gradi individualno stanovan-jsko hišo, je daleč od tega, da bi moral takoj oznanjati, da bo v soboto zvečer, 1. avgusta ob sedmih, začel graditi hišo, da bi tako zadovoljil želje po informiranosti sok- določbe procesnih pred-pisov. Druga stvar pa je neodtujljiva pravica občanov in sploh državljanov, da lahko sodelujejo ali so-odločajo glede urejenos-ti kraja. V zakonu o lokalni samoupravi je med drugim zapisana neodtujljiva in izvirna pravica lokalnih skupnosti, da odločajo o ure-jenosti kraja in okolja v obliki avtonomnosti dolgoročnih družbenih planov, sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov, od lokacijskih načrtov, do ureditvenih načrtov in zazidalnih načrtov in seveda tudi pri določanju pogojev za uporabo površin in novogradenj. To je neodtujljiva pravica, uresničujejo pa jo lahko preko svojih izvoljenih predstavnikov v organih lokalne skupnosti, predvsem v občinskem svetu. Preko občinskega sveta se tako uresničuje ta pravica in sicer tako, da po postopku, kot ga določajo zakon o urejanju naselij, zakon o planiranju v prostoru in pa občinski statut, sodelujejo preko instituta javne razprave. Občina je dolžna vsak tak izvedbeni akt, ki ga sprejema, dati v fazi postopka v javno razpravo, še zlasti na območju, ki ga poseg zadeva. Takrat se lahko tisti posamez-niki, ki želijo neposredno sodelovati, preko javne razprave vključu-jejo v postopek. Na koncu v skladu s poslovnikom in statutom občine o predlaganih rešitvah glasuje občinski svet. Kar se tiče postopka za prebivalce lokalne skupnosti na območju T3 v Trzinu, bi rekel da očitki o neobvešče-nosti predstavnikov lokalne skupnosti ne mo-rejo držati. O tem, da niso vedeli, da bodo gradili tudi na drugi strani Pšate, na območju T3, ne drži, saj je bila javna obravnava, odlok o gradnji \t bil sprejet na seji občinskega sveta in kasneje tudi javno objavljen v uradnem věstníku Občine Domžale. To, da nekateri pravijo, da za to niso vedeli, pa je po mojem bolj stvar vsakega posameznika, kako se je informiral. Je pa tudi dějstvo, da je bila občina Domžale v fazi odločanja še vedno pristojna za območje sedanje občine Trzin in da je bila tako kot v vseh drugih upravnih postopkih na področju izdajanja lokacijskih dovoljenj stranka v postopku. Mnogokrat, ne bom rekel v čisto vseh primerih, ampak v skoraj vseh, pa je občina bila tudi aktivni udeleženec postopka v podobi izdajatelja soglasij na področju gospodarskih javnih služb. V mislili imam tako soglasja pri lokacijskih dokumentaci-jah za vodo, kanalizacio itn. Občina je vedno in povsod udeležena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ker gre za vprašanje plačevanja nadomestila za komunalno opremo stavbnih zemljišč. Zakon pravi, in mi to določbo spoštujemo, da investitorju ne more biti vročeno gradbeno dovoljenje prej, predno ne plača komunalne opreme oz. ne predloži potrdila o vplačilu. Ali ste bili na upravni enoti seznanjeni, da je prišlo do zapleta v zvezi s T3? Seznanjeni smo bili takrat, ko je potěkal postopek izdaje lokacijskega dovoljenja za investitorja na območju BI z lamelami 1. 2, 3, 4 in stanovanjski stolpič SI s pripa-dajočo infrastrukturo. Ko smo izdali loka-cijsko odločbo oz. v času, ko je vlagatelj vloge dopolnjeval, so prišle informacije na upravno enoto o tem, da se z sprejetim prostorsko ureditvenim aktom T3 Trzin ne strinjajo, ne KS, ampak posamezniki. T3" krat smo bili prvič informirani o tem, da so neka odprta vprašanja. Moram pa reči, d3 upravna enota ni sodelovala v nobeni fa3 sprejemanja T3, je pa res, da je bilo hodnikih upravne enote Domžale razgrnje" osnutek ureditvenega načrla T3 Trzin, sicer v obdobju, ko je občina še razgrinjala svoje prostorske akle na naših oglasnih tablah. Drugih uradnih in formalnih informacij o tem ni bilo, moram pa tudi kar vnaprej odgovoriti, četudi bi bile, bi upravna enota v smislu izvajanja načela zakonitosti izvajala že sprejeti in objavljeni odlok iz pristojnosti lokalne skupnosti. Tu imam kopijo podpisa KS, ki je bila naslovljena na upravno enoto Domžale 30. 7. 1998. V njem KS med drugim zahteva, da upravna enota ustavi vse postopke izdajanja kakršnih koli gradbenih do-voljenj na območju Trzina. Zanima me, zakaj tega niste upoštevali, glede na Vedeli ste, da je občina Trzin takrat že postala realnost in da bi bilo korektno, če bi njeno zahtevo upoštevali. Predstavnike KS smo obvestili, da niso stranka v postopku, kar pa se tiče vaše pripombe o trenutku ustanovitve občine Trzin z zakonom, ki je sprejet v državnem zboru, pa moram pojasniti, da v skladu z določbami, ki urejajo konstituiranje občin in pričetek njihove, če hoćete, pravne subjektivitete vendarle velja, da je občina konstituirana, ko so v občinskem svetu potrjeni mandati izvoljenih občinskih svetnikov Pisanje KS smo seveda z zanimanjem pre-brali, vendar zahteve KS Trzin, da ustavimo vse aktivnosti, nismo upoštevali, ker KS enostavno ni stranka v postopku. to, da je bila Občina Trzin s sklepom državnega zbora Slovenije ustanovljena 22. 7. 1998. Ze prej, ko sem opisoval ude-ležence v postopku, ki jim zakon priznava lastnost stranke, ste verjetno opazili, da KS nisem omenil in dejansko v poslopku izvajanja individualnih upravnih aktov na področju urejanja na-selij in gradnje objektov, KS ni stranka v postopku. Kot stranko v postopku pa sem omenil občino, torej lokalno skupnost na območju katere se gradi oz. drugače posega v prostor. Obči- J na je bila stranka v poslopku in I kot rečeno preko vročilve lo-kacijske odločbe tudi informirana o naši odločilvi, čeprav je, . kot sem omenil, občina sodelo-rala že ludi v prejšnjih fazah Postopka. Pisanje KS smo seveda z zanimanjem přebrali, vendar zahteve KS Trzin, da ustavimo vse aktivnosti, nismo upoštevali, ker KS enostavno ni stranka v postopku. in je potrjen mandat izvoljenega župana. In če se ne motim, imam v mislih datum 6. 12., ko je bil drugi krog župan-skih volitev, nikjer v Sloveniji, zagotovo pa ne na območju, ki jih pokriva upravna enota Domžale, ni bilo pred 10. 12. konstitutivnih ••• da je občina konstituirana, ko So v občinskem svetu potrjeni Mandati izvoljenih občinskih svet-ntkov in je potrjen mandat izvol- jetiei im. 'ffa župana. In če se ne motim, «*» v mislih datum 6. 12. sej novo izvoljenih občinskih svetov s točko dnevnega reda potrditev mandatov svetnikov in župana in šele od 10. 12. naprej lahko govorimo o tem, da je občina Trzin pridobila pravno in opravilno sposobnost, če smem uporabiti ta izraz. Kajti samo s sprejemom zakona in njegovo objavo in nato potekom roka, ki ga navadno zakon nosi v končnih določbah, je nemogoče govoriti, da je bila občina Trzin takrat že pravna oseba. To je postala s trenutkom konstituiranja občin- skega sveta in potrditvijo županovega mandata. Zanimiva je vzporednica s financiranjem sanacije M-10. Predstavniki domžalske občine namreč že v poletnih mesecih lani niso bili pripravljeni pod-pisati pogodbe o sofinanciranju M-10 in to s pojasnilom, da stvar ni več v njihovi pristojnosti, ker je občina Trzin že ustanovljena. To je v pristojnosti organov lokalne skupnosti občine, tako da vam na to vprašanje žal ne morem odgovorili in boste odgovor najlažje našli pri predstavnikiii občine Domžale. V praksi se je pojavilo kar nekaj odprtih vprašanj v zvezi s pravno subjekliviteto takoj po objavi zakona, čeprav v pravni teoriji in v predpisih, ki urejajo pridobitev pravne in opravilne sposobnosti vseh teh pravnih inštitutov je zadeva popolnoma jasna. V praksi pa so marsikje, tudi drugod po Sloveniji, nastala vprašanja, zdaj bi rekel legitimnosti organov slare občine in njihovih pristojnosti na območjih novous-tanovljenih občin, ki so pridobile pravno sposobnost in pravno subjekliviteto šele kasneje s konsliluiranjem. Ampak to so stvari, ki so bolj politične kot pravne narave. V odnosih se točno ve, kdo predstavlja, zastopa eno lokalno skupnost, kdo drugo in kdaj. Vse stvari, ki so nastale od trenutka objave zakona o usta-novitvi do konstituiranja občin in imajo premoženjsko pravne posledice, pa se navadno rešujejo v poslopku delitvene bilance. To je vprašanje za loklano skupnost in morda Županjo. Po načelih fair playa so v tistem prehodnem obdobju postopki, ki bi lahko imeli daljnosežne ali celo negativne posledice za novo skupnost, običajno ustavljeni. Govorim kot pravnik. Fair play je pač fair play. V pravu vendarle velja - jaz vsaj upam, le-galistični pristop v pozitivističnem smislu dopustnosli in zakonitosti ravnanj, ki so v skladu z zakonom. Kako pa je s lakimi ravnanji na področju elike ali fairplaya, pa morate vprašali tište, ki tako postopajo in pa te postopke izvršujejo. Dějstvo je, da so bili formalno pravno do konstituiranja občine Trzin krajevno in tudi stvarno pristojni za urejanje zadev s področja delà lokalnih skupnosti občina Domžale in njeni organi. Kaj so pa upoštevali in česa ne pri sprejemanju odločitev, morate pa vprašanje naslovili na pristojne občinske organe. za t3 izbira med tremi predlogi V Clani Odbora občinskega sveta za okolje in prostor so se v januarju dvakrat sestáli s predstavniki Poteze in Kraškega zidarja, ki naj bi zgradili osrednji del bodočega centra Trzina T3. Po dogovoru s prvega sestanka, ki je bil 20.1. letos, so predstavniki investitorjev na drugi sestanek 28.1. přinesli dve maketi, ki ponazarjata dve možni rešitvi za bodoči osrednji del T3. Investitorji so ob tem dali vedeti, da zdaj delà na nji-hovem območju T3 tečejo, kot da bodo gradili po prvotném nacrtu, ki pa so ga Trzinci in vodstvo KS lani zavrnili. Maketi, ki so ju přinesli, ponujata možne rešitve, ki naj bi bile žanje še sprejemljive, čeprav so poudarili, da je zlasti ena možnost, tista, ki se najbolj približa zahtevam Trzincev, žanje zelo neprivlačna. Na obeh inaketali je predviđeno manjše število stanovanj, po predlogu investitorjev naj bi po novem, če bi bil kateri od predlogov maket Trzincem pogodu, v objektih na severno od Ljubljanske ceste in dveli objektih južno od te ceste (BI, SI, B2, S2, S3 ter B3 in B4) zgradili 250 stanovanj, kar je za 50 manj, kot je bilo predvideno v prvolnem nacrtu investitorjev. Število lokalov naj bi bilo v tem delu T3 v vseh primerih enako številu, ki ga pred-videva prvotni projekt in za katerega so, po izjavah investitorjev, že pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja, ki jih je zahtevala upravna enota. Dve novi maketi s predlogi Prva od maket (varianta I ) naj bi po zago-tovilih investitorjev predstavljala kompromis, na katerega so pripravljeni pristati. Po tem predlogu naj bi objekti imeli v večjem delu višino P+2+M in P+3+M, v osrednjem delu pa naj bi manjši del dosegel višino P+4+M. V tem primeru naj bi v objektih BI in SI zgradili 109 stanovan-jskih enot; prvotno so jih nameravali 114. Druga maketa (varianta 2) se nikjer ne dvigne do visine P+4+M, vendar ima podaljšan del, ki seže v višino po formuli P+3+M. Po tem predlogu naj bi bilo po končani 1. fazi v objektih BI in SI 97 slanovanjskih enot. Vsi udeleženci sestanka so se strinjali, da visinski gabariti, predstavljeni na maketi variante 2, ustrezajo zahtevam, ki jih je vodstvo KS Trzin postavilo na sestanku 12. novembra lani. Predstavniki investitorjev pa so ob tem opozorili, da bodo v primeru, če se Trzinci odločijo za varianto 2, pri gradnji uporabljali cenejše materiale, da bo v poslovni stavbi, ki naj bi jo zgradili za Občino Trzin, Občini namenjenih manj uporabnih površin, le 500 m2, sicer pa bi Občina dobila 900 m2. Župan ne vztraja pri občinski stavbi Župan Anton Peršak je poudaril, da on ne vztraja pri gradnji občinske stavbě na račun velikosti stanovanjske soseske, zagotovil je celo, da se Občina v času njegovega sedan-jega mandata prav gotovo ne bo selila v novo občinsko stavbo, četudi naj bi bila ta, po predvidevanjih investitorjev, v tem času že zgrajena. Udeležencem pa je tudi pojasnil, da ni treba sprejeti nikakršnega sklepa o ka-terikoli od predlaganih variant. O tem bo sklepal Občinski svet, pred tem pa bodo sklicali zbor občanov, na katerem naj bi se Trzinci opredelili do ponujenih možnosti. Trzinski predstavniki so ob tem tudi opozorili, da pristojni pri izdajanju dovoljenj niso dovolj upoštevali negativnih posledic, ki jih takšna gradnja za Trzin prinaša. Ob tem so še zlasti opozorili na problem vrlca, šole ... Strinjali so se, da bi bilo treba v sklopu centra T3 poleg drugega poskrbeti tudi za rekreacijske površine, otroško igrišče, pošto, banko ipd. Predstavniki investitorjev so obljubili, da bodo v sklopu T3 uredili otroško igrišče, ki naj bi bilo po enem predlogu veliko cca 200 m3 po drugem pa 100 in2. Spet so zatrdili, da je ludi v njihovem interesu, da bi Trzinci v T3 dobili pošto, banko, zdravstveno ambu- lanto, lekarno, odvetniške pisarne, fitnes klub itn., vendar je vse odvisno od tega, kdo bo kupoval poslovne prostore v T3. Ob sodelovanju investitorjev in Občine bi v center lahko pritegnili večino zaželjenih dejavnosti. Opozorili pa so tudi na to, da Trzinci ne bi smeli ves čas tehtati le negativnih posledic gradnje T3. Prav bi bilo, če bi na tehtnico postavili tudi vse, kar bi Trzin s tem pridobil. Med drugim naj bi Trzin končno le dobil svoj upravni, kulturni, poslovni in tudi družabni center. S T3 bi pridobil predvsem stari del Trzina, saj prav v tem delu naselja manjka večina od ustanov, ki naj bi jih dobili s centrom. S tem, ko bi se povećalo šlevilo prebivalcev, bi postala občina tudi močnejša in bogatejša, predvsem bi zbrala več denarja od dohodnin. Povedali so tudi, da je med potenciálními kupci stanovanj in poslovnih prostorov v T3 največ prav sedanjih prebivalcev Trzina. Opozorilo investitorjev Izrazili so prepričanje, da se bo Trzin prav s T3 lahko še naprej ugodno razvijal, ob tem pa so opozorili, da imajo vsa potrebna dovoljenja in soglasja, tako da lahko gradijo naprej ne glede na to, ali dobijo soglasje Trzincev ali ne. Poudarili pa so, da so za dobre odnose s Trzinom in Trzinci, saj je to lahko le v obojestransko korist. Ob tem so opozorili, da so oni lastniki pretežnega delà zemljišč na območju T3. Če bi nas-protniki gradnje T3 dosegli popolno us-tavitev gradnje, se lahko zgodi, da investitorji zapustijo Trzin in za sabo pustijo izkopano jamo, kjer ne bo mogel, brez njihovega soglasja, nihče kar koli narediti v korist naselja. Vprašali so, ali bi bili Trzinci zadovoljni, če bi morali 20 ali več let sredi naselja gledati izkopano veliko gradbeno jamo. Vse kaže, da bo treba na zboru krajanov, ki je sklican za I. marec, temeljito pretehtati vse pluse in minuse. Kaj lahko naredimo in kaj lahko dosežemo, da bo dobro za kraj in večino prebivalcev? Miro Štebe U,: 'pravna enola v Domžalah je lani poleti ravnala povsem zakonito, ko ni upošte-vala zahteve krajevne skupnosti Trzin, da ustavi izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj za gradnjo na območju T3 v Trzinu. KS ni bila t.i. pravni subjekt in še celo stranka v postopku ne, zato so bile njene zahteve nične. V skladu z zakoni je upravna enota decembra lani Potezi in Kraškemu zidarju izdala gradbeno dovoljenje, saj sklep ustavnega sodišča še ni bil pravnomočen. Domžalsko občinsko vodstvo je lani poleti povsem zakonito zavrnilo podpis pogodbe o sofinanciranju sanacije M10 na območju Trzina, saj je že vedelo, da bo Trzin postal samostojna občina. Ko so zaradi letnih dopustov malo počakali, je državni zbor že ustanovil trzinsko občino in domžalski funkcionarji bi ravnali nerazumno, če bi podpisali sporazum, po katerem bi morala domžalska občina plačati sanacijo M 10. Občani njihove občine bi jiin lahko uprav-ičeno in krepko zamorili takšno prenagljeno potezo. Vse je lepo in zakonito, le da Trzinci nismo nikjer imeli zadosti možnosti, da bi rekli s kakšnim centrom Trzina se strinjamo in s kakšnim ne in da bi naše zahteve upošte-vali. Prav lako tudi nismo imeli prav dosti priložnosti, da bi rekli, kakšno obvoznico si želimo. Da bi povedali, kako naj bo spel-jana kolesarska steza, kakšni naj bodo pločniki, kakšni jarki ob cesti in nasipi med voznimi pasovi. To so odločili drugi. Pri tem nam pristojni hitro povedo, da smo imeli 3 občinske delegate, ki so sodelovali pri sprejemanju odlokov o tem. Bili so trije, vseli svetnikov pa je bilo 31. Bili so trije in vsak je připadal svoji stranki. Obstajale so te-oretične možnosti, da enotno prepričajo druge svetnike o upravičenosti trzinskih zahtev, praktično pa se to le ni najbolje obneslo. Pravijo, da so bili nacrti javno razgrnjeni in za T 3 tudi javno predstavljeni. Vsi ljudje ne znajo dobro brati elaboratov urbanistov in arhitektov, gabaritov, tlorisov, narisov in drugih projek-cij. Med javno razpravo je pozornost razprav-Ijalcev lahko zelo spretno usmerjena v željeno smer, tako da spregledajo druge kritične točke, za katere projektanti ali investitorji ne želijo, da bi jih javno ocenjevali. To, da so ljudje zavrnili predlagani načrt, velikih duhov ni motilo. Še zdaj pravijo, saj je bila javna predsta-vifev in razgrnitev načrtov. Kadar so v igri velike vsote denarja, je lahko pridobivati soglasja in dovoljenja, pa čeprav se vsi prizadeti s tem ne strin-jajo. Število prizadetih ob novogradnjah se da hitro zmanjšati, če rečeš, da nobenemu investitorju zasebne stanovanjske hiše ni treba obveščati drugih prebivalcev kraja, da bo gradil hišo. To že drži, ob tem pa ni treba spregle-dati, da bo tisti, ki bo v kraj pripeljal vsaj sto novih priseljencev, na kraj vplival drugače kot zasebnik, ki bo v svoji hiši naselil kvečjemu 6 ljudi in enega mačka. Ob takem pritoku novih krajanov ne bodo spremenjeni pogoji življenja le za neposredne mejaše, spremembo bo čutiti tudi druge, pri zasedenosti šolskih zmogljivosti, v vrtcu in mogoče tudi na drugih social-nih področjih. Prekaljeni politični mački, po možnosti s pravno izobrazbo, lahko preprostim in nepodko-vanim Ijudem hitro iz rokava stresejo kakšen zakon, ki op-ravičuje njihovo počelje. Treba je biti le toliko umetnik, da za vsako priliko najdeš ustrezen zakon, pomagaš pa si lahko tudi s kakšnimi pogoji in za-mujenimi roki. Navadni ljudje po pravilih in zakonito nas vlečejo zanos Zakoni so kot pajčevina, skozi katero gredo velike muhe, a majhne se ujamejo. Balzac Kjer ni poštenosti in kamor pogled drugih ne seže, tam je vse mogoče. Kitajski roke vedno zamudijo, tisti, ki igrajo z večji-mi kartami, pa ujamejo tudi tište roke, ki so se vsem že zdeli zamujeni. Kaj hoćemo: zakoni so zakoni, le da moraš vedno vedeti za pravega. Če ne bi bilo zakonov, bi vladal precejšen nered. Žal pa včasih tudi zakoni sami ustvarjajo zmedo. Zakaj mislite, da je Ustavno sodišče tako zatrpano s presojami ustavnosti? Ker imamo slabe zakone. Tisti, ki ste si vzeli čas in po televiziji nekaj časa spremljali parlamentarni cirkus ob interpelacijah, veste, zakaj je tako. Naši dobro plaćani poslanci spreje-majo zakone tako, da najprej kupčkajo in tehtajo, koliko in kaj posamezno besedilo zakona prinese njim in njihovim stránkám in šele nato pomislijo na splošni blagor. Vendar zakoni so zakoni in treba jih je spoštovati. Pravijo pa tudi, da so zakoni zato, da jih kršimo. Ker so naši zakoni zapisani in se ne spreminjajo vsak dan, so relativno togi. Ljudje, ki se vsak dan sreču-jejo z njihovimi omejit-vami, pa so se temu prisiljeni na nek način prilagoditi. Morajo iskali luknje v zakonih, razne bližnjice in ola-jšave. Čim dalj časa obstaja kak slab zakon, bolj ga ljudje prehite-vajo in razvrednotijo. Tisti, ki so bolje podkováni v pravu, pa lahko hitro najdejo drug, ustreznejši zakon, ki jim prinese več in se ga morajo držati, da izpolnijo svoje interese in interese tistih, s katerimi so v navezi. Vse je zakonito in pravilno, le da te suhega in žejnega prepeljejo čez vodo. Miro Štebe BRALCi T, rzin v zadnjih letih doživlja usodne spremembe, ki naj bi za nekatere predstavljale razvoj kraja, v bistvu pa pomenijo siromašenje in obremenjevanje našega živl-jenjskega prostora. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da nam ta "napredek" kuhajo naši politiki, ki jih sami izvolimo. Seveda "pravi" politiki točno vedo, česa si volivci želimo in nam to na debelo natrosijo pred volitvami. Po volitvah pa pride čas streznitve. Čeprav karte ne bodo nikoli do konca odkrite, pozornému opazovalcu pa kmalu postane jasno, kakšne so resnične težnje nekaterih volilnih zmagovalcev. Za svoje majhne cilje so pripravljeni žrtvovati velike ideale, sicer jih pa tako niso nikoli nosili v svojem srcu. Seveda to ne velja za vse volilne zmagov-alce. Veliko jih tudi po volitvah kljub realnosti ne pozabi na obljube in ohranjajo stik z volivci in se iskreno zavzemajo za rešitev perečih problemov v skupno dobro. Vsa čast jim! V Trzinu žal nimamo sreče z našimi vodil-nimi politiki, tako prej pri predsedniku KS kot sedaj pri županu Trzina. Njima je glavni cilj nova občinska stavba, kar ponujajo investitorji v T-3 za zamenjavo za gradnjo blokovske soseske. Kaj si pa Trzinci o tem mislimo, zanju nikoli ni bilo odločilno. Njuna želja je v osnovi legitimna, toda morala bi biti postavljena na tehtnico pred občani. Ali hoćemo imeti lakoj, z malo truda, novo občinsko stavbo, v zameno pa bomo dobili blokovsko naselje z vsemi problemi, ki jih prinaša in z vsemi neprijet-nimi posledicami za vse okoliške prebi-valce, ki bodo zelo prizadeti, saj bodo bloki padli takorekoč z neba v sredo vasi. Lahko pa se tudi odločimo za okolju prijaznejšo gradnjo, ki ne bo tako obremenjevala našega kraja, novo občinsko stavbo pa bomo pač zgradili kakšno leto kasneje, saj proračun trzinske občine ne bo tako majhen. Trzinska občina bi se morala boriti za spremembo Odloka o ureditvenem nacrtu T-3 Trzin, ki ga je oktobra 1997 sprejel Občinski svet Občine Domžale. Predsednik KS Trzin je pred tem podpisal in poslal v Domžale dopis s pozitivnim mnenjem za Odlok o UN T-3. Ker to pozitivno mnenje nikoli ni bilo sprejeto na seji sveta KS Trzin, ni legitimno. G. Peršak je bil takrat svetnik KS Trzin in tudi svetnik občinskega sveta v Domžalah in je torej vedel, da pozitivno mnenje KS Trzin ni legitimno, kljub temu ni o tem in o sprejetju Odloka o UN T-3 obvestil ostalih članov sveta KS Trzin, pač pa je glasoval za sprejetje Odloka. Od takega politika si pač Trzin ne more veliko obetati, da pa to ni bilo naključno, lahko vidimo sedaj, ko kljub sklepu Ustavnega sodišča, s katerim je zadržalo izvajanje Odloka o UN T-3, župan Trzina dovoljuje nadaljevanje gradnje v T-3. Naš župan v Delu 5. 2. 1999 govori o tem, da bodo ne glede na presojo Ustavnega sodišča sklenili kompromis z investitorji, torej Ustavnega sodišča sploh ne bodo upoštevali. Našega župana ni lahko razumeti. Tako si v decembrski številki Mladine pripenja lujo medaijo, ko v članku Trzinske Fužine bere-mo njegovo izjavo: "Na pobudo krajanov smo šli na Ustavno sodišče, ker so bile v postopku nepravilnosti ..." Kolikor jaz vem, je bila na Ustavno sodišče vložena samo pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti glede Odloka o UN T-3, ki sva jo vložila midva z g. Janezom Abetom. Nekaj dni pred to vlogo je g. Peršak na seji sveta KS zagovarjal gradnjo v T-3, češ da je pri tem vse regularno. Res pa je, da je nekaj minut zatem narekoval sklepe, ki so nasprotovali njegovim prejšnjih ugotovitvam. Žal slabi občutki niso samo stvar preteklosti. Ko je na zadnji seji občinskega sveta Trzin svetnik, ki je predsednik Odbora za okolje in prostor, predlagal obravnavanje problematike T-3, ga je župan zavrnil, češ, da je ta tema na vrsti naslednji mesec. Mogoče bo najbolj pereca problematika v Trzinu po nekaj mesecih le prišla na dnevni red seje Občinskega sveta Občine Trzin. Za konec februarja župan napoveduje zbor občanov. Kakor kaže, županu ni do velike udeležbe občanov, ker so takrat zimske počitnice, pa bo marsikdo na dopustu. Na tem zboru bodo zagovorniki sedanje gradnje T-3 verjetno poskušali dobiti soglasje občanov za lo gradnjo. Če vam ni vseeno, pridite! Če bo ta článek izšel v Odsevu, ima demokratično obveščanje v Trzinu še nekaj upanja. Peter Kralj The Lions Clubs International LIONS CLUB DOMŽALE LIONS CLUB DOMŽALE VABI NA DOBRODELNI KONCERT 27. februarja bodo člani Lions kluba Domžale v domžalski župnijski cerkvi ob 20. uri pripravili dobrodelni koncert New Swing Quarteta ter dekliške pevske skupine Sirene. To bo večer črnske duhovne pesmi, celotni izkupiček koncerta pa bo namenjen učencem šole s prilagojenim programom Roje ter pomoči sociálno ogroženim otrokom iz domžalske občine pri njihovem letovanju. Lions klub Domžale, ki je bil ustanovljen leta 1996, zdaj združuje 24 članov. Člani, med katerimi jih je većina iz Domžal in Ljubljane, svojo dejavnost usmerjajo predvsem v zbiranje denarja za pomoč slepim in slabovidnim pa tudi vsem drugim, ki pomoč potrebujejo. Že od ustanovitve dalje klub pomaga učencem šole s prilagojenim programom na Rojah. Doslej so vsa zbrana sredstva namenili nakupu računalniških pripomočkov slabovidnim v občini Domžale, nakupu opreme za šolo s prilagojenim programom na Rojah ter za božično obdarovanje otrok z omenjene šole. Vstopnice za koncert so že v prodaji v župniščih v Domžalah in Mengšu, v knjižnici Domžale, Napredku Domžale in Studentskem servisu Domžale. anketa: trzinski grb in zastava Vsaka država ima zastavo in grb. Tudi vsaka občina, ki da kaj nase, ima zastavo in grb, saj imajo svoj znak, grb in tudi zastave že skoraj vsa društva, organizacije, politične stranke. Prav gotovo bo svoj grb in zastavo dobila tudi naša občina. Kakšne pa so ideje in želje po trzinski zastavi in grbu? Franc KAVČIČ: Ja, v trzinskem grbu bi sigurno morala biti skirca, saj smo po njej Trzinci najbolj znani. Za zastavo pa ... Hmm ... Na njej bi bil irzinski grb (skirca) pa čez celo zastavo bi moralo pisati TRZIN. Ruža ŽNIDARIČ: Skirca, kaj pa drugega. Včasih so se trzinski fantje radi pretepali med sabo (malo za šalo malo zares) in po tem so bili najbolj znani daleč naokrog. Tako je tudi prišlo do tega, da so jih pojmenovali z izrazom skirca. Kar se pa zastave tiče, je vseeno, kakšne barvě je. Edinole zelena ne sme biti, vse drugo je pa lahko. Drago LEVEC: Skirca, seveda. Aja, lahko bi bil tudi Onger oziroma obris Ongerja. Glede zastave pa mislim, da bi morala biti podobna ljubljanski, se pravi zelena. Mag.med.sci. Tomi JORDANOV: Simbol Trzina je bila vedno skirca, tako da naj bi Trzin imel tudi tak grb. Po drugi strani pa je v Trzinu markanten tudi Onger, tako da bi ga tudi lahko imeli v grbu. V grbu bi lahko poudarili tudi to, da je Trzin sestavljen iz treh delov; narisali bi cesto, razdeljeno na tri dele, v enem delu bi bila piramida (ind. cona), v enem delu npr. Onger, v tretjem pa cerkev (stari Trzin). Poleg tega je v Trzinu tudi veliko vode, potokov in morda bi tudi to vključili v grb. Kar se pa zastave liče ... Bara je vsekakor pomembna. Nekje sem bral, da bo v 21. stoletju najbolj moderna modra barva. Zas- tava bi torej bila modra, pa tudi zelena ne bi bila slaba. Najbolj pomembno pa je, da je optimistična. Renata BOBNAR: Kolikor poznam trzinsko zgodovino, smo bili Trzinci vedno znani po skirci in bi bilo to najbolje imeti tudi v grbu. Če pa bi hoteli v grbu poudariti, da je Trzin sestavljen iz treh delov, bi to najlažje prikazali s tripe-resno deteljico. Mogoče bi lahko nekako uprizorili tudi velikost trzinske občine. Je največja od vseh v Sloveniji, saj potřebuješ eno uro, da priđeš iz enega konca na drugega (haha). Barva zastave? Meni osebno je najbolj všeč zelena. Franci KLUN in Jože SELJAK (kar ni povedal eden, je dodal drugi) Skirca, seveda ... ker je to trzinski simbol od ne vem kdaj. Ja, kaj potem če je lo že znak športnega društva, bo pa še znak Trzina ... Veš, žabe bi tudi lahko bile v grbu, saj imamo Mlake tukaj zraven (haha) ... To, da je Trzin iz Ireh delov, bi se tudi lahko prikazalo. Kako? Ja, s (rikotni-kom ... Saj na koncu bo pa vse od oblikovalca odvisno. Tišti, ki bo délai grb, mora biti zelo sposoben, kajli le tako borno lahko imeli dober grb. Zastava? Dvobarvna, samo da ne bo ruska (haha) ... Zelena ... Ne, zelena je že ljubljanska, pa ne bo še naša ... Ampak rdeča pa tudi ne sme biti ... Janez ŠIMENC (po domače ROK): Skirca, Onger ... Najboljše bi bilo, če bi bil obris Ongra, vmes pa sekira. Ker je Trzin iz treh delov, bi lahko naredili pravokotnik, razdel-jen na tri dele. V enem delu bi bili delavci, ki gradijo, v novem Trzinu Ijudje, ki spijo, stari Trzin pa bi bil prikazan z nekim kmečkim opravilom. A naredimo še en kompromis za zastavo? Saj barva sama ni tako zelo pomembna, najbolje pa bi bilo, da imamo tako zastavo, katere en del bi bil planinski, en del od šporlnega društva, en del pa od gasilcev, pa je. BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8hD0 19n V SOBOTO OD 8" DO 13h / Mateja Erčulj -> Foto: Mojca Ručigaj SDS Socialdemokratska stranka Slovenije SONJA MAJER kandldatka za nadomestne volitve v IV. volilni enoti. Na lanskih lokalnih volitvah je z 94 glasovi v tej volilni enoti dosegla peto mesto, zato smo jo zaprosili za razgovor. saj smo prepričani, da je prav, da jo predstavimo. Koliko časa ste že članica stranke SDS? V stranki »slovenske pomladi« sem od oktobra 1998. Prej sem politično dogajanje v Sloveniji opazovala le pasivno, lani poleti pa sem ugotovila, da bi lahko pozitivno prispevala k razvoju demokracije v novoustanovljeni Občini Trzin. Kako komentirate rezultate zadnjih volitev v naši občini glede na to, daje desna stran »potegnila krajši konec«? Stranka je na lokalni ravni začela delovati relativno pozno, saj je bil Občinski odbor SDS ustanovaljen šele 27. 09. 1998. Precej truda in energije smo porabili za notranjo organizacijo samega Občinskega odbora. Kljub temu nam je uspelo predstaviti naš program volivcem. S promocijo programa in kandidatov smo bili morda manj agresivni kot naši tekmeci, pa tudi naša neizkuše-nost je vplivala na rezultat. Temu rezultatu je med drugim botrovala tudi slaba volilna udeležba potencialnih simpatizerjev. Predvsem pa čakamo na priložnost, da pokažemo Trzincem svojo delavnost in pripadnost. Kakšno vlogo imate v vaši stranki? V stranki sem tajnica, ki skrbi za sklic sestankov, pripravo gradiva in drugo. stranki ? Vso podporo imam od članov stranke SLS, s stranko SKD pa tečejo še pogovori. Vaši člani stranke sodelujejo tudi na odprtih sejah Sveta Občine Trzin. Kakšno se vam zdi sodelovanje na teh sejah. Ali potekajo dovolj demokratično? Težko komentiram sodelovanje naših predstavnikov na odprtih sejah. Sama doslej še nisem imela priložnosti konstruktivno sodelovati. Kljub trenutnemu razmerju sil v svetu, v primeru izvolitve na nadomestnih volitvah, želim aktivno sodelovati pri vseh zadevah in zastopati interese širšega pomena za krajane, ne pa samo ozke strankarske oz. osebne. Za dosego načrtovanih ciljev bi potřebovala podporo in zaupanje vseh volivcev, zato pozivam krajane, da se teh volitev udeležijo v čimvečjem številu in s tem zagotovijo izpeljavo načrtovanih nalog. Ali boste kot občinska svetnica desne opcije lahko kljub premoći levih strank v našem trzinskem občinskem svetu vplivali na sprejem odločitev, kakršne ste si kot stranka zadali in jih obljubili svojim volivcem? Povedati moram, da bi z mojo izvolitvijo prišla desna opcija strank do vpliva na 2/3-sko većino pri pomembnih odločitvah v občinskem svetu. Naš program je takšen, da je namenjen dobrobiti vseh občanov, ne glede na politično pripadnost. Ni si težko predstavljati, da bi v občinskem svetu prišlo do nasproto-vanj našim predlogom, naravnanim v korist vseh občanov. Če bo prevladoval zdrav razum, sem prepričana, da bomo našli skupni jezik. S tem pogovorom smo vam, skušali predstaviti kandidatko 00 SDS za nadomestne volitve v IV. volilni enoti za občinski svet. Svoja stališča pojasnjuje odkrito, če tudi argumentirano in prepričljivo, presodite sami. Irena jevšenak Demokrati Sbvenije Občinski zbor Trzin Naš kandidat na nadomestnih volitvah občinskega svetnika v IV. vol. enoti je g. ZDRAVKO GRGINIČ, ki je bil s svojo družino prvi stanovalec v OIC Trzin, in ki: bo v občinskem svetu znal zastopati interese volivcev iz OIC, bo storil vse za plodno sožitje med OIC in ostalima deloma naselja Trzin. bo s svojo širino in izkušnjami ob snovanju razvojnih načrtov in odločanju o naložbah trzinske občine v veliko pomoč občinskemu svetu v celoti ter drugim organom v občini. Zato je naš kandidat g. ZDRAVKO GRGINIČ resnično pravi kandidat za člana občinskega sveta Občine Trzin Demokrati Slovenije. OZ Trzin spoštovani bralci, PRVA PROSLAVA V NOVI OBČINI TRZIN petek, 5. februarja, je bila ob slovenskem kulturnem prazniku v trzinskem kulturnem domu čisto posebna proslava. To je bila sicer proslava ob 150. obletnici našega največjega pesnika Franceta Prešerna, bila pa je tudi prva proslava v občini Trzin in na njej je imel Tone Peršak, župan, svoj prvi javni govor občanom Trzina. Proslava pa je bila tudi sama po sebi nekaj posebnega. Režiser proslave, Jože Štih, je sicer napovedal, da bo šio za čisto klasiko, vendar so obiskovalci kaj kmalu spoznali, da temu le ni tako. Proslava je bila daleč od tega, da bi bila klasična, da bi na njej recitatorji po tekočem Iraku recitirali Prešernove pesmi, se klanjali občinstvu in se ob spontanem aplavzu umikali za kulise. Že začetek, ko so se recitatorke Urša Mandeljc, Petra Cotman in Sara Sušnik s prižganimi svečami izdvajale iz vrst gledalcev in recitirale verze Frana Milčin-skega - Ježka Akcija prižiganja luči, je dal slutiti nov pristop. Zvoki Prešernove Zdravljice, ki so jo zaigrali člani domžalske godbe, so dali pridih slavnosti, županov govor pa je všemu temu le še přilil ogenj svečanosti. Liričnost in domoljubni zanos so toku prireditve dodali ubrani glasovi okteta bratov Pirnat, nato pa so strumni toni godbe na lepem prekinili poetičnost in v prireditev vnesli zanos, udar-nost in mogočnost. Verzi recita-cij, ki so sledile, so v prireditev vnesli hudomušnost, sprošče-nost in veselost. Nič več ni bilo slavnostně vznesenosti, vzhičenosti ali celo lažnega svetobolja. Prireditev se se je enostavno spustila na realna tla in po Ježkovo odslikala košček življenja našega vsakdana, ki ni vedno lep, vendar je pris- ten in lak kakršnega živimo. Le slavnostní zvoki godbe so obiskovalce opominjali, da gre za praznik in da je življenje Idi slavnos-tno. Proslava je požela kopico priznanj in pohvalnih ocen, kar je razumljivo samo po sebi, saj so bili izvajalci kakovostni, vsak dober v svojem elementu - slavnostní govornik kot župan in pisatelj hkrati, oktet bratov Pirnat kol zborček vrhunskih pevcev, domžalska godba kot dobro uigran in izurjen ansambel in trzinski recitatorji, ki so prepričljivo pokazali, da jim tokratni nastop ni bil prvi in da je v njih nekaj več. Bil je lep in prijeten večer in spet lahko pokritiziramo tisle, ki govorijo o kulturnem mrtvilu v Trzinu. Prireditev je bila relativno dobro napove-dana in oglaševana, vendar vsi sedeži v dvorani niso bili zasedeni. Lahko bi rekli, da je bila udeležba za kraj, v katerem naj bi živelo kakili 4.000 prebivalcev, uradno nekaj čez 3.000, slaba. Je televizija spet pritegnila večino ali pa gre za nezaupanje v kakovost domaćih kudovcev? Miro Šlebe ljudje, prižgimo luč! ... P * rva občinska proslava, slavnosti govornik Anton Peršak, oklet bratov Pirnat, domžalska godba, spremljevalec recitacij na klavirju Miloš ter recitatorji domaćega gledališča: Petra, Sara, Mirjam, Jože in jaz Vabilo ! Vse mamice, babice, prababice ..., te,e' Pa zakaj ne tudi očki, ste vabljeni "a materinski dan, ki bo 25. 3. 1999 ob uri v domaćem gledališču. Pridite in prisluhnite svojim otrokom, kaj bodo povedali o vas in koliko jim Pomenite. in - vse izpeljano tako, kot se spodobi. 0 proslavi se je govorilo že dolgo, vendar smo z vajami pričeli le šest dni prej oz. celega programa nismo nikoli prej izpeljali skupaj. Bilo je prvič in zadnjič in to zelo uspešno. Za uvod je bila pripravljena recitacija "Akcija prižiganja luči", ko smo vsak iz svoje strani stopili v dvorano s prižganimi svečkami. Sledila je himna Zdravljica pod vodstvom domžalske godbe, nato štirikratni nastop bratov Pirnat, prijeten govor našega župana ter še šliri recitacije, ki jih je naš vodja ali pa režiser Jože Štih vzel iz zbirke Frana Milčin-skega - Ježka. Po zaključenem kulturnem večeru je sledila zakuska v dvorani. In ko smo se nastopajoči pridružili gledalcem, smo do- bivali same pohvale, kljub temu da brez napak ne gre. Besedilo, ki je bilo v glavnem brez rime, se je bilo namreč kar težko zapomniti, zalo pa nam je šla bolj od rok koreografija. Bolj konkretno rečeno ple-zanje po lestvici kariere ter osvajanje mladih fantov in vožnja s fantazijo - ekspres. Po ocenah vseh sogovornikov, ki so si našo proslavo ogledali, je bila to prireditev, ob kateri so vsi prisotni uživali in ne žehali. Lahko le upamo, da bomo imeli Trzinci v prihodnje še več takih in še boljših představ. Urša Mandeljc SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 1999, Trzin Slavnostní govor na občinski proslavi Drage občanke, spoštovani občani, Slovenci imamo nekoliko nenavaden odnos do svojih praznikov. Le redke so hiše, katerih lastniki ob dnevu samostojnosti, ob dnevu državnosti, kaj šele ob slovenskem kulturnem prazniku, izobesijo državne zastave. Seveda se vsakomur lahko zgodi, da pozabi na to državljansko dolžnost, ki je celo za-povedana z zakonom, čeprav kršiteljev tega zakona nihče ne kaznuje. A to, da bi na takšno dolžnost resnično poz-abilo kar devet desetin ali celo več državljanov, je vendarle težko verjeti. Vse manj je primerov, da ob katerem od teli ,1, praznikov kjerkoli še or- ; , V? ganizirajo kakršnekoli dodatne prireditve poleg tako rekoč obveznih državnih in občinskih proslav. Pa še ob teh slednjih smo včasih v zadregi, saj je nemalokrat videti, da ludi tištim, ki na proslavi sodelujejo, ni jasno, čemu to počnejo. Mi pa smo se danes zbrali, da prvič, kar imamo lastno občino, proslavimo slovenski kulturni praznik in vsaj zase lahko rečem, da mi je v veliko čast, da lahko spregovorim ob tej priložnosti. Kaj in zakaj pa sploh so prazniki? Slari grški rek menda pravi, da bi življenje brez praznikov bilo kot dolga pot, ob kateri ni nobene gostilne. Torej kot dolga pot, po kateri bi člověk potoval in se mučil v potu svojega obraza, ne da bi imel kakršnokoli priložnost, da se razveseli skupaj z drugimi popotniki. Prazniki so potemtakem priložnost, da se ob spominu na přetekle skupne dosežke, ki se nam zdijo tako pomembni, da jih je potrebno in koristno posebej zaz-namovali, srečamo, se skupaj poveselimo in se skratka počutimo kot skupnost ljudi, ki imajo skupne spomine, skupne vrednote in tudi skupne želje in nacrte za prihodnost. Danes tu, v Trzinu, Trzinci in Trzinke, proslavljamo dan slovenske kulture, kar pomeni, da proslavljamo praznik slovenske besede oziroma slovenskega jezika oziroma dan, ko obujamo spomin na vse tište najbolj zaslužne, pogumne in samozavestne 1er domiselne Slovence iz preteklosti, ki so s svojim delovanjem dosegli, da mi danes sploh še smo Slovenci. Primož Trubar, prvi znani veliki slovenski kontrabantar ali švercer, kot bi danes rekli v žargonu, je přišel v zgodovino ne le zato, ker je prvi napisal knjigo v slovenskem jeziku, ampak tudi zato, ker je te svoje knjige pri-tovoril v tedanjo Kranjsko preko številnih meja, ki jih je moral prečkati, v sodu, da jih je lahko razdelil med svoje "lube Slovence". In bil je prvi, ki je zapisal misel, da živi to ljudstvo v številnih in tedaj med seboj upravno ločenih deželah, a da je to vendarle eno in isto ljudstvo, ki govori isti jezik, in ki se mora zavedati, da je celota in skupnost. In tako se je rodila misel o slovenskem narodu, ki je nato kot droben plamenček brlelaskozi stoletja. Konec osemnajstega stoletja so jo v plamen obudili baron Žiga Zois, iskrivi Valentin Vodnik in spretni Anton Tomaž Linhart. Prav Linhart je zelo nedvoumno zapisal v pismu z Dunaja o svojem Matičku in Micki, da gre v prvi vrsti zato, da slovenski gledališki diletanti dokažejo, da je slovenščina enakovredna tedaj privilegirani nemščini ali italijanščini celo na gledališkem odru, kar je kasneje še pol stoletja veljalo za bogokletno misel. In kmalu zatem se je rodil France Prešeren, jezični dohtar in pesnik, ki nas je popeljal v Evropo. Kadar danes slavimo svojo državo, jo slavimo prav z njegovimi verzi, ki bi jih mirne duše lahko predlagali tudi za himno združene Evrope in samo upamo lahko, da bo ta Evropa res takšna, kot piše Prešeren v Zdravljici. Nekatere moti, zakaj je slovenska oblast izbrala za slovenski kulturni praznik osmi februar, torej dan smrti Franceta Prešerna. Če bi bilo to edini razlog za to, da se Slovenci ne veselijo praznika svoje kulture, bi bil ta pomislek morda vreden razmisleka. A bojim se, da v resnici ne gre za to. Saj ne proslavljamo Prešernove smrti in niti ne samo Prešerna, temveč vse tisto, kar ravno Prešeren s svojim delom in tudi življenjem pooseblja in simbolizira. Proslavljamo njegovo voljo in voljo Primoža Trubarja, Žige Zoisa, Frana Levstika, Ivana Cankarja, Ri-harda Jakopiča, Oroharja in Plečnika, Ko-goja in Černigoja, Kosovela in Edvarda Kocbeka, Lucijana Marije Škrjanca, Betetla in Marije Vere ter Lojzela Kovačiča, skratka voljo in delo mnogih pesnikov, pisateljev, slikarjev in glasbenikov, igralcev in pevcev, ki so vsak po svoje prispevali k temu, da smo postali in ostali narodna skupnost, ki je naposled zmogla moč za to da je ustvarila tudi lastno državo. Žal pa se prevečkrat zdi, da smo v osmih letih po osamosvojivi, ki si jo je ravno kultura vedno najbolj želela in zanjo tudi zelo veliko naredila, v slogu Prešernove Glose - saj jo poznamo, tisto pesem o pevcu, ki mu vedno sreča laže, ki živi in vmrje brez dnarja, medtem ko Kranjec moj mu osle kaže, zdi se torej, da smo v slogu le grenke epištole pozabili na kulturo in tudi številne druge vrednote. Pa ne gre za tožbo po starih časih. Gre za občutek, da smo danes veliko manj sposobni biti resnična skupnost, ki vsem nazorskim in drugim razlikam navkljub zmore enotno voljo za doseganje za skupnost pomembnih ciljev, predvsem pa voljo po samoohranitvi in razvoju. Danes deluje slovensko občestvo, kot da smo vsi sprli drug z drugim in kot da vsakdo samo preži na priložnost, kdaj bo lahko prehitel ali izrinil iz vrste, s ceste, s položaja, z oblasti ali celo z delovnega mesta kogarkoli drugega in se sam polastil njegovega mesta. Zato imajo do neke mere prav tišti, ki opozarjajo na naš odnos do praznikov, kajti ravno ta malomarni odnos do praznikov v bistvu kaže, da nismo ponsni in ne veseli, ker smo člani skupnosti, ki naj bi te praznike praznovala in se jih veselila. Vendar, spoštovani Trzinci in Trzinke, jaz verjamem, da je to Ie povsem razumljivo znamenje neke vrste utrujenosti, ki je posledica sprostitve velikega naboja energije, ki je bil potreben za to, da smo kot skupnost zmogli in dosegli vse to, kar se je zgodilo v letih 1990 in 1991. Tudi Prešeren je bil kljub Sonetom nesreče in kljub všemu, kar je doživljal, večji del življenja optimist in poln vere. To je čutiti tudi iz številnih njegovih pesmi, ki sevajo neizmer-no energijo in vero. In tako sem prepričan, da bomo tudi mi v naši občini, ki se zdaj ubada z začetnimi zagatami, s pomanjkanjem izkušenj, kadrov in celo prostorov, znali ostati in postati še bolj povezana in čvrsta skupnost, ki se bo složno spopadala s težavami in se še bolj složno veselila uspehov in samega dějstva, da smo skupnost. Kaj pa je občina? Starodavna beseda občina pomeni ravno to, namreč zelo čvrsto in enotno skupnost, ki jo povezujejo skupne vrednote, skupni cilji in skupna volja. Mi v Trzinu se gotovo v marsičem ne strinjamo, vendar se moramo o tem strpno pogovarjati in dogovarjati in potem dogovore spoštovati. Samo če bomo tako ravnali, bomo lahko z veseljem praz-novali tudi svoje praznike. Rad bi, da bi Trzin, v preteklosti znan po mnogih značilnostih, še posebej po srboritih trzinskih mladcih in po čednih in radoživih Trzinkah, postal znan tudi kot napredna, bogata in složna pa tudi zelo kulturna slovenska občina. Želim si, da bi vsi skupaj razmišljali v slogu tište kitice Prešernove Zdravljice, ki pravi: "Nazadnje še, prijat'lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo! Dokaj dni, naj živi, Bog, kar nas dobrih je ljudi!" Veselimo se slovenske kulture in veselimo se, da je nekoč živel in nam še vedno zelo živo govori slovenski pesnik France Prešeren! Trzin, 05.02.1999 Tone Peršak 0 starejših članih KUD-a Franc Kotar Trzin večkrat kaj slišimo ali mogoče celo kaj pre-beremo, vendar je med rnladimi Trzinci kar nekaj nadarjenih posameznikov, ki že opozarjajo nase in dajo slutiti, da se nam za prihodnje rodove kudovcev ni bati. Med temi nade-budneži sta že nekajkrat pozornost pritegnila Saša Ručigaj in Uroš Kurent, ki sta doslej imela najbolj odmevne nastope kot parček, ki je v duetu pel različne narodne pesmi. Zdelo se nam je prav, da ju predstavimo, saj sla med drugim precej navdušenja požela prav lani na proslavi ob kulturnem prazniku Slovencev. Začetek ... Najini mami ništa hoteli imeti govora na proslavi starejših občanov in zato sta zadolžili naju. Morala sva povedati nekaj o svojih starih starših: Uroš o svoji babici in jaz o svojem dedku; to je bilo pred dobrima dvema letoma. Sledi druga igralska vloga ... Nato naju je Tone Ipavec navdušil, da sva pela Že-lezno cesto. Sprva sva mislila, da bova to pesem le recitirala, nato pa se je načrl spremenil. Vendar sva bila vseeno zelo nav-dušena. Pesem nama je režiral T. Ipavec, z sintesizerjem naju je spremljal Franci Banko, koreografijo pa si nama sestavila ti, Urša Mandeljc. Tako sva prvič, javno, v narodnih nošah, predstavila pesem lansko lel° na proslavi za starejše občane, drugič Pa sva jo zapela ob 725. obletnici prve Pisne omembe Trzina. Sašin lep spomin ... Saša: Najbolje je bilo takrat, ko smo šli v »'o v naravi na Pokljuko in ste me prišli obiskat, kjer smo celo popoldne vadili. Sledi nadaljevanje ... "'ga pesem, katero sva odpela, prav tako v narodnih nošah, je pesem AI' me boš kaj rada mela? Za ta nas-top naju je prosila Vera Maglica. Najprej sva se upirala "... ah tište narodne nose ..." No, pa sva le pristala in nastopila na nedavni prireditvi za starejše občane. Uroševe želje ... Že od malega si želim imeti svoj ansambel. Igral bi diatonično harmoniko, Sašo pa bi vzel za pevko. Ansambel bom ustanovil enkrat med poletnimi počitnicami (v hecu). Igrali bomo govejo glasbo. Imenovali pa se bomo ansambel Kapelica ali pa ansambel Šušterji. Nastopanje v duetu, v příhodnosti ... Uroš: Jaz bi zelo rad še nasto-pal, če je treba, tudi v narodni noši. Saša: Ne!...No, "no ajde, dobr", bi, vendar ne v narodni noši, razen če bi bilo to dobro za Trzin. Pa drugače ... Saša: Hodim v šesti razred osnovne šole Trzin. Rada igram odbojko, kjer tudi tekmu- jem. V zimskem času pa tudi smucam. Uroš: Jaz pa hodim v četrti razred. "Špi-lam" harmoniko. Zasebno se jo učim pri Stoparju. Smucam pa bolj po riti. Zdaj sem se naučil igrali tudi pesem, ki jo je napisal moj ata: Kelnarca. Zakaj ravno harmonika... Ker rad igram na zabavah. Klavirja ne moreš vsakič dati v avto in ga odpeljati. Harmonika je bolj priročna. In ker mi je taka glasba všeč. Kaj pa sošolci in zavidanje ... Saša: Nekateri sošolci me zafrkavajo, še posebno ena šošolka ... Uroš: Mene pa nič. Moj mali bratranec me celo hvali: "Uroš, odlično!" Da pa nama bi kdo posebno zavidal, pa ne da bi vedela. Kaj pa si želita biti, ko bosta velika? Mogoče igralca ali pevca ... Uroš: Po pokliču bi bil "muskontar" in mesar, ker imamo doma devet bikov in bi si želei znati klati. Saša: Ne vem, kaj bi bila. Še zelo majhna sem si želela poslati pevka. Mogoče bi bila zdravnica ali pa tako kot mami, vzgojiteljica v vrtcu ali pa v šoli. Urša Mandeljc A» Ih, moje drage dame in gospodje, vsa ta poezija, proza, romani, slike, ki jih tudi Bog ne razume, in ostala šara pod oznako kultura, kaj nam je tega treba bilo? Edino pametno je pri vsem tem, da imamo delà prosti dan. Samo to šteje. Me pa zanima, za koliko se bom zmotil, če vam jaz kar sam povem, kako ste vi praznovali Prešernov dan. Dan, na katerega bi lahko bili Slovenci čisto malo ponosni. Zleknjeni ste bili torej na kavču ali (alternativa) v fotelju pred svojim najboljšim prijateljem iz oči v ekran z gospodom Televizorjem in vaša druga svetla točka je bila kolikor toliko poln hladil-nik. In če ste se v petek, 5. februarja ob 19. uri spomnili, da tudi v Trzinu praznujemo kulturni praznik in to prvi občinski trzinski kulturni praznik, ste, drage dame in gospodje, naredili ogromno. S pomočjo domžalske godbe, okteta bratov Pirnat ter domačih gledališčnikov, smo menda, tako se govori po kuloarjih, speljali proslavo do konca solidno. Vendar prav tako kot vi, se tudi mi ne damo. Tako poceni je ne boste odnesli. Prebrati boste morali vsaj eno pesem, ki je bila recitirana tudi in predvsem za vas, ki vas ni bilo v dvorani KUDa. Preberite jo na glas, lahko tudi dvakrat. Izsiljevalec Na prsih mrzlo cev pištole Začutil sem. Me strese mraz. In z basom govori takole Pod črtio krinko skrit obraz: " Za gledališče imam dve karti, a punca ušla mi je, hudič! To, kajpada, ni prav nič mar ti, A nočem, da gre karta v nič! Zdaj smrt al z mano v Dramo hiti!" In mirno sem se dal ustřelili. To pesem je za vse nas napisal gospod Fran Milčinski Ježek, ki je optimistično trdil, da je ta svet pesmi vreden, saj je navsezadnje menda edini svet, ki ga imamo. Ce je pesmi vreden, potem z njo prižgimo luč. In to smo mi tudi naredili. Najprej za naše male, kajti F.M.Ježek je bil dobri člověk z Mirja, hudo-mušni mož s širokim črnim klobukom. Sicer pa dovolj o kul-turnem prazniku, obču-tek imam, da sem vani že malo zatežil. Zato prosim, da mi oprostite, če le seveda more-te. Saj vem, tudi vam ni lahko. Za Valentinovo ste morale-li odpirati srčke in seveda moš-njičke za vaše "naj-dražje". Poleg cvetja, zlata, poldragih in dragih kamnov ste jim zagotovo podarili tudi srčke, narejene iz lecta, na katerih piše - ljubim te. Ampak vse to ste lahko še naredili z levo roko. Čeprav niste prepričan levičar. Težje je bilo zagotovo za pusta. Menjati je bilo treba masko. Toda pozor! Najtežje delo šele prihaja. Zime bo konec. In čas bo za spomladansko čiščenje. Da, drage dame in gospodje, vas to že kaj spravlja v obup? Pa vendar brez panike, na to nas je opozoril že prebrisani gospod Švejk. Kajti vso odvečno kramo, pa naj bodo to: stari utrujeni avtomobili, ali vsaj njihove izrabljene gume, pa do odsluženih pralnih strojev, hladilnikov in ostale bele tehnike itd ... vse to boste lahko mirne vesti odvrgli na bližnjih in malo daljnih lepih obronkih trzinskih gozdov. Prav pa vam bosta prišla tudi naš edini potok Pšata in za sladokusce (to je za ljudi, ki imajo smisel za estetiko) trzinski bajer. Dajte si duška in pokažite svojim otrokom kaj zmorete. Saj vam tako ali tako nihče nič ne more. In če vam še prišepnem, da bomo na občinskem nivoju spomladi organizirali čistilno akcijo, lahko na večer potem zaspite s čisto, mirno vestjo.Pa še nekaj, da ne pozabim. V akciji, ki jo bo čez leto organiziral naš časopis, torej Odsev, boste lahko sodelovali v finalu - za največ-jega pujsa. Kajti Odsev bo poskušal podělili, mogoče prav vam, plaketo bronastega, srebrnega ali zlatega pacona. Seveda se bodo prav za vas trudili fotografi Odseva in če se bo le dalo, fotografirali pri dejanju samem. No, seveda pa boste morali tudi vi nekaj prispevati. Mislim, da bo ta prispe-vek, ki vas bo udaril po žepu v obliki kazni. Torej, odločitev je vaša. Kaj bi se trudi in vozili domačo ropotijo, ki vam je v napoto, na odpadno deponijo v Dob. No, kar nekaj delà pa nas čaka tudi v KUDu. V marcu imamo že eno predstavo v Logatcu in aprila dve v Volčjem potoku ob njihovem prazniku cvetja. Treba bo krepko zavihati rokave in začeti delati. V veselje mi je bilo tudi tokrat malo poklepetati z vami. Drage dame, ve pa pazite, da se vam ne bo zasmodilo kosilo, ki ga kuhate na štedil-niku, medtem ko gledate Kasandro. Seveda pa tudi tokrat, kot vedno samo za vas, lep gledališki pozdrav. Jože Štih PS. Kar se tiče učenja nemškega jezika, moje drage dame in gospodje, pa vam tokrat druge lekcije še ne bom dal, ker vem, da se niste še dobro naučili prve. Preizkus znanja bo mogoče drugi mesec v eni izmed Šparovih trgovin. Objavljene fotografije so s praznovanja Prešernovega dne leta 1971. Izvrš TŠni odbor filmarjev je na zadnjem plenar-nem zasedanju sprejel sklep, da nova predstava v KUD-u bo in to predvidoma konec marca. Urnik je namreč precej natrpan z obvez-nostmi, saj poleg ude-ležbe na enem izmed domačih festivalov ekipo čakata še dva nastopa v živo in delo v montirnici, morda pa bo kaj časa ostalo tudi za odrske raje. Na kratko: program bo pester in raznovrsteii in če se bo le dalo, bo tudi tokrat med občinstvom kakšna ugledna oseba ter seveda obvezna skromna pogostitev. O dogajanjih okrog in o predstavi, če gre verjeti govoricam, morda celo spektaklu, pa boste seveda sproti obveščeni. Tokrat pa še nagradno vprašanje: Kdo je izvajalec te pesmi in kakšen je njen naslov Programska shema nove predstave bo pestra In živoplsana, le ugibamo pa lahko, kdo bo ali bodo ugledni gostje. V originalu? (besedilo je iz angleščine vešče in mestoma morda preveč dobesedno preve-del zunanji sodelavec). Spominjani se, ko sva bila skupaj, delila sva Ijubezen, upajoč, da bo večna. Mesečina nama je kazala pol, da biji lahko sledila. Pričakovanje v njenih očeh je bil moj jutri. A nekaj ji spremenilo je misli; njeni poljubi so mi povedali, nimam ljubeći h rok, da me objamejo. Vsak dan, ko vstáném, se zlom im. Osamljen je moški brez ijubezni. Vsak dan, ki ga začnem, se zjočem. Osamljen je moški brez Ijubezni. Ne morem zamenjati sveta, ko se vse podira mi. Torej: če si videi moje dekle, pošlji mi jo domov. Povejji o mojem srcu, kipočasi umira. Reci, da sine morem kaj, da ne bizajokai. Vsak dan, ko vstáném, se ziomim. Osamljen je moški brez Ijubezni. Vsak dan, ki ga začnem, se zjočem. Osamljen je moški brez Ijubezni. Na vprašanje ne morejo odgovarjali znanci in ožji sorodniki ekipe, nagrada pa je sle-deča: tolarski tisočak, videokaseta z izborom dveh filmov in en večer druženja z na-grajencem - po njegovem izboru (časli TONY). Pohitite torej, da vas ne prehitijo! TONY UTVARA - KULTURO LJUDEM! Cl. < LU De epalska kapela je sko-raj samevala v sklopu trzinske cerkve. Če ni prostor dovolj obljuden, hira in ne privlači. V Ielu 1998 smo se na praznik rožnovenske Malere zbrali v kapeli in občufili močno opozorilo, da je kapela potrebna obnove. Plesnivo zidovje, gni-lo do metra in pol od tal, je vpilo. Kmalu smo začeli z deli in odstranili vso zidno gnilobo in steno na novo ometali z zaščitnim ome-tom. Na vrsti je bilo še ples-kanje celotne kapele. Zdaj pa nadaljujemo z drugimi deli, ki bodo omogočila, da bo kapela postala prijeten prostor za bogoslužje ob delavnikih. Tako bo sledilo še urejanje elek-tričnega talnega gretja, vetro-lova in namestitev steklene predelne stene. Prostor bo zaključen in pripravljen za maše. h o va in zlasti kot njihov oltar ravno oltar sv. Frančiška Ks., katerega so tudi sami kinčali in h kate rem u so ravno De-palovaščanke oskrbele podobo sv. Antona ... (prepisano iz kronike) ... Dokler niso sosednje Domžale postale samostojna župni-ja, so se šteli prebiva/ci Depa-le vasi tudi k cerkvi sv. Fiorja-na in je zlasti stranska kapela z oUarjem sv. Frančiška Ks. veljala kot nji- Dober člověk ne živi sam: zmeraj ima obiske. Ruski Dobrota in odpuščanje ustvarjata samo nehvaiežneže. Portugalski Da zavaruješ hišo, moraš odpreti vrata in denarnico. Spanski kateřina kralj: SO REKLI, DA V TRZINU NE BOM VZDRŽALA ENO LETO Trzinu je bilo včasih največ tistih, ki so se pisali Mušič, na drugem městu po števil-čnosti pa so bili Kralji. Verjetno se razmere, _ kljub precej- šnjemu dotoku novih priseljencev, niso bistveno spre-menile, saj so prišleki s seboj přinesli vso pestrost priimkov v Sloveniji. Po nekih podatkih naj bi rod Kraljev izhajal iz Loke, vendar bi bilo to treba še podrobneje razis-kati. Kakor koli že, Kraljevi so prav gotovo po svoje vtisnili pečat našemu kraju, dějstvo pa je tudi, da sta bila včasih Trzin in Loka precej bolj povezana, kot se nam mogoče zdi zdaj. Ena od močnih družin Kraljevih ima svojo domačijo ob trzinskem gasilskem domu. Začetnika te družine sta bila Kateřina in zdaj že pokojni Jože Kralj. Kateřina živi v Trzinu vse od leta 1927 in mogoče ve več o življenju v nekdanjem Trzinu, kot pa marsikdo, ki se je v vasi rodil v listem času. Kalerina je v naš kraj prišla z Brezij pri Dobu. Rodila se je v družini s petnajst otroki, zato je morala dokaj zgodaj od doma za kruhom. V Trzin je prišla za deklo, najprej k (po domače) Vožarju, dve leti kasneje, leta 1929, pa se je zaposlila pri Keclju oz. Ukanu, kot se reče po domače. "Spomnim se, da Trzinci takrat niso bili na dobrem glasu pri drugih in so mi govorili, da v Trzinu ne bom vzdržala niti eno leto. Rekla sem, da bom vseeno poskusila, potem pa sem tu kar ostala," se z nasmehom spominja Kraljeva mama in pravi, da ji je Trzin prirasel k srcu. Včasih je bilo težko za službo in mladi s podeželja so šli največkrat za dekle in hlapce k premožnejšim kmetom. Tam delà nikoli ni zmanjkalo, imeli pa so stalno prehrano pa še nekaj so zaslužili. "Pri Ukanu je bila moćna, napredna kmetija. Spomnim Šivlljskl tečaj se, kako smo doma pšenico mlatili še ročno, s cepci, pri Ukanu pa so že imeli gepel. To je bila posebna naprava, ki so jo poganjali konji, ki so se vrtili v krogu, na gepel pa so priklapl-jali različne stroje za posamezna kmečka opravila. Kasneje so dobili že svojo mlatilnico in še druge stroje. Delo je bilo vseeno naporno, vendar je bilo ob tem včasih, še zlasti ob spravilu pridelkov, tudi veselo. Še zdaj se spomnim, kako smo pele Regimet po cesti gre, ko smo žele žito." V tistih časih so žito želi še s srpi in kosami. Ženske so največkrat delale s srpi, moški pa s kosami, vendar se je Kateřina, čeprav ni bila posebno visoka, ko je umri gospodar, morala postaviti tudi ob bok koscem in je kosila pšenico kot možje. Nič ni zaostajala za njimi. "V tistih časih so v vasi pripravljali tudi različne izobraževalne tečaje. Nedolgo zatem, ko sem prišla v Trzin, me je učiteljica Koc-jančičeva nagovarjala, da naj se jim pridružim na kuharskem tečaju. Bilo mi je neradno, saj nisem vedela, kako me bodo Trzinke sprejele, učiteljica pa je uredila z gospodar-jem, da me je pustil, in ko sem prišla na tečaj, ni bilo nobenih težav. Druga dekleta so me lepo sprejele medse. Kasneje, ko sem bila že poročena, pa sem hodila še v šiviljski tečaj." Znanje, ki so si ga dekleta pridobila na teh tečajih, je prišlo še kako prav in Kraljeva Kateřina je kasneje kar sama sešila nič koliko predpasnikov in oblek za doma, zase in za svojo družino. Leta 1935 se je poročila z jožetom Kraljem. "Večkrat sem slišala za Kraljeve fante, vendar jih nisem poznala, saj sem imela veliko delà in ni bilo časa za postopanje. Ob večerih pa smo se mladi le dobivali ob klopci pri Žankarju. Nekega večera sem viděla, da me pozorno gleda eden od fantov in ko sem se poslovila in šla domov, mi je sledil. Takral mi je povedal, da je Kraljev in da sem mu všeč. Rekla sem mu, da če ni resen, da naj kar takoj neha, vendar se ni dal in 35-leta sva se poročila Dve leti kasneje sva začela zidati hišo. Potem so prišli otroci in dete nam nikoli ni zmanjkalo." Jože Kralj je bil stro-kovnjak za mline Mož Jože je bil mizar i" strokovnjak za mline. V tistih časih je bilo precej več mlinov kol zdaj, tudi na našem območju. Ob Kamniški Bistrici je bilo tako kar nekaj mlinov, ko pa so začeli propadati, je dal Jože leta 1946 pobudo, da so v enem od mlinov uredili sodoben mlin, ki je lahko prevzel delo drugih. S tem je bil Jože pravzaprav pobudnik in začetnik podjetja Mlinostroj iz Domžal. Mline pa je delal in popravljal praktično po celi nekdanji Jugoslaviji. Kateřina si je beležila, kje vse je delal. Med drugim ima na seznamu naslednje kraje, kjer je bil vodja montaž: Hrvaška - Varaždin, Dugo selo, Križevci, Bjelovar, Osijek, Vinkovci, Petrinja, Sisak, Metković, Karlovac, Virovitica, Šibenik, Brtonigla, Pula. Srbija - Novi Sad, Srbo bran, Bela Crkva, Zrenjanin, Valjevo, Čačak, Lesko-vac, Pirot, Gornji Milanovac, Paračin, Kragujevac, Subotica, Senta. Makedonija: Struga (Ohrid), Sveti Nikola, Bitola, Stru-mica, Titov Veles, Kumanovo, Tetovo, Skopje. Jugoslavijo je prekrižal po dolgem in počez, žena Kateřina pa je ostajala doma z otroki in vsakdanjimi skrbmi. Skrbeti je morala za osem olrok. Da bi lažje preživeli, so imeli v najemu njive, gojili pa so prašiče, koze in kure. Delà kar ni zmanjkalo, zato so morali za delo kaj kmalu poprijeti tudi otroci. Naučili so se marsikaterega koristnega opravila. Med drugim so znali vsi, pa čeprav je bilo največ fantov, tudi plesti. "Mož je bil bolj malo doma, pa še takrat, ko je přišel, so ga takoj klicali h kul- turnikom, gasilcem ali kam drugam. Bil pa je strokovnjak in je dobro služil. Delavci so takrat dobili po dinar, največ dva na uro, Jože pa je služil po 9 dinarjev na uro." Scenska delà so bilajožetova Ker je bil po pokliču mizar, so Trzinci po vojni njegovo znanje koristno izrabili pri obnovi kulturnega doma. Ob pomoci še nekaterih Trzincev je opravil skoraj vsa mizarska delà v domu, kasneje pa je skrbel za scene. Rad se je tudi postavil na odrske deske, tako da je igral v več igrah. Gospa Kateřina se spominja vrste zanimivih in šaljivih do-godkov iz tistih ča-sov. Ker je bil gasilski dom pravzaprav naj-bližji sosed, je bilo povsem razumljivo, da je bil Jože tudi med gasilci. Tudi tam se je še zlasti izkazal, ko so dom posodabljali in op-remljali. Kraljeva mama se spominja, kako lep čas ni imel primerne uniformě. Bila je seslavljena iz več kosov uniform, ki so jih pred njim nosili drugi, noben kos pa mu ni bil povsem prav. "Bila sem že tako huda, da sem mu rekla, naj kar izstopi iz drušlva, če mu ne morejo priskrbeti dobre uniforme," se spominja Kateřina Kralj, ob tem pa dodaja, da je bilo le lepo, ko so gasilci in drugi v kraju pripravljali različne prireditve in slavnosti. Spominja se, kako so včasih pripravljali različne veselice, procesije, proslave in podobno. Bilo je več družabnega življenja in Ijudje so se medsebojno bolje poznali in tudi razu-meli. Zanimivih spominov je še veliko. Mama Kateřina se še spominja, kako je bilo, ko je nedaleč od njihove hiše še delovala gostilna Na jezu. Kako so se tam zbirali možaki in modrovali, včasih pa tudi kaj zapeli. "Še zlasti se spominjam Rudija Colnarja, ki je bil res dober pevec. Petje sem imela zmeraj rada. Še doma na Brezjah sem vzljubila petje. Moj oče je bil dober pevec in je ves čas prepeval, drugi pa smo mu pritegovali. Tu v Trzinu sva še zlasli dosti pela s sinom Janezom. Petje mi je marsikdaj polepšalo dneve." Mama Kateřina pa se spominja tudi, kako so mimo njene hiše vozili furmani in se ustavljali pri Na jezu. Pa kako so s konji vozili led, ki so ga lomili na trzinskem bajerju. Spominja pa se tudi manj prijetnih stvari, na primer pogostih poplav Pšate, ki je imela takrat še drugačno strugo in je tekla precej bližje kraljeve domačija. "Dostikrat se je podivjani potok razlival nedaleč od naše hiše. Zdaj tega ni več. Pšata ima drugo stugo in skoraj ne prestopa bregov. Bolje je zdaj." Časi so se spremenili. Vendar spomini živijo dalje in ob marsikakem utrinku iz preteklosti, se člověk vpraša, ali je zdaj res vse boljše. Miro Štebe CENTRALNO OGREVANJE IN VODOVODNO NAPELJAVO PRI NOVOGRADNJAH ALI ADAPTACIJAH IZDELAMO STROKOVNO IN PO ZELO UGODNIH CENAH. POKL1ČITE PO TELEFONU: 061/761-073 řtVTOLIČfíRSTVO ZVONE VIDMfiR Habatova 7b Î 236 Trzin 061/714-503 JANEZ KRUMPAK: JAHANJA SE NISEM NIKOLI NAVELIČAL Star je sedemnajst let in hodi na Gimnazijo Šiška. Ljubljana - športni oddelek. Ukvarja se z jahanjem oziroma preskakovanjem ovir. Poleg številnih medalj in pokalov je přejel tudi priznanja Konjeniške zveze Slovenije in Športne zveze Domžale. Morda ste Janeza Krumpaka prav danes srečali na cesti, pa tega še niste vedeli o njem ... Kako si pravzaprav začel trenirati jahanje, kdo te je navdušil za ta šport? Pravzaprav se je zgodilo spontano, oče mi je namreč za novo leto podařil konja. Bilo je pravo presenečenje, saj se nikoli nismo pogovarjali o tem, da bi se ukvarjal z jahanjem. V tistem času smo se vsi v družini ukvarjali s tenisom. Ko pa sem dobil konja, smo se na njeni vsi štirje člani družine naučili jahati. Kljub temu da nismo trenirali "zares", temveč le turistično, smo postajali boljši in boljši. Tako se je pojavila potreba po vsaj še enem konju. Dobili smo lipicanca in kasneje še "dobrega terenske-ga konja", uvoženega iz Slovaške. Z njim sem prvič přeskočil nekaj manjših zaprek. Med poletnimi počitnicami sva se s sestro udeležila tečaja na Krumperku ter ga us-pešno opravila. To mi je dalo polet, da sem opravil še izpit za tekmovalno licenco in pričel sem tekmovati. Sedaj tekmuješ že precej časa in tudi uspehov je bilo že kar nekaj... Tvoje vitrine krasijo pokali, medalje ter šte-vilne rozete, ki pričajo o dobrih uvrstit-vah. Kaj šteješ med svoje največje us-pehe? Med največje uspehe štejem uvrstitve na državnih prvenstvih. Med mladincí sem se leta 1997 posamezno uvrstil na drugo mesto, leta 1998 pa na tretje. Ekipno pa smo se Krumperčani obakrat uvrstili na drugo mesto. Kot član mladinske reprezen-tance Slovenije sem tekmoval tudi na med-narodnih tekmovanjih. Moje prvo tekmo-vanje v tuji državi je bilo na Dunaju, kjer se nas je poměřilo kar 109 jahačev iz 11 držav. Uvrstil sem se na šesto mesto. Tudi lelos sem sezono pričel dobro, saj sem osvojil Zimski pokal 98/99 (lani sem bil na tem tekmovanju drugi). Kaj misliš o organizaciji tekmovanj in splošnih pogojih za treninge v Sloveniji? V Sloveniji je trenutno registriranih že preko trideset klubov. V občini Domžale, na primer, sta kar dva. Konkurenca je torej vedno večja ... Klubi, ki organizirajo tekmovanja, morajo slednja predhodno prijaviti Konjeniški zvezi Slovenije. Le-ta tekmovanja odobri 1er pripravi sezonski koledar tekmovanj. Tekmu-jemo tako poleti kol tudi pozimi. Organizatorji tekem se v okviru svojih zmožnosti maksimalno Irudijo. Res pa je, da imamo trenutno v Sloveniji še vedno zelo malo pokritih jahalnic, kar or-ganizatorjem zimskih tekmovanj pogoslo pov-zroča preglavice. Jahanje je gotovo šport, za katerega je potrebno precej denarja. Kako se s tem problemom spoprijemaš ti? Glede tega se moram zahvaliti predvsem svojim slaršem. Vozijo me na treninge in tekme, hkrali pa popolnoma krijejo vse slroške, saj nimam sponzorjev. Kako dolgo pravzaprav že treniraš? Si že kdaj obupal? Treniram približno šest let, od tega tri leta in pol intenzivno (vsak dan). Jahanja se nisem nikoli naveličal. Seveda pa sem že přestal obdobja krize. Takrat so mi najbolj stali ob strani starši in prijatelji. Zelo mi je pomagal tudi moj trener Aco Slavič. Kako pogosto menjavaš konje in kako to vpliva na rezultate? Konj ne menjavam prav pogosto. Najprej sem imel konja, ki sem ga sicer res prerasel že v prvi sezoni. Kobila Finezza, ki mu je sledila, pa je ostala moja vse do danes. Pripeljali smo jo iz Nemčije in že po zelo kratkem času sva se dobro ujela. Ker pa se pri jahanju konji neredko poškodujejo, imam še Sidneya. Ta je še mlad in neizkušen, zato ga s trenerjem pravzaprav šele uvajava. Pogoslo menja-vanje konj se v nobenem oziru ne obnese najbolje. Prvič so cene dobrih, ujahanih konj razmeroma visoke (gibljejo se okrog 80.000 DEM), drug problem pa je ta, da se morata jezdec in konj za dobre rezultate zelo dobro ujemati. Kaj bi svetoval tištim, ki si želijo na novo pristopiti k temu športu? Je za jahanje starostna omejitev? Vsem tislim, ki si želijo začeti jahati, svetu-jem, da se nemudoma odpravijo v najbližji konjeniški klub. Kot sem že omenil, jih je trenutno veliko na razpolago. Glede slaros-ti ob začetku učenja pa mislim, da tako-rekoč ni omejitev. Manjše jezdece pač posadijo na manjše vrste konj, večje pa na večje. Problem je le v tem, da si za tekmovanja popolnoma pripravljen šele takrat, ko si dovolj velik in moćan, da lahko obvladaš tek-movalnega konja. Kakšne nacrte imaš glede jahanja za příhodnost? V bližnji příhodnosti si želim predvsem še naprej dosegati dobre rezultate. Z ozi-rom na to, da sem zadnje leto mladinec, bi si želei osvojiti prvo mesto na državnem prvenstvu. Kasneje pa bi se rad uveljavil tudi med člani in na mednarodnih turnirjih. V daljnji příhodnosti pa bi še naprej rad ostal v tem športu, na primer kot trener. Katja Rebec NEIZKORIŠĆENEMOŽNOSTI KAMNOLOMA (11) I j Í Nadaljevanje članka lahko přeberete na strani 30. \l prejšnji številki Odseva smo zapisali, da so trzinski kamnolom opustili v začetku šesldeselih let. Že pred tem so kamnolom začeli uporabljali tudi v druge namene. Takoj po drugi svetovni vojni so v tamkajšnji opuščeni baraki trzinski gledališčniki, ki so med vojno ostali brez dvorane, zaigrali nekaj gledaliških iger. Leta 1946 so se sicer spet preselili v obnovljeni Kulturni dom, vendar je ideja o tem, da bi kamnolom lahko uporabljali tudi za kulturne prireditve, živela naprej. Ideja o letnem gledališču Marsikdo je ob pogledu na polkrožne kam-nite stene kamnoloma pomislil, da bi lam lahko postavili imenitno letno gledališče, Ivko Ručigaj je svojo zamisel celo izrisal. Novembra leta 1987 pa je arhitekt Andrej bolj trdne in pokončne, uredili alpinistični vrtec - prostor za treninge. Tam so se učili različnih vrvnih manevrov in plezalskih umetnij ter se pripravljali za plezanje v resnih stenah. Málokdo ve, da je bila v trzinskem kamnolomu preplezana ena prvih smeri s težavnostno oceno VII pri nas. Zmogel jo je kamniški alpinist Milan Gla-dek, med rednimi gosti trzinskega plezal-nega vrtca pa so bili tudi nekateri naši najboljši alpinisti, kot so bili Janez Jeglič, Silvo Káro in Metod Škarja. Trzinski alpi- sanitarije pa naj bi bil prostor tudi za odrom. Arhitekt je razmišljal, da bi terasaste tribune lahko uporabili tudi za postavitev miz ob veselicah in drugih družabnih prireditvah, pred odrom pa naj bi bil prostor tudi za dodatno ple-sišče in druge prireditve. Po varianti, za katero je arhitekt menil, da je na-jprimernejša, naj bi imeli v letnem gledališču prostor za kakih 560 gledalcev, po eni od ariant pa celo za skoraj tisoč obiskovalcev. Arhitekt je ob tem opozoril na več nedorečenih vprašanj, še zlasti na problem zagotavljanja varnosti obiskovalcev in tudi lastništva terena. Prireditveni prostor V začetku sedemdeselih let je KS po sklepu zbora krajanov z lastniki zemljišča na območju kamnoloma sklenila začas-no najemno pogodbo ter kamnolom z bližnjo okolico razglasila za območje, namenjeno le kulturnim in drugim družab-nim priredit-vam. V kamnolom so napeljali električno na- Plezalni vrtec Uporabnikom opušče-nega kamnoloma so se priključili še alpinisti, ki so tam, kjer so skale Jamšek na predlog KS Trzin narisal celo štiri možnosti za ureditev letnega gledal-išča. Predvide! je, da bi ob vhodu v kamnolom postavili terasaslo dvignjeno tribuno, prostor za publiko, kot oder pa naj bi služila betonska večnamenska plošča, ki so jo par let pred tem s prostovoljnim delom že postavili v kamnolomu. Pod tribunami naj bi uredili prostor za garderobe, skla-dišča in sanitarije, za rekvizite in pomožne peljavo ter postavili stebre za reflektorje in razsvetljavo. V kamnolomu je bilo vse več družabnih prireditev, od veselic, kresovanj in drugih zabav, Športno društvo pa je tam pripravljalo tudi sklepne prireditve in zabave ob spomladanskem teku po poteh NOB. Nekako v tistem času so poskrbeli celo za nekakšne začasne pokrile šanke in skladišča. Kar precej časa so uporabljali kamnolom kot strelišče tudi člani trzinske strelske družine, ki so v njem pripravili tudi nekaj tekmovanj. Nekateri so celo razmišljali, da bi tam uredili tudi pravo strelišče, vendar so ideje o tem kasneje opustili. VRTEC POTŘEBUJE DODATNE PROSTORE Ste vedeli, da zdaj kar 75 trzinskih otrok, starih od enega do treh let, čaka, da bi jih sprejeli v vrtec? Za te malčke bi bilo třeba vrtec razširiti za 5 oddelkov. Ni čudno, da v vrtcu in vodstvu trzinske občine razmišl-jajo o tem, da bi kje v Trzinu najeli kakšno hišo ali vsaj nekaj prostorov, tako da bi lahko zadovoljili vsaj najnujnejše potrebe varstva otrok. Za prvo silo bi potřebovali vsaj dve večji sobi za igralnici, prostor za jedilnico in sanitarije. Ce veste za kakšne primerne prostore, sporočite to dobro no-vico vodstvu vrtca ali pa Občine. Trzinski vrtec je sicer od 1. januarja sa-mostojen, čeprav uradno še ne more postati samostojen javni zavod. Za to bi moral imeti, kot določa zakon, vsaj deset oddel- kov, trzinskemu vrtcu Žabica, za izpolnitev tega pogoja pa zdaj manjkajo vsaj štirje odd-elki. Čeprav še ni samostojen zavod in še deluje v sklopu domžalskega vzgojno-varstve-nega zavoda, v Domžalah od 1. januarja vso administracijo za trzinski vrtec vodijo pose-bej. Hrano za malčke še naprej vozijo iz mengeškega vrtca, v vodstvu vrtca pa še razmišljajo, da bi obstoječi vrtec razširili vsaj za štiri oddelke. V vrtcu zdaj skoraj ni več otrok iz drugih krajev, precej trzinskih malčkov pa starši vozijo v vrtce v Ljubljano ali druge kraje, kjer so zaposleni. Kot nam je povedala predstojnica trzinskega vrtca Jana Pibernik, zdaj ves čas prihajajo starši s prošnjami za sprejem njihovih otrok v vrtec, vendar jih morajo na žalost vseh, zavračati. Ob morebitni razširitvi vrtca ne bi imeli posebnih težav z novimi vzgojiteljicami in varuškami, saj je tudi za to zaposlitev v Trzinu veliko povpraševanja, razmišljajo pa, da bi ob razširilvi morali poskrbeti tudi za kakšno administratorko in da bi vse poslovanje přenesli na računal-niški sistem. Načrtov in želja je dosti, za zdaj pa so z novim vodstvom občine zelo zadovoljni, saj ima, kot kaže, posluh za njihove probleme. Če bo predlog sedanjega proračuna občine sprejet, se tudi vrtcu obeta nekaj novih prepotrebnih pridobitev. Predvsem si želijo nove ograje okoli vrtca, saj se vzgojiteljice v vrtcu vse bolj bojijo, da bi jim kdaj kak nadebudnež neopazno pobegnil skozi katero od ukenj v sedanji ograji. MŠ ISKRICE IZ VRTCA ŽABICA "Preden sem se poročil, sem imel šest teorij, kako bi vzgajal otroke. Sedaj imam šesl otrok in nobene teorije več." I.W. Rochester Mesec januar je nekakšna prelomnica. Vse se začne znova. Priprava na nove obveznosti, ki jih bo přineslo leto. Tudi v vrtcu smo se aktivno vključili v ta tok dogajanja, kar se že kaže na dejavnostih, ki so se že zvrstile ali pa se še bodo. Skupina Pikapolonic je na povabilo Maničine mamice obiskala HONDA servis, kjer so jih prav prijetno sprejeli. Da je vožnja z vlakom lahko prijetna, so spoznali otroci skupine male šole ob obisku mesta Kamnika. Ogledali so si Mali grad, muzej Zaprice, urarsko delavnico Cerar 1er Maleševo galerijo. V galeriji so si ogledali razstavo slik, spoznali slikarja in njegovo delo. Vsi li dogodki so bili podlaga za nadaljnje delo pred 8. februarjem - kulturnim praznikom. Otroci so se seznanili s poezijo, uprizorili so gledališko predstavo, izdelali so lutke in zaigrali lutkovno igrico. Izdelali so tudi instrumente, ki so jih poimenovali godrn- javčki. Da je vse to kultura, so spoznali na prijeten in zabaven način. Da pa staršem ni vseeno, kaj se dogaja z njihovimi otroki in kako si pomagajo v kritičnih Irenutkih, so pokazali z zelo števil-nim obiskom predavanja Pozitivna samopodoba otroka. Pripravila in vodila ga je ga. Marija Jerina, prof. soc. pedagogike. Mesec februar pa je na splošno mesec radosti, saj se poslavljamo od zime s po-močjo mask, kar borno združili z zabavo staršev in otrok v diskoteki Life v Domžalah. ŠtefkaJ anža PUST NORČAVIH UST MED TRZINCI ... ._ . T A udi letos so nas obiskale pustne šeme s svojim poglavarjem Pustom na čelu. Pustnega ra-janja in maškerade za vse Trzince sicer ni bilo, so pa za veselo in praznično raz-položenje poskrbeli naj-mlajši in njihovi slarši. Na pustni torek so se naj-prej v avli Osnovne šole Trzin poveselili v naj-različnejše preobleke oblečeni učenci nižjih razredov. Toliko lepili, šaljivih in razpo-sajenih maškar v OS ni bilo vsaj eno leto ne. Nekateri starši so se res potrudili, tako da so med šemami prevladovale res lepo in okusno našemljene maškare. Bilo je kar nekaj videti, da se zdaj da tudi po naših trgovinah izvirnih mask, in bilo je že kupiti zelo kakovostna pustna oblačila, oríhA avli OŠ začeli učenci višjih razredov. Živahna glasba jih je vabila k plesu, vendar se razen nekaterih deklel niso dali. Bili so namreč v nerodnem položaju. Po svoje bi se že radi pove-selili, ampak večini se je zdelo, da je šemljenje in maškaranje preveč otročje. Zato so se raje bolj po odraslo porivali sem in tja ali pa ogledovali svet okrog sebe. Ča-stne izjeme so bili nekateri fantje, ki so se našemili v zapeljiva dekleta, nekaj pa je bilo tudi pošasti, ki pa se tudi ne znajo tako sproščeno veseliti kot mlajši otroci. Tudi v vrtcu niso zaostajali. Začelo se je že zjutraj, ko so starši prinašali v vrtec same srčkane maškarce, ki so bile ena lepša od druge. Če bi jim dělili nagrade, bi morale prav vse dobiti prvo mesto pa še pokale zraven. Malčki so se zvědavo ogledovali, potem pa so se znali tudi kar prisrčno zabavati. Tisti iz starejših skupin so šli celo na potep v pustni povorki v okolico vrtca. Vendar je bilo to vse le uvod v po-poldansko maškarado v dom-žalskem klubu Life. Tam so se maškar-cam pridružile še v maškare zakrile vz-gojiteljice in tudi nekaj staršev je bilo tako korajžnih, da so odložili vsakdanje stroge maske in so se našemili v bolj prijazne like. No ja, nekaj jih je bilo še vedno kar grozljivih. Ubogi otroci, kaj morajo prestajati. Vendar malč-kov to ni motilo in prav prešerno so se lovili, plesali, pobirati konfete in nestrpno čakali na krof za lepo masko. Bilo je veselo, pestro in sploh pustno. Drugo leto bomo pusta spet těžko čakali. seveda pa ludi maske in lasulje, da o drugih dodatkih ne govorimo. Zanimivo je tudi, da je bilo tokrat med otroki precej manj tistih, ki so se našemili v pošasti in druge grozljive podobě z gumijastimi maskami. Kar precej pa je bilo zelo lepih in najlepših princesk, barbik, Kasander in sploh lepotic, moški spol pa se je najbolje odřezal med ninjami, zoroli, batmani, supermani in sploh nad-heroji. Ob desetih so se mlajši podali v spremstvu pustne maškare, ki je spominjala na Fran-cija Banka, vendar se to izza krinke ni dalo zanesljivo ugotovili, v pustni povorki po nekaterih tr-zinskih uli-cah. Ker je spremljeva-lec, ki je igral Francija, dobro igral na tubo, so otroci v povorki -X^tiiil budili vse 85 CÍSmI morebilne •. ^w"»Jiijyffgfj zaspance, že ' samo s svojo --—-—« jHB pojavo pa so pritegnili pozornost vseh, ki so se jim približali. Vozniki avtomobilov so jim veselo mahali in hupali in sploh je bilo veselo in hrupno. Nekako v istem času so pustno zabavo v fžl NG pd trzin PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN KRATKE IZ PLANINJKIH KROGOV VABIMO VAS NA OBCNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA ONGRČKOV 0 PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN VABI NA 16. OBČNIZBOR, KI 80 V PETEK, 12. MARCA 1999 08 18. URI. OBČNI 2B0R 80 POTĚKAL V AVLI OSNOVNE ŠOLE TRZIN. VABUENI! Na zboru gorskih vodnikov v Logarski dolini 30. 1. so mednarodne izkaznice in znake přejeli aktivni gorski vodniki, ki so uspešno opravili tečaje za pridobitev mednarodne licence. Med njimi je tudi naš član Janez Rupar, za kar mu iskreno čestitamo. Pri podelitvi slovenskih in mednarodnih oznak je so-deloval predsednik Tehnične komisije pri Mednaro-dni zvezi združenj gorskih vodnikov g. Othmar Pri-noth, ki se je zbora udeležil skupaj s predsednikom Združenja gorskih vodnikov Južne Tirolske Erichom Gutgsellom. ONGRČKI št. 1 - 2 / 99 Fj- -i I I I I~ Informativno glasilo PD dhçrcki ima NOV naslov: p.p. 12, 1236 Trzin. Izšla je prva Ietošnja (dvojna) številka Ongrčkov. Vsebina je tako kot vedno zelo raznolika. Preberele lahko množico zanimivih sporočil Upravnega odbora PD in Mladinskega od-seka PD, več je ludi potopis-nih člankov (Stonehange, Ve-ZLiv, Hleviše). Zanimiv je opis vzpona na Trzinski vrh na Grenlandiji. V tej številki lahko preberete tudi intervjuja z mlajšima sloven- skima alpinistoma Zvonkom Požgajem in Tomažem Jakof-čičem. Gorništvo je na mnogih področjih prepleteno z raznimi dejavnostmi. Tako je za filateliste zanimiv článek Naše poštne znamke s planinsko vsebino. Na koncu pa sledijo že stalne rubrike (Razvedrilo, Zapojmo skupaj, ...). F.F ■ HitUttMimiK ♦-♦_« ♦ < ♦ »A I « t ■#-« 1 J.tJ.t » I JJ,.i. Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitivi SAM V MOLČEČI STENI Predaval bo vrhunski slovenski alpinist Tomaž Humar greda, 10. 3.1999 ob 19% avli OŠ Trzin Vstopnice bodo na voljo pol ure pred pričetkom predavanja v avli OŠ Trzin. Vstopnina: 300 SIT i__ MtmtiMt«»»»».«in»>tmi i » j i « iini i .i'i i t..i..i..i..i H t ! .1 u .1 i 11 .u". STRELSKA DRUŽINA TRZIN bajm*» »e&m se je y iieiii SPeî IEKAEAL 6. in 7. februarja so prizadevni člani Strelske družine Trzin v telovadnici OŠ Trzin spet zgledno pripravili veliko državno strelsko tekmovanje za 3. prehodno skirco Borisa Paternosta. Na tekmovanju se je zbralo čez 70 najboljših strelcev Slovenije, med katerimi je največ pozornosti pritegoval na-jboljši slovenski střelec Rajmond Debevc, ki je že reden gost trzinskih tekmovanj. Prvi dan so se střelci poměřili v streljanju s pistolami. Najbolje se je odřezal Peter Ma-rinček, član SD Olimpija, ki je v rednem delu nastrelil 573 krogov. S 570 krogi mu je bil tesno za petami član SD D. Poženel Peter Tkalec, tretji pa je bil Simon Bučan (SD Predoslje) s 562 krogi. Med člani trzinske strelske družine je bil najboljši Gojmir Pevc na 14. mestu, Sanel Had-žič je bil 18., Miha Grohar 20., Damijan Klopčič 25, Jernej Adlešič 33., mesto za njim Božo Habjan, Pevc Tomaž pa 36. Med ekipami je zmagala ekipa SD D. Poženel, druga je bila ekipa SD Olimpija, tretja pa SD Predoselj. Prva trzinska ekipa si je izborila 4. mesto, druga pa 8. Naslednji dan so se poměřili tekmovalci s puškami. Po pričakovanju je bil najboljši znani slovenski střelec, zmagovalec številnih mednarodnih prvenstev in rekorder, Rajmond Debevc, ki je kot posameznik s 597 krogi tudi postavil rekord trzinskega tekmovanja. Se vedno pa drži tudi rekord seštevka red-nega tekmovanja in finalne serije, ki ga je postavil lani s 700,7 točke. Drugi je bil Oto Stratušek (SD A. Hohkraut) 593, tretji pa njegov klubski kolega Sašo Korbar. Med Trzinci je bil najboljši Jernej Adlešič na 20. mestu, Irena Perne je bila 25., Borut Kump 29., Božo Habjan 31., Damijan Klopčič 32., Andreja Perne 34. in Uroš Zajc 37. Ekipno je zmagala Strelska družina A. Hohkraut, drugi so bili střelci v ekipi SD Olimpija, tretji tekmovalci SD Brest, prva trzinska ekipa je osvojila 7. mesto, druga pa 10. Po splošni oceni so se Trzinci spet izkazali z dobro pripravo tekmovanja, člani SD Trzin pa se za pomoč pri organizaciji zah-valjujejo OŠ Trzin, ki jim je odstopila telo-vadnico za postavitev 18 mestnega stre-lišča, Občini Trzin za sofinanciranje tekmovanja, SD Portorož za pomoč pri ocen-jevanju ter vsem sponzorjem, ki strelskemu društvu pomagajo. Miro ©OšdJJÉW® TT^gOKl NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ GASILSKEGA DOMA Na laši gasilci so februarja pričeli t.i. »papirnato vojno«: Oddajajo poročila in bilance, analizirajo minulo delo ter pripravljajo nove náčrte in cilje. Prav zaradi vse te pisarije bodo z novim računalnikom vsaj malo razbre-menjeni tega zamudnega delà. V teh dneh bodo imeli redni občni zbor, kamor so pova-bili predstavnike okoliških društev in goste. V pogovoru s predsednikom društva smo izvedeli, da so že stekle priprave na tekmovanje najboljših pionirskih ekip Slovenije, ki bo 14. in 15. maja na Dobu. Pri vadbi naj-mlajšim precej pomaga Tomaž Dane, njihovo zagnanost pa je ob popoldnevih moč videti Pred gasilskim domom. In kakšne rezultate 'ahko pričakujemo? »Pustimo se presenetiti,« je bil skrivnosten Jože Kajfež. Na srečo je bilo glede požarne varnosti za silvestrovo v Trzinu kar mirno, saj ni bila potrebna nobena intervencija, tega pa si verjetno želimo vsi - najbolj pa gasilci. PGD Trzin se ob tem zahvaljuje vsem kra-janom in organizacijam za veliko pomoč in podporo. Na pomoč! Gašper Ogorelec Konec januarja so gasilci na zadnjo pot spremili Franca Pirnata, dolgoletnega člana, praporščaka in gospodarja PGD Trzin. V spominu ljudi in v kroniki društva bo njegovo ime zapisano z velikimi črkami. ». • . £ 7 . . m. Čeprav bo tekmovanje na Dobu šele maja meseca, so vaje na terenu že v polnem zamahu! V starem delu Trzina oddamo v naj em prostore za trgovino in shladišče ter prostor za pisarne, biro ali atelje. Podrobnejše informacije po telefonu 715 - 699 (v dopoldanshem času). (=1 C=1 (=1 C=1 [=1 (=3 1=) (=] 1=1 [=1 C= [=) [=1 1=] [=1 C= C= C= cO novice športnega društva trzin DELOVNO IN ZELO ŽIVAHNO TUDI LETO/ < "V VSAK TOREK IN ČETRTEK NAM1ZN1 TENIS Šporlno društvo Trzin je popestrilo svojo rekreacijsko ponudbo. Vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure imajo vsi, ki bi se radi rekreirali na ta način, možnost, da pridejo v dvorano KUD-a Trzin, na Mengeški cesti 9, in se pomerijo v namiznem tenisu z drugimi rekrealivci. SMUČANJE V TRZINU Od 13. 2. dalje je od 10. do 16. ure odprto trzinsko smučišče v Dolgi dolini (pri gradu Jable). Smučišče je opremljeno s Iremi prenosnimi vlečnicami na dveh različno zahtevnih progah. Ob smučišču je ogrevana brunarica, namen-jena garderobi in počitku. V njej lahko dobite ludi toplo malico in osvežilne napitke. Cena celodnevne smučarske karle je 1.000 SIT za odrasle in 500 SIT za otroke. Na smučišče lahko pridele po cesii mimo gradu Jable ali po gozdni poli preko hriba nad novim delom Trzina. Nadaljevanje članka s strani 23. nisti so goste radi preizkušali v sicer nenevarni smeri, ki so ji za šalo nadeli ime Prečka tete Zorke. Smer vodi vodoravno le kak meter nad tlemi, ima pa mesto s precej neradnim prestopom, kjer so v prvih pos-kusih odnehali tudi številni dobri plezalci. Omeniti moramo tudi znamenito smer Mamice kače. Smer ni zahtevna in vodi po izrazilem razu, ki so ga plezalci največkrat uporabljali za sestopanje, zanimiva pa je po lem, ker je Miro Štebe med plezanjem po razu sredi stene naletel na kačo. Ker ni imel dosti možnosti na izbiro, je kačo hitro zagrabil in vrgel s stene. Na presenečenje vseh se je kača pod steno razpočila, iz nje pa so přilezle majhne kačice. Alpinistom je bilo žal za poginulo mamico kačo, v njen spomin pa so smer poimenovali po njej. Tudi drugi člani planinskega društva Onger, ki ima v svojem znaku obris hriba PA ŠE TO! PA ŠE TO! PA ŠE TO! 27. 2., ob koncu šolskih počitnic, bo ŠD Trzin na smučišču v Dolgi dolini pripravilo odprto smučarsko prvenstvo Trzina, na katerem se lahko v veleslalomu pomerite vsi Trzinci, ki znate smucati. Začetek tekmovanja bo ob 11. uri, prijave pa bodo zbirali na smučišču eno uro pred začetkom tekmovanja. Pridite, zabavno bo! Najboljše čakajo tudi nagrade! SMUČARSKl TEČAJ MED ZIMSKIMI POČ1TNICAM1 Med šolskimi zimskimi počitnicami bo Športno društvo Trzin na trzinskem smučišču v Dolgi dolini pripravilo smučarski tečaj za predšolske in šolske otroke. Tečaj bo trajal od 22. 2. do 26. 2., vsak dan od 10. do 15. ure. Tečajnike bodo vaditelji smučanja razdelili po skupinah glede na njihovo predhodno znanje alpskega smučanja. Cena tečaja je 7.500 SIT, vanjo pa je vključeno strokovno vodstvo z vaditelji smučanja, uporaba žičnic in smučišča, malica in čaj ter varstvo otrok. Proge in vlečnice na njih so kot nalašč za učenje smučanja, tako za začetnike in tisle, Onger z nakazano silhueto kamnoloma, so radi zahajali v kamnolom in v njem pripravili celo nekaj svojih planinskih zabav. Cel kup idej Bilo je še več idej, kako bi kamnolom izkoris-tili. Zanj se je zanimal Marjan Oolob, laslnik Taubi športa. Eden od trzinskih zasebnikov pa je, med drugim, v kamnolomu želei urediti igrišče za t.i. paintball, zabavno streljanje z barvnimi izstrelki, v vojaška oblačila oblečenih tekmovalcev. Svet KS Trzin ni přistal na idejo, predlagal pa je, da zasebnik premisli, če ne bi bilo igrišče za paintball primerneje urediti na območju predviđene športno-rekreacijske cone v Trzinu. Večina idej je pogorela, ker so pobudniki dregnili ob vprašanja lastništva kamno- ki vožnjo s smučmi že obvladajo. V brunarici ob smučišču se bodo tečajniki lahko okrepčali in pogreli, v njej pa bodo lahko tudi shranjevali svojo smučarsko opremo. PRIJAVE IN INFORMACIJE lahko opravite osebno pri vodji tečaja, přiznaném učitelju smučanja Antonu Županu, ki ga zdaj najpogosteje najdete kar na smučišču ali pa na sedežu Občine Trzin, Mengeška 9, po tel. 711 - 060 od 8. do 15. ure. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN Vse, ki se zanimate za šport in rekreacijo, še zlasti pa člane Športnega društva Trzin, vabimo v četrtek, 11. marca, ob 18. uri v dvorano KUD Trzin na občni zbor društva. Udeleženci zbora bodo obravnavali preteklo delo društva in nacrte za naprej, opravili bodo volitve in prisluhnili vsem, ki imajo nove ideje za to, kako popestriti športno življenje v Trzinu. Pridile! loma, zagotavljanja varnosti obiskovalcev, ureditve sanitarij pa tudi napeljave vođe itn. V zadnjem času je kamnolom večkrat omenjen kot možen prostor za ureditev trzinskega pokopališča. Eni predlagajo predvsem žarno pokopališče, drugi pa menijo, da bi se dalo tam urediti tudi pokopališče za klasične pokope (nenazad-nje zdaj ni noben poseben problem navoziti v kamnolom 2 metra visoke plasti zemlje). Menimo, da se je kamnolom, predvsem v povojnem ob-dobju, že tako močno vsidral v življenje Trzina, da bi mu celo lahko rekli trzinski kul-turno-zgodovinski spomenik. Prav bi bilo, da bi o njego« možni izrabi argumentirano spregovorili tudi strokovnjaki. Miro Štebe NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI KAMNOLOMA (II) KRATKE NOVICE IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV Žerjavčki Trzin 1. Članstvo: včlanjenih je 115 upokojencev Trzina. Vodstvo Žerjavčkov vabi še ostale upokojence naše občine, naj se včlanijo v društvo, prijavite se lahko vsako sredo od 11. do 12. ure v prostorih društva v Trzinu, Men-geška cesta 9. Prijave sprejemamo tudi vsak ponedeljek od 16. ure dalje, ko imamo redna srečanja v lokalu Bor, poleg trgovine Mercator. 2. Srečanje: Žerjavčki se lahko srečate vsak dan v lokalu BOR poleg trgovine Mercator v posebni sobi v času obratovanja okrepče-valnice. Vsak ponedeljek se v tem lokalu lahko srečate tudi s člani upravnega odbora našega društva, in to ob 16. uri. Prijazno osebje lokala Bor nudi družabne igre, n.pr. šah, člověk ne jezi se, karte, itd. 3. Sprehodi: Vsak četrtek ob 9. uri so žerjavčki vabljeni na sprehod po bližnjih hribčkih in dolin-icah. Odhod oziroma zbirališče je na koncu Mlakarjeve ulice. 4. Kultura: 8. marca bomo v avli osnovne šole Trzin ob 18. uri pripravili literarni večer s pisateljico Bredo Smolnikar. Vabljeni vsi žerjavčki, bodoči žerjavčki, ostali upokojenci in prijatelji lepe besede. 5. Izleti: Ob četrlkih organiziramo redne izlete za 8 oseb v Lenti na Madžarskem. Prijave zbira-mo vsak ponedeljek na srečanjih ob 16. uri v lokalu Bor poleg Mercatorja. V mesecu marcu t.l. organiziramo tudi izlet v neznano. Prijave ob ponedeljkih na srečanju ali na način, kot je opisan pod št. I tega članka. Ob prijavi je treba plačati 1.000 SIT predplačila. 6. Nove ideje: Prosimo članstvo in prijatelje žerjavčkov, naj nam sporočijo želje in ideje za dejavnosti, s katerimi bi lahko popestrili življenje in delo članov društva, n.pr. ročna delà, ki bi bila žerjavčkom v veselje. Želimo, da nam po možnosti tudi predlagate strokovnjake za predlagano dejavnost. 7. Izobraževanje: V občinskem proračunu bodo predvidena fi- nančna sredstva za izobraževanje v 3. živ-ljenjskem obdobju. Kandidati ste vabljeni. Evidentirali jih bomo ob srečanjih v ponedeljkih ali ob dežurstvih v sredah. Izboraže-vanje bo v jeseni potěkalo v Domžalah. 8. Iščemo: Zborovodja za pevsko sekcijo društva Žerjavčkov. Sporočamo bodočemu zborovodju, da ga čakajo pevke in pevci žerjavčkov. Zato predlagamo, da se "javi sam" ali pa ga vi najdite in nam o tem sporočite. Za nagrado boste slišali lepo domačo pesem v naši mladi občini. 9. Informacije o žerjavčkih dobite na sedežu društva, na srečanjih, pri predsedniku, tajnici ali blaga-jničarki. Vir dobrih informacij je tudi naše občinsko glasilo Odsev. Potrudili se bomo, da boste o novicah zvedeli tudi iz plakatov, ki jih bomo izobesili na vidna mesta v Trzinu. Pričakujemo vas na naših snidenjih, za-enkrat pa sprejmite lepe pozdrave! Zapisala: Lučka Župan OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU ČESTITAMO VSEM PREDSTAVNICAM NEŽNEGA SPOLA IN JIM ŽELIMO ŠE NAPREJ VELIKO USPEHOV NA VSEH PODROČJIH NJIHOVEGA USTVARJANJA. KOLEKTIV TRGOVINE FLIS 18. URI VS/UÍ »A/V SVEZI KRUH pripravljamo narezke po haroćilu. Vladimir Borissov dr. med. spec, manualne medicine % Keros d.o.o, medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, 10C Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37, faks: 06l 162 10 97, http://www.si21 .com/fct FIZI0CENTER TRZIN Imate: • bolečine v vratu ' pogoste glavobole ■ vrtoglavico ■ bolečine pri srcu, v želodcu ali pljučih občutek mravljLnćenja v rokah in nogah bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki Odgovor za hrbtenico: " Manualna medicina ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE DRUŽINA MRAVLJICE TRZIN VOD VESELI QELFIIMČKI Na i a sliki smo Veseli delfinčki. Se sprašujele, kdo so veseli delfinčki? To je faborniški vod če-Irtega razreda v trzinski družini Mravljice. Vod vodita nepopustljiva vodnik Jure in njegov pomoćnik Rok. Veseli delfinčki se zbiramo vsak petek ob 16. uri in se učimo spoznavati naravo, še raje pa se igramo in hodimo na izlete. Prav tako pa skušamo razvijati ročne spretnosti od ki-parjenja, risanja, petja, do spoznavanja zakonov narave, igrie, čvekanja, plesa, "kravžlanja" živ-cev. Nagajivi člani našega voda so: Urša, ki rada pleše, zbira prtičke, Barbike, risbe in posluša Cher, Boy Zone in Spice Girls. Špela, ki rada plava, zbira prtičke, značke, glav-nike, posluša Napoleone in gleda Titanik. Eva, ki pleše, igra košarko, zbira prtičke, Barbike, barvice, nahrbtnike, taborniške našitke in skrbi za psa, ptička, mućka in štiri ribice. Zala, ki se rada rola, obiskuje pevske vaje in skrbi za živali: psa, papagaja in konja. Katja, ki poleg tabornikov obožuje predvsem karate. Ines, ki rada rola in kolesari, posluša moderno glasbo, predvsem pa je zagnana tabomica. Ismeta je prav tako zagreta rolerašica in kolesarka, všeč pa ji je malo hilrejša glasba. In naš edini, a velecenjeni član Martin, ki rad igra nogomet in košarko, najraje pa posluša Big Foot Mamo, njegova naj žival pa je, ne boste verjeli, sova. Na sliki pa zreta v objektiv foloaparata tudi dva nedolžna, mogoče že malo zgubana obraza sivih eminenc voda. Jure je zagledal luč sveta pred 21 leti in že takrat je vedel, da bo postal tabornk. Prijatelji ga Ijubkovalno kličejo Jufo. Ker mu taborništvo vzame ogromno časa, ima zelo malo drugih prostočasnih dejavnosti, vseeno pa rad poprime za žogo. Njegov konjiček pa je zbiranje telefonskih številk nežnejšega spola. V preteklosti je rad rolal vendar ga je huda poškodba ko^ lenskih vezi odvrnila od rekre-iranja v tem smislu. V tem letu je napadalno vrsto Veselih delfinčkov okrepil vedno nasmejani, strokovni sodelavec, pomoćnik Rok, po domače Riki V prostém času maje odrske des-ke in se sprašuje o smislu življenja, pa tudi odbojka mu ni tuja. Njegov največji cilj v življenju je polet na ozvezdje Alpha-Centauri. Vseskozi se na vse kriplje in pretege trudimo čim bolj popes-trili naše seslanke. Najbolj nam je to uspelo, ko smo šli na izlet na Mengeško kočo, seveda peš, kol se za nas spodobi. Tudi sestanki v šoli včasih niso mačji kašelj, saj zahtevajo kar nekaj discipline in tabor-niškega znanja. Delfinčice in delfinček se lahko kar malo pohvalijo s težko pridob-Ijenimi veščinami kot so: zbiratelj, kipar, igralec, itd. Kar pa je najbolj pomembno je to, da se vsi skupaj razumemo, delujemo kot vod in da smo veseli, saj konec koncev se tudi imenujemo veseli delfinčki. Pa lep taborniški pozdrav! Rok Kosec naš adut je kakovost in sveže sestavine hrane j zraven pa je pažljivo odkrival šc vse druge skrivnosti peke teh priljubljenih italijanskih in zdaj že svetovnih speeialitet. "Priprave običajnih pic se lahko hitro naučiš. Hitro lahko spoznaš seslavine in njihovo za-poredje pri pripravi. V enem mesecu že lahko pečeš pice, jaz pa sem potřeboval vsaj pol leta, da sem "odkril" nekatere od Poznamo pice kar tako in pice z veliko začetnico. In v Trzinu lahko jemo pice z veliko začetnico! Da pa lahko v Pizzeriji Da Mattia jemo take pice, pa je pravzaprav dolga zgodba. Matjaž Ein-spieler, lastnik omenjene picerije, pravi, da je za večino jedcev prva polovica skoraj vseh pic dobra, šele ko po-tešijo prvo lakoto, pa lahko začno okušati in takrat zač-nejo presojati kakovost. Da spečete pico z veliko začetnico, potřebujete kar nekaj pogojev. Pomembna je vrhunska kakovost sestavili pice, še bolj važna pa sta kuhar oz. picopek in njegovo znanje. "Ko sem se odločil, da bom odprl picerijo, o picah nisem vedel tako-rekoč nič!" pravi Matjaž, potem pa pove, da je dolgo brskal po receptih, po znanje pa se je poleti v letih 1992 in 1993 napolil kar v deželo pic - Italijo, v neko šolo s lečaji za peko pic blizu Verone. "Del znanja sem dobil ludi od kolega Dubravka iz picerije Lav v Valici blizu Savudrije. Ima podobno tehnologijo peke pic, kot sem jo spoznal v Italiji, zato sva se odlično ujela. Pri njem sem izvedel za mar-sikak korišten napotek." Matjaž se je pridno učil pripravljati pice, skrivnosti dobrih pit. Ena od njih je v temperaturah vode, nioke, zraka v piceriji itn. No, vseh skrivnosti ne morem povedati, naj ostane še kaj za poslovno skrivnost," se zasmeje Matjaž. Za Matjaža bi lahko rekli, da ni hitro zadovoljen, da hoče le najboljše, da je perfekcionist. Sam prizna, da mu nekateri včasih pravijo, da je tečen in da rad kritizira, vendar Matjaž pri tem ne prizanaša nikomur, še zlasti pa ne sebi. Zanj je bistvo kakovost. O tem govori že njegova življen-jska zgodba. Ko je še hodil v gimnazijo Šentvid, je bil tudi tehnični urednik šolskega glasila Utrip in za posrečeno oblikovanje je kar dvakrat prejel nagrado. Smisel za oblikovanje in urejanje niu je prirojen. Ni čudno, da je ureditev Pizzerije Da Mattia izrisal kar sam. Kot dijak četrtega letnika si je v Novem mestu omislil prvo novomeško diskotéko Discoteque Mobil, s katero je dobro služil. "To so bili časi. Trikrat tedensko sem se vozil s spačkom v Novo mesto, zraven pa smo počeli še najrazličnejše druge zanimive stvari. Med drugim sem prirejal tudi modne revije. Na njih je nastopala cela vrsta lep-otic, med njimi tudi Bernarda Marovt." Kasneje je Matjaž v Kranjski Gori kupil Priljubljen lokal No 1. Že v tistem času se je navduševal nad idejo, da bi odprl tudi svoje gostišče, po možnosti picerijo, saj jih takrat še ni bilo tako veliko. Ker pa so bile cene lokalov v Ljubljani visoke, se je po nasvetu prijateljice iz Trzina odločil za na-top prostora za lokal v Trzinu, na Kidričevi «sli. "Leta 1990 sem kupil lokal. Bil je zgrajen do tretje faze, kar pomeni, da v "jem ni bilo ničesar. Zahteval sem, da mi kkal tudi podkletijo. S kletjo je bilo kar Precej zapletov, saj je na tem območju v Slobini dveh metrov že podtalnica, njena raven pa se ob deževju in spomladi še dvigne." •Matjaž je imel medtem čas razmišljati o ten>, kako naj bi razporedil in uredil prostore - kje b0 kuhinja, kje stopnice, kje peč. Prostori za goste ... Vse je natančno pre-jwslil, izbral pa je tudi ime gostišča. Po 'ehtnem premisleku se je odločil za Pizze-na da Mattia, ime lastnika prevedeno v italijanščino zdaj pove, kakšno hrano v lokalu pripravljajo. Nato pa se je Matjaž kar sam, ob pomoči nekaterih prijateljev, lotil urejanja prostorov. Veliko obrtniških del je opravil sain in z družino, tako da je v končno podobo picerije resnično vgrajen del njega samega. "Drugi so se mi smejali in mi govorili, da izgubljam denar, ki bi ga lahko v tem času zaslužil, vendar mi ni bilo žal časa in truda. Lokal sem želei tak, kot sem si ga zamislil. Želei sem, da bi bilo v piceriji prijetilo, toplo in domaće. Ploščice na tleh sem polagal s prijateljem. Vsako je bilo treba ročno obrušiti, jih je pa 2.500. Trajalo je mesec dní in pol, da sva končala pod". Tudi druga delà so opravljena skrbno in natančno, takorekoč z ljubeznijo. V piceriji se menjavajo in dopolnjujejo tri barvě, trije ma-teriali: belina sten, opečna barva keramike in zlatorumena barva lesa. V lokalu ni furnirja, vse je iz masivnega lesa. V tak ambient sodi tudi vrhunska hrana in pijača. Tudi pri tem Matjaž prisega na kakovost. Dobro je le najboljše. Vse sestavine hrane iz kuhinje v lokalu so sveže, brez konzervansov in pretehtano izbrane. "Nič ne "šparamo". Svojim gostom nudimo kar se da kakovostno hrano. V naši piceriji ni mikrovaiovke. Hrano za vsakega gosta pripravimo posebej, kar pomeni, da nimamo nobenih zalog omak, že zjutraj skuhanih testenin, ki bi jih le pogreli in podobno. Za vsakega gosta vse posebej pripravimo. Če je dosti obis-ka, morajo gosti sicer počakati nekoliko dalj, vendar nikoli ne toliko, da se jim ne bi splačalo." Tudi pršut, ki ga imajo vpetega na pultu, režejo sproti, ročno. Pizzerija Da Mattia ponuja predvsem (talijansko hrano. Znano je, da je to ena najbolj zdravih in lahko prebavljivih hran. Ker pri Da Mattii prisegajo na kakovost in sveže sestavine, ni čudno, da so jili kot edino picerijo v Sloveniji uvrstili v turistično knjigo z izborom 11 I najboljših slovenskih gostiln in restavracij. Naš sokrajan Tomaž Sršen je picerijo in špagetarijo Da Mattia představil tudi v epikurejskih zgodbah revije Jana in na radiu Poslovni val, v analizi gostov gostinskih lokalov pa se je Da Mattia v letih 1994-1995 uvrstil na odlično tretje mesto v Sloveniji. Omenimo le nekaj adutov Pizzerije Da Mattia, ki so pripeljali k takému ugledu lokala. Picerija ponuja iz- bor kar 31 okusnih pic, od katerih je nekaj takih, ki jih pripravljajo samo pri njih. Pri testeninah imajo jedilnik zasnovan tako, da si gost lahko izbere vrsto testenin (špageti, rezanci, ravioli, ...) in zraven omako (bolo-gnese, morska, Smetanova, ...). V solatnem baru imajo vedno preko 10 vrst presne, kuhane in pečene zelenjave, ki si jo gosti izberejo in začinijo po svojem okusu. Poleg tega pripravijo tudi solatne krožnike, predvsem za tište, ki jim je solata glavna jed. Glavno besedo v kuhinji ima Matjaževa žena Anja, ki je bila že od nekdaj izvrstna kuharica. "Prijatelji so zelo radi prihajali k nama na obisk, če je Anja kuhala!" se spominja Matjaž. Radi mu verjamemo, zdaj pa se v piceriji poleg Anje suče tudi četica prekaljenih kuharjev, ki so jim dobro znane skrivnosti priprave izjemnih pic in testenin. Kot zanimivost povejmo, da v krušni peči pečejo tudi kruhke s česnom ali sirom, ki se prilegajo skoraj k vsem vrstam hrane, še posebej k zelenjavni juhi ali mineštri. K dobri hrani sodijo tudi dobre pijace. Pizzerija Da Mattia ima dobro založeno vinoteko z vrhunskimi vini, ki lahko zado-voljijo še tako razvajane goste. Ker pa nekateri menijo, da k picam sodi le vrček dobrega piva, imajo v piceriji na zalogi tudi več vrst piva. V pizzeriji in špagetariji Da Mattia pravijo, da se ne bojijo še tako razvajanega sladokusca pa tudi ses-tradanega gosta ne. RTU SERVtS GORENCs.p. ljubljanska 44, Tnin Mon: 061 716-302 mobitel: 0609 644 - 121 Popravila: - TV sprejemnikov, • PC monitorjev, ■ audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike TRUE LOKALI Z NEŠTETO IDEJAMI ZA PRIJETNO PRESENEČENJE ŽENA, DEKLET, MATER, LJUBIC ... Med lokali na Kidričevi cesti v novem delu Trzina se drug drugega tiščijo trije, pravzaprav štirje lokali, v katerih lahko ženske takorekoč na enem samem městu zadovoljijo vse svoje potrebe po urejenosti, lepem videzu in dobrem počutju. Ker se bliža 8. marec, materinski dan in sploh pomlad, lahko ob teh lokalih vsak mož, fant ali sploh katerikoli predstavnik močnejšega spola dobi idejo za prijetno pre-senečenje žensk, ki mu kaj pomenijo. Ste že pomislili, da bi svojo najdražjo razveselili tako, da bi ji s posegom v denarnico omogočili obisk kozmetičnega salona, trgovine z oblačili ali frizerskega salona? Mogoče pa naenkrat kar vseh treh lokalov skupaj? Takšna domislica niti ne bi bila pretirano draga, žensko vašega srca pa bi prav gotovo razveselili pa še vi bi se dobro počutili ob zadovoljni in lepo urejeni spremljevalki, za katero bi se obraćali pogledi še drugih. ^ TRGOVINA NAOMI ^r^ fl^ ^^V ^ lrg°vini z oblačili Naomi lahko i wL i ženske izbirajo med res pestro in I i} vjff M\M li J kakovostno ponudbo najrazlične-jših modelov ženskih oblačil. V ^^^ trgovini dobijo takorekoč vse od nogavic do kostimov. Zdaj je največ povpraševanja po različnih modelih ženskih hlač, lepo in uporabno darilo pa so lahko tudi najrazličnejše majice, srajce, puloverji ... Prav v teh dneh s polic v prodajalni Naomi kupce že pozdravljajo vse vrste modnih oblačil za pomladne in toplejše dni. Trgovina Naomi daje prednost kakovosti in modi, zato lahko v njej najdete najrazličnejše modele kako-voslnih znamk uveljavljenih domaćih in tujih proizvajalcev. Poleg modelov za praznične dni in posebne slavnostně priložnosti lahko v prodajalni Naomi izbirate tudi oblačila za vsak dan, še posebej pa je treba opo-zoriti na pester izbor v t.i. športnem programu. V oblačilih iz tega programa se boste dobro počutili ob vsaki priložnosti, saj gre za ka-kovostne in přijel ne modele, ki lahko poživijo vaš vsakdan. Vendar pa v Naomi ne mislijo le na ženske. Tam je mogoče kupiti tudi najrazličnejša moška oblačila, po ugodnejših, znižanih cenah, pa je mogoče do razprodaje kupiti tudi olroška oblačila. Trgovino Naomi lahko obiščete vsak dan od 11. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu, št.: 721-51 1. KOZMETIČNI SALON LM KOZMETIKA- Langerholc Mirjana V zgornjem nadstropju nad drogerijo Roma je kozmetični salon LM Kozmetika (vanj priđete skozi drogerijo), kjer bodo kakovostno poskrbeli za vaš obraz in sploh za vaše celotno telo. Poznavalci pravijo, da je prav zdaj najboljši čas za obisk kozmetičnega salona saj se telo na svoj način odziva na priha-jajočo pomlad. Naredite svojemu telesu prečiščevalno kuro, da bo lažje pričaka-lo pomlad in lepše doživelo poletje. Če želite pripravljeni do-čakati poletje in se dobro počuliti v ko-palkah, je prav zdaj čas, da začnete misliti na to. Pri tem vam lahko v kozmetičnem salomu LM izdatno pomagajo. V salonu lahko poskrbijo za fl9MK*~! strokovno nego vašega obraza. Ob j tem vam lahko, med drugim, tudi BjN^pK oblikujejo obrvi, jih obarvajo, pobar-j vajo vam tudi Irepalnice. Zelo sproš-čujoča in tudi zdrava je telesna L masaža, lahko pa si privoščite tudi Pj1 v 19 refleksno masažo slopal in pediku- feMBL " ^^ m ro- 2a lepši izgled vam nudijo ra- ' zlične celulitne tretmane, lahko pa poskrbijo tudi za depilacijo vaših : nog in obraza. Med drugim v salonu » nudijo aromaterapijo, body wraping, g : kagulacijo kapilar in epilacijo dlak. Prijazna in izkušena kozmeličarka vam bo v salonu strokovno sveto-vala, kaj še lahko stori za vaše boljše počutje in lepši videz in iz salona bosle prav gotovo odšli boljše volje. Ni čudno, da se stranke rade vračajo v kozmetični salon LM. Salon pa ni namenjen le ženskam, v njem lahko kakovostno poskrbijo tudi za moške. delovni čas: ob delovnikih: 8" -13"; 14" -19" ob sobotah: .8"-12" Sswis m Pitom*m muči, mitas opksmk, m, HtnantYMH mim, ttoumisv in ostais špqkthí opuímc. 1230 Domžale Rojska c. 18d 230 Domžale Tel.: 061/715-842 pelovni čas Kozmetičnega salona LM: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.00 - 19.00, ob torkih j„ četrtkih od 9.00 do 19.00. Podrobnější podatki in „aročila po tel.: 712 834. FR1ZERSK1 ATEUE PLATINUM Frizerski atelje Platinum, ki ga vodi Nuša Križman, je med pripadnicami nežnejšega spola že dobil ugled, zato ga ni treba posebej predstavljati. V Platinumu vam příčesko modno in okusno oblikujejo, poskrbijo pa lahko tudi za nego vašega lasišča. Kakovost ponudbe v Platinumu je na tako visoki ravni, da pravijo, da žanje ni potrebna posebna reklama. Stranke pri-dejo in se same prepričajo. Iz Platinuma odhajajo zadovoljne in vesele z novimi příčeskami. Opozoriti pa je treba, da ima Frizerski atelje Platinum zdaj tel. številko: 041 502 197 in nov delovni čas: pon.: 13.00-20.00, tor., sre.: 9.00-15.00, čet.: 9.00-20.00, pet.: 12.00-20.00, in sob.: 8.00- 12.00. ŽENSKE, DAJTE SE PRESENETITI! NAGRADITE SE LAHKO TUDI KAR SAME! SERVIS IN TRGOVINA ŠE PESTREJŠA IN BOLJ KAKOVOSTNA IZBIRA SADJA IN ZELENJAVE svežim mlekom, ol-jem in tudi drugimi vrstami blaga, ki jih gospodinje potre-bujejo pri vsakdanji kuhi. Zdaj, ko zaloge vi-taminov v naših te-lesih kopnijo in ko na vrata trkajo najrazličnejši virusi in bacili, je najboljši čas za nakup svežega sadja in zelenjave. S kakovostno svežo naravno prehrano lahko učinkovito odženemo bolezni in spomladansko utrujenost. Pridite in se sami prepričajte o novostih v prodajalni sadja in zelenjave na Mlakarjevi 7! Nov delovni čas: Prodajalna je odprta vsak dan, tudi ob sobotah, od 8.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 14.00. Tel.: 041- 715-643. Ç ^Jle vedeli, da je trgovino s sadjem in zelenjavo Prft •Martinez ob Mlakarjevi cesti '■' najem prevzel nov podjet-tik? Stalne stranke so to Prav gotovo že opazile, tišti, ^ bolj poredko zaidejo tja, P3 se zdaj že lahko prepri- ° spremembah. Trgovinica bo poslej nekoji0 drugače urejena, odprta Po novem urniku, kot a|fjuje novi najemnik lokala ^Jam Džafič, ki je laslnik '~°die,ja za prodajo sadja in gnjave KIWI, pa bo raz-y °pazna predvsem v pestřejší ponudbi Na policah prodajalne bo še več vrst dnevno svežega sadja in zelenjave, razlika pa bo tudi v kako-vosti, saj bo prodajalna nudila le blago najboljše kakovosti. Adam Džafič, ki ima podobno prodajalno že v Mengšu, pravi, da bosta za-ščitna znaka njegove prodajalne poslej kakovost in pestrá izbira. Kot že doslej, je v prodajalni mogoče poleg najrazličnejših vrst sezonskega sadja in zelenjave kupiti tudi različne priboljške, sladkarije in man-jša darilca. Pestrá je izbira pijač, predvsem osvežilnih, kupci pa se lahko oskrbijo tudi s TRUE LOKALI Z NEŠTETO IDEJAMI ZA PRIJETNO PRESENEČENJE ŽENA, DEKLET, MATER, LJUBIC ... Med lokali na Kidričevi cesti v novem delu Trzina se drug drugega tiščijo tríje, pravzaprav štirje lokali, v katerih lahko ženske takorekoč na enem samem mestu zadovoljijo vse svoje potrebe po urejenosti, lepem videzu in dobrem počutju. Ker se bliža 8. marec, materinski dan in sploh pomlad, lahko ob teh lokalih vsak mož, fant ali sploh katerikoli predstavnik močnejšega spola dobi idejo za prijetno pre-senečenje žensk, ki mu kaj pomenijo. Ste že pomislili, da bi svojo najdražjo razveselili tako, da bi ji s posegom v denarnico omogočili obisk kozmetičnega salona, trgovine z oblačili ali frizerskega salona? Mogoče pa naenkrat kar vseh treh lokalov skupaj? Takšna domislica niti ne bi bila pretirano draga, žensko vašega srca pa bi prav gotovo razveselili pa še vi bi se dobro počutili ob zadovoljni in lepo urejeni spremljevalki, za katero bi se obraćali pogledi še drugih. KOZMETIČNI SALON LM KOZMETIKA- Langerholc Mirjana V zgornjem nadstropju nad drogerijo Roma je kozmetični salon LM Kozmetika (vanj priđete skozi drogerijo), kjer bodo kakovost-no poskrbeli za vaš obraz in sploh za vaše celotno telo. Poznavalcj pravijo, da je prav zdaj najboljši čas za obisk kozmetičnega salona saj se telo na svoj način odziva na priha-jajočo pomlad. Naredite svojemu telesu prečiščevalno kuro, da bo lažje pričaka-lo pomlad in lepše doživelo poletje. Če želite pripravljeni do-čakati polelje in se dobro počutiti v ko-palkah, je prav zdaj čas, da začnete misliti na lo. Pri tem vam lahko v kozmetičnem salomu LM izdatno pomagajo. V salonu lahko poskrbijo za strokovno nego vašega obraza. Ob lem vam lahko, med drugim, tudi oblikujejo obrvi, jih obarvajo, pobar-vajo vam tudi trepalnice. Zelo sproš-čujoča in ludi zdrava je telesna masaža, lahko pa si privoščite tudi refleksno masažo stopal in pedikúro. Za lepši izgled vam nudijo različne celulitne tretmane, lahko pa poskrbijo tudi za depilacijo vaših nog in obraza. Med drugim v salonu nudijo aromaterapijo, body wraping, kagulacijo kapilar in epilacijo dlak Prijazna in izkušena kozmetičarka vam bo v salonu strokovno svelo-vala, kaj še lahko stori za vaše boljše počutje in lepši videz in iz salona boste prav gotovo odšli boljše volje. Ni čudno, da se stranke rade vračajo v kozmetični salon LM. Salon pa ni namenjen le ženskam, v njem lahko kakovostno poskrbijo tudi za moške. ^ TRGOVINA NAOMI V trgovini z oblačili Naomi lahko I A^l 1 ženske izbirai° med res pestro in v I 11 / kakovostno ponudbo najrazlične- „ jših modelov ženskih oblačil. V " trgovini dobijo takorekoč vse od nogavic do koslimov. Zdaj je največ povpraševanja po različnih modelih ženskih hlač, lepo in uporabno darilo pa so lahko tudi najrazličnejše majice, srajce, puloverji ... Prav v leh dneh s polic v prodajalni Naomi kupce že pozdravljajo vse vrste modnih oblačil za pomladile in toplejše dni. Trgovina Naomi daje prednost kakovosti in modi, zato lahko v njej najdele najrazličnejše modele kako-vostnih znamk uveljavljenih domaćih in tujih proizvajalcev. Poleg modelov za praznične dni in posebne slavnostně priložnosti lahko v prodajalni Naomi izbirate tudi oblačila za vsak dan, še posebej pa je Ireba opozoriti na pester izbor v l.í. športnem programu. V oblačilih iz lega programa se boste dobro počutili ob vsaki priložnosti, saj gre za ka-kovostne in prijelne modele, ki lahko poživijo vaš vsakdan. Vendar pa v Naomi ne mislijo le na ženske. Tam je mogoče kupiti tudi najrazličnejša moška oblačila, po ugodnejših, znižanih cenah, pa je mogoče do razprodaje kupiti tudi otroška oblačila. Trgovino Naomi lahko obiščete vsak dan od 11. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu, št.: 721-511. pelovni čas Kozmetičnega salona LM: „5 ponedeijkih, sredah in petkih od 14.00 - 19.00, ob torkih iD četrtkih od 9.00 do 19.00. Podrobnejši podatki in „aročilapo tel.: 712 834. dejo in se same prepričajo. Iz Platinuma odhajajo zadovoljne in vesele z novimi příčeskami. Opozoriti pa je treba, da ima Frizerski atelje Platinum zdaj tel. številko: 041 502 197 in nov delovni čas: pon.: tor., sre.: čet.: pet.: in sob.: 13.00-20.00, 9.00 - 15.00, 9.00 - 20.00, 12.00-20.00, 8.00 - 12.00. ŽEMSKE, DAJTE SE PRESEMETITI! MAGRADITE SE LAHKO TUDI KAR SAME! ŠPORT SERVIS IN TRGOVINA EœdânT" Rojska c, 18d 1230 Domžale Tel.: 061^715-842 delovni čas: ob delovnikih: 8" -13"; 14" -19" obsobotah: .8"-12" SmVIS IN PMMM SMUČI, FITNESS OPREME, KOLES, S&2B8VNIH OSLOV, XOUEîlJSV IN OSTALE frOBTMS OPREME. ŠE PESTREJŠA IN BOLJ KAKOVOSTNA IZBIRA SADJA IN ZELENJAVE svežim mlekom, ol-jem in tudi drugimi vrstami blaga, ki jih gospodinje potre-bujejo pri vsakdanji kuhi. Zdaj, ko zaloge vi-taminov v naših telesih kopnijo in ko na vrata trkajo najrazličnejši virusi in bacili, je najboljši čas za nakup svežega sadja in zelenjave. S kakovostno svežo naravno prehrano lahko učinkovito odženemo bolezni in spomladansko utrujenost. Pridite in se sami prepričajte o novostih v prodajalni sadja in zelenjave na Mlakarjevi 7! Nov delovni čas: Prodajalna je odprta vsak dan, tudi ob sobotah, od 8.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 14.00. Tel.: 041- 715-643. Q ^Jte vedeli, da je trgovino s sadjem in zelenjavo Prâ •Martinez ob Mlakarjevi cesti v najem prevzel nov podjet-nil