STUDIJSKA E I 3L I OTt t\ A
LJUBLJANA
30 stol

i n 1 nene L
teto L 7L—, * '80 M. - Otfutdm rs t mm rxa fegoraki In obrtne ogttst 71 *ot, n L L2Đ, cgtoM tfcntmlh zaroto L lr— « stoL a besed* najmanj L
EDINOST
Tkal oBca S. U4. DmM h| m poflOMa faklhtfao
pa f	RokopU m b»
«i«;ninja — Ust ntfbi to Osk
Oarttfc nttca Gk»uć Onlactf«. T, 1 s. — GfcrmMa odgovorni mcdaflr: prat. Ffllp Pcri&
<fA«i4 SOL te,
PoHtKnl problemi sodobne Ogrske
BUDIMPEŠTA, 7. dec.
Zunanja politika Bethlenove vlade, i ja katero Je odgovoren v prvi vrsti biv-Igi trgovinski minister Walko, igra v volilni borbi le zelo podrejeno ulogo.
Ogrska zunanja politika pa se sicer zelo hvali. Pripisuje si predvsem tri velike uspehe: da si je pridobila prijateljsko podporo Italije in Anglije, s katero bo mogla Ogrska igrati v bodoče mnogo važnejšo ulogo v evropski politiki, dalje da je dosegla popolno odpravo prisilnih mer, ki jih predvidevajo mirovne pogodbe, in končno da je popolnoma razbila železni obroč Malega sporazuma, t. j- sveze med Jugoslavijo, Čehoslovaško in Romunsko.
Kar se tiče prvega uspeha, ne navar jajo odrski krogi nikakih posebnih dokazov, temveč se omenjajo le nekateri uspehi gospodarske narave in razne povoljne izjave tega ali onega vplivnega Angleža, ki se je mudil v Budimpešti in ki so mu ogrski krogi obrazložili položaj s svojega stališča. Znano pa je, da. so Ogri neprekosljivi mojstri v ( informiranj u» inozemske javnosti in da so skrajno spretni v prepričevanju inozemcev glede ogrskih vprašanj. Razni odlični Madžari potujejo pogo-stoma v London in tu imajo pristop v bankirske kroge londonske dty kakor tudi v salone ministrov. Iz muhe znajo napraviti ob takih prilikah slona Najraje govorijo o zaščiti madžarskih mafnjšin v sosednih državah, dasi se o kaki zaščiti narodnih manjšin na Ogrskem samem sploh ne more niti še govoriti.
Znak nekake ekonomske ničemur-nosti je ogrska industrija luksusnih predmetov. Ta industrija je umetna tvorba in se vzdržuje z velikimi žrtvami. In o tej industriji se mnogo govori, medtem ko se seveda molči o dejstvu, da se sme izvažati ogrska moka le v one dežele, ki uvažajo na Ogrsko svoje (industrijske fizdelkei, pri Čemer' pa se prav nič ne ozirajo na okolnost, da mora prebivalstvo radi neomejene zaščitne carine v prid malih podjetij plačevati inozemske izdelke (obleko, steklo, porcelan, premog, železo itd.)^ mnogo dražje, nego bi bilo primerno V skladu s cenami na svetovnem tržišču.
Ves položaj je na Ogrskem tudi sicer fcaJt, da se prav lahko porajajo iz njega najrazličnejša presenečenja Ko je bilat narodna skupščina sklicana na zadnjo svojo sejo, se je povsod šepetalo o iznenadenjih, ki da jih pripravlja grof Bethlen. In res je prišlo kmalu eno tako iznenađenje, namreč razpis novih volitev. Druga presenečenja naj bi se rodila iz vprašanja zasedbe ogrskega prestola. Regent Horthy je le zaačsen. No ogrska ustava pozna tudi ustanovo paladina. In tu se vsiljuje ugibanje: ali paladin ali kralj ? Vsekakor pa je treba vprašanje enkrat končno Grešiti, toda kako?
Kaj misli o tem ministrski predsednik grof Bethlen? Tu se smatra ta gospod za zagonetno knjigo in nihče se ne more pohvaliti, da ve kaj pravza^ ^rav misli. O svojem času se bo gotovo pokazal s pravim obličjem, a za ta slučaj se sedaj najbrže samo še le pripravlja.
Najverjetnejše je naziranje, da je Bethlen, dasi ni pristaš Ilabsburžanov, vendar za to, da se ohrani pravna kontinuiteta v vprašanju zasedbe ogrskega prestola. Njegovo stališče pa je v sedanjem hipu, da se mora pustiti vprašanje ogrskega kralja še nekoliko let. na miru, da se mednarodne prilike nekoliko spremenijo, tako da se bo mogla Ogrska povsem svobodno odločiti, t. j. brez vsakega vpliva od zunaj. Taka odločitev je sedaj nemogoča, temveč računajo tukajšnji krogi z gotovim odporom toliko s strani Francije kolikor tudi s strani Malega sporazuma. Poleg tega bo Oton Habsburški polnoleten še le za štiri leta in pred potekom te dobe grof Bethlen tega vprašanja ne bo tikal.
Pred volitvijo kralja bo torej volitev paladina in čim več poslan, dobi Bethlen, tem prej pride do tega. Za mesto paladina sta dva resna kandidata, in sicer sedanji regent Horthy in nadvojvoda Josip Habsburški. Proti temu poslednjemu pa so oni pristaši Habs-buržanov, ki se nagibljejo no avstrijsko stran, a proti Horthy-ju je vsa visoka aristokracija. A glede grofa Bethlena ni še gotovo, ali se bo odločil z£l Horthy-ja ali za nadvojvodo Josipa. Ta se je držal do sedaj v ozadju, a v zadnjem času je začel povsod siliti v ospredje in ni izključeno, da bo izvoljen, zakaj Horthy in njegova družina se Čutijo utrujeni. Ce se Horthy umakne, je gotovo, kakor se tu misli, da dobi naslov vojvode, njegova družina pa magnatski naslov s pravico dednosti in morda tudi kako veleposestvo kot narodni dar. Naj pa bo izvoljen za paladina kdorkoli, gotovo je, da bo izvoljen le po milosti grofa Bethlena.
Preostaje ono tretje presenečenje, ki je zunanjepolitične narave. Sedaj se ne
govori več o ČehosIovaSkl, temveC mo o Romuniji in Jugoslaviji, MiMe noče nič več slišali o tem, da bi se z vojno Ogrske proti «Srbiji* izzvala nova svetovna vojna. Govori se satno o nekdanjih skupnih borbah Madžarov hk Srbov proti Turkom, pri čemer se na-glaša, dal pravi Madžari niso nikdar bili zavezniki Turkov. Prijateljska čustva Ogrov niso sedaj usmerjena samo proti Beogradu, temveč tudi proti Pragi. Toda v pogledu novega prijateljstva z Beogradom se opaža nekaka neodločnost, ki jo narekujejo obziri do Rima). Tako se dogaja, da se istočasno nanaša, da mora iti ogrska prekomorska trgovina preko jugoslovenskih pristanišč, in da se na drugi strani dokazuje v istih krogih, da moreta samo Reka ali Trst donašati pravo korist ogrski zunanji trgovini.	_
Govor ministra Volpiia v senatu
Odloka o UktoTskem posojila izprane-^jena v zakona - Seja vodstva iaiistov-ske stranke se bo vršila danes
RIM, 9. (Izv.) Danes je visoka zbornica nadaljevala svojo razpravo o lik-torskem posojilu. V razpravo so posegli z daljšimi govori senatorji Bacceii, Berio in Wollemborgf ki so načelno vsi naklonjeni liktorskemu posojilu, kateremu želijo najlepših uspehov. Senator Bacceii je izjavil, da je tudi on nasprotnik stabilizacije. Zamotano denarno vprašanje'je treba razrešiti potom rev&lutacije lire. Sen. Woilerciborg bi si le želel, da bi bilo prej razpisan^; likkorsko posojilo in še le potem naj bi se izvedle konverzije bonov državnega zaklada, toda ne vseh, ampak samo onih, ki kmalu zapadejo v plačilo. Ker se sen. Schanzer odreka besedi pridržujoč si pravico spregovoriti nekaj besed po govoru finančnega« ministra, povzema brez nadaljnega besedo finančni minister on- Volpi, ki razlaga v svojem nad eno*ynem govoru finančni položaj države v zvezi z liktorBkim posojilom. V svojem obsežnem govoru povdarja finančni minister uspehe finančne politike poslednjih let. Od deficita državnega proračuna smo dospeli k znatnemu prebitku, ki je ob zaključku poslovnega leta 1925-26 znašal efektivno vsoto 5 milijard 278 milijonov lir. Državni dohodki so se znatno dvignili, nad državnimi izdatki v pa se vodi stroga kontrola. V primeri z drugimi valutami zapadnih držav, je lira le malo trpela na padanju in dviganju svoje vrednosti V trgovski bilanci države je bilo doseženo občutno zboljšanje. Plačilna bilanca države v letu 1925 je bila v ravnovesju, pa tudi plačilna bilanca tekočega leta ne vzbuja nikakih posebnih skrbi. Nato preide finančni minister on. Volpi k predmetu samemu, t. j. konverzija bonov drž. zaklada in k liktorskemu posojilu. Dokazuje opravičenost konverzij in potrebo sistematiziranja visečega državnega dolga in veliki pomen liktorskega posojila. Ob koncu njegovega govora, kateremu sledijo burna odobravanja ter čestitanja s strani ministrov in senatorjev izraža finančni minister oa Volpi svojo neomajno vero, da bo izšla Italija zmagovito tudi iz sedanje gospodarske bitke, ki jo vodi za svoje
finančno ozdravljenje. Po govoru finančnega ministra se končno preide k glasovanju o obeh dekretih-zakonih, glede liktorskega posojila, katerih iz-prememba v zakone se izglasuje z 170 glasovi proti 15 glasovom.
Jutri ob 15. uri se vrši ponovna seia visoke zbornice, kateri bo potem sledila tajna s*: j a, na kateri bo visoka zbornica razpravljala o lastnih notranje-upravnih zadevali.
Za danes popoldne je bila. napovedana seja vodstva fašistovske stranke v palači Chi^l. Bila pa je preložena na nedoločen Čas, ker je hotel ministrski predsednik on Mussolini osebno prisostvovati govoru finančnega mLi^stra na seji visoke zborn*ce. Izgleda, da se bo vršila seja strankinega vodstva jutri zjutraj.	_
Novi prefekti prt on. Massollnljn
RIM, 9. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel on. Mussolini novo imenovane prefekte, katerim je dal primerne instrukcije za hitro in ekonomično organizacijo novih prefektur. Ob koncu sprejema je on. Mussolini naročil prefektom, da naj se nemudoma odpravijo na svoja nova mesta. _
Odpustno postopanje proti 17 sodni* kom
RIM, 9. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno tudi odpustno postopanje proti 17 sodnikom, med katerimi je tudi znani sodnik Occhiuto, ki je nekaj časa vodil preiskave v Matteotijevem procesu. Med odpuščenimi ni nikogar, ki bi bil več ali manj znan v naših krajih.
Istotako je včerajšnja seja ministrskega sveta sprejela predlog, da postane Liktorski sveženj državni znak. Vsako zaničevanje ali poškodovanje tega
n bo smatralo za kaznivo dejanja.	_
Zdravstvene stanje en. Poderzenife se MJia
RIM, 9. (ftev.) Zdravstveno stanje ministra za kolonije on. Federaonija, ki Že nekaj dni boleha na influenci, se je obrnilo na bolje, tako da bo čez nekaj dni zopet l^ko nastopil svojo službo.
Odkod madžarskega poslanika Nemesa Iz Rima
RIM, 9. (Izv.) Ogrski poslanik pri Kvirinatu, grof Aloert Nemes zapušča po 7-letnem neprestanem službovanju svoje mesto, ker je bil nedavno odpoklican od svoje viaed. Grof Nemes bo spokojen _
Mednarodni kongres matematikov
RIM, 9. (lav.j Za ^sedež prihodnjega mednarodnega matematičnega kongresa v 1. 1928. je bila določena Bologna. Častni /predsednik kongresa bo predsednik vlade oil Muaftolim, ki je obljubil pripravljalnemu odboru za ta kongres svojo vsestransko pomoč.
Bacan Avezzana ▼ Rimu
RIM, 9. (Izv.) Danes je prispel v Rim italijanski poslanik v Parizu baron Romano Avezzana, ki je bil sprejet od ministrskega predsednika
jDjoflownfla vladna
tem
UzmoovK vrnil mandat
Kovsnttncife na dvora - Izjave MUorada VnSiitta
BEOGRAD, 9. (Izv.) d&nes dopoldne je Nikola Usuncmč sklical konferenco rad tkalskih miaistrov. Radi tega je odpadel sestanek, ki gaj bi moral imeti z Ljubo Davidovtćem. Po konferenci se je Uzunovič takoj podal nas dvor, kjer je vrnil kralju mandat. Kralj je mandat sprejel natzag in je takoj po Uzunovićevem odhodu sprejel v avdijenco predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča, ki je ob svojem odhodu z dvora v narodni skupščini izjavil novinarjem: «Sporočam vam lahko samo to, da se popoldne pričnejo kon-sultiranja (Šefov parlamentarnih skupin. To zahteva parlamentarni red, da kralj najprej zasliši klubske šefe in da mu slednji izrazijo svoje mišljenje o zunanje - političnih, gospodarskih in splošnih razmerah. Med' radikali je vladalo tekom dopoldneva veliko razburjenje in so se vrstile konference pri Pašiču. Nervoznost je dosegla svoj višek ob vesti, da se bo popoldne podal v avdijenco tudi Pašić. Ini res je popoldne kralj sprejel v skupno avdijenco Nikolo Pašića in Marka Trifkovićai. Skupna avdijenca obeh je trajala od 16. do 17. ure. Ko stal se vrnila z dvora, nista hotela podati novinarjem nikakih pojasnil. Ob 17. uri se je nato podal na dvor v avdijenco Stj. Radič. Po tej avdijenci pa se je kralj odpeljal na sprehod. Zvečer pa se je vršila svečana večerja na čast novima poslanik ama Perzije in Španije in radi tega se konsultacije niso nadaljevale, temveč so bile odložene na jutrišnji dopoldan, ko bo kot prvi sprejet Ljuba Davidović, nato pa menda še dr. Korošec in pa Svetozar Pribičevič. Vseikakor se pričakuje, da bo prinesel jurišnji dan konkreten moment v reševanju politične in vladne krize.
BEOGRAD, 9. (Izv.) Minister Milorad Vujičić, ki je znan nasprotnik pašićev-cev ter se nagibat k Ljubi Jovanoviću, je dal danes novinarjem nastopno izjavo: «Gos pod Uzunovič je vrnil mandat, ker ima vlada dokaze, da je Pašić objavil oni komunikć v „Politiki". Ko bi Pašić s foirim postopanjem nadaljeval, utegne dobiti mandat za sestavo vlads oni, na katerega Pašić najmanj misli». Minister Vujičić je mnenja, da bo Uzunovič vseeno sestavil vlado v zvezi z Demokratsko zajednico. Verjetno pa je, da bo sestavil kabinet tudi z Radićevci; s tem bi se pa prišlo le do razširjene vladne koalicije.
RadK proti Paittu
BEOGRAD, 9. (Izv.) Ko je nocoj Nikola Pašić zapuščal radikalski klub, je izjavil novinarjem: «Vse bo dobro. Smatram, * da se politični položaj še le pričenja jasniti v momentu, ko je Uzunovič vrnil mandat«. Na vprašanje novinarjev, ali je res, da se deluje na pomirjen ju med Pašićem in Stj. Radićem, je Pašić odvrnil, da mu o tem sploh ni ničesar znanega.
Tudi Stj. Radić je danes popoldne imel sejo v svojem klubu, nakar je še konferiral s svojimi ministri. Ob izhodu iz kluba je novinarjem podal sledečo izjavo: «Stvar je v teku. Položaj se razvija*. Na vprašanje, ali je mogoče, da se doseže pomirjenje med njim in Pašićem, je Radič odvrnil: «Ako Pa#-šić dobi mandat, jaz ne bom sodeloval z njim». Dokler pa se on nahaja pod anketo ne more postati ministrski predsednika. O pomirjenju med Paši-
ćem fn Radttem pa je, 1cofe so sporočili Radiću novinarji, ******** zjutraj beležil nek beograjski Ust, da se delo za pomirjenje dobro rasvija* Radić je na to pripombo novinarjev ogorčeno odvrnil: «Vae sem lahko pričakoval, da se mi zgodi v Beogradu, da pa kaj tar kega doživim od beograjskih listov, tega pa nisem pričakoval. To je infa-mija. Računam, da je to intrigo sprožil dr. Ninčić«.
Dl KlniSč st bo umaKnll Iz polltifoega
življenja
BEOGRAD, 9. (Izv.) Noeoj je bivši zu-msnji minister dr. Ninčić izjavil novinarjem, da je komaj dočakal, da se reši svojega položaja, da nikakor ne bo več prevzel kakega portfelja. Umaknil se bo iz političnega življenja. Njegova misel je resna, ker misli oditi na odmor in ozdravljenje v inozemstvo.
Rimski listi o^demisiji dr. Nlnčića
RIM, 9. (Izv.) Tudi danes tvorijo demisija jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Ninčiča in njene posledice predmet obširnih razprav in poročil v rimskem časopisju. «Tribuna» in «11 Lavoro d'Italia» se ukvarjata z njegovo demisijo v svojih uvodnih člankih. <rGiornale d'Italia» prinefta zopet daljše komentarje. «LfImpero» pa prinaša članek, v katerem poživlja Srbijo, da naj se odreče francoskemu jerobstvu.
Poslanik Spalajković pariran v Beograd
BEOGRAD, 9. (Izv.) Dvor je danes nujno pozval jugoslovenskega poslanika v Parizu Spalajkovića v Beograd.
Smrt kmetijskega strokovnjaka
LJUBLJANA, 9. (Izv.) Danes dopoldne je nepričakovano umrl na posledicah operacije ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, svetnik Bogoslav Stalicki. Pokojnik je bil jodom s Češkega in je nad 30 let deloval v Sloveniji kot prvovrstni kmetski strokovnjak. _
En dan pred jnstUikassfto — pomlloščen
LJUBLJANA, 9. (Izv.) Ljubljana je danes doživela posebno kriminalno senzacijo. Danes opoldne je bilo Janezu Jarcu sporočeno, da bo jutri obešen. Jarc je bil namreč 16. januarja t. 1. obsojen na višala, ker mu je obtožnica očitala, da je umoril 25-letno Angelo Kopačevo. Obtožnica je bila osnovana na indicijah in porotniki so kri vdore k soglasno potrdili.
Danes zvečer pa je nenadoma prispe-iz Beograda brzojavka, da je kralj Jarca pomilostil. Računa se, da bo justifi-kacija samo odgodena in da se proces obnovi, ker se je javila neka nova priča, ki navaja in dokazuje Jarčev alibi. Jarc je sprejel pomilostitev z velikim zadoščenjem.	%
Požar v Bukarešti
Kraljevski dvorec hndo poškodovan Zdravje kralja Ferdinanda
BUKAREŠT, 9. (Izv.) V Bukarešti se je dogodila velika nesreča. Kraljevi dvorec, ki se nahaja v sredini mesta, je deloma uničil silen požar. Osrednji del dvorca je pogorel. Oba ttrajna dela pa se je po silnem naporu posrečilo rešiti. Kraljeva družina se je morala vsled tega preseliti v poletno palačo, ki se nahaja nekaj kilometrov oddaljena od mesta. Danes je romunska poslanska zbornica določila »a obnovitev pogorelega kraljevega dvorca znesek 20 milijonov lejev.
Zdravje romunskega kralja Ferdinanda se po nekaterih verzijah po operaciji, ki jo je romunski kralj prestal, boljša. Druga poročila paJ zatrjujejo, da visi kraljevo življenje, kljub prestani operaciji, na niti in je katastrofa le še vprašanje nekaj tednov. Radi tega vlada v Romuniji veliko razburjenje radi posledic, ki bi jih povzročila smrt vladarja. Kakor znano, je v Romuniji mnenje glede nasledstva, deljeno in bo treba radi tega ostrih mer, da se prepreči eventuelna meščanska vojna.
Madžarske volitve
BUDIMPEŠTA, 9. (Izv.) Pri ogrskih državno zborskih volitvah, ki bodo trajale še nekaj dni, odnaša delno zmago vladina stranka.
Francoski fašisti In njihovo glasilo
PARIZ, 9. (Izv.) Glasilo francoskega fašizma «L'Ere Nouvelle» ne bo izhajalo več kot dnevnik, ampak samo dvakrat na mesec.
Železniška nesreča na Kltajsk
LONDON, 9. Iz Mukdena poročajo* da se je na neki bližnji postaji dogodila huda železniška nesreča. Trčila sta se dva potniška vlaka. Petindvajset potnikov je prišlo ob življenje, pa jih je bilo ranjenih.
Razgovori v Ženevi
VpraSanje razorožitve Nemčije . Pni sklenitvijo arbitražne pogodbe med* Italijo fn Nemčijo
ŽENEVA, 9. Predhodna pogajanja! med zastopniki držav, ki so podpisale, locamske pogodbe, so se že pričela* Glavna razprava, ki se bo vršila te dnV se bo nanašala na vprašnje nemške* razorožitve.
Zastopniki Nemčije bi bili baje pripravljeni sprejeti načrt, po katerem bt poizvedovalna komisija nadzorovala v bodoče samo razvojačene cone v Pore-nju. Vendar pa bi se morale tudi druge, države podvreči kontroli s strani Družbe narodov. Na to zahtevo pa zavezniške vlasti gotovo ne bodo pristale' in bo morala torej Nemčija v tej točki odnehati, obljubljena pa ji je izpraznitev zasedenega ozemlja v Porenju, izpraznitev, ki se bo izvršila Čim prej.
Do sedaj je bil dosežen sporazum glede nadzorovanja trdnjav Koenigs-berg in Glogau, ki sta dve važni stra-tegični točki na nemško-poljski mejt Poljska vlada se je namreč do sedaj zmerom pritoževala, da so Nemci te trdnjave še bolj utrdili in opremili z modernimi bojnimi sredstvi, čeprav bi kaj takega po versailleski mirovni pogodbi ne smeli storiti.
Načelnik italijanske delegacije senator Sciatoja, ki se je že predvčerajšnjim sestal s Stresemannom, je včeraj imel tudi daljši razgovor z nemškim izvedencem Gaussom. Po teh sestankih so v nemških krogih z zadoščenjem zatrjevali, da ni več daleč dan, ko bo definitivno redigirana in podpisana arbitražna; pogodba med Italijo in Nemčijo^. Po vsebini je ta pogodba baje zelo podobna italijansko-švicarski arbitražni pogodbi. Nemčija in Italija se obvezu-jeti, da bosta potom arbitraže rešili vsak morebitni spor.
V nekaterih krogih celo trdijo, da se bo Stresemann iz Ženeve podal v Švico, kjer se bo sestal z on. Mussolinijem. Vendar pa ta vest ni bila potrjena. Bolj verjetno je, da se bo StresemaTin podal takoj v Berlin, kajti nemška vlada: se sedaj nahaja v precej kočljivem položaju.
Deklaracija grške vlade
ATENE, 9. Včeraj je predsednik ministrskega sveta Zaimis prečital deklaracijo nove vlade.
Govornik je opozarjal predvsem na okolščine, ki so povzročile, da je postalo sodelovanje petorice strank neobhodno potrebno. Priporočal je nato zbornici naj bi odobrila nekatere ukrepe, kateri skušajo odpraviti nekatere abnormalnosti, ki obstojajo v vojski in mornarici.
Glede zunanje politike je Zaimis dejal, da se vse vladne stranke strinjajo v glavni točki: politil-a Grške mora biti miroljubna. Zato bo vlada gojila dobre odnosa je z vsemi državami.
GlDaoje rudnrjev na Poljskem
Delavski sindikati bodo proglasili
splošno stavko? -
VARŠAVA, 9. Na zborovanju v So»-novicali so lastniki rudnikov zavrnili zahteve rudarskih sindikatov iz dom-brovskega in krakovskega okraja ter iz zgornje Šlezije, ki so zahtevali zvišanje plač in pravičnejšo ureditev delovnega urnika. Delegati rudarjev so se včeraj sestali v Dombrovi, kjer se tudi danes posvetujejo o korakih, ki naj jih ukrenejo rudarski sindikati.
Poljski pokrajinski listi domnevajo, da bo še tekom današnjega dne proglašena splošna stavka, če delodajalci na bodo odnehali od svojega stališča.
Medtem ko se rudarji pripravljajo na stavko, prihajajo iz Lvova vesti, ki pravijo, da so delavci petrolejske Industrije že zapustili delo. Samo v državnih podjetjih «Polmin» m «Pre-mier» delo še ne počiva. Listi pravijo, da se agitacija, za povzdigo delavskega stanu, ki jo vodijo socijalisti, širi z veliko naglico po vsej Poljski. Razmerje med delodajalci in delavci postajal zmerom bolj napeto in sedaj Že mnogo ^govorijo o splošni stavki, ki je baj«! postala neizbežna.
Sneg v New-Yorkn
NEW-YORK, 9. Nad New-Yorkom Se zmerom divjajo snežni me teli, radi česar je promet zelo oviran. Desettisofl mož je zaposlenih pri kidanju snega.
Medtem ko vlada sedaj v Združenih držav in sploh v vsej Severni Ameriki jako hud mraz, se v Argentiniji Ijtadftj pritožujejo nad strašno vročino. V sa* mam Buenos Airesu je tekom 8tirils4 dvajsetih ur umrlo 20 oseb, ki jih je am dela solnčna kap. Deset oaeb pa so apna* vili v bolnišnico.	,
Mehika priznala revoludjonarno vlado
NEW-YORK, 9. Iz Mehike javljajo, da je mehiška vlada priznala liberalno vlado Nikarague s predsednikom Sa-casa, ki so ga revolucij onarci izvolili za svojega poglavarja proti predsedniku Diazu.
PODPISUJTE
za liktorsko posojilo!
fEDINOST*
V Trstu, dne 10. decembra 1926.
DNEVNE VEST!
Pozor pred smrtno negornestlo!
V zadetku tegu meseca je bila napeljana električna žica Caneva-Trst, katere struja je močna 125.000 voltov. En del te mogočne napeljave se nahaja na ooemlju tržaške občine, in sicer oni, ki gre od Križa do Opčin-
Toliko prebivalsvto to h dveh okoliških vasi kolikor tudi ono ostalih občin, po katerih ozemlju gre nova napeljava, se opozarja, da je vsak dotik z žico združen s smrtno nevarnostjo. Tok, ki bo šel po napeljavi, je tako močan, da ubije vsakogar, kdor bi se dotaknil žice.
Priporočamo nujno st arišem, naj primerno pouče posebno nedoletne otroke, kateri absolutno in v nobenem slučaju ne smejo plezati na droge niti se kakorkoli igrati z napeljano žico.
PodriSQvmi]8 za llklarsko posojilo s strni tstmlh umeifencev
Na brzojavko, s katero je prefekt gr. uff. Gasti »obvestil načelnika vlade o obsegu in navdušeni udeležbi državnih nameščencev pri podpisovanju ILitorsko posojilo, je odgovoril Nj. E.	Vol p i, finančni mi-
nister, s sledeč«5 asmojavko:
aZahvalju^^t se Vam za sporočilo o podpisovanju civilnih državnih nameščencev za liktorsko posojilo ter Vam izražam svoje zadoščenje nad doseženimi uspehi in nad vnemo, s katero se propaganda nadaljuje. — Finančni minister Volpi.»
Hunti!! zs aretsclio aientafarjev v Št. Petru
Po prizadevanju tržaškega prefekta je ministrstvo za notranje stvari podaljšalo do konca decembra rok za podelitev obljubljene nagrade v znesku 10.000 lir oziroma "odgovarjajočega dela v slučaju delnega uspeha, onemu, ki pripomore do aretacije materialnih storilcev in sokrivcev atentata na kasarno milice v St. Petru na Krasu.
NAS NOVI PODLISTEK.
Roman Križunovske, ki ga pričnemo objavljati v nekaj dneh, novi naslov Nemeza. Pri starih Grkih je Nemeza boginja pravičnega maščevanja. Zanimivi zakletljaji in dramatični dogodki se vrste drug za drugim, da je bralec v stalni napetosti. Dramatične ljubavne zgodbe raznih oseb, nepričakovani kaplefeVjajH' mfraz^letljaji v življenju oseb, ki nastopajo v romanu, tvorijo glavne privlačnosti zanimive povesti. *
RAZPUST M. D. BARSOVLJE
Včeraj proti večeru so prišli varnostni organi na dom predsednice omenjenega društva in prečitali prefektov odlok o razpustu M. D. Barkovlie. Pozvali so obenem predsednico, da tekom današnjega dneva izroči pristojni oblasti pečat in poslovne knjige.	_
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 9. 11. 192t.
Danes smo imeli razmeroma dober trg. Bik> je mnogo blaga in krompir in zelje sta dosegla količini do 200 kvintalov. — Drugo blago je bilo v očigled na umirajočo sezono precej dobro zastopano. Sadni trg živi le še v jabolkah.
Cene so bile sledeče:
Zelentav: Radič zeleni veliki in mali 80-400; radič rudeči 300-400; pesa t)0-90; Selen 180-200; repa sladka 40-50; kisla repa 100-120; zelje belo 60-80; zeleno zelje (Bru-xeiles) 80-100: vrzote 60-90; «topinamborn;> 80-100; krompir 65-80; malancane 180-220; čebula 50-80; česen 150.
SaAfe: Jabolka 100-400; hruške 100-400, kostanj marroni 100-200; limone —.—; pomaranče 28-40 lir za zaboj ali 100-150 lir za k vin t al.	_________
Društvene vesti
S. D. «Adiia». Vsako nedeljo od 10. do 13. Matinee v dvorani ul. Ginnastica štev. 18, I.
S. D. «AdrIa». Danes ob 20.30 sestanek v običajnih prostorih.
Iz tržaškega življenja
Nezgode mlađe k cstan jarice.
Ko je 26-letna kostanjarica Elizabeta Fontasiella, stanujoča v ulici Carpison št. 7, včeraj popoldne pekla svoje «marone» na vogalu trga Kossetti in ulice \ioiin grande, je nehote tako nerodno dregnila pečico, da se je ta prevrnila; pri tem so se napol pečeni kostanji vsuli na cesto. Kostanjarica jih je naglo hiteft- pobirat, toda medtem je privozil po u1 "-olin grande navzdol neki javni avte. i ^ vodil letui šofer Rruno Alesc u, ^joč v ulici
Giulia št. 14. Nesreča je ____cia, da se je
kostanjarica baš v istem trenutku hotela vrniti k svoji pečici, a ker v hipni zmedenosti ni zapazila avtomobila, se je zaletela od strani vanj. Radi sunka, ki ga je pri tem dobila, je telebnila tako nesrečno na tla, da si je zlomila levo nogo pod kolenom, šofer je takoj ustavil, priskočil nesrečni kostanjarici na pomoč in jo prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v ki-rurgični oddelek. Zdraviti se bo morala približno mesec dni.
Dva tatinska obiska in dve aretaciji.
Pred par dnevi so neznani zlikovci obiskali ob pozni nočni uri brivnico Josipa Cigoj pri Sv. Ivanu - Vrdela št. 654 in izvr-Sili temeljito preiskavo. Ker pa niso našli drugega, so ukradli štiri stroje za striženje las in nekaj drobiža, ki so ga našli v predalu omare. Očiviiino se je zdel zlikovcem plen preboren, zato so se odločili, da poizkusijo svojo tatinsko srečo še kje drugje. Iz brivnice so jo mahnili proti gostilni Avgusta Vatova«! v ulici Raffaele Sanzio št. 515. Tam so vlomili okno in se nato skobacali v gostilniške prostore, kjer so pobrali vse, kar ge jim je zdelo vredno odnesti. Založili so se s sirom in sardinami, ukradli usnjat kovčeg, moški površnik, revolver ter se končno polastili tudi zneska 50 lir, ki so ga našli v predalu za bankom. V gostilni so pa pozabili tri 9troje za striženje las, ki so jih prej ukradli v Cigojevi brivnici.	I
Orožnikom, katerim sta bili prijavljeni ! tatvini, se je po skrbnem poizvedovanju posrečilo izslediti storilce, oziroma stori->
ca. Sta to 16-letni Angel Simionato, stanujoč v ulici Paolo Diaccmo št. 2, in 17-letni • A doli Menca, stanujoč pri Sv. Ivanu-Vr-, dela št. 915. Slednji je priznal stojo krivdo pri omenjenih tatvinah Simionato pa trdi, da je nedolžen. Kljub temu je bil tudi on pridržan v zaporu.
Aretacija dveh svedrovcev
Svojčas smo poročali, da so tatovi vlomili v podružnico denarnega zavoda «Ban-ca della Venezia Giulia» v Izoli, prevrtali blagajno ter ugrabili znesek 30.000 lir. — Zlikovci niso pustili nikakega sledu! za seboj, zato je bilo malo upanja, da jim bo policija kedaj prišla do živega. Toda orož-niški maršal Franza, poveljnik tamošnje orožniške postaje, ni vrge! puške v koruzo. Spomnil se je, da je dan pred tatvino videl v Izoli dva sumljiva tujca, ki sa po vlomu izginila. Ta okolščina je dovedla marešala do zaključka, da sta imela tujca pri vlomu svoje prste zraven. Ker je domneval, da sta moža iz Trsta, je prišel v naše mesto in tu pričel tozadevne poizvedbe. Njegovo prizadevanje ni bilo zaman. Te dni so policijski organi naleteli na dva moška, katerih zunanjost se je do pičice ujemala z osebnim popisom, ki ga je podal m are šal o dveh osumljencih. — Moža sta bila aretirana in pri soočbi na kvesturi ju je Franza spoznal. Ptička, ki sta bila spoznana za Alojzija Alfieri in E mesta Darchino, oba iz Trsta, sta bila odvedena v zapor v ulici Coroneo. Izkazalo se je, da sta Darchino in Alfieri izvrSila vlom v družbi nekega tovariša iz Izole, ki ga sedaj išče policija.
razmetali in deloma ođneaH. Ukradli so tri križe in oropali tudi krstni kamen. Napravili so jako občutno Škodo, ki jo cerkev čuti tem l»lj, ker je bila tudi pred 2 letoma okradena. Roparji so nato . kim drogom hoteli vdreti v župni^će -pat, a ropot je vzbudil g. župnika, ki jih je pregnal. Sledovi — obličje iz cerkvene o-bleke narejena in zavržena pri begu — vodijo čez Ocizlo proti Dolini. Kdor bi dobil kake sledove za temi brezbožniki, je na-prošen, da to javi, da pridejo ti skrunilci najsvetejšega v roke pravice.
1517
Tržaška porota
Požigalec Hlabse in priče. Porotniki odgovorijo danes na 21 vprašanj
Kot prva priča v procesu Hlabse je bil zaslišan zdravnik dr. Nikolaj Fortilio, ki navede podrobnosti glede bolezni otitis, ki jo je imel Hlabse v svoji mladosti. Zelo va2no je pričanje Stanislave Zerjal, služkinje pri Maianovih, ki je slišala priznanje Hlabseta. Ta je priznal razen drugega tudi poneverbo v znesku tir 100—200.000. Dr. De Dottoce je prvi zaslišal Hlabse ta. Poslednji mu je priznal vsa dejanja.
Priča Gustav Kosdietzky je našel neredno? t v knjigah in konstatiral primanjkljaj 163.000 lir.
Predsednik: Hlabse — vi pravite, da ste po ne veri 1 i samo 25.000.
Obtoženec: To sem dejal in vzdržujem.
Predsednik prečita okrožnico tvrdke Maiani na druge tvrdke, s katero se je skušal ugotoviti primanjkljaj.
Hlabse pove, da je poneveril vso svoto v večjih presledkih.
Odv. Poillucci: S 600 lirami mesečno ste vzdrževali avto.
Hlabse: Sem ga malo rabil in skoro vedno so se mi plačali stroški.
Dr. Pillerone je konstatiral, da so bile steklenice napolnjene z bencinom.
Pir ona Cezar je blagajnik tvrdke Maiani. Ne ve povedati ničesar in predsednik se mora obrniti na obtoženca, da izve način, kako je Hlabse izvršil poneverbe.
Hlabse: Pri vsakih desetih fakturah sem si obdržal tri, ne da bi bile vpisane.
Viktes Pellegrini, uslužbenec garaže, je na večer ziočina prinesel v pisarno omot z avtomobilsko obleko. Pove, da je srečal Hlabse ta na dan zločina ob 8. uri zvečer pred požigom in ga povabil na svoj dom.
Preds.: Hlabse, vi ste dejali, da je to bilo po požigu!
Hlabse: Da — po požigu!
Državni pravdnik: Tedaj laže priča?
Hlabse: Govorim resnico.
Odv. Poillucci: Koliko stane vzdrževanje avtomobila?
Priča: 250 lir mesečno.
Pride na vrsto priča Anuai Bubrili, ki se je vozil s Hlabsetom na izprebodu. Ta mu je dejal, da misli dirkati z avtomobilom, dasi skoro ni znal voziti tega vozila. To okolnost potrdi Pete Maidfcb, katerega je obtoženec vprašal za stroške prevoza njega in avtomobila za dirke za nagrado Murphi v New-Yorku.
Prič ni več in predsednik začne čitati mnenja izvedencev, ki ne povedo jasno i duševnega stanja obtoženca. Smatrajo pa, da se mora smatrati Hlabseta le napol odgovornega, kar se tiče požara.
Sledili so govori državnega pravdnik a, odvetnika Turole, dalje zastopnika civilne stranke odv. Poiluccija. "Sledijo pripom-! be državnega pravdnika Gargano h govoru ;odv. Turole kot zadnji govori odv. Dino Berton. Govornik se spravi v uvodu na dokazovanje polblaznosti Hlabseta, o kateri , govorijo izjave izvedencev, i Ni to drama ene duše — pravi govornik j — je to drama enega duha. j Tu se govornik spusti v psihološko raz-! pravo, katero spravlja, poslužujoč se tabel j nevropatok>ške analize, v zvezo s slučajem fin prihaja do delne psihopatije. Hlabse je psihopat — pravi govornik — to se razvidi ■' \y. gradov, ki jib je Hlabse zidal v oblakih, t Vaša obsodba naj bo znamenje rešitve i tega mladega življenja, ki je vezano še na ! drugo, tudi mlado življenje — konča za-i govornik.
j Predsednik prekine radi pozne ure raz-! pravo in naznani glasovanje za danes ob 9. uri zjutraj.
SPORT
Športno Udruženje — O. S. V.
Danes ob 20. uri redna odborova seja. Vsi in točno.
D. K. N. Tommaseo — Trst.
Danes točno ob 19.15 uri sestanek vseh nogometašev. — Vodstvo.
Vesti iz Istre
KLANEC V ISTRI.
SvetosJrrnnska tatvina ▼ cerkvi.
Žalostni dogodek se je zgodil pri nas v noči med 7. in 8. decembra. Okoli ene in pol ponoči je zaslišal g. župnik pod svojo spalnico velik hrušč. Vstal je in začel klicati — bili so tatovi.
V cerkev so prišli skozi okno, ki so ga poškodovali. Ker niso mogli odpreti taber-nakeljna, so ga strašno poškodovali in raz-djali. Ukradli so iz njega ciborij in malo posodo za sv. hostijo. Sv. hostije tatovi
Iz tria&ke pokrajine
TOKU
Pevsko bralno društvo «Tomaj» v Toma-ju vabi na svoj letni občni zbor dne 12, XII t. L v prostorih g. Ant. Cerne Tarnaj št. 10 ob 10. uri.
Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice, blagajničarke in knjižničarja. 3. Sprememba nekih točk v pravilih. 4. Slučajnosti 5. Volitev novega odbora. — Odbor.
naenkrat pa je v tukajšnji okolici dobro < BABICA, avtorizir^nm, sprejema noseče. GoroH poznani gospod inž. Terčič dek> ukinil, češ, »iovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1S da na Idriji pri Bači on ne dovoli električne razsvetljave. Ne vemo, kje tiči vzrok tej prepovedi. Smešno se nam pa vendarle zdi tako postopanje, da se delo že prične, potem pa kar na nad orna brez vsakršnega vzroka ukine. Najbrže so to le kake osebne kaprice.
IZPODGORE
Vesti z Gorlikega
Goriške mestne vesti
Nrvarao oboi«! .
Prečastiti monsignor dr. Josip Ličen je nevarno obolel na fioiezni, na kateri je že dalje časa bolehal. K težkemu poslabšanju njegove bolezni so v veliki meri pripomogle brezvestne spletke proti njegovi osebi. Priporoča se vsem častitim »obratom v molitev za ozdravljenje I
SOLKAN.
Po dolgem času in po vsestranskem merjenju se bo začelo delo pri reguliranju naše glavne ceste. Pogajanja z nekaterimi posestniki, ki so prizadeti, so že v teku. Regulacija bo zahtevala odstranitev nekoliko hiš in to so na najbolj ozkem kraju naše vasi prioMinskem domu. Dolgo je trajalo to delo, a bliža se uresničenju. Cesta, ki gre skozi Solkan, je taftcSna da je gorje, posebno pa del pri ofaCinaki biSi. Tam je tako ozka, da je Življenjska nevarnost hoditi tam mimo ob dnevnem času ko drdrajo težko obloženi kamioni in avtomobili. Ako se srečata dva t^kfli^a kamijona, ne preostane peScu drugega ko iskati zavetja v veži občinske hiše. Stanje ceste je pa tudi takšno, da se kar prijemajo za glavo trnovski vozniki, ki vozijo les iz Trnovskega gozda na solkanske žage in na postajo. — Lahko trdimo, da je ta cesta najbolj prometna v celi Furlaniji. Dnevno gre po njej kakšnih 50 težkih avtomobilov, ne vštevši osebnih, in ravno toliko težko obloženih vozov naloženih s hlodi iz trnovskega gozda. Jasno, da pri takšnem prometu ne zadostujejo samo letna velika popravila na tej cesti. Sedaj se popravlja in je gotov del že dokončan, a kako dolgo bo trajalo to stanje? Od Solkanskega mostu dale j proti Dolgi njivi se tudi širi in dela še precej napredujejo. Ko bo regulirana cela ta tako važna prometna pot bo Solkan mnogo pridobil na lepoti in tudi nekaj na prahu, ko bo počela briti burja,
V naši vasi, kjer je mizarstvo .tako lepo razvito, še vedno traja gospodarsko mrtvilo, tako da je bilo primoranih mnogo dobrih mizarjev iskati si kruha v tujini. Mnogo jih je šlo v Argentinijo in mnogo tudi v Tržič v ladjedelnico, kjer so naši mizarji šteti kot dobri in čedni mojstri. — Kai* jih je pa ostalo, životarijo in se trudijo za svoj vsakdanji kruh. V sedanjih časih ne misli nihče, da bi si ka> prihranil, ampak zadovoljen je, da lahko prehranja sebe in svojo družinico, upajoč vedno na boljše čase. Vedno ne more biti tako, ker po dežju solnce mora priti. Celi svet boleha na isti bolezni kot mi in čaka zdravila kot mi. Naše geslo mora biti: vzdržati in premagati to gospodarsko mrtvilo, ker nujno po zakonu gospodarstva mora priti blagostanje za celi svet in za nas solkanske mizarje tudi.
Dela pri solkanakem mostu lepo napredujejo. Veselje j« gledati to ogromno stavbo, kako raste. Bojazen je minula in Sol-kanci lahko svobodne je dihajo. Mislimo, da v letu 1927. bo že tekla železnica preko novega kameni tega mosta, kar bo za našo vas dogodek velike važnosti.
Podjetje Ing. Raga? za bo lahko ponosno na svoje delo, katero mu bo prineslo ne le kupček, ampak tudi ime. Samo to bi bilo morda bolje, da bi tudi domačini kaj služili z delom svojih rok pri tem svetovnem delu. Morda je krivos da mi nimamo za to delo dovolj icvežbanih moči.
IDRIJA PRI BAČI
Kakor je cEdinosta že poročala, bi imela naša vas v kratkem dobiti električno razsvetljavo iz centrale podjetja Štrukelj & Terčič v Bači. Pričeli so že kopati jame za postavitev drogov. Bili smo gotovi, da bomo za Božič že imeli električno luč. Kar
Zadeva električne energije (Zakasnelo) Podgorska elektrika. V oEdinosti» od 28. novembra t. 1. smo čitali dopis iz Po-.igore pod naslovom: Čudno postopanje. Zadnji stavek tega dopisa se glasi: « V Gorici n. pr. plačujejo za električno energijo podgorskega izvora L 1.60 kw., mi Podgorci moramo pa tu doma plačevati kw. po L 1.91.» Tvrdka Brunner oziroma društvo Saccio (S. A. C^ E. I. O.) naj nam blagovoli pojasniti ali javno aH potom svojih uradnikov, ko prinesejo račune ob mesecu, zakaj plačujemo mi Podgorci več kakor Gori čani in sicer za celih 31 cent. za kw. (skoraj eno četrtinko več.) Ako je kaka taksa za nas Podgorce, naj nam jo blagovolijo na računu razločno opisati. Ali morda gospodje bodisi Brunnerji ali S. A. C. £. I. O.) smatrajo, da smo Podgorci tako bogati? Upamo pa, da se občina postavi (če se ni že postavilo) po robu proti tej krivici.
(Bodi povedano, da mi Podgorci plačujemo tudi najemnino za števca (contatore) 50 cent. na mesec več kakor Goričani, Ni veliko, a tudi to ni pravilno.
Delavsko vprašanje
Zopet se moramo dotakniti enega izmed j bolečih problemov naše občine. Bile so zopet vzete na delo pri Brunnerjevi tvornici nekatere skupine delavcev. Ni pa bilo med njimi domačih delavcev. ObrnHi so se domačini z upravičeno pritožbo na g. jpotestata, da se zavzame zanje. Nedopustno je tako zapostavljanje domačih brezposelnih delavcev.
GRAHOVO Novi občinski tajnik
Ta mesec smo dobili novega občinskega tajnika. Od njega pričakujemo, da bo znal urediti občinsko upravo ter tudi pravilno in vljudno postopati s svoijmi občinarji, dosti bolj vljudno kot dosedanji. Kak je bil dosedanji naš občinski tajnik, smo že prevečkrat morali potožiti v našem časopisju.
Naša občina je silno obširna ljudje po prihajali vsi trudni v najhujših vremenih v občinski urad h tajniku. Tu pa so bili vse prej kot vijuduo sprejeti. Ni čuda, da je bila nevolja proti njemu tolika.
Ljudstvo je v preteklih časih v tem ozi-j ru toliko prestalo, da ne bo sedaj dopustilo več nobenega slabega ravnanja brez pri-I tožbo do prve instance, in ako^tu brezuspešno do druge in tndi naprej, samo da bo red v domačem skupnem domu.
POROČNE sobe, masivne, 1700.—, bokove 2100.—, t o po love 2200.—, Ttirk. San Lazzaro 10. Pazite na naslov.	J852
BORZNA POROČILA
j Trst, 9. decembra 1926. j Amsterdam 920-835, Belgija 315-325, Francija 91.50-92.50, London 111-111.75, New York 22.70-23.10, Španija 345-355, Švica 440-450, Atene 29.50-30.50, Berlin 545-555, Bukurešt 11-13, Praga 68-68.75, Ogrska 0.0315-0.0330, Dunaj 320-335, Zagreb 40.25-41.
Vojnoodškodninske obveznice 62.30.
NALI OGLAS
BERLITZ-SCIfOOLvu F*bi0 FiW 23 ?ouk ?B
prevodi v v»eb jezikih. (1518
PEKOVSKI učenec se sprejme. Senožeče št. 175, Colja	1862
KUHINJSKO pohištvo se proda. Opčine, vila Levi
1863
KONSUMNO društvo na Op čina h išče krčmarja. Prošnje naj se naslovijo na odberr, kjer se dobijo tudi pojasnila.	1864
ZANESLJIVO žensko za razpodajo rabljene obleke in perila iščem. Ponudbe na glavno pošto, predal ŠL 500.	1865
•ELEKTRIČNO podjetje L. Oblak v D. Bistrici sprejme dva učenca s primerno šolsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji.	1838
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. . 1481
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-donna del Mare 19, II.	1853
prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarno _
STERHIN Via Mazdnl 3t. 4S
kjer dobite najvišje cene. — Kuuujem listke mestne zastavljalnice.	12*4
d«je (do preklica)
na itak skrajno ngodne fiksne cene, označene na slehernem predmetu.
V	vsakem takem slučaju dajte vašim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARRLBA PROTI GLISTAM, kt takoj in gotovo
uniči vse gliste.
V	zelenih zavitkih po L. 1.— Prodaja se v v»eh lekarnah.
PODLISTEK
JULES VERNE:
(180)
Skrivnostni otok
Tega dne, 18. marca, jim je preostalo Se za dva dni nekaj lirane* dasi so si jo prav na drobno odmerili. Vse njih znanje, vsa bistroumnost jim nista mogli pomagati v tem položaju; bili so samo v božjih rokah.
Cir Srrith je ostal miren. Gedeon Spilett in Pencroff, katerega je grizla pritajena jeza, sta bila bolj nemirna in sta hodila po skali gori in dolL Harbert se ni odstranil od inženirja ter neprestano vpiral vanj pogled, kakor da pričakuje od njega pomoč, ki je oni seveda ni mogel dati. Nab in Ayr-ton sta bila videti udana v svojo usodo.
«Oh, kako strašno je to! je vzdihoval Pencroff, če bi imeli le orehovo lupino, da bi mogli do otoka Tabofa! Toda nič, nič!
— Kapitan Nemo j eimel prav, da je prej umrl!? je rekel Nab.
Naslednjih pet dni so živeli Cir Smith in njegovi nesrečni tovariši s skrajnim varčevanjem in so le toliko jekli, da niso umrli za lakoto. Silno so oslabelL Harbert in Nab sta začela že blesti.
Ali so mogli v teh razmerah Se kaj upati? Ne! Odkod naj bi bila prišla rešitev? Mor* da od kake ladje, ki bi plula mimo kleči? Saj so vedeli iz dolge izkuSnje, da niso ladje nikdar oKskovale ta del Tihega oceana.
Ali so mogli upati, da bo božja previdnost poslala Škotsko jahto tod mimo z namenom pristati k otoku Taboru zaradi Ayrto-na. To ni bilo verjetno. In ker niso utegnili nesti tja poročila o sedanjem bivališču Ayrtonovem, tedaj je bilo verjetno, da se bo poveljnik jahte po brezuspešnem prei-skanju otoka Tabora podal zopet na visoko morje in se kmalu oddaljil proti severu.
Ne! Izginilo je vse upanje na rešitev; na tej skali so morali poginiti za lakoto in žejo.
Polegli so se na tla že napol otrpli in brez zavesti za vse, kar se je okrog njih godilo. Samo Ayrton je z zadnjim naporom sil dvignil glavo in krožil s svojim obupnim pogledom po pustem, brezmejnem morju...
Prišlo je jutro 24. marca. Ayrton je izte-goval roke proti neki točki na obzorju, vstal na kolena, pa se dvignil na noge in dajal z roko znamenje...
Ladja je bila na vidiku otoka! Ni plula brez smotra. Zdelo se je, kakor da plava naravnost proti kleči in sicer hitro, ker iz dimnika se je močneje kadilo. Nesrečneži bi jo bili morali zapaziti že pred več urami, če bi jim ne bilo zmanjkalo moči, opazovati daljno obzorje.
«Duncan!» je vzkliknil polglasno Ayrton in se zrušil ter obležal brez zavesti.
Ko so Cir Smith in njegovi tovariši prišli zopet k zavesti po skrbni postrežbi, so se znašli v dvorani tistega parnika, ne da
ČOKOMMt BOMBON PROFf GLISTAM
Kemtčno-lekarniikl zavod .Allti Mrtdarmj d«M* S«!«»e* - C*v. Roff, Godina - TrU*t*. S. GiicoRio. GUtni zastopnik in idloiiiit la IMi)v in k.rlnnijc; Adolf o C*eh«-4 - Trt« s le. Vi« S. Nf*ok> lt
NA MORJU. V HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE 9EDN0 NA RAZPOLAGO ..ARRIBO" ZA 2DRAV?JE VASlH OTROK.
KRONE! KRONE!
tiSiarit Ml K-fcfflsh zlate tomli
Zlaio plačuje po višjih cenah nego vsak drug: Albert Povh — urama Trstj Via Mazzlnl 4* 1285
J bi si mogli razložiti, kako so u£li smrti. . Ena Ayrtonova beseda jim je vse pojas-; nila.
«Duncau! je zašepetal.
—	Duncau!» je ponovil Cir i?mith.
Nato je dvigni! roke k nebu in rekel:
«0, vsemogočni Bog! Nisi hotel, da bi poginili!))
Bil je v resnici Dnnran. jahta lorda Gie-narvana, ki jo je sedaj vodli ltobert, sin kapitana Grauta, in ki je plula k otoku Taboru, da spravi Avrtona zopet v domovino po dvanajstletnem pregnanstvu.
Naseljenci so bili rešeni in na potu v domovino!
«Kapitan Robert, je vprašal Cir Smith, kaj vas je privedlo na misel, da ste se podali na nekaj sto milj dolgo pot proti severovzhodu, potem ko ste na otoku Taboru zaman iskali Avrtona?
—	Napravil sem to, gospod Smith, je odvrnil Robert, ne samo radi Avrtona. ampak tudi zato, da poiščem vaše prijatelje.
—	Mene in moje prijatelje!
—	Seveda, na otoku Lincolnu.
—	Na otoku Lincolnu! so vzkliknili silno začudeni Gedeon Spilett, Harbert, Nab in Pencrofl hkratu.
—	Odtod ste poznali otok Lincoln, je vprašal Cir Smith, ko pa ni zazn amen ovan na zemljevidu?
—	Zvedel sem zanj po poročilu, ki ste ga pustili na otoku Taboru je odgovoril Robert Graut.
{Konec prihodnjič).