PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 grappo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 202 (9204) TRST, torek, 2. septembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrop . USPEH KISSINGERJEVE POSREDOVALNE MISIJE Egipt in Izrael parafirala dokumente in priloge sporazuma — Korak na poti k mirni rešitvi — Sporazum spremljajo tudi tajni protokoli ALEKSANDRIJA, 1. — Kissingerju je torej uspelo. Po dvanajstih dneh posredovanja in po zadnjih, sedem ur trajajočih nočnih razgovorih z izraelskimi voditelji, je bil sporazum o novem razmiku sil na Sinajskem polotoku dosežen. Sporočilo je dal sam Kissin-Ser ob šestih zjutraj, do skrajnosti utrujen, toda nad vse zadovoljen: «Nadaljnja pogajanja ne bodo več potrebna», je dejal časnikarjem, ki so vso noč čakali pred sedežem razgovorov. In ko so ga vprašali, ali je zadovoljen, je odgovoril pritrdilno. Potem pa so bile na vrsti samo še formalnosti, pa čeprav važne in Potrebne. Sestala se je izraelska vlada, ki je po izredno dolgi seji odobrila besedilo sporazuma z 18 Slasovi. Samo en član vlade, mini-s*er za policijo, se je glasovanja Vzdržal. Kmalu nato so sporazum Parafirali ob navzočnosti samega Kis-singerja in izraelskega premiera Kabina, ki sta imela tudi kratka Priložnostna govora. «S tem sporazumom — je dejal Rabin — je Izrael stopil na pot, ki bo morda dolga, toda bo privedla k temu, kar vsi narodi tega področja želijo, k pravemu miru med arabskimi državami in Izraelom.» In Kissinger: «Sporazum bo nudil narodom tega področja možnost, da živijo v miru, in to prvič v obdobju ene generacije, in prvič v zgodovini Izraela.» Rabin in Kissinger sta tudi podpisala tajne protokole, ki spremljajo javne dokumente o sporazumu. '"‘"""'n...............................................fruii SPLETKE IMPERiALISTOV V LATINSKI AMERIKI V Ekvadorju spodletel poskus državnega udara Po celodnevnih bojih v Quitu so se golpisti zvečer vdali, ker je večina vojske ostala zvesta predsedniku Rodriguezu Laru QUITO, 1 _ Poskus desničar- tab sil, da bi strmoglavile ekvadorskega predsednika Guillerma Rodri-sueza Lara je klavrno propadel. Po elodnevnih poujipnih bojih v Quitu u neposredni mestni okolici, so se Uporniki pod večer predali v predsedniški palači, ki so jo osvojili po krvavih spopadih in v kateri so jih obkolile čete zveste predsedniku. Uporniki, ki jim je načeloval po-Veljnik topništva general Gonzales Alvear so spoznali, da je njihov naklep propadel, ko se je poleg pehote tudi pretežen del mornarice in letalstva pridružil predsedniku Rodrigue-^u Laru. Proti poskusu državnega ,f!ara se je izrekla tudi glavna sindi-ama konfederacija, ki je pozvala de-kjVce’ nai se zoperstavijo «golpistom» ma*0 V fašizma in imperializ- hn<^pe>>. reakcionarnih častnikov ni davnim11^j0van’ sai ie le Pred ne' nl,n. i v!?da opozorila na nevarnost p evratmsicega rovarjenja desnice. ukrenem Z^?nala Rroti gospodarskim neka? ^ ^ so znatno okrnili moč iinn v'lh • ŠosPodarSkih trustov s tu-poskn=r,erj j*'11.0 Pa j® za propadlim doriu . ™.državnega udara v Ekva-službe ? r-0lJa ameriške vohunske generala MieSkk§a,la ®trm°glaviti reform;,™ 1 -16 ubral pot zmernega dnevi odsTavlfe0 Zgledu pred nekaj rednika Alvìradl^ PerUjskega pred' ure^po iuij® Za,Čel okr°g 23- ure (6- na strada k0 prec*sednikova teles-dalcev zad? P?m°Či balona lačoTrT naoPazno zapustil pa- tem zavzpi; uporniki med Ameriški zunanji minister se je nato vkrcal na letalo in odpotoval v Aleksandrijo, kjer se je svečanost parafiranja sporazuma ponovila. Vsebina sporazuma je v glavnih obrisih že znana. Poleg glavnega sporazuma so parafirali še dva dokumenta, in sicer «prilogo» in «predlog». Sporazum šteje devet členov. Prvi člen je bolj načelnega značaja in pravi, da bo moral biti bliž-njevzhodni spor rešen z mirnimi sredstvi in brez uporabe vojaške sile. Zato se obe strani obvezujeta, kot je rečeno v drugem členu, da se ne bosta poslužili sile ali groženj s silo, niti ne vojaških blokov. Obe strani (člen 3) bosta tudi skrbno spoštovali premirje ter se bosta vzdržali vsakršne vojaške ali polvo-jaške akcije proti drugi strani. Četrti člen določa, s pomočjo priloženih map, nove črte, za katerimi se bodo nastanile vojaške sile Egipta in Izraela, člen 5 pa poudarja «bistveno vlogo» sil OZN ter pravi, da bo njihov mandat vsako leto obnovljen. šesti člen predvideva ustanovitev mešane egiptovsko - izraelske komisije pod pokroviteljstvom voditelja mirovne misije OZN na Bližnjem vzhodu, ki bo morala reševati vse probleme v zvezi z izvajanjem sporazuma. Člen sedem določa prosto plovbo po Sueškem prekopu za blago (razen vojaškega materiala), namenjeno Izraelu, ne pa tudi za izraelske ladje. Tudi člen 8 je načelnega značaja: v njem je rečeno, da obe strani ocenjujeta sporazum kot pomemben korak k pravičnemu in trajnemu miru, da pa ne gre za mirovni sporazum. V tej zvezi je v drugem odstavku tega člena rečeno, da bosta obe strani nadaljevali napore, da bi s pogajanji doségir dokončni sporazurtl v o-kviru ženevske konference ter na osnovi resolucije 338 varnostnega sveta OZN. Končno deveti člen določa, da sporazum stopi v veljavo v trenutku protokola ter da bo ostal v veljavi do sklenitve novega sporazuma. Priloga vsebuje načela za delovanje mešane komisije ter določa roke za izvedbo sporazuma. Tako na primer predvideva, da bo moral biti sporazum uresničen na terenu v roku petih mesecev, da pa bodo morali vrniti Egiptu petrolejska ležišča v Abu Rudeisu že v roku osmih tednov. Končno priloga v podrobnostih določa količino orožja in vojakov, ki jih bosta obe strani lahko namestili na pogovarjal o vprašanjih s področja mednarodnih odnosov in dvostranskega sodelovanja. Začeli so se tudi ministrski pogovori o vprašanjih nadaljnjega napredka jugoslovansko - senegalskega sodelovanja. Te pogovore sta vodila predsednik zveznega komiteja za energetiko in član zveznega izvršnega sveta Dušan I-lijevič in minister za industrijski razvoj in zaščito človekovega okolja Senegala Louis Alexandrenne. Srečanje Senghor - Bijedič je trajalo slabo uro, v pogovorih pa sta državnika med drugim govorila o osvobodilnem boju afriških narodov in o naporih za odpravo ostankov kolonializma in rasizma, čemur Jugoslavija daje vsestransko podporo. Predsednik Senghor se je zahvalil jugoslovanski vladi za pomoč osvobodilnim gibanjem Afrike in pri tem poudaril vodilno vlogo Jugoslavije v boju proti fašizmu v drugi svetovni vojni. ' niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiM'^JIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI PODKOMISIJA OZN ZA VARSTVO MANJŠIN ZAČELA Z DELOM V ŽENEVI (Nadaljevanje na 6. strani) Partizansko slavje v Gornji Branici VAŽEN DOKUMENT NEUVRŠČENIH DRŽAV Pri Gornji Branici je bilo v nedeljo partizansko slavje cb 31. obletnici zgodovinskega zborovanja, katerega se je udeležilo, na poziv OF, nad 6 tisoč ljudi iz raznih predelov. Primorske, ki so ob navzočnosti članov sovjetske in angleške delegacije poudarili zahtevo po priključitvi Primorske novi Jugosiaviji. Na kraju zborovanja so zdaj postavili spominsko obeležje, ki ga je odkril Srečko Colja, tedanji okrožni sekretar OF, glavni govor pa je imel Julij Beltr am - Janko, tedanji član oblastven ega komiteja. Več berite na 3. strani. aiiiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiii KRIZA ZAPOSLITVE IN DELA V VELIKI INDUSTRIJI Začetek boja za nove delovne pogodbe delavcev industrije Spor med delavci in ravnateljstvom Alfa Romeo, ki je postavilo v dopolnilno blagajno 15.000 delavcev — Kmalu pogajanja tudi z vodstvom Fiat RIM, 1. — Z nazadovanjem industrijske proizvodnje v letošnjem letu se zaostruje tudi brezposelnost, oziroma vprašanje zaposlitve delavcev v proizvodnji sorazmerno na naraščajoče število prebivalstva. Po uradnih podatkih je bilo število zaposlenih v velikih industrijskih podjetjih, ki imajo več kot 500 uslužbencev, v letošnjih prvih petih mesecih za,0,1 odstotka nižje:, kol v enakem obdobju leta 1974. To pomeni, da kljub posegu do- polnilne blagajne v velikih industrijskih podjetjih niso utegnili o-hraniti vsaj enakega števila zaposlenih, kot v lanskem letu. Položaj je še hujši, če primerjamo zaposlitev v posameznih industrijskih sektorjih. Medtem ko se je število zaposlenih na področju energetske proizvodnje povečalo v omenjenem obdobju za 5,8 odstotka, se je število zaposlenih v predelovalni industriji zmanišalo za 0,9 odstotka. Samo v mesecu maju se je število zaposlenih v veliki industriji zmanjšalo za 0,7 odstotka v primerjavi z lanskim majem. K temu je treba še dodati negativno dejstvo, da se je znatno zmanjšalo tudi število na novo zaposlenih delav- Avstrija hoče uzakoniti asimilacijo slovenske in hrvatske narodne manjšine Avstrijski delegat vztrajal pri pravici preštevanja manjšin — Jugoslovanski memorandum Jankovske divizije 'začd “pohod ječeno so uporniki n srditih” boìih p7'.edsedni'ško palačo po veških sjL ’ kl so zahtevali več člo- 2? a f ito ie bil. zanje’v nLtV® .^alaca spremenila močna tankn k? Jlh Je obkolila Pre-tankovska divizija.. NA BLEDU Dvostranski odnosi v središču pogovorov ,t0 — Senghor Kranbf^na ’ if ~ Na Brdu pri začeli urad"a.Bledu so se danes galski pomJUg0slovansko ' sene-P°Poldne senesi lpotem ko se je ghor vrnh ? 8 ls.ki Predsednik Sen-Makedoni ; z encodnevnega obiska v dera sta se naSRVnmj0- Proti ve-Titovi rezhw Brdu ?ri Kranju v in senegalsk' C1 iugoslovanski aradno SSp0k(Jffdsedmk in. kot so iz notranji’ ^njala izkuš-žav- SenesraUkga razv°ja dveh dr-voril o r 8 Skl Predsednik je go-tem, kai aZV°JU Sv°je države in o Pkrepih J na d°s!gl1 .ter 0 sedanjih Predsednik Titotr-anjem • Podr°čju. 2ikWf°!j(!eJe,1senegalski pred-jel predsednikB ed na Bledu spre- ŽENEVA, 1. — V Ženevi je začela z delom podkomisija OZN za preprečevanje diskriminacije in za varstvo manjšin, ki deluje v okviru komisije za človekove pravice. Na dnevnem redu podkomisije je zelo pomembno vprašanje pravic narodnostnih, jezikovnih in verskih manjšin. Člani podkomisije so pokazali izredno zanimanje za problem, o katerem je sestavil poročilo profesor Francesco Capotorti (Italija). Diskusija je pokazala, da je vprašanje prisotno povsod po svetu. Jugoslovanska vlada je združenim narodom poslala poseben memorandum v katerem je izoblikovala svoja stališča o zaščiti in pospeševanju pravic manjšin, pa tudi svoje poglede na dejavnost podkomisije in drugih organov OZN za ta vprašanja. Član podkomisije prof. dr. Branimir Jankovič je razložil poglavitne točke iz jugoslovanskega memoranduma. V tem okviru se je ustavil tudi ob vprašanju, ali je preštevanje veljavna podlaga za pozitivno manjšinsko politiko. Jankovič je poudaril, da je dosedanja mednarodna praksa pokazala, da takšna podlaga za določanje manjšinske politike ne podpira konstruktivnega varstva pravic manjšine, temveč da, nasprotno, najpogosteje povzroča kratenje in omejevanje njihovih pravic. Za vzorec takšne prakse je omenil poskuse Avstrije, da bi pravice slovenske in hrvatske manjšine, kj izhajajo iz državne pogodbe, napravila odvisne od štetja pripadnikov manjšin in ugotavljanja ozemlja, kjer živita. ' , Jankovič je opozoril na eno od bistvenih vprašanj, ki zadevajo položaj in pravice manjšin, to je razliko med njihovim formalnopravnim in dejanskim položajem. Po njego-m se z njim vem mnenju bi komisija pri raz- pravi o tem vprašanju morala za- hrvatska manjšina, zgodovinsko si- četi pri dejanskem položaju manjšin, kajti le na tej podlagi bi bilo mogoče najti najustreznejše rešitve za uporabo mednarodnih meril o življenju manjšin. Ob tem je opozoril, da je razloček med prikazovanjem formalnega položaja in dejanskim stanjem manjšin opazen tudi na mnogih mestih v poročilu prof. Capotortija, kjer so vključeni podatki avstrijske vlade o stanju slovenske in hrvatske manjšine. Jankovič je opozoril, da je takšen razloček med formalnopravnim in dejanskim stanjem v Avstriji ugotovil tudi komite združenih narodov za preprečevanje vseh vrst rasne diskriminacije. Avstrijski ekspert, veleposlanik dr. Erik Nettel je v odgovoru prof. Jankoviču vztrajal, da je štetje slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji nujno, češ da bo le tako mogoče določiti njuno število in ozemlje, kjer živita, to pa naj bi bilo po njegovem podlaga za eventualne prihodnje ukrepe avstrijske vlade v korist manjšin. Veleposlanik se je strinjal s prof. Jankovičem, da cer znano, da pa se je medtem stanje tako spremenilo, da ga mora avstrijska vlada ugotoviti. Trditev je zapustila vtis, da avstrijska vlada hoče s preštevanjem pripadnikov manjšin ugotoviti, koliko uspešna je bila v minulih letih asimilacija in jo na ta način legalizirati. Res je sicer, je dejal Nettel, da se slovenska in hrvatska manjšina štetju upirata, ker se bojita, da bi štetje utegnilo povzročiti omejitev njunih pravic. Docela normalno je, če so med vladami in manjšinami nasprotstva, je 'nadaljeval avstrijski veleposlanik, kajti sleherna vlada je nujno nasprotna manjšini. Skušal je prepričati člane podkomisije, da avstrijska vlada nima slabih namenov z manjšinama, da pa v krajih, kjer manjšini živita, obstaja napetost med večinskim prebivalstvom in manjšino. Poročevalec podkomisije prof. Capotorti je k temu dejal, da je «številčna moč» manjšin docela nepomembna za uresničevanje njihovih pravic, to pa pomeni, da morajo biti pravice uresničene ne glede na število pripadnikov manjšine. cev. Sporedno s tem se je v o-menjenem obdobju zmanjšal tudi poprečni delovni čas posameznega delavca za 8,3 odstotka, kar je prizadelo predvsem predelovalno industrijo. V tem položaju, v naraščajoči gospodarski krizi, ki ji trenutno ni videti izhoda, se začenja tudi boj 4 milijonov delavcev raznih industrijskih vej za obnovitev delovnih pogodb. V boj bodo kmalu stopili kovinarji, kemijski delavci in gradbinci. Nedavno je tajnik CGIL Lama izjavil, da sindikati s svojimi zahtevami za izboljšanje delovnih pogojev in povečanja zaposlitve ne nameravajo povzročiti vladne krize, hkrati pa niso pripravljeni popustiti delodajalcem pod lažnim geslom «narodne solidarnosti». Prvi bodo začeli boj za obnovitev delovne pogodbe kemijski delavci. Najbolj oster boj pa se bo vnel z nastopom kovinarjev, ki jih je milijon 500 tisoč. Zato je zanimivo, kaj je v tem pogledu izjavil Lama. Dejal je, da so osnovni smotri delavskega boja, ki se bo zaostril z zahtevo po obnovitvi delovnih pogodb, zaposlitev, plače, povečanje narodnega dohodka ter njegova bolj pravična razdelitev. Ta boj bodo sindikati vodili enotno. Kot vidimo torej, je na prvem mestu zaposlitev. V okviru tega boja so danes odločno nastopili delavci avtomobilske tovarne «Alfa Romeo» v obratih v Milanu in Arese. Vodstvo tovarne je sklenilo, postaviti v dopolnilno blagajno ves ta teden 15.000 delavcev. Vodstvo trdi, da se kopiči v skladišču preveliko število neprodanih avtomobilov. Sindikati in delavci pa ugotavljajo, da to ni res in da je odločitev vodstva tovarne nevaren znak za začetek morebitnih odpustov z dela. Zato je tovarniški svet sporazumno s pokrajinsko federacijo kovinarjev pozval delavce obeh obratov, naj pridejo danes na delo. Delavci so se pozivu polnoštevilno odzvali. Ravnateljstvo vztraja pri svoji odločitvi in je zato izjavilo, da je navzočnost delavcev v obratih «dejanska zasedba delovnih prostorov». Na pobudo sindikatov je prišlo danes do daljšega sestanka na sedežu Intersinda v Milanu. Srečanje med sindikati in ravnateljstvom Alfa Romeo se je zaključilo brez nobene odločitve. Sindikati so predlagali, naj bi o morebitni dopolnilni blagajni razpravljali na prihodnjem sestanku, ki bo v Rimu, na katerem bodo je ozemlje, kjer živita slovenska in liilMiiiiinimiiiiitiimunimHiiiHlHttuiniiiMiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiliiliiiuiiiiiiiiitiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiii Po dvanajstdnevnem napornem posredovanju je Kissingerju vendarle uspelo uskladiti izraelska in egiptovska stališča o novem razmiku čet na Sinaju. Sporazum so tako Izraelci kot Egipčani že siglirali s kratkimi svečanostmi, na katerih ni manjkalo optimističnih izjav. Sicer pa je jasno, da sporazum ne rešuje nobenega od bistvenih aspektov bliž-njevzhodno krize, po drugi strani pa bi moral zajamčiti vsaj tri leta miru, v katerih bi se po- gajanja za globalno rešitev lahko uspešno razvila. V takem okviru pomeni novi sporazum o razmiku čet nedvomno korak k vzpostavitvi pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Sindikalna jesen se je začela z velikim sporom v obratih Alfa Romeo, kjer je ravnateljstvo družbe postavilo v dopolnilno blagajno 15.000 delavcev. Delavci so se tej odločitvi uprli in prišli včeraj na delo. Spor je še vedno odprt, saj na včerajšnjem prvem sestanku med vodstvom tovarne in sindikati niso dosegli nobenega sporazuma. Kmalu pa bo o-krog 4 milijone industrijskih delavcev stopilo v boj za nove delovne pogodbe. Najprej se bodo začeli pogajati kemijski delavci, nato pa kovinarji in gradbinci. govorili o vseh perečih vprašanjih tovarne Alfa Romeo. Ravnateljstvo je to zahtevo zavrnilo in izjavilo, da se bo popolno obratovanje tako v obratih v Milanu kot v Arese začelo šele prihodnji,, ponedeljek in da je zato 15.000 delavcev do ponedeljka v dopolnilni blagajni. Položaj v tovarni je zelo napet, saj so delavci sklenili, da bodo tudi jutri in v prihodnjih dneh redno prišli na delo. Jutri bo tudi skupščina vseh prizadetih delavcev. Kmalu bo tudi sestanek med sindikati in ravnateljstvom Fiat. V tej zvezi se bodo jutri trije zvezni tajniki Didò (CGIL), Camiti (CISL) in Ravenna (UIL) sestali s predstavniki federacije kovinarjev, piemontske deželne uprave in turinskimi sindikalisti, da proučijo položaj v obratih družbe Fiat. Govorili bodo tudi o vprašanjih ostalih industrijskih podjetij, ki so neposredno povezana s proizvodnjo avtomobilske industrije in o zaposlitvi v Piemontu. 44 Program Lime„ Deklaracijo o prehojeni poti in o programih neuvrščenih držav so sprejeli na ministrski konferenci v perujskem glavnem mestu LIMA, 1. — Peta konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki je bila od 25. do 30. avgusta v Limi, je sprejela sklepni dokument z uradnim nazivom «Program Lime za medsebojno pomoč in solidarnost». V dokumentu je podana ocena poti, ki so jo neuvrščene države prehodile po četrti konferenci na vrhu v Alžiru in določen program njihovega delovanja na svetovnem prizorišču in v mednarodnem sodelovanju do pete vrhunske konference v glavnem mestu Sri Lanke Colombu, ki bo od 16. do 19. avgusta prihodnjega leta. «Program iz Lime» so neuvrščeni zasnovali na podlagi ocene da so «neuvrščene države v svojem boju proti imperializmu .kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu, sionizmu, apartheidu in vsakršni drugi obliki tuje nadvlade postale eden izmed odločilnih elementov pomembnih sprememb v mednarodnih odnosih. S svojimi akcijami v prid miru, svobodi in neodvisnosti, osvoboditvi narodov, vzpostavitvi nove mednarodne ekonomske ureditve in demokratizaciji mednarodnih odnosov, so neuvrščene države povečale svoj vpliv in odgovornost.» Gibanje neuvrščenih držav — ugotavlja dokument — tako predstavlja učinkovit instrument in neogibno izbiro, vedno bolj privlačno za tiste države, ki se bojujejo za neodvisnost, enakost, mir, gospodarski in družbeni napredek in za vzpostavitev novih političnih in gospodarskih odnosov na svetu. Dokument nato analizira sedanji mednarodni položaj in ugotavlja, da na eni strani protislovje med velikimi potrošniškimi gospodarstvi, temelječimi na nepravični mednarodni gospodarski ureditvi, ki je trenutno v krizi, na drugi strani pa tisto, za kar so široke množice narodov družbeno in ekonomsko osiromašene, postaja vedno bolj pereč problem, in povzroča, da se revolucionarni potencial na nerazvitih območjih radikalizira, kar se izraža v neustavljivem gibanju zgodovinskih tokov gospodarske in politične osvoboditve, krepitve nacionalne identitete in nacionalnih kultur ter uresničevanja pravičnih družbenih ureditev, ki zagotavljajo ljudskim množicam udeleženost v procesu razvoja in izkoriščanja njegovih sadov. Zunanji ministri neuvrščenih nato pozdravljajo proces popuščanja v svetu, ki pa se bo moral razširiti na vsa geografska območja ter prispevati k učinkoviti demokratizaciji mednarodnih odnosov. Prav tako je pozitivna ocena evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki bo lahko pozitivno vplivala na urejanje problemov, izhajajočih iz hladne vojne, kakor tudi drugih mednarodnih problemov. Neuvrščeni izrekajo nato zadovoljstvo zaradi zmagovitega boja vietnamskega ljudstva, ki je «pomemben prispevek k boju neuvrščenih dežel in narodov za mir, nacionalno liiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii Postelja našla truplo Cristine Mazzotti COMO, 1. — Po enomesečni preiskavi je policija našla truplo Cristine Mazzotti, mlade milanske študentke, ki je bila ugrabljena v začetku julija in za katero je družina pred enim mesecem plačala milijardo lir odkupnine. Dekletovo truplo so našli malo pred 23. uro pri Galliateju, malem mestecu nedaleč od Novare. Truplo je bilo zakopano v smetišču 200 metrov od osamljene kmečke hiše. Policijska preiskava o ugrabitvi mlade študentke je stekla takoj po izplačilu odkupnine. Čeprav so banditi obljubili, da bodo izpustili dekle 3. avgusta, je bilo čakanje družine in večkratni pozivi ugrabiteljem zaman. Banditi pa so se kaj kijialu ujeli v past policije. 19. ju- lija so agenti aretirali prve tri roparje, nato pa so prišli na sled skoraj vsej tolpi. Gre pretežno za ljudi, ki so v stiku s kalabrijsko mafijo in o katerih preiskovalci sumijo, da so povezani s tolpo, ki je ugrabila ladjarja D’Amica in še prej Paula Gettyja. Vesti o najdbi dekletovega trupla so še preskope, da bi lahko z gotovostjo poročali, kdaj je bilo dekle ubito. Vsekakor pa je zelo verjetno, da so banditi ubili Cristino, da bi se znebili nevarne priče, takoj ko so se polastili odkupnine. Preden je družina 29. julija plačala znatno vsoto je namreč dobila do kaz, da je dekle še živo. Na sliki: Cristina Mazzotti. neodvisnost, demokracijo in družbeni napredek». Neuvrščeni pozivajo tudi mednarodno skupnost, naj pomaga pri obnovi Vietnama. V ta namen dokument pozdravlja tudi zmago narodov v bivših portugalskih kolonijah v A-friki ter izražajo zaskrbljenost zaradi položaja v Angoli. Konferenca obsoja vsako tuje vmešavanje v notranje zadeve Angole, istočasno pa poziva vsa tri osvobodilna gibanja Angole, da ustavijo bratomorni boj, tako da bi ljudstvu te države omogočili uresničiti neodvisnost v miru in enotnosti. Glede Portugalske pa neuvrščeni pozdravljajo strmoglavljenje kolonialističnega režima ter razglašajo popolno solidarnost s portugalsko revolucijo. Daljši del dokumenta je posvečen položaju na Bližnjem vzhodu, ki je najvažnejše vojno žarišče na svetu. Neuvrščeni obžalujejo, da Izrael trmasto vztraja pri zasedbi arabskega ozemlja in da ne spoštuje nacionalnih pravic palestinskega ljudstva, s čimer izvaja trajno agresijo ter sistematično krši načela ustanovne listine in resolucije OZN, kakor tudi (Nadaljevanje na 6. strani) aiiiiiiimiiiimiiiimtiiiiiiimiiiiriiiiiMiiiMittiiiiiiin ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Vedno večja razlika med revnimi in bogatimi WASHINGTON, 1. — Tukaj se je danes začelo skupno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Na predvečer zasedanja pa so predstavniki desetih industrijsko najbolj razvitih držav sklenili, da se ponovno sprostijo transakcije v zlatu med osrednjimi bankami in da bodo prodali na prostem trgu po tržnih cenah eno šestino rezerv zlata Mednarodnega denarnega sklada. Ta poslednja odločitev je sprožila na mednarodnih trgih z zlatom precejšnjo paniko. Vrednost zlata je danes znatno padla tako v Londonu, kot v Ženevi. V britanski prestolnici so ga prodajali po 5,25 dolarja ceneje za unčo kot včeraj. Njegova cena je torej padla na 154,25 dolarja za unčo. Z omenjenim sklepom bodo prodali 25 milijonov unč zlata za skupno vrednost 4 milijard dolarjev. Ta denar bo dan na razpolago za pomoč revnim državam. Industrijsko razvite države menijo, da je ta odločitev važen korak na poti boja za preprečevanje gospodarske katastrofe v revnem svetu. V teh krogih tudi ugotavljajo, da je revni svet najbolj drago plača1 gospodarsko krizo. Obenem predvidevajo, da bo položaj v revnih državah ostal bolj ali manj na sedanji ravni tudi v prihodnjih desetih letih, če ne bodo sprejeti novi učinkoviti ukrepi. Predstavniki revnih držav in držav v razvoju pa se ne strinjajo z napovedanim postopkom o uporabi denarja, ki ga bodo dobili od prodaje zlata. Menijo, da bodo od tega imele največje koristi industrializirane dežele, kjer se gospodarski položaj že izboljšuje in katere bodo skušale zvrniti del svojih primanjkljajev na nerazvite države. Obenem predstavniki revnih držav in držav v razvoju zahtevajo bolj učinkovite ukrepe za povečanje deleža industrijske proizvodnje v svetu od sedanjih 7 na 25 odstotkov do leta 1985, utrditev cen surovin, razlastitev v njihovih državah tujih družb oo ugodnih pogojih in večje možnosti do najemanja ka-pitalov. Na današnjem odprtju zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je imel glavno poročilo ravnatelj Svetovne banke Mac Na-mara, ki je predlagal, naj bi v sedanjem poslovnem letu posodili rev-nim državam sedem milijard dolarjev, v prihodnjih petih letih pa nadaljnjih 40 milijard. Obrazložil je dramatično raziiko, ki obstaja med industrializiranimi državami in državami v razvoju. Dejal je, da je danes milijarda ljudi v tak-’ snem gospodarskem položaju, da bo njih osebni letni dohodek v desetletju 1970—1980 narasel komaj od 105 na 108 dolarjev, medtem ko se bo osebni dohodek prebivalcev bogatih držav v tem obdobju povečal od 3.100 na 4.000 dolarjev. Mac Na-mara je poudaril, da bo morala biti tudi v prihodnjih letih vsa pomoč usmerjena predvsem najbolj revnemu delu prebivalstva na svetu. Komunist predsednik pokrajinske uprave v Sassariju SASSARI, 1. — Na današnji seji novoizvoljenega pokrajinskega sveta so izvolili za predsednika komunističnega svetovalca prof. Cherchija. To je prvič po vojni, da predseduje pokrajinski upravi v Sassariju komunistični svetovalec. Zanj so glasovali svetovalci KPI, PSI, dva socialdemokrata in en republikanec, potem ko se niso mogli dogovoriti za sestavo levosredinske uprave, ker so demokristjani predlagali za predsednika človeka, ki je bil nedavno obsojen zaradi zlorabe položaja v osebne koristi. TRŽAŠKI DNEVNIK SESTANEK IZVRŠNEGA SVETA GLEDALIŠČA S POSL BELCIJEM PRIPRAVE ZA SESTAVO ZAKONA 0 TRAJNI UREDITVI STATUSA SSG Predvidena rešitev v daljšem roku, trenutni položaj gledališke ustanove pa je kritičen Člani izvršnega odbora upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča so včeraj obrazložili poslancu Corradu Belciju stališča v zvezi z napori, da se doseže publicizacija in z njo tudi do kraja rešijo odprta finančna in ostala vprašanja slovenske gledališke hiše. Kot je znano, je poslanec Belci skupaj z ministrom za turizem in predstave Sartijem bil pobudnik za predložitev ustreznega zakona in se je tudi obvezal, da bo sestavil ter predložil zakon o ureditvi gledališča. Na včerajšnjem razgovoru so nekatera konkretna in podrobna vprašanja v zvezi s sestavo zakonskega predloga obrazložili člani izvršnega odbora Stalnega slovenskega gledališča predsednik dr. Josip Tavčar, podpredsedniki dr. Zorko Harej, Dušan Hreščak in Jurij Slama, blagajnik Bogo Samsa in ravnatelj dr. Fi-libert Benedetič. V daljšem razgovoru so podčrtali dejstvo, da je slovensko gledališče v izredno slabem finančnem položaju prav zato, ker je doslej ministrstvo za turizem in predstave dajalo samo simboličen prispevek, medtem ko je gledališče dejansko v javni upravi že od 22. decembra 1970. leta, ko so ustanovni akt podpisali tržaški župan Marcello Spaccini, predsednik tržaške pokrajine Michele Zanetti in predsednik združenja «Slovensko gledališče» dr. Josip Tavčar. Podčrtali so tudi dobro politično voljo krajevnih činite-Ijev in nujnost, da se z zakonom u-redi finančni položaj gledališča tudi za pretekla razdobja, za katera so se nakopičili dolgovi. Med razgovorom so nato člani izvršnega odbora razpravljali s poslancem o konkretnih predlogih za sestavo zakonskega predloga in o načinu predstavitve tega zakonskega osnutka. Govorili so o politični utemeljitvi zahteve za državni prispevek in o tehnično-upravni utemeljitvi. Končno so se dogovorili tudi za nadaljnji postopek sestavljanja zakonskega predloga. S pobudo ministra in poslanca Bel-cija se pričenja reševati odprto vprašanje Stalnega slovenskega gledališča za daljši rok, ker se je izkazalo, da je sprejem ustreznega zakona najboljša in najbolj trajna rešitev. Vendar pa se s to pobudo, tudi če bi bila uresničena v najkrajšem tehnično možnem času, ne bo rešil trenutni položaj slovenske gledališke u-stanove, ki ostaja kritičen. Proračun je ostal nekrit, pogodbe so podpisane samo na osnovi zagotovil in pričakovanj, novi dolgovi naraščajo, tako da proračun samo za pasivne obresti predvideva izdatek sedemdeset milijonov lir. Upravni svet je zato že na zadnji seji na predlog izvršnega od- bora sklenil, da bo gledališče stopilo v stik s predstavniki krajevnega političnega življenja, katere bo opozorilo na kritičen položaj ustanove in na nujnost takojšnjih ukrepov, da se težave premeste, dokler ne bo parlament sprejel zakon, ki naj do kraja in dosledno reši celotno vprašanje. Sindikati obsojajo sklep o podražitvi metana Tajništvo pokrajinske federacije CGIL, CISL in UH, je izdalo poročilo, v katerem ostro obsoja sklep upravne komisije ACEGAT o podražitvi metana. V poročilu ugotavlja, da je bil ta sklep sprejet proti volji sindikatov ter drugih družbenih sil in je obenem v nasprotju z izjavami krajevnih upravnih organov. Zato zahteva tajništvo federacije srečanje s prefekom in zainteresiranimi ustanovami z namenom, da bi skupno poglobili ta u-krep, ki predstavlja nov udarec za delavske množice. Danes začetek popravnih izpitov Kot po vsej državi, se začnejo danes tudi na slovenskih srednjih in višjih srednjih šolah popravni izpiti. Na slovenskih šolah se začnejo popravni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine, druge naloge pa bodo sledile po razporedu, ki je objavljen na vsaki šoli. Na vseh srednjih in višjih srednjih šolah v Italiji ima popravne izpite približno pol milijona dijakov, na slovenskih šolah na Tržaškem pa 171, in sicer 104 na višjih srednjih šolah, 67 pa na srednjih šolah. Verjetno bodo to zadnji popravni izpiti, ker se pripravlja reforma, ki jih bo odpravila. Vsem dijakom želimo, da bi uspešno opravili izpite, v novem šolskem letu pa dosegli boljše učne uspehe. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo dne 6. septembra ob 18. uri, za 45. obletnico ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. polaganje vencev na grob pri Sv. Ani v Trstu, v počastitev njihovega spomina. V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pa bo SPOMINSKA PROSLAVA na kraju ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. V NEDELJO V DEVINSKEM GRADU NA POBUDO PRINCA TORRE E TASSO Nagrade za «dobroto in človekoljubje» zaslužnim občanom občine Devin-Nabrežina Devinski princ Torre e Tasso govori letošnjim dobitnikom nagrade za «dobroto in človeško solidarnost» llllllllllllllllll■lIlllllllllllllllllllllllllllllllmI^IlIlllIIllIllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllllllllllllllllIlllllllllIllllIIlllllIIllllllllIIlIIlIllllllllI^IllllIlIllllllllllll V BAZOVICI OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE Dobro uspela proslava v priredbi mladih bazovskih prosvetnih delavcev Nastop dramske skupine PD «Lipa», Tržaškega partizanskega pevskega zbora ter govornikov Lucijana Volka, Mirjana Žagarja in Mira Prešla V dolg in še nedokončan seznam letošnjih slovesnih in občutenih proslavljanj 30. obletnice zmage narodnoosvobodilnega in revolucionarnega gibanja ter osvoboditve je v nedeljo s svetlimi črkami vpisala svoje ime tudi Bazovica. V nedeljo, na slavju, ki ga je priredilo domače prosvetno društvo «Lipa», je prišla do izraza in do svojega najglobljega pomena navezanost naših ljudi na ideale NOB. To je na nedeljski proslavi dokazala številna udeležba domačinov in ljudi iz raznih drugih krajev in to je dokazala prireditev sama, ki je v jutranjih urah obsegala planinsko orientacijski pohod na temo NOB in v popoldanskih urah uspel nastop društvene mladinske dramske skupine 2 občuteno podanim ciklusom miiimiuiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiimmiiimiiuiiiiuiHimniiitiiiiiiiiitiiiiiiimfiiimimiiitiiiiHiiiiiiuiiiif USPEŠEN POTEK FESTIVALA NA PONČANI Festival «Unità» poudaril zahtevo po novem načinu upravljanja V nedeljo so govorili podpredsednik deželnega odbora Piemonta Libertini, tajnik Rossetti in pokrajinski svetovalec Iskra Ob veliki udeležbi občinstva se je v nedeljo in včeraj nadaljeval festival «Unità» na Pončani, osrednji festival komunističnega tiska v pokrajinskem merilu. Po sobotnem uspelem intemacionalističnem večeru, je bila nedeljska manifestacija posvečena obravnavi političnih, družbenih in gospodarskih problemov v Italiji ter v našem ožjem merilu s posebnim poudarkom na novi položaj, ki je nastal po vsej državi po nedavnih upravnih volitvah, ki so prinesle odločen premik na levo. Ta položaj ter naloge in odgovornosti, ki jih nalaga, so poudarili tudi vsi trije govorniki na nedeljski manifestaciji. Govorili so namreč Lucio Libertini, podpredsednik deželnega odbora v Piemontu in član osrednjega vodstva KPI. pred njim pa tajnik tržaške avtonomne federacije KPI Giorgio Rossetti ter slovenski pokrajinski svetovalec Boris Iskra. Libertini je v svojem govoru a-naliziral globoko družbeno-politič-no in gospodarsko krizo, ki pretresa italijansko družbo ter svoja izvajanja dopolnil z raznimi podatki, kot so število brezposelnih v posameznih krajih in podobno. Ob navajanju vzrokov in hudih posledic te krize je govornik spregovoril o potrebi uvajanja novega načina upravljanja. Njegova izvajanja je nekako prenesel na našo ožjo pokrajinsko problematiko tajnik tržaške federacije Rossetti, v slovenščini pa ga je dopolnil Boris Iskra, ki je najprej spregovoril o pomenu praznikov komunističnega tiska, ki niso le nosilec stvarne podpore, temveč tudi dejavnik preverjanja, v kakšni meri ljudstvo dejansko sledi stranki v njenem boju za vsestransko družbeno pravičnost. Potem ko je poudaril pomen zadnjih volitev in odgovornosti, ki jih njihov izid nalaga stranki, odgovornost, kateri se tržaški komunisti ne nameravajo izogniti, kar dokazuje že sam primer nabre-žinske občinske uprave, kjer je KPI, čeprav v manjšini, sprejela težko breme upravljanja. Poudaril je nato internacionalistični značaj boja, ki ga skušajo nadaljevati z ustvarjanjem nadstrankarske razprave o velikih temah demokracije, pluralizma in partecipacije. Pri tem se je navezal tudi na nerešeno problematiko slovenske narodnostne skupnosti, kot bistveni element demokracije pri nas. Glavna točka včerajšnjega spore d» pa je bila okrogla miza na te- mo «Tovarna, rajon, zdravje», na kateri so sodelovali član federacije Tamburiini, ravnatelj tržaške psihiatrične bolnišnice Basaglia, občinski zdravnik Fabiani, član občinskega odbora za medicino dela Grassi ter nekateri drugi operaterji na zdravstvenem in sindikalnem področju. Prijateljsko srečanje s handikapirand na Opčinah Tri openske organizacije — prosvetno društvo «Tabor», športno društvo «Polet» in Združenje staršev — prirejajo drevi, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s handi-kapiranci, ki si ob robu vasi gradijo poseben center. Predstavniki družinske skupnosti handikapirancev bodo seznanili širšo javnost s to pobudo, ki bi bila koristna zanje ter obenem za širšo skupnost področja vzhodnega Krasa, ter z drugimi vprašanji, ki zadevajo njihov položaj. Ob tej priložnosti bodo predvajali film o mišični distrofiji. Openske organizacije vabijo vse prebivalstvo k čim večji udeležbi. recitacij partizanske lirike ter Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je med našim ljudstvom najzgovornejši posredovalec vzvišenih idealov nekdanje in tudi današnje borbe proti fašizmu in izkoriščanju delovnega človeka. Posebej pa nas mora ob nedeljski proslavi 30. obletnice osvoboditve navdajati prijetno in razveseljujoče zaupanje ne samo ob dejstvu, da je Bazovica še enkrat izpričala svojo predanost idealom NOB, temveč tudi ob spoznanju, da je pobuda za nedeljsko manifestacijo privrela skoraj izključno iz src mladih bazovskih prosvetnih delavcev, nadaljevalcev bogate tradicije kulturnega in družbettb tfhpredftega dela. Nedeljska manifestacija v Bazovici se je. kot rečeno, pričela že v jutranjih urah s planinsko-orienta-cijskim pohodom, ki se ga je udeležilo 35 ljudi, razvrščenih v šest ekip. Morali so prehoditi daljšo progo ter se med potjo spoprijeti z raznimi vprašanji predvsem na tematiko NOB. Ekipe so se na cilju zvrstile po naslednjem vrstnem redu: Kras A, Kras B, Tabor — Opčine, Lipa — Bazovica, Zarja — Bazovica in Kras C. Osrednja prireditev je bila v popoldanskih urah «Pod orehi», kot pravijo v Bazovici kraju na severnem robu vasi, ob cesti Bazovica — Lokev. Na odru so se pred številnim občinstvom zvrstili govorniki, člani domače dramske skupine ter ansambel in zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Iz številnih grl je najprej mogočno zadonela «Internacionala», nakar je proslavo odprla tajnica prosvetnega društva «Lipa» Dora Križmančič s pozdravom in kratkim govorom o pomenu 30. obletnice osvoboditve. Daljši govor o pomenu narodnoosvobodilne borbe je imel nato domačin Mirjan Žagar. Najprej je podrobno orisal razmere, ki so vladale na Primorskem med fašistično vladavino, posebej pa razmere v Bazovici, kjer se je prebivalstvo po zgledu vsega slovenskega ljudstva dvignilo k uporu ter za ceno hudih žrtev tudi zmagalo. Teh žrtev ne smemo pozabiti, je ob zaključku dejal Žagar, in ne smemo dopustiti, da bi fašizem spet prišel na površje, kajti poraz fašizma še ni pomenil njegove smrti. Zato smo danes še na fronti, ki je v mnogočem spremenjena, vendar je še zmerom potreben enoten in oster odpor vseh ljudskih antifašističnih sil proti tistim, ki bi nam hoteli odvzeti najosnovnejše pravice ter vse tisto, kar smo pridobili v NOB. Za njim je imel slavnostni govor pokrajinski svetovalec Lucijan Volk, ki je ravno tako spregovoril o neprecenljivem pomenu zmage nad silami, ki so skušale ustvariti v Evropi novi red. Nadaljeval pa je z ugotovitvijo, da so se pričakovanja tistih zanosnih dni zmage le delno uresničila, ker sta se mednarodna solidarnost in antifašistično zavezništvo kaj kmalu zrahljali in je nastopilo ozračje hladne vojne, v duhu katere so oblast prevzele sile, ki so se bale družbenega napredka, ki se jim je zdela vsaka sprememba nevarna in ki niso pojmovale obla-. sti kot sredstvo za uresničevanje demokratično izražene volje, ampak o-blast kot samo sebi namen. V tem okviru je Volk spregovoril o splošni krizi, ki razjeda italijansko družbo ter pri tem omenil tudi vprašanje Slovencev, ki v Italiji živimo in ki še nismo globalno zaščiteni. Svoj govor je Volk zaključil z mislijo, da .nam v sedanjem resnem trenutku krize ni treba novih idealov in napotil, ker so še vedno veljavna tista, ki so nam jih zapustili s krvjo napisana naši bratje in očetje pred 30 leti. Veliko navdušenje je nato izzval nastop mladih bazovskih recitatorjev, ki so se res odlično pripravili ter s svojim občutenim izvajanjem vzbudili v marsikomu misel, da i-ma ta skupina , že velike izkušnje. Dobršen del zasluge za tako uspel nastop pa gre nedvomno vaditeljici in režiserki Sqnji Pečar. V izvajanju je bilo namreč občutiti njeno veščo roko. Nastopili so: Ingrid in Marjan Kralj, Ivan, Boris, Neva, Vera, Suzana in Tanja Grgič, Milena, Davorin in Leo Križmančič, Darko in Saška Metlika, Marinka in Milena Čufar, Dora Žagar, Kenija Brass, Darinka Ražem, Te-ry Počkar, Nadja Debenjak in Rosana Franco. žal je druga točka najavljenega sporeda odpadla. Nastopiti bi morala folklorna skupina društva «Bazovica» 7 Reke, ki pa je iz objektivnih razlogov svoj nastop odpovedala. Pred navdušujočim nastopom ansambla, recitatorjev in zbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora je spregovoril še domači prosvetni delavec in član TPPZ Miro Prešel, ki je poudaril pomen proslave ter izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je «mlada Bazovica čvrsto prijela za zapuščen plug kulture in ga pognala v življenje.» Burni aplavzi so nato spremljali Tržaški partizanski pevski zbor, ki je pod vodstvom neutrudnega Oskarja Kjudra izvajal znano «Partizansko balado». Naj omenimo, da je bil to že 80. nastop TPPZ v njegovem soraz-meroma kratkem življenju. Zboru se je na koncu zahvalila ter ga obdarila s cvetjem mala Irenka Grgič. Proslava je skratka uspela, edina pripomba gre na račun pomanjkljivega ozvočenja. Ob razigranih zvokih ansambla Supergroup in plesu se je prireditev nadaljevala pozno v noč. Ob dobri udeležbi se je nadaljevala in zaključila sinoči. V devinskem gradu je v nedeljo že tretje leto zapored bila na pobudo princa Raimonda della Torre e Tasso majhna slovesnost, na kateri so podelili nagrade «dobrote in človekoljubja» najzaslužnejšim občanom devinsko - nabrežinske občine, ki so s svojo ljubeznijo do bližnjega pokazali vso svojo plemenitost. V viteški dvorani je ob prisotnosti nagrajencev in številnih povabljencev princ v svojem kratkem nagovoru podčrtal doprinos, ki ga nagrajenci dan za dnem nudijo družbi in se zahvalil ustanovam ter posameznikom, ki so gmotno prispevali k tej pobudi. Končno je poudaril, da take pobude služijo za u-stvarjanje sožitja in sodelovanja o-beh tukaj živečih narodnostnih skupnosti. Nagrade (diplomo in gmotni prispevek) je prejelo šest občanov devinsko - nabrežinske občine, in sicer: Mario Beninich za vzorno družinsko solidarnost, Giovanna Trampuž vd. Moimas za pogumno pomoč otrokom in staršem, Stanislav Caharija za že 25-letno pomoč paraliziranemu delovnemu tovarišu (Caharija, ki je bivši občinski svetovalec, je najavil, da bo nagrado dal v dobrodelne namene), Viktorija Kralj por. Chemelli za nego bolne starejše ženice, Giuseppe Ne-grich za pomoč v domu upokojencev in končno dr. Carlo Delami za zasluge in nesebično prizadevanje na zdravstvenem področju. Devinsko - nabrežinski župan posl. pohvalil pobudo, ki vrednoti številna vsakodnevna dobrodelna dejanja, ki naj bodo predvsem mladini za vzgled. Z večjim osveščanjem javnosti o podobnih dobrih delih pa bomo vzgajali ljudstvo v duhu ljubezni, človekoljubja in humanosti. Po zakuski je sklenil simpatično slovesnost kakovosten kulturni spored: nastopila je znana folklorna skupina iz Kapri ve, ki je prikazala vrsto furlanskih plesov, medtem ko je moški pevski zbor Seghizzi iz Gorice izvajal del svojega repertoarja. —bs— NA GRADU SV. JUSTA Drevi proglasitev idealne italijanske ženske Na Gradu sv. Justa je bil včeraj uradni štart 25. mednarodnega natečaja «Idealna ženska 1975», Predvidenih je b preizkušenj, vsako kandidatko pa oceni komisija, ki jo sestavljajo tehniki in časnikarji, z oceno od 5 do 10. Včeraj so o-pravili štiri nastope, in sicer vzgojo otrok, ikebano, lov na napako ter pregled splošne kulture. V glavnem so se vse dobro izkazale. Danes se bodo pomerile še v kuhanju in pripravljanju cocktaila. Zvečer pa bo slavnostna gala predstava, med katero bodo ,proglasili zmagovalko. Prireditev bo prenašala celo Albin škerk je v svojem pozdravu švicarska televizija. ■iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiitiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii PO PODATKIH MEJNE POLICIJE Do konca avgusta čez mejo nad 26 milijonov potnikov V samem avgustu je promet presegel 5.279.000 preho-dov - Letos napredoval zlasti maloobmejni promet Po podatkih, ki jih je zbrala statistična služba mejne policije, je v preteklem avgustu na «tržaškem» odseku italijansko - jugoslovanske meje (tržaški odsek gre od morske obale v Miljskem zalivu do mejnega prehoda Gorjansko, medtem ko gre goriški odsek od Jamelj do Stupice, videmski od Stupice do Rateč) stopilo na sosedno področje v mednarodnem in lokalnem prometu 5,279.095 ljudi, to je okoli 260.000 več kakor v avgustu lanskega leta. V mednarodnem prometu (s potnim listom) je namreč prekoračilo mejo 3,206.351 ljudi, to je nekaj manj kakor v lanskem avgustu (3,337.515 prehodov). Od tega pa je na italijanske državljane odpadlo 1,278.955 (lani 1,083.698), na tuje turiste pa 1,927.396 (lani 2,353.817) prehodov, če se je mednarodni promet nekoliko skrčil v primeri z avgustom 1974, je bilo zato v preteklem mesecu maloobmejni promet toliko bolj živahen: z obmejno prepustnico je namreč stopilo na sosedna področjo 2,072.744 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 1,679.565. Od skupnega števila prehodov je na prebivalce z italijanskega obmejnega pasu odpadlo 1,318.894 (lani'1,159.211), na prebivalce z jugoslovanskega pasu pa 753.850 (lani 520.354) prehodov. Če seštejemo podatke, ki se nanašajo na celokupen promet, to je na promet s potnimi listi in obmejnimi prepustnicami, je razvoj v letošnjem letu še posebno viden iz naslednje primerjave: v prvih o-smih mesecih lanskega leta je stopilo čez mejo na tržaškem odseku italijansko - jugoslovanske meje 18,332.503 ljudi, v istem času letos pa so jih našteli kar 26,070.425. V posameznih mesecih je bil promet naslednji: 1974 1975 Januar 1,851.968 1,805.068 Februar 1,465.607 1,922.025 Marec 2,292.214 2,490.652 April 1,471.864 2,959.310 Maj 1,285.233 3,605.319 Junij 1,846.951 3,283.660 Julij 3,101.586 4,725.296 Avgust 5,017.080 5,279.095 Skupaj 18,332.503 26,070.425 Del množice med nedeljsko proslavo 30-letnice osvoboditve v Bazovici Srečanje Zveze trgovcev z odbornikom Stopperjem Predstavnik: tržaške zveze trgovcev so se te dni sestah z deželnim odbornikom za industrijo in trgovi- no ter z njim razpravljali o raznih problemih, ki zadevajo trgovino na drobno in debelo, maloobmejni trgovski promet ter razne trgovske infrastrukture. Med drugim so razpravljali tudi o vprašanju padca cene dinarja. Pri tem so tržaški trgovci zagotovili, da bodo pri prodaji sprejemali dinarje po nekoliko višji ceni, kot je dnevna menjava v bankah. Seja sindikata slovenske šole Danes, torek 3. septembra, bo ob 18. uri odborova seje. Na dnevnem redu bodo: pregled izvršenega dela in načrt ter smernice za prihodnje delo. Tajništvo vabi odbornike, naj se seje točno in gotovo udeležijo. Seje se lahko udeležijo tudi člani, ki niso odborniki. Tajništvo Končno brezplačna zdravila za podvržene hemofiliji in Parkinsonovemu obolenju Bolniki, ki so podvrženi Parkinsonovemu obolenju ali hemofiliji, bodo s posredovanjem svojih bolniških blagajn končno le prejemali potrebna zdravila brezplačno. To novost namreč določa odlok ministrstva za zdravstvo, ki je bil pred kratkim objavljen na uradnem vestniku. Proti Parkinsonovemu obolenju bosta na razpolago zdravili «Madopar» ter «Simenet», proti hemofiliji pa «Crio-precipitato Kabi», katerega steklenička je bila do sedaj v prodaji po 79.800 lir. Seveda pa je za nabavo omenjenih zdravil potreben zdravniški recept. V Italiji je bolnikov s Parkinsonovim obolonjem nad sto tisoč, v glavnem so to osebe, ki imajo več kot petdeset let. Bruno Zeper razstavlja v mestni galeriji V tržaških galerijah se začenja intenzivnejša likovna dejavnost. V nekaterih galerijah se pripravljajo na novo sezono, občinska galerija pa nadaljuje s svojo dejavnostjo in je v soboto po zaključeni razstavi likovnika Alda Bressanutija odprl razstavo tržaški kipar Bruno Zeper, ki je v oba prostora galerije dal občinstvu na ogled kakih dvajset svojih skulptur, ki bi jim stežka našli skupno ime, saj gre za malone fantastične kovinske tvorbe, ki bi njim lahko nadeli ime spirala, ptica, pajek, riba, skelet itd. itd. Istega dne so tudi v Miljah imeli odprtje nove razstave. V galeriji «Lo Squero», kjer je pred nedavnim razstavljal Demetrij Cej, so od sobote dalje občinstvu na ogled dela tržaškega likovnika Diminija. V galeriji palače Costami pa so grafično razstavo, ki jo je organiziral deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov in ki bi se bila morala zaključiti z zadnjim dnem avgusta, podaljšali še do 6. septembra. Na Gradu sv. Justa pa je od nedelje večja razstava, ki jo organizira avtonomna ustanova za gostinstvo in turizem in na kateri sodelujejo naslednji likovniki: Bazur-co, Bertacco, Decca, Di Carlo, Sam-maritano, Saulo, Scanavina in Treccani. V četrtek je v družini Cvelbar na Opčinah zavekalo. Naša bivša sodelavka Jelka Daneu in njen mož Peter Cvelbar sta dobila krepkega sinčka, ki sta mu dala ime Vanja. Srečnima staršema čestitamo, malemu Vanji pa želimo dolgo in srečno življenje. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika PD LONJER KATINARA Mladinski odsek vabita na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK ki bo 6. in 7. septembra v LONJERJU Spored: Sobota, 6. septembra od 20. do 24. ure ples z ansamblom «The Lords». Nedelja, 7. septembra ob 9. uri slikarski ex tempore; ob 17. uri godba na pihala iz Ricmanj, pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, pevski zbor s Katinare; ob 20. uri ples z ansamblom «The Lords». Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v petek, 5. septembra ob 18.00 in 20.30 z dokumentarno dramo: Be-nedetič-Košuta «Rižarna» v hali Tivoli v Ljubljani. V soboto, 6. septembra ob 20. uri: Ivan Cankar «Za narodov blagor» v Avditoriju v Portorožu. GRAD SV. JUSTA (v primeru slabega vremena v Rossettijevem gledališču). Proglasitev «Idealne italijanske ženske 1975». Ob 21. uri glasbeni varietejski spored z Giovanne, Matijem Bazarjem, Enricom Mario Ba-ronijem, ansambli The Mirror in Nuovo Sistema, Edithom Petersom, Lucianom Rossijem, Tiziano, Leonom Di-lemio, Rafom Dalyjem, Francom Ga-rofanom. Predprodaja vstopnic v o-srednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36-372). Izleti : . «- " .• - PD Slavec iz Ricmanj priredi v nedeljo, 7. septembra, izlet v Dra-šiče pri Metliki (Dolenjska), kjer imajo veliko slavje — praznik 15. brigade in drugp. Prevoz in kosilo v hotelu Kandija v Novem mestu stane 7.000 lir. Ker bo predvidoma zmanjkalo razpoložljivih mest, vabimo vse, da se čimprej vpišejo na sedežu društva ali v trgovini. Odhod avtobusov bo ob 5.30 iz Ricmanj. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 668,— f unt šterling 1410.—- Švicarski frank 252.— Francoski frank 151,50 Nemška marka 258,70 Avstrijski šiling 36,70 Mali oglasi VAJENKO z znanjem italijanščine in slovenščine išče prodajalna igrač ORVISI. Telefonirati na 68472. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L tek 211-489. I Šolske vesti Kavualeijstvu dizavuega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo danes, 2. t.m., s ■ pismeno naloga iz slovenščine. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 14. septembra vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti danes, 2. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski šole. Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da se popravni izpiti začnejo danes, 2. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Vpisovanje v podružnico glasbene šole v Dolini bo v četrtek, 4. septembra, od 18. do 20. ure v prostorih glasbene šole. MIRAMARSKI PARK - LUČI in ZVOKI - Danes počitek. Ariston 21.30 «Il fantasma della libertà». Barvni film, igrajo Michel Piccoli, Monica Vitti, Adolfo Celi in drugi. Grattacielo 16.30 «L’insegnante». Barvni film, igrata Edwige Fenech in Vittorio Caprioli, mladini pod 18. letom prepovedano. Excelsior 16.00 «Senza un filo di classe». Barvni film, igra George Segai. Fenice 16.00 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Costantin. Marilù Tolo. Barvni film. Nazionale 16.00 «Il sogno di Zorro». Franco Franchi in Paola Tedeschi Barvni film. Eden 16.30 «Per favore, non toccai le vecchiette». Barvni film. Igrat Mei Brooks, Gene Wilder. Ritz 16.30 «Il cavalier Costante N cosia demoniaco ovvero Dracula : Brianza». Landò Buzzanca. Barv film. Aurora 16.00 «Alto e biondo». Barv film. Capito! 16.30 James Bond: «Agente OC — Si vive solo due volte». Barvr film. Cristallo 16.00 «Il cervello», D. Niver Barvni film. Moderno 16.30 «Dalla Cina con fu rore». Barvni film, igra Bruce Lee mladini pod 14. letom prepovedan: Impero 16.30 «Mayerling». O. Sharii Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Storie proibite di cinque Lolite». Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Zorro il vendicatore». Igrata Frank Latimore in Maria Luz Gachia. Vittorio Veneto 16.45 «L’uomo in basso a destra nella fotografia». Barrili film, igra J. L. Trintignarr. Astra: 16.00 «Operazione gatto». Barvni film. Abbazia 16.30 «Una pazza storia d'amore». Barvni film, igrata J. Segai in S. Winters. Včeraj »danes Danes, TOREK, 2. septembra ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.54. — Dolžina dneva 13.27. — Luna vzide ob 22.03 in zatone ob 11.53. Jutri, SREDA, 3. septembra DORA VREME včeraj: Najvišja temperatura 25,7 stopinje, najnižja 18,8, ob 19. uri 24 stopinj, zračni pritisk 1015,9 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO:, 70-ietni Giovanni Pe-tris, 79-letna Pia Valič vd. Michelazzi, 75-letni Lorenzo Grisan, 79-!etni Rodolfo Perosa, 77-letni Giovanni Battista Pedron, 89 letna Maria Brischia vd. Pierazzi, 84-letni: Vitantonio Bianco. 92-letna Angelica Marizza vd. Tedesco, 66-letni Ernesto Pelin, 73-letni Benvenuto Peroncini, 87-letni Francesco Almini, 56-letni Giordano Dam-brosi, 72-letni Riccardo Hrovatin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 • Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Cr0" ce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje '' Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Prispevki Namesto cvetja na grob Marije P}' rjevec daruje Berta Zuzič 2.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Marije Piri?" vec daruje Ivana Majevski 1.500 Itf za kulturni dom Prosek - Kontovel. Zastrupil se je z gobami Po okusnem kosilu je 43-letnega Giuseppa Verbicha, ki stanuje v Ul. Lussinpiccolo 3 začelo zvijati po trebuhu. Mož se je tako moral zateči v glavno bolnišnico in vzrok je kmalu skočil na dan. Prejšni dan je bil Verbich na izletu v Jugoslaviji in si je nabral nekaj privlačnih gob. Nedeljska večerja je bila brezhibna, I včerajšnje kosilo pa ne! Vsekakor se j bo v treh dneh že počutil boljše, 1 Zapustila nas je naša draga MARIJA PIRJEVEC roj. BRIŠČEK Pogreb bo danes, 2. septembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku. Žalujoča sestra Julka in drugi sorodniki. Prosek, 2. septembra 1975 (Občinsko pogrebno podjetje Ul. Zonta 7-C) GORIŠKI DNEVNIK 2. septembra 1975 &B ZAKLJUČKU SEŽANSKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Pri Gornji Branici spominsko slavje ob 31-Ietniei zgodovinskega zborovanja Govoril je tedanji član oblastnega komiteja Julij Beltram — Spominsko obeležje je odkril tedanji okrožni sekretar OF Srečko Colja iz Nabrežine «Na tem kraju je bilo 30. julija 1944 protifašistično zborovanje, na katerem je šest tisoč ljudi iz vse Primorske zahtevalo priključitev k novi Jugoslaviji». Te besede so vklesane v kraški kamen — spominsko obeležje, ki so ga odkrili v nedeljo dopoldne na množičnem zborovanju °b 31. obletnici zgodovinskega dogodka in ob zaključku letošnjega praznika sežanske občine, ki tam PN Gornji Branici meji z novogoriško in ajdovsko občino. Na svečanost so prišli številni bivši borci, aktivistke in aktivisti, ki so se udeležili zborovanja pred 31- leti, med njimi predsednik SKGZ Boris Rane, devinsko - nabrežinski župan Posl. Albin škerk, tedanji okrožni sekretar OF Srečko Colja, ki je Pred 31 leti odprl tisto zgodovinsko zborovanje, v nedeljo pa odkril spominsko obeležje. Nekateri so se po tolikih letih prvič spet srečali in obujali spomine v hladni senci bu-kev in smrek, na vzpetini, ki se jim je zdaj zdela bolj strma kot takrat, ko so bili toliko mlajši. Po nagovorih in odkritju spominskega obeležja je sledil kratek kulturni spored, pri katerem so sodelovali moški pevski zbor iz Domberga, godba na pihala iz Vogrskega ter mlade recitetorke iz Sežane Leonil-5*a Sterle, Mojca Švara in Tatjana Munih. Zborovanja se je udeležilo tudi precej mladine, ki se ie po-teni veselo zabavata na ljudski veselici pri Čehovinih. I V imenu krajevne organizacije bivših borcev je odprl zborovanje ^mago Ukmar, nato je pozdravil u-osležence in poudaril pomen zbo-novanja predsednik sežanske občin-,e skupščine Boris Bernetič. Glav-m govor je imel Julij Beltram -,n«o, tedanji član oblastnega komiteja. G pomenu zborovanja pred 31 , in nedeljskega spominskega slavja je tov. Beltram dejal: USTANOVNI SESTANEK BO V NEDELJO Zadruga avtoprevoznikov bo skrbela za bolj smotrno izkoriščanje dela Podpredsednik Radovan Plessini obrazložil prizadevanja pobudnikov zadruge - Vzpodbudne besede zastopnikov oblasti in drugih zadrug Pogled množice med govorom tov. Beltrama - Janka «Spominsko obeležje, ki ga danes odkrivamo na kraju, kjer se je pred 1 loti. zbrala na poziv OF nad Srečko Colja 6000-glava množica ljudi iz vse Primorske, uvršča tudi to prijazno dolinico med zgodovinske kraje. Tu se je v težkih časih na svojstven način izpričevala odločna volja in zahteva primorskega ljudstva, da živi svobodi in združeni Sloveniji v okviru skupne socialistične domovine Jugoslavije. To so bili časi, ko je šlo za zmago tistega, kot pravi tov. Kardelj, kar je v človeku človek in kar je v človeku zver. Takrat ni mogel nihče stati ob strani in opazovati strašno morijo in življenje je viselo na nitki. In v takih mračnih dneh se je tu zbrala iz vse Primorske množica članov OF iz o-svobojenih in zasedenih krajev, Trsta in Gorice. Prihajali so v zastavah mimo zased in postojank, transparenti in napisi, kot značilci pomladi. Klic po svobodi je bil močnejši od vseh sovražnikovih posto jank, močnejši od smrti. Ti kraji imajo tudi svojo predzgodovino iz NOB. V tej okolici so se izvajale leta 1941 prve partizanske akcije na Primorskem, nedaleč od tod je bila leta 1942 zelo pomembna prva partijska konferenca na Primorskem. Tod so vodile varne kurirske poti. Tu je bilo varno zavetišče za vse ilegalce v prvem obdobju OF, za prve borce in ilegalne ustanove. Tu ni bilo mesta za izdajalce in potuhnjence, tu so bili kot smo rekli «naši ljudje», ljudje, ki jih je združila OF v ne premagljivo celoto in jih prepojila z zavestjo moči, človekovih pravic in dostojanstva.» Nato je govoril o uveljavljanju socialistične družbe, o doseženih u-spehih in nadaljnjih nalogah, pri izvajanju katerih se odraža zvestoba revoluciji in izročilom NOB, ali TEČAJI o organizaciji prevozov v egs Pariški in somalski izvedenec 0 Prometnih zvezah z vzh. Afriko Danes nastop dveh angleških strokovnjakov za po-niorski promet - Tečaj se bo zaključil v petek fakulteti tr^e-iezian>> na gospodarski raj zaól, ?a?ke univerze se je vče-dijskeea tpxden mednarodnega štu-vozovir iìecaja ? organizaciji prenosu ki riV-°Pi®ki g°sPodarski skup-novitev in tZIVljau letos sv°jo 16- P°-5- septembra.56 b° zaključil v Petek’ govornflLd0fn°ldne Sta oostopila dva vezovalne^a 0rihCner predsednik po-^držpvan^ ora za promet in fa ravnatP,M- G' Dupont iz Pariza usklajevanih n nacrtovanje in iz Mogadišf rtov S' Xasa Range razvoj sta obravnavala okviru evrnne=i!llh^ZVez in storitev v fam poudar-lrSke deveterice s poseb- Afriko pan-l”1 na zveze z vzhodno v svojem n ^ lzvedenec Dupont je daril JdT ” stopu med drugim svojem nrareC Vsaka drzava pri »S””-™™" VeljalPza <>, ki bi kaj več s® Flamce deveterice. Ne-gia prizadeven’3 S° V EvroPi dose-nih sistemo^ Ja P° uskIad|tvi davč-Pravilnikov v m po uvedbi enotnih Prevoznikov z* gorivom. °Skrbovanie jeKprevoznaUdeje nadaljeval DuPont’ iah člamVah dw,avnost v vseh deže- “ » 'ZgTJZZsgZ upravnih in zlasti davčnih pou- prometu še posebno zadevah. ša (mimoe-ed X' Raage iz Mogadi-izvedenenS=fd®.>.P°.Vedano’. Je to Prvi stopa enec afriškega porekla, predavatelj, medtem žajo predvsem v tehnični pomoči, ki jo za razvoj Somalije nudijo nekatere tuje države, med temi zlasti Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Italija. Del teh prizadevanj se konkretno izoblikuje tudi v postopnem izboljšanju prometnih zvez med vzhodnoafriško obalo, Evropo in o-stalim svetom. Na tem področju, je zaključil predavatelj, si dežele vzhod-n- Afrike obetajo še večji razmah prometa vzporedno z naraščanjem blagovnih tokov po Sueškem prekopu in po Rdečem morju. Pri tem je želeti, da bi se blagovni promet s Somalijo povečal zlasti v smeri Rdeče morje — Italija in Rdeče morje — Trst. Danes dopoldne bosta na univerzi ponovno dve predavanji: predstavnik londonske zbornice za pristanišče in promet E. Pollock bo govoril o možnostih za uvedbo enotne pristaniške politike v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ravnatelj odseka za načitovanje pri organizaciji «British Rail Shipping International Services Division» D. J. Ainsworth, prav tako iz Londona, pa bo predaval o vlogi kontejnerskega prometa in prometa z roli on -roli off ladjami na relacijah med Anglijo in celinsko Evropo in med Anglijo in Irsko. Jutri popoldne si bodo udeleženci tečaja skupno ogledali prostore špe-diterske družbe Parisi na Miramar-rkem drevoredu. pa se porajajo ostanki klerikalizma in prizadevanja sovražnikov samoupravnega socializma. Ob zaključku svojega govora je tov. Beltram dejal: «Okrajnemu odboru bivših aktivistov OF za srednje-primorsko okrožje gre zasluga, da se vršijo spominska obeležja na pomembnih krajih, da se zbira zgodovinski material, da se piše zgodovina o dogodkih iz NOB in hvalevredna skrb za ponioč potrebnim borcem in aktivistom. To bo stalna naloga odbora in komisij, okrožnih odborov bivših aktivistov OF na terenu. Odbor se spominja tudi ustanovitve goriškega okrožja ob združitvi severnega in srednjega primorskega okrožja v goriško okrožje 9. maja 1945. Od takrat je poteklo tudi 30 let in žal nesrečne meje, ki so nastale pod vplivom tujega vmešavanja, so tudi novo okrožje spremenile in kraje in ljudi ločile. Toda ločiti niso mogle src, spominov skupnih stremljenj in dolžnosti.» EZIT prepovedal odlaganje odpadkov na področju pri Orehu Preteklo soboto se je pod vodstvom predsednika dr. Sacerdotija sestal izvršni odbor Zavoda za industrijsko cono v Žavljah. Na seji sta predsednik in svetovalec dr. Paschi po ročala o vrsti pregledov, ki sta jih opravila v dolini Oreha in vzdolž rečice Osp ter zlasti na področju, ki ga je tržaška občinska uprava namenila za odlagališče odpadnih materialov. Področje spada v okvir industrijske cone in je po zakonu namenjeno uresničitvi novih industrijskih pobud. Vodstvo EZIT se zaveda t.žav, v katerih se nahaja tržaška občina — je rečeno v poročilu, ki so ga izdali po seji — po drugi strani pa opozarja vse prizadete, da je že oddalo nekemu podjetju dela za učvrstitev terena. Kaj naj se na tem področju zgradi ali uredi, je rečeno nadalje v poročilu, bo odločilo v kratkem vodstvo EZIT, med tem časom pa je predsednik industrijskega zavoda odredil prepoved odlaganja kakršnega koli materiala na močvirnatem področju, za katerega se zahteva ekološka zaščita. Poleg tega je predsednik že opozoril tržaško občino, naj se pri odlaganju materiala drži določb ustreznega dovoljenja. Ta namreč dopušča odlaganje le zemlje, kamenja, materiala, ki se nabira pri podiranju stavb, cest in podobnih delih, ne dopušča pa odlaganja lesa, avtomobilskih pnevmatik in drugih odpadkov, ki jih je na odlagališču kljub temu čedalje več. vpra- Sm»p.'”SS »'»1 t«u ■" - zvez med Evropo in zvezi je se izra- Tovornjak ji je povozil roko Železniški tir pri Sv. Andreju je bil ponovno vzrok prometne nesreče, katere žrtev je včeraj, nekaj pred 9. uro, postala 40-letna Zita Vattovani por. Scalisciani. ženska se je vozila s svojim motorčkom, ko je na tiru zdrsnila in padla na asfalt. Prav takrat pa je mimo privozil tovornjak, ki ji je z zadnjim kolesom povozil desno roko. -Na ortopedskem oddelku so ji u-gotovili več lažjih poškodb ter verjetne zlome na desni roki. Scaliscia-nijeva se bo morala zdraviti mesec dni. , Plamen štedilnika zajel gospodinjo ter jo hudo opekel Za 45-letno gospodinjo Bice Can-por. Danieletto se je včeraj dopoldan običajno vsakdanje vrtenje okrog loncev in kozic zaključilo nadvse dramatično. Ko je na domu v Ul. Zelich pripravljala kosilo se je namreč opekla s plamenom iz štedilnika in ogenj se je kar v hipu oprijel še obleke, ki je seveda takoj začela goreti. Ženi v ognju je priskočil na pomoč mož Leo, ki je tudi 'poklical pomoč. Vendar pa je ogenj resno opekel gospodinjo po vsem telesu, predvsem pa po glavi, vratu in nogah. Opekline so bile druge in tretje stopnje. Ponesrečeno Danielettovo so sprejeli na dermatološkem oddelku splošne bolnišnice, vendar so si zdravniki zaradi resnosti opeklin pridržali prognozo. Skupina goriških avtoprevoznikov je pred kratkim ustanovila «Goriško zadrugo avtoprevoznikov obrtnikov» in v nedeljo zjutraj je v dvorani trgovinske zbornice predstavnikom oblasti, strokovnih združenj in tudi drugim avtoprevoznikom predstavila to novo nastalo zadrugo. Kot je dejal njen podpredsednik Radovan Plessini, v obrazložitvi smotrov zadruge je njen namen povezovati med seboj goriške avtoprevoznike, iskati delo zanje, združevati delo, po možnosti ustanoviti tudi špedi terski urad in zahtevati tudi aktivno prisotnost avtoprevoznikov pri nastajajočem goriškem avtoportu. Zadružno obliko so si izbrali upoštevajoč izkušnje avtoprevoznikov v deželi Emiliji. V Gorici sicer obstajajo že nekateri konzorciji avtoprevoznikov, ki imajo iste smotre, kot si jih je zadala novoustanovljena zadruga. Radovan Plessini je v svojih izjavah dejal tudi, da nočejo biti avtoprevozniki samo pasivni gledalci tega, kar se dogaja v našem mestu, v pokrajini in na gospodarskem področju. Sedanji trenutek spričo težav za gospodarstvo, zahteva aktivno prisotnost vseh zainteresiranih I dejavnikov. Zato se bodo avtoprevozniki zavzemali tudi za obnovitev in podaljšanje zakona o prosti coni in za javno in odprto upravljanje kontingentov. Prav tako se bo zadruga soočala s krajevnimi upravami in- tukajšnjo oblastjo. Sestanek je začel predsednik zadruge Luigi Plesničar, ki je pozdravil številne prisotne. Med temi so bili goriški župan De Simone in odbornik za programacijo Moise, zastopnik trgovinske zbornice Tacchino, podpredsednik deželne ustanove za obrt ESA Visintin, zastopniki zadružnih zvez Humar in Po-letto ter posameznih zadrug, zastop niki obrtnikih združenj Sacchetti in Jurich, zastopnik turistične ustanove Del Ben. Zanimivi sta bili ugotovitvi predstavnikov goriške občine, ki so v skladu s programom nove večine obljubili večje sodelovanje s strokovnimi organizacijami, med temi tudi z novonastalo zadrugo. Brez dvoma najbolj zanimiv po seg je podal predstavnik trgovinske zbornice Tacchino. Orisal je nekatere možnosti, ki se nudijo avtoprevoznikom v zvezi z gradnjami tovarn v Tržiču in v zvezi z razširitvijo pristanišča v Tržiču. Samo v enem primeru bodo lahko imeli avtoprevozniki 3.000 voženj mesečno. Gre za mesečni prihod dveh ladij, natovorjenih z lesom in celulozo. Vsaka bi imela 40.000 ton tovora. Tacchino je omenil še dve večji tovarni, ki bosta zgrajeni v Tržiču. ■ Tudi tu bi bilo veliko dela za avto-I prevoznike. Za takšna dela, je dejal predstavnik trgovinske zbornice, se morajo zavzemati organizirane skupine avtoprevoznikov, ne pa posamezniki.. ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI sporoča, da se bo jutri, v sredo 3. septembra, pričelo vpisovanje za šolsko leto 1975-76. Vpisovanje bo vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici Malta 2, do začetka pouka, 15. septembra. Včeraj v Ronkah sestanek z zastopniki letališč Zagreba in Reke Na upravi letališča v Ronkah je bil včeraj zjutraj sestanek med zastopniki tega letališča in letališč Reke in iz Zagreba. Goste sta sprejela predsednika ronškega letališča inž. Augelli in podpredsednik Tac-chinardi s sodelavci. Z jugoslovanske strani so bili prisotni zastopnik Privredne komore z Reke Viktor Stipčič, pomočnik direktorja reške- ga letališča Aldo Simper in generalni direktor Pan Adrie iz Zagre ba Slavjan Belamafič. Pogovor je potekal o možnostih za ustanovitev rednih letalskih zvez med našo deželo in hrvaškimi letališči. To v pripravi na konferenco o letalskih prevozih, ki bo prve dni oktobra na Reki. Tu bodo sodelovali zastopniki naše dežele, Hrvaške, Slovenije, Koroške in štajerske. Septembrski praznik v Doberdobu «Septembrski praznik» bo naslov jesenskemu prazniku, ki ga prireja v Doberdobu tamkajšnje katoliško društvo «Hrast» v soboto 6. in v nedeljo 7. septembra. Na sporedu imajo, med drugim, v nedeljo zvečer nastop znanega slovenskega ansambla «Mihe Dovžana» in govor ob 30. obletnici osvoboditve. Goriški muzej pripravlja revijo «Goriški letnik» Te dni pojde v tisk druga številka «Goriškega letnika», ki ga Goriški muzej izdaja kot redno vsakoletno publikacijo. Dotiskan bo pred koncem leta. Letošnji letnik ni v ničemer menjal vsebinskih konceptov, ki jih je zastavil v prvi številki. Prinesel bo članke s področja ar heologije (D. Svoljšak o najdbah iz Mosta na Soči in M. Guštin slučajnih najdbah iz Goriške), zgodovine (M. Brozzi o furlanskih Langobardih: A. Cremonesi o samostanu v Rožacu; B. Marušič o dopisovanju med S. Rutarjem in F. Levcem; I. Juvančič o fašističnem preganjanju škofa Fogarja), zgodovine NOB (T. Ferenc o domobranskem atentatov v Gorici poleti 1944, M. Čampa o «Partizanskem dnevniku»; S. Plahuta o bojih v Baški grapi leta 1944), etnologije (N. Križnar o razmerah na Gori nad Ajdovščino; M. Dolenc o padarskih bukvah) in zgodovine umetnosti (V. Koršič o stolnici v Gradiču ob Soči; K. Rozmanove o neznanem goriškem slikarju Kebru in neznanem portretu M. Stroja; F. Monai o goriških slikarjih prvega četrtletja 20. stoletja; M. Vuk o kipu J. Nepomuka v Gor. muzeju). Letnik bo prinesel še rubriko «Zapisi in poročila» z drobnimi zapisi (na primer spominsko pričevanje V. Gradnik o bojih za Koroško leta 1919) in poročili o izdanih knj'gah. Posebnost letošnje- ..........lmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii„niI„,unii,,Hunu,„IMII„m,IIIII|l|llllll||I||||||||ln||||||||||||||||||||I||||||miI||||||||IIIm||||a ČEPRAV JE SLABO VREME NEKOLIKO NAGAJALO Briški praznik na Osiavju je potekel v znamenju domačnosti in vesele zabave V soboto je veliko ljudi prisostvovalo nastopu ansambla «Veseli planšarji» - Pester kulturni spored - Izvolitev briške lepotice ga zbornika je gotovo sodelovanje nekaterih italijanskih avtorjev, katerih članki bodo objavljeni v slovenskem jeziku. Izdajo letošnjega zbornika so poleg KS Nova Gorica podprle nekatere delovne organizacije zlasti pa Ljubljanska banka, Poslovna e-nota Nova Gorica, ki je prevzela pokroviteljstvo nad izdajo. Vabimo bralce, da naročijo publikacijo po prednaročniški ceni (60,00 din), ki velja do izida. Naročila lahko naslovijo na naslov: Goriški muzej, 65.000 Nova Gorica, knjiga jim bo obenem z računom dostavljena takoj po izidu. Pogled na številno občinstvo, ki je v nedeljo popoldne prisostvovalo kulturnemu sporedu na Osiavju. Sinoči se je na Osiavju zaključil štiridnevni briški praznik, ki ga je «na borjaču» priredilo prosvetno društvo «Naš prapor». Briško praznovanje so sklenili z izvolitvijo do- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiinitiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiii, V GRADIŠČU PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA Festival «Unità» v znamenju odprtosti in sodelovanja Razprave o demokrat-jzaciji vojske, ženski eman. cipaciji in svobodi tiska - Bogat kulturni spored Nove živilske izkaznice za blago proste cone Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da bodo z jutrišnjim dnem pričeli deliti nove živilske izkaznice za prebivalce goriške občine, ki imajo možnost dobiti nekatere kontingente blaga na področju proste cone. Izkaznice bodo delili na dom zainteresiranim. Kdor ne bo dobil na dom teh izkaznic, naj se javi, no 1. oktobru, na trgovinski zbornici, urad za prosto cono. Festival komunističnega tiska v Gradišču privablja s svojim pestrim sporedom vsak dan množico ljudi. Ta praznik, ki ga prirejajo vsako leto, poteka letos v znamenju odprtosti KPI do demokratičnega zavezništva pri vodenju krajevnih uprav ter v duhu dobrega medsebojnega razumevanja in sodelovanja med KPI in jugoslovansko samoupravno sociabstično stvarnostjo. Festival, ki bo trajal do vključno nedelje ter se bo zaključil z govorom pokrajinskega tajnika Paize ter predstavnika vietnamskega ljudstva Dame, so pričeli v petek s pozdravnima nagovoroma župana iz Gradišča Trevisana ter predsednika občinske konference Zveze sindikatov iz Nove Gorice Vilija Pahorja. Trevisan je poudaril odločno pripravljenost KPI za sodelovanje z vsemi demokratičnimi strankami pri iskanju odgovorov na težavna vprašanja, ki jih ustvarja družbeni razvoj. Vili Pahor, ki je prinesel pozdrav prebivalstva sosednjega področja, pa je poudaril, da so bili med naprednimi in odprtimi silami pri nas ter jugoslovanskimi dejavniki ustvarjeni dobri odnosi, ki se kažejo v različnih pobudah ter prispevajo k utrjevanju dobrega sosedstva ter mirnega sožitja. Sledil je nastop folklorne skupine «Tine Rožanc» iz Ljubljane, ki jo je občinstvo toplo pozdravilo ter nagrajevalo za izvajanje plesov in pesmi jugoslovanskih narodov. Sploh pa je na sedanjem festivalu «Unità» velik poudarek na stikih z Novo Gorico, Slovenijo in Jugoslavijo. Tako deluje v okviru festivala posebna slovenska restavracija, ki je vedno dobro obiskana. Danes, denimo, bo kombinat pohištva Meblo razstavljal svoje izdelke, jutri bo delegacija nekdanjih jugoslovanskih partizanov sodelovala pri podelitvi priznanj vsem garibaldin-cem, prav tako pa bo delegacija Zveze komunistov prisotna na zaključnem zborovanju v nedeljo. Poleg sindikalnega predstavnika Pahorja na še medobčinski sekretar komunistov Miha Ravnik ter predsednik občinske konference SZDL Alojz Pahor. V soboto zvečer sta poslanec Lizzerò in občinski svetovalec v Gorici odv. Battello razpravljala o komunističnem predlogu za preureditev položaja vojaka ter uvedbo demokratičnih odnosov v vojski. Včeraj je bila razprava o položaju žene ter boju žena v svetovnem letu za dosego emancipacije. V četrtek bo okrogla miza o svobodi tiska ter položaju založništva v I-taliji in v naši deželi. V petek bodo I nastopali italijanski in slovenski zbori iz Goriške, v soboto pa bo | nastopila italijanska igralska skupina iz Kopra s predstavo posvečeno Čilu. Italijanska manjšina v Jugoslaviji bo na festivalu sodelovala tudi z zborom in folkloro. Poleg izredno številnih zabavnih orkestrov ter priznanih pevcev sodeluje tudi gledališka skupina Nuove Scene iz Reggio Emilie. S svojimi izdelki so nadalje prisotni goriški obrtniki, mali industrije! in zadruge. mače lepotice. Prireditelji pa so z uspehom letošnjega praznika le delno zadovoljni, saj je slabo vreme, predvsem prva dva dneva, motilo odvijanje prireditve. Kljub dežju in blatnemu prireditvenemu prostoru, je bilo v soboto zvečer prisotnih veliko ljudi, na nastopu znanega narodnozabavnega ansambla «Veseli planšarji», ki so se predstavili z bogatim repertoarjem slovenskih narodnih pesmi, ki so navdušile prisotne. Ko je kazalo, da dežja ne bo več, se je «na borjaču» zbrala še večja množica obiskovalcev, tako da so prireditelji delni začetni neuspeh nekoliko oblažili. Že v prvih nedeljskih popoldanskih urah se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko ljudi, da bi sledili kulturnemu sporedu, v katerem so nastopili člani tržaške folklorne skupine «Stu ledi», mladinski pevski zbor iz Pevme in z O-slavja ter oktet «Planika». Pred pričetkom sporeda je dijakinja Sonja Klanjšček pozdravila zbrane v imenu prirediteljev. Prvi so nastopili tržaški folkloristi, ki so zaplesali nekaj belokranjskih plesov. pevci, ki so pod vodstvom prof. E-mila Valentinčiča zapeli slovenske narodne pesmi. Malčki iz Pevme in z Oslavja so tokrat drugič nastopili, saj so svoj krstni nastop imeli na poletnem praznovanju v Pevmi. S pesmijo «Triglav moj dom», so se pod vodstvom Franca Valentinčiča predstavili člani okteta «Piani ka», ki so nato zapeli vrsto pesmi iz svojega repertoarja. Kulturni spored na nedeljski prireditvi so sklenili folkloristi iz Trsta, ki so ob spremstvu dveh harmonikarjev navdušili občinstvo s prikazom raznih slovenskih narodnih plesov. Zabeležiti moramo še eno zanimivost. Ob vhodu so namreč vsem ženskam darovali rdeči nageljn, moškim pa so ponudili korarec briškega vina. Vsekakor nekaj novega, kar hoče dati briškemu prazniku poudarek domačnosti. S tem praznovanjem se zaključuje poletna sezona tudi za mlade prosvetne delavce z Oslavja, iz Pevme in štmavra. Odslej bodo morali misliti za novo zimsko sezono. V ta namen so v Pevmi že pričeli urejevati nekdanjo Prevrnjeno letalo na mirenskem letališču Na mirenskem letališču je prišlo v nedeljo predpoldne do majhne letalske nesreče, ki je sicer povzročila poškodbe na malem turističnem letalu, pilot pa se k sreči ni poškodoval. Gre za tržaškega pilota Angela VerseJca. Poletel je z goriškega letališča z letalom F 13 —1 Dodo, ki je last tržaškega aerokluba, nad San Giorgio di Nogaro, kjer se je imela vršiti padalska manifestacija. Ko se je Versaica okrog enajste ure predpoldne vrnil nad Gorico in je hotel pristati, je med pristajanjem kolo letala zabredlo v majhno luknjo na letališki stezi in letalc se je zaradi tega nrevrnilo. Letalo se je seveda poškodovalo, pilot pa je hotel že nekaj minut Precejšnje navdušenje med 'občin-, dvorano7katero‘bTmoraii usposobiti stvom so pripravili mladi domači I že pred pričetkom novega leta. iiiiiiiiiiimiHiiiiimmiiiiiiimi.i„llllimilllllnillllimillllmmu||||||||||m||||||||||||.. V NEDELJO POZNO ZVEČER Istočasna tatinska akcija v petih stanovanjih Neznanci so okradli tri hiše v Gorici in dve v Pevmi 10 milijonov lir vrednosti ukradenega blaga Sestanek gradbiiifev v Inriaku Na sestanku v Turjaku, ki ga je sklical sindikat gradbenih delavcev, so preučili hud položaj na področju zaposlitve pri nas in v državi. Na sestanku so govorili tudi o prizadevanjih za izvedbo reform in o pri-pravaii za jesensko borbo za obnovitev delovnih pogodb. Goričanka podlegla posledicam prometne nesreče Zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je dobila pri prometni nesreči pri Krminu v nedeljo zvečer okrog 20. ure, je kmalu po prihodu v videmsko, bolnišnico umrla še isti večer 50-letna Antonija Pregeli, lastnica gestiine Topo gigio v Ulici Aquiieia v Gorici. Pregelijeva je šofirala ta večer avto iz Gorice proti Krminu. V vozilu je imela tudi desetletno nečakinjo Danielo. Na ravni poti pred Krminom je avto iz neznanih vzrokov treščil v obcestno drevo in se razbil, žensko in deklico so takoj prepeljali v krminsko bolnišnico. Njuno stanje je bilo zelo hudo, zato so ju hitro odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice. Prometna nesreča pri Madonnini Včeraj zjutraj je 18-ietni Renzo Deiuri iz Ulice Cotonificio 23 z avtom fiat 1103 GO 23401 od zadaj zadel, na križišču pri Madonnini, v tovornjak fiat 642 GO 21895, ki ga je šofiral Gianfranco Ninin iz Krmina. Osebni avtomobil se je poškodoval, prav tako njegov šofer, ki je dobil nekaj udarcev v obraz Ozdravel bo v petih dneh. Prosveta Prosvetno društvo «Kras» Dol - Poljane in Zveza borcev iz Dola vabita domačine na sestanek v četrtek, 4. septembra, ob 20. uri. Sestanek bo v gostilni Peric pri Devetakih. Pogovorili se bodo o nadaljevan ju del na gradbišču spomenika padlim in o obračunu poletnega praznika. Izleti Kmečka zveza obvešča, da imajo na razpolago še nekaj mest za dvodnevni izlet, 6. in 7. septembra, po Sloveniji in Hrvatski. KZ obenem sporoča odhod avtobusa iz posameznih vasi: z Oslavja ob 5. uri, iz Pevme ob 5.05, iz Štandreža ob 5.15, iz Sovodenj ob 5.20 ter iz Rupe ob 5.30. Kino sta bila na otvoritvi prisot-1 kasneje, po prestanem strahu, po Zveze Incvno vzleteti z drugim letalom. Tatovi so v nedeljo zvečer vdrli v pet hiš v severnem delu mesta in v Pevmi in iz njih odnesli de nar ter dragocenosti. Zaradi istočasnosti akcije se lahko misli, da gre za eno tolpo, ki pozna navade ljudi, ki jih je okradla in ki je izkoristila njih začasno odsotnost, da je spretno izpeljala akcijo. Vsi vlomi so se pripetili med 8. in 11. uro zvečer. Ljudje so šli iz hiše na večerjo v kakšno restavracijo, v kino, ali pa so bili ves popoldan na izletu. Največjo škodo je najbrž utrpel trgovec Giorgio Massi, ki biva v Ul. Angolo 9 v svojstveno zgrajeni vili na samem na Solkanskem polju. Z doma je bil odsoten med 20. in 22.30, neznanci so takrat vdrli v hišo in iz nje odnesli zlate predmete, srebrnino, kristalne vaze in denar v skupni vrednosti 5 milijonov lir. Istočasno so neznanci vdrli tudi v hišo trgovca Domenica De Bar-tolija, ki biva v Ul. Campi 20. Tudi on je šel iz hiše ob 20. uri in se je vrnil domov ob 23. uri. Našel je - v hiši vse razmetano, ugotovil pa je, da so neznanci odnesli več zlatih in srebrnih predmetov, nekaj denarja in prenosni televizijski sprejemnik. Utrpel je škodo treh milijonov lir. Tretja tatvina je bila v Ul. Tronco 18 v hiši, kjer biva šofer Aldo Gravner. Bil je z družino odsoten ves popoldan in ko se je okrog 11. ure z ženo vrnil domov, je ugotovil, da so mu zmanjkali razni zlati predmeti v skupni vrednosti enega milijona lir. V nedeljskih večernih urah so neznanci vdrli tudi v dve hiši v Pevmi. Na štev. 52 biva Gabrijela Vodopivec. Neznanci so vdrli skozi hišna vrata in odnesli 15.000 lir, 70 tisoč dinarjev in uro. Vodopivčeve ni bilo doma med 19. in 22.30. Istočasno so vdrli tudi v hišo Roberta Simčiča, ki biva v Pevmi štev. 41 in odnesli 450.000 lir v denarju. Pustili pa so nedotaknjeno drugo blago. „ Kvestura in karabinjerji so pričeli s preiskavo. Gorica VERDI 17.30—22.00 «L'ultimo domicilio conosciuto». L. Ventura in M. Yo-bert. CORSO 17.30—22.00 «A piedi nudi nel parco». R. Rickford in J. Fonda. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Frankenstein junior». G. Wilder in P. Boyle. Barvni film. CENTRALE 17.30—21.30 «La tigre di Eschnapur». D. Paget in P. Hub-schid. VITTORIA 17.00—22.00 «Bruce Lee». T. Pey. Barvni film. rw» «r • «p 7 rzic EXCE-LSIOR 17.30—22.00 «I violini del ballo». PRINCIPE 15.00—22.00 «Lilli e il vagabondo». Barvni film. Nova Corica SOČA «Tolpa Cola Yungerja in Jesse Jamesa», ameriški barrai film, ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kehil šerif ZDA», ameriški barrai film, ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vampirjeve ljubice», nemški barvni film, ob 19.30. Včeraj-danes L goriškega matičnega urada ROJSTVA: Daniel Furlan, Gianni Bertosso, Cristiano Poian, Davide Dreossi. SMRTI: 82-letni Luigi Rumiel. OKLICI: prodajalka Carmela Videt-ta in trgovski potnik Gianni Oleotto, uiadnica Franca Rosig in avtoklepar Glauco Modestini, uradnica Giordana Leban in uradnik Gastone Colugnatti, študentka Orsola Maria Cherchi in študent Giancarlo Ritelia, prodajalka Hedvika Komjanc in mehanik Edvard Makuc. POROKE: gospodinja Fulvia Ga-brielcig in prodajalec Adriano Chio-pris, gospodinja Mariagrazia Paziente in uradnik Gianpietro Visintin, profesorica Jožica Lasič in inženir Mario Cefarin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, teh 25-76. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. Ulica Toti, tel. 72-701. V NEDELJO SE JE ZAČELA NOVA LOVSKA SEZONA Kam pravzaprav pelje morija divjadi in ptic? Stari zakon o lovu sicer ne ustreza, toda tudi novi predlog ni najboljši Severna in Srednja Evropa hudo napadata Italijo zaradi lova ptic-selivk Prvi dan lova, v nedeljo zadnjega avgusta, je, kot poročajo agencije, zahteval tri mrtve in «veliko število» ranjenih. Vsako leto ob začetku lova se govori o tem, da bi na ta način «razvedrilnega športa» bilo treba «zakonsko omejiti», da bi ne bil tako nevaren in škodljiv, saj vsako leto beležimo nove in nove mrtve in veliko ranjenih. Z druge strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da trpi zaradi lova tudi priroda, namreč prirodno ravnotežje, kajti v dobi od konca septembra do srede marca, ko je lov odprt, se pobije toliko divjadi in ptic, da se ravnotežje v prirodi omaja. To dokazujejo konkretni podatki, ki govore naslednje: V Italiji je okoli dva milijona lovcev, praktično po sedem lovcev na kvadratni kilometer površine. V skoraj šestih mesecih lova lovci prebredejo vsak košček lovišča, pretaknejo sleherni grm in pokončajo skoraj vse. Vrhu tega so tu tudi tisti, ki lovijo ptice s starim sistemom, ki je v Italiji znan pod naslovom «ucellaggione». Ti polovijo na milijone, celo na stotine milijonov ptic selivk, ki so na poti iz severnih in srednjih predelov Evrope v Afriko. Kot bi vsega tega ne bilo dovolj je tu še sistem lovljenja ptic s sistemom «capanni». Gre za kakih 40.000 lovcev, ki razpolagajo vsak s 15 celo 50 pticami. Da na področju Italije polovijo veliko, mnogo preveč ptic, dokazujejo tudi protesti severnoevropskih in srednjeevropskih dežel, saj so evropska združenja za zaščito malih živali in ptic zbrala 4.200.000 podpisov na svoja protestna pisma proti lovljenju ptic selivk na italijanskem ozemlju. Protestna pisma so evropska združenja predložila lani evropskemu parlamentu in v teh protestnih pismih se zahteva omejite/ lova, pa naj gre za lov s puškami ali mrežami. V teh protestnih pismih je govor o 280 milijonih ptic, ki da jih polovijo vsako leto v Italiji. Na švedskem so to splošno akcijo za zaščito ptic ljubitelji malih živali podprli z zelo u-činkovito akcijo. Vzdolž švedskih cest so postavili velike napise na katerih piše: «Selivci, letite visoko in naglo preko Italije». Jasno je, da so tudi v visoko kulturni švedski ptice nepismene, zato gornji napisi niso bili namenjeni njim, pač pa je marsikateri Italijanski je vozil po švedskih cestah, verjetno zardel od sramote, še veliko več Švedov pa je ob pogledu na tak napis sklenil, da svojih počitnic ne bo preživel v Italiji pač pa kjerkoli drugje, v Španiji, Jugoslaviji ali kaki drugi deželi ob Sredozemskem morju, kjer lov na ptice ni tako surov, pa čeprav je tudi, res, da ptic ne lovijo le v Italiji. O akcijah proti tolikšni moriji ptic bi lahko nadaljevali, saj je bilo teh množičnih akcij neverjetno Veliko. Prej smo rekli, da se že dolgo let čuti potreba po zakonskem u-okvirjenju lova. Sicer že obstaja zakon o tem «razvedrilnem športu». Toda zastarel je in nepopoln. Strokovnjaki pa pravijo, da tudi novi zakonski predlog ni nič boljši, morda celo še slabši. Zakon namreč predvideva tako rekoč splošno morijo divjadi in ptic saj predvideva n . primer ubijanje tudi ptic, ki tehtajo 20, 15, celo 12 gramov. Odkod tolikšna «velikodušnost» za dva milijona lovcev, kolikor naj bi jih bilo v Italiji? Lov je dejavnost, ki določenim krogom veliko nese. Gre za stotine milijard lir na leto. Statistika namreč pravi, da se na leto proda okoli 120 do 130.000 lovskih pušk. Ne gre v vseh primerih za boroveljske «risanice» torej za dragocene puške, vendar pa znaša cena poštene lovske puške okoli 200 in tudi več tisoč lir, kar znese okoli 25 milijard lir. Druge opreme za lov prodajo na leto za kakih 10 do 15 milijard lir. «Streliva» pa gre na leto za najmanj 100 milijard lir. Gre torej za celoten promet v znesku 130—150 milijard lir. Če vzamemo v poštev še takse in druge dajatve, če upoštevamo še obrat «gostinskega značaja», ki je povezan z lovom, ne bomo daleč od resnice, če bomo rekli, da gre na leto za skupen promet 200 milijard lir. To pa ni malo. In kot bi vsega tega ne bilo dovolj, so v tem «razvedrilnem športu» angažirani ljudje vseh slojev in plasti, celo vseh političnih barv in tokov. Zato ni nekega političnega gibanja, ki bi se temu uprlo. Ne mislimo, da naj bi se lov ukinil. Potrebno bi mu bilo dati prave okvire in nekaj človeške vsebine. Ne smemo pa pri tem pozabiti na naslednje: Priroda si sama ustvarja ravnotežje. Redkokdaj pogreši, če se človek preveč ne vtika v to ravnotežje. Ptice so se hranile in se hranijo v glavnem z mrčesom. Če je ptic malo, se mrčes bolj svobodno množi, proti preštevilnemu mrčesu pa si pomagamo z raznimi kemijskimi sredstvi. Za razna kemijska sredstva pa so zdravstveni krogi že zdavnaj ugotovili, da so zdravju škodljiva. Rekli smo že, da ni le Italija tista dežela, ki ima razvit ali pre-razvit lov. V Franciji je prav ta- 'nžaški pristaniščniki so, kot smo že poročali, dobili svoj dom, v katerem se dvojezičnost kar dobro uveljavlja Več zamejskih folklornih skupin na Dnevu narodnih noš v Kamniku ko veliko lovcev. Po številu celo več kot v Italiji, vendar je Italija najbolj na gosto «naseljena» z lovci. Po sedem lovcev na kvadratni kilometer površine. V Avstriji ne pride niti po en lovec na kvadratni kilometer, na Češkoslovaškem prav tako, na Angleškem ne pride niti pol lovca, na Madžarskem komaj eno četrtino lovca, v Franciji pa na polovico manj kot v Italiji. Zaradi primerjave je zelo zanimiva Zahodna Nemčija, ki je po površini manjša kot Italija in šteje štiri milijone več ljudi in vendar je v Zahodni Nemčiji le kakih 250.000 lovcev in pride na kvadratni kilometer približno 0,9 lovca, če je Italija v marsičem zaostala za drugimi deželami razvitega sveta, se lahko pobaha, da je po številu lovcev na odnosu na površino države in na število divjadi na prvem mestu. Le da ji to prvenstvo ne dela časti- Večja skupina zamejskih, predvsem tržaških narodnih noš, ki je sodelovala na prireditvi v Kamniku .................................................................................................... y nedeljo 31 avgusta je bil V Kamniku tradicionalni «Dan narodne noše», ki ga že osmo leto u-spešno prireja tamkajšnje Turistično društvo. Letošnjega kamniškega «Dneva narodne noše» se je u-deležilo sedemnajst folklornih skupin iz raznih krajev Slovenije, med temi pa tudi narodne noše iz zamejstva slovenske narodnosti. Tako smo takoj zgodaj zjutraj na glavnem kamniškem trgu, medtem ko je igrala godba na pihala iz Nabrežine pri Trstu, lahko zasledili narodne noše iz Trsta in okolice, folklorno skupino iz Sovodenj pri Gorici, folklorno skupino iz Rezije ter Ukev iz Kanalske doline, zastopana pa je bil--', tudi slovenska manjšina na Koroškem s folklorno skupino iz Radiš. Takoj po jutranjem kulturnem sporedu je bil sprejem vodij folklornih skupin pri predsedniku občinske skupščine Kamnik, ki je prisrčno pozdravil prisotne in poudaril važnost, ki jo ima ta prireditev. Zasluga pa, da je ta pomemben praznik vedno uspešen, je dejal predsednik OS, gre krajevnemu turističnemu društvu. V popoldanskih urah se je po kamniških ulicah razvil slavnostni sprevod vseh prisotnih narodnih noš in foklornih skupin, katerega je množica gledalcev pozdravila s ploskanjem in cvetjem. Sledil je kulturni program z nastopi folklornih skupin, med, katejjmb so bile tudi folklorne skupine iz Rezije, Radiš in Sovodenj, ki so požele veliko priznanja med . občinstvom. POLJAKOM JE TO V VROČEM POLETJU POSTALO JASNO Delovni človek potrebuje «majhen dom izven mesta» Letos bi bili potrebovali že milijon «tvikendic» . Varčni Poljak denarja ima, nima pa gradbenega materiala - Cena zemljiščem ni tako nizka Varšavski časopis «Kurier pol-ski» je napravil anketo o tem, kaj naj se nudi poljskemu delovnemu človeku ob njegovem prostem času. Ena izmed zahtev, ki jih daje ta list, je ta naj bi tudi okoli Varšave nastala primerna naselja počitniških domov in hišic, kakršna so v bližini Prage, Moskve, Sofije in drugih velikih mest socialističnega sveta. Varšavski časopis ne govori o ostalem svetu, pač pa se omejuje na socialistični svet in govori prvenstveno, seveda, o Poljakih, za katere pravi, da «vedno več je ljudi s premično streho na štirih kolesih», to se pravi, da je vedno več Povljakov, ki odhajajo na počitnice s svojimi vozili, tudi s prikolicami, še več, varšarski časopis pravi, da je na Poljskem «vedno več svobodnih sobot», kajti «letos jih bo dvanajst, vtem ko smo jih lani imeli le šest». Če upoštevamo še redni dopust, nedelje in praznike ima poprečni zaposleni Poljak prav sto svobodnih dni na leto. To se zdi razmeroma malo, posebno za naše pojme, ko se tudi javne oblasti že ubadajo z vprašanji, ki nastajajo ob raznih «mostovih», ki so daljši in krajši, ki pa jih je vedno več, vendar predstavlja teh sto svobodnih dni, ki jih ima na leto poprečni Poljak, problem, če u-poštevamo, da je na Poljskem «v delovnem razmerju dvanajst milijonov ljudi. Ker ti ljudje živijo po večini v večjih centrih in velikih mestih, koder je skoncentrirana industrija, nastaja vprašanje, kam s temi ljudmi, tudi če se odpravi na počitek ob koncu tedna le vsak tretji Poljak, ki ima pravico do tedenskega počitka. V vsakem primeru gre za malo manj kot za «preseljevanje narodov», za selitev milijonov ljudi, ki se kaže tudi v tem, da ob tedenskih vikendih, ki sovpadajo še s kakšnim drugim prazničnim dnem, odhaja iz Varšave tudi po dvesto vlakov. Velika mesta so tudi v najboljših primerih bučna, izčrpljujoča, tesna, mračna, skratka človek iz njih beži. Varšava ima sicer po 30 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca, hkrati pa zelo zastrupljen zrak, kajti tolikšna je njena industrijska gostota. Za letošnje poletje smo pred časom že rekli, da je bilo na Poljskem tako vroče, da Poljaki takšnega poletja že dolgo ne pomnijo. Zato se je želja po «majhnem domu izven mesta» še posebej povečale in tako rekoč razmnožila, tako da je poljski časopis, ki smo ga v začetku omenili, ugotovil, da «Poljaki bi trenutno, torej sredi letošnjega poletja, potrebovali najmanj en milijon počitniških hišic, vikendic.» Tolikšno pa je bilo tudi konkretno povpraševanje. Na Poljskem, v mestih in na podeželju, je že pol milijona ljudi, ki razpolagajo s tako imenovano «dauv- ko», to se pravi z majhnim zemljiščem, ki more meriti kvečjemu 300 kvadratnih metrov površine Teh «dauvk» je veliko okoli vseh velikih mest in če bi bila na razpolago gradbena dovoljenja in še posebej če bi bilo na razpolago dovolj gradbenega materiala, bi večina lastnikov teh zemljišč že začeli graditi, ker s tolikšnimi sredstvi Poljaki že razpolagajo. Sedanja naselja počitniških hišic in domov okoli velikih mest pa niso preveč priljubljena in to iz dveh razlogov: predvsem zaradi dejstva da «so preveč na gosto naseljena», z druge strani pa so tudi slabo dostopna zaradi pregostega prometa na cestah. Poljaki bi si radi postavili svoje počitniške domove «na samem». Denarja, kot smo že ugotovili, imajo veliko, saj ima hranilno knjižico nič manj kot 95 odstotkov Poljakov, ki razpolagajo s skupnimi 250 milijardi zlotov, kar je nič manj kot iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimimiuit Turizem dobro obeta Čeprav se je za letošnjo turistično sezono v začetku govorilo, da bo bolj šibka, podatki govore, da bo boljša kot so bile tudi rekordne «letine». To velja letos za Jugoslavijo in še posebej za Dalmacijo. Po podatkih, ki jih je objavila jugoslovanska agencija Tanjug, so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležili samo v gostinskih obratih SR Hrvaške 22,8 milijona prenočitev tujih in domačih gostov. To pa je za 11,7 odstotka več kot leta 1974 in 7 odstotkov več kot je bilo vseh prenočitev v rekordnem 1973. letu. Še povoljnejši so podatki za vso Jugoslavijo. V vsej Jugoslaviji so namreč v prvih sedmih mesecih letošnjega leta imeli že 38 milijonov prenočitev, kar je za 10 odstotkov več kot so jih imeli v istem času lani. Sicer gredo ti podatki nekoliko navzkriž s podatki, ki so bili objavljeni pred letom dni v zvezi z rekordnim 1973. letom, ko je bilo rečeno, da so zabeležili v vsem letu 32 milijonov prenočitev. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo letos v prvih sedmih mesecih v Jugoslaviji veliko več tujcev kot so računali. Res je, da je bilo največ domačih gostov, veliko več kot prejšnja leta, toda račun s tujim turizmom je bil previdnejši, zato te številke presenečajo, kot preseneča tudi napoved za celotno letno turistično bero, ker so že lansko jesen pri pripravah načrtov za letošnje leto računali z 800 milijoni dolarjev deviznega dotoka od turizma, sedaj pa govore že o eni milijardi. Seveda je ta dosežek odvisen tudi od podaljšane sezone, kar pa je odvisno od vremena. 50 odstotkov vseh letošnjih državnih naložb, kj so največje v zgodovini Poljske. To je vsekakor o-gromna vsota, ki je poljski človek ne more uporabiti za trajnešje naložbe, ker so določeni artikli težko dosegljivi Glede tega je značilno, kako težko pride poljski človek do avtomobila. Za preprost avtomobil vrste fiat 1300 mora Poljak čakati najmanj leto dni. Če pa si želi še bolj ekonomično vozilo, bo moral čakati dve ali tudi tri leta. In vedar tudi investicije v vi-kendice, v male počitniške domove, niso majhne. Hkrati s tem na-stajajo_ novi problemi. Poljska je namreč že dokaj gosto naseljena dežela, saj pride nad 100 prebivalcev na kvadratni kilometer površine. Poljska ima veliko tekočih voda in jezer in veliko planin. Posebno jezera in planine «rezervirane so za potrebe športnozdrav-stvenih, turističnih in gozdnih u-stanov in organizacij». Zato Poljak, ki bi hotel graditi vikendico, ne pride z lahkoto do gradbišča, saj imajo v zadnjem času težave celo industrijska podjetja, ki hočejo svoje obrate razširiti in povečati Kljub temu pa bo Poljak prišel do svoje «dauvke», ker bo nekoliko iz mesta vedno našel kmeta, ki mu bo «odstopil» tistih 300 metrov zemlje, kolikor mu jih zakon dopušča. Na Poljskem je pretežna večina zemlje v rokah zasebnega kmeta, ki razpolaga s 85 odstotki vseh obdelovalnih površin. Tado poljski kmet ne da te zemlje zastonj. Odvisno od položaja, lege in razdalje do mesta je zemlja za počitniške domove od 30 do 100 zlotov za kvadratni meter, kar vsekakor ni malo. Vsekakor bodo morale poljske oblasti posvetiti vprašanju, o katerem je govor, več pozornosti. Tako pravi varšavski list, ki povsem pravilno ugotavlja, da človek, ki posveča toliko ur napornemu delu v tovarni ali v katerikoli ustanovi, potrebuje vedno več zdravega počitka v prirodnem o-kolju, s čimer si krepi zdravje, ki mu ga načenja živčno in nezdravo življenje v mestu. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Dolina, 6. Mostar, 11. EMIL GOMBAČ, 14. M. S., 16. entoderm, 17. D. G., 18. ata, 20. Re, 21. Lea, 22. amo, 24. Šara, 25. vic, 27. snemek, 28. drobiž, 29. Ira, 30. ista, 33. tam, 34. psiha, 35. ti, 36. Nenad, 38. alga, 39. Sema, 41. Lola, 42. tao, 43. Madona, 45. nem, 46. Tv, 47. Kolorado, 49. ni, 50. Kičo, 51. sneg. NAVPIČNO: L Duma, 2. le, 3. ime, 4. Nino, 5. alt, 6. Mme, 7. Obri, 8. Sam, 9. T. č., 10. Riga, 12. gora, 13. oder, 15. Stanislav, 17. decimalen, 19. Amerigo, 21. Libanon, 23. Omaha, 24. ski, 25. Ada, 26. votel, 31. STEDO, 32. Timor, 34. Patty, 37. Damir, 39. Salò; 40. Anas, 43. moč, 44. ADN, 47. ki, 48. oe. Prejeli smo Notizie IRI. Štev. 185. Mesečna revija, ki jo izdaja generalno tajništvo družbe IRI Uredništvo je v Rimu. Via Versiglia, 2. V tej številki je najprej govor o «proizvajalcih energije». TOREK, 2. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 17.15 Program za mladino: Kino in mladina 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK, Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 RITRATTO DI DONNA VELATA 21.40 Z ene celine na drugo: Zgodbe naselij in krajev EKVADOR, NEGOTOVI RAZVOJ SHUAROV Shuari je star indijanski narod, ki živi v Ekvadorju med Perujem in Kolumbijo. O tem narodu ali plemenu so pisali že mnogi avtorji, skupina Salezijancev pa skuša sedaj zbrati vse komponente določene stare kulture, ki to kulturo povezujejo s kulturo vsega zahoda. Pravzaprav se na področju, koder živi pleme Shuarov, mešata njihova stara kultura in zahodna kultura 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.30 SREDOZEMSKE IGRE, prenos v evroviziji iz Alžira 20.30 DNEVNIK 21.00 Insekti: ČUDOVIT NEPOZNAN SVET Danes bo govor o tistih insektih, ki skačejo, torej o čričkih, kobilicah in podobnih insektih, ki so jih označili s skupnim imenom skakalci. Res je, da marsikateri insekt - skakalec razpolaga tudi s krili, kot na primer nekatere kobilice, vendar so njihove noge sorazmerno bolj razvite kot pri drugih podobnih insektih. Med temi insekti bo posebej govor o kobilicah, ki so človeku zelo nevarne, saj so kobilice včasih pravo zlo, ko uničijo vse, kar je živega na velikih področjih. Kobilicam so nekoč vzdeli tudi ime «sedmo zlo Egipta» 21.55 PRIREDITEV SREDI POLETJA V športni palači v Pesaru so registrirali glasbeno prireditev, ki nosi naslov «Gala prireditev sredi poletja». Prireditev sta vodila Maria Giovanna Elmi in Teddy Reno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.35 Sredozemske igre, filmski pregled 18.55 Obzornik 19.05 L. Suhodolčan: POLONCA 19.40 Ikebana: VISEČI SLOG Cvetje in zelenje se prilega vsaki večji ploskvi, ki bi sicer bila hladna. Največkrat prilagajamo cvetje oziroma zelenje vodoravnim ploskvam kot so mize, police, pa tudi tla. Cvetje pa se prilega tudi prazni steni, to se pravi navpičnim ploskvam. To za naše pojme pravzaprav ni nič novega, saj je nageljček na oknu, posebno viseči gorenjski nageljček starà slovenska tradicija. Poznamo pa za stene in zidove tudi vzpenjalke, ki rasejo navzgor ali navzdol. Prav iz istih razlogov se je tudi pri ikebani uveljavil viseči slog, ki bo dobrodošel, ko bomo hoteli razbiti monotonijo nekega kotička na primer v predsobi, v garderobi, pa tudi v spalnici 19.45 Biseri morja, serijski film 20.30 DNEVNIK 21.05 «ŽELEZNA ZAVESA», dokumentarna serija o drugi svetovni vojni Pravzaprav že ne gre več za svetovno vojno, pač pa za neka-tere posledice te vojne, za velika nasprotja, ki so zavladala med bivšimi zavezniki prvenstveno med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, torej med tistima dvema velesilama, ki sta si zbrali okoli sebe nekaj držav v dva vojaška in politična bloka, ki še vedno delita svet na dvoje, pa čeprav se pretežni del sveta in človeštva vedno bolj strnjuje v tako imenovani tretji svet, v svet neuvrščenih 22.25 Ch. Bronte: «Jane Eyre» dramska nadaljevanka 23.15 DNEVNIK 20.55 21.15 21.30 22.50 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček, risanka DNEVNIK 17 trenutkov pomladi, dvanajsta epizoda Znamenite pustolovščine TRST A pevci; 20.20 Najnovejše pesmi; 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- Ritmi iz Južne Amerike: ročila;1 7.05 Jutranja glasba; 11.35 ^t.2Q R^lijski oder; 2-,.20 Ponov-Pratika; 13.30 Glasba po željah; no m sporedu z Modugnom. 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 M. Marolt: «Zori, noč vesela»; 19.15 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Čajkovski: Pikova dama; 22.25 Nežno in tiho. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Folk glasba; 10.00 Z nami je ... ; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.40 Plošče; 15.15 Orkester; 16.00 «La Vera Romagna»; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.50 Zabavna glasba; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 22.30 Orkestri. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 14.05 Folklorni program; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna glasba; 17.40 Pisana glasba; 19.30 Operni II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.30 Nadaljevanka; 10.35 Poletni spored; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Stare in nove popevke; 15.40 Glasbeni-govorni spored; 18.35 Glasba pod vedrim nebom; 21.30 Popoff. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00. 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Od šuma do tona; 10.30 Vokalni an sambli; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočamo vam . . .; 15.10 Skladbe za mladi ho; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.0C Aktualnosti; 18.20 Zvočni portret Alojza Merdeja; 19.05 V torek nasvidenje!; 19.35 Lahke note; 20.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.50 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 Vitomil Zupan: «Upor črvov»; 22.24 Zvočne kaskade; 23.20 Orkestrske žalo-stinke; 00.05 Literarni nokturno M. Peskič: Pesmi; 00.15 Popevke. iiiiiiiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiii Horoskop Točilnica in okrepčevalnica v novem domu OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nastopil je trenutek, ko se morate odločiti za rešitev nekega vprašanja. Ostali boste brez podpore vaših predstojnikov. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaši dolgoročni načrti vam bodo zagotovili največji uspeh. Bodite bolj obzirni do družine. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrudite se, da boste kar najbolj natančno izpolnili neko obveznost. Prejeli boste darilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Brez strahu se pomerite s svojimi tekmeci, čeprav so zelo nevarni. Vaša mnenja bodo upoštevana. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zaupane vam bodo zanimive naloge. Prehoden spor v družini. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dosegli boste lep uspeh na področju, ki ga sicer poznate malo. Srečne ure z drago osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Odločne poslovne možnosti, vendar bodite previdni. Deležni boste vsega zaupanja. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Neko važno pismo v zvezi z vašim poslovanjem bo prišlo prepozno. Vaša neodločnost utegne postati nevarna. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekatere spremembe v organizaciji vašega dela. V teku večera vas bo razveselil nepredviden dogodek. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Uspeli boste uresničiti svoje ideje. Zagotovljeno vam bo upoštevanje predstojnikov. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preden obsodite, skušajte še enkrat vso stvar objektivno pretehtati. Ne postavljajte nemogočih zatev. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Samb z odločnostjo boste uspeli zaključiti neki posel, ki se že dolgo vleče. Ljubosumni boste. ...........................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..... ..BRATA" piše Ciril Calè ■ riše Željko Lordarne SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO ZAKLJUČILO SE JE SP V LIEGEU Kuiper novi prvak profesionalcev Favorit Merckx ostal praznili rok Nizozemci osvojili kar šest zlatih kolajn - Italijani razočarali Mladi Hendrikus Kuiper je novi ostro nadzorovali, da ne bi lahko svetovni prvak profesionalcev v cestni vožnji. Naslov je praktično osvojil dva kroga pred koncem 266 km dolge proge, ko je ušel skupini najboljših, v kateri sta bila njegova rojaka Zoetemelk in Knetteman, ki sta stalno nadzorovala Merckxa, Theveneta, De Vlaemincka in Mo-serja in nekatere druge, ter preprečila vsak poskus, da bi ujeli Kui-perja. Mladi, 26-letni Nizozemec je skoraj letel proti cilju, potem ko je že v prejšnjih krogih nekajkrat bil med pobudniki begov. Tako je sodeloval v Gimondijevem poskusu, da bi se odlepil od glavnine in je nato nekajkrat tudi sam poskusil presenetiti Merckxa in tovariše. Poleg odličnega sodelovanja s svojimi klubskimi tovariši, ki so kontrolirali dirko, pa je verjetno h Kui-perjevemu uspehu precej pripomogel tudi padec bivšega svetovnega pr-yaka Merckxa v drugem krogu, ko je belgijski as moral zamenjati razbito kolo. Da je lahko spet prišel v glavnino, je moral dolgo zasledovati, pri tem pa se je poslužil pomoči svojih tovarišev v reprezentanci, ki so drago plačali nanor. Belgijci, glavni favoriti za končno zma-§o. saj so dirkali doma, so ostali brez «pomočnikov», toda v ekipi je bilo kar pet «zvezd», kar prav goto-vo ni pripomoglo k uspehu. Nasprotno pa so Nizozemci lahko računali na uigrano moštvo, ki se je izpililo na dirki po Nizozemski. Ko so enkrat imeli Kir'perja v ospredju, jim ni preostalo drugega kot teči v zatišju in le nevtralizirati vse poskuse zasledovanja. Glavna teža zasledo-yanja, ki pa se je pričelo prepozno, je slonela na Belgijcih, ki so skozi vso dirko imeli najtežjo nalogo in 80 Prispeli do odločilne zaključne faze Popolnoma izmučeni. Ne Merckx ne De Vlaeminck nista imela, kljub najboljši volji, več moči, da bi se lahko uspešno podala v zasledovanje mladega nizozemskega prvaka, kl je zadnjih tristo metrov prevozil z glavo obrnjeno nazaj in je pozdravljal navdušeno množico nizozemskih navijačev. Med italijanskimi kolesarji sta bila najboljša Gimondi, ki je po o-gromnem delu, ki ga je opravil v centralnem obdobju dirke, v finalu v zaključnih dveh kilometrih vzpona, ki sta bila tik pred ciljem, ušel in s preostalimi močmi skušal ujeti Kuiperja. Sicer je poskušal to napraviti, vendar pa je bil njegov poskus kratkotrajen in se je prehitro vdal. Nizozemska je tako zaključila to svetovno prvenstvo v kolesarstvu s kar šestimi zlatimi kolajnami, od katerih je tri osvojila v cestni vožnji: med ženskami, v soboto med a-materji ter v nedeljo med profesionalci. Ušlo jim je le zlato odličje v ekipni vožnji amaterjev na kronometer na 100 km, kjer so premočno zmagali Poljaki in Sovjeti, ki pa so popolnoma razočarali v soboto. Novi svetovni amaterski prvak Gevert je tako izrabil nesoglasja v sami poljski reprezentanci in pa preveliko zaupanje Sovjetov in Poljakov samih vase. Prav to je pokopalo oba vzhodna favorita in poplačalo Ge-Verta za boljšo vožnjo z najvišjim naslovom. Vrstni red nedeljske vožnje profesionalcev za SP: 1. Kuiper (Niz.), ki je 266 km dolgo progo prevozil v 6.39’19” s poprečno hitrostjo 39,969 km na uro 2. De Vlaeminck (Bel.) 17” zaost. 3. Danguillaume (Fr.) 4. Torres (Šp.) 5. Zoetemelk (Niz.) S. Thevenet (Fr.) 7. Ovion (Fr.) 8. Merckx (Bel.) 9. Van Impe (Bel.) 10. Kneteman (Niz.) 11. Moser (It.) R. Pečar 4. KOLO 1. JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE UGE Beograjska C. zvezda že sama na prvem mestu Ljubljanska Olimpija zdrknila na osmo mesto Po četrtem kolu 1. jugoslovanske nogometne lige je na vrhu lestvice beograjska Crvena zvezda, ki je o-benem tudi še edina neporažena e-najsterica. Praznih rok je v četrtem kolu ostala Olimpija iz Ljubljane, ki je tako zdrknila z odličnega drugega mesta na osmo. Trenutno je na drugem mestu lanski prvak Hajduk, ki ima enako število točk kot novinec Borac in Beoghad. Na dnu razpredelnice je Radnički iz Niša, ki je še edini brez točk. V prvih štirih nastopih se niso kaj prida izkazali niti Rečani z eno samo osvojeno točko. Izidi 4. kola Radnički (K) — Rijeka 3:1 Hajduk — Olimpija 2:1 Čelik — Dinamo 2:0 Borac — Radnički (N) 3:2 Vardar — Crvena zvezda 0:1 iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis NOGOMET t ITALIJANSKI POKAL POLPROFESIONALCEV Triestina presenetila v Tržiču z gladko zmago proti Udinese j a Videmčani podcenjevali nasprotnika - Sodnik najslabši mož na igrišču Udinese - Triestina 0:2 (0:0) UDINESE: Marcatti, Sgrazzutti, Ferrari, Flaborea, Fabbro, Belotti, Gustinetti, D’Alessi, Perego, Gaiar-di, Garganigo (v 77. min. Galasso). TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Lucchetta (85. min. Marcato), Polliti, De Luca, Monticelo, Andries (v 71. min. Ludwig), Fontana, Goffi, Zampare, Drì. STRELCA: v 47. min. Polliti, v 83. min. Fontana. SODNIK: Stocco iz Mester. Triestina je v soboto zvečer v Tržiču pripravila svojim navijačem lepo presenečenje. V tretjem kolu italijanskega nogometnega pokala je s klasičnim izidom odpravila re-nomirano enajsterico Udinese. Srečanje je bilo na dostojni tèh-onemogel, ter Moser, ki pa ni izpol- ] nični ravni, škoda da je nekoliko nil vseh pričakovanj. Res je, da se ; pevršen sodnik precej motil potek je v zadnjih dveh krogih znašel sam. srečanja. Pri tem je seveda pred-tned Belgijci, Nizozemci in Francozi, j vsem oškodoval Ud neseja, ki je res pa je tudi, da ga ti niso tako ! praktično v prvem polčasu diktirala PO NEDELJSKI DIRKI VETERANOV V DOLINI Vižintin za las ohranil prvo mesto na lestvici Padec nekaj km pred ciljem preprečil dobro uvrstitev Macarola - Marušič zadovoljil Nedeljska šesta dirka za dode-®v e*-°šnjega naslova najboljšega „ ^raiJa n> bila uspešna za kole-cev6 lon'’erske Adrie. Nekaj pad-mPj Pa, tudi.. Precej nerazumevanja da io v?.a.r^ samimi je pripomoglo, nr J® Vlzmtin ostal le za las na se mi •rnes*'u skupne lestvice, kjer žal Pntf6 na eno samo točko pribli-Npri5UPev veteran Forcillo. 72 km doki krožnj86 je °dVÌf v ^ niS V M#oTah.Prc05oH,aDSIni movalcemramtSVtle valovitosti tek' takn rf m ^ ^ trenutka premora, redno ,3 86 Je dirka izkazala za izje prišlo3?0?10' 1)0 odločilnega bega krner,0 iV drugem izmed dvanajstih Jrogov, ko je ušel najprej Boscolo, šTna, StVe takoj Pridružila al Ben in Bevilacqua. Skupinica ar-r&a -M- na pe- dale in skoraj ujel ubežnike, ko je zaradi padca zgubil dragocene sekunde Macarol, ki je kmalu nadoknadil zamujeno, je še enkrat padel v finalu zaradi slabo podane steklenice vode. Trojico ubežnikov je kmalu ujela še skupina zasledovalcev, vendar pa niso bili dolgo skupaj, saj se je na blagem vzponu do Mačkolj Dal Ben podal v napad in sam privozil na cilj. Vrstni red na. cilju 1. Dal Ben, ki je 72 km dolgo progo prevozil v 2.05’, s poprečno hi trosijo 33,600 km na uro Forcillo 15” zaostanka Maver 40” Vižintin 50” Macarol 1’ Bonanno _ Marušič. Skupna lestvica po točkah po 6. vožnji: Vižintin 115 točk, Forcillo 114, Ze-rial 112, Dal Ben 100, Sergio Boscolo 96, Bevilacqua 93, Maver 92, Macarol 86, Grisan 84, Pisani 80, Bonanno je 16. s 67 točkami, Marušič pa 29. s sedmimi točkami. R. Pečar svoj tekmo igre. Stalno prekinjanje sodnika pa je precej motilo nogometaše Udineseja, kateri so bili prepričani, da prej ali slej bodo spravili na kolena odličnega Valsecchi-ja. To podcenjevanje nasprotnika je bilo usodno za Videmčane, saj je prav njihov bivši član že v drugi minuti poslal prvo žogo za ramena vratarja Udineseja. Po tem zadetku je Vladala v vrstah Udineseja precejšnja živčnost, tako da se je Triestina pod režijo solidnega Pollitija organizirala in začela pritiskati. Tekma se je nadaljevala z očitno premočjo Tržačanov, ki so praktično gospodarili na igrišču in zato tudi nekaj minut pred koncem zasluženo podvojili. B. R. ITALIJANSKI POKAL Sainpdoria nasula Romi pet- golov V 2. kolu ; italijanskega pokala preseneča Vlstìkà zmaga Sampdofie, ki je doma nasula Romi kar pet golov. Derbi kola med Interjem in Juventusom se je zaključil S tesno zmago Milančanov (1:0). IZIDI 1. SKUPINA: Inter - Juventus 1:0, Sambenedettese - Ternana 1:3, Počitek: Taranto. Lestvica: Inter 4, Juventus in Ternana 2, Sambenedettese in Taranto 0. * * * 2. SKUPINA: Atalanta - Genoa 0:1, Bologna - Como 0:0, počitek: Modena. Lestvica: Genoa in Como 3, Bologna 2, Atalanta in Modena 0. * * * 3. SKUPINA: Foggia - Cesena 1:2, Napoli - Reggiana 2:1, Počitek: Palermo. Lestvica: Napoli in Cesena 3, Foggia 2, Reggiana in Palermo 0. Avellino - Ascoli 2 Bologna - Como X Brindisi - Milan 2 Catania - Novara 1 Catanzaro - Spai 2 Foggia - Cesena 2 Inter - Juventus 1 L. R. Vicenza - Piacenza 2 Lazio - Varese 1 Napoli - Reggiana 1 Sambenedettese - Ternana 2 Sampdoria - Roma 1 Torino - Cagliari neod. Kvote 11 — 3.446.200 lir 4. SKUPINA: Avellino - Ascoli 0:1, Lazio - Varese 1:0, počitek: Brescia. Lestvica: Lazio in Ascoli 3, Varese in Brescia 1, Avellino 0. Brindisi - Milan Spai 0:2, počitek: 5. SKUPINA: 0:2, Catanzaro ■ Perugia. Lestvica: Milan in Spai 4, Catan zaro. Brindisi in Perugia 0. 6. SKUPINA: Vicenza - Piacenza 2:3, Sampdoria - Roma 5:3, počitek: Pescara. Lestvica: Sampdoria 4, Piacenza in Roma 2, Vicenza in Pescara 0. * * * 7. SKUPINA: Catania - Novara 1:0, Torino - Cagliari n.o., počitek: Verona. Lestvica: Catania 3, Verona 2, Cagliari 1, Novara in Torino 0. Herrera trener Francije? 'PARIZ,1 1. — V francoskih nogometnih krogih se širijo vesti, da bo že' lelds no vi. trener francoske nogometne reprezentance Helenio Herrera, bivši trener Interja, Rome in drugih znanih evropskih in svetovnih klubov. Sloboda — Budučnost 2:0 Sarajevo — Velež 0:0 Beograd — Vojvodina 3:1 Partizan — Željezničar 0:0 Lestvica Crvena zvezda 8, Hajduk, Borac in Beograd 6, Sarajevo, Partizan, Čelik, Olimpija in Velež 5, Sloboda in Dinamo 4, Vojvodina in željezničar 3, Vardar, Radnički (K) in Budučnost 2, Rijeka 1, Radnički (N) 0. Prihodnje kolo (7. 9.) Vojvodina - Vardar, Velež - Beograd, Budučnost - Sarajevo, Olimpija - Sloboda, Dinamo - Hajduk, Rijeka - Čelik, Radnički (N) - Radnički (K), Željezničar - Borac, Crvena zvezda - Partizan. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Izidi 2. kola Pohorje — Drava 0:1 Mura — Rudar 2:0 Kladi var — Železničar 1:3 Slavija — Vozila 2:1 Primorje — Slovan 1:1 Maribor — Šmartno 7:0 Ilirija — Vozila 2:2 Lestvica Maribor, Železničar in Slavija 4, Ilirija 3, Drava, Mura, Rudar in Šmartno 2, Vozila, Izola, Primorje, Kladi var in Slovan 1, Pohorje 0. Prihodnje kolo (7. 9.) Izola. - Pohorje, Šmartno - Ilirija, Slovan - Maribor, Vozila - Primorje, Železničar - Slavija, Rudar - Kladi-var, Drava - Mura. Zahodna conska nogometna liga Korotan — Renče 4:1 Koper — Ljubljana 2:2 Vodice — Kamnik 2:1 Adrija — B. krajina 3:3 Usnjar — Tabor 1:2 LTH - Litija 1:0 Lestvica Korotan, Tabor, Vodice in LTH 2, Adrija, B. krajina, Koper in Ljubljana 1, Kamnik, Usnjar, Litija in Renče 0. Wright bo novi «tržaški» Američan Vodstvo novoustanovljenega tržaškega košarkarskega društva Palla-canestro Trieste, bivši Lloyd Adriatico, je po vrsti treningov izbralo za novega Američana v novem prvenstvu črnca Wrighta, ki je lani igral za francosko ekipo Berck. WrFght je visok 204 cm. Vodstvo tržaškega kluba pa upa, da bi novi Američan končno rešil probleme centra v tem moštvu, saj je bil lani Brooks odličen kot strelec, pri lovljenju odbitih žog pa je odpovedal. Na Kontovelu se je za prijateljsko propagandno srečanje med domačim moštvom in ljubljansko Olimpijo zbralo rekordno število ljudi. Gledalci so bili s pri kazano igro zadovoljni KOŠARKA V SOBOTO NA KONTOVELU Člani Olimpije premočni za naše Kontovelovi kadeti presenetili Tekmama na Kontovelu prisostvovalo skoraj 800 ljudi - Klavdij Starc navdušil ČLANI Kontovel — Olimpija 59:107 (30:54) KONTOVEL: Fabjan 2, Guštin 2, Starc (k) 19, Zavadlal, Kralj 1, Sirk 2, Lisjak 2, Kraus 13, Ambrožič 4, Sosič 14, Vatovec. OLIMPIJA: Šager 6, Volaj 16, Jakhel 9, Perkovič 2, Polanec 34, Subotič 10, Ivanovič 4, Gvardijančič (k) 6, Križnar 10, Nuhanovič 4 in Žorga 6. PROSTI METI: Kontovel 5:14, O-limpija 3:8. PET OSEB. NAPAK: Jakhel 20. SODNIKA: Pregelio, Tavčar. GLEDALCEV: 800. Čeprav se košarkarji Kontovela niso nikakor mogli upirati nadmoči velikanov Olimpije, so si vseeno številni gledalci, ki so se zbrali okoli odprtega igrišča, ogledali lepo in zanimivo tekmo. Po ogrevanju sta se obe ekipi zbrali na igrišču. Pobudnik tèga srečanja Stojan Lisjakmtje/v imenu'Odru-t štva Kontovel pozdravil goste in jim želel dobro počutje > v'-teiw- kratkem času na KonttfOtìU. ’ Nàto so si-IŠk-j movalci izmenjali spominska darila in potem se je začela tekma. Trener Olimpije Peter Brumen je Priprave naših enajsteric,,. Kras Poleg odbojke in namiznega tenisa je športno društvo Kras letos razširilo svoje delovanje tudi na nogomet, oziroma kot dobro znano sta se pred časom obe športni društvi, ki delujeta v zgoniški občini Olimpija in Kras združili v eno samo društvo Kras Zato so vsi nogometaši Olimpije iz Gabrovca (ki s tem preneha z delovanjem) avtomatično prestopili h Krasu. To, da je Kras razširil delovanje tudi na nogomet, je zbudilo precej zanimanja med mladino repentaborske občine, ki je prestopila v vrste Krasa in sedaj pod tem imenom praktično igra vsa mladina zgoniške in repentabrske občine. S ti potezo je vodstvo Krasa že uspelo, saj. ko smo obi skali trening Krasa, je na igrišču mrgolelo mnogo mladine, kar daje upati na plodno delovanje društva. Krasovi nogometaši so pričeli s predhodnimi telesnimi pripravami že 13. avgusta s trenerjem, mladinskih ekip (Kras bo letos nastopal tudi v kategoriji naraščajnikov) Srečkom Živcem. Prvi stik z novim trenerjem Softičem pa so imeli v ponedeljek, 25. t. m. na proseš-kem pravokotniku. Tistega dne je vladalo na Proseku res veliko zanimanje, saj spada Softič med elito jugoslovanskega nogometa. Softič je svoje prve nogometne korake opravil v Tuzli, kjer je igral z moštvom Slobode, eno leto v prvi jugoslovanski ligi in dve leti v drugi jugoslovanski ligi. Nato se je preselil v Koper in igral z domačo enajsterico in obenem opravljal tudi vlogo trenerja. Lansko sezono je vodil mladince in pionirje Kopra. Sedaj je sklenil dveletno pogodbo s Krasom in bo posredoval mladini svoje nogometno znanje. Softiču smo postavili nekaj vprašanj, m katere nam je vljudno odgovarjal: «Tržaški amaterski nogomet dobro poznam, nekoliko manj pa slovenske enajsterice. Glede treningov bomo nadaljevali s fizično pripravo in nato se bomo lotili osnovnih elementov nogometne igre, vadili bomo tehniko posameznikov in kot zadnje se bomo učili variante taktike in poskušali sisteme skupne igre. Dela je torej precej, vendar mi ne dela preglavic, Ker sem bil deležen lepega in toplega sprejema od strani voditeljev, nogometašev in navijačev, katerim obljubim, da bom vestno delal in, če me bodo fantje poslušali in sledili, sem prepričan na solidno uvrstitev moštva v prvenstvu 3. amaterske lige*. Glede bodočega . programa bo enajsterica ■ Krasa nastopila na «Puntarjevem memorialu» in nato na nogometnem turnirju, ki ga organizira Polisportiva Opicina ob priliki otvoritve novega nogometnega igrišča na Opčinah. Trener Softič ima trenutno na razpolago sledeče nogometaše: Vratarja: Furiò in Škabar. Branilci: Černjava, B. Kante, Verša, Race, Štoka, Soave in D. Krizmančič. Krilci: Pertot, Rebula, R. Milič in Guštin. Zveze: Blazina. Daneu, Grmek in Zužič. Napadalci: S. Husu, Spanger, M. Milič, Panizutti, L. Milič, A. Škabar, Castellani in D. Guštin. poslal na igrišče naslednjo peterko: Polanec, Subotič, Ivanovič, Jakhel in Križnar. Na drugi strani pa je trener Mari zvrstil naslednje igralce: Starca, Kralja, Sirka, Ambrožiča in Sosiča. Po prvih minutah igre je bila moč ekip enakovredna, vendar so pozneje Kontovelci popolnoma «propadli» in tako je Olimpija prevladala na igrišču, bodisi v o-brambi kot tudi v napadu. Igralci Kontovela so se požrtvovalno trudili samo zato, da bi zmanjšali razliko v koših in da ne bi popolnoma razočarali domače publike. Posebno požrtvovalno sta igrala A. Sosič in Peter Starc. Prvi se je odlično boril v obrambi in v napadu je podajal soigralcem izredno točne žoge. Peter Starc pa je bil nekoliko pomanjkljiv v obrambi, v napadu pa je bil daleč najboljši. S točnimi meti je dosegel za Kontovel največ točk in še enkrat je dokazal, da je med našimi zamejskimi košarkarji eden najboljših. - Ostali-igralci Kontovela so se tudi požrtvovalno borili,) vendar brez treningov ni mogoče kljubovati niti proti enakovrednim .ekipam, kaj pa proti takim igralcem,' M nastopajo v prvi jugoslovanski zvezni ligi. KADETI Olimpija — Kontovel 75:67 (41:28) ' . ■ / OLIMPIJA: Prémrl, Siissinger (k) 14, Perat 6, Slokar, Markič, Hari, Križaj 6, Corel 23, Blaznik 8, Jekih 9, Oblak 3. , KONTOVEL: Starc 1,6, Žerjal 9, Bukovec, Starc I, 6, Ražem 8, Čuk 7, Ban 10, Ivančič, Lukša 2. in Ukmar 9. SODNIKA: Tavčar in Štokelj. PET OSEB. NAPAK: Starc 11, Žerjal 20, Corel 20 (vsi v 2. polčasu): Če je bila tekma članov bolj demonstrativnega značaja in zato po svojem navdušujoča, je bila tekma kadetov bolj izenačena, tako da so se gledalci lahko navdušili nad borbenostjo obeh ekip. V prvih minutah igre so se predstavniki -Kontovela nekoliko bali nasprotnikov. Ti so takoj izkoristili nerazpoloženost domačih in dosegli nekaj košev, tako da je bil rezultat takoj 17:2 v korist Olimpije. Po u-vodnih minutah igre so Kontovelci zaigrali nekoliko boljše, vendar na igrišču so vseeno prevladovali nasprotniki. Podobna situacija je bila tudi v prvi polovici drugega polčasa. Nato so se Klavdij Starc in tovariš’' prebudili ter so z burnim navijanjem publike začeli močan naskok, da bi nadoknadili zamujeno. S tem naskokom so se nevarno približali nasprotnikom in kazalo je, da bodo pripravili presenečenje. Igralci Olimpije pa so vseeno zdržali napad Kontovela in tako tudi zmagali, čeprav z minimalno razliko. EKR ATLETIKA MITING V SAN VITU Ruzzier in Čač na drugem mestu Sobotno nočno atletsko tekmovanje v San Vitu al Tagliamento ni bilo za oba člana lonjerske Adrie tako uspešno, kot sta si nadejala. Pri čaču je imela glavno vlogo neizkušenost, ki je mladega skakalca precej zmedla v odločilnih trenutkih, medtem ko se bolj izkušenemu Ruzzierju pozna, da je bil preveč časa odsoten z atletskih stez zaradi poškodbe na nogi. Kot prvi je startal na 110 metrov z ovirami Ruzzier, ki pa se ni na trdi asfaltni stezi znašel in je dosegel slab čas 19”5. Medtem pa ni uspelo čaču, da bi v skoku v višino našel pravi zalet in ni zmogel več kot 1,50 metra, čeprav je malo prej med segrevanjem preskočil 1,70 m, kar jasno priča o njegovi neizkušenosti. Kot zadnji je v metu kop,;a spet nastopil Ruzzier, ki je z znamko 46,28 za dva metra popravil svoj lastni društveni rekord, ki pa je še daleč od njegovega najboljše; a dosežka. Nekateri rezultati sobotnega mitinga: itO m ovire: 1. Pecorari (UGG) 15”5, 2. Ruzzier (Adria) 19”5; Višina: 1. Bruni (Libertas) 2,05 m, 2. čač (Adria) 1,50 m; Kopje: 1. Rigo (Libertas PN) 63.08 m, 2. Ruzzier (Adria) 46.28 m: Palica: 1. Nascimbeni (FFGG) 4,20 m. R. F. 1. — 1. VVayne 1 2. Camaiore X 2. — 1. Traiano 2 2. Breccia 2 3. — 1. Preti 2 2. Malaga X 4. — L Fischietto 1 2. Guardione 2 5. — 1. Maroso 1 2. Girami 1 6. — 1. Tris 1 2. Mustaki KVOTE 12. - 6.299.917 lir U. — 340.530 lir 10. — 27.700 lir 1 Maj v deželi Sovjetov 5. 1 »S I ODKRITJE SREDNJE AZIJE stran^0- 81110 se vračali čez Nevo spet na našo, hotelsko Dočakal ?ek:do na mostu omenil, da bi bilo dobro, če bi vse mr? t86 kakšno uro in videli, kako dvignejo ponoči nišča iz i°V-e.na Nevi, da lahko iz leningrajskega prista-Praviio ali Pa priplujejo vanj prekoocenske ladje, ne ladi a ve.to veličasten prizor, kako te velike in ogrom-kvišku t- r.ezei° vode krotke in mirne Neve, kako Štrlijo zato v' '0t r°ke v molitvi vsi mostovi čez Nevo, ki so ur n h !fni; m da traja ta procesija ladij po Nevi nekaj Dn vt ponoči tja do šeste ure zjutraj, sem to ,aK:e druge ure popolnoči smo čakali, potem pa In sa nn,aUSt-av,^ mHičnika, ki je šel slučajno mimo nas začeli ni p.rasai’ kdaj bodo dvignili mostove in kdaj bodo nasmehnd 1 konvoji. Toda miličnik se je samo prijazno «Dan ’ potem Pa me pogledal z obžalovanjem: šele v mvnnruif- i*30 nlo* So pač prvomajski prazniki in trujena legla k počitku. Prvi dan dolgega potovanja proti vzhodu, v dan, je bilo konec. LENINGRAD — MOSKVA petek, 2. maj 75. Zjutraj smo bili kaj kmalu pokonci, čeprav smo legli razmeroma pozno, škoda se nam je namreč zdelo sleherne minute in Leningrad sam je tako prečudovit in zanimiv, da bi bilo res greh po nepotrebnem zapravljati v njem čas, pa četudi s spanjem. Naspali se bomo že doma, smo se tolažili. Dopoldanski avtobusni ogled mesta je potekal rutinsko in naglo, tako da sem se počutil kot tisti Američani, Mi ponedeljek ponoči bodo ladje spet začele pluti tisoč kitom5?10 bl11 v Ponedeljek že ■et bel °L Leningrada. J bila tri popolnoči, ko sva v Samarkandu, štiri In tako nismo, po-na Nevi. s sinom končno u- Leningrad. Križarka Aurora, za večno zasidrana na Nevi ki jih v paketu pripeljejo v Evropo, jim do minute natančno odmerijo čas, na primer pet sekund za ogled Mone Lise, in potem zares v desetih dneh «spoznajo» staro, dobro Evropo. Nekaj podobnega je bilo tudi z nami. Petropavlovska trdnjava samo od daleč (pet minut za fotografiranje), čeprav je v njej pokopan Peter Veliki in celotna dinastija Romanovih, ogled prve ruske akademije znanosti, ki jo je prav tako ustanovil Peter in zaupal velikemu Lomo-nosovu, samo pogled skozi okno avtobusa in tako naprej, šinili smo mimo Puškinovega spomenika in že smo se za cele pol ure ustavili pred Zimskim dvorcem. ( Sreča, da sem si med prvim bivanjem v Leningradu, žal bežno, a vseeno le ogledal Ermitaž, množico Rembrandtov v njem, dva Leonarda, celo en Michelangelov kip in seveda poleg španskega slikarstva prečudoviti, čisto na novo odkriti francoski impresionisti od Degasa do Matissa)., S sinom sva stala na mogočnem trgu z monolitom na sredini in začel sem mu pripovedovati čudovito zgodbo o medvojni «operaciji Ermitaž», ki sem jo bil prebral nekoč. Takole sem mu pripovedoval: «Beseda 'evakuacija’ je odmeval v vseh poslopjih o-gromnega muzeja — od Dvornega mostu do Zimskega prekopa. Le odkod so se znašli ti zaboji najrazličnejše velikosti? Tone gradiva za pakiranje, ki so stale v kleti, so zdaj prenesli v dvorane muzeja. Kupi stisnjene žago-vine, tone vate, vreče, polne drobne plutovine, kilometri platna in voščenega papirja, vse to je bilo potrebno, da bi rešili dragocenosti Ermitaža. «Panikarji!» je bilo slišati posmehljive besede na račun ljudi iz Ermitaža, ki so zahtevali še materiala za pakiranje. Zaupni ljudje pa so opravljali poskusno pakiranje pomembnih eksponatov Ermitaža, Težke zaboje so že bili prinesli v Rembrandtovo dvorano. Flora z vencem poljskega cvetja in Danaja kot da sta se bali selitve. «Sveto družino» so že vzeli iz okvira in rastavratorji Ermitaža so že gledali, kako bi namestili delo velikega Rambrandta v zaboj. Ljudje so se že bili privadili na oddaljeni zvok fašističnih letal. V sosednjih dvoranah so naglo reševali slike Tiziana, Giorgiòneja, Van Dycka, Velasqueza, El Greca, Cezanna, reševali so na tisoče slik slikarjev, ki so pripadali različnim časom in različnim šolam. Platna, ki so dvajset let visela po zidovih muzeja, so razporedili po strogem in znanstvenem redu, zdaj pa so bila pomešana med seboj in so čakala, da bi jih zapakirali in zdelo se je, kot da se prestrašeno stiskajo po muzejskih dvoranah Ta pisani nered je bil videti kot množica ljudi, ki nepotrpežljivo čaka, da bi se vkrcala na ladjo Pa 'vendar so bili zaboji že prej predvideni in označeni za: primer evakuacije. Sleherni zaboj je imel svojo sliko, sleherna slika-je imela svoj zaboj. In kolikor je že bilo sposobnih in spletnih rok v Ermitažu se je vendar zdelo, da delo poteka počasi) Požar druge svetovne vojne se je 'približeval in grozil; umetniškim zakladom, ki so bili v muzeju. Svojo pomoč so Ermitažu ponudili leningrajski slikarji: . Zaboje so končno vnesji v posebno zaklonišče Ermitaža, (ki so ga bili napravili iz jekla. V tej zakladnici je nenehno gorela svetloba in ravnodušno padala na zlato Grkov, kot tudi na skitsko zlatò. V sosednji sobi pa so se blestele jn ’ plamenele dragocenosti XVII, XVIII in XIX. stoletja, ozvezdja diamantov in briljantov. Iz njih so se po temnem žametu muzejskih vitrin širile rimske ceste. {Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23,500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 2. septembra 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT« » DZS * 61000 LJublIarwtj Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpce: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO MNENJU LIZBONSKIH KOMENTATORJEV Mm. Azevedo bo sestavil vlado tehnokratov Novi premier naj bi le delno preosnoval Goncalve-sov kabinet — Polemike zaradi imenovanja bivšega predsednika za načelnika glavnega štaba LIZBONA, 1. — Dosedanji načel- le poluradnih govoric, ki so se širi- “PROGRAM LIME,, (Nadaljevanje s 1. strani) [ ru neuvrščena država, ki aktivno so- •g»» «>,-,=<» - « «.1» ke in dežel v razvoju, kot tudi kre- nik generalnega štaba portugalske mornarice admiral Pinheiro De A-zevedo. ki ga je predsednik Costa Gcmes prejšnji teden imenoval za novega ministrskega‘predsednika, je že začel posvetovanja za sestavo nove vlade. V tem okviru se je sestal z generalom Costom Gomesom in s predstavniki politenih strank. Ni še znano, kasšno vlado bo sestavil novi premier, po mnenju političnih komentatorjev pa se ne bo bistveno razlikovala od prejšnjega kabineta, ki mu je predsedoval general Vasco Goncalves. Po predvidevanjih lizbonskega tiska naj bi v novi vladi v glavnem tehnokrati, ki jih je izbral Goueal-vec, zamenjali pa naj bi podpredsednika Teixeira Ribeira in Àrnaa Metela. Proti tako sestavljeni vladi se je odločno izrekel socialistični voditelj Mario Soares, ki je v pogovoru s predsednikom republike Costa Gomesom poudaril nujnost vlade ljudske enotnosti, v kateri naj bi zastopane vse tri največje stranke in sicer Vasco Goncalves socialistična, socialdemokratska ' in komunistična. Prav ta Soai-esov nastop pa po mnenju številnih lizbonskih komentatorjev omejuje manevrski prostor novega premiera : in znatne zmanjšuje možnost sestave nove koalicijske vlade. Medtem se nadaljuje val polemik, ki jih je sprožilo imenovanje generala Vasca Goncalvesa za novega načelnika generalnega štaba portugalskih oboroženih sil. Proti sklepu predsednika Costa Gomesa so se že izrekli pristaši bivšega zunanjega ministra Mela Antunesa, dosedanji poveljnik celinskega operativnega poveljstva gen. De Carvalho, načelnik generalnega štaba vojske gen. Fabiao in seveda socialistični tajnik Mario Soares. Danes pa se je proti imenovanju Goncalvesa izrekel tudi poveljnik portugalskega letalstva general Jose Morais Da Silva. V svoji dolgi izjavi gen. Da Silva poudarja, da je najprej soglašal z imenovanjem Goncalvesa, nato pa se je premislil, ker je prepričan. da bi to zaostrilo nasprotja v oboroženih silah. «Revolucija, ki jo podpira 80 odstotkov prebivalstva — piše Da Silva — se ne sme spremeniti v diktaturo, ker tako želi 20 odstotkov prebivalstva.» Po tako očitnem namigu na volilne rezultate general zaključuje, da bi to bilo v nasprotju z revolucijo 25. aprila. Ob koncu genèral poudarja pa, da je odločno naklonjen imenovanju odmirala Azeveda za novega ministrskega predsednika. Pozornost opazovalcev se medtem osredotoča na «pretres», ki ga imenovanje admirala Azeveda za premiera povzroča v oboroženih silah. Glavno vprašanje je, kdo bo sedaj novi načelnik glavnega štaba mornarice. Kot o možnem kandidatu se govori o admiralu Coutinhu, enemu najvplivnejših častnikov gibanja oboroženih sil, ki je vodi! portugalsko delegacijo na vrhu neuvrščenih v Limi. Vprašanje pa je tudi, kaj bo s celinskim operativnim poveljstvom COPCON, ki mu je načeloval general De Carvalho in kateremu od sobote baje neposredno poveljuje predsednik republike Costa Gomes. Doslej niso portugalske oblasti ne potrdile ne demantira- le v soboto v Lizboni, komentatorji pa domnevajo, da sta o usodi COPCON razpravljala med včerajšnjim sestankom gen. Vasco Goncalves in admiral Azevedo. Na političnemu prizorišču gre medtem zabeležiti razkol v «fronti ljudske enotnosti», ki je bila ustanovljena komaj pred dobrim tednom. Fronta je združevala poleg komunistične partije in portugalskega demokratičnega gibanja vrsto manjših skrajno-levičarskih skupih. Povod za razkol je bil predlog komunističnega tajnika Cunhala za srečanje med predsedstvom vlade, predsestvom republike, tremi strujami v gibanju oboroženih sil ter socialistično in komunistično stranko. Po oceni začasnega tajništva fronte bi tako srečanje ošibilo napredne in revolucionarne sile, ker bi botrovalo kompromisu s silami, ki so «v službi kapitalizma in imperializma». Ostrim trenjem med političnimi strankami ter strujami v gibanju o-boroženih sil se je priaružilo tudi vprašanje .angolskih beguncev. Nekaj stotin ljudi, ki so se pred nedavnim vrnili iz bivše kolonije, je danes demonstriralo pred podružnico angolske banke v Lizboni in zahtevalo, naj jim takoj izplačajo denar, ki so ga vložili na hranilne knjižice v Luandi. Manifestanti so nadalje zahtevali, naj vlada sprejme takojšnje ukrepe, da zajamči varnost portugalskih državljanov v Angoli. Zagrozili so tudi, da se bodo zavzeli za splošno mobilizacijo vseh beguncev iz vseh kolonij, če oblasti ne bodo v nekaj dneh zadostile njihovim zahtevam. «Konferenca potrjuje — je rečeno v dokumentu — da med agresorjem in žrtvijo agresije ne more biti nevtralizma, ker bi nevtralizem v takih primerih pomenil toliko kot sprejeti agresijo.» Neuvrščeni obsojajo ZDA zaradi njihove pomoči Izraelu in jih obtožujejo, da si načrtno prizadevajo ustvariti iz Izraela bazo kolonializma in imperializma v okviru tretjega sveta. Konferenca tudi meni, da «nikakršni koraki, ki bi jih utegnili napraviti za delno ali prehodno rešitev, ne bi smeli kakorkoli prejudicirati nacionalne in zakonite pravice palestinskega ljudstva do vrnitve v njegovo domovino, niti u-resničitve njegove samoodločbe, ali popolnega nujnega umika z vseh zasedenih arabskih ozemelj». Glede predlagane izključitve oziroma suspenzije Izraela iz OZN pa «Program Lime» pravi samo, da «je napočil čas, da neuvrščene države proučijo druge ukrepe proti Izraelu v skladu z določili sedmega člena ustanovne listine OZN». Na zahtevo Severne Koreje, ki je bila prav na Umski konferenci spre- pitve politike neuvrščenosti v revolucionarnem procesu, ki ruši staro strukturo prevlade in odvisnosti, preračunano na to, da obdrži Latinsko Ameriko v nerazvitosti in odvisnosti. Zunanji ministri neuvrščenih nato odločno obsojajo korake, Id o-grožajo varnost latinskoameriških držav in ovirajo njihov razvoj ter izražajo solidarnost z narodi Latinske A-merike, ki se bojujejo, da bi se osvobodili ekonomskega in političnega jarma imperializma ter naposled naredili konec kolonializmu na tem območju. Ministri so tudi počastili spomin Salvadora Allendeja ter izrazili zaskrbljenost zaradi položaja v Čilu. Dokument nato nrehaja k vprašanju strategije za krepitev mednarodnega miru in varnosti ter solidarnosti in medsebojne pomoči med neuvrščenimi državami. V dokumentu je rečeno, da ta strategija obsega koordinacijo akcij neuvrščenih držav za krepitev miru varnosti ter za intenziven razvoj tesnega ekonomskega, finančnega, znanstvenega, tehnološkega in kulturnega sodelovanja med neuvrščenimi državami. Ta drugi del strategije je obdelan v jeta med neuvrščene države, je bil v dokument vključen odstavek, v ka- , , - terem konferenca izraža popolno pod- Spspodarskem delu «Program Lime», poro politiki LDR Koreje za neodvis- v °k.vlru nacrta.° akci-Ì! za krepitev no in miroljubno združitev obeh Ko-rej brez tujega vmešavanja ter zahteva, da se umaknejo vse tuje čete, ki so v Južni Koreji razporejene pod zastavo OZN. Neuvrščeni nato izražajo zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na Cipru ter poudarjajo potrebo, da se vse tuje čete nujno in brezpogojno umaknejo s tega otoka ter, da se nadaljujejo smotrna in konstruktivna pogajanja med obema ciprskima skupnostima. Veliko pozornost so neuvrščeni namenili tudi problemom Latinske A-merike in tudi položaju v Peruju, kjer je prav med konferenco prišlo do zamenjave predsednika. Dokument v tej zvezi pravi, da je Pe- IIIIIUIItlllllllllllllllll|||||||llllllll||||||||lHliiiiini||i||iiui||||i|||||||||||ii||||||||||M,lm„||„,,|,MIIi1||f„|||,„| V ŽELEZARSKEM SREDIŠČU V TARflNTU Delavca umrla zaradi zastrupitve s plinom Nesrečneža sta bilii zàpbsféricTpri’fvnlKI Sidértèco, ki ima v zakupu popravila in vzdrževanje plinske napeljave v centru TARANTO, 1. — Delavca zasebnega podjetja Siderteco, ki ima v zakupu oskrbovanje in popravljanje pbnske napeljave v železarskem središču v Tarantu, sta danes zjutraj umrla zastrupljena s plinom. Žrtvi nesreče na delu sta 31-letni Elio Silvio Flores iz Brindisija in 46-letni Donato Lomuro iz Barija. Čeprav so jima delovni tovariši nemudoma priskočili na pomoč, je bilo vsako prizadevanje, da bi jima rešili življenje zaman. Nesrečneža sta namreč umrla med prevozom v bolnišnico. Po pričevanju očividcev bi morala Flores in Lomuro pregledati nekatere ventile, ki so v podzemskem prostoru tik električne centrale. Čeprav so bili ventili izklopljeni, je plin kljub vsemu napolnil tesni prostor in delavca sta se takoj onesvestila. Kaže, da sta prav onadva pred nekaj dnevi pregledala napeljavo, okvara na kateri jima je bila danes usodna. Zaradi nesreče so sindikalne organizacije takoj napovedale štiri-umo protestno stavko. Sindikati zahtevajo učinkovitejše varnostne ukrepe zlasti za delavce podjetij, ki imajo v zakupu popravila in druga o-skrbovalna dela v železarskem središču. Odstotek nesreč na delu med temi delavci je znatno višji kot med delavci, ki so redno zaposleni v središču, ker so varnostni ukrepi skrajno pomanjkljivi. O nesreči so začeli preiskavo tud karabinjerji in pokrajinsko nadzorništvo za delo, da bi ugotovili vzroke nesreče in morebitne odgovornosti. Ciprski Turki s« pripravljajo na enostransko proglasitev neodvisnosti? NIKOZIJA, 1. — Ciprski Turki naj bi se pripravljali na enostransko proglasitev neodvisnosti, če bodo pogajanja z Grki o ustavni ureditvi otoka brezuspešni. Tako trdijo v diplomatskih krogih v Nikoziji, kjer poudarjajo tudi, da je proglasitev neodvisnosti predvidena za konec leta ali za prve dni maja prihodnjega leta. Tedaj se namreč začne v Istanbulu islamska konferenca in vse kaže, da turški voditelji računajo, da bodo u-deleženci konference priznali novo državo. Nepriseben samomorilec povzročil silovito eksplozijo RIM, 1. — Neprisebnež, ki si je vzel življenje s plinom, je danes zjutraj povzročil silovito eksplozijo v stanovanjskem poslopju v Drevoredu Angelico v Rimu. Eksplozija je tako hudo poškodovala štiri stanovanja, da so se stanovalci morali izseliti, na srečo pa ni zahtevala dru- gih človeških žrtev. Samomorilec je 50-letni Rosario Pacenza, ki je že nekajkrat poskusil samomor. Davi je v stanovanju, v katerem je živel sam, ker ga je žena zapustila, zvlekel ležalnik v kuhinjo in odprl plinsko pipo, potem ko je skrbno zamašil vse špranje v oknih. Vzrok eksplozije je zelo verjetno vklopitev hladilnika, ki se je av-timatično prižgal. Po pričevanju Pacenzove žene je bil nesrečnež že dalj časa bolan in je v krizah obupa večkrat poskusil samomor, a so ga doslej vedno rešili. Stanovanje, ki ga je Pacenza spremenil v pravo bombo je v zadnjem nadstropju stanovanjskega poslopja v Drevoredu Angelico, «še sreča — je poudaril gasilec — sicer bi eksplozija povzročila pokol. BUKAREŠTA, 1. — Danes je prispel na nekajdnevni uradni obisk v Bukarešto češkoslovaški ministrski predsednik Ljubomir Strougal, Po izjavah praških političnih krogov spada ta obisk v okvir srečanj med češkoslovaškimi in romunskimi državniki, ki so botrovala razvoju vsestranskega sodelovanja med državama. sodelovanja, solidarnosti in akcijske sposobnosti neuvrščenih in drugih dežel v razvoju, kakor tudi za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve. «Program Lime» izraža močno podporo OZN kot tudi pripravljenost neuvrščenih držav, da si prizadevajo za krepitev strukture svetovne organizacije in dvig njenega mednarodnega ugleda. Na koncu političnega dela programa je začrtan plan priprav za peto konferenco voditeljev neuvrščenih držav, ki bo od 16. do 19. avgusta 1976 v Colombu. Zunanji ministri so z zadovoljstvom sprejeli ponudbo Kube, naj bi bila šesta konferenca najvišjih predstavnikov neuvrščenih držav v Havani in bodo konferenci v Colombu priporočili, naj sprejme kubansko ponudbo. SPORT SPORT SPORI DEVETI DAN 7. SREDOZEMSKIH IGER V ALZIRU Jugoslavija osvojila rokometni turnir Za Italijane štiri zmage v plavanju Velika premoč jugoslovanskih iz* italijanskih vaterpolistov V nogometnem polfinalu kar tri afriške enajsterice #%! Sporazum o Sinaju (Nadaljevanje s 1. strani) področjih vzdolž vmesnega pasu, ki bo pod nadzorstvom sil OZN. «Predlog», ki bo stopil v veljavo šele po odobritvi s strani ameriškega kongresa, pa urejuje vprašanje prisotnosti 200 ameriških civilistov, ki bodo morali skrbeti za elektronske izvidniške naprave na področju prelazov Mitla in Gidi. V «predlogu» je med drugim rečeno, da bo za umik teh civilistov potrebna privolitev tako Izraela kot Egipta. Kot smo ze omenib, spremljajo glavni sporazum tudi tajni protokoli dvostranskih sporazumov med ZDA in Izraelom ter med ZDA in Egiptom. Kljub tajnemu značaju pa je vsaj bistvo teh sporazumov znano. Egipt se na primer obvezuje, da bo omilil gospodarski, politični in diplomatski bojkot proti Izraelu, mnogo večje pa so obveze, ki so jih ZDA sprejele do Izraela. Poleg političnih obvez (ZDA ne bodo izvajale pritiska za pogajanja na drugih frontah, ne bodo predložile lastnih mirovnih predlogov brez privolitve Izraela) vsebuje tajni protokol, ki sta ga podpisala Rabin in Kissinger, še obljubo, da bodo Američani nudili Izraelu vojaško in gospodarsko pomoč, ki naj bi znašala ogromno vsoto treh milijard dolarjev (kar je približno polovico vse pomoči, ki jo je Izrael prejel iz tujine v 27 letih svojega obstoja). Zato ni čudno, če so nekateri komentirali, da Kissinger v bistvu ni posredoval za dosego sporazuma, ampak ga je enostavno «kupil». ALŽIR, 1. — V alžirski prestolnici se nadaljujejo, ne brez presenečenj, 7. sredozemske igre. Med nepredvidene dogodke moramo vsekakor prišteti dejstvo, da se je v nogometnem turnirju uvrstila v polfinale ena sama evropska ekipa in to Grčija. Jugoslovani so sicer v zadnjem nastopu izbojevali prepričljivo zmago, vendar jim zaradi spodrsljajev v prejšnjih tekmah napredovanje ni bilo mogoče. Tekmovanja so bila na splošno zanimiva tudi včeraj in danes, čeprav je marsikje med nasprotniki videti veliko (razliko, kot na primer v vaterpolu, f kjer sta Italija in Jugoslavija za ’ ostale ekipe praktično nedosegljivi. Nogomet V zadnji izločilni nogometni tekmi so Jugoslovani izbojevali prepričljivo zmago proti Turčiji, toda niti ta uspeh ni zadostoval, da bi v nadaljevanju igrali za eno od kolajn, ker sta Maroko in Tunizija igrala neodločeno. Tako so «plavi» obtičali na tretjem mestu te izločilne skupine in bodo igrali za peto mesto končne lestvice. V tej panogi so veliki favoriti za končno zmago domačini. IZIDI Skupina A Alžirija - Libija 2:1 Egipt - Grčija 5:0 Lestvica: Alžir 8, Francija 4, Libija in Egipt 2, Grčija 0. Skupina B Maroko - Tunizija 0:0 Jugoslavija - Turčija 4:0 Lestvica: Tunizija in Maroko 4, Jugoslavija 3, Turčija 1. Rokomet Sredozemske igre so se končale z zmago Jugoslavije tudi v rokometu. Po pričakovanjih so olimpijski prvaki odpravili vse nasprotnike pa čeprav niso zaigrali na vso moč, oz. tako kot znajo. Glede na nasprotnike pa to ni bilo niti potrebno. Druga je bila Španija, tretji pa domači rokometaši. Pred Italijo je bila tudi Tu- nizija. Kljub poprečni konkurenci, je italijanski rokomet, ki je še na nizki ravni, ostal praznih rok. IZIDA ZADNJEGA KOLA Jugoslavija - Alžir 36:26 Španija - Italija 20: 8 Končna lestvica: 1. Jugoslavija, 2. Španija, 3. Alžir, 4. Tunis in 5. Italija. Vaterpolo Prve tekme v vaterpolu so se končale z izredno visokimi zmagami evropskih držav. Tako Italijani kot tudi Jugoslovani so pri Maroku in Alžiriji naleteli na daleč slabša nasprotnika. Visoki zmagi sta slavili še Grčija in Španija. V nadaljevanju tega turnirja je Italija izbojevala še eno pomembno zmago proti Španiji. IZIDI Jugoslavija — Alžirija 16:2 Italija — Maroko 23:1 Grčija — Malta 10:2 Španija — Turčija 13:3 Itabja — Španija 8:4 Alžirija — Malta 5:4 Kolesarstvo Na cestni ekipni dirki na kronometer so zmagali italijanski kolesarji Barone, Gualdi, Landoni in Ferrini, ki so imeli na cilju 84 km dolge proge več kot dve minuti naskoka pred Španijo. V boju za bronasto kolajno so bili boljši Grki, ki so bili za slabo minuto hitrejši od Jugoslovanov. niiitimiiiiiiiiiiiuniimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimi NA PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI V LJUBLJANI Visok poraz kriške Vesne v srečanju z Mercatorjem Med gosti je zadovoljil le prosti branilec Carmeli Mercator — Vesna 9:0 (4:0) MERCATOR: Sirkovič (Pajič), Terčič, Žužek, Zupančič (Hacler) Bajc, Zavrl (Ibrašimovič), Čamer nik, Goleč (Koblencer), Glišič, Kukanja, Klemenc. VESNA: Bogateč (Košuta), Ver-zier, Sulčič, Kelemenič, Skrem, Carmeli, Degrassi, Germani, Botti, Bor-tolotti, Blagi, 13 Ceglia, 14 Sims. SODNIK: Morè; stranska sodnika: Kopač in Zadel (Ljubljana). STRELCI: Čamernik, Goleč, Glišič (2), Ibrašimovič (2), Koblencer (2), Klemenc. KOTI: 12:3 za Mercator. GLEDALCEV: 150. V prijateljski tekmi v Ljubljani je domači drugoligaš Mercator visoko premagal kriško Vesno in se tako pošteno oddolžil za poraz, ki ga je utrpel spomladi v Križu. Ljubljančani so se izkazali kot zelo hi tra in telesno dobro pripravljena e-kipa, ki se bo po našem mnenju dobro izkazala v prvenstvu druge zvezne lige O Vesni izrečemo sodbo težje, kajti razlika med ekipama je bila prevelika, a vseeno menimo, da so se Križani predvsem v prvem delu igre branili požrtvovalno. Tekma se je začela z rahlo premočjo Križanov, kmalu pa je Mer- ■■niiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiM iniuiiiiiiiMi iiMiiiiiiiiiui iiiiiiuii ,n iiMiin m ud, iiiiiiiiiiniMiiini inuitnii n imiiiii | cator prevzel vajeti igre v svoje roke in njegovi napadalci so od vseh strani obstreljevali kriška vrata, ki so morala štirikrat kloniti. A «plavi» se niso tako hitro predali in so večkrat izvedli nekaj napadov, izmed katerih je bil najnevarnejši Ke-lemičev strel, ki ga je vratar Sirkovič odbil v kot. V drugem delu igre sta obe ekipi zamenjali nekatere igralce in medtem ko so Ljubljančani predvajali hitro in napadalno igro, so gostje (predvsem v obrambi) popolnoma odpovedali, tako da so le redkokdaj prekoračili sredino igrišča. Tako smo videli še pet zadetkov in še nekaj lepih posegov kriškega vratarja Košute. Vsi igralci Vesne so po našem mnenju dali vse od sebe, edini ki je zablestel s svojo tehnično zmogljivostjo pa je bil prosti branilec Carmeli. Mercator pa se je izkazal kot zelo homogena ekipa, v kateri vsak posameznik posreduje skupni igri svoj delež. Sandor TUPOLEV-34 SE JE ZRUŠIL TIK PRED PRISTANKOM Šestindvajset ljudi ob življenje v letalski nesreči pri Leipzigu Večina žrtev so zahodnonemški trgovci - Požar vzrok nesreče BERLIN, 1. — šestindvajset ljudi je umrlo, pet pa je bilo hudo ranjenih v letalski nesreči v Leipzigu. Kot poroča vzhodnonemška časopisna agencija ADN gre za letalo tupolev-34 last vzhodnonemške družbe Interflug. Letalo je vzletelo o-krog 8. ure z letališča v Stuttgartu in je bilo namenjeno v Leipzig. Skopo agencijsko sporočilo poudarja le, da se je tupolev vnel malo pred pristankom in se je zrušil pred letališko stezo. Med žrtvami je 23 potnikov in trije člani posadke, osem oseb pa je preživelo. Od teh je pet hudo ranjenih in so jih zato sprejeli s strogo pridržano prognozo v bolnišnico v Leipzigu. Kaže, da je bila večina potnikov zahodnonem-ških trgovcev iz Stuttgarta, ki so se I odpravljali na velesejem v Leipzig. Otok Bouiganville ncodvkn ARAWA (Bouiganville), 1. — Mali otok Bouiganville (90.000 prebivalcev, glavna veja gospodarstva proizvodnja bakra) je danes proglasil neodvisnost. Otok formalno še spada v sklop avstralske Gvineje, ki bo postala neodvisna 16. septembra. Neodvisnost otoka je proglasil v Arawi, ki je upravno središče, biv- ši duhovnik Alexis Sarei. Nova republika se bo imenovala North Salo-mos, ker upa, da se bo lahko združila v bližnji bodočnosti z otočjem Salomone, ki je še britanski protektorat. Uprava avstralske Gvineje, ki ni priznala nove države, je poudarila, da je pripravljena na pogajanja, ki pa jih je Sarei zavrnil, ker da je prebivalstvo otoka sito prezira in zapostavljanja. Po poročanju časopisnih agencij je položaj na otoku miren in prebivalstvo svečano proslavlja proglasitev neodvisnosti. V prometni nesreči umri mlad francoski igralec PARIZ, 1. — Danes ponoči je v prometni nesreči pri Moissacu v okrožju Lort et Garonne umrl francoski filmski igralec Pierre Blaise, znan po liku Lacombea Lucienna, ki ga je podal v istoimenskem filmu Luisa Mallea. Igralec je zaradi mokre in spolzke ceste izgubil o-blast nad svojih hitrim športnim avtom in silovito treščil v obcestno drevo V nesreči sta izgubila življenje tudi prijatelja, ki sta se peljala z njim. Presenetljiv remi Gaje Sinoči se je na Proseku začel nogometni turnir za «Puntarjev memorial». V otvoritveni tekmi je Gaja presenetljivo remizirala z visoko kvotirano ekipo Portualeja 1:1. Za Portuale je v 11. min. p.p. povedel Pobega, v d.p. pa je v 38. min. izenačil član Gaje Branko Grgič. Danes bo na sporedu tekma Zarja - Breg, Začela se bo ob 20.30. Dinamom, veljavno za pokal UEFA. Tekmo bo sodil italijanski sodnik Gonella. # * * FIRENCE, 1. — V prvem srečanju tradicionalnega nogometnega angleško - italijanskega tekmovanja se bosta v sredo pomerila West Ham United in Fiorentina. * * * CASALE MONFERRATO, 1. — V prvem srečanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Casato Monferrato je Rijeka premagala domačo enajsterico Juniorca-sale z 1:0. AVTOMOBILIZEM Pesenti - Rossi na avtomobilu march. O italijanskem naslovu se bo torej odločalo prav na zadnji dirki, ki bo na sporedu 14. septembra, v Casaleju. * * * SILVERSTONE, 1. — čeprav je moral Francoz Laffitte zaradi okvar na avtomobilu zapustiti dirko v Sil-verstonu pa je vseeno svetovni prvak avtomobilskih dirk formule 2. V Silverstonu je zmagal Ledere (march-bmw), na drugo mesto se je uvrstil Larousse (elf-bmw), tretji pa je bil Henton (wheatcroft). Lestvica za SP 1. Laffitte 54 točk, 2. Laurrousse 25, 3. Tambay in Ledere 21. * * m Zmaga Brambiile TROIS RIVIERES, 1. - Italijan Vittorio Brambilla je na avtu march 75-B osvojil mednarodno avtomobilsko dirko za veliko nagrado Trois Riviera v Kanadi. Prvo mesto je 38-letnemu Milančanu prineslo tudi denarno nagrado v znesku 0 milijonov lir. Končna lestvica tega tekmovanja, ki se je odvijalo pred 40 tisoči gledalcev, je taka: 1. Brambilla (It.) na marchu 75-B 2. Jarier (Fr.) na chevronu B-29 3. Jaussaud (Fr.) na chevronu B-29 REZULTATI 1. Itabja 1.45’28” 2. Španija lATlV' 3. Grčija 1.52’36’’ 4. Jugoslavija 1.53’31” 5. Alžirija 1.54’16’’ 6. Turčija 1.54’51” Plavanje V prvih dveh dneh plavalnega tekmovanja je bila najboljša Italija, ki je osvojila štiri, torej točno polovico zlatih kolajn, kolikor so jih podelili. Uspešni so bili tudi Španci s tremi odličji. Do največjega presenečenja pa je prišlo na progi 400 m prosto z zmago Tunizijca Gharbija, ki je dosegel odličen čas 4’08”05, ki je obenem tudi afriški rekord. Drugi dan je Predrag Miloš priboril tudi Jugoslaviji prvo kolajno v plavanju, in sicer srebrno z novim državnim rekordom na 200 m hrbtno 2’10”3. REZULTATI Moški 200 m prsno: 1. Labe (It.) 2’27”38 2. Barcells (Šp.) 2’28”08 3. Mauro (It.) 2'29”05 200 m metuljček: 1. Griffith (Itabja) 2’09”3G 2. Duch (Šp.) 2’09”77 3. Ravelinghion (Fr.) 2’12"23 200 m mešano: 1. Esteva (Španija) 2’12”12 2. Marugo (It.) 2T4”30 3. Lopez (Šp.) 2'14"33 Ženske 100 m metuljček: 1. Rampezzo (Itabja) 1’06”72 2. Schiavon (It.) 1’07”02 3. Majo (Šp.) 1’07”40 4. Majnerič (Jug.) 1’07”69, 5. E- fendič (Jug.) Med osmimi finalisti na 1500 m bo tudi mladi jugoslovanski rekorder Borut Petrič iz Kranja. Drugi dan je bil Španec Esteva uspešen tudi na 200 m hrbtno z odličnim časom 2’08”21, četrto zlato kolajno je Italiji priborila Pandini-jeva na 400 m prosto s 4’34”45. V članski štafeti 4x100 metrov mešeno Ije bila najboljša Španija s 3’59”46 pred Italijo (4’00”04) in Francijo (4’00”28). Jugoslovani so se morali zadovoljiti s četrtim mestom. Odbojka Izločilne odbojkarske tekme so se pri moških končale po pričakovanjih: Jugoslovani kot tudi Italijani so finalisti. Tretji kandidat za kolajne pa ostane slej ko prej Francija. Jugoslovani so v zadnji izločilni tekmi odpravili Egipt, Italijani pa Turčijo. IZIDA Jugoslavija - Egipt 3:0 Italija - Turčija 3:0 V ženski konkurenci je bila Jugoslavija po dveh zaporednih zmagah prosta. Italijanke niso niti v tretjem nastopu naletele na enakovredne nasprotnice, saj so tudi Turčijo odpravile s prepričljivim 3:0. ITALIJANSKO PRVENSTVO V Monzi zmagal Pesenti-Rossi MONZA, L — še ni jasno, kdo bo zmagal na italijanskem prvenstvu avtomobilskih pilotov formule 3. V nedeljo v Monzi je bila predzadnja preizkušnja za italijanski naslov. Brancatelli, ki je bil favorit za končno zmago, se je moral zaradi okvar na avtomobilu zadovoljiti s 3. mestom. V Monzi je tako zmagal irriiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiininiimunnnniiiiiiiio NA PLANINSKO-ORIENTACIJSKEM POHODU V BAZOVICI KOLAJNE Z S B Italija 30 27 27 Francija 24 17 18 Jugoslavija 21 11 15 Španija 9 18 20 Grčija 9 6 10 Turčija 5 9 6 Egipt 4 10 6 Sirija 3 2 3 Libanon 3 0 1 Tunizija 2 1 0 Alžirija 1 4 5 Maroko 0 2 0 Libija 0 0 2 Kras si je v nedeljo zagotovil na lestvici prvo in drugo mesto Organizatorji so najboljšim ekipam podelili vrsto lepih nagrad TURIN, 1. — V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal je Torino premagal danes Cagliari z 1:0. * * * RIM, 1. — V Miinchnu bo 9. septembra mednarqdno nogometno srečanje med Bayernom in kijevskim Kot poročamo obširneje na tržaški strani so v Bazovici v nedeljo proslavili 30-letnico osvoboditve lepo prireditvijo, v okviru katere so organizirali orientacijski pohod s tematiko iz NOB. Čeprav udeležba ni bila ravno množična lahko rečemo, da je pohod uspel zelo dobro. Ekipe so morale prehoditi daljšo progo, na kateri so prejele več kot 40 napotkov, navodil in vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti. Večina vprašanj se je nanašala na dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, nekaj pa je bilo tudi takih ,ki so običajna na takih tekmovanjih. Po prihodu na cilj je komisija izračunala rezultate, ki so pokazali, da so bili na tej prireditvi tekmovalci ŠK Kras odločno najboljši, saj so prepričljivo osvojili prvo in drugo mesto. Končna lestvica je bila namreč taka: 1. Kras A 229 2. Kras B 219 3. Tabor 200 4. Lipa 177 5. Zarja 102 0. Kras C 138 Prireditelji so razdelili najto 'jšim ekipam lepe nagrade, in sicer takole: za prvo m sto je Kras A prejel leseno plaketo organizatorja (izde- lek Sergija Del Masa), kot dar PD Lipa, Kras B pokal Zarje za 2. mesto, Tabor je prejel za 3. mesto pokal Primorskega dnevnika, Kras C je kot najmlajša ekipa dobil plaketo SPZ, kot društvo, ki je skupno doseglo največji uspeh pa je Kras prejel plaketo SKGZ. Zmagovita ekipa Krasa A je nastopila v tej postavi: Marjan Kralj, Petra Kralj, Ladi Budin, Lilijana Budin, Zvonko Simoneta in Tamara Simoneta. BOKS Argentinski profesionalni boksar Jose Egolisto Gomez bo peti nasprotnik Parlova na njegovi dosedanji zmagoviti poti med poklicnimi boksarji. Argentinski boksar Gomez je star 20 let. V dosedanji profesionalni karieri je imel 13 dvobojev, med njimi 12 zmag, petkrat pa je svoje tekmece premagal celo s k.o. Karpov remiziral z Mariottijem MILAN, 1. — V nadaljevanju mednarodnega šahovskega turnirja y Milanu so dosegli naslednje izide: (II. kolo) Gligorič - Unzicker Petrosjan - Larsen Karpov - Mariotti (10. kolo) Portisch - Karpov Mariotti - Larsen Petrosjan - Andersson Smejkal - Talj Ljubojevič - Gligorič Unzicker - Browne Lestvica: Petrosjan 0,5; Portisch 0 itd. 1:0 1:0 0,5:0,5 0,5:0,5 0:1 0,5:0,5 0,5:0,5 0,5:0,5 0,5:0,5 Karpov OBVESTILA Športno društvo Primorje obve' šča vse mlade nogometaše s P1,0* seka, Kontovela, Gabrovca in kolice, letnike 1962, 1963, 19&j; f nameravajo pristopiti k društv , da se javijo vsak dan od 19- n 23. ure na sedežu Primorja. N J omenimo, da se bo prvenstvo ž ' četnikov pričelo že 14. sept. letos. * * * 7. septembra bo v Sesljansketn zalivu 3. društvena regata, ki 1 organizira slovenski pomorski Ki ČUPA. Udeležijo se je lahko jadrnice s posadko, ki °. fL;. slovenščino. Start ob 10. un. »P sovanje 1 uro prej (ob 9. uni.