LETNIK IV. DECEHBER 1926 Številka 12 . VSEBINA 12. ŠTEVILKE Ivan Meštrovič: MOJA MAJICA. — Slika.Stran 353 TEBI, ŽENA V PEČI IN RUTI! - (P. Hočevarjeva).354 MATI OTONA ŽUPANČIČA. — Slika.356 IVAN CANKAR SVOJI MATERI.356 POSLEDNJA CESTA. — Pesem. —- (Karlo Kocjančič).. 364 MATI F. S. FINŽGARJA. — Slika. — (F. S. Finžgar).„, 365 MATI AL. GRADNIKA. ^ Slika.366 MATERI. — Pesem. — (Alojz Gradnik). 366 MATI dr. J. KREKA. — (Cilka Krekova). 367 PRI MATERI. — (KS. MEŠKO).368 MATI BISKUPA J. STROSSMAYERJA. — Slika.369 MAJKA JUGOVIČA. — (Jela Spiridonovič-Savičeva).. „ 370 MATI SLIKARJA FRANA TRATNIKA. — Slika. - (F).. „ 374 ZOFKA KVEDROVA IN NJENA MATI. — (P. Hočevarjeva). 375 MATI SLIKARJA R. JAKOPIČA. —• Slika.376 DVE MATERI. — (France Bevk). ... .. 376 MATI — PRVA UČITELJICA V PRIPOVEDOVANJU. — (Lea Faturjeva). „ 379 Ivan Meštrovič: MOJA MAJKA. — (Fr, Gorše).. 380 TEBI, MATI! — Pesem. — (Ada Negri — K. K.).,,' 381 MAZZINIJEVA MATI. - Slika. — (M. Terdanova).382 WALT WHITMAN SVOJI MATERI. — (K. K.).. 384 MATERE. _ (K. K.).385 STRINDBERGOVA MATI, — (France Bevk).. „ 387 MATI SV. FRANČIŠKA.„ 389 POVESI MALE DORE, — Konec. — (France Bevk).. 390 IZ SPOMINOV SOFJE ANDREJEVNE. — Konec. - (Priredil I. Vouk). . ., 3% IZVEST JA: f Zofka Kveder-Demetrovičeva. — Po ženskem svetu. — Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Književna poročila.Stran 400, 401, 402, 403, 404. ROČNO DELO. - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA.-—- »ZENSKI S V E T“ izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s skrojno prilogo); polletna: Din. 32. - Naročila in naročnino je nasloviti • na upravo »Ženskega Sveta“, Ljubljana, Karlovška c. 20. Izdaja »Žensko dobrodelno udruženje" v Trstu, Via Torre bianca 39/1 Tiska Tiskarna »Edinost" v Trstu (Trieste), Via S. Francesco d’Assisi 20 nobenega dvoma ni več, da se oblačila !a B^SS^JS 0 * obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 FR. DERENDA & Cie„ LJUBLJANA Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah. Ivan Meštrovič : Moja majka. STRAN 354. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Tebi, žena v peči in ruti! Vsi so prišli izpod tvoje slamnate strehe, vsi, prav vsi naši veliki duhovi, vsi temeljni stebri naše kulturne stavbe: od tistega, ki je pred štiristo leti skromno napisal prvo tvojo besedo, pa do onih, ki jo danes slavno nosijo daleč preko mej naše zemlje... Trubar, Prešeren, Čop, Kopitar , Slomšek, Stritar, Levstik, Jurčič, Jenko, Meško, Tavčar, Krek, Finžgar, Župančič, Cankar... in dolga vrsta drugih književnikov, umetnikov, pa duhovnikov in uradnikov... vsi, vsi so se rodili na trdi slami v skromni tvoji izbi. Ko so odhajali z očetom v tuje mesto, si vsem navezala culico. V ra¬ dosti in strahu je molila takrat tvoja duša za nje . Skromno , toda ginljivo si jih odpravljala: le srajco in gate iz hodnega platna si jim zavezala v culo, za brašno pa si jim nasula najdebelejših orehov , najmehkejših tepek, najlepše posušenih krhljev. Pa belo šestico in težek šterak, skrbno shranjeni izkupi¬ ček za maslo in jajca, si jim stisnila v roko. Ob slovesu, tam za vrtno ograjo , jih nisi poljubila z usti; poljubila si jih s srcem , z dušo: — N O' Janez, pa pojdi v božjem imenu... — Tako, pojdi zdaj, France , pa na Boga ne pozabi... — Pa adijo, Jože, saj bom molila zate, priden bodi... — Pa zdravi ostanite, mati. Saj se bomo kmalu videli... Odšel je fantiček, začutil je v sebi dušo , ugasnil solzo, predno mu je stopila v oči. Ti pa si stala, nema in odrevenela, gledala si za njim, videla ga nisi, solze so ti ga zameglile. Zaihtela si, skrila lice V predpasnik in od¬ hitela po svojem opravku. Predno si zvečer po rožnem vencu dvignila utrujena kolena s klopi: Še en očenaš za Jožeta... Predno si zatisnila oči, si še enkrat poljubila škapulir na prsih: Sveta Mati božja, v tvoje roke izročim sina... ( In ko si v nedeljo odhajala iz cerkve , si se ustavila še pri stranskem oltarju: Tebi ga priporočam, sina svojega, očenaš... Malokdaj ti je pisal sin — saj nisi znala čitati. Zato je bila skrb tvoja še večja, ljubezen še silne jša. Pri vsakem delu si mislila nanj: naj glad- kejši krompir, najdebelejši fižol, najlepše kokoši si pošiljala v mesto , Jo¬ žetovi gospodinji. Sestro svojo si čutila v nji, ljubila si jo, neznanko , in molila si zanjo 9 saj je kuhala tvojemu sinu , saj ga je učila in rada ga je imela. Pa je prihajal na počitnice in zopet odhajal. Vsakokrat večji, lepši, imenitnejši. Že si ga v duhu videla pred oltarjem , že je trepetalo tvoje srce, že si slišala sosede: Kako lepo znajo pridigati naš gospod, Micin sin , vsa vas se postavi ž njimi. Nikomur nisi prej tožila, koliko skrbi je težilo tvoje srce, pa tudi sedaj, v sreči, se nisi pred nikomer ponašala. Saj si bila kmetica, prepro- LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 555. sta hči narave, in sram te je bilo pred svetom globokega čuvstva. Vse si preživljala sama , žalost in radost. Pa tudi razočaranje. Nihče ni videl, kako je krvavelo tvoje prevarano srce, ko je krenil sin v posvetnost. Župnik te je očitajoče meril, sosedje so se spogledovali, mož tvoj ga je klel... a ti si tiho prenašala vso to sramoto, trpela si še svoj del, a sina si imela še raj še, njega, izgubljenca , siromaka... Še bolj vroče si molila zanj, še bližje ti je bil. Šel je sin v svet, jeza očetova ga je zasledovala, blagoslov tvoj ga je spremljal in vodil. Po novih potih je hodil tvoj sin, učene knjige je pisal, modre misli razlagal 9 prekrasne pesmi je pel; globoko je prodiral njegov duh v carstvo vede, umetnosti in modrosti. Majhen je bil krog njegovih občudovalcev, pa velik tabor nasprotnikov. A tvoj sin je ustvarjal, je trpel , je živel. Zmagal je šele po smrti, po smrti svoji in tvoji. Vse njegovo prizadevanje je bilo tebi neznano, nedostopno. Malokdaj je prihajal domov, vselej pa je bil izmučen , slab. Stisnil se je k tebi, ne v naročje, nego v bližino tvoje ljubeče in vse odpuščajoče duše. Kako bolno-radostno je bilo tvoje ubogo srce, ko je čutilo, kako srečen je sin pod domačim krovom. V temni kamrici si mu pogrnila belo rjuho na slamnato posteljo, črnega kruha in kislega mleka si mu postavila na mizo. In ko si kuhala večerjo pred pečjo, je sedel pri tebi na stolčku, krompir je pekel v pepelu in kramljal je s teboj. Drugače je govoril s teboj kot z drugimi. Tako lepe in mehke so bile njegove besede, kakor skrivnostna pesem pri polnočnici. Tudi če nisi razu¬ mela vsega, kar je pripovedoval; pa si čutila toploto njegove besede, kakor čutimo lepoto skrivnostne prirode in božanske umetnine. Tisti vajini sa¬ motni razgovori so bili zate sveti, kot je sveta le maša; nikomur jih nisi razkrila , le vase si jih sprejela in se ž njim prepojila. Takrat si začutila, da je to res tvoj otrok, da je učen in dober, da ne more biti pogubljen — saj je del tebe same, dobre po srcu, bogate po duši. Slutila si to njegovo veličino edino ti; zato je bila vsaka tvoja misel nanj le ljubezen in blago¬ slov, le vera vanj. Tebi, priprosta ženica v peči in ruti, bodi danes posvečena naša misel. S svetim občudovanjem gledamo tvoja usta, ki niso sina nikdar polju¬ bila, nego le molila zanj; občudujemo tvoje žuljave roke , ki ga niso nikdar božale, nego le po- križavale; zremo v tvoje blage oči, ki ga niso nikdar karale, le objemale so ga; klanjamo se tvoji duši , nežni in pobožni, ki se je tako čudovito razodela v duhovnosti tvojih sinov. P* Hočevarjeva. STRAN 356. LETNIK IV. ŽENSKI SVET Mali Otona Župančiča. Ivan Cankar svoji materi. (Odlomki iz knjige „fTloje življenje".) XII. Veliko prenese človek, to vem sam; par konj bi ne zvleklo tovora, ki ga nosi na plečih že otrok. Ali da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati, je bil čudež, ki si ga še zdaj ne morem natanko razložiti. Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat. Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljub¬ ljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila. Bog daje materam čudne uganke. Na primer: Kako bi se pri¬ pravilo kosilo za osmero ljudi, če ni groša v hiši in če ne da štacunar niti soli na upanje? Kosilo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od LETNiK IV. ŽENSKI SVET STRAN 357. dne do dne in se ne ustavi. Strma in grapava je pot, težek je voz; na vozu sede otroci, osmero jih je; jedo in pij6, smejo se in kriče; mati je vprežena; če bi se odpočila, če bi stopila prepočasi, bi ji švrknilo preko sključenih pleč: «Hej, potegni!» Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim; ki so živeli od njenega življenja. — Skodelica kave. Velikokrat v svojem življenju sem storil krividoi človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem, ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasi počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemir¬ nem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali po noči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenotku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati s kesanjem in z blago mislijo/ — tega ni mogoče zabrisati. Črn madež je na srcu in ostane na vekomaj. Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Staniovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; včasi sem se po noči vzbudil, pa sem • * “. videl v temi, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune, ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano/ ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje. Preselil sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih 'stopnicah, lestvi podobnih. Postlal snem si v senu, pred Vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razgledan zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Šiloma sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega živ¬ ljenja. Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in ne¬ usmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom in ni odgo¬ vorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, STRAN 358. ŽENSKI SVET LETNIK IV da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. «Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega solnca obžarjena, v rosi umita.. .» . * | ; j:' * • , » Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa, kakor v tistem trenotku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega solnca, naravnost materi v -oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in lju¬ bezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom: «Pustite me na miru!... Ne maram zdaj!» Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni genila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji nasproti s hitrim korakom. «Dajte, mati!» Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil: «Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen..,» Nisem ji rekel ne zvečer, ne drugi dan in tudi ne ob slovesu... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je spreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pcizna ma¬ lenkosti... Tuja učenost. Moja mati je bila kmetiški otrok; rasla in dorasla je tako čisto in ne¬ dolžno kakor cvet na polju. Ko se je možila, ni znala ne brati ne pisati. Obojega se je učila šele tedaj, ko smo mi otroci doraščali; bdela je po noči, da bi je nihče ne videl. Pisala je z neokretno roko, črke so bile zelo velike; ali še zdaj se spominjam, da je bila njena slovenščina lepa in čista in da nam je popravljala besede. Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko in z nemško slovnico in s težavnimi računi. Mati se je vsega učila z nami. Pretenke in preveč oglate so ji bile nemške črke, nazadnje pa se jih je privadila. Čudno se mi je zdelo, ko sem slišal iz njenih ust prvo nemško besedo, toda preudaril sem takoj: «Mati zna vse, čemu bi nemški ne znala?» LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 359. Tako je bilo, dokler smo bili vsi doma; nenadoma pa je seglo med nas kakor silen veter in razkropili smo se na vse strani. Poleti je bilo, ko sem se vrnil domov; prinesel sem s seboj skladov¬ nico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo takrat. Prvo noč sem zaspal ves truden, pa sem se o polnoči vzdramil, ker mi je bila zasvetila luč na trepalnice. V poiluspanju in preplašen sem se ozrl po izbi; mati je sedela za mizo, moje knjige je imela pred seboj. «Mati, saj te stvari niso...!» sem vzkliknil, pa mi je beseda, zastala v grlu kakor od sramu. «Kaj da niso?» je vprašala mati; njen mladi obraz je bil ves zardel. «Tuje stvari so, puste... kaj bi ž njimi?» sem rekel s tišjim glasom, čutil sem, da sem jo bil užalil, in tudi sem čutil, da vidi ona moijo hinav¬ ščino in moj sram. Držala je knjigo V obeh rokah in je strmela vanjo; zdi se mi, da je bil Goethejev Werther. «Glej... saj sem se učila nemški... saj razumem, če kdo na cesti govori... ali teh besed ne razumem... nobene ne razumem!» «Saj ni treba, mati, saj ni treba, da bi to razumeli!» sem ji odgovoril ves prestrašen. «Ni treba tega razumeti!» Zdaj vem, kar sem takrat le slutil: da je bila mati otrok, bel in čist, ko smo bili mi že oskrunjeni otroci. Počasi je zaprla knjigo, položila jo je k drugim, nato; je stopila k meni. ■ j j 'j : ' . I : j -iti..... 1 I «Kaj je v teh knjigah?» je vprašala. «Tuja učenost!» sem odgovoril. Samo jezik je tako odgovoril, v mojem srcu pa je bila velika žalost; že ob tisiti uri je bilo V njem tisto kopmenje, ki je zdaj zavednoi, silno in grenko: «Da bi bil ko ti, o mati, cvet na polju; da bi nikoli ne okusil spoznanja!» «Povej mi, kaj pravi ta tuja učenost? je rekla mati. «Sam ne vem!» sem odgovarjal vznemirjen in zlovoljen. «Vsakemu pravi drugače, kakor je že uho in pamet! Meni pove kaj lepega, komu dru¬ gemu pa kvasi in kvanta!» Mati se je vsa zgrozila. «Kje si se naučil takih besed? Ta učenost te jih je naučilaU Sedla je k vzglavju, da so bila njena lica čisto blizu mojih. «Ali veš, kaj si snoči zamudil?» «Ne vem!» «Gledala sem in sem čakala, nazadnje pa si zaspal. Nič nisi molil snoči, še pokrižal se nisi!» Mmlčal sem; v mojih mislih pa se je ljubeznivo in sočutno smejalo. «Mati, mati, otrok ti mladi, nedolžni!» Zakaj trinajstletni fantje so zmerom brezverci. STRAN 360. ŽENSKI SVET LETNIK IV «Še pokrižal se nisi! Truden si bil, ali ne tako truden, da bi roka ne dosegla čela... Glej, zdaj vem... ko sem se doteknila tiste knjige, sem občutila... zdaj vem, odkod tvoje modre besede in tvoj starobni smeh. Tuja učenost ti je segla v srce, napravila te je mlačnega in lenega...» Zaspan sem bil, njene besede pa sem slišal vse in sem jih razumel. Ali toliko hudobne hinavščine je bilo v meni, da sem zatisnil oči ter sopel globoko kakor v trudni dremavici. Mati je tiho vstala, sklonila se je do moje glave in me je pokrižala na čelo, na ustna in na prsi. Skoz presledek narahlo zatisnjenih trepalnic sem natanko videl njen obraz; in tudi sem videl, da so bile njene oči solzne in da so se ji ustna tresla. «Na Boga ne pozabi! Na Boga ne pozabi nikar!» Pokrižala me je v drugič; tako globoko se je nagnila k meni, da sem čutil na licih toplo sapo iz njenih ust. «Pri Bogu ostani!» Nisem se ganil in nisem odprl oči, zaspal pa nisem dolgo. Lepe pa žalostne so bile moje misli. Njena podoba. Ne vem, ali sem že napisal, ali sem le pravil, kako se je zgodilo z njeno podobo. Kolikor bolj je spomin grenak in bolesten, toliko pogosteje zaboli v srcu. Mati se nikoli ni dala slikati. Ko je ležala na mrtvaškem odru, sem se spomnil, da jo bodo zakopali, nasuli na rakev težko in visoko gomilo in da nikoli več ne bomo videli njenega obraza. Sam sem bedel ob nji. Tako globoka je bila tišina v izbi, da sem sko¬ raj slišal svoje žalostne misli. Časih je zaprasketala sveča, plamen je švignil višje ter je obžaril njen obraz in njene reke, ki so se bele in trde oklepale razpela. Poiskal sem papir in svinčnik, da bi risal njen obraz, kakor je bil tih in miren v smrti. Začel sem težko in trudoma, ker se mi je roka tresla in so me oči skelele od zatohlega vzduha. Pod temnim zelenjem se je svetil obraz, kakor iz belega kamna izklesan. Ob poslednjem vzdihu se je bila nasmehnila in tisti smehljaj je ostal na ustnicah. Bral sem nekoč, kako je umiral svet mož. Vsa izba je bila polna so rodnikov, prijateljev in občudovalcev, jok in stok se je razlegal prav na na cesto. Ali v tistem trenotku, ko je sveti m-ož izdihnil, so prestrašeni pobegnili sorodniki, prijatelji in občudovalci ter se niso vrnili. Obraz se mu je bil nenadoma spačil, ves drug je bil, prejšnjemu čisto nič podoben, kakor da je bila pustna krinka padla z njega. V poslednjem hipu se je grešna duša razgalila, kajti smrt ne pozna laži in hinavščine. letnik iv. ŽENSKI SVET STRAN 361. Tista zgodba je resnična. Kadar se tiho zapro duri za življenjem, izreče vest svojo pravično in neizprosno sodbo; in ta sodba je z razločnimi črkami napisana na čelu, na licih in ustnih. Če bi hotel risati dušo in skrito misel človeka, bi ga risal spečega, rajši mrtvega. Poznal sem jih, ki so prestra¬ šeni planili iz spanja, ki so začutili na čelu pogled izprašujočih, bdečih oči. Tako bi se prestrašil grešnik, ki bi nenadoma in nepripravljen ugledal sod¬ nika pred seboj. V smehljaju materinem je bilo kakor sladek počitek po dolgi, dolgi poti, kakor bogato plačilo za ves strašni, do zadnjega hipa nepripoznani in nepoplačani trud, kakor tisočkratno povračilo za neizmerno trpljenje. Vsa blagost in čistost, neoskrunjena od grenkih dni, od prečutih noči, od skrbi in bridkosti, se je razodevala na mrtvih ustnicah. Videl sem malo v nemirni in dremotni svetlobi sveče. Papir je bil slab, čisto gladek, svinčnik pa je bil pretrd. Vendar se mi zdi šel zdaj, da podoba ni bila čisto pogrešena ter daije odseval z nje vsaj žarek tiste lepote, plemenitosti in otroške, verne zaupljivosti, ki sem jo gledal pred seboj bolj z. ljubeznijo svojega srca., nego s svojimi razbolelimi očmi. Iz težkih senc, iz opojnega vzduha in izpod črnega, sajastega dima sveč se je svetil bel, smehljajoč obraz, kakor upanje in vera iz bridkosti. Ko sem odpotoval na Dunaj, sem vzel podobo seboj. Spravil sem jo med knjige in papirje ter je nisem videl dolga leta. Zgodilo pa se je nekoč, da sem bil do smrti truden popotništva, skrbi in samOlmučenja. Zakaj človek postane včasih kakor pred ogledalom, premeri z enim samim pogledom svoje življenje, vse od prvih let pa do tistega zadnjega dne, ki je skrit tam daleč v prihodnosti; preblede mu lica, srce mu zastane: «Kod si hodil, ne¬ srečnež? Čemu še dalje skozi pustinjo?» Tisto jutro sem iskal med knjigami in papirji, da bi našel podobo svoje matere, da bi se poslovil od edinega obraza, ki sem ga v tistem tre¬ nutku ljubil. Iskal sem dolgo. Papirji so bili prašni in zarumeneli, na katerih se je komaj še poznala pisava. Pesmi so bile, nekatere še iz otroških let, in zgodbe, v katerih še ni bilo grenkobe poznejših. Ko se mi je tresel v rokah oprašeni, zarumeneli papir, me ‘je spreletel mraz od groize. Nekoč je bila tam materina podoba, zdaj je ni bilo več. Komaj da so se še poznale izglajene zabledele sence, komaj še da se je svetilo' izza njih megleno in motno, kakor zastrta luč. Očital sem si v svo¬ jem srcu: Daleč je njen grob, zapuščen od vseh, samoten in žalosten, kakor so grobovi neznanih popotnikov! Daleč je ona sama, pozabljena od nas, ki smo se bili brez vodnika in brez cilja razbegli po svetu kakor jata golobov, kadar plane mednje jastreb — smrt. Kakor njen grob in kakor ona sama: tuja in daljna je njena podoba mojim očem, ker je bila dolga leta tuja in daljna moji duši! Stopil sem k >oknu, da bi pogledal, če je moč ljubezni in spomina velika dovolj, da bi iz senc in prahu priklicala zabledeli obraz. Z očesom nisem STRAN 362. ŽENSKI SVET LETNIK IV. videl, komaj da sem z mislijo slutil zabrisane poteze, luči in sence, ki so se brezoblične prelivale druga v drugo. Poizkušal sem, da bi odgrnil tisti sivi zastor; roka pa mi je bila okorna in plaha, obraz, ki sem ga priklical, mi je bil tuj; ni bilo na njem tistega smehljaja, ki je razodeval zadnjo to¬ lažbo in slavno- odrešenje, ni bilo plemenitosti, očiščene in utrjene v brid¬ kosti. In ni bilo ljubezni, ki bi govorila z menoj tiho in prijazno v tej grenki uri. — Z dlanmi sem zakril oči; tedaj se je prikazala pred menoj tako čista in jasna, kakor sem jo videl pred zdavnimi leti. Le njene ustnice se nikoli v življenju niso tako smehljale — zadnji, predsmrtni smehljaj je bil, ves blag in miren v poslednjem spoznanju. «Kaj bi storil, otrok nespametni, kaj bi storil sebi in meni?» Kakor da bi se v daljavi megle razmikale pred mladim solncem, pred novim življenjem: pokoj mi je segel v srce, malodušnost je izginila. Nikoli več nisem poizkušal, da bi narisal na papir, kar je bilo vtisnjeno v naj¬ globlji in najsvetejši globočini mojega srca. V vsakem človeku je skrita beseda, ki je ne more in ne sme izreči, in ki bo napisana morda šele ob smrtni uri na njegovih ustnicah. V vsakem človeku živi slika, ki je ne sme in ne more naslikati, če bi bil sam Leonardo, in ki bo naslikana šele na mrtvem obrazu njegovem. Ne vem, kam sem ga bil spravil in kje je zdaj tisti papir. V mojem srcu je materina podoba — lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl, in ki jo bodo živo ugledale šele moje umirajoče oči... Njen grob. Pet let sem ostal v tujini. Čez pet let sem se napotil, da bi molil ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa, lam sem se ozrl prestrašen. Tuj kraj je bil krog mene, kakor da ga še ni¬ koli nisem videl. Križi, križci, beli in črni kameni, ob zidu vrbe in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomile, peščene steze, — vse mi je bilo tuje. Groza mi je segala v srce; gledal sem na levo, na desno — od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, pozdravil. Jaz pa sem mislil, kadar mi je bilo hudo v tujini: «Pridem do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si hodil, da te ni bilo tako dolgo? Čakala sem te in nisem mogla spati, celih pet samotnih let!... Pa bi šel naravnost do njenega groba, in bi pritisnil lice na rosno travo, da bi slišal natanko njen mehki gtas in da bi občutil topli dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej kadar sva bila čisto sama; in bila bi sestra in brat, obadva otroka, obadva oči vprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto nebeško zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga 'obljubljena..,» Tako sem mislil. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 363. Glasu od nikoder. Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bom slišal. Hodil sem med križi, kameni in gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem h grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, ki je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. Napol gluhi starec, ki sem ga izpraševal, je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel k Cerkve¬ niku. , i i; ; i «Povejte mi, kje je materin grob? Saj ste bili s pogrebom, še krono sem vam dal!» Cerkovnik je pomislil. «Rekel bi, da je v levem kotu... če ni morda v desnem... star sem... » Kam bi se napotil, koga bi vprašal? V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so bili morda celo pogrebci. «Kje je grob, ki ga iščem?» «Toliko je pogrebov zadnje čase, ljudje pomirajo kakor ob kugi... kdo bi štel grobve, kdo se jih spominjal?» Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim razumom. Treba je iskati med samotnimi grobovi, med tistimi, ki se jih dolga leta ni doteknila zvesta roka*. Bog se usmili, koliko samotnih grobov! Polo¬ vica pokopališča same puste gomile, brez spomina, brez križa in kamena. Še križi sc< polomljeni, kameni stoje pošev, besede so zabledele. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izrvan in zarjavel na gomili? «Svoji ne¬ pozabljeni, na vekomaj ljubljeni materi...» Gomilo je bil porasel visok plevel, križ leži v njem — kod hodiš, ti zvesti sin? Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, prilival potočnicam s solzami, z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O lju¬ bezen, postala si beseda! Ko si stopila na jezik, te v srcu ni bilo več! Solza kane iz očesa, razpuhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Izruj te križe, prevrnite kamene, gomile izgladit e! Križi, kameni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume... Ko sem šel s pokopališča, me je zeblo in noge so mi bile težke. Kakor gre iz cerkve grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla vprt. Še tisti večer sem se vrnil v tujino. Zgodi se, da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega živ¬ ljenja; kakor da bi planil iz sanj — pomane si oči, ozre se plah ter spozna, da je vse, vse, vse zgrešeno, zapravljeno, izgubljeno 1 , vse; kar je mislil, delal in živel. Tako se je meni zgodilo, ko sem se neblago&lovljen vrnil v tujino. STRAN 364. ZENSKI SVET LETNIK IV. Neživ živeti — ali bi ne bila skrunitev Boga, ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, meji možgani so mislili, v srcu mojem pa je bila smrt. Takrat, ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka doteknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenotku, v enem samem sem premeril pot, dolgo! sedem dni hoda. Odprl sem železna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni stezi na levo, med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi enaka, toda nič nisem ugibal, nič se nisem motil; s slepimi očmi bi bil našel materin grob, zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob samotnem domu njenem, sem klečal pred njo, prosil sem jc tolažbe in blagoslova. Zdaj hodim na to svojo sveto božjo pot, kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vse noči razgrnile nad menoj, prihajam k tebi: daj mi tolažbe in svoj blagoslov, da mi kmalu zasije tista nebeška zarja, ki sva jo upala v trpljenju! Poslednja cesta. (16. novembra 1922., v Mariboru) (Karlo Kocjančič.) To noč sem slišal, kako je v dalji moja bedna mali govorila z menoj: — Ti, ki si v mojem klasu prvi plod in si menil, da si od mene padel v brezciljnost: nič se ne boj! Naj tvoje ranjene misli klonijo v še tako blaznem obupu, vendar še en cilj je pred teboj. Ko boš že čisto onemogel, zagledaš ob zadnjem kilometrskem kamnu poslednjo cesto pred seboj.. Smrt ... In nanjo stopiš . Če prej ne, takrat doznaš vse skrivnosti, sin moj. In da je bil v tvojih samotah vendar nekdo — jaz s teboj. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 365. Mati F. S. Finžgarja. Nikdar se me niso dotaknile očetove ustnice... Nikoli nisem videl očeta, da bi poljubil mater... Ali je čudo, da tudi otroka nista kila deležna poljubov materinih ?... Za zadnje slovo pa sem se sklonil nad njeno čelo, po katerem je trepetala rahla zarja umirajočega življenja... Obstopili smo v tihi noči njen mrtvaški oder. Oče je stopil do nje, ki je sanjala sredi sveč in rož, vsa pokojna, smehljajoča se: «Kako si lepa, Režica!» (Nikdar je ni prej tako mehko nagovoril). Prijel jo je za roko. «Z Bogom, nevestica! Kmalu pridem za Teboj!» In v tem hipu ni bilo ne solze ne bridkosti v nas. Takrat mi je bilo šele razodeto, kako velika je bila njuna ljubezen , kako močna njuna vera. F. S. Finžgar. STRAN 366. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Mali Al. Gradnika. Materi. (Alojz Gradnik.) i. Ti trudnotožna, tiha in trpeča vse dni življenja in noči prečute, Bogu udana, nemo govoreča pri delu z njim vse ure in minute. V naročje tvoje rož ni sula sreča: pot trnja, muk in stisk in bede krute hodila si kloneča in veneča, ko darujoč se cvet rože osute. Tvoj dedič sem, o mati, in ni srečno življenje moje; senca sem telesa in trhel plod le tvojega drevesa. Senca živi samo, ko solnce sije, in plod odpade in samoten zgnije; le, kar življenje novo da, je večno. letnik iv. ŽENSKI SVET STRAN 367. II. Iz srca tajnotemne globočine si me pozvala in si rekla: Bodi! In kaplja ena v večnosti posodi spuhtel sem in se vzpel v luči višine. In videl sem, kje so življenja prodi in da je kratka pot in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi. V In vprašal sem: „Cemu si me rodila?" In sem skesan spoznaval, da od veka vseh mater samo eden je obraz, da si le dekla in da vršiš ukaz, ki ga je dala svetu slast in sila, ko je spočela prvega človeka. Mati dr. Kreka. (Cilka Krekova.) Naša mati je bila iz Sodražice na Dolenjskem. Njen oče je bil zelo spoštovan in izredno nadarjen mož. Glavne poteze v značaju moje matere so bile: izredna ljubezen do revežev, srčna pobožnost in veliko veselje do čitanja. Če je prišel berač ali beračica sredi popoldneva in je prosil jesti, je vstala in mu šla kuhat, če ni imela kaj pripravljenega. Naš dom je bil središče ubožcev in dom po¬ sebnežev, katerih je bilo v Ustil časih prav veliko. Moja mati je bila mati vseh, saj so jo klicali vsi mati, mama in mamka. Prav gotovo je, da je brat svojo nedosežno nesebičnost podedoval po svoji materi. Z materjo sta se zelo dobro razumela, dasi mu je mati stala večkrat nekako v opoziciji glede različnih naziranj. Sam se je večkrat izrazil, da je mati edini človek, ki mu imponira. Nežna ljubezen in visoko spoštovanje je gojil do svoje matere. Dasi je bilo njeno srce mehko in nežno, je bila njena volja vztrajna, odločna in trdna. Tudi te lastnosti so bile pri bratu materina dedščina. Veselje do čitanja in znanja pri materi je prešlo na sina. Moja mati je veliko brala. Poznala je Stritarja, Jur¬ čiča, Prešerna , Sienkiewicza in še druge. Ob priliki porcijunkulskih odpustkov se je v Šk. Loki seznanila s Prešrnovo sestro Alenko, kar nam je z velikim veseljem pripovedovala. V občevanju je bila resna, pa tudi šegava in dovtipna. Tudi te lastnosti je podedoval sin po materi. STRAN 368. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Pri materi. Iz knjige „Naše življenje *. (Ks. meško.) Kakor list sem bil, plavajoč sredi široke, deroče reke, list brez moči in odporne volje, ki ne ve, ne kod ne kam. Pa sem si rekel kakor otrok v najhujšem trpljenju: «K tebi pojdem, ki si me ljubila kakor nihče na svetu, ki se nisi nikoli ne za hip igrala z mojim srcem, ki me je tvoje srce z isto ljubeznijo objemalo v sreče in nesreče dneh — k tebi, mati moja. Na tvoj grob, o mati!» Počasi sem stopal med grobovi, da sem dospel do groba materinega. Vitek trn se je vil okoli preprostega križa. Tvojega življenja podoba, o mati: križ in trnje, trpljenje vse tvoje življenje. Na vrhu je gorela rdeča roža: simbol tvojega srca, o mati, ki je gorelo in krvavelo vse življenje v ljubezni in bolesti,.. Dolgo .sem stal cib grobu, da sem začutil utrujenost. Tedaj sem sedel na nizki grič, ki spi pod njim njena utrujena ljubezen; sklonil sem glavo, naslonil jo v obe roki. In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, skopo in malo¬ marno sem ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto. Kako naj popravim ta svoj veliki, preveliki greh, o mati? Ga li izperem in izbrišem vsaj pičico, če pokleknem na tvoj grob in ga pomočim s solzami trpljenja in kesanja? Odpuščaš, o mati, ko vidiš, kako zdaj trpi tvoj sin? Kako slabo sem ti vračal tvc'jo ljubezen, o mati! Bi li odpustila vso mojo nekdanjo hladnost in površnost, ako bi se zbudila zdaj, oživela, vstala, in bi ti potožil vse gorje, odkril ti svoje srce, s tisoč puščicami prebodeno? Ali bi, o mati, mati..,? Toda ne, ne, mati, le spi mirno in pokojno! Ne želim, da bi še živela. Ne, srečna, o mati, da si mrtva. Sicer bi letelo zdaj kamenje tudi vate. A kako bi moglo nositi te udarce tvoje srce? Ko bi jih čutila le ti, vem, vse bi pretrpela. Ker pa zadevajo tvojega otroka — kako bi jih pretrpela, o mati moja? — V mraku sem se poslovil. Od odprtega groba, kamor so bili pred leti pogrebci pravkar spustili krsto z mrtvioi materjo, sem odhajal lažje nego danes. Za slovo sem vzel s seboj rdečo rožo. Ko sem se drugo jutro po kratkem, mučnem snu prebudil in pogledal po sobi, sem videl, da soi rdeči listi cveta razsuti po mizi. Tako se je razsulo tvoje goreče srce, o mati, v ljubezni in žrtvovanju za nas otroke. Kako bi naj potem še živela? Kdorkoli si, kjerkoli si, ki bereš to, ali ljubiš svojo mater? Ljubi jo, dovolj je ljubil ne boš nikoli. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 369. Mati biskupa J. Strossmayerja. «Ako je sto dobra u meni, to je od moje majke. Hvala Bogu , da je mene moja majka u njezmj dobi a ipak u pravoj razboritosti odgojiti znala. Ja se molim mojoj majci. Uvjeren sem, da je ona svetica i da se za me pred Bogom moli.» J. J. Strossmayei\ STRAN 370. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Majka Jugoviča. (Jela Spiridonovič-Savičeva.) Srednji Vek... i pred okom savremena čoveka nizu se slike: na Vrho¬ vima zelenih bregova, ponositi, visoki zamkovi, opasani teškim zidinama opkoljeni tihim usamljenim gorama, čiji mir proseča krik divljači samo Oklopljeni snažni vitezi; vitki, tanki, potsečenih kosa paževi na desnic sa sokolcim. Feudalna gospoda. Feudalne gospodje: večito u kuli čekan je s kakve daleke vojne: muža, brata, sina. Ili daleko od zveketa mačeva oklopa, truba i zublji, skriven, sklonjen iza debelih manastirskih zidina tihi, skrušeni život monaha i monahinja. Ali ono, što bi nam skoro uvek izmaklo se, torne prvome, kratkom pogledu, jeste bas ono najglavnije, ono što je bila suština i jezgro, esencija i srž Srednjega Veka: ona večita, plameno-intenzivna, strahovito krvava borba izmedju spiritualnog i materijalnog. Nikad se više, bolnije i stradalnije ni j e čeznulo za Svetlošču no u Srednjem Veku, koga mi deca Renesansa, filosofskog materijalizma, intelektualizma i racionalizma, volimo nazvati Vekom Mraka. A dali je Srednji Vek bio baš takav Mrak, kakvim ga mi, sa našim pogledom na svet volimo i moramo zamišljati? Oslobodjenom i objektivnem posmatraču, nameče se misao: da bi se u opšte mogao i imati jedan Ideal, mi ga moramo več latentnog nositi u nama. Srednji Vek ni j e mogao zaista biti takav mrak, imajuči Svetlost za Ideal. U pravome mraku se i ne sluti Svetlost. A več sama Čežnja za Svetlošču (spiritualnim) mogla se rad j ati, samo u dušama ko j e su več bile ozarene njoime. A zaista kontrasti izmedju Tamnog i Svetlog, Boga i Djavola, nisu bili nikada tako mačevski — šil j ato protivstavljeni kao u Srednjemu Veku. Moralo se birati jedno ili drugo. Dva se Gospodara nisu mogla služiti. Mlada, sveža duša za kompromise ni j e znala. Uzmimo samo našu Kosovsku epopeju. Šta je ona? Ništa drugo do jedno biranje izmedju nebeskoga i zemaljskog carstva. Izmedju ličnog kakvog-takvog mira, ili Smrti u borbi za Ideal. I ljudi su se žrtvovali za taj Ideal. Proneli su vatru herojskog srca svoga, marčnim putima čovekovim, prinevši na žrtvu vremenski deo sebe, da bi ono, što nazvaše svojim Idealom živelo večito. Taj Ideal je ovde bio: Rodoljubi je i Religija; sve se dalo «za Krst časni i Slobodu zlatnu». To ljudi. A žene? Onda, a još i danas, veruje se da je ženina, j edina i najuzvišenija Služba: Materinstvo. To je ono duboko žrtvovanje njeno, do u Samozabo- rav, do u megaciju sebe. Da, ali Materinstvo i kao žrtva, je nešto fiziološko, nametnutoi. A dali je Žena sposobna, za još višu jer voljnu, spiritualniju žrtvu? I tu srpsko predan je, odgovara sa: Da. A veličanstveni simbol te tvrdnje, jeste ona skamenjena, ogromna črna katedrala Boal i Užasa: Majka Jugoviča. Dali ima u istoriji Majki crnje, tragičnije, očajnije figure, gde se bol prebacio preko samoga sebe. u one užase, u one mistične ponore, u ono LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 371. Poslednje, kao sto je u ovoj starici, ko ju je naš narod opevao u pesmi: «Smrt Majke Jugoviča ». Šta mi znamo o životu n jenom? O njemu pesma čuti. Jer cela vrednost, ceo smisao Života te žene, jesu njenih devet kršnih sinova, devet sokolova, A kakvi su ti sinovi bili, vidimo naj lepše iz Pesme: «Car Lazar i Carica Milica», gde Carica moli Čara, «srpsku Krumi zlatnu», da joj ostavi bar «jednoga brata sestri, od zakletve». A kad je Car upita koga, ona veli: Boška Jugoviča. Tad joj Car odgovori, kada sutra beli dan osvane i ograne sunce, nek išeta gradu na kapi ju, kud če vojska carska proči, i neka zaustavi, željenoga brata. Carica je tako učlnila: Al eto ti vojske na alaje, Sve konjiči ped bojnim kepi j ima, Pred njima je Boško Jugoviču, Na alatu vas u čistu zlatu, Krstaš ga je bar jak poklepio, Pobratime do konja alata, Na bar jaku od zlata jabuka, z jabuke od zlata krstovi, Od krstova zlatne kite vise, Te kuckaju Boška po plečima. ...Tad mu prilazi sestra, i sklopiv mu ruke oko vrata, poče mu tiho govoriti: da ga je car blagoslovio, da dade drugam bar jak, a on ostane, brat sestri od zakletve. Al govori Boško Jugoviču: «Idi sestro na bijelu kulu, «A ja ti se ne bili povratio, «Ni iz ruke Krstaš - barjak dac, «Da mi čare pokloni Kruševac, «Da mi reče družina ostala: «Gle strašivca Boška Jugoviča, «0n ne smjede poči u Kosovo, «Za krst časni krvcu proljevati «1 za svoju vjeru umri jeti. Pak pročera konja na kapi ju. Tad cčajna sestra moli drugoga brata, da joj on ostane, al govori Jugovič-Voine: «Ne bih ti se junak povratio, «Ni careve jedeke pustio, «Da bih znao, da bih poginuo, «Idem sejo u Kosovo ravno, «Za krst časni krvcu proljevati I za vjeru s bračom umrijeti» Pak pročera konja na kapiju. I tako ode na Kosovo, smela, muška, junačka Mladost devet Jugoviča. I u isto j pesmi, več se saznaje o strahovito j srpsoj pogibiji. Dolazi sluga Milutin i nosi Carici črne glasove. Carica ga pita: «Gje pogibe slavni kneže Lazo? «Gdje pogibe stari Jug - Bogdane? «Gdje pogibe devet Jugoviča? STRAN 372. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Tada joj sluga poče kazivati: «Svi ostaše gospo u Kosovu. ’ , «Gje pogibe slavni knez Lazare, «Tu su mnoga kopija polomljena, «Izlomljena i Turska i Srpska, «Ali više Srpska nego Turska... ■- «A Jug ti je gospo poginuo, . . «U početku u boju prvome, «Pogibe ti osam Jugoviča, «Gje brat brat izdati ne ščede, «Doklegodje jedan teci j ase. «Još ostade Boško Jugoviču, «Krstaš mu se po Kosovu vija, «Još razgoni Turke na buljuke, «Kao soko tiče golubove...» Eto, takve je sinove poslala Majka u Kosovo ravno. Nad njom se nije Sudba htela smilostiviti, kao nad Avram'qm, kad htede prinesti sina na žrtvu. Ne. Ovde je Sudbina svirepija bila. Primila se žrtva knvava. Nikakav andjeo nije sašao s višina, da bar Majci, jednoga sačuva. Morali su izginuli svi. Svi do/ jednog. { A kako Mati podnosi ta j bol, tu strahovitu, nadzemaljsku žrtvu: kida¬ nja živog mesa svoga, i krvavo dragog? Bez krika, bez ječanja, bez roptanja. stisnutih zuba, muški... herojski. Ni jedna tamna reč iz dubina bola da se istrgne, izvuče, izgrči: u jedan krik revolta, stradanja ne... ni jedna jedina... A narod je ovako opevao tu veliku i nesrečnu Majku: Mati moli Boga, da joj da oči sokolove, i bijela krila labudova, da odleti na Kosovo i da vidi devet Jugoviča i Starog Jug-Bogdana. Bog joj žel ju ispuni. Na Kosovu ona nad j e svojih devet mrtvih sinova i mrtvoga Jug-Bcgdana. A više njih njihova kopija, sokotoive, dobre konje i lavove. A kad Majka naidje: Tad zavrišta devet dobrih konja, I zalaja devet ljutih lava, I zaklikta devet sokolova... i taj izraz bola životinja morao je srce majčino cepati u devet komada. Ali ga ona podnosi čuteči: «i od srca suze ne pustila.» Uze majka konje, lavove i sokole, i vrati se svome dvoru. A kad su je snaje ugledale: Zakukalo devet udovica, Zaplakalo devet sirotica, Zavrištalo devet dobrih konja, Zalajalo devet ljutih lava, Zakliktalo devet sokolova... I tu je Majka tvrda srca bila, i od srca suze ne pustila. A kad je bilo noči u ponoči... i civde je znao narodni pesnik, da popne do vrhunca bol zlosrečne Matere — izabrao je noč, kad je potencirana LETNIK IV._ ŽENSKI SVET STRAN 373 lisami j encst, izgubljenost dušo u prostranstvu kad i Čežnje i Stradanja i Bolovi poznadu sve tmine i dubine ponora. Tad u ponoči zavrišta Damjanov zelenko. I mati pita ljubu Damjanovu: «Što nam vrišti Damjanov zelenko; «Al je gladan šenice bjelice? * Ali žedan vo de sa Zvečana, A snaha joj cdgovara: «Nit je gladan šenice - bjelice, «Niti žedan vode sa Zvečana, «Več je njega Damjan naučio, «Do po noči sitnu zob zobati, «Od po noči na drum putevati, «Pak on žali svoga gospodara, • «Što ga niie na sebi donio. I kukaju udovice, i vlrište konji, i sve životinje nadju izraz svome Bolu, samo majčin bol, je u onim strahovitim dubinama, iz koga ne može da ga cslobodi, ni jauk, ni krik ni suza: «i tu Majka suze ne pustila». A kad dan osvanu, dcleteše zlosluti gavrani, krvavih krila, s penom na kljunima, cini noše ruku od junaka, i bacaju je Majci u krilo. Tad nesrečna Majka uze ruku i poče je okretati, prevrtati... pa doziva ljubu Damjanovu i pita je, dal poznaj e ruku. I snaha je ruku po burmi poznala. Uze majka ruku Damjanovu Okretala, prevrtala s njome, Pak je ruci tiho besedila: «Moja ruko zelena jabuko, «Gdje si rasla, gdje 1’ si ustrgnuta? . «A rasla si na kriocu mome, «Ustrgnuta na Kosovu ravnom...» I od bola, ko j i je kao okamenjen dotle čutao i mrtva čuteči pada Majka. Za svojije devet Jugoviča I desetim starim Jug - Bogdanom. , Grandiozna je prostota, s kojim je izražen Bol majčin, kolji je več preš a o u Bezmerje, prebacio se potpuno s onu stranu ljudskih mogučnosti Stradanja. Srce je majčino moralo prepuči. I tako umire ova srpska heroj-žena, heroj-mati bez roptanja. Dubljeg heroizma zaista nema od ovoga: podnositi hrabro Sudbinu svoju, bez opiranja, sa onom punom predanošču: «Neka se Volja Tvoja izvrši savršeno. nad nama»... I za dugih pet vekova teškog robovanja čitav jedan narod gledao je u svoju prošlost i živeo od nje. I naučio od nje, i razumeo kroz nju, svu strahotu svakog pravog morala, pa i onog Rodoljublja, koji je apsolutan, i uvek isti kroz vekcve. A u čijim dubinama leži nešto, što negira punu vrednost ovom našem vremenskom živiotu, i traži odricanje, otkazivanje do u poslednju žrtvu, do' u Smrt, da bi se ov'aplotilo: Ono, Nešto, veliko i tamno ali u kome mi slutimo: Smisao Večiti. STRAN 374. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Mati slikarja Frana Tratnika je sedemdeset let stara vdova po posestniku srednje velike kmetije v prijazni za¬ gorski vasi Potoku v Gornji Savinjski dolini. Rodila je devet otrok, od katerih živi danes še sedem. Tratnikova mati je tipična slovenska kmetska žena, globoko je verna in bo- lestno-nežnega čustvovanja. Neumorno je skrbela za svojo hišo in njeno življenje je bilo en sam velik delavnik. Pri vzgoji otrok je spremljala resno strogost svojega moža z milino in dobroto, kar je blago vplivalo na dušo in značaj dece. O veliki ljubezni do sina Franceta pripoveduje ona sama: «lzmed vseh svojih otrok sem pretrpela največ zaradi njega in morda ga imam ravno zbog tega naj¬ rajši. Od doma je šel v zgodnji mladosti, vedno pa se je zopet vračal. Odhajal je, da nisem prav nič vedela kam, kakor tudi nisem razumela njegovega hotenja, česa išče, kaj hoče doseči v življenju. Če ni bilo dolgo glasu od njega, sem trpela v težkih slutnjah ter bila mirna šele, ko se je zopet vrnil — ves izmučen in ubog»... In on piše nekje o materi: « Kadarkoli sem odhajal, mi je na hišnem pragu zarisala križ na čelo. Ta njen blagoslov sem občutil kot svetlo iskro v najtemnejših časih svojega življenja .» Na našega slikarja je mati mnogo vplivala. Prirojenih mu je največ njenih lastnosti, kar se dobro opaža v njegovih delih, zlasti v risbah: globoko čustvo, lju¬ bezen in socijalno doumetje trpečega človeka, pekoča bolest — ta svojstva nje¬ govega občutja so takorekoč zrcalo prave slike njegove matere. F. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 375. Zofka Kvedrova in njena mati. (P. Hočevarjeva.) Poznala sem jo. Priprosta ženica, ki je živela kot vdeva samotno na Tabru v Loškem potoku. Izpočetka sem rada hodila k njej, ne radi nje, nego iz zanimanja do njene hčerke, pisateljice Zofke. Pravzaprav mi ni vedela kaj povedati o njej, le neprestano je tožila, kako malo ljubezni čuti Zofka do nje. Da je bila pri njej v Zagrebu, da bi se bila rada bavila z njenimi otroki, svojimi vnuki, da bi jih rada učila moliti. A Zofka da ji ni hotela dati otrok, tudi sama da ni imela kaj govoriti z njo, z lastno materjo. Pa to že od mladega, da je bila taka, odurna in nezaupljiva do nje. S pokojnim očetom sta se bolje razumela, lepo sta se pogovarjala, rajši sta se imela, celo podobna mu je. Zasmilila se mi je zapuščenna starka, iz usimljenja sem potem hodila nekaj časa k njej. Toda dolgo nisem mogla; res, kar prave besede ni imela za pogovor. Nekako prazna je bila, hladna; žalost nad odtujeno hčerko je bilo edino globlje čuvstvo, ki je živelo v njeni duši. * # $ Zofka, prva naša pisateljica, ni prejela po materi nič drugega nego svoje telesno življenje, dušo ji je dal oče... Skoraj bi rekla, da je tak fizijo- loški zakon. Cesto namreč naletimo na slučaje, da podeduje sin, posebno prvi, materino nrav, hčerka pa očetovo. Celo po obrazu večkrat spominja sin na mater, hčerka na očeta. In kaj nam pove pogled v skrivne duševne odniošaje med roditelji in deco? Dober oče in mati sicer verno zatrjujeta, da so jima vsi otroči enaki, toda podzavestno vendar čutita drugače: oče neko posebno, tajno bližino do hčerke, mati do sina. Kako si oba želita, naj bi bilo prvo dete deček: mati iz nekega podza¬ vestnega, čisto prirodnega ponosa, oče pa, da si ohrani svoj rod? Toda če prijoka na svet deklica, ali jo ima oče manj rad? Ne, skoraj še silne j e se naveže nanjo, in ta ljubezen ni ponos, nego je še čistejša, je ljubezen sama. Ko pride potem drugo dete, deček, ga sicer sprejme oče s ponosiom, ali nikdar ne more sinček v očetovi ljubezni zavzeti mesta sestrice. Če pa se rodi hčerka kot drugo dete, gotovo prežene bratca s prestola v očetovem srcu. Značilno je, da se vsi veliki možje s hvaležnostjo 1 in občudovanjem spominjajo le matere; marsikateri ji je postavil nesmrten spomenik v svojih delih. Očetje so le malokdaj silne j e začrtali svojo sled v dušo in srce sinovio. Životopisi znamenitih žen pa češče povdarjajo očetov vpliv nego materin. Naj poleg Zofke Kvedrove omenim nekatere, ki so znane iz našega lista: Ellen Keyeva, Jelica Belovič Bernadzikowska, Karolina Svetla, Ernestina Jelovškova, Tatjana Tolsta-Subotina. Skrivnostne so sile prirode, najskrivnostnejše pa se očitujejo v naj- zagonetnejšem stvoru njenem: v človeku. STRAN 376. ŽENSKI SVET LETNIK IV. i Mati slikarja R. Jakopiča. Dve materi. (France Bevk.) Po Cankarju je težko pisati o materi. Kar je mogoče o nji lepega in težkega povedati, je povedal on v svoji sladki in čisti besedi. Pred par leti sem napisal črtico «Moja mati»; dejali so, da je cankarjanska. Vendar bi je, če bi Cankarja nikcili ne poznal, v bistvu ne mogel drugače napisati. Vsaka snov narekuje svoj poseben slog; že beseda mati ima vonj zase, ki ga ni mogoče predrugačiti. Po tistem spisu nimam v glavnih obrisih o materi povedati ničesar več; če bi opisaval podrobnosti, bi lahko napisal knjigo. ! ! Mene in nje ni vezala samo težko razumljiva naravna vez simpatije, ki veže matere in sinove vsega človeškega rodu. Okoliščine so naju združile LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 377. v socijalno kasto v družini. Hiša, vrt, ena njiva in gozd so bili dedova last. Mi smo bili gostje v hiši. Otroci smo morali paziti, da nismo stopili na travo, hrušk nismo smeli tresti; v klancu smo jih pobirali. Imeli smo sobo in skupno izbo in kuhinjo, zadaj za hišo pa lesen koz jak, v katerem sta bili dve kozi. Živeli smo vsi v medsebojnem miru, vendar smo bili le gostje. Ni prišlo do trdih besed, vendar smo že otroci čutili tupatam tesno ozračje, ki se je včasih nabralo in se zopet razkadilo«. Ljubezen otrok do starišev je bila prirodna, radi tega se je moj oče čutil tesnega člana družine. Moja mati je bila tujka v hiši. Niti enkrat nisem slišal trde besede med očetom in njo, vendar je v njuno ljubezen včasih kanila kaplja pelina, odnos do družine enega se je ločil od odnosa drugega. To jo je podzavestno bolelo. Morala se je na koga opreti. Bil sem prvorojenec, zato se je oprla name. In kakor je bila ona potrebna meni, tako sem bil potreben jaz nji, da mi je posvečala svojjo misel, svojo skrb, svoj smeh in svojo solzo. Spominjam se nedeljskih juter daleč nazaj v moje detinstvo, ko sem še v krilu hodil za njo k maši v njeno rojstno vas, ki je dremala bela v nasprotni strani hriba. Nato nedeljskih popoldne vov, ko sva sedela na vrtu in gledala njen dom, ki se je bliskal izza drevja v solnčnem bregu... Vsi ti spomini le mimogirede. Pridejo in ugasnejo. Močnejši so spo¬ mini na delo in na trpljenje. Vise, kar je bilo našega, je bil koz jak in vendar je bilo treba živeti. Iz raztresenih lazov smo nosili travo, krompir in repo, iz, goizda suhljad. In na teh potih sva z materjo zrastla skupaj. Kadar pomis¬ lim na sliko moje matere, si je ne morem predstavljati drugače kot s košem na hrbtu, stopajočo navkreber iz osojnih grap težko obloženo. Vse tiste poti me je na počivalnikih učila poštenosti in dela. Energija matere, ki hoče dvigniti svet s tečajev, je bila v nji; ljubezen in skrb je izžarevala od sebe. Od tistega dne, kot sem mogel vleči suho vejo za seboj do doma in sem vedel, da je to koristno, da je mogoče skuhati večerjo, sem hodil ž njo pa do tedaj, da sem nosil breme, ki je skoraj prekašalo breme moje matere. Prav do njene smrti, ko sem bil v petnajstem letu. Tako sva zrastla s srcem in z dušo, skupna v delu, skupna v čuvstvu, ena vez, ki je tvorila svicjo posebno kasto; če se v veseli uri nisva našla, v težki minuti sva bila gotovo skupaj. In če sem dobil od nje le delec srčne občutljivosti, ki je mejila na bolestnost, in drobec njene energije in pridnosti, sem prejel zadehti. Pa sem prejel več. Po njenih stezah sem pobiral težka doznanja trpljenja, ki sezajo do korenin življenja. In to je dragocenejše kot bajke. ❖ # * STRAN 378. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Ne bil bi pravičen, če bi se ne spomnil stare matere. Nje si ne morem predstavljati drugače, nego sedečo v zapečku z nogavico v rokah, ki jo je z naglico in miže pletla od jutra do večera; ob njenih ramah na peči je ležal maček... » • i ; Med njo in mojo? materjo razmerje ni bilo prisrčno, dasi ne napeto. Podzavestno sem čutil to. Vendar so me vlekle zgodbe k nji. Radoznalost, ki je potem razpletala in gradila v svoji domisli ji, je bila neprestano žejna in je hotela hrane. Nismo poznali pravljic v pravem pomenu besede. Poznali smo zgodbe. Vsaka teh zgodb je imela svoj kraj in svojo osebo, ki je živela pred leti; pa naj je bila zgodba o strahovih, o tihotapcih ali o Turkih. Nekatere teh zgodb niso bile narodne. Povzete so bile iz Mohorjevih knjig starih letnikov, pripovedane s tisto živostjo, kakor da so se pravkar zgodile. Te zgodbe je znala moja stara mati. Jaz sem ležal na trebuhu na peči podpiral glavo z rokami in stremel v okna, v katerih so plesale čudne po^- dobe. Stara mati je miže pripovedovala.,. Pnedno šemi znal 'abe/cedo, sem Spoznal svetnike na pratiki, vedel sem zgodbo o Robinzonu, o Miklovi Zali, poznal sem vsebino Deteljice in Križem sveta, poleg vseh drobnih zgodb o prikazovanju mrličev in strahov... Koprnel sem po vsem životu, ginil sem od strahu, vendar me je žejalo po pripovedovanju. Bal sem se noge držati čez klopi, da me iz mraka, ki je bil pod njimi, ne popadejo strahovi; kljub temu mi je bilo lepo... Imel sem obilo hrane za misel in strahotne sanje, ki so me pretresale 1 v dno mozga. Pa sem zopet zlezel na peč in prosil za novo pripoved, ali pa sem jo ponovil. Dasi naju z babico ni nič združevalo in nisem bil njen ljubljenec, to me je družila ž njo. Če sem prejel od svoje matere težko resnost, ki reže v vsebino življenja, mi je babica razbičila fantazijo do grozničavosti in me učila oblikovanja vsega občutenega v lastni besedi. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 379. Mati — prva učiteljica v pripovedovanju. (Lea Faturjeva.) Težko mi je pisati o svoji materi. Kakor nož mi reže dušo spomin na njeno dobroto, na njeno trpljenje. Bila je prava slovenska žena, žena, ki se žrtvuje popolnoma svoji dru¬ žini, žena, ki dela in trpi, ki ljubi in odpušča. In si ne šteje tega v zaslugo in ne smatra tega kot breme. Mater je družila z moijim očetom nežna in velika ljubezen, ki ju je ve¬ zala, odkar sta se videla prvič, do njune ločitve ob očetovi smrti. 59 let. Težko je bilo slovo 89-letnega oče¬ ta od 82-letne matere. Še težje je bilo materi živeti brez svojega «sta- rega». Z nikomer se ni mogla več tako pogovoriti. Bila sta oba iz iste vasi, poznala sta iste ljudi, molila sla iste molitve, hodila iste poti. Ljubezen mojih starišev do svojega rojstnega kraja in doma svojih sorodnikov je bila ginljiva. Imela sta tudi namen, da se vrneta na starost tja in da prezidata malo hišico, ki je bila naša last — ped domače zemlje. Prišlo je drugače, a prerada sta hodila, dokler sta le mogla, pogledat v domači kraj. Saj ne sije nikjer drugje solnce tako ljubo, nikjer ni zrak tako čist, nikjer ni kruh tako dober. Krompir iz Za¬ gorja smo dobivali na Preko v Ljubljano. Trdila sta, da ga ni na svetu tako dobrega... Domača vas je bila, posebno materi, dom starih pesmi in pravljic. Prababica, ki je bila iz Metlike, in babica, ki je bila iz Lokve pri Trstu, sta jih pravili teti Ančki, teta in mati sta jih pravili moji materi. Bila sem komaj štiri leta stara, sedela sem pri materinih nogah in poslušala, kar je živelo v materini duši. Pravila mi je s prepričanjem in zanosom, otrok je veroval materi, otrok se je zamislil v bajni svet, ki mu ga je slikala. Poslušala sem takoi pazljivo, da sem si zapomnila vsako STRAN 380 ŽENSKI SVET LETNIK IV. besedo, in če je povedala mati drugič besedico drugače, sem — po navadi vseh otrok — takoj popravila. Ko sem začela hoditi v šolo, je bilo konec pripovedovanja pravljic. V moje težko presenečenje pa mi je pravila mati tri noči pred svojo smrtjo vso noč pravljice in povesti... Najbolj je ganilo mater pri pripovedovanju, kadar sta se ločila dva zaljubljena in sta zlomila prstan in raztrgala robca. Kako sta se iskala in kako sta se strnila kosa prstana in ujemali polovici robca in je bila svatba: «In sem bila tudi jaz zraven in so mi dali iz naprstnika piti in iz rešeta jesti, in so me v štuk zabasali in domov zafasali.» Tako je bila meni moja mati prva učiteljica v pripovedovanju, tako je umela cina dolžnost, ki so jo imele in čutile naše prababice, ko še ni bila tako razširjena tiskana beseda in ko ni še znal vsak razbirati tiskane besede pomen. Kajti samo naše matere so nam ohranile dragocene vesti iz davnih davnin in so vezale preteklost s sedanjostjo, s prihodnostjo. Saj je živela vsa sedanjost že v slutnjah in željah nekdanjih in smo mi, otroci sadanje dobe, le misli naših davnih prednikov.*) *) Napisala sem L 1910. knjigo pravljic, kar sem jih slišala od matere in pozneje od deda pri Blinčnih na Rakeku, od svojega očeta in od Dolenca, lampista na Reki, So last Mohorjeve Družbe. Ivan Meštrovič: Moja majka. (Fr. Gorše.) Vidimo jo na prvi strani. Skromna, sama vase poglobljena, v sladki zavesti, da je dala svetu sina genija. Beseda mati je široko zajet pojm in je za umetnika težak problem. Ta umotvor, ki ga je ustvaril Meštrovič v polni plastiki, nam predstavlja njegovo mater v pravi njeni luči, pa bi se dalo napisati o tem delu knjigo z bogato vsebino. Tendenca umetnikova je bila: velika monumentalnost in učinkovitost po kompoziciji arhitektonsko enostavno, s čimer se poveča izraz popolnega mira v njenem licu, zato je forma strogo v celoti podrejena izrazu, Veliko pažnjo je umetnik polagal na individualni karakter (kar običajno zapažamo pri vseh njegovih delih): tipično dalmatinski, ki ga je povdaril posebno v fiziognomiji lica, po čemer lahko prepoznamo i umetnika sa¬ mega. Gornja polovica njenega lica spominja na fiziognomijo Meštroviča: poglobi se v «mojo majko» in videl boš moj portret! Draperija, ki pokriva njeno telo, je fino komponirana; gube, ki tečejo pravilno ob njenem telesu, s V II. (nepcslovenjenem) delu Goethejevega «Fausta» so mčsta, v ka¬ terih je pesnik idejo materinstva razširil na vse delovanje tistih naravnih sil, ki iz prasnovi življenja (žareči ogenj na trinožniku) porajajo nove oblike in preoblikujejo mrtve, Te sile imenuje Goethe na kratko Matere in za njegovo globoko spoštovanje človeškega materinstva je gotovo' zna¬ čilno, da rabi ta izraz za tvorne moči vsega živi jenskega nastajanja. Vsebina tistega prizora, kjer pesnik svojo misel najjasneje izraža, je v nekih besedah sledeča: Favst je obljubil, da privede iz podzemlja znana junaka trojanske epopeje, Lepo Heleno (simbol življenske Lepote, iz ka¬ tere se rodi duhovna Lepota) in Parida. Nerad mu mora pri tem pomagati njegov peklenski pomagač Mefistofeles, nerad zato, ker sluti, kako tragično se bo završil ta dogodek za Favsta, in ker sam kot duh zla in površnega zanikanja ne more dejansko pomagati. Pove mu, da je treba globoko do STRAN 386. ZENSKI SVET LETNIK IV. najskrivnejših naravnih sil, če hoče obuditi mrtvo Lepoto, in ga odvrača od tega, češ, da tam itak ne bo drugega našel razen samote in praznote. Favst, ki se je ob imenovanju Mater zgrozil, je pa baš po hudičevem dvomu prepričan, da najde v niču vse, kar išče. Tedaj se Mefistofeles ukloni in mu izroči simboličen ključ. Mefistofeles: Ta ključ od mene sprejmi. Favst: Majhna stvar! Mefist.: Prej vzemi ga, potem presodi dar. F a v s.t: Kako je zrasel, sije, se blešči! Mefist.: Tak si spoznal, kaj roka ti drži! Ključ sam ugane, kje je pravo mesto, za njim grede, do Mater najdeš cesto . Favst: (se grozi) Do Mater! Kot udar ta zvok okušam! Kaj je na njem, da ga nerad poslušam? Mefist.: Si omejen, da stresa te nov glas? Naj ponovim, kar pravim ti vsak čas? Ti, ki v stvari si zrl najmanj mogoče, Ne boj se te, zveni naj, kakor hoče. Favsit: Vendar v brezbrižnosti ni odrešenja, drhtenje je najboljši del življenja; čeprav nam v svetu čustva otope, dotik z neskončnim nas pretrese vse. Mefist.: Tedaj: Pogrezni se! in tudi: Hodi! — oboje reči smem, tu ni razlik. Ubegni stvorom v kraje brez oblik, življenje glej, ki v mrtve čase sodi! Tam roj nalik oblakom bo krog tebe, a s ključem tem zabraniš mu do sebe . Faust: (vzhičeno) Izborno! Ključ-nosilec novih sil za delo širšo grud mi je razvil. Mefist.: Žareč trinožnik končno znak ti 60, da si priromal v najglobočje dno . V njegovem svitu Matere stoje, a gibljejo se druge, kakor že. Oblikovanje, preoblikovanje opaziš, zmisla večnega snovanje; s podobami vseh stvorov boš obdan, neviden, ker obsen jim je le znan. Tedaj v nevarnost glej pogum še veči! K tronogu stopi , vse konča po sreči, ko ključ se ga dotakne. Faust: (napravi s ključem odločno zapovedujočo kretnjo). LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 387. Me f i s t.: Prav je to! Kot hlapec pojde za teboj zvesto; v neskončni sreči kvišku se obrneš in preden kdo opazi, se povrneš. Potem, ko bo trinožnik tukaj stal, junaka iz noči boš sem pozval: kot prvi, ki se k temu drznil je, kot prvi, ki mu delo to uspe . Strindbergova mati« (France Bevk.) e površno in ponajveč radi razvpitega sovraštva do žensk nam je znan Strindberg. Kdor je prebral dva¬ inštirideset debelih zvezkov njegovih zbranih spisov — in niti ni treba, da vse prebere — bo spoznal, da je Strindberg znal bolj ljubiti nego sovražiti, da je bil velik umetnik, močne, nesrečne in zagonetne nature, ki mu je prinesla mnogo težkih ur. Morda je bil v tistih stvareh, ki so ga najbolj živo zadevale v meso in najbolj bolele, krivičen v toliko, da je risal le senčne strani in je svetle poteze zamolčal, ker jih ni opazil. To se mu je pripetilo, ko je opisoval odnose moža do žene. Ne vselej. Tudi solnčne strani te vrste so vidne v njem in niso redke. In če lahko trdimo že pri drugih možeh, da je pri odnosu do matere v kali položeno razmerje do drugih žena, smemo to trditi tudi pri Strindbergu, In lahko rečemo, da nam je Strindberg v razmerju do matere simpatičen. Z naturalistično natančnostjo nam opisuje Strindberg svoje življenje. V knjigi «Sin dekle» nam riše svoje detinsko in dijaško dobo. Njegov oče je bil aristokrat po rodu in vzgoji. Mati je bila sprva hišna dekla, ki jo je pozneje oče poročil. 0 0 0 0 V nji piše: «Mati je bila v svoji notranjosti demokratinja. Bila je vedno ( prepro¬ sto, a čisto opravljena. Otroci so morali nositi čiste in zdrave obleke, a nič več kot to. Bila je prijazna do služinčadi, in je kaznovala svoje otroke, če so se grdo obnašali nasproti njim, takoj, ne da bi zadevo preiskala, samo na podlagi ovadbe. Nasproti ubožcem je bila dobrosrčna; naj je bilo še tako pomanjkanje v družini, ni nikoli pustila berača od vrat, ne da bi mu dala jesti.» Na drugem mestu: «Za otroke je bila vedno polna skrbi. Strigla jim je nohte, zavezo¬ vala ranjene prste, tolažila je in pomirjevala, če je oče koga kaznoval, STRAN 588. ŽENSK! SVET LETNIK IV. kljub temu, da nas je pogosto zatožila. Iz njenih rok smo, dobili jedi, od nje smo dobili tolažbo; zato je bila priljubljena, mejtem ko je oče ostal tujec, prej sovražnik kot pri j atel j.» Kot mlad dijak je moral za nekaj časa od doma. Občutil je čuvstvo praznote, čutil se je tako zapuščenega, da je začel jokati. «Ko so ga bratje vprašali, zakaj joče, je odgovoril, da hoče domov, k materi. Smejali so se mu. V tem hipu mu je priplavala podoba matere pred oči. Resna, mila, smehljajoča se mu je prikazala. Slišal je njene besede ob parniku: Bodi ubogljiv in prijazen nasproti vsakomur, pazi na obleko in ne pozabi na večerno molitev. Pomislil je nato, kako je bil nepo¬ slušen nasproti nji, in se je vprašal, če je morda bolna. Njena slika se je dvignila, očiščena, razjasnjena, in ga je vlekla k sebi z večno nepretrglji- vimi nitmi hrepenenja. To hrepenenje po materi ga je spremljalo skozi vse življenje.-Kaj je bilo, ki ga je tako vezalo z materjo?» Tako piše Strindberg o materi v gori imenovanem romanu. Postala je po mnogih porodih — dvanajst jih je imeela — šibka, legla je zgodaj v posteljo in je le tu pa tam zopet vstala. O njeni smrti piše: «Neke noči ga je prebudil očetov glas iz spanja. Planil je kvišku. Tema je bila v sobi. Iz teme je slišal očetov glas, ki je bil globok in trepetajoč: — Dečki, vstanite, pridite k materini smrtni postelji! Kakor strela ga je zadelo. Tresel ga je mraz, da so udje tolkli drug ob drugega, mejtem ko se je oblačil; koža na obrazu je postala led; oči so bile široko odprte, zalivale so jih solze, da je bil videti plamen luči kakor ogromen mozolj. Nato so stali vsi ob bolniški postelji. Jokali so eno uro, jokali dve, tri ure. Noč je počasi potekala. Mati je bila nezavestna in ni spoznala nikogar. Smrtni boj je pričel z grgranjem in vpitjem v sili. Mlajših otrok niso prebudili. Janez (to je Strindberg kakor sebe imenuje v tem delu) je sedel in mislil na vse hudo, ki ga je storil. Po treh urah so se solze posušile. Misli so prihajale in šle. Zadnja misel je bila smrt. Kako. bo, če mame ne bo več? Pusto in prazno. Brez tolažbe, brez nadomestila. Eno samo zgoščeno temino nesreče je slutil. Vsaj za eno svetlo točko je begal. Nje¬ gove oči so se ozrle na omaro, na kateri je stal kip iz gipsa s cvetico v roki. V tej omari je ležal edini dobiček, ki mu ga prinese ta neskončna nesreča; dobil bi prstan. (Mati mu je bila namreč obljubila enega izmed svojih prstanov, kadar umrje.) Videl ga je na svoji roki. — To je spomin na mater, bi lahko dejal. Pri tem spominu bi jokal, toda misli, da je lepo imeti zlat prstan na reki, ni mogel zatreti. — Fej! Kdo more gojiti tako nizkotne misli ob smrtni postelji svoje matere? Od zaspanosti pijani mož¬ gani, objokani otrok. Ne, dedič ne. Ali je bil bolj lakomen kot drugi? Ali je lakomne nravi? Ne, ker bi sicer ne bil o dogodku nikoli govoril, ker LETNIK IV. ZENSKI'SVET STRAN 389. je bil globoko v njem zakopan. Toda spominjal se je vse življenje nanj; zdaj pa zdaj je splaval na vrh in kadar je prišel, v noči brez spanja ali v brezdelnih urah utrujenosti, mu je gorel obraz. Proučeval je tedaj samega sebe in svoje ravnanje in se je kaznoval kot najnižje med vsemi ljudmi. Janez gotovo ni mislil samo na ubogi prstan; njegova misel je bila samo raztresenost enega hipa, dve minuti za mesece dolgega žalovanja. Ko je slednjič postalo vse tiho v sobi in je oče dejal: Mati je mrtva, je bil neutešen. Zavpil je kot človek, ki se potaplja.* V nedeljo je bral oče pridigo z Vsiebino:, Naš a prijateljica ni mrtva, ona samo spi. S kakšnim neznanim zaupanjem je vzel te ,besede dobesedno! Kako je znal trgati rane in jih ob enem celiti! Ona ni mrtva, ona samo spi, je ponavljal ves vesel. Mati spi v mrzlem salonu in pač nihče ne pričakuje, da se bo prebudila». ; Strindberg je težko pogrešal mater celo četrtletje. «Žaloval je dolgo, toda to je bila bolj potreba, da je živel dalje v tem sočutju, ki je bil nekak izraz za njegovo prirojeno težkomiselnosit; ta je dobila v žalovanju za materjo svojo prikladno obliko». To je samo par potez o čuvstvenem razmerju Strindberga do njegove matere; mislim, da ga označujejo dovolj ostro. Mati sv. Frančiška. Angel varuh Frančiškovih mladostnih let, vodnica njegovega duha, prva učiteljica njegovega srca, je bila njegova mati, madonna Pica, nežna in mila žena, katero vidimo vedno ob Frančiškovi strani kot zaščitnico. in varuhinjo, čeravno jo nehvaležna zgodovina popolnoma pozablja. Nihče izmed njegovih življenjepiscev ne govori veliko o njej. Tomaso da Celano jo imenuje prijateljico vsega poštenja, totius honest atis amica, ter zago¬ tavlja, da je bila sinu globoko udana. In gotovo je morala biti posebna žena — mati največjega apoistola srednjega veka; odlikovala jo je globoka vernost, goreča ljubezen do Boga, veliko usmiljenje do revežev, čistost, prijaznost, velikodušnost. Tako smemo' reči, da je dano in vsajeno od matere vse, kar je bilo lepega, ple¬ menitega in velikega v duši sv. Frančiška/") *) Dr. Vitt. Facchinetti O. F. M, v knjigi «San Francesco d'Assisi», str. 11. STRAN 390. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Povest male Dore. (France Bevk.) (Konec.) nkrat ga je videla potem mimogrede. Iz daljave je pri¬ vzdignil klobuk, nasmeh jo je pozdravil. Pospešila je korake in se ni ozrla več. Čez par dni je morala iti v zavod. Bilo je zadnje leto njene šole. Te počitnice, ki jih je prebila prve v vsej celoti zunaj zavoda, so jo spreme¬ nile. Zavod se ji je zdel tuj, njene oči so gledale drugače. Samo. eno upanje jo je polnilo: da je to zadnje leto. Ko je premislila v prihodnjost, ni imela jasnega odgovora. Kaj bo z njo? Kdo jo bo prišel iskat? Na ta vprašanja si je znala in mogla odgovoriti slednji dan manj.,. Mislila je na sivo gospo. Zdela se ji je druga mati. Vendar ji je bilo, kakor da se je tu pa tam čudno razoral njen obraz. Njeno čelo se je pomra¬ čilo. Počasi, le v slutnji je Dorica razumela, da jo mučijo vsakdanje skrbi. Kaj bo kupila za kosiloi? Teh skrbi Dorica ni poznala. Niti v slutnji ne. Gospa se ji je zdela pogostoma skopa. Zdaj je spoznala, da to ni sko¬ post, da je nekaj drugega, nji nerazumljivega, zato je stežka mislila nanjo... , 25 . Misel na gospoda Ada jo je spremila še v zavod Sklenila je, da razodene svojo skrivnost svoji najboljši prijateljici. Toda, kako naj ji pove? Kaj naj ji pove? Kaj se je sploh posebnega zgodilo ž njo? Saj bi je nihče ne razumel. Ni povedala nikomur. V nekem časopisu je dobila sliko, ki je bila podobna Adu. Izrezala jo je in jo je nosila v svoji mašni knjižici. Vse proste ure je v mislih iskala njegov obraz. Mislila je zvečer, vpletal se ji je v sanjah. Potrebovala je, da se nekomu razodene. Komu? Zatekla se je k svo¬ jemu dnevniku. Vedela je, da je njen izraz pomanjkljiv in da ne more izraziti tega, kar bi rada. Poslužila se je tedaj črnogledih misli o nesreči, ki so prepletale vse strani drobno popisanih zvezkov. Le neznano hrepe¬ nenje je vpletala vmes... Nevtešenost njenih misli jo je zopet vrgla iz realnega gledanja življe¬ nja, ki se mu je bila privadila o počitnicah, in jo je podila v čudnih sanjah obupa, ki ni bil iskren, a brez podlage tudi ne. V šoli je bila raztresena. Kadar se je pridružila tovarišicam na vrtu ob prosti uri, se ni mogla igrati. Smeh ji ni šel iz srca. Če pa se je njena radost utrgala iz verig, je bila razposajena preko vseh in je njen smeh dospel v sobo prednice, ki jo je poklicala pred se. Ob takih prilikah jo je gledal obraz prednice strogo, tenke ustnice so podrhtevale: LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 391. «Dorica, nič se nisi poboljšala.* In dvignila je tenek suhi prst, glas je zapel: «Če ne bo bolje s teboj...» Grožnje nikoli ni izrekla. Zato je smatrala Dorica vsie težke ure, ki so ji bile dodeljene, za posledico takih obiskov. Nekoč je stala Dorica pred častito materjo, ki se ni smejala in se ni spominjala tudi kateregakoli drugega pogreška. Nepretrgoma jo je meril njen strogi obraz in prst se ni dvignil, ustnice so bile nepremične. Vzela je v roke papir, Dorica je spoznala svojo pisavo. Ena izmed gojenk ga ji je bila na skrivaj vzela. «To si ti pisala?» Dorica je pokimala in pogledala v tla. Izlila je bila besede na papir in mu zaupala svojo črno, od samote in razmišljanja razjedeno notranjost. Za strogega človeka so bile te besede strašne. Prednica je bledela. «Poglej Marijo!» je dejala in pokazala s prstom na steno. «Ali vidiš, da se joče?» Dorica se je ozrla. Skozi lastne solze, ki so ji naenkrat zalile oči, ni videla ničesar. Na steni pa je visela žalostna Mati Božja, ki je pretakala solze... «Kaj bo s teboj? Če bos taka, boš pogubijena!» Dorica si ni vedela pomagati. Bila je vsa izgubljena v besedah, ki so šumele v glavi. Občutila je veliko krivdo in je želela pokore. Nehotei, od drugih gojenk navajeni ji je prišla misel in zlezla v besedo. «Častita mati, jaz ostanem pri vas.» Častita mati je umolknila. Obraz se ji je umiril. Dolg pogled je počival na rdečih licih, nato je zmajala z glavo. Dorica je sprejela kazen brez upora. V nedeljo popoldne je ostala v sobi in pisala nalogo... Solnce jo je vabilo na okno, klic ptice je klical v prirodo, glasovi ljudi in njih koraki so prihajali s ceste. Stopila je do okna. Naslonila je glavo na zaprte šipe in gledala skozi. Jasno nebo je blestelo v solncu, preko njega so šli raztrgani oblaki. Del ceste je bil viden in široka steza skozi ljudski vrt. Ljudje na cesti so bili nedeljski, brezskrbni, s smehom na obrazu. Do¬ rica jih je gledala, kakor gleda človek v svobodo in za trenutek pozabi, da je zaprt. Smeh od zunaj preide na obraz in polzi kakor kaplja v srce... Naenkrat je Dorica obstala. Njene oči so zastrmele in se niso mogle načuditi... Rdečica je planila v obraz. Ko je ta izginila, je postala bleda... Zagledala je Ada. Počasi, nedeljsko opravljen, z veselim smehom na licih in dostojanstveno resen je šel po široki peščeni stezi med drevjem. Ob njegovi strani je šla deklica. Z enim samim pogledom jo je Dorica ob¬ jela vso. Imela je čižme na nogah, črne nogavice, lilasto krilo in debele kite. Bila je razoglava. Njen obraz je bil videti pegast. STRAN 392. ŽENSKI SVET LETNIK IV. K tej deklici je Ado obračal svoj obraz. Bcgve kod ji je sledil, zdaj jo je dohitel in jo izprašuje po imenu. Videla je, da se premikajo njegove ustnice, videla je njen smeh. Nato je njegova roka segla po- njeni roki... Dorica je stopila od okna. Tega ni mogla prenesti. Objelo jo je novo čuvstvo, ki ga doslej ni poznala. Bilo ji je grenko, da bi se vdrla v tla... Stopila je zopet k oknu. Nista se držala več. Skoraj sta že izginila. Dorica je stopila na stol, vjela je samo še njuni glavi. Tekla je k drugemu oknu. Ni ju videla več... Ostala je sama. Stala je ob oknu in šla po aoibi. Sedla je, hotela je pisati ali čitati, ni mogla. Vstopila je tovarišica in ji dala besedo. Zavr¬ nila jo je. Nikjer ni imela obstanka. Vsa zlagana čuvstva obupa, osamljenosti in tihe ljubezni so stopile v stran, pokazalo se je ogromno novo čuvstvo, tako živo, tako življenjsko, da je trepetala pod njegovo težo... Ni ga poznala, ni ga znala imenovati. Le njegov obraz je bil pred njo in obraz deklice z debelo kito, ki bi bila rada pljunila vanj. Srce jo je stisnilo med svoje pesti in jo je držalo kakor s kleščami... V bdenju in v spanju... 26 . Danes se spominja Dorica na tisti čas kakor na ogromne grde sanje. Spominja se, da so bile noči dolge in prša preozka, da so bile misli razde¬ jane in da je bil neprestano jok na ustnicah, ki pa se ni mogel razvozljati v solze. Vpraševale so jo oči: «Kaj ti je?» Ona je gledala in ni znala odgovoriti. Da bi varala druge, je zagnala strašen krik veselja. Sebe ni mogla varati. Ta krik je bil namenjen žalosti, ki jo je dušila. Ta je bila njena prva prevara. Počasi jo je prebolela. Od dne bolj je izginila slika, ki jo je imela sprva pred očmi, od dne do dne bolj je mrzila tega človeka. Do tistega hipa je imela še medel žarek upanja, tedaj je vgasnil še tisti. Mama je mrtva, teta je mrtva, očeta ne pozna; še princ, ki jo je hotel osvoboditi, je umrl nagle smrti. V miru počivaj, princ! Zapisala je v dnevnik dolge vrste obžalovanj in je olajšala srce. Preteklo je leto... Bila je mirnejša. Nekoliko zbrala se je. Boj, ki ga je nevidno bojevala v notranjosti, ji je dal potezo resnosti in modrosti. Pri sestrah in med gojenkami je pridobila na ugledu. Nekoč jo je našla sestra Konstantina na vrtu. Ta lepa sestra je bila vedno zamišljena in se je rada sprehajala cd vrtnic v kotu vrta do čebel¬ njaka. Sestra Konstantina je sedla k Dorici in gledala na njeno delo. Dovr- ševala je vezenje za šolsko razstavo. Tedaj je položila roke na njeno ramo: «Dorica, ali res ostaneš pri nas?» LETNIK IV. ZENSKI SVET STRAN 393. Dorica je pogledala v temne oči častile sestre. Bile so kakor odprta knjiga, iz katere je bilo mogoče brati neznano mnogo. «Kam pa naj grem?» je dejala z žalostjo, ki je take po svoji iskrenosti do tedaj še ni poznala. «Tudi ti?» je dejala sestra. «Ne veruj,» je pristavila. «Kadar človek nima nikogar, ima cel svet. Ne poslušaj besed, poslušaj srce!» Doričine roke so zastale. Sestra se je prestrašila same sebe, dvignila se je in odšla. Zaman je Dorica vpraševaje zrla za njo. In vendar Dorica ni imela kam iti. Ko so se zaprla vrata za zadnjo gojenko, ki so odšle k starišem, jih je ostalo le še par ž njo. Pele so, pospravljale, delale, vživale več svobode... Ko pa je Dorica pomislila, da ni več šole zanje, da je postala odrastlo dekle, se je zazdela sama sebi odveč... Kam naj gre? Kam naj se vtakne? Ali naj v resnici ostane za deklo med zidovi, ko jo je vsak hip vleklo' na svobodo, še predno je pred leti preživela prvi dan med temi stenami? Toda, kam naj gre? Kje je oče? Kje je mati? Kje je princ? Kaj je rekla lepa sestra Konštantina? Ali naj stopi na cesto, pred svet in reče: «Glejte, vaša sem! Vzemite me!>> Ni bilo izhoda. Stala je na vrtu in hrepenela v solnce; gledala je vanje skozi okna... V tem brezupnem položaju so se je oprijele črne misli bolj nego kedaj poprej. Ta hip je občutila najbridkeje, da nima nikogar. Kakor zveri v kletki ji je bilo od hipa težje, bolj kot so minevali dnevi, se je bala, da je jesen ne zaleti med zidovi... Sedla je in napisala svoje najtežje pismo. Dala ga je skrivaj na pošto. 27 . Naslednji dan je Dorica razobešala perilo na vrtu, ko je videla priha¬ jati gospo Marijo. Bila je sivolasa in sključena; zdela se ji je bolj stara kot kdaj prej. . Njene žive oči so iskale v Doričinem obrazu. Bil je navaden. Le neko¬ liko truden. Ko sta sedeli na klopi, je bilo v drugič, da je pogledala gospa Dorico • • s pogledom, ki je vseboval očitanje. «Kakšno pismo si pisala?» Dorica je vedela, da bode prišle te besede iz starkinih ust. Imela je pripravljene solze zanje. Zajokala je. «Jaz ne morem več ostati tu...» Starka je razumela. «Vem!» je dejala. «Ali to se lahko piše tudi dru¬ gače. Mislila sem, da si znorela.» In ker je Dorica jokala, je zmehčala glas in opustila očitanje. «Saj ni hudega. Prišla sem po tete, dr. greš k nam in ostaneš pri nas.» STRAN 394. ŽENSKI SVET LETNIK IV Dorica jc mislila nato, a vendar ni pričakovala tega. Solze so se usta¬ vile, velike svetle oči so gledale vanjo. Smeh je razširil ustnice. Merila je v starkinem obrazu resničnost starkine besede, kakc, da se zgosti. Vlij ga na to v skodelice ter takoj serviraj. Mrzli rimski punš. V kotličku na ognju stepaj 4 rumenjake, 10 dkg sladkorja, žlico moke in 34 1 ruma dotlej, da se začne tekočina dvigati; potem potegni kotliček na stran, ker ne sme tekočina zavreti. Mešaj še naprej, dokler se ne shladi. Ohlajenemu primešaj K 1 sladke in spenjene smetane. Nalij punš v kozarce, vrhu vsakega deni še kupček sladke spenjene smetane in po¬ stavi jih na led, da jih serviraš popolnoma mrzle. Pri vlivanju vročega punša ali kropa v čaše deni v vsako čašo žličico, da ti čaše ne razpočijo. — D — Zajec, prav pikantno pripravljen v obari. Vzemi ves drob in še kaj od vratu in pred¬ nje noge. Skuhaj vse to za kvašo v vodi, kateri prilij jesiha ali pa belega vina, soli, popra in začimbe v zrnih, dva lavorjeva lista, brinjevih jagod, klinčkov ali nagelj¬ novih žebic. Prekuhano mehko mesnino vzemi ven in kvašo precedi ter j,o polij na lepe kosce razrezanega zajca, kateremu mo¬ raš prej modro kožico potegniti dol. Ko rabiš meso, prežgi v kozici 15 dkg suhe a mastne slanine, prepraži vmes dve narezani čebulici, surovega masla, dve žlici moke in polij vse to s kvašo. V prevreto daj še ko¬ šček sladkorja, jesiha in rdečega vina. V tem prepraži počasi kvašeno zajčje meso in ko se je kvaša že v meso vpojila, da jo ostane le še malo in je meso mehko, daj na mizo s kako prilogo. To je zelo dobro; a smetane ne devaj tu zraven, ker je že vino. Gostilniški golaž. Namesto masti jemljejo olje. Razbelijo ga »prav močno, potem pa stresejo vanj precej čebule, jako drobno sesekljane. Ko je lepo rumena, pridenejo svežih ali konserviranih paradižnikov. Tudi to se precej časa duši, da se lepo pocvre. Šele sedaj pridenejo meso, katerega tudi dolgo duše, da se opeče. Nato potresejo z moko in zopet mešajo in dušijo. Nazadnje šele nekoliko zalijejo' in pokuhajo. Gostil¬ niški golaž zahteva precej paprike. M. Z. Še o razsoljevanju in prekajanju prašiča. Za prašiča okrog 100 kg teže se vzame: 7—8 1 vode, dva in pol kg soli, 8 dkg soli¬ tra, 8 dkg sladkorja, 15 g popra, pest bri¬ njevih jagod, malo majarona, pest stolče¬ nega česna in sok ene limone. Potem se zloži meso tesno v čeber, se vlije nanj pre¬ kuhana, a ohlajena tekočina, naslednji dan pa se obloži z desko in s kamni. Vsak drugi dan se spodaj odcedi voda in z njoi zopet oblije meso. Parkrat se mora meso tudi pre¬ ložiti. Tako ostane 14 dni in potem se da sušit v dim. Marsikatera gospodinja ne ve, kam bi s kožo od slanine. Iz te 'se narede klobase na tak-lc način: Koža se prav drobno seseka, doda se malo mesa in vse skupaj prav do¬ bro premeša, osoli ter doda dišav, cimeta, popra in malo česnove vode. Pri nas imajo navado, da zmešajo vmes sirove oprane kaše. Od enega prašiča se da 1 kg kaše, a lahko tudi več. Potem se denejo klobase v dim, a če je kaša vmes, se morajo hitreje porabiti, ker v starih klobasah kaša zgreni. Te klobase so takoj po kolinah prav dobre s kislo repo, zeljem ali ričetom. Sladka mast nadomešča maslo. Pripravi se tako-le: Slanina se zreže na majhne koc¬ ke in se da v posodo za cvrenje, brez vseh dišav, zalije se z mlekom namesto z vodo, seveda samo toliko, da se ne pripali. Ko se do dobra scvre, se ocvirki stisnejo in pose¬ bej v posodi spravijo. Ako se rabijo za na¬ dev, se potem poljubno oisole. Čisto 1 mast pa rabim namesto masla za pecivo. I. L. IZ NAŠE SKRINJE. Makedonci. (Nadaljevanje.) Gostoljubnost. Pri Makedoncih je običaj glede gosto¬ ljubja tako star kakor pri vseh drugih slo¬ vanskih plemenih. Po zakotnih hribovskih vaseh, kjer radi razbojništev ni bilo varno hoditi niti podnevi in kjer so celo znali, da so nekateri razbojniki domačini sami, se je vendar človek, kateri je bil v gosteh pri kaki družini, počutil popolnoma varnega. Bil je brez skrbi, dokler so ga računali za gosta. Pri seljakih te domačini najljubezni- niveje sprejmejo in ti na pragu ponudijo kruha in soli. V hiši ti postreže domačica .s čašo vina ali rakije in si šteje v čast, da je gost v hiši. Če je tujec povabljen na kako domačo praznovanje, ga posadijo na častno mesto pri jedi in streže mu gospo¬ dinja. Navada je, da ponudijo gostu najprvo vino ali žganje, potem pa «sladkoi», za od- hodnico pa mu dajo črno turško kavo. Pri kmetih po oddaljenih vaseh je življe¬ nje v hiši kaj priprosto. Takoi so n. pr. po Bitoljskem polju hiše zidane iz blata in ličja ter pokrite s slamo. Večkrat je v eni taki kolibi streha za ljudi in živino vise v enem prostoru. Boljši kmetje imajo hišo z enim nadstropjem; v pritličju je prostor za doma¬ čo živino, v nadstropju pa je stanovanje in shramba. Prostornih hlevov in globokih kleti rhakedonski kmetič ne pozna. Krom¬ pirja tudi ne poznajo v taki meri kot pri nas. Dobi se tu pa tam v kakem vrtu ena ali dve lehi krompirja, in to le radi poiz- kušanja. V največji meri *sade fižol, ki je Makedoncu preko zime glavna jed. Čim bliže gremo proti Ohridu in Strugi, tem bolj se izgublja priprostost. Tu so vse hiše kamenite, z več nadstropji in z lese¬ nimi balkoni. Bogati Makedonci prav nič ne pogrešajo postelje v hiši, ker je na tleh * STRAN 404. ŽENSKI SVET LETNIK IV. bogato postlano z raznimi čilimi in blazi¬ nami, Vse omare so vzidane v debele hišne zidove, tako da kadar stopi človek v sobo, se mu zdi, kakor bi bilo vse prazno. Preko cele sobe je pogrnjena preproga, tu je nizka sofra (mala okrogla miza), poleg stene ka¬ min in mangal (to je posoda za pepel in žer¬ javico, katera segreva zrak v sobi in noge starih ženic). Okoli zidov so nizke, z bla¬ zinami pokrite klopi. Z novejšo dobo* so začele izginjati starodavne sofre, čilimi in blazine, na njihovo mesto pa se uveljavlja miza in stolice. Omare v zidu so začele iz¬ gubljati svojo staro veljavo, na njihovo me¬ sto stopajo več ali manj moderne kredence in police. Makedonska soba je čista in vsak domač sezuje čevlje, predno stopi v sobo, izvzet je samo gost, Z nastopom jeseni začne po makedonskih hišah preja in tkanje. Stare žene tko na razboju, predejo pa na preslico (kolo¬ vrata ne poznajo). Razboj je primitiven le¬ sen stroj, s katerim so gotovo tkale naše orababice, še predno so prišle na Balkan. Dasiravno je razboj primitiven, je platno, katerega tko stare babice, lahko najfinejše vrste in okusno kombinirano z barvanim« progami, (Razboj :se imenuje zato, ker se čuje njegovo razbijanje od hiše do hiše.) De¬ kleta po navadi vezejo, žene predejo in tko, vmes pa se pripovedujejo povestice in bajke, izvirne ali ne. Na enem takem ve¬ čeru sem jih slišala nekaj prav lepih, pa tudi gospodinja mi je marsikaj pravila, kako se pri njih zdravijo nekatere bolezni. Ker sem tudi jaz v tej stroki, me je zelo za¬ nimalo 3n zabeležila 'sem nekoliko takih postopanj. KNJIŽEVNA POROČILA. GOSPODINJSKI KOLEDAR je že izšel. Stane L 5—, poštnina še posebe. Naroči se lahko v našem uradu (Trieste, centro, ca- sella postale 384.) Zofka K v e d e r - D e m e t r o v i č: Po putevima ž i v o t a». Novele i crtice. Zagreb. Tisk štamparije S. Boraniča. Izšla je nedavno 1 knjižica štirinajstih novelic, poslednje delo naše ugledne, najsamoraslejše in najplo- dovitejše pisateljice Zofke Kvedrove-Deme- trovičeve. Iz vseh teh kratkih sličic zveni bridka tuga ( bolesten, vse drugo oglašujoč krik ostavljene žene. «Vsi, vsi, ki nas je ro¬ dila zemlja, a osobito žene, mnogo sanjarimo in čutimo, hrepenimo po sreči. A varljiva je. sreča, in skoraj vedno jo plačamo z mno¬ gimi solzami»... Pisateljičino bogato srce in njen duh objemata vse žene: ugledno gospo in priprosto mornarjevo ali ribičevo ženo. Vse ponižane in zavržene vidi, čuti ž njimi, govori v imenu miljonov. Zato bodo knji¬ žico mnoge rade čitale, dasi z bolestjo. Pri¬ poročamo jo najtopleje. Velja 20 Din. «V o d n i k o v a d r u ž b a» v Ljubljani je izdala letos sledeče knjige: «Veliko Pratiko za leto 1927», «Iz tajnosti prirode«, VI. Lev¬ stikovo «Pravico kladiva« in Kozakov «Beli mecesen«, Knjige s prvovrstno vsebino in odličnimi sotrudniki nudijo današnjemu človeku res primemo duševno hrano in moderno kulturno orijentacijo. Vodnikova družba hoče biti nekako to, kar je Mo¬ horjeva družba, le da streme njene publi¬ kacije po širjem modernem duhu. Že v pr¬ vem letu je naraslo število članov tako visoko, da si pač že lahko obeta za bodoč¬ nost sijajno vspevanje. Članarina «Vodnikove družbe« znaša za Jugoslavijo Din. 20.—, za sosedne države Din. 34,—, za Ameriko 1 dolar. Člani se vpisujejo pri krajevnih poverjenikih, pri katerih dobe tudi knjige. Kjer ni poverje¬ nika, se lahko vpiše in istočasno pošlje denar naravnost Družbi v Ljubljano. Naro¬ čila se sprejemajo le do konca marca leta 1927. Založba «Jug» je izdala zbirko Gradni¬ kovih pesmi «D e P r o f u n d i s«. Globoka duhovna doživetja, porajajoča se iz notra¬ njega sveta, iz prirode in zgodovinskih spomenikov ter iz vsakdanjih življenskih oblik, tvorijo vsebinsko stran zbirke. Močni občutki, močne misli v prekrasni lirični besedi. Tiskovna zadruga je dala naši ši deci prisrčno božično darilo: dva lepo ilustrirana zvezka z ljubkimi pesem- cami Marije Grošeljeve: «Č e b e 1 i c a B r e n č e 1 i c a« in «Š a 1 e za male«. Naj bi ju letošnji Miklavž in Jezušček pri¬ nesla na mizo slehernemu malčku! Cena Din. 30.—, druga Din, 32.—. Slikanica «Šale za male« vsebuje za otro¬ ke mnogo več kot pove to naslov. V živih pestrih barvah nastopajo in uganjajo svoje burke razni škrateljčki in palčki, poredneži in navihanci, vsakdanji in bajeslovni, dvo- in čctveronožci. Eni muzicirajo, drugi kvar- tajo, tretji mlatijo, četrti se kregajo itd. Vse lepo razlaga pisateljica s svojo živo besedo. V isti založbi je tudi izšla zbirka znanih Maupassantovih črtic «1 z dneva in noči«. Prevel Janko Tauzes, Din. 30.—, vezana Din. 40.—. V založbi Jugosl. knjigarne so izšle v Kuretovem prevodu «S c a p i n o v e zvi¬ jače. Duhovita dramatična burka svetovno znanega franc, pisatelja in igralca Moliera, $ Siran 4 . ŽENSKI SVET - MODNA PRLIOGA Razgovori o modi. Kostimi bodo letošnjo pomlad zelo mladostni. Kroj enostaven. Jope po večini kratke, tako da je viden večji del krila. Krilo je lahko gladko, plisirano , največkrat pa plisirano v presledkih. Za te kostime uporabljamo večinoma «Kasha» ali volneno blago, imenovana «drapella». Nosimo k takim kostimom svetle bluze iz lahke volne ali crepe de China, ki imajo zdaj često visok ovratnik. m Ne smemo pa misliti, da je dolga jopa pri kostimih že zavržena. Nasprotno. Posebno v prvi pomladi se bodo zelo nosile jope dolge do kolena in tudi skoro do roba krila. Te so posebno praktične, ker zakrijejo skoro vso obleko. Za na cesto velja še vedno pravilo: čim enostavnejše, tem eleganlnejše. Zato so pa večerne obleke‘razkošnejše. Z dragocenimi svilami in baržum tekmujejo še dragocenejše zlate in srebrne tkanine — «lame» in čipke. Stekleni biseri in raznolične vezenine krasijo večerne obleke. Vezenine so naravnost neizbežne. Prav posebno bodo prišle vezenine do veljave na letošnjih pomladnih in poletnih oblekah. In sicer v prvi vrsti naše pestre vezenine s križnim vbodom. Bluze nosimo še vedno rade kot dopolnilo k zimskim in spomladnim kostimom. V porabi jamo zanje bolj svetle in žive barve , okrasimo jih s steklenimi ali koščenimi gumbi, žepki, gubami , živimi šivi , našivki iz pozla¬ čenega ali posrebrnjenega usnja, slikanimi ali vezenimi motivi , vedno v skladu s kakovostjo blaga, Za bluze jemljemo najrazličnejše blago: volnen jersey, volneno platno, kasha, veloutine, za finejše pa razne svilene krepe. Če si pri oblekah lahko izberemo poljubno dolgost rokavov , ne tako pri bluzah, ki zahtevajo izključno dolg rokav, segajoč čez zapestje. Rokav je lahko zelo\ ozek in čez zapestje malo sir ji, lahko se pa tudi širi od komolca doli in je nabran v ozko zapestnico. Bluze segajo še vedno globoko fr čez pas, ukrojene so večinoma v obliki siveaterja , včasih pa končajo z ozkim pasom. Med bluze smemo prištevati tudi dolge tunike, ki so zdaj zelo priljubljene in se nosijo pod daljšimi jopami in plašči. So navadno ukrojene kot enostavne bluze, segajoče globoko čez pas in tu je navadno našita oblikovana (t. j. zaokroženo ukrojena) tunika , ki sega do kolena. * * * Ne le naša obleka je podvržena spremembam vsemogočne mode, njej se pokoravajo vsi predmeti , ki izpopolnjujej našo toaleto. De začnemo s č e v 1 j i. Visoki čevlji spadajo v preteklost. Nosimo jih samo tam, kjer so neobhodno potrebni, kokor n. pr. pri raznih športih in seveda v slabem vremenu na deželi, kjer ceste niso tlakovane inJ se nam noge potapljajo v blatu. Na potovanju in k športnim kostimom nosimo navadno rdečkasto- r um ene ali temno-rujave čevlje iz box-calfa 1 klasične oblike «Richelieu» z nizkimi petami. K elegantni popoldanski obleki obujemo lahko finejše čevlje, kakoršni so pri ženskah najbolj priljubljeni. Tu imamo veliko izbiro. Barva mlečne kave je zelo moderna, nosijo se pa tudi lakasti, temno rujavi, temno modri. Rdeči in zeleni so postali že prenavadni. Čevlji se dobe 1 seveda, v vseh mogočih oblikah , večinoma s prekrižanimi pasovi močno ažurirani in večkrat so izrezki podloženi z različnim usnjem. ZENSKI SVET — MODNA PRILOGA Stran 5. Torbice. Elegantna dama menja torbice k vsake vrste toaleti. H kostimu nosi torbico iz usnja v obliki pisemskega ovoja, ne [ pretirane velikosti. Je lahko črna , temnomodra; rdeče se vidijo že manje* Popoldne nosijo navadno torbice iz svilenega mo ir a ali z zlatom vtisnjenega usnja. Zvečer pa pridejo v uporabo starinske, dragocene torbice iz biserov ali vezene. Tista pa, ki ni podedovala takšne torbice od svojih prednic, nosi srebrno ali zlato. Elegantne dame ne nosijo po dnevu skoro nobenih draguljev. Enostavni, ne predragoceni uhani in en prstan, to je zraven ure ob zapestju vse, kar dene nase elegantna dama. po dnevu. Briljanti in slični dragulji se nosijo samo k večernim toaletam. Perilo. Kje ste, zlati časi, ko je mati zapustila hčerki polne omare perila, platnenih rjuh, prtov, finih širokih in dolgih srajc i. dr. Ko gledamo danes žensko telesno perilo po izložbah, si tistih starih časov sploh ne moremo predstavljati. Pajčevina na pajčevini, da se bojiš prijeti i> roke, kaj še le obleči ali celo prati! Mesto močnih platnenih rjuh s kvačkanimi čipkami, vidimo celo rjuhe — iz crepe de China s finimi, rumenkasto barvanimi čipkami* Mesto plat¬ nenih vezenih blazin — celo kopico raznobarvnih svilnatih blazin na postelji — če se to sploh še lahko imenuje postelja. In namizno perilo! Ažuriran, bogato vezen, z rumenkastimi, dragocenimi čipkami obšit prt je še podložen z barvano svilo in na voglih okrašen z enakobarvnimi trakovi, istotako prtiči* Lepo za oko, toda , težko da je tudi prijetno jesti na takem dragocenem prtu, v večnem strahu , da se kaj ne zamaže. j i' No, čitateljice «Ž. Sv.» ne bodo podlagale svojih prtov s svilo. PovemO naj jim pa, da si lahko vsaka , ki želi slediti modi , napravi Sama modem prt, ako ga okrasi z idrijskimi vložki ali čipkami in belo vezenino. Če hoče biti prav zelo moderna , naj si napravi čipke iz rumenkaste preje ali pa jih omoči v čaju, predno jih nabije. Popis. Štev. 1. Dolg pomladni plašč iz sukna je spredaj enostaven, zapet z dvema gumboma in ima angleški ovratnik. Štev. 2. Obleka s kratko jopico. Zaokro¬ ženo ukrojeno krilo je prišito na enostavno ukrojeno bluzo iz vzorčastega blaga ali pa vezeno. Bluzi služi kot ovratnik dolg trak enake barve. Jopa je za kakih 6—8 cm krajša od bluze in nima ovratnika. Paziti je, da ni jopa ob vratu preveč izpodrezana; bluza se ne sme videti ob vratu izpod nje. Mesto bluze napravimo tudi lahko modrček brez rokavov z našito vezenino v primernih barvah, v kolikor se vidi izpod jope. Štev. 3. Obleka v obliki plašča. Obleko napravimo iz svetlega kasha ali poljubnega drugega blaga. Ovratnik, reverji, vložek na prsih iz temnejše ali svetlejše svile. Štev. 4. Pomladna obleka iz svetloruja- vega kasha. K enostavni bluzi je prišito krilo, ki obstoji iz štirih nezašitih pol na temnorujavi svileni podlogi. Našivki na blu¬ zi in ovratniku so iz enake svile; spredaj vrsta gosto našitih gumbov. Štev. 5. Vsakdanja obleka z usnjatim pa¬ som in dolgim ovratnikom ter manšetami iz različnega blaga. Štev. 6. Vsakdanja obleka iz kariranega blaga z ovratnikom in vložkom ispredaj iz enobarvnega blaga. Štev. 7. Promenadna obleka iz svetlega sivkasto rujavega «kasha» z zaprtim ovrat¬ nikom, usnjatim pasom iste, samo temnejše barve. Ovratnica in spodnje krilo, ki je za 8 cm daljše od vrhnjega , sta iz svile enake barve kakor pas. Štev. 8. Promenadna obleka iz svetloru- javega «Kasha». Krilo je zloženo v široke votle gube ter ima preko bokov širok pas, obšit s temnejšimi portami, ki krase tudi ovratnik in zapestja. Štev. 9 - 10. Dva otroška klobuka. Prvi je iz svetlobarvnega sukna s trikotnimi všiv- ki iz istega blaga toda . raznih, živih barv. f» W mmm m i\vXvXvXvX«Xv>*-*' »Ulil ■:::-:::::x::X:y‘;x-::: vx::- /l mn mi B il w) mi MU um milih L'H litim htii II. 7/. ni lil tl mm I 'wh 'mm ‘H •m mami BUftnl //////. H IIIIImIIIIIIIIIIIIIIIIIII m/š/i/m — ■HBH * >.*.».* « A ?.▼ £<> >V mAl - o '<41 <-*—; iii'", 111/11 >• 1,111111 WA Sft§ - 3 v%^ ."C co * f * / mmmmm ■K M ■ P«£S$| iiiiifiiiiiiii 4 Stran 8. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Drugi je iz klobučevine, okrašen z ozkim trakom in malimi, pestrimi suknenimi cvet¬ kami. Štev. 11. Enostavna obleka iz svetlega vol¬ nenega platna. Ovratnik, manšete in spodnji del krila so okrašeni z visoko pestro bor- duro, vezeno s križci ali pa dvobarvno, ve¬ zeno z belokranjskim vbodom. Štev. 12. Obleka iz črnega baržuna. Bluza je enostavna, z visokim ovratnikom, krilo okroglo ukrojeno. Ozka bordura temnih barv, mešanih z zlatom je našita ob ovrat¬ niku in spredaj na prsih, ob zapestjih in na krilu spredaj. Štev. 13. Obleka iz lahke, svetle volne. Krilo iz dveh zaokroženih volan. Ob pasu, vratu ter ob zapestjih primerna vezenina. Štev. 14. Obleka za 4-8 letnega dečka. Dolga bluza ima spredaj na vsaki strani po 2 zašiti gubi. Usnjat pas. Štev. 15. Volnena obleka za malo de¬ klico. K obleki svetlo zelene barve našijemo okrog oplečka in na robu krila okrog 7 cm dolge jezičke, izrezane iz svetlorujavega sukna, ki jih na koncu ošpičimo, pritrdimo jih na kraju z malo cvetko, izrezano iz svetlo vijoličastega sukna. Štev. 16. Predpasniček za malo deco. Štev. 17. Zaprt predpasnik brez rokavov za deklice. Štev. 18. Obleka iz temnega crepe de Chi- ne s šerpo mesto ovratnika. Srednji del prednika in vložek na rokavu plisiran. Štev. 19. Pomladni plašč iz svetlo sivega angleškega blaga. Štev. 20. Obleka iz zelene «drapelle» s temnimi gumbi in rujavimi reverji ter enako kravato. Štev. 21 - 24. Štiri lahke volnene oblekice za deklice od 2 - 5 let. Kroj k štev. 22 na krojni poli. Štev. 25. Večerna obleka iz modrega crepa, okrašena s črnimi in srebrnimi biseri. Štev. 26. Večerna obleka svetlo-rezedne barve s srebrnimi čipkami. Štev. 27. Črna baržunasta večerna obleka z visokimi čipkami iz biserov temno modre¬ ga odseva. Štev. 28. Temno zelena baržunasta obleka obšita z zlato rujavim krznom. Zlat cvet ob pasu. Štev. 29. Bluza iz rdečega volnenega platna. Vložek spredaj zlikan v goste gubi¬ ce. Istotako rob ovratnika. Glej kroj na krojni poli. Štev. 30. Bluza z vezenino na predniku in na zapestju. Štev. 31. Bluza iz tankega blaga s plisira- nimi vložki na bokih in nad zapestjem. Štev. 32. Enostavna bluza iz volnenega blaga ali svile. Temna baržunasta kravata. Štev. 33. Bluza iz belega crepa ali batista z vezenim okraskom. Štev. 34. Predpasnik iz dvojnega blaga. Štev. 35. Črn predpasnik z rokavi je na¬ pravljen iz klota in posebno primeren za uradnice, učiteljice, prodajalke i. t. d. Za domača dela napravimo predpasnik iz bar¬ vanega blaga. Glej kroj na krojni poli. Štev. 36. Gladka bluza z vezeno borduro ob strani in na rokavih. Štev. 37. Domača obleka iz svetlorujave flanele. Glej kroj na krojni poli. Štev. 38. Jutranjka iz pisanega blaga z dolgim ovratnikom in manšetami ene barve. V desni stranski šiv je na boku všit trak, ki se zveže z drugim, všitim na levi strani. Glej kroj na krojni poli. Štev. 39. Pomladni klobuk iz mehke klo¬ bučevine, okrašen s trakom drugačne barve. Štev. 40, Predpasnik iz belega batista, pestro vezen. Štev, 41 - 45. Različni moderni rokavi za obleke in bluze. Štev. 46 - 47, Praktične hlačke z modrč¬ kom ■ za otroke. Kroj in popis v knjižici «Otroško perilo». Štev. 48. Modern kombine (hlačke-modr- ček) okrašen z rumenkastimi čipkami. Štev. 49. /vfoška srajca. Za osebo srednje rasti potrebujemo m 3.50 blaga. Najprvo se napravijo prša na srajci in sicer prerežemo točno v sredini sprednje pole za 45 cm na dolgo. Od tega prereza napravimo ob pasu drugi prerez in sicer za 3 cm vodoravno na desno. — Levo stran obrobimo s tri cm širokim robom, ki ga spodaj ošpičimo, desno stran podložimo z ožjim krajcem. Nato pre¬ nesemo levo stran prsi za 3 cm preko desne ter obšijemo s strojem vse okrog špičastega konca roba. Napravimo še par gubic na vsa¬ ki strani in prša so gotova. Zgornji del zadnje pole malo naberemo ter pripnemo na vsako stran po eno oplečnico, cer ta mora biti dvojna; to prišijemo s stro¬ jem. Nasprotno stran spodnje oplečnice pri¬ šijemo k rami sprednje pole, a zgornji spod- vijemo robček, pripnemo vrhu in obšijemo s strojem. Nato sešije.no obe poli skupaj, a pustimo spodaj za 10 cm nezašito. Spodnji rob srajce obrobimo z ozkim robčkom. Okoli vrata prišijemo nizek ovratnik, ka¬ teremu napravimo na vsakem koncu po eno luknjico; luknjico napravimo tudi zadaj v sredini, da se pripne ovratnik. Na prsih na¬ pravimo na gorenjem robu dve luknjici v enaki razdalji in na spodnjem robu prišije¬ mo dva gumba. — Rokav sešijemo z obr¬ njenim a i angleškim šivom, razpor spodaj obrobimo z ozkim robom. Spodaj rokav malo naberemo in prišijemo zapestje, ki mora biti dvojno ukrojeno. — Napravljene rokave všijemo v rokavnice tako, da pride šiv rokava za 4 cm naprej od Šiva pod pazduho in sicer na spredaj. ZENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 9. Rokav prišijemo z obrnjenim šivom (plošč- nati nadšiv. Gl. knjižico «Otroško perilo» risba št. 100). Ovratnik mora biti vedno dvojno ukro¬ jen. Najprej sešijemo zgoraj zunanji del in sicer narobe. Obrnemo, obšijemo na stroj ter všijemo na notranji del tako, da ostane ta za 2 cm daljši. Obenem obšijemo na stroju in napravimo luknjice, kakor so raz¬ vidne na kroju. Kroj za moško srajco na krojni poli. Glej kroj na krojni poli. Štev. 50. Kombine (modrček in sp. krilo) iz barvanega batista, s plisiranim krilom in vložkom iz rumenkastih čipk. Štev. 51. Spalna jopa. Na deželi se še zelo nosijo spalne jope, zato mislimo, da bo marsikateri ustreženo, če podamo kroj in popis. Za spalno jopo potrebujemo m 2.35 blaga, 80 cm širokega. Pri krojenju moramo dodati za šive. Na prednikih napravimo po par gubic v vsej dolžini. Desno stran obrobimo s 4 cm širokim robom, ki ga obejestransko obšijemo s strojem, na levi strani podšije- mo s par cm širokim robom. Na ramenih in ob bokih sešijemo prednika in zadnik z angleškim šivom. Ovratnik se obšije z ozki¬ mi čipkami ter se prišije tako, da pride šiv na zunaj, t. j. pod ovratnik. Nato se sešije rokav z angleškim šivom, obrobi se s čip¬ kami kakor ovratnik. Rokav všijemo v ro- kavnico tako, da pride njegov šiv za 7 cm pred šivom v boku jope. Lahko okrasimo jopo z vezenino po vzorcu na kroju. Glej kroj na krojni poli. Štev. 52. Otroški kombine (srajca-hlačke). Ukrojen je kakor srajca, samo, da je zadnja pola v sredi spodaj podaljšana, na podaljšku so tri luknjice, a spredaj se par cm od roba prišijejo gumbi. Kroj se dobi v knjižici «Otroško perilo». Štev. 53. Spalna jopa z zaprtim ovratni¬ kom, okrašena z ozko vezenino. Št. 54. Moške spodnje hlače. (Glej sliko in kroj na krojni poli.) Kroj je za osebo srednje velike postave in potrebujemo za sp. hlače m 2.25 blaga. Predno sešijemo hlačnico, obrobimo spodaj za 16 cm na dolgo za odprtino. Spodaj obrobimo in ni kraju prišijemo po en 25 cm dolg trak. Nato seši¬ jemo vsako hlačnico posebej. Ko sešivamo obe hlačnici skupaj, pustimo zadaj zgoraj zja 8 cm nezašilo in to odprtino obrobimo Na spredaj pa sešijemo hlačnici za S cm preko šiva v koraku. Levo stran obrobimo s posebej ukrojenim robom, ki ga prišijemo po vrhu, desno stran pa podložimo z ožjim robom. Pas ukrojimo dvojen. Ker sta hlač¬ nici širji, napravimo spredaj po eno gubo na vsaki strani, zadaj pa po dve ali tri. Višji del pasa prišijemo spredaj, zadaj pa pustimo pas za 10 cm čez hlačnico in ga lepo obrobimo. Na pasu, kjer konča hlač¬ nica, naredimo na eni strani tako veliko luknjo, da gre lahko konec druge strani pasa skozi. Na vsako stran prišijemo kakih 15 cm od kraja po en gumb, na obeh koncih pasa napravimo po eno gumbnico. Spredaj napravimo na levi strani pasu tri gumbnice, a na desni prišijemo tri gumbe. Glej kroj na krojni poli. NASLOVNA STRAN. Prva slika nam kaže modern pomladanski plašč s pelerino iz angleškega blaga. Na¬ slednji dve sliki nam kažeta dva pomladna kostima istotako iz angleškega blaga. Razgovori. VPRAŠANJA Pod tem naslovom priobčujemo vpra¬ šanja naših naročnic in prosimo ceni. čita- teljice, da nam pošljejo svoje odgovore in nasvete. i. Kot naročnica «Ženskega sveta» si do¬ voljujem, oziraje se na rubriko «Vprašanja in odgovori», vljudno vprašati, ako bi mi zamogli podati navodilo, kako bi očistila črn madež iz crepedechinaste obleke svetle barve, ki je nastal najbrž od kakega ma¬ zila, ki se rabi pri motorjih; z bencinom ali vodo ne gre. Poročilo prosim pod ime: Klara. Imam belo boo, katera se je tekom časa zamazala. Prosim, kako bi jo očistila, da bi postala zopet lepa bela. Mara. 2; Po koliko kosov vsakega perila naj ima bala, ki ni lusksurijozna? 3. Kako bi pospešila rast obrvi? ODGOVORI Sl. Han.: Kakor pri vsaki, tako bi mogel tudi pri bolezni Vašega otroka le zdravnik sam določiti, kaj je pravi vzrok tako silni oslabelosti. Morda ima otrok vneto hrbte¬ njačo, ali je tako ' rahitičen, ali je v tem le posledica otroških krčev. Šele potem se lahko izprevidi, ali je bolezen ozdravljiva ali ne. Vsekakor pa bi bilo dobro, da bi Nove naročnice se še vedno sprejemajo . Prva številka je sicer —i kljub izredno veliki nakladi — ze prošla , toda pripravlja se druga izdaja, tako da bodo gotovo dobile prvo številko vse nove naročnice. I Stran 12. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA vžival otrok fosfor z ribjim oljem; ako sve¬ tuje zdravnik električno masažo, bi mo¬ rali tudi za to poskrbeti. V vsakem slučaju se bo pa bolezen sama z leti gotovo pre¬ cej izboljšala. M. H. Brest. Cipele od laka se čiste sa posebnim belim kremom, kojeg se dobije u boljim drogerijama. Kad ih odložite, na¬ mažite ih bilo kojom mašču, da ne popu- caju, Cipele neka budu, kad ih ne nosite, uvek na formama ili ih barem natrpate pa- pirom, da se ne zgužvaju. Alb. Bunovc, Marenberg. Poskusite pri «Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt» v Ljubljani, Turjaški trg. Dobe se tudi v trgovinah za ženska ročna dela. Anica K., Boh. Bistrica. Najbolje je, da pišete na naslov: Frank Sakser, State Bank, 82 Cortlandt Street — New-York, N. Y. ter ga prosite, da objavi v listu «Glas Naroda», ki je v Ameriki zelo razširjen. — Odgovori na tem mestu se ne plačujejo. Priporočajte naš list v svojem krogu! B. Ž., Prestranek. Zelo težko je dati na¬ vodilo za čiščenje takšnih madežev na svili. Dobijo se pač različna isredstva, toda jih ne' moremo priporočiti, ako jih nismo preizkusile. Poskusite enak košček svile z enakim madežem oprati z »Lux-om», ki se dobi z navodilom vred v vsaki boljši pro- dajalnici. Najbolje je svilene obleke dati kemično čistiti, ker ako operemo samo tam, kjer je madež, se vedno pozna. Alenka. Napaka, ki jo navajate, izvira iz živčne bolezni in jo more zdraviti samo zdravnik. Včasih je kriva šibkost celega or- fanizma. V tem primeru je treba jemati krepilna sredstva, dobro hrano in se dosti gibati na svežem zraku. Daše nove začetnice. Z novim letom smo vpeljali v našem listu velike začetnice, ki jih je narisal naš znani akad. slikar M. Gaspari. Vsaka začetnica ima drugo podobo, h kateri podajamo danes razlago: A — Rokoko; B — Gologlava; C — Kme¬ tica; Č — Usmiljenka; D — S pečo; E — Belokranjica; F — Bicdermeier; G — Dal¬ matinka; H — Korošica; I — Slovakinja; J — Hrvatica; K — V avbi; L — Trž. oko- ličanka; M — V zavijači; N — Srbinja; O — Z ruto; P — Rusinja; R — Šolska sestra; S — Macedonka; Š — Stari vek (Egipčanka); T — S polhovko; U — Črno¬ gorka; V — Čehinja; Z — Muslimanka; Ž — Srednji vek. Listnica uredništva. Vida: Nikakor ne. Poleg kuhalnice in ši¬ vanke lahko tudi kaj napišete. Oboje je lepo, samo oblikovno ju vzemite še enkrat v roke, potem pa zopet pošljite. Alb. V.: Predno nimam članka v roki, Vam tudi ne morem odgovoriti na omenje¬ no vprašanje. Pošljite kaj. A. P. K.: Vašega dopisa ne morem pri¬ občiti. Kot referat je res dober, ali kot članek mora biti Vsebinsko in oblikovno bolj dovršen. Z. Kov.: Vaš list me je prav ganil. Ra¬ zumem Vašo dušo, isaj preživlja slične no¬ tranje boje sleherno mlado dekle, ki je še zmožno pravega notranjega življenja. Blag¬ rujem Vas — ne morda zato, ker se mi zdi Vaše sedanje naziranje o življenju pravilno, ne, kajti vsaka življenjska doba ustvarja letom in izkušnjam primerno pojmovanje sveta; ali blagrujem Vas zato, ker ste si v cedanjem materialističnem času ohranili še toliko čuvstvovanja. Nepokvarjeni, idealni duši dajo tajna notranja doživetja često večji užitek nego dejanske izkušnje. Koliko¬ krat sc človek opaja nad lepoto in globino lastnega občutka; ko ga izrazi z besedo, se ta lepa misel spremeni v očeh mrzlega sveta v banalno frazo. — Zato tudi ne bom priobčila pesmice. Žal mi je Vaše lepe mlade boli, da bi jo umazal porsmeh kake blazirane čitateljice. A. Podg.: Tudi Vaše pismo je izraz res¬ nega duševnega življenja. Ko bi ga smela priobčiti v celoti, bi bilo marsikateri ma¬ teri v svarilo, a marsikateri duševno otrpli ženi v spodbudo. Razumem, da ste ga na¬ pisali meni osebno in bodite uverjeni, da ga uvažujem kot skrivnost. Ali pri priliki bi vendar uporabila za list kako Vašo iz¬ kušnjo; predragoceni so Vaši doživljaji, da bi ne imel nihče drugi koristi od njih. Do¬ volite? Zarja: Baš isem razmišljala, s čim bi si potemnila lase, ki so bili v mladih letih ka- dečke in otroke, rtHllfotr UUiallla kakor tudi raznovrstna UUlllCV najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 FR. DERENDA St Cie., LJUBLJANA Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah. UMETNIŠKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENJE MILENA ZOR-JEŽEK LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 7 III. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE, MONOGRAMI, AŽURIRANJE. - ZASTORI POSTELJNI PRTI. — LASTNI ATELJE ZA RISANJE ŠABLON. CENE ZMERNE. - POSTREŽBA TOČNA. Atelje zn ročno delo Miroslava LeiW Ljubljana VII (Spod. tiska) Kolodvorska cesta 181 ♦i* ❖ ❖ ❖ ❖ ± Predtiskarija, izdelovanje volnenih oblek za dame in otroke, jopic za ± % gospode, vseh vrst ročna dela za sobne in kuhinjske garniture, izde- * * lovanje perila. - Opreme za neveste in otroke. - Krasni vzorci za ve- * ❖ zenje damskih oblek in plaščev. - Zaloga potrebščin za ročna dela. A ♦*♦ Strokovni nasveti in navodila b ezplacno. Vzorci se izdelujejo v lastnem oddelku za risanje. ••• ♦♦♦ ♦> «$♦ «$i ^ «{♦ ^ ♦$> ^ «£♦ ^ ♦$► ^ ^ ♦$► ^ ^ «$♦ ^ ♦*♦ »Jl ♦J* ^ ♦J# ^ ^ »J« ^4 ♦J* ♦}► ♦$► ♦*♦ iji ♦Ji ♦$> ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦*♦ ♦♦♦ ZOBOZDRAVNIK D. SARDOČ špecijalist za us'ne in zobne bolezni. perfekc..na dunajski kliniki ima svoj ambulatorij v TRSTU, Via M. R. Imbriani št. 16/1 (Prej via S. Giovanni) Št. i. — Oblekica za 6-letnega dečka. Št. 2. — Oblekica za 5-letno deklico. Mitja in Vanda Goreč - Ljubljana . M • * • * • >••••• • • • • • • • • «• •••••%••/* . #/ ••• A%%V.VW//MW.VArfw.VA*A ilililll. MMMH llliiliiil jiBMHlilHi 4M ■ M IM iHmrab|£MHBKL Sgsltli« Ml iii as? v.v m mm iiiili Mm m m mr SmM jl«i Bmo m M jm Mltt ■ ne &:: ■MJN K Ig MKL' ttnt HMi llllMI mm ■K NK lili! M n ■ n lili fci illil Šilil iiiili SI ■ ■ « i im ig ifili rnMmm ■ M® 1 41*/ g režg agg *'•■• ••«_». Stran 4. ŽENSKI SVET - MODNA PRLIOOA Razgovor o modi. Ravna črta ali spodaj na široko ukrojeno krilo , to je vprašanje, ki si ga najprej stavimo pri nabavljanju poletnih oblek. Zelo elegantne so obleke v enostavnem, ravnem kroju; vsi modni listi so jih še polni in vitke postave se še vedno težko odločijo za drugi kroj. Toda široko krilo, ki pri hoji va¬ lovi, je tudi lepo, posebno za visoke postave. One, ki kolebajo med eno in drugo obliko, gredo po navadi srednjo pot, t. j. si napravijo krilo plisirano ali zlikano v navadne ali pa nasprotno zlikane gube, ki se le malo odpirajo spodaj, in to je še najboljša rešitev tega «tezkega» vprašanja. Glavno stremljenje sedanje mode je, da ženski odvzame pet , deset in tudi dvajset (zakaj ne?) let — po potrebi pač. To doseže seveda v prvi vrsti s kratkim krilom, svetlimi, nežnimi barvami tkanin, v veliki meri pa tudi z izbrano enostavnostjo kroja in okraska. Letos se bodo nosile obleke skoro izključno iz dveh kosov: plisirano ali v gube zlikano krilo in ozek pull-over , t . j. bluza, ki se obleče čez glavo, ima zaprt ali odprt ovratnik, dolge rokave, ki so od komolca navzdol raz¬ širjeni, ob zapestju zoženi v zapestnico različne oblike - Navadno je pull- over ene same barve, krilo pa črtano ali karirano v raznih barvah, izmed katerih mora biti efia iste barve kot bluza. Nakit pri lakih oblekah je zelo enostaven: na bluzi proge (eventuelno ovratnik in zapestnice) iz enakega blaga, kakor je krilo , ali obratno, ozka kravata, par gumbov, mal Žabč, včasih samo ozek pas iz enakobarvne kože. — Ta tip obleke prevladuje letos tako zelo, da se izdelujejo v tej obliki tudi fine toalete iz dvojne vrste svile, samo da se pri teh bluza in krilo sešijeta skupaj. Pri tenkih poletnih oblekah so krila zelo nabrana, tudi sestavljena iz dveh volan in je krilo skoro vedno neenakomerno dolgo, včasih zobčasto, včasih viseče na straneh ali spredaj privzdignjeno, včasih pa podaljšano z več ali manj širokimi progami , ki segajo čez rob krila. Kostimi — za hladne dni — so enostavni , jope ukrojene skoro kakor moške, toda v svetlih barvah. Pri kostimih vidimo skoro vedno bel ovratniček ali žabo iz batista. — Kot zadnjo novost naj navedemo kombinacijo: črno- belo ozir. sivo drobno črtano ali karirano krilo, bel telovnik in črn — smo¬ king. K temu navadno bluza z visokim, mehkim ovratnikom in ozka črna ovratnica. Širokokrajni klobuk iz mehke klobučevine izpopolnjuje to pro¬ menadno toaleto, ki harmonira z ostriženo glavo in učinkuje zelo elegantno. Lansko leto toliko priljubljena obleka z enakim plaščem polagoma iz¬ ginja in to gotovo vsled svoje nepraktičnosti, ker skoro vedno je bil plašč, enak obleki, neuporaben k drugim oblekam. Letos predpisuje moda plašč 1 ki se po tkanini in po barvi razlikuje od obleke , Po navadi napravimo plašč temnejše barve in ga nosimo na vsako lahko obleko. Plašč naj bo spodaj širok, toda širina naj ne bo izražena ob bokih kakor doslej, marveč spredaj in zadaj. To velja posebno za fine svilene ali polsvilene plašče. Volnen plašč je navadno tričetrtinske dolžine, tako da je videti malo krila. Razne vrste kasha so posebno uporabne za te vrste plaščev, ker je kasha lahek in topel. Glavni okrasek teh plaščev tvorijo všite proge enake tkanine, samo malo temnejše ali svetlejše barve, iz katerih se sestavljajo razne geometrične oblike. — Za šport in potovanje so zelo široki plašči ukrojeni v obliki zvona že od ramen , malo krajši od krila. Obleke za birmo in posebno za prvo sv. obhajilo naj bodo skrajno eno¬ stavne in predvsem — ne svilene. V Parizu in tudi po glavnih mestih Italije ZENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 5. se deklice iz finih krogov oh takih prilikah nikdar ne oblačijo v svilo . Nosijo enostavne, dolge obleke, ki so narejene nalašč za to priliko in jih ne mo¬ rejo drugače obleči , ako jih ne prenarede . Te obleke so iz belega muselina, ukrojene kakor široke srajce, zelo dolge, čez boke prepasane z ozkim belim pasom, rokavi dolgi, nič izrezka ob vratu in nobenega okraska, razve n malih čipk ob vratu in ob zapestju , Obleke za te važne cerkvene obrede niso pod¬ vržene modi in se hranijo za vse deklice v družini , To je zelo pameten običaj in bi bilo nad vse hvalevredno, če bi se vpeljal tudi pri nas. A ne samo otroci, tudi odrasle ženske bi morale razlikovati cerkvene od prosvet¬ nih praznikov in se temu primerno obleči. Večkrat se vidi v mestu o priliki sv. birme cerkev, ki se, kar se tiče ženskih oblek, prav malo razlikuje od plesne dvorane. N Finesa ženske ne obstoja v tem, da ima vse polno dragocenih oblek in da se zna nališpati, marveč v tem, da zna, kdaj se lahko nališpa in kdaj se mora enostavno napraviti . Tista, ki tega ne zna ali ne more, bo bolj uga¬ nila, če se vedno priprosto oblači. Popis siik. Štev. 1. Oblekica iz temnomodrega še- vijota (za polelje iz platna ali surove svile) in plisirana volanca spredaj, so iz belega pike ta, lahko tudi iz svile otoman ali iz ripsa. Kroj na krojni poli. Štev. 2. Oblekica za petletno deklico je istotako napravljena iz temnomodrega še- vijota, iz platna ali surove svile in okrašena kakor deška, z belim ovratnikom, manše¬ tami in volanco. Pri dekličji obleki je rama ukrojena globoko na ramo. Če že¬ limo napraviti za poletje oblekico s krat¬ kimi rokavi, ukroji.no ramo še daljšo in obrobimo rokavček z belim pike. Na letno oblekico • naredimo lahko ovratnik, manšete in volanco belo vezeno. Štev. 3. Obleka iz rožnatega krepa ali platna, s temnejšimi portami. Krilo je ukro¬ jeno ravno, samo spredaj primerno podalj¬ šano. Kroj na krojni poli. Štev. 4. Obleka iz svetle šanlung svile. Krilo zlikano v gube. Ovratnik, manšete, pas in našivke pri žepih napravimo iz bele svile. Štev. 5. Obleka iz pestrega voala ali krepa z vloženim plisiranim prednikom iz krepa svetle barve, ki mora bili v skladu z obleko. Štev. 6. Bela platnena obleka s pasom, robom spredaj na bluzi, na krilu in na ro¬ kavih vezenimi 'S križci ene ali več barv. Štev c 7. Obleka iz vzorčaste svile ali volnenega voala; reverji, kravata, pas, za¬ pestnice in rob pri krilu iz svetlega eno¬ barvnega blaga, obrobljeni s temnim ro¬ bom. Pri tem treba paziti, da ste obe barvi, ki ju uporabimo za okrasek, zasto¬ pani tudi na vzorčastem blagu. Štev. 8. Letna obleka iz belega platna, z vezenimi bordurami in štirikoti več barv. Uporaben vzorec za vezenino: štev. 11 in 12 na barvani aprilski prilogi. Št. 9. Obleka s plisiranim krilom in kratko jopico, okrašeno s pestro vezeno bor- duro. , Štev. 10. Platnena obleka z v gube zli¬ kanim krilom in dolgimi rokavi. Štev. 11. Obleka iz svilenega krepa z dolgimi rokavi in nabranim krilom. Na krilu zgoraj, ob zapestju in na koncih ozke šerpe je enostavna vezenina izdelana s svilo v več barvah. •* Štev. 12. in 13. Dva kratka poletna plašča iz kasha za hladne poletne dni. Kroj za štev. 12 na krojni poli. Štev. 14. in 15. Dve oblekici iz pralnega blaga za 2— 6 letne deklice. Pri prvi je krilce sestavljeno iz petih, z ozko porto obrobljenih pol, porte ob pasu in rokav¬ cih. — Druga ima krilce zlikano v sku¬ pine gub in je tudi okrašeno z ozkimi por¬ tami. Štev. 16. Enostaven letni kostim iz lahkega volnenega blaga ali svile. Štev. 17. Letni kostim iz vzorčastega kasha, okrašen z enako tkanino ene barve. Našivck ob bokih tvori žep. Štev. 18. Domača oblekica za 1—2 letne¬ ga otroka, okrašena z, vezenino in obzanj- kana s poljubno barvo. Hlačke so ob kolenu nabrane na gumijev trak in se zapenjajo v koraku s tremi gumbi. Kroj na krojni poli. Štev. 19. Platnena oblekica za 3—4 let¬ nega dečka, okrašena z vezeno borduro. Štev. 20. in 21, Dva moderna klobučka za deklice. * % • V-J S#*#*: •>>>>>>>:* m ■ P$|e$ sms Hi :«« iiiil ■ Bi lili M mm mm mm mm* I«I 8 MM m m iti ■ VSSSSj »m Hill ■IS •v.v. zm ♦V Illiiliitt :: •V.V, V.V.!. L V v.v i*W» V ..... ■K V. M V • »i» M < l ■ii .VAV.V.V/.Vm',*.'.' • * •*• mmmm t • ♦ V ... • • • • s&mmz sw.v.v.%%v.v#v UP« M • • # • MH » ♦ ,w.wX% Sirar« 8. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Štev, 22. Platnena športna obleka. Krilo zloženo v široke gube je zapeto z gumbi na bluzo. Štev. 23. in 24. Dve beli, s pisano veze¬ nino okrašeni obleki. Štev. 25, Oblekica za 3—4 letno deklico, okrašena z vezeno borduro. Štev, 26. Obleka za 7—10 letno deklico je iz svetlorujave surove svile s temno- rujavimi našivki in kravato. Štev. 27, Praktična, enostavna letna obleka za malega dečka. Štev. 28.—30. Tri obleke za birmanke. Prva ima nabrano krilo, gladek pas, spre¬ daj dve všiti plisirani progi iz enakega blaga. — Druga ima gladko bluzo in v ši¬ roke gube vloženo krilo. Kot okrasek tri- voglati našivki iz belih čipk spredaj na bluzi, ob pasu na vsaki gubi in na rokavih ob zapestju. — Tretja ima gladek plastron in je od plastrona doli vsa plisirana. Bel ozek pas. Štev. 31. Enostavna bela bluza z reverji, pritrjenimi z enim gumbom; žepi v obliki vogla. Kravata iz temnega traku. Štev. 32, Svetlolilasta bluza iz surove svile, vezena s črno svilo. Štev. 33. Bluza iz vzorčastega blaga z vloženim belim plisiranim sprednjim de¬ lom, enakim pasom in manšetami ter be¬ lim ovratnikom. Štev. 34. Bela bluza s pestro vezeno bor¬ duro. Štev. 35. Svetla, koralno-rožnata bluza, vezena s temnorujavo svilo, enaka kravata. Štev. 36. Kombine (srajca, hlače) z belim vezenjem. Kroj na krojni poli. Štev. 37. Ženska spalna srajca z dolgimi rokavi. Kroj na krojni poli je vporaben tudi za spalno jopo, samo da ukrojimo krajše in podaljšamo rob spredaj. Štev. 38. Predpasnik iz dvojnega blaga za mlade deklice. Štev. 39. Predpasnik z različnim na- šivkom. Kroj na krojni poli. Štev. 40. Predpasnik obzanjkan z barvano pavolo. Kroj na krojni poli. Štev. 41. in 42. Ženska srajca in spodnje hlače, okrašene z ažurjem in borduro iz luknjic. Kroj za hlače na krojni poli. Kako prenašamo načrte na blago. Predtiskanje raznih vzorcev in načrtov je v mčstu popolnoma eno¬ stavno, ker se bavijo s tem razne tvrdke, na deželi je pa marsikatera nave¬ zana na sebe. Navadno se kopirajo načrti s p-omočjo indigo-kopirnega pa¬ pirja, kar se vedno ne obnese. Da olajšamo našemu podeželskemu ženstvu prenašanje vzorcev, podajemo tu kratko navodilo, kako se to dela. Risba, ki jo prinese «Ženski Svet» v prilogi, se najprej preriše ali pre¬ kopira s pavznim ali detajlnim papirjem. Papir je najbolje pripeti na risbo, da se ne premika. Črte prevlečemo najbolje s tušem ali črnilom. Ko je risba suha, jo prebodemo po vseh črtah z iglo v gosti pikčasti črti. Iglo vtak¬ nemo v ta namen v držalo, da izgleda priprava kakor šilo*. Da se lažje pre¬ bada, podložimo na onem mestu, kjer prebadamo, krpico debelega sukna ali lodna, da se papir lepo prebode. Ko je risba prebodena, jo na nasprotni strani previdno ostrugamo s prav finim steklenim papirjem (glaspapirjem), da jo osnažimo prebadkov. Tako pripravljeno risbo lahko porabimo za pav- zanje večkrat. Platno, na katero hočemo napraviti načrt, najprej dobro razvlečemo in pogladimo. Nato položimo; nanj pavzo, ki jo na vogalih ob¬ težimo ali pripnemo, da se ne premika. Nato vzamemo na kos mehkega sukna, 4 prste širokega — ga zvijemo kakor gamašo prav na tesno in po¬ vežemo ta «sveženj». Spodnji konec «pomočimo» nato v pripravljeni «pavzni prah», ki ga imamo v škatljici in ga lepo zabrišemo skozi pavzine luknjice na platno. Po odstranitvi pavze ostane na platnu načrt v drobni pikčasti Uprava «Ženskega Sveta» v Trstu ne sprejema naročnin za naročnice v Jugoslaviji. Te naj pošljejo svojo naročnino na upravo «Ženskega Sveta» v Ljubljani, Karlovška cesta 20. v ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 9. črti. Da se nam ne razmaže, ga moramo fiksirati. To se zgodi na ta način, da vzamemo pripravo, imenovano fiksativ in ž njim prav na drobno razpr¬ šimo po risbi gorilni špirit. (Fiksaitiv dobimo v trgovinah z risalnimi potreb¬ ščinami). Za temna sukna vzamemo beli prah. Svile ne smemo fiksirati, ker se napravijo madeži. Poskrbeli bomo, da se bodo dobile pavze raznih na¬ črtov iz «Ženskega Sveta» na prodaj ali na posodo, ali pa, da jih bomo za mal denar prenašli na razno blago. Razne vzorce za klekljane čipke se dobe pri Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Tur¬ jaški trg 4. . RAZGOVORI. Melita B. Podzemelj. Vaši prošnji nam je za enkrat tehnično nemogoče ustreči, kar zelo obžalujemo. Uvrstili smo Vašo prošnjo med vprašanja; če dobimo kaj odziva, Vam takoj sporočimo, oziroma pošljemo. V na¬ sprotnem slučaju in posebno, če Vani je .stvar nujna, izvolite se obrniti na enega iz ateljejev za ročna dela v Ljubljani, ka¬ terih naslov dobite med našimi oglasi. Pozdravljeni! Inka: Da vam otekajo noge poleti v vročini in pozimi od ozeblin, ni tako ne¬ varno, kakor se vi bojite. Radi tega se ni treba odreči možitvi. Svetujem vam pa sledeče: Ne stojte predolgo, ne imejte nog nikoli v mokrem, ponoči si podložite noge z bla¬ zino, da bo kri lažje odtekala iz nog. Ako ne pomaga to pa si noge povijajte: zač¬ nite pri palcu in jih povijajte navzgor. To storite zjutraj na postelji in odvijte zvečer na postelji. Delajte to tako dolgo, dokler ne boste lahko pogrešali otvitkov. Paziti mo¬ rate tudi, da ne boste zaprti, da bo vedno v drobovju več krvi kot v koži. Razumljivo je, da pozimi noge otečejo od ozeblin. Poleti nabreknejo in postanejo mo¬ dre, če človek dalj časa stoji, zato pa ponoči splahnejo. Še bolj modre pa posta¬ nejo, če jih močite in ne obrišete, ker mokrota (ali mraz) ohromi krvne žilice. Zato postane pri mrzlih obkladkih koža najprej bleda, potem pa nabreknjena in modra, ker se krvne žile v koži razširijo in ohrome.) Zora: Da se vam v vročini nos sveti, je pač vzrok, premastna koža. Redno £ a umivajte z alkoholom in pudrajte. Zraven pa pazite, da ne boste nikoli zaprti. Mastne lase si umivajte s salmija- kovo vodo, lasišče (kožo na glavi) pa dr¬ gnite z alkoholom, ki posuši mast. Zdr. Klara: Madež iz krepdešinaste obleke je treba drgniti z mlekom, a ne z m i- 1 o m, kakor se je pomotoma glasilo v zad¬ njem odgovoru. Joža. Stana v L.: Vi ste vprašali, katera cve¬ tica najdalj cvete in tudi po zimi. fakozvane primule so jako hvaležne, cveto vse leto in tudi pozimi ne prene¬ hajo. So jako ljubke in se dobe v različnih barvah: bele, vijoličaste, rdeče, roza. Joža — Staravas. Marija iz Laškega: Rdečice z nosa ne boste odpravili z nobenim zunanjim ma¬ zilom. Predvsem si morate urediti prebavo in želodec. Zato vživajte večkrat, zlasti po jedi, n. pr. sodo bikarbonato ali magnezijo. Žličko tega praha — dobite ga v lekarni in drogeriji — zmešajte na vodi in popijte. Zdr. Podzemeljska: Ker se vam roke tako močno potijo pri delu, si jih pridno umi¬ vajte z mrzlo vodo in dvakrat na dan s spiritovo vodo (v vodo vlijte nekoliko špi- ritaj; potem pa posujte roke s poljubnim praškom, n. pr. z riževo moko ali s pra škom, katerega rabijo matere za posipanje kože dojenčku. Za monogram vam bomo tudi ustregli. Wresnigova: Za vaše nasvete hvala. Po¬ slala jih bom v pismu onim, ki večkrat vprašujejo po njih in ne vidijo rade, da jih objavim v listu. Le pošljite še kaj; nasveti iz lastne iz¬ kušnje so večkrat jako dragoceni. Nekaterim naročnicam: P e g e p o obra¬ zu se ne dajo -stalno odpraviti z nobeno stvarjo. Dobe se pač po lekarnah draga mazila, ki morda za kak dan ubelijo kožo, a jo pri tem tako razjedo, da se resnično pokvari. Uporabljajo jih lahko tudi .samo one, ki imajo denar in čas, ker so te stvari jako drage, zahtevajo mnogo časa in se morajo neprestano ponavljati. Vsekakor je dobro, da se izogibljete pre¬ vročega solnca. Prečitajte članek o kozme¬ tiki v lanskem letniku Ž. Sveta. Zarja: Da vam bodo lasje svetlejši, si jih operite z dobro kamilično vodo. Tudi fino orehovo olje posvetli lase. Kanite ga po malem par kapljic na lase in dobro drgnite. Škodovati ne more ne olje ne kamilice. Kristina iz Švice. Anka Potočnikova: Zavese iz organ- tina, vezene z barvasto nitko, operite z Stran 12. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA _____________ _ «Luxom», to je prašek, katerega dobite v vsaki drogeriji. Lahko jih tudi malo poškro¬ pite, a je najbolje s krompirjevo vodo. Olu¬ pite in zrežite na kocke par krompirjev, dobro operite in skuhajte. Potem precedite skozi prtiček i izperite zavese v tem od- cedku. U. F, Janežič, Trnovo. Skušali bodemo ustreči Vaši želji v prihodnji prilogi. Naročnicam: Če morda katera pomo¬ toma ni dobila odgovora na svoje vpraša¬ nje, naj blagovoli še enkrat pisati. Dragici lahko odgovorim glede čiščenja pohištva po navodilu mizarskega mojstra strokovnjaka. 1) Ako je z voskom ali z brunolinom pre¬ vlečeno, more to samo mizar napraviti, ker rabi za to delo posebno orodje — to velja, ako je zamazano — če pa je le od vode oškropljeno ali od muh zamazano, naj se s steklenim papirjem št. 1 previdno zdrgne vsa nesnaga, potem s čopičem ostali prah očisti, nato pa z voskom oz. brunolinom namaže in z volneno krpo dobro drgne, da postane pohištvo medlo svetlo. To delo je precej težavno in ga more le spreten mizar dobro napraviti. 2) Če je pohištvo polirano, ne more drugi kot mizar, če je pa od muh zamazano, naj se z malo vlažno cunjo zdrgne, potem pa s suho volneno popolnoma posuši. L, O. - Divača. MONOGRAMI. Imamo naročenih veliko število monogramov. Kolikor nam bo mo¬ goče, jih prinesemo v prihodnji številki. Gdč. M. D, v Postojni je počastila god svoje prijateljice s tem, da jo je naročila na «Ženski Svet». Posnemanja vredno! VPRAŠANJA 1) Katera izmed cenj, naročnic ima risbo za zavese in pregrinjalo za dve postelji v angleški tehniki (Lochstickerei) in sicer precej obsežne velikosti? Prosimo, če ka¬ tera ima takšno risbo, da jo posodi za neko našo naročnico. Želimo namreč uvesti, da bi si cenj. na¬ ročnice medsebojno posojevale svoje risbe, ker s samo prilogo nikakor ne moremo vstreči vsem. 2J Ker marsikateri naročnici pomagate iz zadrege, si usojam tudi jaz Vas prositi, kako naj pospešim rast las? — Po španski bo¬ lezni, katero sem imela pred 4. leti, mi rast las vidno peša, tako da bom imela kmalu golo glavo. «Jadranka». 3) Bi li vedela katera, prosim, izmed cenj. čitateljic «Ž. Sv.» s čem bi očistila pomazan (z madeži lisami) tiskovni papir, ne da bi škodila črkam? Katere kopeli so priporočljivejše za močne polnokrvne? Mara M. G. Zofka Lekšan — Bukovje, Na vpra¬ šanje «Prosila bi Vas, če Vam je mogoče po¬ izvedeti kakoi moram ukreniti, da bi šla lah¬ ko za možem v Sev. Ameriko, on je tam od 1./8. 1923.» bi zamogli odgovoriti samo sle¬ deče: Ker Vaš mož ni še 5 let v tej deželi ter ni in še ne more postati ameriški državljan, spadate Vi v italijansko kvoto. Vse, kar za- more mož za Vas storiti je, da Vam pošlje 3 affidavite, enega v italijanskem in dva v angleškem jeziku, da Vam bo mogoče vlo¬ žiti prošnjo za potni list pri domači oblasti in vizum pri amerikanskem konzulu. Ker pa je italijanska kvota jako omejena, je malo upanja, da bi Vi dobili dovoljenje ter zamogli potovati dokler bo v veljavi sedanja ameri¬ ška priseljeniška postava. Sedanja ameriška priseljniška postava bo v veljavi še do 30. junija 1927. leta, kakšna bo ta postava po 30. juniju 1927 se pa še ne ve, ker bo šele prihodnji ameriški kongres, ki se snide v Washingtonu v decembru L 1. glede te postave vkrepal. * V Vašem listu sem čitala, da je za pospe¬ ševanje rašče las, in proti prhljaju dober čisti špirit, namočen v njemu rožmarin. To sem tugi precej časa delala, prenehala sem, ko mi je neka gospodična re da, da je tudi mogoče, da špirit preje korenine in, lahko na ta način izgubim še to malo kar imam. Prosim Vas, katera ve za najboljše sredstvo proti izpadanju las in proti prhljaju, imam namreč vedno mnogo prhljaja po glavi. M. V. Našim naročnicam. Da zadostimo v večji meri vedno naraščajočim zahtevam svoj i h naročnic glede risb in vzorcev, bodemo odslej prinašale risbe tudi na zadnji strani krojne pole. Je to nova žrtev, ki si jo je naložila uprava in upamo, da bo našla odziva pri cenj. naročnicah v tem, da bodo redno in vestno plačevale svojo naročnino. Zadnja stran krojne pole bo v prvi vrsti posvečena našim ma¬ lim in še neveščim veziljam. Na sedanji krojni poli so sledeče risbe: ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 13. Štev. L Risba za stenski prtiček za ku¬ hinjo. Prtiček je lahko poljubne velikosti, risba pride v sredini, vogle lahko okrasimo z risbo št. 2. Prtiček obrobimo z zobčki ali z živim robom ali tudi z blagom enake bar¬ ve, kakor pavola, s katero vezemo. Paziti pa moramo, da se da to barvano blago do¬ bro prati. Štev. 3. Risba za prtiček, otroško blazi¬ nico in slično. Štev. 4, 5 in 6. Risbe za proge za kuhinj¬ ske police in omare. Štev. 7 in 8. Dve borduri za bluze, obleke, predpasnike itd. Vezeta se v dveh poljubnih barvah. nejše modro, tretjo rdečkasto modro, sre¬ dino pomarančasto. Stebelca, vilice in pike okrog cvetk so črne. Štev. 10. Motiv za okrasek bluze, obleke ali slično. Barve: 1) modro, 2) rdeče, 3) črno, 4) zeleno, 5) rumeno. Štev. 11. Bordura in vogel za prtiček. Ste¬ belca so vezena s križci črne barve, jagode pa s ploščnatim vbodom temne vinsko rdeče barve. Različne bordure in štipvoglati motivi za vezenje s križci, uporabni za obleke, bluze, predpasnike i. dr. NB. - Risbe od štev. 7 do 11 in motive s križci nam je poslala gospa Mila Šentjur- Štev. 9. Bordura za razno uporabo. Cvet¬ ke vezemo: eno svetlo modro, drugo tem- čeva iz Slovenjgradca. ^Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/25 pošlje vsaki naročnici «Ženskega sveta« zanimiv cenik brezplačno, Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam /^A'\AA'^AAA'VVv'Vv\*AV^A'\^AA/^AAA/V\A^'\^\A/\^^AA'^AVWV\'\^*v^^A/V^/\'VVVV\' AAAAAAAAAA' - 'A*A*/\aAAAAA\AAA/VA*AAA'VVV'AAAAA*A'\*/\ a /' Za našo deco J Iskreno prosimo blage družine po deželi, naj bi tudi letos sprejele v počitniško oskrbo nekaj tržaških slabotnih in ubožnih otrok. Ponovno trkamo na vrata imovitejših hiš in prosimo prav iskreno, naj jih zopet odpro naši deci. Otroci, katere pošljemo na deželo f so zdravniško preiskani in zato ne prinašajo v vas nikake bolezni. Naše odbornice pa skrbe, da ugotove s pomočjo šol. vodstva, če so otroci doma dobro vzgojeni in poučeni, da ne bodo pokvarili mladine po vaseh. Poslale bomo le one zdrave a šibke otroke f ki imajo doma nezdravo stanovanje, pomanjkljivo hrano in ubožne matere „ ki morajo večkrat delati izven hiše ter ne morejo v počitniškim času nadzirati dece, ki je zato izpostavljena nevarnosti } da se baš ta dva prosta meseca pokvari v poulični tovarišiji. Otroke pripeljejo naše odbornice v poedine vasi ter pridejo jeseni zopet ponje. Ako bi kdo rad dal otroka domov prej, pa tudi poskrbimo za vse potrebno glede vrnitve. Kdor bi še mogel sprejeti kakega otroka , ga prav lepo prosimo, naj nam to javi čimpreje, da lahko pravočasno razporedimo otroke in kraje. Posebno hitro naj nam pišejo oni f ki imajo glede otroka posebne želje: naj bo deček ali deklica? kakšne starosti? pri katerem lahkem delu naj bi mu pomagal? itd. Z najprisrčnejšo hvaležnostjo že danes mislimo na vse blage dobrotnike: Bog plačaj vsem, ki izkažejo naši deci ljubezen in dobroto. ŽENSKO DOBRODELNO UDRUŽENJE. Trst, via Torre bianca 39. I. Goriške naročnice opozarjamo, da imamo v Gorici svojo zastop¬ nico, ki je pooblaščena sprejemati vsa naročila in plačila. Naša za¬ stopnica je gdč. Fanica Obidovav Gorici, ul. S. Giovanni 7. '•l***'!*'**. ■ ■■ ■- ■v.--: MP M ■ ■ .••V.'.*.*!-1 a ra? ■■ %v Stran 16. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja. Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrupljevanju potom alkohola, je problem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih strokah napreduje znanost tudi v tej panogi. V Ameriki, Nem¬ čiji, Franciji, Švici in drugih naprednih drža¬ vah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktičnih, preizkušenih metod. Brez pravil¬ ne rešitve tega važnega vprašanja je vsako stvarno treznoistno gibanje — o katerega upravičenosti posebno pri nas nihče več ne dvomi — v praksi zelo otežkočeno, celo one¬ mogočeno, posebno v krajih, kjer je sadjar¬ stvo in vinarstvo močno razvito in nudi ženskim društvom, za napredek vnetim sad¬ jarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijan¬ cem) ter sploh vsem, ki se za to panogo za¬ nimajo in iskušajo reševati ta gospodarski in zdravstveni problem v svojem delokrogu. Čas za tečaj je zelo primeren: ob velesej¬ mu, ob pričetku počitnic, pred sezono! Da se more sestaviti proračun in vse po¬ trebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že vnaprej vedeti, na kakšno udeležbo je ra¬ čunati. Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpni tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju vzposobljeni skoro glavni vir dohodkov. Ravno vsled za- , , . , nemarjenja gospodarske strani treznostne ™ dltl Y sv °J em okollsu m delokrogu take akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor ‘ eca > e ,’ ^ar bo mnogim pripomoglo do vec,e- sadjarjev, vinogradnikov, posebno pa gostil¬ ničarjev. In vendar ne sme in ne more biti treznostno gibanje naperjeno proti nobeni izmed teh panog; treba je le pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega zdravja in morale, ali šli v izgubo, temveč v resnici služili ljudski prehrani! Da se bo mogel sleherni poučiti vsestran¬ sko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga «Brezalkoholna Produkci- ja» v Ljubljani o priliki velesejma (od 1. do 6, julija t. 1.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) ob¬ ravnavali popolnoma nepristransko vsi raz¬ novrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja, sušenje, pridelo¬ vanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v domačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd. itd,). Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodar¬ skim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem in voditeljicam raznih zavodov, gospodinjskih tečajev, duhovnikom, učiteljem in učiteljicam, županstvom, gostilničarjem, sadjarskim, vrtnarskim in trezriostnim orga¬ nizacijam, zadrugam in kmetijskim društvom, ga ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom! Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo (neobvezne) prijave čimpreje osrednji zadru¬ gi «Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila! LISTNICA UREDNIŠTVA. Mnogim dopisnicam in dopisnikom: Zadnje čase sem dobila toliko pesmi in črtic, . da se nikakor ne morem baviti z vsako posebe. Povečini kažejo vse dobro voljo, toda pozna se jim začetništvo ali pa kažejo pomanjkljiv zmisel za pravo umet¬ nino in slabo poznanje jezika. Kar je upo¬ rabnega, priobčim o priliki, a imam to¬ liko gradiva, da ne bo prišlo tako kmalu na vrsto. Cenj. naročnice nem lahko sporoČe svoje želje glede risb na prilogah (n. pr. če žele kake monograme ali slično). Skušale bomo ustreči vsem, nikakor se pa ne obvezujemo v to. Opozarjamo iz¬ recno, da se risbe in kroji izven prilog ne razpošiljajo. Urednica prilog : MILKA MARTELANCEVA. ♦** **♦ »*♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ «$♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ «$* ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ *$► ♦♦♦ »j« «5* **« ♦♦♦ ♦♦♦ ♦$» •$* «$♦ ♦> ♦♦♦ ♦$» ♦$* «j* «$» ♦$» *J» »J* ♦> ♦$» «J* *J* «5» ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ± ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦♦♦ Atelje zo ročna dela Miroslaua Leltseb Ljubljana VII (Spod. Siska) Kolodvorska cesta 181 Predtiskarija, izdelovanje volnenih oblek za dame in otroke, jopic za gospode, vseh vrst ročna dela za sobne in kuhinjske garniture, izde¬ lovanje perila, - Opreme za neveste in otroke. - Krasni vzorci za ve¬ zenje damskih oblek in plaščev. - Zaloga potrebščin za ročna dela. Strokovni nasveti in navodila brezplačno. Vzorci se izdelujejo v lastnem oddelku za risanje. v ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ *> ♦> ♦> *> •> *> »> ♦> •> <♦ <• <♦ ♦> ♦> <♦ <♦ <» <« »> ♦> ♦> »> *> <» »;♦ *> •> •> ❖ *> •> *> *> »> *> ♦> •> *> »t* ❖ ❖ ♦> ❖ ♦!* ❖ ❖ ❖ ŽENSKI SVET Stran 257 Modno poročilo za jesen 1926. Ne vemo še prav nič, kakšna bo letošnja jesen, ali bo mokra in hladna, kakor je bila pomlad in še lep del poletja ali bo topla in solnčna v nado¬ mestilo za pokvarjeno pomlad in poletje. To pa vemo prav gotovo, da je modnim damam predpisana za jesenske toalete velika množina kožuhovine; vsaka obleka bo morala biti obšita s kožuhovino: večji ali manjši ovratniki, manšete, rob na krilu spredaj ali zadaj ali tudi vse naokrog , cela okroglo ukrojena volana, segajoča do pasu , pelerina iz dvojne vrste krzna, mali repki viseči ob rokavih ali spodaj ob straneh pri plaščih, večji rep prišit zadaj na ovratniku, širok pas iz krzna našit okrog bokov, z velikim repom zadaj, prav tam, kjer ga ima tudi opica. No, upajmo , da bo jesen lepa , da bodemo lahko še dolgo uživale svoje poletne obleke in da nam ne bo treba še tako hitro seči po krznu in — repih. Čisto ravna črta oblek postaja počasi dolgočasna. Pri novih modelih vidimo vedno ob pasu vsaj na lahko označeno bluzo, ah pa nekoliko zoženo črto. Nekateri novi modeli imajo pas za par cm višje, večina ravno tam, kjer končajo boki. Moški upliv je pri novih modelih precej omejen. Vidimo ga le pri vol¬ nenem kostimu, toda tudi temu konkurira precej uspešno svilen kostim. Na vseh drugih oblekah se pa opaža prizadevanje . kolikor mogoče izogniti se moškemu uplivu. Isto prizadevanje je vidno tudi pri tkaninah, ki so, toliko svilene , kolikor volnene, vse bolj mehke, vse bolj prikladne za ženske obleke. Razni plise in nabirki se rabijo še vedno za razširjenje kril in bluz; pri krilih jih vidimo često samo na eni strani. Krila so še vedno kratka, toda ne pretirano kratka. Tričetertinski plašči so večinoma široki že od ramen navzdol in večino¬ ma spredaj krajši. Izgotavljajo se iz blaga ali krzna, največkrat iz obojega. Imeli bodemo v jeseni tudi plašče , ki bodo pokrili sedem osmink obleke, največ pa takšnih, ki so enake dolgosti z obleko. Pleten telovnik pod pla¬ ščem je zelo šik.Telovnik se pa lahko napravi tudi iz enakega blaga. Jopa iz kariranega ali mešanega blaga na enakobarvno krilo ali narobe je tudi zelo šik. Zelo moderne so pelerine, ki se delajo iz vseh mogočih tkanin, od pro¬ zornega kitajskega krepa do težkega angleškega blaga in krzna. So plisirane, nabrane , gladke , okrogle ali zadaj daljše, bolj dolge za zvečer, za po dnevu pa krajše. Nosijo se k oblekam iz enakega blaga, pri plaščih, so pa tudi večkrat ukrojene samo na hrbtu in pritrjene v stranskih šivih. Iss^M totl *>/■-»>Jv\ :>•. hiiaSiŠ »«»• n V/jV^'U*-0 #&&! v,*:-:'c*-.. >»-\ r^Isvv - v* “ » *WS» Stran 260. ŽENSKI SVET Rokavi so zelo raznolični v dolgosti in obliki. Kratki do nad laht, dolgi, ozki, široki in spuščeni ali pa nabrani v zapestnico. Okraskov vidimo na jesenskih oblekah prav malo , Našivki ali v sivki iz istega blaga, v ozkih progah ali drugih oblikah, kak robček ali prišita guba, da le ubije enoličnost površine brez vidnega efekta , je naj elegantne jši in naj priljubljenejši okrasek na oblekah prihajajoče sezone. Temnomodra in črna barva bosta prevladovali pri jesenskih oblekah. Manj bo rujave , še vedno pa precej sive in bež. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popis slik. štev. 1. Obleka iz zlatorujavega finega volnenega repsa, spodnje krilo iz temno rujave svile, temno- rujave p or te. Bluza in krilo sta posebej ukrojena, Štev. 2. Obleka iz lahkega vol¬ nenega blaga poljubne svetle bar¬ ve s temnimi našivki iz istega blaga ali svile. Kroj na krojni poli. Štev. 4. Obleka iz temno modre¬ ga volnenega repsa s črnimi na- v • . • SIVI. štev. 5. in 6. Jesenski plašč iz «kasha» ali «drapella» svetlo ru¬ jave barve. Plašč je odznotraj podložen do pasu. Kroj na krojni poli. Štev. 6. Svilena popoldanska obleka poljubne barve. Krilo na¬ brano v skupinah, na način, ki je razviden pri bluzi štev. 32. Štev. 8. Praktična športna oble¬ ka s pelerino. Štev. 9. in 10. Dve svetli volneni športni obleki s temnejšimi na- v • 1 • sivki. Štev. 11. Kostim za šport ali po¬ tovanje iz kariranega kasha. štev. 12. Kostim iz svetlega svi¬ lenega ali volnenega repsa za hladne poletne dni in prvo jesen. Štev. 13. Dvobarvan kostim iz svile ali lahkega blaga Štev. 14. Kostim s črno jopo in črno-sivo kariranim krilom. Bela bluza s črno ovratnico. Štev. 15. Enostaven jesenski plašč iz mešanega angleškega blaga. Štev. 16. Moderna obleka s pele¬ rino. Bluza in pelerina sta iz zele¬ nega volnenega repsa, krilo, pas, ovratnik pri bluzi in pelerini ter kravata pa iz svetlo rujave svile. Kroj za pelerino na krojni poli. štev. 18. Obleka za 10—12 letno deklico. Kroj na krojni poli. Stran¬ ski vložek je na krojni poli nari¬ san samo v zmanjšani (obliki. Ukroji se kakor vložek za rokav (štev. 22), samo za toliko daljši, kolikor zahteva dolgost krila. Štev. 19. Obleka za 8—10 letno deklico, z naloženim krilom in pa¬ sovi iz enakega blaga, Štev. 20- Obleka za 4—6 letno deklico, obšita s temnejšimi por- tami. štev. 21. Bela volnena obleka za deklico 3—4 let. Žepki, odprtina spredaj in rokavi obzanjkani s temno modrim «coton perle», na žepkih mal vezan motiv in spo¬ daj pritrjen čop iz istega «coton perle». Štev. 22. Kostim iz temnega kasha ali drugega volnenega blaga. Jopa in klilo sta ob straneh enako naložena v gube. Štev. 23. Praktičen in eleganten kostim s plisiranim krilom svet¬ lejše barve. Štev. 24. Karirana obleka, ukro¬ jena iz cela, razširjena ob straneh z vstavki, ki tvorijo veliko votlo gubo. Štev. 25. Priprost plašček iz rde¬ čega sukna za 2 letnega otroka. Kroj na krojni poli. Stran 261 . _ _ _ŽENSKI Štev. 26. Plašček za deklico 2 do 4 let. Štev. 27. Plašč za deklico 8—10 let. Štev. 28. Plašč iz svetle tlanele ali sukna, za 12 letno deklico, okrasen s pestro borduro, vezeno z volno. Kroj na krojni poli. Štev. 29. Bluza iz kitajskega krepa s plisiranimi stranskimi vstavki. Uporaben kroj štev. 3 na krojni poli, ako se nekoliko po¬ daljša ter primerno ukroji za stranske vstavke. Štev. 30. Bluza iz svetlo lila svile z vloženim belim plastronom in črno kravato. Štev. 31. Športna bluza iz svile¬ nega platna ali volnenega voala z vloženim enakim plastronom in ozkim pasom. Štev. 32 in 33. Dve bluzi iz tanke tkanine z modernimi nabirki. Štev. 34. Modrček. Prednik je sestavljen iz dveh delov, zgornji in spodnji, ki se spojita s kuplje¬ nim ažurjcm. Ob robu je modrček obzanjkan s pavolo ali pa obkvač- kan s samimi neovitimi petljami in s pikotom na vsakih 5 neovitih. Zadnik je ukrojen iz cela in okra¬ šen s kupljenim ažurjem. Modrček se oblači čez glavo, zato je stran¬ ski šiv spodaj za kakih 8 cm odprt in se pas zapenja z gumbom. Kroj na krojni poli. Štev. 35. Modrček okrašen z vložki iz čipk in lahko vezenino. Je lahko s pasom ali tudi brez pasu. Oblači se čez glavo in je zato ol) straneh napravljen ka¬ kor modrček štev 34. Kroj na krojni poli. Štev. 36. Modrček s stranskimi vstavki, ki so zlikani v zelo drob¬ ne gube. Obrobljen je z obzanj- kanimi zobčki in okrašen z belim vezenim motivom. Sicer naprav¬ ljen kakor prejšnja dva, Štev. 37—40. Štiri moderna krila k bluzam in kostimom. SVET Popis k risbam na zadnji strani krojne pole. Štev. 1. Risba za stensko pre¬ grinjalo k postelji ali slično, zelo prikladna tudi za priprost oltarni prt. Vezemo s «coton perle» (Perl- garn) štev. 8. Kar je na risbi na¬ polnjeno vezemo polno, črte pa z navadnim stebljičnim vbodom. Številke pomenijo barve in sicer: štev. 1 = rdeče, 2 = modro, 3 = ze¬ leno, 4 = svetlorujavo, 5 = črno. Pomotoma niso označene barve pri okroglem cvetu na desno nad srcem. Zobčke na okrog napra¬ vimo modre, po dve črtici rdeče, kolobar spet moder, vilice v kolo¬ barju rdeče in srednja pika jo rujava. Štev. 2—4. Tri blazine. Blazina štev. 2 je okrašena s širokim živim šivom po risbi štev. 5. — Naslednja blazina je vezena po luknjičastem vzorcu štev. 6. — Zadnja blazina je vezena po luknjičastem vzorcu štev. 7. — Štev. 5, 6 in 7. Risbe k blazinam štev. 2—4. Štev. 8. Platnene zavese okraše¬ ne z vezenino z angleškim vbodom in z živimi šivi. Vzorec za vezenino gl. risbo štev. 9. Zavese so obkvač- kane z belim > pa, po mo¬ jem mnenju, že med naročnicami «Ženskega Sveta» v pretežni — manjšini. Prav gotovo je pa nji¬ hovo število neznatno če vzame¬ mo, kakor je naša dolžnost, v po¬ štev vse slov. žene. Vprašanje je silno važno in resno ter se moram samo* čuditi, da se je oglasila to¬ zadevno samo ena naročnica. Zato sem se odločila sicer težko, ker zelo nerada pišem — da Vam na¬ pišem jaz tozadevno svoje mnenje. Naj navedem dva primera. Ci¬ tiram najprej odlomek iz pisma, ki mi ga je pokazala prijateljica, ko sva se razgovarjali o tem koč¬ ljivem vprašanju. Pismo se glasi: VAŽNO NAZNANILO! Z ozirom na to, da je doslej še vsako leto bila izčrpana vsa naklada «Ženskega Sveta» že v prvi polovici leta, čeravno je bila zvišana drugo leto za 2000, tretjo leto pa za 3500 izvodov, ste je uprava odločila letos za izredno veliko naklado, da bi lahko postregla tudi zakasnelim naročnicam z vsemi številkami. Tudi ta, izredno velika naklada je, proti vsakemu pričakovanju, pošla že v januarju. Da ne ostanejo poznejše naročnice brez 1. številke, se je uprava 'odločila za ponatis prve številke in nadaijno zvišanje naklade, tako, da imamo še nekaj lista v zalogi, medtem ko je še toliko naših žen in deklet potrebnih dobrega čtiva. Prosimo naše prijateljice, naj nam pri¬ javijo novih naročnic in jih obenem opozarjamo na naš oglas na drugem mestu ped «Loterij a Ženskega Sveta», ŽENSKI SVET Stran 265. «Moj mož je drž. uradnik, aka- demično izobražen. Ima 2000 Din. mes. dohodkov, včasih tudi več, kar mi pa ne pove. Za gospodinj¬ stvo, t. j. hrano, perilo, kurjavo, razsvetljavo, in druge stroške mi da mesečno 1000 Din. Imam tri otroke. Perem, ribam, cepim drva, delam od jutra do noči, in ker je tretje dete staro par mesecev, vsta¬ jam tudi ponoči — boljše poglo¬ bitve v gospodinjstvo si sploh no morem misliti. Da s 1000 Din. pet oseb v najdražjem mestu Slove¬ nije ne more izhajati, je uvidevno. Vsak 1. v mesecu je zame najtežji dan. S solzami v očeli sem prosila moža in mu dokazovala, da ne mo¬ rem shajati, posebno, ker moram iz tega denarja še odplačevati dolg, ki sva ga naredila za nakup pohištva. Naveličala sem se pro¬ šenj in pustim kakor je. Zase ni¬ mam nikdar niti 1 Dinar in edini luksus, ki si ga privoščim, je ((Žen¬ ski Svet.» Kljub temu, da možu nikdar ne tožim o slabih časih, ga ne pripravim do tega, da bi ostal doma in mi delal včasih malo družbe. Kadar že sam nima de¬ narja za tobak in vino ostane doma, toda gre spat. Da gre ženi, ki si je preje sama služila svoj kruh (bila sem uradnica), takšno življenje na živce, je umljivo. Po¬ sledice tega čutim sama najbolj. Ker moram zelo štediti, mine vča¬ sih po 14 dni, da pridem do ve¬ čerje. Ker sem slabotna, ne prene¬ sem veliko žgancev in fižola, pa grem rajše lačna spat. Zadnje dete mi je prišlo, radi mojega napora prezgodaj na svet in je slabokrvno, ker nimam sredstev, da bi mu ku¬ pila primerne hrane in sem nave¬ zana samo na mleko. Bila sem močno, zdravo dekle, da me je marsikatera zavidala; danes sem slaba., nervozna. Koliko lažje bi prenašala svoje gorje, ko bi mož imel vsaj malo uvidevnosti, tako si pa res ne vem pomoči. — Hudo mi je, da ga obtožujem, ker ga imam rada-.» Drugi primer posnemam iz zad¬ nje štev. ((Ženskega lista», glasila Zveze delavskih žen in deklet, kjer piše žena nekega rudarja iz Trbovelj. ((Imam 7 otrok. Mož mi prinese mesečne plače 450.— Din., reci in beri štiristopetdeset dinarjev, ka¬ kor vidite, 15.— Din. za 9 oseb dnevno. Svetujte mi, kaj naj ku¬ ham, da vsaj trikrat dnevno na¬ polnim 9 izstradanih želodcev? Kje je obleka? Čevlji? Šola? Po¬ gled na otroke mi trga srce. Od samih skrbi sem izgubila spanec, zadnje lečilo, ki mi je nekaj ur dnevno lajšalo gorje. Koliko časa bodem to prenašala, ne vem. Ako bi videla vseh 7 otrok v grobu, bi legla z veseljem rada. k njim. Še predno je trboveljska premo- gokopna družba odtrgala našim možem draginjske doklade, se je živelo težko, a vsaj živelo se je. Sedaj ko se je našim malčkom od¬ tegnil zadnji košček kruha, naj bi se vsaj materam povedalo tudi za čudodelno navodilo, kako preži¬ veti družino 9 oseb s 15.— Din. dnevno!» To sta dva primera, prvi iz me¬ ščanskih, drugi iz delavskih kro¬ gov. Takih primerov je na stoti- soče! Ubogi trbovljski delavski ženi ne bo pomagano z nasveti. Naloga delavskih organizacij je, da zastvijo vse svoje moči v od¬ pravo te kričeče bede in krivice. A dolžnost vsakega poštenega člo¬ veka, pred vsem pa vsake žene je, da to stremljenje po svojih mo¬ čeh podpira. Žena pa tudi dejan¬ sko lahko pomaga lajšati bedo tem najbednejšim s tem, da se udej¬ stvuje pri raznih socijalnih dru¬ štvih in institucijah. Tudi bi bilo dobro, če bi poklicani faktorji opo¬ zarjali dekleta, naj ne silijo vse v takšne službe, kjer mislijo, da W.w:* 9S&5'V& W&?cM •$&K& mnr iMi »H Ip&il fetetsa ili vvciv' :•/« •->* **£ c viT, 23t£»^ ./•:. VV*'/. »p ?**• iteisl SOS* ••••<:. Stran 268 . ŽENSKI SVET bodo na lahko zaslužile, vsaj za toalete, da bodo «gospodične», ampak naj posvečajo malo več pažnje socijalnim poklicom. Sicer je to vprašanje zase, ki morebiti ne spada na to mesto. Želim napisati samo še par opazk k prvemu pismu, ozir. pri¬ meru. Težko je materij elno stanje omenjene uradniške žene, neznosno je. Toda vse se mi zdi, da bi gospa tudi takšno stanje mnogo lažje in morda celo brez ugovora prenašala, če bi videla, da njen mož sočustvuje ž njo, da upošteva njeno žrtev, če bi ji pri¬ voščil prijazno besedo, žrtvoval kako uro, da dela družbo njej in otrokom. Nočem biti toliko pre¬ drzna in dostaviti, če bi ji pri ka¬ kem delu malo pomagal. — Smo Slovenci! Radi se bijemo na prša: mi smo kulturen narod! In kdor nas vidi na cesti, v kavarni, v ura¬ dih, tu posebno, nam bo tudi pritr¬ dil, če ni poseben naš sovražnik. Nikar pa ne dajmo tujcu vpogleda v naše družine, sicer se naša vi¬ soka kulturna stavba kaj hitro spremeni v pasjo kočico. — Mislim, da ne bo odveč, če bi hoteli malo razmotrivati, odkod izhaja to zlo. 90 % naših žen bo vzkliknilo: od moža! Jaz sem dru¬ gačnega mnenja! Vsa čast Tebi, slovenska mati! Velike so Tvoje zasluge in veliko je Tvoje trplje¬ nje! Zdi se mi pa, da greši nad Te¬ boj in nad narodom, kdor Te samo poveličuje in Ti ne pokaže tudi Tvojih — napak! Vprašam Te mati, kako si vzgojila svojega sina? Ko si se ti, kmečka ali de¬ lavska žena, pehala od jutra do noči s težkim delom, pri katerem so Ti v znoju svojega obraza po¬ magale Tvoje hčere, večkrat celo v naj nežnejši mladosti, je Tvoj sin, študent na počitnicah, ležal v senci in zdehal. Ni videl, da ne moreš sama naložiti težke butare na rame, da ne moreš razklati de¬ belega polena in ga nisi pozvala, da Ti pomore. Če ga je sestra po¬ klicala na pomoč, si se zjezila: kaj on naj bi delal to delo, on ki bo gospod! In Tvoja hči, predno gre zjutraj v tovarno, da Ti prinese zaslužek v družino, mora očistiti čevlje in obleko bratu — gospodu praktikantu, ki ne zasluži niti zase. In ko objestni brat zmerja sestro v zahvalo z «budalo» in raz¬ nimi sličnimi nadevki, nimaš be¬ sede v posvarilo. In Ti, uradniška žena: ko so se rušili vsi vogli Tvojega doma, ko si prekladala dolgove z rame na ramo, ko si ži¬ vela po' cele tedne ob skodelici kave, Tvoj ljubljenec ni smel nič vedeti o tem, njega je vsak večer čakala okusna večerja, ki si jo, lačna, pogrevala in ga čakala ž njo pozno v noč. Znala si vedno najti toliko, da mu je bilo dovolj za cigarete, za vino, za modno kra¬ vato in šimi-čevlje in še za kaj drugega. Zdaj mi povej, mati, kako naj Tvoj sin pozneje razume bedo in gorje v svoji družini? Od¬ kod naj vzame smisel za težave svoje žene, svoje družine, svojega naroda? Roko na srce, mati: Ti si sejala, druga bo žela; hvaležna Ti ne bo. Dal Bog, da bi bila ona druga vsaj toliko pametna, da bi LOTERIJA «ŽENSKEGA SVETA», Vsaka naročnica, ki je poravnala svojo celoletno naročnino za tekoče leto in nam pridobi do konca septembra vsaj eno novo naročnico, ki ludi plača naročnino vsaj za V2 leta, dobita toliko 'orna, kakor tudi nova naročnica svojo številko«. Te številke bodo izžrebane v prvi polovici oktobra in dobi vsaka pedesela številka lep dar, in sicer garnituro perila (po dva komada), ukrojeno in narisana, prt, zavese istotako narisane, ali slično. ZENSKI SVET Stran 269. so sama izognila napaki, ki si jo Ti zakrivila,da bi je pri vzgoji svo¬ jega sina ne vodila le slepa ljube¬ zen, ampak tudi razsodnost in čut odgovornosti do tistih, ki bodo želi, kar ona. zdaj seje. Tako sem jaz razumela opazko naročnice Frici na vprašanje: Kako odpomoči ženi-sužnji, nam¬ reč da je rešitev v vsaki ženi sami. Zavedam se, da se s tem nisem dotaknila glavnega vprašanja sa¬ mega: «Gospodinjstvo kot poklic», mislim pa, da sem govorila marsi¬ kateri ženi iz srca. Na reševanje gorenjega vprašanja pa poživljam naše praktične gospodinje. M. RAZGOVORI. ODGOVORI. M. Z. Najenostavnejši način risanja vzrorčkov na blago je isledeči: Položimo prozoren, toda močan papir na risbo v pri¬ logi ter točno prerišemo, najbolje s črnilom. To risbo položimo na blago, ki mora biti lepo zlikano, nategnjeno ter točno začr¬ tano s črno nitko, kje ima priti risba. Na eni strani pritrdimo risbo z iglami, da se ne zgane (seveda zabodemo igle izven risbe) ter vtaknemo spodaj papir «indigo», ki ga dobimo v vsaki trgovini s papirjem. Ta pa¬ pir je temno moder in na eni strani pušča barvo, ako pišemo po njem. Vtaknemo to¬ rej papir med risbo in blago tako, da pride barvana stran na blago. Nato pri¬ memo vse skupaj še na drugi strani, ali po- ožimo na rob risbe kak težek predmet, da se risba ne zgane. Ko ismo tako vse lepo pripravili, prerišemo risbo še enkrat s -tr¬ dim svinčnikom. Poskusite to prej na kak drug košček blaga, da se delu privadite. Štefi Kobilka, Trbovlje. Sv. Melita je 4. aprila. Ime je grškega izvora in pomeni čebela ali «medenosladka». Vanda. Zdravil ne moremo nasvetovati za nobeno bolezen, to sme storiti samo zdravnik, ki more prej ugotoviti, kakšni so uzroki bolezni. Tudi zdravnika Vam na tem mestu ne moremo imenovati. To storimo le v pismu, če nam pošljete svoj pravi naslov in znamko za odgovor. Ana P. Izberite kakšen praktičen pred¬ met. Ročno delo naj bo praktično, tako, da ko ga človek vidi, mu ne šine takoj na mi¬ sel: «koliko truda zastonj.» Kvačkane pre- vlake za cvetlične lončke iso nesmisel. Saj morate lončke «slači ti» vsakokrat predno zalijete cvetlico. Tisti nemški list je sicer dober, toda v vseh listih te vrste bodete našli mnogo stvari, ki so nepotrebne in ne¬ okusne. Tako n. pr. šopki iz kvačkanih vol¬ nenih in svilenih cvetlic pričajo pač o spretnosti in potrpežljivosti one, ki jih je naredila, nikakor pa ne c njenem dobrem okusu, ker je tak Šopek samo za pod steklo, sicer se nabere prahu in postane v par dneh naravnost odvraten. Sveža zelena vejica v priprosti vasi je stokrat lepša in prijetnejša za oči. Nikar ne kvačkajte si bluze ali obleke iz debele volne — s kratkimi rokavi. Prcdr/o začnete takšno večje delo morate pomisliti, čemu vam služi. Če mislite obleko nositi po leti, naj ima kratke rokave, toda potem vze¬ mite tanko volno svetle barve. Če pa si mi¬ slite napraviti debelo zimsko obleko, napra¬ vite jo z dolgimi rokavi. Rai. Šebenik Trnovo. Odkod smo piogli znati, da ste Vi strokovnjak? V Vašem pi¬ smu niste tega navedli. Ste pač popravili na¬ pako, ki je bila v naši notici o jelkinem če¬ šarku, toda, ker mi nismo strokovnjaki in nismo vedeli, kdo ima prav, Vi ali naš prvi dopisnik in poisebno še, ker je šlo pri Vas za stavo, smo se obrnili na nam poznanega strokovnjaka, ki nam je stvar pojasnil. Ob¬ žalujemo, da niste v prvem Vašem pismu omenili, da ste kompetentni v tej zadevi. Prihranili bi nam bili trud in zavest, da smo Vas užalili. Upamo pa, da ni bilo tako tudo in da ste nam «žalitev» medtem že oprostili — sicer si bodemo res mislili, da so med na¬ šimi čitatelji zastopniki močnega spola še bolj rahločutni nego je glede občutljivosti toliko kritizirani «nežni spol». — Tudi se nam zdi, da iso Vam užaljenost sugerirali Vaši Drijatelji, ker so izgubili stavo! — Pozdrav- jeni, pa nič ne zamerite! VPRAŠANJA. 1. Bi li mogla katera izmed cen. naročnic mi navesti, kako naj ravnam s kruhom, da mi ne bode pred teden dni zadahnil (skisal) če tudi ga imam v kleti. Marija M. Dr. Krekova gospodinjska šola v Žg. Šiški pri Ljubljani, ki je bila 1. 1913. ustanovljena in ki je do sedaj stanovala v najeti hiši v Šelenburgovi ulici, se je preselila na svoje lastnoi posestvo v Zg. Šiški pri Ljubljani. Lega posestva je krasna, zdrava, ob gradu park in poleg velik vrt. Ta gospodinjska šola pripada k meščansko-gospodinjskim šolam in ima pravico javnosti. Šola obsega celodnevno desetmesečno go- podinjsko šolo, posebne kuharske tečaje za boljšo kuho zvečer in v počitnicah, kakor tudi tečaje za konzerviranje sadja in ze- lenjadj. mm »Mii* •X;v.V< mm v • *v '•>. fJ:- < . m v V' Str. 272. ŽENSKi SVET Glavni predmeti so: kuha, serviranje, ši¬ vanje, gospodinjska opravila in vrtnarstvo; razen tega se pa poučuje še: vzgojeslovje, slovenščina, računstvo z gospodinjskim knji¬ govodstvom, zdravjeslovje, državoznanstvo; hranoislovje, nauk o gospodinjstvu itd. Na željo se dajejo posebne ure za francoščino, angleščino, nemščino in klavir. V tem kratkem času svojega obstoja šteje gospodinjska šola do sedaj že 700 absol- ventinj. V šolskem letu 1925—26 je morala go¬ spodinjska šola prekiniti s poukom radi ovir, ki jih je stavilo stanovanjsko siodišče vselitvi v kupljeno posestvo. Letošnje šol- cko leto 1926—27 pa prične gospodinjska šola zopet s poukom in sicer 1. septem¬ bra t. 1. Prospekti na razpolago. Priglase pre¬ jema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani. Sprejme se pa le gotovo število učenk in zato naj sc reflek- tantke javijo čim preje. M, Viktorija Chromv. * Radi pomanjkanja prosiora priobčimo darove v prihodnji številki. Listnica priloge. Nada-Vera. Risbe prejeli. Hvala. Nekatere prav čedne, druge popra¬ vi mo. Le pošljite še kaj. _ Moran • ^ družini nemškega rlClCUl • univerzitetnega profe¬ sorja dobi nekaj mladih gospodičen ljubeznivo in dobro oskrbo. Hrana prvovrstna, vrtna terasa, park, glas¬ ba, jeziki. (Prijave se naprošajo v nemškem ali italijanskem jeziku. - Naslov pove upravništvo. i ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦♦♦ >?♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ *> »> ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦> *> ♦> | ♦> •> ♦> *> ♦!« ♦> •> *!♦ ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ **• ❖ ❖ ♦> ♦> Atelje za ročna dela Miroslava Leitgeb Ljubljana VII (Spod. Šiška) Kolodv. cesta 181 Predtiskarija, izdelovanje volnenih oblek za dame in otroke, jopic za gospode, vseh vrst ročna dela za sobne in kuhinjske garniture, izdelovanje perila. Opreme za neveste in otroke. - Krasni vzorci za vezenje damskih oblek in plaščev. — Zaloga potrebščin za ročna dela. Strokovni nasveti in navodila brezplačno. Vzorci se izdelujejo v lastnem oddelku za risanje. ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ * ❖ ♦> »> ❖ ❖ ❖ •> ❖ ❖ ❖ *> *:♦ ❖ i ❖ i ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖ Prvovrstna šola za krojenje, šivanje, ročno in strojno vezenje, izdelovanje klobukov. Istotam KROJAČNICA in MODNI SALON. - Začetek tečajev 5. januarja. Voditeljica: Donda Klampferer v TRSTU, ulica Lavatoio 5 vogal ulice XXX Ottobre LETNIK IV.__ Ž ENSKI SVET __ STRAN 555. % Modno potočilo. Novosti za prihajajočo sezono se javljajo bolj v malenkostih. Moda ne dela danes nobenih drznih skokov, počasi se spreminja, da ji lahko sledijo tudi one, ki se težko poprimejo novosti in predvsem one — in te so gotovo povsod v večini — ki so rade vedno moderne, a jim sredstva ne dovoljujejo prevelikih in prepogostih sprememb. Oglejmo si najprej novosti v barvah. Za moderno ženo je, vsaj kar se tiče obleke, znani pregovor: «spoštuj starosta že davno prišel ob vsako ve¬ ljavo. V modnih listih je model z nadpisom: «za starejše dame» že zelo redka prikazen , Danes sploh nimamo več starih dam in vsak model je za vsako starost , Kratko krilo, gol vrat je splošno pravilo za vse. Današnja žena hoče biti dolgo mlada, kar se tudi večkrat posreči, in k čemur pripomo¬ rejo v ne majhni meri tudi kratki lasje. Naravno je, da žena v svojem mla¬ dostnem razpoloženju ljubi pestre, močne barve in so mestne ulice tudi v zimi podobne pisanim vrtnim gredicam. Tudi letošnja zima bo pestra; po¬ sebno mnogo bodemo videli vinsko rdeče barve v vseh nijansah od svetle do najtemnejše. Vendar prorokujejo modni izvedenci za to sezono mnogo črnine za dnevne, posebno pa za večerne obleke . Marsikatera bo s poseb¬ nim zadoščenjem sprejela na znanje, da je moda po daljšem času spet sprejela temno modro barvo, ki je bila vedno priljubljena in večini obrazov prav lepo pristoja. Vse lanske barve bodo spet prišle na površje, samo da bodo letos malo bolj zamolkle . Med raznimi volnenimi tkaninami, katerih imena ne bodemo naštevali — da se spet ne zamerimo našim čitateljicam, ker prinašamo preveč tujk — bodemo letos prav po gostoma srečali baržun (žamet). Debili ga bodemo v STRAN 354. ŽENSKI SVET LETNIK IV. velikanskih množinah in v vseh mogočih barvah. Angleški baržun, ki je zelo trpežen, svilen baržun, vzorčast, damaskiran, ali samo vtkan v velikih vzorcih na tankem muselinu , krepu in slično za večerne obleke. Kot posebnost bodemo videli poleg raznih lame (srebrnih, zlatih in drugobarvnih metalnih tkanin) za večerne obleke, tudi volnena blaga pretkana z metalnimi nitkami za podnevne in celo za — športne obleke . Naj preidemo k predmetu, ki je marsikateri najbolj pri srcu, ko se bliža zima, h — kožuhovini! In kako ne, saj si ne moremo misliti obleke, oziroma plašča v letošnji zimski sezoni, ki bi ne imel vsaj skromnega ovratnika in manšet iz kože . In kakšne kože! Astrahan (kože mrtvorojenega jagnjeta) oposun, vidra, hermelin, lisica, gazela, tiger, leopard, medved, krt, polh, koza, ovca, celo žrebe mora dati svojo kožo, da se ž njo ponaša modna žena. Uboge živali! Škoda le, da ne morejo vedeti, kako drago moramo pla¬ čevati njihovo kožo, morda bi jim to bilo v tolažbo . Največji trpin pa je brez dvoma — zajec . Kajti on mora dati svojo kožo za vidro, hermelina, lisico, tigra, leoparda in še neštevilo drugih krzen za one, ki si ne morejo kupiti pravih. A ne le to: kakor pustno šemo ga barvajo z vsemi mogočnimi barvami: rdeče, rumeno, zeleno, vijoličasto i . t. d. zvijajo in brijejo in na vse načine ga mrcvarijo. Revež zajček, zastonj ni bil strahopetec od pamti- veka, Gotovo je slutil, kaj ga še vse čaka. Kakor smo videli, kar se kožuhovine tiče, moda letos ne skopari. Nekaj si že lahko izberemo: če ne bo skungs, bo astrahan, ali vidra, ali lisica; če pa lisica ne bo, bo zajček, pretvorjen v enega izmed teh imenitnikov . Zelen ali rdeč zajček bo pa zahteval posebno opreznost pri uporabi. Naj tu še omenimo, da se bode uporabljala koža tudi v ozkih pasovih ne le pri plaščih, temveč tudi pri raznih oblekah in celo pri bluzah. Prijetno spremembo v črti oblek nam nudi najnovejša moda v razšir¬ jeni obliki ob pasu, na način bluze. (Gl. modele štev. 1 in 6). Ta oblika bo posebno dobrodošla postavam z močnimi boki, ki se ne zapazijo tako izpod ohlapne bluze. Krila so ozka, večinoma samo na videz ozka, t. j. s skritimi gubami, ki ohranijo postavi vitkost, a obenem omogočijo svoboden korak. Plašči so večinoma dolgi kakor krilo , Vidijo se lepi modeli, enostavni v črti, toda precizno izdelani , Nosili se bodo dvojne vrste ovratniki, stoječi in v obliki šala; oboji so včasih iz istega iz tega blaga, često iz kožuhovine. Mnogo se vidijo tudi karirani ovratniki in manšete na gladkem plašču . Ti plašči so brez podloge, iz debelega blaga, ki ima dvojno lice, na eni strani gladko, na drugi karirano. Poleg običajnih dolgih kožuhov vidimo često tričetrtinske . Večinoma so sestavljeni iz dveh vrst kožuhovine. Nosile se bodo tudi kratke jope iz krzna, v obliki bluze z ozkim usnjatim pasom. Sukneni ali baržunasti plašči, pod¬ loženi od znotraj z obritim zajčkom ali drugim krznom s kratko dlako, so zelo moderni. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 355. Štev. 1 —5. Enostavne jesenske in timske obleke iz tankega sukna, volnenega muse- lina ali baržuna.*, K štev, 2. je kroj na krojni poli. Opazke h kroju: prednik in zadnik za spodnjo, ka- rirano bluzo se podaljša po potrebi, istotako naloženi del vrhnje bluze, ki se obleče po¬ sebej. Od naloženega dela prinašamo samo sprednji del, zadnji del se napravi istotako, samo v primerni širini. Krilo se ukroji ravno in naloži v gube. kakor vrhnja bluza. Obleka štev. 3 je primerna za baržun, isto¬ tako štev. 4, ki je zelo lepa iz temnega, ru- javkasto zelenega baržuna, plisirani deli in ovratnik pa iz svetlo rujavkaste svile. Tudi zadnja obleka.se lahko sestavi iz baržuna in volnenega murselina ali svile enake barve. Jopa baržunasta, krilo, spodnji del rokavov, ovratnik in reverji pa svileni. flloda na deželi. Parkrat so nam prišle pripombe naših naročnic z dežele, da se pri naših poročilih o modi prav nič ne oziramo na svoje kmečke naročnice. Hočemo zato napisati danes par misli o kmečki noši, ne o modi za deželo, ker kmet ne pozna mode in moda je samo ena. Že od starodavnih časov je meščanska moda uplivala na kmečko nošo. Ako opazujemo natanko stare narodne noše kateregakoli plemena, naj¬ demo v njih sledove meščanske mode iz vseh mogočih dob. Kmečka žena. je vedno jemala od meščanke, kar ji je bilo najbolj všeč in kar se ji je zdelo najbolj prikladno za njen stan. Tudi tkanine za svoje obleke si je izbirala po mestni modi; zato vidimo pri starih nošah poleg debelega domačega platna najfinejšo svilo, krasen baržun, dragocene čipke itd. Kmečka žena, ki si je šila svojo obleko sama, vezla na njej dolge zimske večere, jo je tembolj cenila in jo oblekla samo ob nedeljah in praznikih, ZA SVILO IN VOLNO STRAN 356. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Štev. 6. Elegantna popoldanska obleka iz Štev. 7. Moderni plašč iz temnega bar- črnega baržuna, ovratnik in rokavi obrob- žuna, zadnik v obliki pelerine. Ovratnik in Ijeni z belim ali rumenkastim krznom. zapestja iz svetle kožuhovine. tako, da ji je obleka trajala dolgo vrsto let, večkrat celo življenjsko dobo in jo je po njej nosila še hčerka. Naravno, da te obleke niso bile podvržene modi, ostale so vedno iste in po enem lepem vzorcu si je krojila obleke cela vas, cela okolica, in so tako nastale razne krajevne noše, kakor jih razlikujemo danes. Danes se tudi na kmetih ne delajo več takšne dragocene obleke, ne hranijo se več od roda do roda in so vsled večjega stika z mestom tudi bolj podvržene uplivu sodobne mode. Pač pa vidimo, da se je v mnogih krajih na kwetih še ohranil nek poseben temeljni kroj, ki je pa zelo LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 357. Kako rišemo na svilo z ckvarelnimi barvami. — Zanimalo bode gotovo več čitateljic, kako bi se dalo to na¬ praviti pri današnji modi, — ki ima veliko naklonjenost za tako barvano slikanje, — ne da se razmaže in raz¬ lije barva po svili. — Rabiti moramo v to «gomme adragante», ki jo dobi¬ mo v lekarni. — Na en kozarec vode moramo računati 1 kavno žličico omenjene «gomne adragante», katero raztopimo v vodi na sopari in jo ku¬ hamo eno uro, potem jo pa rabimo za mešanje barv. — Ako je eventuelno pregosta, smemo' dostaviti še čiste vode. — Barvanje na ta način je po- četkoma malo sitno, ali z malo truda in nekaj vaje se dosežejo prav lepi vspehi. ZA SVILO IN VOLNO Štev. 8. Zimski plašč, okrašen z ozkimi progami iz enakega blaga, ki segajo ob pasu zadaj preko celega hrbta. Dolg ovratnik iz kožuhovine. Štev. 9. Zimski plašč iz mehkega volne¬ nega blaga. Del prednika je položen v gube, zadnik popolnoma gladek. Ob vratu in za- f pestju krzno, i Glej kroj na krojni poli. različen. Ponekod nosijo ženske široka krila iz ravnih pol, prišita ob pasu na ozek život. Drugod imajo krilo posebej nabrano na pas in ga oblečejo nad bluzo; spet drugod nosijo bluze nad krilom včasih daljše, včasih krajše. V tržaški okolici nosijo nekatere žene še vedno krilo pritrjeno na modrček brez rokavov, vrhu. pa jopo ukrojeno po životu, pod pasom precej široko, nekdaj takozvani «paleto». Ponekod nosijo predpasnike, drugod pa ne. Istotako je z rutami ob vratu in na glavi. Po teh naših izvajanjih bo našim čitateljicam na kmetih jasno, da ne moremo pisati o kaki «modi» ira kmetih in tudi ne prinašati krojev. Ker če bi opisali lepo sedanjo kmečko obleko iz enega okraja, bi to bilo samo za tisti okraj, drugim ne bi koristilo. Hočemo zato podati nekoliko splošnih opomb h kmečki obleki. Da mora biti kmečka obleka v prvi vrsti trpežna, je naravno, ker mora kmečka žena v vsakem vremenu na cesto in si ne more kupovati vsaki hip druge obleke. Takozvane «modne» barve se moramo izogniti pri kmečki obleki. Šivilje na kmetih naj se držijo temeljnega kroja, ki je v STRAN 558. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Štev. 10. Za lepe jesen¬ ske dneve je kaj prikladna la obleka [s pelerino, sestavljena iz dvojnega blaga in sicer: krilo in pelerina iz kaziranega vol¬ nenega blaga, bluza pa in podloga k pelerini iz svile. Ovratnik iz krzna. Ne sme¬ mo pozabiti; da pelerina pristoja le visokim posta¬ vam. Posebno elegatna je pelerina, če je zadaj daljša nego spredaj. Štev. 11. Enostaven plašč s stoječim dvojnim ovratnikom, svilena obleka s plisiranim krilom enake barve, kakor je podloga na plašču. tistem kraju običajen, kako malenkost v nakitu lahko posnamejo po sodobni meščanski modi. Tudi bi bilo dobro, da starim ženicam, ki drsajo svoja dolga prila po blatu in prahu, ista za par cm skrajšajo. Marsikatere nosijo rade nalašč tako dolga krila, ker se izpod njih ne vidijo nikdar očiščeni čevlji in večno luknjaste nogavice. Posebno pa nekaj moramo povdariti: obleka, ki ni meščanska, izgubi mnogo, ako nima predpasnika. Ruta na glavi zahteva tudi predpasnik. Pisana ruta, pisan predpasnik da brhkemu kmečkemu dekletu poseben čar, in bi bilo le želeti, da se naša dekleta po deželi, ki se ne nosijo po mestni modi, drže kolikor mogoče starih navad. Ali mestna ali kmečka obleka. Polovičarstvo ni prijetno za oči. Želeli bi dobiti par slik sedanjih noš na kmetih, in bomo zelo hvaležni, ako nam katera naših čitateljic pošlje kako takšno sliko, ki se ji seveda, v kratkem času nepokvarjena povrne. □□□□□□ M. M. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 359 Štev. 12. Praktična volnena jopica kvač¬ kana s tuniškim vbodom po načrtu štev. 17 na krojni poli. Kvačkati začnemo hrbet spo¬ daj (a-a na načrtu); pri b-b nasnujemo za rokav. Od vratu naprej kvačkamo samo po¬ lovico, ko to dokončamo, napravimo še dru¬ go. Borduro se dela obenem okrog in okrog. Nato sešijemo jopo pod pazduho in jo obro¬ bimo z enostavnimi čipkami, enake barve kakor je bordura. Ovratnik in manšete kvačkamo kar na jopico in sicer kvačkamo borduro z enostavnim nizkim vbodom, vbo¬ demo navzad. Za jopico vzamemo volno dvojne barve: sivo-oranžno, belo-rujavo, ru- javo-rumena, ali katere koli druge barve, ki se ujemajo. Načrt in popis nam je poslala ga, Mara Cezarjeva. Štev. 13. Obleka iz modnega ševjota za ma¬ lega dečka. Štev. 14. Predpasnik iz dvojnega blaga za 4-letno deklico. Glej kroj na krojni poli. Štev. 15. Obleka za deklico 6—10 let. Kri¬ lo iz temno modrega ševjota je prišito k mo¬ drčku iz karirane volne svetlih barv. Jopiča iz ševjota je enostavna,, ima kariran ovrat¬ nik, našivkc ob žepih ter manšete. Štev. 16. Enostavna obleka za šolske de¬ klice. STRAN 360. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Štev. 17. Plašček iz svetlorujavega sukna za deklice 4—6 let. Štev. 18. Rdeč plašček za malo deklico, obrobljen s sivo kožuhovino ob vratu in ob zapestjih. Štev. 19. Plašček iz dvojega sukna za de¬ klice 2—5 let. Štev. 20. Enostaven zimski plašč za šol¬ ske deklice. Kroj za 6-letno deklico na kroj¬ ni poli. Štev. 21. Plašč iz sukna z dvojnim licem. Ovratnik, reverji in manšete iz obrnjenega blaga. Zadnik gladek, nekoliko širok, s pa¬ som od enega stranskega šiva do drugega. Plašči iz blaga z dvojnim licem se napra¬ vijo navadno brez 'podloga. Kroj za 10-letno deklico na krojni poli. Ker se leto bliža koncu, opozarjamo naše naročnice, da bomo smatrale za nadaljne naročnice vse one, ki nam lista ne bodo za pri¬ hodnje leto, do novega leta odpovedale, in jim bomo list v novem letu dalje pošiljali. Nujno prosimo pa one, ki z novim letom iz enega ali drugega vzroka list ne nameravajo več imeti, da nam to še pred novim letom sporočijo, da jim ga ne bomo dalje pošiljali, ker ako ga zavrnejo, nam pride ves povaljan nazaj in ga ne moremo dalje rabiti, kar nam povzroča škodo. Te pa, smo prepričani, da ne želi nobena izmed vseh naših naročnic. UPRAVNIŠTVO. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 361. Štev. 22. Bluza iz volnenega muselina, ob¬ robljena z enakim blagom temnejše barve ali pa ;3 svilo, iz katere je napravljena tudi ozka ovratnica. Kroj na krojni poli. Štev. 23. Bluza v obliki telovnika je naj¬ lepša, ako sc jo napravt iz večbarvnega vol¬ nenega triko (pleteno blago) ali pa iz kakega vzorčastega blaga z malim peometričnim vzorcem. Obrobi se s temno treso. Štev. 24. Bluza iz svetlo-rožnatega svile¬ nega krepa. Spodoji del života in rokavov plisiran, Plise pritrjen na bluzo z živi/n ro¬ bom. Šerpa okrog vratu je iz istegci krepa in prišita na zadnik. Štev. 25 in 26. Dva predpasnika. Prvi je okrašen z ozko borduro in gumbi, drugi pa je obrobljen z drugovrstnim blagom. Kroj za drugega na krojni poli. ZA SVILO IN VOLNO STRAN 562. ŽENSKI SVET LETNIK IV Kratki ali dolgi lasje? Mnogo se je že pisalo o tem kočljivem vprašanju in humorističnim listom ni dal, razven profesorjev, nedeljskih lovcev ter varanih zakonskih mož, menda noben predmet toliko hvaležnega gradiva kakor ženske ostrižene glave. Šaljivci so se smejali, moralisti so se zgražali, zgražale so se skoro vse resne in poštene žene, med katerimi pa — zaupno pove¬ dano — ni ravno malo takih, ki jih danes srečujemo vsakih par tednov v frizerskih salonih in se ne morejo načuditi, da je še kdo, ki se zgraža nad njihovimi ostriženimi glavami. — LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 565. Naprošene od več strani, smo se odločile, da tudi me napišemo par misli o tem vprašanju. Poznamo žene, ki obžalujejo, da so upeljale kratke lase — modne dame. Če bi dal pobudo k temu kak higijenski kongres, bi si tudi one porezale lase. In ž njimi velika večina tistih, ki nosijo danes dolge kite (mislimo tu meščanke), ki jim dajo toliko nepotrebnega dela, ki so jim povsod na poti, po noči, pri delu, pod klobukom —, česar se šele zdaj prav zavedajo, ko vidijo druge rešene vseh teli težav. Toda one so ponosne, nočejo letati za modo, nočejo se izpostaviti sumničenju, da so se hotele pomladiti. Absolutno krivo je mnenje, da so kratki lasje nemoralni. Če žena, ali dekle, ko si jih odreže, ne zasleduje pri tem nobenega nemoralnega na¬ mena, ne more biti tudi ostrižena glava nemoralna. Nedavno temu so ženske nosile cele turbane kit (večinoma tujih) na glavi; pod lasmi cele kupe prediva, neštevilo lasnic in dragih glavnikov. To je bilo skrajno nezdravo, zamudno in potratno. Ne spominjamo se pa, da bi 'se tiste frizure imenovale kdaj nemoralne. Hočemo poskusiti opisati vse dobre in slabe strani kratkih las. Iz zdravstvenega stališča so kratki lasje priporočljivi, ker se na njih ne nabira toliko nesnage in se dado veliko lažje čistiti. Nekateri sicer ugovarjajo, da se pri frizerjih lahko dobi kaka nalezljiva bolezen, toda moški se tudi strižejo pri frizerjih in infekcije niso ravno tako pogoste. Res pa je, da so celo veliki saloni skrajno nehigijensko urejeni. Nad vse praktični so kratki lasje posebno za tiste, ki si jih ne ondulirajo. Enkrat na mesec zamudi nekaj časa, da si jih da porezati, zato pa prihrani vsak dan precej časa pri česanju. Velika nadloga so lasnice, posebno pod klobukom, ki povzročajo včasih občutne bolečine. Nekateri lasje so vedno mastni in mokri; če so gosti in dolgi, se pod kito nikdar ne posuše in žensko stalno boli glava. Vseh teh neprilik ostrižena glava ne pozna. Za ženske, ki so zaposlene po raznih službah in jim je prosti čas pičlo odmerjen, je moda porezanih las nad vse blagodejna. Istotako za šolsko mladino, ki je razventega še podvržena nevarnosti, da se. naleze golazni, ki jo je težko iztrebiti iz dolgih las. Pri šolskih deklicah moramo posebno paziti na to, kako jim porežemo lase. Ne smejo biti prekratki, sicer jih ima otrok vedno na očeh in je ne¬ prestano z glavnikom v roki, da si jih popravlja. Lasje naj bodo toliko dolgi, da se lahko pripnejo z glavnikom, ali pa tako česani, da ne padajo na obraz. i Toda ne le otroci, tudi odrasle ženske s porezanimi lasmi zapadejo rade v razvado, da si jih neprestano popravljajo in češejo, največkrat nevede. Videla sem v gledišču gospodično, ki se je med pavzo razgledovala , 1 i po ložah in se medtem, gotovo nevede, kar venomer česala z malim giav- ničkom, gospod za njo si je pa z nestrpno gesto otresal iz hlač njene lase, ki so mu padali na kolena. To je skrajno netaktno, a marsikatera ima to napako, pa se je niti ne zaveda. Vsaka, čim si poreže lase, mora strogo kontrolirati samo sebe, da ji tisto neprestano česanje ne preide v navado. ZA SVILO IN VOLNO STRAN 364. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Pa še nekaj! Če kje, velja tudi pri porezanih laseh pravilo: vse ni za vse! Kmečko dekle, ki nima gojenih las, nima priložnosti, da hi si jih pravilno rezalo in nima ravno preveč denarja, da bi ga nosila mestnim frizerjem, naj obdrži svoje lepe kite in naj se ne ozira na modo mestnih gospodičen. Naj bodo lasje kakoršnikoli, so vedno lepši, kakor nepravilno ostrižene glave, na kateri se vidi, da bi bila rada moderna in misli, da je lepa, je pa ravno nasprotno. V splošnem pa: vsaka naj ravna po svojem prepričanju, svojih raz¬ merah in svojih potrebah. Nesmisel je rezati lase, če jih je treba potem še bolj negovati nego prej, pogostoma ondulirati itd. ali če ni zato primerna oblika glave, preobilna postava, ali slično. Ker naposled, priznajmo si: eden glavnih vzrokov, da smo si porezale lase je, da se nam — lepo poda. Razgovori. Odgovori. Silvina. Obžalujemo, toda Vi pre¬ cenjujete naše moči, če mislite, da l)i Vas znali bolje in hitreje ozdra¬ viti nego zdravniki — špecijalisti. Nasprotno, mi Vam le svetujemo: va¬ rujte se mazačev in «izkušenih» sve¬ tovalk ter zaupajte samo izkušenim zdravnikom. Takšne bolezni ne pre¬ idejo tako hitro, treba je potrpljenja, dokler se Vani obnovi kri. Za zdravje se je treba mnogo potruditi in žrtvo¬ vati. Stvar pa ni tako obupna in bo¬ ste gotovo v doglednem času ozdra¬ vili, če boste vstrajni in če se boste ravnali po zdravniških navodilih. Mastni madeži ne papirju. Naša naročnica, ga. Marija Samalova od¬ govarja na tozadevno vprašanje v na¬ šem listu sledeče: V Pragi.smo si po¬ magale pri vsaki «mastni nesreči», ki se nam je posebno pri risanju vča¬ sih dogodila, s tem, da smo na gosto zmešale magnezij s salmijakom in namazale masten madež na papirju za kakšna 2 mm na visoko. Tako smo pustile nekoliko ur; po odstranjen ju pa ni bilo več sledu po maščobi. Mogoče bo znano komu drugemu boljše sredstvo za to, pošljem pa ta nasvet z veseljem, da malo pripoma- gam. Frida š. Nedoraslo dekle naj se v miru razvija dalje in naj se išče zunanjih vplivov in stikov. Toliko z ozirom na telesni razvoj, če je pa ne¬ doraslo dekle podvrženo slabim mi¬ slim, kakor bi bilo razvidno iz Vašega vprašanja, jih na ta način še podžiga in ne odpravi. Jako čudno je, kako ste sploh prišli na tiste misli. Sami od sebe gotovo ne. Evo Vam nasvet, «kako bi zatrla svojo preveč razvija¬ jočo naravo 19 let». Predvsem izogi¬ bajte se slabe družbe, v prvi vrsti ti¬ ste, ki Vam je natvezla tiste neumno¬ sti. Ne čitajte knjig, ki Vas napelju¬ jejo na slične misli, ampak samo tak¬ šne, ki Vam dajo poduka in razvedri¬ la, ki je Vašim letom primerno. Gi¬ bajte se, telovadite, kopajte se v hlad¬ ni vodi. Kar je pa glavno: delajte! I)elo je najboljše zdravilo za takšne bolečine. Lezite trudni v posteljo in glejte, da kmalu zaspite, zjutraj pa vstanite iz postelje takoj, ko se zbu¬ dite. Ako se bodete ravnali po teh na¬ svetih, se Vam ni treba bati za «pre- več razvijajočo se naravo», ker se bo ta razvijala v pravilni smeri, da po¬ stane enkrat iz Vas poštena sloven¬ ska žena. Če pa bodete sledili takim mislim, kakor jih razvijate v vašem pismu in takim nasvetom, bodete nehali živeti, še predno ste začeli, ker Vas ta način pojmovanja življenja dovede v neiz¬ ogibno pogubo. Vprašate še, kako bi odpravili roj¬ stna telesna znamenja? Ne vemo. Edino, kar Vam moremo svetovati je: če jih 'imate na rokah, nosite dolge rokave, če jih imate drugod, si jih pa ■————' —r ———————« ZA SVILO IN VOLNO ŽENSKI SVET STRAN 565. LETNIK IV. ne ogledujte. Če se bodete izognili drugih peg, ki so veliko bolj važne, Vam bo Vaš bodoči mož, če Vam ga bo Bog dal, tudi tiste dragovoljno oprostil. Ozebline so znak malokrvnosti. Jemljite kako krepčilno sredstvo. Ne¬ katerim pomaga mazilo sestavljeno iz enakih delov glicerina, vazelina, kolonjske vode in citrone. Poskusite, če ne bodete pozabili predno Vam pridejo. Tatjana iz Zagorja. Ste jako ner¬ vozni? — Pojdite k zdravniku. Ste podvrženi sitnosti? — Zelo neprijet¬ na stvar, ki se je pa boste znebili, ka¬ kor hitro boste sami hoteli. Kaj je vzrok ljubosumnosti? — Najbrž pre¬ velika občutljivost Vašega moža za nežni spol. Kako bi lahko odpravili ljubosumnost? — Zaprite eno oko, ali pa tudi obe, če je treba. Kako vpliva ljubosumnost na moža? — To morate vprašati njega, če-še niste sami pogruntali. Vera Bled. Ste najbrž v ožjem so¬ rodstvu s Tatjano iz Zagorja? Prašate, kakšen mora biti mož na- pram ženi in obratno žena napram možu? — Takšna naj bo žena na¬ pram možu, kakor želi, da bi bil mož napram njej in obratno. — Enosta¬ ven recept, za katerega uspeh jam¬ čimo. Obžalujemo Vaše težke družinske razmere. Če je Vaš mož podvržen pi¬ jači, strasten kadilec in pije mnogo črne kave, verujemo, da mu njegova tako odgovorna služba povzroča du¬ ševno trpljenje, kateremu se pridruži še telesno, če ostaja vsled Vaših opo¬ minov še po cele noči zunaj. Težko je Vaše stališče, toda z ljubeznijo se marsikaj premaga. Če pa te ni, po¬ tem, seveda, ni pomoči in se je treba udati v svojo usodo. G. Anica Šemrl, Žirovnica. Za belo dekliško sobo bi lepo pristojala pe¬ stra pirotska stenska preproga; dobe se zelo lepe s pestrimi vzorci na be¬ lem dnu. Če Vam je to predragoceno in si želite kašno ročno delo, vzemite belo, debelo platno in okrasite ga z rdeče-modrimi navpičnimi bordura- mi s križnim vbodom, ter enakimi čopki. Zelo bi nam dopadla tudi za¬ vesa, enaka zavesam pri oknu, pre¬ cej gosto nabrana na meden drog, pritrjen kak poldrugi meter nad po¬ steljo (morebiti v višini bližnje oma¬ re ali vrat). Zavesa more biti nabrana in pritrjena tudi spodaj, da stoji lepo nategnjena. Če je posteljno pregrinja¬ lo podloženo s kako barvo, se lahko podloži tudi ta zavesa. Iga. Ne vemo, kakšne trave mislite piti in Vam zato ne moremo svetova¬ ti. Trave so včasih koristne, svarimo Vas pa pred takimi pripomočki, če niste bledični in se počutite drugače dobro, je Vaša debelost znak zdravil ja in bodite je veseli. Nikar si ne kvarite želodca po nepotrebnem, pač pa bo¬ dite skrajno zmerni in zavživajte ra¬ je bolj suhe jedi. Hodite mnogo, ne lezite takoj po obedu. Če se Vam pa zdi, da ste le preveč debeli, posvetuj¬ te se s kakim zdravnikom, to je še najboljša pot. «Knjiga o zakonu». Neka naročni¬ ca, katere podpis je nečitljiv, povpra¬ šuje po slovenski knjigi, ki bi obdelo¬ vala vprašanje zakona in vsebovala vsa potrebna navodila za žensko. Ko¬ likor je nam znano, nimamo take knjige. V našem uradu se dobi bro- šurica: «Pomen materinega zdravja za zarod» in knjiga «Materina pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku». Morda obite del tistega, kar iščete, v knjigi «Materinstvo», ki se dobi v Štokovi knjigarni v Trstu. P. P., čepovan. Skušali smo ustre¬ či Vaši želji v posebnem članku v da¬ našnji prilogi. Če imate kaj dodati, sprejmemo z veseljem. Pozdravljeni! Gizela: Za umivanje glave lahko ra¬ bite navaden salmijak, približno 3 žlice na 1 1 vode. Opozarjam Vas pa, da salmijak jemlje lasem barvo. Martina: Glede ozeblin smo pisali že večkrat. Poleti si masirajte dotič- no mesto in polagajte nanj alkohol¬ ne obklade. Zdravniki dajo tudi ma¬ zilo, ki je precej uspešno. Karla: Kolinska voda je priporoč¬ ljiva. Za obraz je najbolje mandeljno- vo milo: I)a postanejo lasje temnejši in mehkejši, si jih umivajte z odcecl- kom od svežih orehovih lupin. F. M.: O pegah in mozoljih na obra¬ zu smo tudi že večkrat pisali. Vpra¬ šajte zdravnika, morda je temu kriva slaba kri. Če so pa navadni ogrci, si umivajte obra? z razredčenim alko¬ holom. STRAN 366. ŽENSKI SVET LETNIK IV. Alma: Glede negovanja las imate že navodilo. Zobje naj se ne čistijo drugače kot odzgoraj navzdol in si¬ cer na zunanji in notranji strani. V iistu ne moremo navajati imena koz¬ metičnih sredstev, ker spada to v tr¬ govsko rekiamo. Ceneno in dobro sredstvo pa je mlačna in slana voda, ogljen prah, hipermangan, katerega dobite v drogeriji in ga vržete par drobcev v čašo mlačne vode. Naročnica: Tudi Vam veljajo navo¬ dila naročnice P. M. Naročnica: Plesnobo na evomnisu odpravite tako: Postavite rastlino na dež, da se izperejo listi, ali pa obriši¬ te plesen z mokro gobo. Nato popra¬ žite vso rastlino z žveplenim prahom, toda rabite žvepla jako malo. Amaryllis: Vzgojiti to rastlino iz se¬ mena, je jako težko in traja dolgo. Zato se navadno kupujejo čebule te rastline v pozni jeseni in spomladi pri vrtnarju. Črez zimo naj bo čebu¬ la te rastline v temnem prostoru, in sicer tako dolgo, dokler ne požene. Nato se postavi lonec s čebulo na svetlo. Rastlino, ozir. čebulo vzemite iz zabojčka v mesecu novembru, oči¬ stite je od korenin in jo vsadite v lo¬ nec, napolnjen s peskovito gozdno zemljo. Potem ravnajte ž njo tako, kakor je zgoraj opisano. Just Ušaj. Prosim katera izmed cenj. naročnic Ž. sv. bi mi lahko svetovala katero zavetišče za otroke je najboljše. Imam fantka, ki je star 10 let, in je sedaj pri sorodnikih v Julijski Kra¬ jini. Ker so pa razmere take, mi je nemogoče veliko plačevati zanj. Zelo bom hvaležna za vsak cenj. nasvet. Kdo ve za recept? V šolski živi me¬ ji imam jako dosti plodu divjega ščipka. Slišala sem, da se da isto kon- servirati in je potem izvrsten prida¬ tek k divjačini. Ker pa ne vem z istim pravilno ravnati, Vas najvljudneje prosim za pouk v tej zadevi. N. Anclrejkova. Rada bi vedela, katera cenjenih naročnic ve katera jedila imajo naj¬ več vitaminov in kako se narede. Rada bi tudi kakšen dober recept za vkuhavanje kutin. Kaj je vzrok če dobi otrok podoč¬ nik prej kakor prednja dva zobka? LISTNICA UREDNIŠTVA: Anica: «V jeseni» I sprejmem, a za drugo leto, ker je za letos prepozno. II. nič posebnega. Mil. St.: Dve priobčim o priliki, «Kresnice» ne. M. P.: Konec pokvari vse. H. Heb.: Neuporabno. Cenjenim damam in gospodičnam nevestam se priporočam ZA IZDELOVANJE VSEH ŽENSKIH ROČNIH DEL, bodisi posteljnega ali drugega perila, zastorov, krstnih prtičev itd. Izgotavljam vseh vrst vezenine, to je v belem kakor v barvah, v narodnih motivih. Izdelam tudi vsa ročna dela, ki jih priobčuje «Ženski svet». Za obilo naročbe se priporoča FANI PRINČIČ, Radovljica, Gorenjsko. II 99 specijelna trgovina vsakovrstnih živih sladkovodnih in svežih morskih rib. Na željo razpošiljamo vsako količino izven Ljubljane. - Zaloga konserviranih rib „RIBA“ - J. OGRINC, Ljubljana, Gradišče št. 7 L. II II 10 II IIII I« II □nnnnnnnnnnnn! o D Ecnnnonnnonn D C □ El GOSPODINJE i J Obrnite se zaupno v trgovino jestvin, kolonija!, vin, likerjev v ulici Giulia štev. 29. — Postrežba točna. Priporoča se udani VEKOSLAV PLESNIČAR. Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke M S IM A HORVAT modistka, LJUBLJANA, MINKA nUnVM I , Dalmatinova ulica 10/11. ♦ ¥ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ¥ ¥ ♦ ♦ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ Velika zaloga vina, žganja in likerjev Jakob Perhauc ustanovljena leta 1878 Trst, via Kidias 6, Telef. 2-36 Vedno v zalogi in po cenah izven vsake kon¬ kurence : pristen istrski tropinovec, kraški bri¬ njevec, in kranjski slivovec. — Lastni izdelki: šumeča vina, šampanjec, šumeči istrski retošk, Lacrima Gristi in druga. — Specialiteta : Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ &¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥**¥<*¥*m Jenski svet" 1. in 2. letnik _ dobro ohra¬ njen, komoleten z vsemi prilogami, kupim, ANGELA L E V 1 Č N I K v Ljubljani, Sv. Petra cesta 43, L n. A mmwns UNDERWOOD PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki hiši. Najboljši spremljevalec na poto¬ vanju, zelo praktičen v vlaku in na parniku. Opremtjen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla četrti¬ no ia stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz¬ vršuje isto de o. — Zaktevajte po¬ nudbo s ceniki. Plačilne olajšive. C. A. MOHOVICH, Trst VIA MAZZINI 17 lili lili PRESELITEV iz Medvedove ceste 32 v prenovljene prostore na Jur¬ čičevem trgu 3 naznanja M. Leitgeb, a telje za ročno in strojno vezenje Veze je zastorov pre riti jal perila oblek itd. Predtiskanje Zaloga DMC in vseh potrebščin z vezenje k □ cinnn — = nnnnn □□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□linnDDDDDD DDDDDDnDaDaDnDDanan Prvovrstna šola za krojenje, šivanje, ročno in strojno vezenje, izdelovanje klobukov. Istotam krojačnica in modni salon. — Začetek tečajev 5. januarja. Voditeljica: Daneta Klampterer v Trstu, via Lavaloio S. vogal Miome □ □□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□!!□□□□□□□ □□□□□□□□□□ □□□□□□□□□ □ UMETNIŠKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENJE MILENA ZOR-JEŽEK LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 7/III. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE, MONOGRAMI, AŽURIRANJE. - ZASTORI POSTELJNI PRTI. — LASTNI ATELJE ZA RISANJE ŠABLON. CENE ZMERNE. — POSTREŽBA TOČNA. hijacint, tulipanov, frezij, cesarske krone (Fritil- laria imperialis), narcisov, ciklamov, „škrnicelnov“ itd. itd. razpošilja in prodaja „Vinoagraria“ v Gorici Piazza Vittoria 4. Čebule so importirane iz Holandske, so zdrave in lepe. - Zahtevajte cenik. - Vsem pošiljkam se priloži navodilo za gojenje. - Cene konkurenčne. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ * ♦ f ♦ I Velik« zale«« *iaa, žganja ia likerjev Jakob Perhauc ustanovljena Ista 1878 Trst, vla Xidias 6 , Telef. 2-36 Vedno v zalogi in po cenah izven vitke kon¬ kurence : pristen istrski tropinovec, kraski bri¬ njevec, in kctnjtki slive v ec. — Lastiš izdelki: Sumeča vina, Šampanjec, Sumeči litrski reiosk, Lacrima Gristi in druga. — Specialiteta: Ja j 5 ji konjak in Crenu maršala ter raznovrstni likerji. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ' ♦ ❖ ♦ ♦ «> ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ UNDERttfOOD PORTABLE širite Jenski sveti Neobhodno potreben v vsaki hiši. Najboljši spremljevalec na poto¬ vanju, zelo praktičen v vlaku in na parniku. Opremljen s tipkami za slovensko pisava Tehla četrti¬ no in stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz- vršuie isto delo. —'Zaktevajte po¬ nudbo s ceniki. Plačilne olajšave. C. A. MHOVKH, Trst VIA MAZZINI 17 ZOBOZDRAVNIK D. SARDOČ t* | •' *- » iaiis! xn vatne in zobne bolezni, perfeke. na dunajski kliniki ima svoj amhušatorij v TRSTU. Via M. K. Imbriani št. 16/1 (Prej via S. ZDRAVNIK R HRIBERNIK IVAN sprejema odslej v Via Valdirivo štev. 33 ■V . v • \ . \ ‘ ' » .V'* * ** - /1 < V * • r • f'» ^ \ v ” * ' ^ v • * ' * • " l (nasproti kavarne „Roma“) od 27 2 do 3 1 /* popoldne. 3 ODI □oooonoooo o GOSPODINJE Obrnite se zaupno v trgovino jestvin, kolonija!, vin, likerjev v ulici Giulia štev. 29. — Postrežba točna. Priporoča se udani VEKOSLAV PLESNIČAR. nnrronnann Psltntm platana v gotovini. II §5! HIB obr tn$ v Trstu regtstammi iskrega 2 Be^ienitn jBostoem vid MIIddd 28. pritličje - Teletu 16-84 Obrestuje hranilne vloge po Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovor«. . * 9 Davek no obresti plifule zavod san. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v dinarjih ter jih obrestuje najugodnejše. Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte URADNE URE: od 9. do 12.'/s dopoldne in od 2. 'It do 4. popoi. lili mm. 5 ) mwht ■‘.A M th. ...-, ' i /i}.--:-' :% !i* >.. 't : $$4 i' ■** (',V.:/ V> ! T > v|jAV’;• ■ ;; :• %£&6 «1 -r' -i' *• 5 • . - . avjs „V ' l '.- . > ' >h. : \ ■*'• ikJi