Spedlzfone (n ahbonamento postale
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 131.	V	Ljubljani, v peteh, 12. junija 1012-XX.	Leto	VII.
Izkljočna pooblaičenfca ta ogiaJeTan]e italijanskega u> tujec* | Uredolitfo la oprava: kopitar Jeva a, Ljubljana | Conceiitonarta Mcltuiva pet la pobbliclti di provenienta (taUan* Uvorai Union« PubbliciU It&li&na ti A_ Milana	| Uedaslone. Ammialstrazlonei Kopitarjeva b. Lubiana. 5	ed	eaterai	Union«	fobbličiti Uailana tl A- Milana
Vojno poročilo št. 741:
Osvojitev trdnjave Bir el Hakeim v Marmariki
Letalski uspehi v Afriki in na Malti
Uradno vojno poročilo št. 741 pravi:
Živahni spopadi med oklepnimi oddelki so se v Marmariki končali v našo korist. Uničenih je bilo 20 tankov ter prijetih kakih 1(10 ujetnikov.
Letalstvo je uspešno napadalo zbiranja sovražnikovih čet in vozil na pohodu ter na postanku in je ustavilo in zažgalo 17 oklepnih avtomobilov ter veliko desetin vozil vseh vrst.
Angleško letalstvo je v bojih izgubilo 21 letal, od katerih so jih 12 zbili nemški lovci, 9 pa naši. ki so sc nad El Adcmom zmagovito spopadli s številnejšim nasprotnikovim oddelkom, ne da bi bili imeli kaj izgub.
Nemški letalci so zadeli eno letalo vrste >Bri-stol-Blcnhcim«. ki je treščilo na tla blizu otoka Linosa. Osem drugih strojev so uničili italiianski in nemški lovci med nastopi nad otokom Malto,
kjer so ponovno bombardirali cilje na oporiščih Mikahha in La Vcnczia.
Dve naši letali se nista vrnili.
Iz Taranta, ki so ga angleška letala preteklo noč znova napadla, poročajo o škodi omejenega obsega. Med prebivalstvom je bilo pet ljudi lahko ranjenih.
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so nemške podmornice napadle močno zavarovano ladijsko skupino, namejeno v Tobruk. Dva parnika s skupno 12.000 tonami sta bila potopljena, drugi štirje pa zadeti s torpedi.
Rim, 12. junija 6. Po novicah, ki 60 jih dobila vojaška poveljstva, 60 osne čele zavzele utrjeno postojanko Bir el Hakeim. južni 6teber angleškega obrambnega 6C6fava v Marniarici.
Nemško vojno poročilo
Boji na odseku pri Sebastopolu
Hitlerjev glavni stan, 12. junija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročilu:
Na utrjenem odseku pri Sebastopolu se je naš napad nadaljeval v hudih bojih. Obupni sovjetski protinapadi so ostali brez uspehov. V silnih letalskih napadih na pristanišče trdnjave je bila z bombami zadeta in potopljena 3000-tonska trgovska ladja.
Na severnem odseku bojišča je sovražnik po pritisku naših napredujočih čet zapustil mnoge kraje.
Na bojišču pri Volhovu so bili zavrnjeni silni napadi, v katerih je sovražnik imel zelo krvave izgube.
Obalno topništvo vojske je uspešno obstreljevalo ladjevje v kronstadtskem zalivu. Podmornica, ki je priplula iz Leningrada in neka spremljevalna ladja sta bili zadeti in zažgani.
V Severni Afriki je bila trdnjava Bir-el-Ha-keim, glavna južna postojanka angleške obram-
be osvojena v prvih jutranjih urah po več dneh hudega odpora znatnih nasprotnikovih obkoljenih sil. Letalski oddelki »o posegli v boje na tleh in bombardirali zbirališča čet in oddelke na pohodih. V letalskih bojih so Angleži izgubili 21 letal
Na vzhodnem Sredozemlju so nemške podmornice napadle močno zavarovano skupino ladij, ki je plula proti Tobruku, in v silovitih napadih potopile dve natovorjeni petrolejski ladji s skupno 12000 tonami. Vrh tega so bile torpedirane in poškodovane štiri prevozne ladjo.
Na otoku Malti so bila ponoči in podnevi bombardirana angleška letališča. Nemški in italijanski lovci so uničili osem angleških letal.
Pred južno angleško obalo so nemški bombniki z velikimi bombami zadeli tri trgovske ladje srednje mere.
Poročnik Gnadig, ki je poveljeval neki pehotni četi, se je prav posebno odlikoval v bojih pred Sebastopolom
Pomorska bitka pri Havajskem otočju -samo nadaljevanje bitke v Koralnem morju
Tokio 12. junija, s. Po novicah, ki sta jih dobila japonska lista »Niči-Ničic ter »Asahic, so rešili vse člane posadke z japonske letalonosilke, ki je bila potopljena pri havajskem otoku Midwayju. Listi ugotavljajo, da ta pomorska bitka ni bila nič drugega kakor nadaljevanje pomorske bitke v Ko-ralskem morju. Ko je japonska mornarica tam potopila dve sovražnikovi letalonosilki ter eno bojno ladjo, je kar po nagonu zasledovala ostanke ameriških pomorskih sil, ker je vedela, da sta na bojišču še letalonosilki vrste »Enterprise« in »Ilornct«. Komaj so ti letalonosilki zagledali bfizu Midwaya,
so takoj sklenili napad. Zaradi teh dogodkov so se obsežno zmanjšale možnosti ameriške mornarice za kake znatne nastope v Tihem morju.
Tokio, 12. junija, s. V japonskih političnih in vojaških krogih polagajo veliko važnost na zasedbo zahodnih Aleutov. S to zasedbo je bila uničena prva obrambna črta Združenih držav in je po mnenju japonskih vojaških krogov docela izprevrgla strategijo Združenih držav. Trdi boji in severnoameriške izgube jasno dokazujejo pomen, ki ga je Ame-rnika polagala na ta oporišča.
Romunska hvaležnost in zvestoba do Italije
Bukarešta, 12. junija, s Podpredsednik ministrskega sveta prof. Mihael Antonescu je sprejel italijanske časnikarje, ki so prišli na obisk v Romunijo in jih je takole pozdravil:
Srečen sem, da lahko pozdravim tu zastopnike dnevnega časopisja Mussolinijeve Italije iz večnega Rima. Prosim vas, da razumete Romunijo in jo spoznate. Latinstvo je starodavna stvr Naše pleme je zaslužno, ima pa tudi dolžnost in ena največjih dolžnosti je medsebojno spoznavanje. To spoznavanje danes, ko se s krvjo ustvarja nova Evropa, ni več samo možnost, pač pa prava dolžnost. Mi poznamo Italijo, poznamo jo, ker hrani tam doli v vežnem Rimu Trajanov spomenik, ki priča o naši zgodovini. Poznamo Ducejevo Italijo, ker je pomen boja, ki ga bije maršal Antonescu, v tem, da so ustvari nov svet
proti boljševizmu, nov svet, ki se zanj bori tudi Hitlerjev narodni socializem. Zato poznamo Italijo in jo ljubimo, ker predstavlja preteklost in ker v njej vidimo tudi svojo bodočnost. Prepričan sem, da bo prišla ura, ko bo vsa Evropa razumela, kaj lahko pomeni Romunija v bodočnosti in v novem evropskem redu. Zato s ponosom pozdravljam v vas zastopnike italijanskega tiska, ki izpolnjujejo dan za dnem poslanstvo Ducejeve Italije.«
Prof. Antonescuju jo odgovoril nar. svetnik Gugliemotti, ki je zagotovil romunskemu podpredsedniku vlade, da italijanski časnikarji, ki so prišli tja, nepristransko proučuje,jo vprašanja Romunije, na 'katero se čutijo navezane po bratstvu orožja
Nova zavezniška pogodba med Anglijo in Sovjetsko Rusijo
Obisk predsednika sovjetske vlade v Londonu in v Washingtonu
Rim, 12. junija, s. V angleški poslanski zbornici so včeraj sporočili, da je predsednik sovjetske vlade Molotov te dni z letalom potoval v London in v VVashington. Med tem pitava n jem je bila sklenjena nova zavezniška pogodba med Anglijo ter med Sovjetsko Rusijo. V pogodbi si ti državi dajeta vzajemna poroštva tiste vrste kakor so bila dana bodisi od Anglije bodisi od Rusije pred nekaj leti baltiškim državam, Holandiji, Jugoslaviji itd. Pogodba pomeni predvsem krono počasnega ipolitičnega prodiranja boljševizma na angleške otoke po ministru Crippsu.
V Washingtomu je predsednik sovjetske vlade imel dolge' in kar se da prisrčne razgovore z Rooseveltom.
Buenos Aires, 12. junija, s. Novica, da je predsednik sovjetske vlade Molotov bil sprejet v Washingtonu pri predsedniku Rooseveltu, s katerim je imel kar se da prisrčne pogovore in pri njih dobil številne koncesije, je vzbudila močno zanimanje v širokih krogih javnega mnenja Združenih držav in Južne Amerike.
Roosevelt je Molotovu privolil, da bodo ameriške oblasti osvobodile številne komunistične agitatorje, ki so zdaj v ječi. Dal mu je tudi zagotovila, da bodo komunistični propagandi pustili večjo delovno svobodo. Zanimanje
Južne Amerike je toliko močnejše, ker domnevajo, da bo Roosevelt moral v Združenih državah glede tega nastopati malce previdno, da ne bi dražil javnega mnenja, zaradi tega si bo pa^ prizadeval zadovoljiti Stalina v srednjeameriških in južnoameriških državah, ki so zdaj pod neposrednim nadzorstvom Združenih držav.
Posvet med predsednikom turške republike in nemškim poslanikom
Ankara, 12. junija s. Predsednik turške republike Ismet Ineni je dame6 sprejel nemškega poslanika von Papena. Pri razgovoru med njima je bil navzoč tudi turšk izunanji minister Saradzoglu.
Ankara, 12. junija s. Skupina turških časnikarjev, ki 60 bili povabljeni v Nemčijo, bo konec meseca odpotovala v Berlin. Odposlanstvo bo vodil glavni ravnatelj turškega tiska Selim Sarper.
1066 letalskih napadov na Malto v dveh letih
Bern, 12. junija, s. Po angleških poročilih je otok Malta od 10. junija 1940 do danes imel 492 napadov podnevi. 574 pa ponoči, 6kupaj 1066.
Druga obletnica vstopa Italije v vojno na bojiščih v Afriki
Proslave v libijskih pomorskih oporiščih in sklepi bojevnikov v Marmariki
Vojno področje, 12. junija, s. Posebni dopisnik | agencije Stefani poroča:
V vseh pomorskih oporiščih v Libiji, od Tripo-litanije pa do Marmarike, 60 6ile Kr. mornarice proslavljale dan, ki veliča slavna dejanja italijanskih pomorščakov. Pri vseh poveljstvih 60 prebrali poslanico mornariškega podtajnika Riccardija, v Kateri so popisani nekdanji podvigi, ki tvorijo slavno zgodovino italijanske mornarice. Vrhovni poveljnik čet, ki 6e bojujejo v Severni Afriki, je pomorskim silam tudi poslal poslanico, v kateri slavi pomorska junaštva, junaštva, ki so se nedavno ponovila pri Stilu, pri rtu Teuladi in Gibraltarju, pred Južno Ameriko in Aleksandrijo. Mornariški poveljnik v Libiji je mornarjem najbolj izpostavljenih oporišč priklical v spomin zmagovita dejanja mornarice ter jih opozoril na visoke naloge, ki so jih zaupali mornarici v Sredozemlju v velikem boju proti Britaniji. Poveličal je tudi žrtve
junakov in mornarje spodbujal, da morajo podvojiti 6voje duhovne, nravne in telesne moči za dosego zmage. Mornariški poveljnik v Libiji je znov« potrdil gotovost usode italijanske mornarice.
Vojno področje, 12. junija s. Druga obletnic* vstopa Italije v vojno je italijanskim četam, ki 6e bojujejo v Afriki, dala pobudo, da so 6pet potrdile svojo zagrizeno voljo po zmagi. Bojni duh, ki se ie v zadnjih dveh letih zmeraj bolj izostril in prekalil, 6e zdaj kaže na bojiščih v Marmariki, kjer se nadaljujejo boji za uničenje sovražnih sil. Vojna ki se je medtem razširila po vsem svetu, se ni mogla končati v kratkem ča6u. Afriški bojevnik, ki zdaj stoji pred večjim številom britanskih sil, 6e tega zaveda in podvoji svoje napore, da bi izvo-jeval zmago, ki bo dala svetu trajnejšo pravičnost. In v marmariški puščavi, kjer je, sovražnik nagrmadil svoje največje sile, 6e naš vojak danes bije z isto zagrizenostjo kakor prvi dan in z i6to gotovostjo zmage.
Številke o uspehih italijanskega letalstva v prvih dveh letih vojne
Vrženih je bilo 344.000 bomb, zanesljivo uničenih 2537 nasprotnikovih letal, potopljenih 34 vojnih in 65 trgovskih ladij
Rim, 12. junija s. Uspehi, ki jih je italijansko letalstvo doseglo v prvih dveh letih vojne so naslednji: vojnih nastopov je bilo izvedenih 70.050, bomb je bilo vrženih 344.614, poletov je bilo za 298.597 tir. Pri letalskih prevozih je bilo 37.452 poletov, kilometrov so letala preletela 28.810.414, ljudi je bilo prepeljanih 345.975, blaga prepeljanega 23,726.419 kg.
V bojih je bilo zanesljivo uničenih 1290 nasprotnikovih letal, na tleh zanesljivo uničenih 449 letal, protiletalska obramba je zanesljivo uničila 784 letal, verjetno je bilo uničenih v bojih 18 letal, na tleh 275, po protiletalski obrambi pa 16.
Zahvala bolgarskih industrijcev Mussoliniju
Rim, 12. junija 6. Duce je dobil naslednjo brzojavko:
Ko izražamo globoko spoštovanje Vam. Duce, in plemenitemu italijanskemu narodu, ki nista nikdar odrekla svojih simpatij bolgarskemu ljudstvu, 6i dovoljujemo zagotoviti Vam, da 60 Vaše besede pustile v nas globoko brazdo, ki jo še ojačuje ti6to, kar 6tno videli na lastne oči v Italiji, deželi vztrajnega dela ter socialne pravičnosti. To poznanje faš'i6tovske Italije ter njene industrije, ki dolguje svoj čudoviti napredek genijalnim navodilom, ki jih dajete vi osebno, in zaradi tega igra prvo vlogo v razvoju zmagovitega vojnega nastopa 06i, nas ne bo nehalo vzpodbadati. naj naše site posvečamo po6taivitv< nove gospodarske Evrope in pa zla-sti, da naj poživimo in utrdimo vezi med Italijo in Bolgarijo, ki je zdaj njena soseda, Ko zapuščamo vašo gostoljubno in delavno zemljo, Vam pošiljamo, Duce. kar najodkritosrčnejša voščila, da bi mogli iz uspeha kronati delo odrešenja, katero 6te začeli s tolikim navdušenjem, občutljivostjo in jasnovidnostjo.
Za bolgarsko industrijsko zastopstvo: predsednik BuJov.«
Predsednik madžarske vlade poroča o svojem obisku pri Hitlerju
Budimpešta, 12. junija, e. Pod predsedništvom grofa Mihaela Telekyja se je včeraj sestal skupščinski odbor za zunanje zadeve. Ministrski predsednik in zunanji minister de Kallay je podrobno poročal o svojem obisku v Fuhrerjevem glavnem stanu.
Vsi navzočni poslanci in člani vlade so živo odobravali poročilo ministrskega predsednika. V narodnem predstavništvu izražajo največje zadovoljstvo nad uspehi potovanja ministrskega predsednika v Nemčijo ter poudarjajo, da se iz izjav, ki jih je dal de Kaliay, vidi, da je njegov sestanek s Fuhrerjem pripomogel k utrditvi & tesnejšega sodelovanja med Madžarsko in osnima državama. Ministrski predsednik je ob odobravanju na vzročnih izjavil, da Madžarska namerava tudi v bodoče dajati ves svoj prispevek, pa bodisi v vojaškem oziru, kakor tudi v izdelavi, vse to pa v neomajnem prepričanju, da bodo skupni napori kronani z najsijajnejšo zmago.
Razprava zoper atentatorje na nemškega poslanika v Turčiji
Ankara, 12. junija, s. Včeraj se je spet začela raizprava v zadevi atentata na nemškega poslanika v Turčiji von Papena. Zagovarjala sta se obtoženca Kornilov in Pavlov, ki sta sovjetska državljana. Pavlov je zagovor podal pismeno ter se nesramno prepiral z državnim pravdnikom, povedal pa ni nič novega, kar bi spremenilo njegov položaj. Razprava^ je bila odložena do torka 17. junija, ko bo izrečena sodba.
Novi angleški vojni izdatki
Lizbona, 12. junija 6. Iz Londona poročajo, da je angleška vlada zahtevala od poslanske zbornice novih kreditov za vojne stroške in to v znesku 1 milijarde funtov šterlingov. Ko bodo ti novi krediti odobreni, bo 6'kupni znesek namenjen za vojne izdatke v letošnjem računskem letu, dosegel vsoto dveh milijard šterlingov.
Letala 60 z bombami jx>topila 34 vojnih ladij, poškodovala 151 vojnih ladij, zadetih je bilo 181 ladij. Trgovskih ladij je bilo z bombami ali torpedi potopljenih 65, poškodovanih 81, zadetih 107.
Vesti 12. junija
Proslavo drnge obletnice italijanskega vstopa v vojno so imeli tudi v Parizu. Potekla je v poj>olnem fašistovskem silogu. Udeležili so se jo tudi zastopniki nemškega vojaškega jx>veljstva.
Sovjetski državljan Pavlov, eden poglavitnih obtožencev v procesiu zaradi atentata n« nemškega poslanika v Turčiji, je nesramno trdil, da je kot ljubitelj zgodovine dodeljen sovjetskemu poslaništvu zaradi študija in trdil tudi, da temelji vzgoja v Sovjetski Rusiji na poštenosti in kar najskrbnejši lojalnosti, ki vsakemu sovjetskemu državljanu strogo prejKiveduje prevratniško in na-silmško delovanje, piše berlinski list »Bor-sen Zeitung«, ko razpravlja o nezaslišanih izjavah omenjenega sovjetskega obtoženca.
15. junija bo v Budimpešto odpotovalo bolgarsko gospodarsko odposlanstvo in se posvetovalo za sklenitev nove trgovske pogodbe med obema državama.
Japonski listi poudarjajo, da so v vojni na 1 ihem morju imeli in imajo in bodo imeli pobudo v rokah Japonci, da se je ameriška oblast na Tihem morju podrla in da je zdaj sama ameriška celina izpostavljena japonskim napadom.
Siamska vlada je tujim državljanom prepovedala delovati v 27 poklicih in službah. Odvetniki in frizerji, ki so tuji državljani, bodo lahko opravljali svoje delo še leto dni, vsi drugi pripadniki prepovedanih poklicev pa bodo morali prenehati z delom v treh mesecih.
Prvo nagrado za grobnico Ata Turku, utemeljitelju moderne Turčije, sta dobila turška stavbenika Onad in Arda. Drugo nagrado je dobil nemški arhitekt Kriiger, tretjo pa Italijan Arnaldo Fratelli. Ker pa noben načrt docela ne odgovarja zahtevam razpisa, tudi tistega, ki je dobil prvo nagrado, ne bodo izvedli.
Tristo turških kaznjencev bo te dni poslano na delo v tekstilne tovarne po sklepu pravosodnega ministrstva.
Na afriškem bojiščn je 27. maja padel nemški polkovnik Hans Levvin Barby, ki je imel najvišje nemško vojno odlikovanje.
Angleška uradna agencija poroča, da se od ponočnih napadov angleških bombnikov na nemško in zasedeno ozemlje ni vrnilo 18 letal.
V Stockholmu pravijo, da angleški listi zahtevajo od angleške vlade, naj spet objavlja tedenske sezname izgub trgovskega bro-dovja, češ, da ni razloga, zakaj Di tega ne storili, ko Amerika stalno objavlja izgube svojega brodovja. Tako je po ameriških seznamih v zadnjih šestih mesecih bilo potopljenih vsega 251 ladij. List Daily Mail pravi, da je stvar hudo resna, kajti zavezniki izgubljajo več ladij, ktfkor jih morejo graditi, sile Osi pa grade več podmornic, kakor jih zavezniki potapljajo.
Dopisnik lista »Allelianda« poroča iz Londona, da bodo sredi angleške prestolnice zgradili veliko letališče. Veščaki so dejali, da bodo zato lahko porabili ogromen prostor,, na katerem so bila številna poslopja do tal 'porušena po nemških bombnikih.
Za jutri so v Budimpešti sklical} odbore za zunanje zadeve v zbornici in senatu. Ministrski predsednik in zunanji minister de Kallay bo poročal o svojem zadnjem obisku v Nemčiji.
Iz K aire poročajo, da bo odlitek Tutankamove mumije, ki je iz čistega zlata in doslej bil spravljen v muzeju v Kairu, prenesli v vrednostne blagajne egiptske narodne banke.
Vse obsodbe vreden komimistioen zločin
Ljubljana, 12. junija. Predvčerajšnjim popoldne se je po Ljubljani hitro razvedelo, da so komunistični teroristi izvedli nov zločin. Na zahrbten način in čisto v duhu komunističnega udejstvovanja je bila skozi okno restavracije na Gosposvetski cesti vriena bomba v obednico. Pri tem je bilo ranjenih pet oseb, med njimi gdč. Rea Ariello, pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj.
komunistični zločinec je vrgel bombo tedaj, ko je bilo v tem prostoru zbranih več ljudi, ki so prihiteli tja, da se okrepe po trdem vsakdanjem delu. V te prostore so nujno zahajali predvsem ljudje, ki niso mogli imeti nobene druge naloge, kakor da mirno, pošteno ter vestno opravljajo svoje dnevne dolinosti v blagor bliinjemu in na korist skupnosti. Atentator ni mogel videti v teh prostorih nikogar drugega kot predstavnike delovnega ljudstva in je vrgel bombo, dasi je vedel,'da bo bomba
ranila ali pa uničila življenje popolnoma nedolžnim ljudem. Do smrti je bila ranjena pokrajinska tajnica kmečkih gospodinj, ki je nekaj trenutkov poprej še bila na tolažilnem obisku pri ranjenih vojakih v bolnišnici
Td kruti zločin, ki so ga komunisti izvršili po svoji stari navadi iz zasede in zahrbtno, mora obsoditi vsakdo, ki obsoja sleherno divjaštvo. Ta zločin pa tudi potrjuje, da delajo pri nas komunisti tako, kakor so se naučili pri svojih tujih vzornikih, od katerih so prenesli na naša tla krutost in zločin, ki ga poprej med našim ljudstvom nikdar ni bilo. Ta zločin znova razgaljuje namene in načine delovanja komunistov, ki so našemu rodu že prinesli toliko gorja. Nedolžne žrtve komunističnega terorja pa bodo vedno strahovito obtoževale početje komunističnih zločincev in ga prilirale do obsodbe.
Pogreb tov. Ree Ariello
Danes, 12. t. m. bo ob 15.30 pogreb tovarišice Rea Ariello. pokrajinske tajnice odseka kmečkih gospodinj ženskih fašijev.
\\.
Na Barju že primanjkuje moče
Ljubljana, 11. junija.
Letošnji junij, sodeč po dosedanji junijski vročini, ne bo v vremenski kroniki zapisan kot mesec z mesečnim II. padavinskim inuksimom, najbrž ne bo dosegel izračunanega mesečnega deževnega povprečnika, ki znaša 150 mm. Imamo doslej v juniju že 11 lepih, vročih in brez-deževnih dni. Včeraj je nekam kazalo, da se bo vreme spremenilo in vlekli so se od jugozapada deževni oblaki.
Mnogi poljedelci in sploh vrtnarji so že gojili nado, da jim bo nebo poslalo blagodejen dež, ki ga že vse željno pričakuje, posebno potreben bi bil dež vsem poljskim pridelkom, tako krompirju, fižolu, razni zelenjavi in povrtnini. Toda severnik je deževne oblake razgnal in bil je včerajšnji dan prav tako vroč, ko drugi poprejšnji dnevi.
Bila so leta, ko je našim krajem junij prinašal silne povodnji, nevihte in točo. Leta 1898. n. pr. so po raznih krajih besnele hude nevihte
Disciplinsko sodišče za javne nameščence
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. Disciplinsko sodišče prve stopnje, ustanovljeno po zakonu o notranji upravi bivše kraljevine Jugoslavije in sedaj poslujoče pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, je pristojno soditi v disciplinskih stvareh tudi osebju, ki je bilo podrejeno bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, učiteljskemu osebju srednjih iD tem .enakih strokovnih in obrtnih šol kakor tudi osebju meščanskih šol, podrejenih Visokemu komisariatu ali ustanovam, ki so kakor koli pod prigledom in nadzorstvom tega Visokega komisariata.
Člen. 2. Pri ravnateljstvu pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani se ustanavlja »Disciplinsko sodišče prve stopnje za poštno-tele-k grafsko-telefonsko osebje« po naliki z določbami v zgoraj omenjenem zakonu o notranji upravi.	.
Ta organ je pristojen soditi v disciplinskih ‘stvareh osebju, ki je bilo podrebeno bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu za pošto, telegraf in telefon.
Člen. 3. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani se ustanavlja »Disciplinsko sodišče prve stopnje za finančno upravo« po naliki z določbami v zgoraj omenjenem zakonu o notranji upravi.
Ta organ je pristojen soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bilo podrejeno bivšemu ministrstvu za finance, za državne monoipole in poštno hranilnico.
Člen 4. Pri Visokem komisariatu v Ljubljani se ustanavlja »Višje disciplinsko sodišče«, pristojno soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bilo podrejeno bivšim jugoslovanskim ministrstvom, in glede katerega so odpadli osrednji sodni organi, kakor tudi osebju podeželskih občin.
Člen. 5. Sodni organ iz člena 4. je sestavljen kolegialno iz petih sodnikov, izmed katerih morata biti vsaj dva upravne stroke, ki ji pripada obdolženec. Imenuje jih Vis._ komisar
Člen 6. Glede postopka pred disciplinskimi sodišči se ni nič spremenilo.
Člen 7. Visoki komisar si lahko kadar koli pridrži sam disciplinsko postopanje in izda dokončno odločitev.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Sl. listu za Ljubljansko pokrajino.
in toča jo povsod klestila in povzročala ogromno škodo. V 13 dneh je takrat v Ljubljani padlo za 217 mm nnn dežja. Pa tudi v zadnjih desetih letih je bil junij vedno mesec, ki se je ponašal z velikanskimi množinami dežja. V zadnjih 20 letih pa je samo enkrat od maša do junija nastopila huda suša, ki je napravil ponekod ogromno škodo, ko je vse po poljih in travnikih pokončala. Takrat je vladala silna vročina. Bili so travniki, ki so izgledali, kakor da bi na njih trava gorela.
Ni sicer ponekod še nastopila sedaj prava suša, vendar je že na mnogih krajih opažati pomanjkanje mokrote. Tudi 13arjani se že pritožujejo, da jim po travnikih in po njivah primanjkuje mokrote. So mesta, kjer je barjanska zemlja vsled suše že močno razpokana. Razpoke so široke celo po 2 in več cm. Sadje-rejci si tudi žele dežja in splošno so mnenja, da bo sadje močno trpelo, ko bi trajala ta vročina še več dni.
Kratka poročila danes že poudarjajo, da se že pojavlja suša in pomanjkanje vode. Po mnogih notranjskih krajih, tako v Ložu in na Blokah so travniki popolnoma izsušeni in je trava na gotovih mestih kakor ožgana. Krompir in fižol ,za nekaj dni še nista v hujši nevarnosti, toda nastane za oba pridelka huda katastrofa, ako ne dobimo v kratkem izdatnejšega dežja.
Vroči dnevi so drugače dali ljubljanskemu živilskemu trgu tudi poseben značaj. Na živilski trg je bil že pripeljan prvi, zgodnji domači grah, ki ga bo od dne do dne več. Domačih češenj še ni. Češnje v mestu so ponekod dobro obrodile in so že zrele. Na nekaterih krajih pa so češnje zaradi majniške slane močno trpele. Na trgu je drugače bilo včeraj in danes veliko povpraševanje in stikanje za češnjami. Da-nes že zgodaj so ljudje hiteli kupovat češnje, ki so bile kaj hitro vse pokupljene.
Illlllllllllllll
Prihodnji teden
bo UH* nov« knjiga »Slovenčev« knjižnice« znameniti detektivski roman
Skrivnost dr. Fi-Man-Čija
Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«!
Knjiga Matije Malešiča
»V zelenem polju roža«
spada v vsako slovensko družino.
Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah za 5 lir.
Športni drobiž
Nad 1.500 Celjanov je nastopilo na vojaških tekmah brambovcev v Celju. Tekem se je udeležilo nad 3.000 ljudi. Tako poroča mariborski list.
Jeseniški nogometaš? so nastopili preteklo nedeljo v Beljaku, kjer so igro nepričakovano izgubili s 5:1 (2:0). Častni gol za Jeseničane je dal Knific.
Gradnja novega mostu ez Savo v Belgradu počasi napreduje.
V Mariboru je umrl 22 letni poštni pripravnik na celjski pošti Škoflek Viktor. Bilo mu je šele 22 let
Ustanovitev pokrajinskega sanitetnega sveta
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Banski sanitetni 6vet 6e naziva poslej Pokrajinski sanitetni 6vet Ljubljanske pokrajine.
Člen 2. Pokrajinskemu sanitetnemu 6vetu predseduje podprefekt Ljublj. pokrajine in 6e6toji iz:
I. zveznega tajnika P. N. F.,
2.. po stopnji najvišjega aktivnega častnika zdravnika, bivajočega, v glavnem mestu pokrajine.
3. inšpektorja ministrstva za pravosodje pri j Visokem komisariatu,
4. inšpektorja ministrstva za kmetijtsvo in gozdove pri Visokem komisariatu,
5. pokrajinskega zdravnika,
6. pokrajinskega veterinarja.
7. načelnika VI. oddelka Visokega komisariata,
8. načelnika III. oddelka Visokega komisariata,
9. protofizika občine glavnega mesta,
10. ravnatelja Higienskega zavoda.
II. treh doktorjev medicine in kirurgije, izmed katerih je eden poseben strokovnjak za pediatrijo,
12. enega predstavnika zdravnikov kirurgov, enega veterinarjev, enega lekarnarjev, enega kemikov in enega inženirja, ki posluje v pokrajini, predlaganih po njih sindikalnih združenjih.
Člane iz točk 11. in 12 .imenuje Visoki komisar in ostanejo na teh mestih tri leta, 6e pa lahko ponovno imenujejo.
Člen 3. Tajnika sveta imenuje Visoki komisar. Tajnik nima glasovalne pravice.	•
Člen 4. Pokrajinski sanitetni 6vet:
1. proučuje V6a vprašanja, ki 6e nanašajo na higieno in ljudsko zdravje v občinah pokrajine,
2. predlaga Visokemu komisarju ukrepe in raziskave. ki jih v tem pogledu šteje za potrebne.
Člen 5. Mnenje Pokrajinskega sanitetnega sveta je obvezno, kolikor gre za nigiensko-sanitetno plat:
a) v vseh primerih iz § 41. zakona o banski upravi,
b) pri izvajanju naprav za preskrbo 6 pitno vodo,
c) o ustanovitvi novih lekarn, njih razmestitvi in njih ureditvi vobče,
d) o letnih poročilih pokrajinskega zdravnika in pokrajinskega veterinarja,
e) o vseh primerih, v katerih je to predpisano z zakonskimi določbami in pravilniki.
Visoki komisar zahteva lahko mnenje 6veta vselej, kadar 6matra to za umestno.
Člen 6. Kadar gre za mnenje ali 6lepanje, ki 6e zahteva nujno, je svet sklepčen ob navzočnosti večine članov, bivajočih v glav. mestu pokrajine.
Člen 7. Pokrajinski sanitetni 6vet se 6nide na redno zasedanje štirikrat na leto v mesecih januarju, aprilu, juliju in oktobru. Izredno se 6vet lahko skliče vselej, kadar Visoki komisar to smatra za potrebno.
V vabilu na sejo morajo biti navedeni predmeti, o katerih 6e zahteva mnenje sveta. Visoki komisar sme dodati dnevnemu redu še druge zadeve, ki so nujne. Za 6klej>čno6t seje je potrebna navzočnost vsaj polovice članov, izvzemši primere iz člena 6.
Sklepa se z večino glasov, ob enakosti glasov odloči predsednikov glas.
Člani iz št. 11. in 12. člena 2., ki bi izostali vsaj od treh 6ej zafioredoma brez opravičenega vzroka, izgube 6voje mesto.
Člen 8. Visoki komisar 6me pozvati na 6eje Pokrajinskega sanitetnega 6veta za proučevanje specialnih vprašanj, brez glasovalne pravice, osebe izven 6veta, ki 60 priznani strokovnjaki.
Člen 9. Ta naredba, s katero 6e razveljavljajo V6e v njej nasprotne in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan 6voje objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
V	treh	vrstah...
Dovoljenja za potovanje iz tujine na Spodnje Štajersko izdaja odslej policijsko ravnateljstvo v Mariboru.
Vclejiosestvo	Bclje je madžarska	vlada	spet
izročila	v habsburške roke. V bivši	Jugoslaviji
je	bilo	posestvo	razlaščena Na delu	tega	pose-
stva bodo sedaj ustanovili narodni park.
Novo tovarno vžigalic namerava ustanoviti hrvalsko finančno ministrstvo. Letna proizvodnja 1h> znašala 150 milijonov večjih in 75 milijonov manjših Škatljic.
Novo samostojno rimsko katoliško župnijo v Zgornji šiški je ustanovil škofijski ordinariat ter jo je Visoki Komisariat že odobril z razglasom v »Služb, listu«. Nova župnija obsega Težko čelo, Čeplje, Glinico, Dolnice, Podutik, Kamno gorico, Peržen, Trato, Zapuže, Koseze, Zgornjo šiško,
Dravlje in Poljane z okoliši. Za območje nove župnije bo matične knjige vodil župni urad v Zgornji Šiški.
Židovski kapital v bivši Jugoslaviji je jx> izjavi bivšega jugoslovanskega ministra za telesno vzgojo in generalnega konzula Pantiča presegal 150 milijard dinarjev. Vse to premoženje je bilo v rokah 75.000 Židov.
Smederevo je z molitvijo spominjalo žalostne obletnice strašne eksplozije, ko je bil porušen del mesta.
Za novega mostarskega škofa je imenovala Sveta Stolica dosedanjega kapitularnega vikarja msgr. dr. Petra Culo.
Belgrajski hoteli in gostilne s tujimi imeni so začeli spreminjati svoja imena: Hotel Moskva se sedaj imenuje hotel Srbija, Kazina-Nova Evropa, Pariz-Oplenac, Bristol-Dunav, Koloseum-Srbijanac, Šangaj-Kladovo itd.
Pod geslom »Sloga in edinost nad vse« prirejajo po Srbiji predavanja, ki so dobro obiskana.
V Vojniku pri Celju je umrl 69 letni upokojeni višji finančni respicient Ignacij Prah. Pokopali so ga v Mariboru.
Poročili so se v Celju: Viljem Toplak in Amalija Leskovšek Anton Kmecl in Matilda Stropnik. Franc Štingel in Vera Berložhik, Avgust Kunej in Alojzija Drame.
V Ihanu pri Domžalah je mladina nabrala 2500 litrov hroščev, ki 60 jih uničili.
V Belgradu so znižali ceno vožnji na tramvaju na enotno tarifo 3 din ne glede na daljavo. Pred dnevi je občina pustila v promet vse 6tare vozove, dobila pa je tudi nekaj novih priklopnih voz.
Belgrajsko gledališče bo kmalu prezidano in preurejeno. Mestna občina je odobrila za ta dela 9 milijonov kredita. Pred kratkim 60 podrli na trgu Slavija istoimenski hotel tako, da bo trg zelo razširjen.
V Belgradu je pritisnila neznosna vročina. Podnevi so ulice precej prazne. Meščani zato prav radi obiskujejo kopališča. Znano kopališče na Savi je mestna občina že preuredila. Ker r-rimanikuje v Belgradu vina, pijejo ljudje zato več brizgancev. Tudi pijača »boza« prihaja vedno bol, v poštev.
Dve smrtni obsodbi pred vojaškim sodiščem
Vojaško vojno sodišča, odsek v Ljubljani, je na svojem zasedanju dne 30. maja 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti Novaku Jožetu, sinu Ivana in Marije Vodušek, rojenemu v Šoštanju 18. XII. 1921, bivajočemu v Mostah pri Ljubljani, Zakotnikova 4.
Obtožen je bil zločina, da je bil član in je sodeloval pri prevratni družbi, naperjeni zoper 'politični, gosjrodarski in socialni red države, nadalje zločina, da je sodeloval pri oboroženi tolpi od 3. julija do 30. oktobra 1941, najprej na Rašici, potem na Sv. Katarini ter kasneje v talmrišču v Zalogu. Obtoženec je bil v posesti mitra! jeske puške, kar je bilo zanj zlasti obtežilno. Tudi je 19. oktobra 1941 v Logu jjoizkusil napad na italijanske vojake in je proti njim izstrelil mnogo strelov iz mitra-ljeske puške.
Iz teh razlogov ga proglaša sodišče za krivega in ga obsoja na smrtno kazen z ustrelitvijo.
Ljubljana, 50. maja 1942-XX.
*
Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je na svojem zasedanju dne 3. junija I942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi proti Vdovcu Vinku, sinu Franca in Marije Stare, rojenemu v Zalogu 18. I. 1911, tam biva-
t'očemu samskemu kleparju, pismenemu, ne-:aznovanemu.
Obtožen je bil /Jločina, da je do maja meseca 1942 v okolici Zaloga sodeloval pri družbi, naperjeni proti političnemu in socialnemu redu, kot organizator ujx>ra in komunistični komisar, nadalje članstva pri oboroženemu krdelu, ter je ob koncu maja 1942 v Ljubljani sodeloval pri družbi naperjeni proti državi, kjer je zbiral partizane, živež in denar za upornike ter slednjim pošiljal živež, municijo in opremo, nadalje nedovoljene jvosesti municije in eksplozivov, ker je do konca maja 1942 v Zalogu imel v svojem stanovanju tri vrečice eksploziva.
Tudi so našli pri njem v Zalogu razne predmete, ki tvorijo vojni plen kot oprema bivše jugoslovanske vojske. Obtožen je prevratne propagande z razširjanjem letakov in knjižic, ki so jih 5. maja 1942 našli pri njem v Zalogu. Tudi je delal načrt za jx>rušenje nekega železniškega mostu in je dajal ukaze za jx>boj straže na mostu ter ukazal umor treh deklic, prijateljic Italijanov, in določil osebe, ki bi morale izvršiti ta nalog, ter nato pobegnili.
Iz teh razlogv proglasa sodišče Vinka Vdovča za krivega ter ga obsoja na smrt z
ustrelitvijo.
E. Wallace
RDEČI KROG
ROMAN
Prvič, odkar jo poznal Parra, je Jack opazil, da jo inšpektor v zadregi.
»Moram namreč povedati moji stari teti, ki stanuj© pri meni, kdo ste vi,« je dejal. »Tota namreč ni vajena obiskovalcev. Veste, Jack, jaz sem vdovec in moja teta skrbi zame in za moje gospodinjstvo.«
Parr je hitro stopil v jedilnico in zaprl vrata za seboj. Tudi Jack je občutil nekaj zadrege.
Minili sta že dve minnti. Jack je slišal le naglo premikanje notri v sobi, potem pa je Parr odprl vrata.
»Vstopite, prosim, sire.« Njegov že itak rdeči obraz je bil še bolj rdeč kot po navadi. »Usedite so in prosim, da mi ne zamerite, ker sem vas pustil čakati.«
Soba, v kateri se je znašel, je bila dobro in prav okusno opremljena. Jack je bil jezen sam nase, ker si je sploh upal pričakovati kaj drugega.
Mr. Parrova teta je bila nepomembna gospa z nekako odsotnim vedenjem in zdelo se je, da njeno obnašanje povzroča mr. Parru precej skrbi. Ko je hodila sem in tja po	sobi,	je le	malokdaj od
irnil svoj pogled od nje in komaj je kaj spregovorila,	jo je že	Parr j
urekinil sicer vljudno, toda učinkovito. Inšpektorjeva večerja je bila) razvrščena na pladnju. Ko je Jack potrkal na vrata, je bil inšpektor z večerjo skoraj pri kraju.
»Upam, da boste oprostili našemu neredu, mr... er...«
»Beardmore,« je popravil Jack.
»Teta si ne bi nikoli mogla zapomniti vašega imena,« je za-nrmral inšpektor.
»Jaz ne znam opravljati hišnih del	tako	dobro	kot je	znala
moja m&ti,< je opravičujoče dejala teta.
»Seveda ne, seveda ne, tetica,« je naglo pripomnil mr. Parr.l »Malo raztresena je«, je dodal. »No, kaj pa bi radi izvedeli, mr. Beardmore?«
Jack se je najprej smeje oprostil za svoj nenapovedani večerni obisk.
»Ta zadeva z Rdečim krogom je tako zamotana stvar, da sumim vsakogar, ki ga aretirate, za osrednjo osebo,« je dejal. »Ali ste mnenja, da nain more Brabazovnova aretacija kaj pomagati?« je vprašal Jack.
»Sam ne vem, kaj bi rekel,« je odvrnil Parr počasi, »je možno, da nam bo Brabazon v veliko pomoč. Naj mimogrede omenim, da sem izročil Brabazona v varstvo enega izmed svojih najboljših mož, kateremu sem dal tudi potrebna navodila in mu ukazal, naj ne pusti nikogar v Brabazonovo celico, pa naj se zgodi kar hoče. Tudi ječar ne sine k njemu.«
»Menda mislite na Siblyja, mornarja, ki so ga zastrupili v ječi?«
Parr je prikimal.
»Ali se vam ne zdi, mr. Beardmore, da je bil tisti umor eden izmed najbolj skrivnostnih in zagonetnih, kar jih je zagrešil Rdeči krog?«
Parr je zastavil to vprašanje čisto resno, toda v očeh mu jo zaigrala hudomušnst. katere Jack ni prezrl.
»Vi se smejete? Zakaj? Mislim, da jo bil v resnici skrivnosten. Ali ne menite tudi vi tako?«
»Da, zares, zelo skrivnosten,« je dejal inšpektor. »Siblyjeva zastrupitev bo imela mnogo bolj važno vlogo pri odkritju zločinskega Rdečega kroga, kakor pa si mislimo. Prav tako bo ta zastrupitev vse večjega pomena kot pa aretacija našega prijatelja Brabazona.«
»Želela bi, da ne bi venomer govorili o zločinih in zločincih,« jo živahno segla v besedo Parrova teta, »ali se ne zavedaš, John, da si ob takih pogovorih zelo dolgočasen? Taki pogovori so lahko ugajali tvoji materi, meni pa. . .<
»Da, seveda, tetica. Zal mi je,« je hitro dejal Parr. Ko pa je Parrova teta odšla iz sobe, je bila Jackova radovednost tako velika, da je postal kar indiskreten.
»Zdi se mi, da je navedla mater za prispodobo,« je dejal Jack smeje, potem pa je premišljeval, ali ni zinil kaj preveč.
Inšpektorjev veseli odgovor ga je prepričal, da ni tako.
»Da, bila je nekakšna prispodoba, toda trenutno je ni pri nas.«
»Ali je to vaša mati, mr. Parr?«
»Ne, to je moja stara mati,« je dejal mr. Parr in Jack ga je pogledal z velikim začudenjem.
Inšpektor je moral biti že blizu petdesetih in Jack je naglo izračunal, kakšna naj bi bila leta te čudovite stare matere, ki se je toliko zanimala za zločine in zločince in skrbela zn red in snago v hiši.
»Vaša stara mati mora biti zelo čudovita,« je dejal Jack. »in mislim, da bi se utegnila zanimati tudi za Rdeči krog,« je nadaljeval.
»Da bi se utegnila zanimati!«
Mr. Parr se je nasmejal od srca. »Ce	bi bila mati	tej tolpi
za	petami, in če bi imela isto oblast kot jo	imam jaz, bi	bila	vse
druščina še to noč na policijski stražnici v Carinen Streetu. Tako pa,« ze trenutek je premolknil, »žal ni.<
Ves čas, ko sta govorila, si je Jack belil glavo, da bi dognal, zakaj se mu ta, sicer tako lepo urejena soba zdi nekako v neredu. Toda ni mu bilo dano, da bi o tem kaj več premišljeval, kajti mr. Parr je bil nenavadno razpoložen za pogovarjanje. Prišel je celo tako daleč, da je povedal Jacku nekaj neprijetnih reči, ki mu jih je	vrgel na glavo policijski upravnik, ko ga je oštcl.
»V policijskem glavnem stanu so seveda	zaskrbljeni zaradi	teh
neprestanih zločinov,« je dejal Parr. V dobi zadnjih 50 let se nam ni nikoli pripetilo kaj takega, kar bi se dalo primerjati z zdajšnjimi dogpdki. Sploh sem mnenja, da take zločinske tolpe ni bilo več od Ripperjevih umorov sem Gotovo vas bo tudi zanimalo, mr. Beardmore, da je Rdeči krog, ali kdorkoli se že skriva pod tem imenom, .prvi pravi organizirani zločinec, s katerim smo imeli opravka v zadnjih 50 letih. Kriminalne organizacije so slabe igre, in ker se v varnostnem pogledu ne morejo zanašati na moralna in častna načela, ki bi morala vladati tudi med tatovi, trajajo take igre )e kratek čas. Vsekakor pa jo Rdeči krog tak človek, ki očitno nikomur ne zaupa. Njemu se ne more zgoditi, da bi ga kdo izdal, ker m nobenega človeka, ki bi lahko to storil. Tudi med. manj pomembnimi člani te tolpe je vsakršno medsebojno izdajanje nemogoče, ker, o tem sem sveto prepričan, se med seboj ne poznajo, niti p° imenu in niti na videz ne.<
/
Oh, ti želodec, koliko skrbi nam delaš!
Ljubljana, 12. junija.
Uredba o raoioniranju blaga je zelo stroga. To je v današnjem času, ko mora oblast pred vsem skrbeti za pravično razdelitev živil med prebivalstvo, nujno potrebno, saj je danes toliko ljudi, ki bi vse pokupili, ne oziraje se na to, da bi njihov bližnji zato trpel pomanjkanje in glad. Še več pa je taikih, ki so navezani le na uvidevnost in dobroto, oziroma boljše rečeno na pomoč posameznih ljudskih socialnih ustanov, predvsem ljudskih kuhinj, kjer dobe za malo denarja toplo kosilo in večerjo.
Glas o Ljudski kuhinji
Pred dnevti sem v soparnih popoldanskih urah ttašel v slaščičarno. Papirnati stožec je bil kaj kmalu prazen in gospodična mi je kmalu ponudila, če hočem še enega. Kaj ga ne bi, 6aj tako pohladi človeka.
Nekaj časa je šlo, potem sla me zmotila dva gospoda s svojim pogovorom o ljudski kuhinji. Ker tudi sam včasih pohitim tja med svoje tovariše na večerjo, ki je boljša od opoldanskega kosila, me je ta pogovor zanimal. Čeprav je prisluškovanje sicer nedostojno, mi vendar vest ne očita ničesar, ker je moje uho neprostovoljno ujelo zračne valove, ki so dali razumeti pogovor o ljudski kuhinji. Danes so pač časi taki, da vsakdo rad posluša in se pogovarja, kaj in kje bo jedel.
»Res, še kar nekam gre,c je dejal eden, »če upoštevamo, kako težko je danes za življenjske potrebščine in če upoštevamo, da je poceni.«
»Poceni je pa res, tisti dve liroi za kosilo in zopet dve za večerjo še že nekje stakne,« je odvrnil drugi.
»Hrana sama je še tudi dobra. Boljše za ta denar je težko kje dobiti.«
Tudi mojii nazori o »ljudski« so isti. In menda nazori stotine ljudi, ki zahajajo vsak dan tja, da se nasitijo. So tani zastopani vsi sloji. Študenti, delavci in uradniki. Postrežba je solidna in hitra, kar je po mojem mnenju že četrt kosila. Marsikje sem bil že na brani in marsiikje sem moral dolgo
čakati, preden so mi blagovolili postreči. Prepričan sem, da je že marsikdo skusil, kaj ee pravi čakati, če si lačen. Jaz vsaj postanem v takih prilikah nervozen. Tu pa prideš, ko zazvoni poldne in že stoji pri mizi uslužbenka z velikim podstavkom krožnikov, ki razširjajo prijeten vonj po juhi. Čeprav ni vedno mesna, saj tega v današnjih razmerah ne moremo zahtevati, je vendar okusno pripravljena. Tudi ta lastnost ti pospešuje tek.
In ko v miiru použiješ svojo juho, te zopet čaka prikuha, s fižolom, krompirjem, rižem, kakor je pač mogoče. In če ti dopuščajo razmere na tvoji živilski nakaznici, si lahko privoščiš še kruha, ponavadi domačega, tečnega.
Kosilo, kot rečeno, stane samo dve liri in večerja prav tako. Ce pri vsem tem pomislimo na veliko režijo, ki je s takim gospodinjstvom v zvezi, kajti živila so danes draga, prav tako drva za kurjavo in stroški za vzdrževanje uslužbenk, doma in kuhinjske opreme, pač ne moremo misliti, da hi si kdor koli iz tega koval dobičke in polnil žepe. Nasprotno, priznati je treba vodstvu Ljudske kuhinje, da nesebično opravlja svoj posel, ki ga je prevzelo prostovoljno, priznati je treba to danes tem bolj, ker v teh časih tako rekoč podpira stotine ljudi, ki bi sicer ne vedeli, kam na hrano.
V mlekarni
Pet nas je sedelo okrog 10 dopoldne v mlekarni. Kakor bi opravljali ne vem, kakšno skrivnostno delo, smo bili tihi in pili »belo« kavo. Rdečelična gospodična se skoraj ni mogla otresti mladega gospoda, ki je izraza! vse svoje »diplomatske« zmožnosti, da bi vendar dobil kruh brez nakaznice, češ da jo je pozabil doma in da jo bo prinesel čisto gotovo in pod častno besedo naslednji dan. Kava s kruhom je vsekakor boljša kakor brez kruha.
Komaj se je dekle otreslo tega »lačneža«, spet nova sitnost. V mlekarno je slopila mlada dama. Vsa zaskrbljena je začela najprej liho, nato pa glasneje izpraševati mlekarico, kaj je vendar danes z mlekom, če ni morda zastrupljeno, ker ima »strašen« okus. Ponudila je mleko nazaj. Razgovor je postajal vedno živahnejši in končno je mlekarica
‘uii,:cji ],
> j i i :■ 'M
MASSAIE RURALI F1LATE
VOI STESSE 1AMA, UNO, CANAPA
KMEČKE GOSPODINJE
PREDITE SAME VOLNO, LAN, KONOPLJO
t A „FIEATRICE MANI Dl F A T A"
mette chiunque in grado di filare e ritorcore con la massima facilitži; lana lino, canapa. Costruita in legno greggio, robusta, movimento a pedale velo-cissimo, doppio supporto del volano. Si vende completa di 3 rocchetti, un uncinetto e istruzioni per l’uso.
Completa franco Milano Lire 110*—.
Per spedizioni aggiungere L. 25'— per spese postali ed imballaggio.
Eredi Canetta - Milano • Via Carlo Alberto 22 KOLOVRAT „M ANI DI FAT A"
omogoča vsakomur brez vsake težkoče presti in sukati niti iz volne, lanu in konoplje. Zgrajen iz surovega lesa, zelo močan, pogon na nogo, dvojno oprt vitelj. Prodaja se kompleten s tremi motki, eno kvačko in navodilom za uporabo Kompleten Iranko Milano Lir 110*—.
Za pošiljko je dodati Lir 25'— za poštne stroške in zavojnino.
Eredi Canetta - Milano - Via Carlo Alberto 22
priznala, da je dala v mleko nekaj jedilne sode, da se ne bi skisalo. To da je brala v kuharski knjigi.
Začela se je preizkušnja. Študent pri mizi se je kar ojunačil, da dokaže, da mleko ni zastrupljeno. Gospa ga je pogledala, mu izlila mleko iz steklenice v skodelico, nato pa naprej utemeljevala »strašen« okus današnjega mleka Na koncu sta obe soglasno ugotovili, da je bilo v mleku malce preveč jedilne sode. To je seveda okusila le ta gospa, drugi tega še opazili niso.
V kavarni
S prijateljem sva sedela v kavarni. Kam bi ee človek dal, pot te zanese v kavarno ,da tam prelistaš zanimivosti v časopisju, izpiješ kapucinca in pokadiš' cigareto.
Oh, ti človeški organizem, kaj vse ti preneseš! Dim, slab zrak —
Na trgu
Zadnje dni je bilo na trgu izredno mnogo lepih češenj. Gospodinje so si jih lahko preskrbele tudi
za vkuhavanje, četudi čakajo še na hrustavke. Včeraj je na trgu zmanjkalo češenj. Le nekaj krošnjarjev je imelo nekaj zabojev lepih, debelih, tudi hrustančastih, ki pa so bile zato dražje. Gospodinje so ee kar zbirale okrog teh »zakladov«. Vee bi rade prišle na vrsto. 'Toda krošnjar je bil tokrat izbirčen s strankami... Dobile so predvsem etare stranke. Bilo je razburjenja, groženj, vendar kdo bi zameril krošnjarju, če skrbi za svoje stranke. Saj je vse dal, le za ženo jih je prihranil 1 kilogram.
Zenica na sredi trga prav dobro kupčuje z le-pim zeljem. 2e tri dni ga pridno prinaša po eno posodo. Samo po pol kilograma ga dobiš. Pa je ree fino to zelje! Sedaj je na trRU že domač grah, ki je našim gospodinjam zelo všeč.
Povsod, povsod, le misel, misel na naš želodec!
Naročajte Slovenski dom!
Ov ■■	VV	■,	_	■	■■■	■	■■
soli za zaščitne sestre m njihovi vzgoji
y to ljubljansko šolo je vedno večji naval
Ljubljana, 8. junija.
Po naših ulicah, zlasti tistih, ki vodijo iz bolnišnice in drugih socialnozdravstvenih ustanov. lahko dan za dnem srečamo posebne uniforme — dekleta z belim ovratnikom in temnomodrimi plašči. Marsikdo se ozre za tako živo skupino enako oblečenih deklet in se vpraša, od kod le svojevrstne uniforme. Kako malo poznajo mnogi ta dekleta po njihovi važni službi. mi je potrdil primer, ko me je tovariš, ko sva srečala na ulici to skupino deklet, vprašal, od kod so dekleta.
Zato ie prav, da ravno te dni. ko polagajo ta dekleta izpite, seznanimo javnost z njihovim delom, šolo in poklicem.
Skromna in skrita, kakor je skrito tudi njihovo delo, je šola zaščitnih sester v Bleivvei-sovi ulici 25. Ni to kakšna impozantna stavba s krasnim vrtom okrog hiše in z napisom na pročelni strani, pač pa se nahaja skrita med drugimi stanovanjskimi hišami in le majhen napis med drugimi reklamami, ki je skoraj neopazen, opozarja mimoidoče, da se nahaja v stavbi šola za zaščitne sestre.
Ker živimo v skromnih razmerah, zato je tudi število gojenk omejeno. Za sprejem so določeni pogoji: poleg končane vsaj nižje srednje šole z maturo ali meščanske šole, mora biti dekle moralno neoporečno, veliko pozornost pa posveča vodstvo tudi zdravstvenemu izpričevalu. Te zahteve niso pretirane, kajti delo zaščitnih sester je združeno z naporom, ki ga prenese le zdrav in krepak organizem. Zanimivo je, da prihajajo v šolo tudi dekleta z višjo šolsko izobrazbo.
Šola nalaga dekletom mnogo dolžnosti, sko-ro lahko rečemo največ med vsemi strokovnimi šolami. Od najosnovnejših temeljev zdravniške nege do raznih zdravil in socialnih problemov, ki so obseženi v triletnem šolskem programu, je študij združen tudi s kraktičnim delom. Vse dopoldne prežive gojenke po bolniških oddelkih in socialno medicinskih institucijah, kjer se praktično usposobi ja jo za bodoče sestre.
Delo zaščitnih sester obsega bolniško nego ali pa socialno zaščito prebivalstva. Sola zaščitnih sester iina torei popolen značaj ustanove, ker združu ie oba programa v celoto, do-čim so v drugih državah posebne šole za posamezne stroke tega dela. V tem smislu je urejen tudi učni program. Predavanja so v popoldanskih urah, večkrat pa se zavlečejo tudi v noč tako, da gojenki, ki pridno študira, ne preostane skoro nič prostega časa. Predavajo njim šefi-zdravniki bolniških oddelkov, profesorji, pa tudi nadzorne zaščitne sestre.
Ob zaključku posameznih predavanj polagajo gojenke izpite, ob zaključku triletnega študija pa so diplomski izpiti.
Morda bo koga zanimalo, od kod ie prišla pobuda za organizacijo sestrskih Sol. Po raznih poizkusih posebne izobrazbe deklet za bolniško nego in za socialno zdravstveno stroko, je požrtvovalna in idealna Florenc Nachtigall zbrala in izvežbala prvo skupino deklet, s katerimi je oskrbovala bolniško nego za angleške vojake v krimski vojski. Po bogatih izkušnjah, ki si jih je pridobila, je 1. 1860. organizirala prvo sestrsko šolo v Londonu. Po tem vzorcu so še danes organizirane vse sestrske šole.
Ljubljanska šola ie bila ustanovljena v zvezi z zavodom za zaščito otrok 1. 1923. Ker je prostor postal kmalu pretesen, se je preselila v bivšo šentpetrsko vojašnico, potem pa v Blei-\veisovo ulico 25., kier je še sedaj. V šoli je internat, v katerem stanujejo vse gojenke, toda njihovo življenje ni tako strogo internatsko, ker jih druži skupno življenje z eno družino.
Kar imajo prostega časa. si ga olepšajo s petjem, glasbo in drugimi zabavami. Vse to pa ne pride v poštev sedaj, ko se gojenke pripravljajo na diplomske izpite, ki bodo v kratkem.
Zanimivo je, da je zlasti zadnja leta v to šolo velik naval, saj je bilo n. pr. lani okrog 100 prošeni za sprejem v internat. Pri izbiri je vodstvo zelo srogo, kar je za tako važen in težak poklic nujno potrebno. Letos je v internatu 36 gojenk in sicer 17 v prvem letniku, 19 pa v tretjem letniku, dočim drugega letos ni, ker sprejemajo v zavod vsako tretje leto.
Po končanih študijah dobe sestre službe po socialno zdravstvenih ustanovah, tako n. pr. v šolskih poliklinikah, v zdravstvenih domovih In drugih socialnih institucijah, kjer mnogo store zlasti na deželi za dvig higienske prosveti je-nosti.	\
Ljubljana
Koledar
Danes, petek 12. junija: Srce Jezusovo.
Sobota, 13. junija: Srce Marijino.
Ohtientil a
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu« tek, Res-fjeva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
V sredo 10. junija je umrla predvidena s tolažili sv. vere v Korytkovi uliči štev. 3 80 letna gospa Jožefa žar ga j, vdova po upokojenem ravnatelju zemljiške knjige. — Pogreb bo dne 12. junija t. L ob 4 iz Žal, kapelice sv. Petra. Maša zadušnica za pokojno bo 13. junija ob 7 v cerkvi sv. Petra. Pokojna je bila dobra žena in vzorna mati. Zapušča dva sinova in tri hčere ter dva vnuka in dve vnukinji, katere je vzgojila v pravi krščanski 'ljubezni. Bila je vse svoje življenje skromna in tiha ter dobrosrčna za vsakogar. Priporočamo jo v molitev prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
Zadnja dva dneva cepljenja proti davici sta današnji petek in jutrišnja sobota. Današnji potek ob 17 bo cepljenje v	šoli v Sp. Šiški, a	za	prebivalstvo Spodnje in	Zgornje	Šiške onkraj	kon-
trolne črte bo cepljenje ob 17.30 v društveni dvorani v Dravljah tudi v petek. V soboto, 13. t. m. ob 17 bo cepljenje v šoli na Barju, prav tako bo pa jutrišnjo soboto cepljenje v šoli na Barju, prav tako bo pa jutrišnjo soboto cepljenje ob 17 spet v Mestnem domu. Starši naj si natančno zapomnijo, kateri dan tega tedna so bili njih otroci prvič cepljeni ter naj čas 14 dni tisti dan tedna pripeljejo prvič cepljene otroke k drugemu cepljenju na isti kraj. Drugo cepljenje bo torej od 22. do 27. junija, ko	morajo	biti drugič	cepljeni
vsi ta teden cepljeni	otroci.
Ljubljansko t/ledaliSfio
Drama:
Petek, 12. junija: Zaprlo.
Sobota, 13. junija ob 17: »Romeo in Julija«. Red A.
Nedelja, 14 junija ob 17.30: »šola za žene«. Izven. Znižane cen od 12 lir navzdol.
Op«ra:
Petek 12. junija ob 15. »La Boheme«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižan« cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 13. junija ob 16.30: »Carmen«. Red B. Gostovanje Elze Karlovčeve.
Nedelja. 14. junija ob 15: »Evgenij Onjegin« Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
V. HEISER
17
Zdravnik gre ^ križem svet
Zadnji, ki smo jih morali prepričati o naših miroljubnih namenih, so bili Apayaosi, najbolj zagrizeni od vseh hribovskih plemen. Pravili so, da so potomci skupine i po morski h razbojnikov Morosov, ki je njihovo preprosto naravo privlačevala divlja vna-njost te dežele. Iz njih se je razvilo čudno, bojev željno ljudstvo, ki pa se je tudi močno vnemalo za slovesne proslave in ljubilo načičkana oblačila.
Forbes se je po očetovsko zavzeti za blaginjo in vedro življenje vseh petih plemen; vsako leto se je odpravil na nadzorstveno potovanje v hribe. Spremljali so ga n jegov pomočnik VVorcester, nekaj oblastnih uradnikov in redki povabljeni teostje. Potovanju sem se pridružil tudi jaz, ker sem moral skrbeti za zdravje vseh potovalcev in preceniti zdravstveni napredek v raznih krajih.
Pot, ki jo je bilo treba opraviti s konji, je trajala približno mesec dni. Prtljago so nam nosili krajevni nosači, ki so nam sledili po bližnjicah. A nikdar 6e nam ni dogodilo, da bi knka stvar izginila, ker — kakor me je ipre-pričala skušnja — preprosta ljudstva prav redkokdaj kradejo ali lažejo.
Guverner Forbes se je pripravljal
na svoje prvo nadzorsTveno potovanje in predlagali, naj bi za pot vzeli njegove čistokrvne konjiče. Jaz sem že poprej motovilil po tistih trdih in strmih gorskih stezah, pa sem bil prepričan, da bom naletel na težave, ko bom moral krotiti iskrega konja, ki so mi ga določili. Zato sem se dva tedna ipred odhodom začel uriti, kako je treba konja zajahati ali razjahati na desni in levi strani. K tem vežbam me je nagibala neka temna slutnja.
Na takih potovanjih «o me često ustavljali in me nujno klicali, naj obiščem kakega bolnika, ker je zdravstvena pomoč bila tamkaj redka stvar; mi namreč še nismo utegnili postaviti dovoljno število bolniških postaj v teh skorajda nedostopnih hribih. Tako je naneslo na tej poti, da sem se zaradi nujne prošnje bolnikove moral en cel dan muditi v nekem kraju, medtem ko je ostala družba nadaljevala določeno pot.
Ko sem naslednji dan nekoliko pohitel, da bi tovariše dohitel, se je moj muhasti konj pred vejo, ki jo je zgibal veter, splašil in zdrknil preko roba steze. Rešil sem se s skokom v nasprotno stran, medtem ko se je žival kotalila po gozdnem obronku nizdol,
za njo pa se je usul hru>pen dež od-krušenega kamenja. Mislil 6em, da ga ne bom več videl, a po pravem čudežu se mu je prednja noga zapletla v trto, tako da se je kotnj ustavil tik pred robom nekaj desetin metrov globokega prepada.
Stal sem tam in pomiloval ubogo žival, ne da bi ji mogel kako pomagati, kar se je izza ovinka steze prikazal stopicajoči sprevod nosačev. Z njihovo pomočjo smo konja rešili iz težav: Igoroti so se kakor koze varno spustili do roba prepada in medtem ko je pet ali šest mož držalo konja, ga je sedmi rešil iz zapletov rešilne trte; potem so ga zvlekli na varno. Konj je imel na mnogih krajih hudo odgrnje-no kožo, a nobenega uda si ni zlomil.
Tudi najbolj izgubljena hribovska vas sc je ob novici o našem prihodu spremenila v vrt samih slavolokov in gostega zelenja, pod katerimi smo zmagoslavno stopali, medtem ko nas je spremljala vzklikajoča množica, ki nam je prišla naproti in nas bučno pozdravila. Postregli so nam z mastnim slavnostnim obedom, kanaom, in nam v čast pokazali domače plese ob vražje hitri spremljavi godala, ki je bilo podobno bakreni ponvi in se mu je včasih pridružila flavta ali kako bambusovo godalo na strune.
Bistvena točka pozdravnih slovesnosti v vsaki vasi Ifugaojev je bilo napivanje z »bubudom«. Ža tnijca je imela ta opojna pijača, ki 60 jo pripravljali iz zavretega riža, ogaben
okus. A kdor ne bi hotel piti iz kupe, s katero sp tako ljubeznivo postregli n? je romala od ust do ust, bi domačine tako hudo užalil, da mu tega ne bi nikdar odpustili. Kupa je toliko časa krožila, dokler ni bil« prazna. Če pa se je kdo pridružil družbi, preden je bila ta slovesnost pri kr^ju, je moral na dušek izpiti do roba napolnjen bokal. Opazil sem, da dr. Stronga nikdar ni bilo na spregled, kadar smo morali prestati preskušnjo z bubudom; zato je moral vsak izmed nas precej več te svinjarije popiti. Opozoril sem na to Forbesa, ki mi je nato pomenljivo pomignil z glavo.
Prišli smo v bližnjo vas Banaue, kjer nas je zalotil hud naliv in so nas sprejeli pod polomljeno ostrešje.
Umazana in blatna voda je drla v jarku ob naših nogah. Komaj so postregli z nikdar manjkajočim bubudom, je dr. Strong izginil kakor po navadi, medtem ko smo mi junaško držali glave pokonci, dokler ni bila posod« prazna. Tedaj se ^e dr. Strong vrnil in sedel z ljubeznjivim smehljajem. Toda Forbes se je obrnil k poglavarju in rekel: »Dr. Strong še ni dobil svojega bubuda.« Glavar je s svojimi umazanimi nogami takoj potegnil kupo iz jarka, nalil vanjo »u-buda in jo ponudil dr Strongu.
Zdaj se je Strong ujel: vsrknil je požirek ostudne pijače, a ni je mogel požreti. Če bi jo izpljunil, bi domačine strahotno užalil. Debele solze so mu zalile oči, ko se je mučil, da bi
požrl, in preden* jo je spravil dol, je dodobra okusil, kakSua je ta pijača.
Poslej sc ni Strong nikdar več odstranil, kadar je prišel na vrsto bubud.
Ob priliki takih slavnostnih pojedin je bilo treba razdeliti darove, in ker jih je bilo po več sto, ki smo jih morali obdarovati, je bilo včasih kar kočljivo, če nismo imeli cele Miklavževe malhe s seboj. Toda ti veliki otroci so bili že nadvse zadovoljni, če so dobili v dar preproste trakove belega papirja, ki so si jih z veseljem ovijali okrog črnih las.
Ženske so bile hudo navdušene za igle in štrene barvane volne. Nekoč je Worcester, ki so ga zaradi darežljivo-sti posebno radi imeli, privlekel s seboj v kovče^ih celo zbirko takih štren. Da ne bi prišlo do gnjpče, se je umaknil v veliko kočo in ženske so sipniščali vanjo posamič ter jih odpravili skozi druga vrata — Komaj je kakih šest žensk dobilo volnene štrene, se ostale niso mogle več premagati: potisnile so stražo v kraj in navalile v sobo ter Worcestra in njegove štrene spravile v strahotno zmešnjavo.
Pritekli smo na pomoč, kolikor nas je bilo. Drugega ni bilo videti kakor v klobčič nagnetene roke in noge. ki so notranjega ministra skoraj zadušile. Precej smo se lotili gneče in igorotske gospe pometali skozi okno To smo delali toliko časa, dokler nismo prišli do Worcestra, ki je ležal na tleh ves prepleten s štrenami.
Rom v slikah
Andrejčkov 3 o ž
III
Besedilo priredil Mirko Javornik
Risal Jože Beranek
* -
I
M
^4
i,ii
& \\\WM
afllrJVcS C, k
679.
Na bregu stoji nekaj ljudi in maha z robci, na ladji jim odzdravljajo. Ladja s polnimi jadri drsi na široko morje, morske ptice jo obletavajo, dokler ne izgine za oblaki na obzorju. »Lastavica« je, ki odnaša Tomaževo družino v daljno domovino. Tudi Polde gre z njimi, zakaj ved ne more strpeti v daljnji deželi, kjer človek ne sliši domačega jezika...
680.
Ko se je Tomaž z Alešem in ženo spet vrnil domov, so vsi trije ginjeni obstali pod velikim orehom pred hišo. Po dolgih, dolgih letih so spet dihali domači zrak. \ oaka najmanjša reč jih je še spominjala starih časov. Tomaž se je močno začudil, ko je našel posestvo v redu in polje lepo obdelano. Prijatelj Anton mu je ves čas zvesto skrbel za vse.
681.
Zvesti Anton je Tomaža povedel na polje in v vinograd ter mu razkazal vse. Ohranil je vse, kakor je bilo nekdaj in ni prav nič zanemaril. »Tudi denarja sem vam prihranil,« je pravil Tomažu in zraven vlekel iz. pipice, »četudi nisem vedel, ali se boste še kdaj vrnili ali ne. Pa na svetu ni nič nemogočega, sem si mislil natiho. In nisem se zmotil.«
Nepotrebno vznemirjanje zaradi vitaminov
Treba je le paziti na to, da hrana ne bo preveč enolična in ne pozabiti
na sadje in zelenjavo
Zadnje čase že v toliki meri propagirajo razne vitamine, da so prišli, če se tako izrazimo, že kar nekam v modo. Ob tej propagandi pa bi kdo le utegnil biti preveč v strahu — in takšnih d j udi je baje precej — da ne zaužijejo dnevno zadostnih množin vitaminov in so tako nekako stalno bojijo za svoje zdravje, če ne celo za življenje. Ves ta strah pa je precej neupravičen.
V zvezi s tem ne bi bilo odveč povedati, kaj misli o vitaminih in o njih množinah, ki so človeku dnevno potrebne, ravnatelj biološko kemičnega zavoda na vseučilišču v Padovi, profesor Achidle Roncato. Ta italijanski učenjak trdi, da človek potrebuje na dan razmeroma zelo malo vitaminov. Nekaterih vitaminov človeško telo ne potrebuje na dan nič več kot le nekaj tisočink miligramov, drugih pa nekaj celih miligramov. Na drugi strani pa je treba tudi vedeti, da vsebujejo razna naravna živida zelo mnogo vitaminov, spet pa je treba upoštevati, da vsebujejo takšna naravna živila nekatere vrste vitaminov v zelo velikih množinah, drugih pa sploh ne. ali le izredno malo. p»*--Iz tega se lahko postavlja temeljno načelo, da^se bomo izognili prevelikemu pomanjkanju vitaminov, če bomo uživali čim bolj raznovrst-
no hrano, kar na vse zadnje uslreza tudi človekovemu nagonu. Na j večje pomanjkanje vitaminov je bilo ugotovljeno pri tistih ljudstvih, katerih hrana je enolična. Pri narodih, ki jim je glavna hrana riž oziroma ki se hranijo skoraj izključno samo z rižem, je zelo razširjena tako imenovana bolezen beri-beri. Tej bolezni so zelo podvrženi n. pr. Kitajci. Japonci, Ma-lajci in nekateri drugi narodi Daljnega vzhoda. Kožna bolezen pelagra je razširjena med narodi, katerih glavna hrana je največ iz koruze, skorbut pa med mornarji, ki morajo včasih mesece in mesece uživati same konzerve.
Drugo važno pravilo je naslednje: Človek ne sme smatrati zelenjave in svežega sadja le za nekake priboljške pri prehrani, torej za nekaj postranskega, pač pa jih mora uživati kot nujno potrebna živila, ker vsebujejo razne_ vitamine, zlasti pa še tiste, ki človeka varujejo pred skorbutom. Ti vitamini se namreč pri kuhanju hrane uničijo ter je zato res potrebno jesti tudi surove stvari, v katerih je vitaminov proti skorbutu dovolj. Zlasti je treba upoštevati to drugo pravilo glede hrane po raznih ljudskih kuhinjah, kjer posebni gospodarski razlogi lahko privedejo do prepričanja, da je sadje in zelenjava na jedilni mizi pravi luksus.
čudna pot težkih vrednostnih papirjev
Ko se je v maju 1940 začela nemška ofenziva na zahodu, je ravnateljstvo »Banke Loirec naložilo na avtomobil za več milijonov vrednostnih papirjev in jih hotelo odpeljati na varno. On Sommi pa je neki francoski častnik ustavil tisti avtomobil in ga zasegel, da bi z njim pomagal zapreti pot hitro prodirajočim nemškim bojnim vozilom.
Preden pa so se vojaki poslužili avtomobila, so del vrednostnih papirjev razdelili med begunce, del pa se jih je izgubilo. Neki mlad Francoz jih je našel kmalu nato cel šop v vrednosti okoli i50.000 frankov. Skril jih je v predal, kjer jih je našel neki sorodnik tistega mladega Francoza, Alfred Audegon. star 70 let. Ta si je vrednostne papirje prisvojil in jih začel prodajati. Kmalu je spoznal, da ta njegov posedi poteka brez vsake nevarnosti in je vrednostne papirje, kolikor jih je še imel, prodal za 130.000 frankov. Policija pa je stvar le izvohala. Audegona je prijela in zaprla. Pri zasliševanju je moral povedati, kako je vse tisto
premoženje prišlo v njegove roke. Pri nadaljnji preiskavi 6e je policiji posrečilo najti še nekaj drugih vrednostnih papirjev, ki so bil' nekoč v omenjeni francoski banki. Največ jih je odkrila v somskem okrožju, nekaj pa ce* -Maroku v Afriki.
»Imel sem brata, ki mi je umrl pred 125 leti...«
Pred nekim švedskim sodiščem se je zadnjič odigral nenavaden prizor, ki je prinesel na resnobne obraze, kakršne navadno srečujemo po sodnijah, vendarle nekoliko dobre volje.
Na zatožni klopi je sedel 73 letni starček. .Sodnik ga je pri zasliševanju med drugim tudi vprašal, če ima morda kakšnega Brata. Obtoženec je odkritosrčno odgovoril: »Gospod sodnik, imel sem enega, pa je umrl že pred 125 leti.« Vsi, ki so bili navzoči na tisti sodni razpravi, se s sodnikom vred niso mogli več zdržati, da ne bi hušknili v smeh. Ko so se spet nekoliko pomirili, je sodnik, ki je bil prepričan, da ob-
toženec misli zbijati šale in se delati norca iz njega, vprašanje ponovil.
»Gospod sodnik — je odvrnil obtoženec — nikakor se ne mislim šaliti. Moj oče je bil leta
1876.,	ko sem se jaz rodil, star 70 let. 50 let prej, torej takrat, ko je bil star 20 let, se je prvič oženil. Iz tega zakona se je rodil deček, ki pa je čez nekaj dni umrl. Razlika v starosti med menoj in mojim popolbratom je točno 50 let. Ker pa sem jaz danes star 75 let, je od smrti mojega popolbrata poteklo 125 let.«
Sodnik je moral priznati, da je obtoženec govoril čisto resnico.
Najboljši vojaki bodo dobili v dar zemljišče
Bukarešta (CE). Maršal Antonesou je odredil, da se mora tisto zemljišče, ki je zdaj
v Besarabiji in Ukrajini ostalo brez gospodarjev, podariti vojakom, ki so se v boju proti boljševikom najbolj odlikovali. V Romuniji smatrajo ta ukrep kot neke vrste agrarno reformo, ki ne bo važna 6amo v gospodarskem, pač pa tudi v socialnem in političnem pogledu.\ Ta novi zakon pa bo začel veljati, ko bo vojna končana.
Civilna mobilizacija Judov v Bolgariji
Iz Sofije pišejo, da je bil v Bolgariji zadnjič izdan nov zakon, na podlagi katerega bo ta mesec mobiliziranih za civilno službo okrog 3300 j udov. Zaposlili jih bodo pri najnujnejših gradbenih delih, zlasti pri tistih, ki so posebno važna za državno obrambo. Judje bodo med drugim zaposleni tudi pri popravljanju želez-• niških prog.	k
Od gosjega peresa do pisalnega stroja
Med prvimi, ki so se ukvarjali z mislijo na pisalni stroj, sta bila Italijan
Ravizza In Tirolec Mitterhofen
Stoletja in stoletja sta bila gosje pero in črnilnik zvesta tovariša poleg pergamenta in pozneje poleg papirja na mizi tistih redkih ljudi, ki so takrat sploh znali pisati. Razmerje med pismenimi in nepismenimi-je bilo v tistih davnih časih dokaj različno od današnjega. Bili so časi, ko je bilo med preprostim ljudstvom tako rekoč z lučjo treba iskati človeka, ki bi znal brati in pisati. No, pa to je druga stvar. Nas na tem mestu zanima bolj, s čim je človek v prejšnjih časih pisal.
Rekli smo, da je bilo prvo njegovo pisalno orodje gosje pero. Še leta 1830 so Združene ameriške države izvozile na leto v Evropo nad
20,000.000 gosjih peres, ki so vse porabili samo za pisanje, torej v »plemenite« namene. Za gosjim peresom je prišlo v rabo novo pisalno sredstvo, pero iz jekla. Da je bilo takšno pero porabnejše za pisanje, mu je bilo seveda treba konico odščipniti, da je človek lahko pisal debelo in tanko, kakor je hotel. Okrog leta 1880. je kovinasto pero popolnoma izpodrinilo gosje. Ljudje so kmalu spoznali, da se tudi s kovina-stim peresom lahko lepo in čitljivo piše, le tu pa tam se je še našel kdo, zlasti med pesniki in pisatelji, ki je bil trdno prepričan, da se mu porajajo duhovitejše domislice, če piše z gojjim peresom.
Pisalna tehnika pa se še vedno ni zadovoljila, niti s kovinastkn peresom oziroma s pisanjem na roko. Po raznih pisarnah so zapravili mnogo dragocenega časa, ker so morali vse
tOl ^ •
pisati le na roko. Zato se je kmalu porodila v bistrih glavah m is d. kako bi bilo, če bi človek namesto s peresom začel pisati na kak stroj, ki ki bi bil gotovo hitrejši od roke. In res ni minilo dosti let, ko se je tudi ta misel uresničila.
Med tistimi, ki so prvi sestavljali pisalni stroj, sta bila Italijan Giuseppe Ravizza iz No-vare in Tirolec Peter Mitterhofer. Ravizza se je z mislijo na pisalni stroj začel baviti baje že leta 1837. Sestavil je model pisalnega stroja s tekočim valjem in z velikimi črkami in nazadnje tudi modele s tekočim trakom. Ta svoj najnovejši izum je dal patentirati leta 1883. S tem njegovim strojem je bilo mogoče pisati zadosti čitljivo.
Mitterhofer je bil po poklicu izdelovalec glasbenih instrumentov. Njegov prvi pisalni stroj, ki ga je naredil iz lesa. železne žice in usnjatih jermenčkov, imajo zdaj v Tehničnem muzeju na Dunaju.
Nobeden omenjenih dveh izumiteljev pa ni imel te sreče, da bi dočakal tiste čase, ko le industrija začela na debelo izdelovati pisalne stroje, ki sta si jih ona dva prva zamislila. Pravijo, da bi imela veliko zadoščenje, ko bi po tolikih letih videla., da se nekateri pisalni Stroji, ki so še danes v rabi, ne razlikujejo prav preveč od njunih prvih dveh. Neki italijanski časnikar hudomušno pripominja, da bi Ravizza in Mitterhofer uživala zlasti nad ame-rikanskim »Remiingtonom« .,.
Sveta pomorska križarjenja	,
Prav takrat je na Portugalskem živel knez Henrik Mornar. Zelo se je zanimal za bajno dogodivščino Marka Pola. Bil je ves ogorčen, kadar je pomislil na bogastva daljnih dežel, ki prihajajo v Evropo zgolj s karavanami islandskih, zasovraženih plemen. V Smirno, Alepo in Aleksandrijo so te karavane prinašale svilo, par-fume, kadilo, drage kamne, zlato in pa dišave, dragocenejše kakor najdražje kovine. Benečanske ladje so potem plule v ta pristanišča na Vzhodu po to dragoceno blago. Henrik pa je hotel, da bi se v njegovo deželo stekali vsi ti zakladi. Iz Indijo naj bi prihajali v Lizbono samo po morskih poteh. Naj se konča beneško in islandsko bogastvo! Vse zemlje tja do Indije, ki jih bodo odkrile poj-" tugalske ladje bodo portugalska last. Tako pravi pismo papeža Nikolaja V. iz 1. 1544 in dve leti pozneje tudi bula Kaliksta II. Henrik je poklical na svoj dvor zemljepisce, zvezdoslovce in izurjene pomorščake, odkril jim je svoje navdušenje in jih prepričal, da se da doseči Indijo, če objadrajo Afriko proti jugu. Ustanovil je v Lagresu tudi pomorsko akademijo, ki so jo obiskovali zlasti plemiči. Izurjeni pomorščaki so bili čast naroda.
Takrat so portugalski mornarji spoznali Madeiro, pluli so mimo rta Bojador18 in prišli celo do rta Vert. Kmalu se je v zahodni Afriki razvila trgovina. Trgovali so z nojevimi peresi, zlatom in sužnji. Toda narava je kljubovala mornarjem s silnimi zaprekami. Do Zelenega rta so poganjali ladje pasatni vetrovi. Toda južnejše, ob Guinejskem zalivu, so brezvetrja, tornadi in neznana morja ustavila tudi najdrznejše mornarje. Trenutek, ko je človek premagal neznana morja, se je bližal.
Od XIII. stoletja dalje so mornarji v Sredozemlju poznali ma-
18 Severozahodni rt Afrike.
gnetnico, ki je bila pritrjena na plutovino in je prostoplavajoča v posodi ter vedno kazala sever. V arabski knjigi »Zaklad trgovcev« lahko beremo: »Kapitani, ki plovejo po indijskih morjih, imaio nekake majhne, votlo železne ribice. Ce tako ribico vržejo v votlo, plava na površju in smer od glave proti repu kaže smer sever-jug.« V začetku XIV. stoletja so mornarji obeh Sicilij postavili magnet-nico že na tečaj. To je bila busola ali vetrovna roža; samo magnetna igla na tečaju sredi okrogle ploščice, ki je bila razdeljena na 32 kotnih delov. S tem so potem merili kot, ki ga je tvorila smer ladje s smerjo tečaja. Busola je torej kazala pot. Kmalu je nastal še mornarski zemljevid, ki je mornarjem kazal obliko celine. V Sredozemskem morju so taki pripomočki omogočali že varno plovbo. Napisali so tudi knjige, kjer so bile napisane luke in obale, zaznamovani so namreč bili v taki knjigi vsi znani kraji, vrhovi, pečine, stolpi in zvoniki, skratka vsi pripomočki, ki pomagajo spoznati kraj. Kazala je taka knjiga seveda tudi varne vhode v pristanišča, globino vode in nevarnosti.
Mornar, oborožen z busolo, ki so jo ljudje z zahoda krstili za »kompas« — ime je ostalo do danes — in z zemljevidom, je zemljo lahko izgubil izpred oči — vedel je namreč, kod in kam plove. Pomagalo je seveda tudi zvezdoslovje. Že stoletja sem so opazovali zvezde in proučevali njihovo gibanje preko neba. Na ladjah so imeli astrolabij,M ki je služil mornarjem za^ merjenje višine zvezde severnice, da so tako dobivali zemljepisno širino. Ker dostikrat zakrivajo tečajnico oblaki, si je bilo treba pomagati s soncem. Leta 1473 je Ivan Koenigsberg, alias Regiomontanus, objavil razpredelnice o sončnem obhodu. Dvanajst let pozneje je zvezdoslovec portugalskega kralja Ivana II., Behaim, razširil rabo teh tablic in po-| kazal mornarjem pripomoček za določanje zemljepisne širine, če se ravnajo po soncu, kadar gre čez poldnevnik. Iz zemljepisne' dol-| žine in širine, ki določata točko na morju, so spet lahko izračunali, kdaj gre sonce čez poldnevnik.
1	14	Astrolabij	— priprava za določanje lege zvezd
Sto let pozneje so iznašli silno preprost brzinomer. Sestavljen je bil iz deščice, klinčka in vrvice in je dovolj točno moril, brzino ladje. Pravi brzinomeri eo prišli v promet šele leta 1766.
Izuma zemljepiscev in zvezdoslovcev — kompas in astrolabij — sta zadostovala. Ladje so bile močne in dobro delane, kapitani izvrstni — zmagovali so nad neznanimi morji.
Veličastna doba morskih križarenj.
Ljudi srednjeveške resenesanse je navdajal pustolovski duh, ta duh, ki ni nikdar prenehal veti nad vodami.Prav kakor križarji, ki so se hodili bojevat v Palestino, so veliki odkritelji iskali novih zemlja, da bi tam postavili znamenje križa.
Toda ti ljudje niso bili samo mistiki, £nal jih je tudi pohlep po dobičku. Za Evropo je bilo treba iskati dragoceno kolonialno blago, ki ga ni od nikoder več dobivala. Približno sto let po čudovitem potovanju Marka Pola na Kitajsko je padec mongolske dinastije in nastop Mingov15 zaprl belemu plemenu skrajni Vzhod. Bližnji vzhod je bil prav tako zaprt, ker so Otomani premagali Bizantince, in je bil v oblasti zmernih mohamedancev Egipta in Bagdada. Prav taki preobrati so zaprli pot tudi v vročo Afriko. Skratka, proti Evropi karavane niso več hodile Velika tržišča v Aziji, na Sundskih in Moluških otokih in obalah Malabarja niso več prodajala dišav: nageljevih žebde, muškatnih orehov, cimeta in popra. Nič več ni bilo v Evropi naprodaj golkondskih diamantov, ceylonskh rubinov in safirjev, biserov iz Perzijskega zaliva, dišeče smole, moška, jantarja, sandala rožnega olja, kafre, alve, raznovrstnih drugih dišav, kitajskega porcelana, svile, in bombaža. Tudi Afrika ni več pošiljala dragocenega lesa, slonovine, zlata in peres, s katerimi so vitezi krasili svoje čelade. Tedaj je bil konec trgovine: Evropa je zaman čakala to blago, ki ga je spoznala, želela in zahtevala. Samo morje je ostalo prosto in po morju bodo to blago tudi dobavljali.
Mingi — kitajska dinastija, ki je vladala od 1. 1368—1064.
Za Ljudsko tiskarno v LJnbljanli Jože Kramarič — Izdajatelj] Inž. Sodja — llrednikj Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina 6 lir ca inozemstva 13 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Ielefon štev. 40-01 do 40-03 — Podružnični Novo mesto