44. štev,
V Kranju, dne 4. novembra 1911.
XII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane ta Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezte Številke po IU vin. — Na narocoe nrez ialociortne vposibatve naročnine se m ozira. Uredništvo in upravniitvo je v hiši št. 117. — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto =  dopoldne =
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Italijansko-turška vojna in Slovenci.
Ob vsaki vojni vidimo, da so simpatije ljudi razdeljene. Eni žele zmago temu drugi drugemu, kakor narekujejo komu interesi vere. narodnosti in gospodarskih koristi. Enako je tudi v italijansko • turški vojni opazovati dve struji med Slovenci.
Požirati moramo vsi skupaj jako lažniva po ročila z bojišča. Italijani kakor Turki vsak po svoje grozno pretiravajo, ko delajo s poročili javno mnenje. Resnici ne puste na dan. Ker imajo v oblasti brzojav in pošto, nas farbajo lahko, kakor se jim ljubi, s svojimi zmagami in s tisoči padlih in ranjenih nasprotnikov. Vprašanje je sedaj le, kakšen bo konec?
Ali je za Slovence koristno, če Italijani dobijo Tripolitanijo. zaradi katere so proti vsemu narodnemu pravu napovedali Turku vojno? V gospodarskem oziru je za nas zelo vseeno, če ima deželo Italijan ali Turek, ker se Avstrija za kolonije in izvoz žal premalo briga, še manj pa mi Slovenci. V narodnem oziru bi bolj privoščili zmago Turku, kakor Italijanu, ker smo od zadnjih Slovenci bolj ogroženi in bi se nevarnost za nas še povečala, ako bi zmaga Italijanov podžgala njihov pohlep po avstrijskih slovenskih deželah. Naše Primorje bi to kmalu čutilo in zato so si ondotni Slovenci na jasnem, ker dobro poznajo soseda.
Pa tudi v verskem oziru bi bilo za Tripolitanijo in za krščanske Slovence boljše, ko bi Italijani podlegli, ali vsaj brez uspeha se morali vrniti iz svoje krivične vojne.
Italijanski general, ki je vzel Tripolis, je sicer izdal razglas, v katerem je obetal prebival-
cem mesta in Arabcem, da se Italijani nikdar ne bodo dotikali niti verskih čuvstev, niti premoženja verskih družb. V vsaki drugi vrstici razglasa se kliče na pomoč Boga, očeta dobrote in usmiljenja, ki je varuh italijanskega kralja. To se je zgodilo v imenu italijanske vlade. Ali je to odkritosrčno govorjeno? Kaj pa dela ta vlada doma? V Italiji delajo na to, da bi se vladalo brez Boga. Šole ne poznajo vere, državna uprava jo prezira in poslanci komaj čakajo trenotka, da bi pograbili cerkveno premoženje in pognali pape a. Katoličani na Turškem imajo več svobode. Vlada jim ne brani zidati cerkve, samostane, Šole in dobrodelne z-i vode po celem cesarstvu, čeravno je izlam državna vera. Zato imajo tudi v Tripolita-niji katoličani mnogo zavodov, katerih Turki ne podirajo, v nevarnosti so pa ti zavodi, da jih podero Italijani po izgledu svojih portugalskih bratcev, kadar pridejo do moči.
Na Slovenskem je pa nekaj liberalnih listov, ki očitno žele zmago Italijanom. In zakaj? Fra-masoni, ki iz dna duše sovražijo katoliško cerkev in ji žele pogin, privoščijo zmago Italiji, ker se nadejajo, da bo močna Italija najlože izpodnesla tla papežu in cerkvi. Zato so dobile od Velikega Orijenta vse lože poziv, da naj „v brambo civilizacije in napredka" kaj store na korist Italiji. Vpliv teh lož sega tudi na Slovensko. Stopili so v akcijo tudi naši naprednjaki. Na javnih shodih v Ljubljani žele zmago Italiji, da bi bil poražen, kakor sami pravijo, Vatikan. Tudi narodni oziri jih ne motijo in ne skrbe, ko se gre za napredek v vojski proti Vatikanu. Ko se je oglasila »Edinost" in izrekla, da bi bilo slabo za Slovence v Trstu in v Primorju v narodnem oziru, ko bi zmagali Italijani, se je naenkrat oglasilo ljubljansko »Jutro" in »Edinost" osorno zavrnilo.
Sedaj vemo, kam pes moli taco in koliko je vredno narodnjaštvo liberalcev.
Občinske volitve v naši deželi.
Občinske volitve, ki se sedaj vrše po celi kranjski deželi, so v marsikaterem oziru zanimive. Kakšen vspeh bodo imele v političnem oziru, o tem je danes še prezgodaj govoriti, ker ima voliti še veliko občin. Mi se hočemo baviti samo z dejstvom, da so v nekaterih občinah zmagali lokalni oziri, tako da so prišli v občinski odbor možje, ki so kolikortoliko S. L. S. nasprotni ali ji saj izrecno ne pripadajo.
Ta pojav gotovo ni zdrav. Res je, da teh občin ni veliko, res pa je tudi, da je treba Že sedaj misliti na to, da se ta pojav zatre, kolikor se sploh da. Lokalna vprašanja v občinah so nevarna, ker jih izvestni zdražbarji lahko zase, oziroma za liberalno stranko izrabijo. Marsikateri naš človek voli pri državno- in dežclnozborskih volitvah za nas, pri občinskih pa nasprotno, ne-zavedajoč se, da s tem krepi liberalizem. Včasih se to zgodi tudi iz tiste trme, ki je našemu človeku lastna, včasih zaradi osebnega nasprotstva Itd. Kaj sledi iz tega za nas?
Na vsak način mora stranka primerno skrbeti tudi za lokalna vprašanja po občinah. Kako ? Po svojih lokalnih gospodarskih organizacijah, to je po Kmečkih Zvezah. Pogoj za to je, da Kmečke zveze delujejo, se v vsakem takem vprašanju posvetujejo in poučujejo svoje člane. Za časa občinskih volitev pa mora delovanje Kmečkih Zvez biti posebno živahno in zato je tudi treba, da ob takem času stopijo v akcijo z vso eneržijo tudi poslanci.
Velik pogrešek je tudi ta, da se marsikak član S. L. S. zavzame za kako lokalno vprašanje
PODLISTEK.
Fr. Km. Steržaj:
Moj Koprlvnlk In drugo.
Gorske slike. Dalje. II. Jaka prvič za pričo.
V zapisniku, kjer imam zaznamovane drobnarije iz življenja Martinčevega Jake, je zapisano nakratko: »Jaka prvič za pričo."
Pričevanje samonasebi ni prav nič prijetna stvar, posebno pred sodnijo. Človek si ni v svesti nobene stvari, ki bi bila v kakšni zvezi s kljukastim paragrafom, pa ti prinese nekoč poštar povabilo, da boš pričal pri sodniji o teminonem dogodku. Spominjaš se vsega samo še toliko, kakor se spominja muha, ko jo pajek že zavija s tanko nitko, da je včasih slišala pripovedovati o nevarnih pajkovih mrežah. Stvar se ti je takrat zdela malenkostna, nisi pazil na besede, na posamezne prizore, ki so te zadeli le tako mimogrede; že davno si si izbil iz glave in napravil prostora drugim, boljšim mislim — alo, sedaj pa pojdi za pričo! Povej še bolj natanko in podrobno, kakor se je godilo takrat! Če se izgovarjaš, da je že davno minulo, da nisi gledal na posameznosti, te imajo pa skoro gotovo za idi-jota ali pa vsaj nenormalnega človeka. Martinče-vemu Jaki se takrat tudi ni godilo veliko boljše.
A to je že davno, kar je Jaka prvič pričal. Povdarjam besedo prvič, ker so Jako pri sodniji večkrat pezili (stiskali), kako bi ga vjeli in izvili, pa jo je skoro vselej srečno zlezel brez kazni.
Bilo je še v tistem času, ko so Koprivnikar-jem ravno delili gozde. Takrat je smel še vsak po nekoliko lesa na Mrzli studenec. Zato so jo pa tudi rajni Blaž Korošec, oče sedanjega gospodarja, mahnili s kobilo in vozom gori, da dobijo še nekaj, predno jim »družba* (Savska družba, ki je bila lastnica teh gozdov) ne odmakne polne sklede ravno izpred ust. Ko so že nakladali les, je prinesel zlomek tisto dolgo štango od gozdarja s Pokluke. Še nič ni bilo gotovega, kje bo šla meja med ljudskim in družbenim lesom, pa so vseeno sitnarili in pušobvali, kjer so le mogli. Tako je tudi sedaj hotel gozdar od Korošca sekiro, ki je pa mož ni hotel dati. Posledica tega: tožba in pričevanje v Radovljici. Za pričo pa Mar-tinčev Jaka star 19 let, Blaž Korošec in gozdar.
Vse lepo sta povedala oba, prizadeti Blaž in gozdar. Prvi je čakal samo sodbe in njenega izida. Nekaj dni skoro gotovo bo moral sedeti. Samo Martinčevega Jake niso zaslišali. Ko ga birič pokliče: »Jakob Smukavec, v sobo I" je Jaka prav počasi zbasal svojo cedro v mavho, potegnil klobuk raz glavo in stopil skozi vrata pred strogi obraz sodnikov. Popisali so ga na papir od nog do glave, vprašali o dneh njegovega rojstva in
po starših. Jaka je pozneje pravil : .Mav' je manj-kov', da m' še na zôbè niso pogledate." Potem pa se je začelo zaslišavanje.
Sodnik : .Jaka Smukavec, ali je bil Blaž Korošec s konjem pri Mrzlem studencu?"
Jaka: »Pa ni bi v."
Sodnik: »Kako to? Saj vendar priznava Korošec sam, da je bil. In da si bil tudi ti, pravi on." Jaka: »Pa ni biv!"
Sodnik: »No, povejte še enkrat, Korošec, če ste bili pri Mrzlem studencu in če priznavate, o čemur govori obtožba?"
Korošec: »Bil sem. Priznavam."
Sodnik: »No, Smukavec! Kako se to vjema? Ta pravi, da je bil, ti pa da ne. To je krivo pričevanje. Zaprl te bom, če mi ne poveš po resnici!"
Jaka: »Jest pa še enkrat praum', da ni biv' s konjam gore!"
Sodnik: .To je že odveč! Pcljite ga za 24 ur v zapor. Drugo še sledi."
Jaka: .V zapor? Za kva me pa v'ocjo za-prêt? Vse zlomč' vendar, sej vohka prav'ra, da ni biv s konjam, k' ni biv. S kobivo je biv!"
In pisarju pri mizi, pozneje pa tudi vsem se je vsul krohot iz ust, ki je povzročil popolno oprostitev obtoženca in priče. Jaka je še dandanes ponosen na ta svoj odgovor.      Dalje prih,
v občini tako, kakor da bi to vprašanje bilo načelnega pomena za celo stranko in tiste, ki so drugačnega mnenja, s tem odbijajo od sebe in od stranke. Lokalnih vprašanj ne sme rešiti ta ali oni, ampak edino v to kompetentna politična gospodarska lokalna organizacija naše stranke.
Novi volilni red daje volilno pravico tudi malodane vj.emu delavstvu. Delavstvo pa narašča in ž njim socialna demokracija. Če se naša Gorenjska poiridustrializira, če pridejo v ljubljansko okolico železniške delavnice in če se zgradi belokranjska železnica, se delavstvo v naši deželi naravnost ogromt.o pomnoži. V dobri polovici naših občin, če ne več, bo odločevalo delavstvo. Nujno sledi iz lega. <'i\ se moramo za krščansko delavsko stranko ve* t ko bolj zavzeti, kakor doslej.
Pri it., priložnosti rmrarno šc nekaj povedati, k.ir nam .e^. r..": snu. Nsa duhovščina je z delom laKO preobložena, da se moramo le čuditi, da toliko dela zmaguje. K,e pa je naša laična inteligenca? Je je žc nekaj ampak nekoliko manj, kakor se je pričakovalo, ne malo je takih, ki se političnega delovanje sploh prav malo udeležujejo. Oovoriti o vzrokih, to danes ni naša naloga, ampak tako je. Torej skrbimo, da vzgojimo več tvoje laične inteligence. Kako, to je zopet drugo vprašanje.
To so misli, ki smo jih hoteli povedati.
Nova vlada.
Ministrski predsednik baron Gautsch je podal cesarju svojo demisijo in cesar jo je sprejel. Baron Gautsch ni politik tiste vrste, ki se drže krčevito svojega sedeža. Ko je spoznal, da državni voz ne gre po cesti naprej, kakor je on hotel, je pobral svoj klobuk in površnik — več mu ni bilo treba, ker se sploh ni preselil v palačo ministrskega predsednika — in vzel slovo. Gauischa so vrgle razbite parlamentarne razmere in njegova osebna odločnost. Šel je sicer, a eno je zapustil avstrijskim Slovanom kot dedščino, da se namreč ne povrne nikdar več Bienerthov sistem, ki bi hotel ali mogel vladati proti Slovanom. Sestava ministrstva grofa StUrgkha, ki je postal nepričakovano Gautschev naslednik, nam priča o tem, četudi še niso znana, ko pišemo te vrste, imena vseh bodočih ministrov. Da je postal grof Sttirgkh ministrski predsednik, je nemškemu ,Nationalverbandu" precej neprijetno, ker ga je poslanec VVastian, predsednik »Sudmarke", še pred kratkim v zbornici ostro napadel, češ, da je narodno sovražen nemškim šovinistom. Hočeš nočeš bodo sedaj vgriznili v to kislo jabolko, in to tembolj, kei ostane njih najboljši zaupnik Hochenburger v kabinetu, ki je edini minister, s katerim se Slovenci nikdar ne bomo mogli sprijazniti. V kabinetu bosta sicer tudi še druga dva odločna Nemca, železnični minister baron Forster in trgovinski minister pl. Rdssler, a oba sta izvrstna strokovnjaka in sta bila objektivna uradnika. Simpatična so imena naučnega ministra Hnssareka, ministra za Galicijo Zaleskega, delavskega ministra Trnke in zlasti — če se to imenovanje izvrši — poljedelskega ministra Brafa, s katerim bi dobile agrarne stranke veščega in odločnega zastopnika kmečkih koristi v kronskem svetu. Tudi o notranjem ministru baronu Heinoldu te čujejo sodbe, da je objektiven mož.
Z novim ministrstvom je izvršil Stiirgkh, kar bi bil moral storiti Gautsch že pred oktobrom, da je namreč poklical v kabinet dva Čeha. To bo povzročilo gotovo v parlamentu osnovanje nove večine. Vprašanje je le, ali preneso to radikalne nemške stranke. Mogoče je, da vsled tega razpade nemški »Nationalverband". Tudi enotni češki kljub ne bo šel ves v vladno večino. Ma-saryk in dr. Stranskv to oznanjujeta že nekaj časa in čeških radikalcev in narodnih socialcev si v vladni večini skoraj misliti ne moremo. V parlamentu se bodo pojavile gotovo nove tvorbe. Naloga naših poslancev pa bo, da bodo pazno zasledovali vse to snovanje in prenavljanje in v danem trenotju dokazali vladi, da niso ne naši posland, ne slovensko • hrvatski narod količina, ki bi se jo dalo prezreti ali v odločilnem trenotju zanemariti. Če bo treba, bodo morali spomniti zlosti Čehe na to, kar je bilo in da so tisti, ki so največ pomagali, da je padel sistem Bienerthov — Čehom na korist, poslanci S. L. S.
Mohorjani — »Slovenska Straža" Vas kliče! Pri sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak večji ali manjši znesek „Slov Straži0!
Politična justica.
V zadnjem času sta vzbudila v liberalnem časopisju mnogo prahu dva odloka predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, Elsnerja, ki hoče skozinskoz uvesti rabo nemščine v občevanju sodnih uradnikov med seboj, in dr. Ravnihar je spravil stvar tudi pred parlament  Za uspeh mu seveda ni, le za osebno reklamo. Zakaj vsak razsoden Človek ve dobro, da se po poti, ki jo gredo naši liberalci, nič ne doseže. Spomnimo jih le, da je prejšnji predsednik deželnega sodišča Le-vičnik — po prepričanju strasten liberalec, ki je n. pr. pri volitvah v Železnikih vselej dal liberalcem pooblastilo — z uradniki uradno nikdar ni hotel govoriti slovensko. »Narod" je seveda k temu molčal, ker bi bil moral sicer udariti z loparjem po enem svojih. Gotovo je Elsnerjev ukaz v tej obliki smešen. Usodo tega ukaza imajo v rokah liberalni sodni uradniki, ki naj pokažejo svojo narodno odločnost ne samo v predalih »Naroda", ampak s tem, da bodo v uradu tudi naprej tako občevali, kakor je bila doslej navada. Potem jim živa duša nič ne more. Elsner si bo dobro premislil, predno bo koga radi tega preganjal in s tem postavil na laž svojega šefa, Hochenburger]a, ki v parlamentu vedno povdarja, da mora biti justica nepristranska in ne v službi te ali one politične struje.
Ravno s tega stališča pa ne moremo zadušiti opazke, ki že dolgo sili pod pero. Mnogo slovenskih liberalnih sodnih uradnikov — je med njimi mnogo, da, večina častnih izjem — danes žal niti v uradu ne more zatajiti svoje liberalne strupenosti in zagrizenosti. Pri zaslišavanju prič in pri njihovih sodbah se zdi človeku dostikrat, da tu ni govoril sodnik, ki bi mu morala biti nepristranost sveta, ampak pristaš narodno-napredne stranke. Ne navajamo tu podrobno najhujših slučajev, ko so — kakor je dokazano in bo v primernem trenotju prišlo na dan — liberalni sodni uradniki vplivali na porotnike, našim ljudem odrekli prisego, češ, da klerikalcu nič ne verjamejo itd. Splošno so naši sodni uradniki dostikrat sami krivi, da ne uživajo med našim ljudstvom tistih simpatij in tistega ugleda, ki ga uživa vsak objektiven sodnik in bi ga moral uživati. Povemo jim zato danes popolnoma mirno, a ravnotako odločno: Če hočejo naši sodniki, da bo v boju za njihova jezikovna prava in za njih ugled na vzgoraj stal ves slovenski narod, naj pozabijo vselej, ko izrekajo sodbo, da stoji pred njimi njih politični prijatelj ali sovražnik, ampak slovensko ljudstvo kot tako. Potem bodo šele prav vršili veliko socialno nalogo, ki jo ima v življenju vsacega naroda nepristranska justica.
Gospodarski del.
motorji In kmetiisbl stroji.
Dalje.
Predno se motor spravi v tir, treba je, da se vsi tečaji pri motorju in strojih dobro namažejo s čistim strojnim oljem, ki pa ne sme biti na-mešano s prahom ali s peskom. Posodice na tečajih se morajo skrbno osnažiti. Luknje pri tečajih je treba večkrat povrtati in očistiti, da za-more olje priti v tečaje. Pri tečajih, ki imajo pri luknjah zvišene cevi, se te cevi skozi luknjo do tečaja vtakne bombaž, navit na žici, potem se napolni posodica z oljem. Ta naprava je zelo priprosta, pa služi jako dobro za mazanje, ker maže olje po bombažu počasi in se s tem prihrani veliko olja ter tudi ni treba tolikrat mazati.
Zobata kolesa senc mažejo z oljem. Za nje je najboljši čist, neosoljen loj. Treba pa je to mažo vsak teden od koles osnažiti in nanovo namazati. V krajih, kjer je mnogo ostrega prahu ali celo peska, je treba skrbeti, da se maža večkrat odstrani. Vsled take ostre maže namreč zobje na kolesih veliko trpijo, se po obrabi vedno bolj manjšajo in je nevarnost, da pride zob na zob, kar stroj znatno poškoduje ali zobe po-drobi. Zato je treba vedno skrbno paziti na snago pri zobatih kolesih.
Petrolej se za mažo ne more priporočati. Pač pa je dobro, da se namažejo s petrolejem tečaji pri onih strojih, ki so že delj časa stali, predno se spravijo v tek. S tem se stara maža omehča in odpade, na to se parkrat zasuče in namaže z oljem.
Pri strojih, ki delajo z ostrino, n. pr, slamoreznice, stroji za košnjo, žage i. t. d., mo-
rajo biti noži vedno dobro na brušeni. Če so noži skrhani, trpi stroj veliko, posebno se hitro obrabijo ali celo polomijo zobata kolesa in slabo dela, a porabi več gonilne moči, če je ostrina skrhana.
Tečaje na strojih je treba pregledati vsaj vsak teden. Ako se obrabijo, treba je vijake toliko pritrditi, da ni tečaj na preohlapnem; Če bi pa bil tečaj že globoko obrabljen, da ga z vijakom ni mogoče dovolj stisniti, se vzame ven in toliko zgoraj popili, da se more stisniti z vijaki.
Konec prih.
DOPISI.
Z Bled«. Zdaj je gotovo, da ostane hotel Maliner last restavraterja Dolničarja z Jesenic Ker je bila namreč prvotna pogodba še odprta 14 dni, se je govorilo, da hočejo Nemci obdržati v svojih rokah hotel in da so pripravljeni ponuditi mnogo več, ko g. Dolničar. Upamo za gotovo, da bo g. Dolničar z njemu lastno podjetnostjo uredil hotel tako, da pride zopet do tiste veljave, ki jo je imel nekdaj. — Neverjetno je skoraj, kako se izpreminja na Bledu posestno stanje. Tekom enega leta je bilo na Bledu prodanih 22 hišnih številk deloma prostovoljno, deloma prisilno. Če bo šlo tako naprej — in o tem je skoro težko dvomiti, kdor pozna razmere na Bledu — bode v 50. letih ves Bled v drugih rokah, če izvzamemo trdno kmečke hiše, ki imajo še vedno največjo stalnost. Celo izmed hotelov so bili štirje prodani (hoteli Lloyd, Evropa, Austria, Mallner). — Nekaj tujcev je Še vedno pri nas, večinoma so posestniki vil. In res, kdor hoče videti Bled v vsej njegovi krasoti, v najlepših jesenskih barvah, ta naj pride zdaj ob solnčnih jesenskih dnevih na Bled. Vsako uro je slika vsled izpreminjajoče se sence drugačna in gore, ki ga obdajajo, niso nikdar tako lepo z zlatom obložene, kot ob jesenskih večerih.
Ii fit. Vida a«o Ljubljano. Šentvidsko .Kmetijsko društvo" je letos po »Gospodarski zvezi" v Ljubljani kupilo novo mlatilnico, ki očiščeno žito vsi pije v vreče, in nove vrste slamorezni stroj na pihalo. Mlatilnico goni bencinski motor, ki je na štirih kolesih, da se lahko prepeljava. Motor nam prav dobro deluje že šest let. Mla-tilnica je pa novejše, dobre sestave. V eni uri omlati 2 do 3 štante snopja zelo dobro in čisto. Bencina se na eno uro porabi 2*27 kg, to je za 45 V« vinarjev. Slamorezni stroj na pihalo je popolnoma zaprt, na štirih kolesih, 1100 kg težak. Slamoreznica in motor lahko stojita na dvorišču, od pihala, ki je pritrjen k slamoreznici, se pa cevi po potrebi do 100 m daljave na skedenj ali kam drugam napelje, kamor se vsiplje rezanica. Slamorezni stroj je na tri nože ter nam zelo dobro in veliko nareže. Šest let smo rezali na navadne slamoreznice z motorjem, izkušnja nam je pa pokazala, da je za motor treba slamoreznice težke sestave, ker motor lahko preveč omaje sla-moreznico. Tudi je težavno pritrjevati in prevažati slamoreznico po navadnih vozovih, ker pri tem stroj trpi največ. Z novo slamoreznico na pihalo se prihrani tudi več delavcev, ker pihalo nasiplje rezanico na poljubni kraj. Po zadrugah, ki imajo take stroje, je kmetom precej pomagano, posebno v naših časih, ko je težko dobiti delavcev.
S Črnivca. Naši gostilničarski strankarji so bili sklenili, da odpošljejo pismeno zahvalo svojemu rojaku, sedanjemu poštnemu asistentu Matevžu Zupanu, za to, ker je pri volitvi v Mošnjah tako goreče delal za šnopsarsko stranko in popisoval glasovnice z imeni njenih kandidatov, ter gotovo tudi sam kot pooblaščenec svojega vsega spoštovanja vrednega očeta, ki se mudi sedaj nekje na Nemškem, volil po Pezdičevem vzorcu. Ker se je pa vložil zoper volitve ugovor, zahvala izostane. Mi pravi kmetje pa svetujemo gospodu Matevžu, da naj v prihodnje raje ostane v Ljubljani, kjer ga gotovo kaj potrebujejo, da se ne bo trudil z agitacijo po kmetih.
Selca. Približujejo se obč. volitve. Liberalci si mnogo prizadevajo, da bi se kakšen liberalec vsedel na županski stol. A to ne gre tako naglo, čeprav imamo brzojave in telefone, ki naglo delujejo. Tudi g. Šlibar se je oživel z agitacijo. Morebiti mu diši županski stol? Sicer pa mislim, da bo boljše, ako si takšne misli izbije iz glave, posebno sedaj, ko mu je že sneg opadei glavo. Zelo smrdi vsem liberalcem naš »Društveni dom". Fa bi ga vendar radi dobili v svojo oblast, ker je velika dvorana prav pripravna za ples. Liberalce pa rade pete srbijo, posebno v sedanjih časih, ko je takšna draginja v deželi — in bi si jih s plesom včasih prav lahko v naši dvorani malo popraskali. Kakšne zlate sanje imajo liberalci! Poseben vtis bi na vse »Sevčane" naredilo, ko bi slavno pivsko, hočem reči pevsko društvo .Ratitovec" v Selcih pod vodstvom g Noben'ga tam enkrat nastopilo. Mi bi pa selškim liberalcem priporočali, da naj rabijo pamet, ker je boljša kot žamet. Na dan volitve naj pa ostanejo doma, da se ne bodo prehladili.
Ii 8ore. Za župnikom Bercetom še vedno solze pretaka »Slovenski Narod" in toži, da Berce-tova pritožba v Rimu po šestih letih še vedno ni
I. prilogi „Go?tn|cu" ifev. hh z » 1»H
rešena. Ko bi g. Berce dobil vsaj eno številko „Slov. Naroda", v kateri se ne zabavlja čez vero in cerkev, potem bi bila njegova pritožba kmalu rešena. Te priloge k prošnji v Rimu težko čakajo.
Il Radovljice. (Vodovodno vprašanje.) Dne 24. oktobra se je vršilo v Radovljici po naročilu deželnega odbora skupno posvetovanje vseh onih občinskih zastopov, kojih občine rabijo vodo iz skupnega vodovoda. Zastopan je bil radovljiški mestni zastop, občinski zastopi: Mošnje, Lesce, Begu me in Predtrg. Skupno posvetovanje se je vršilo pod predsedstvom dr. Janka Vilfana. Namen posvetovanja je bila ureditev spornih in drugih še nerešenih vprašanj o upravi in gospodarstvu skupnega vodovoda in o medsebojnem razmerju vdeleženih občin. Pri posvetovanju, kako razdeliti stroške za vzdrževanje vodovoda med posamezne občine, je prišlo do hudega nasprotja med navzočimi meščani in med kmečkimi zastopniki. Radovljiško županstvo zahteva, da se stroški razdele po številu oseb, vsi drugi občinski zastopi pa, da se porazdele po davkih. Oboji imajo prav, vsak s svojega stališča. Za meščane bi bila zelo ugodna razdelitev na osebe, ki rabijo vodo, ker bi potem Radovljica primeroma malo prispevala in bi bilo to v veliko korist občine Prav je, da so se meščani postavili na to stališče in s tem dobro zastopali koristi svoje občine. Enako pa tudi kmečkim zastopnikom ni vzeti za zlo, če so se z ozirom na kmečke koristi postavili na stališče, da naj se vse uredi po davkih. Kmetje so tolažili razburjene meščane, da bi tudi oni radi plačevali večjo doklado na vodo, ko bi imeli take dohodke, kakor meščani, katerim kmetje iz okolice znosijo mnogo denarja v prodajalne, trgovine m denarne zarode Pri tem posvetovanju se je tudi konečno sklenilo, da se uprava vodovoda poveri upravnemu sveta, kjer so vse občine primerno zastopane. Skupen vodovod naj Ima eno skupno upravo, enako porazdelitev bremen za vzdrževanje in skupno vodarino. V vodovodni upravni »vet so bili izvoljeni: Za Radovljico: g. I. Sartori, Oto Iloman, Šušteršič; za Mošnje: g. I. Resman, A. Gabrijelčič, A. Cvenkelj; za Begunje: g. I. Trenk, V. Sturm; za Lesce: g. I. Žark in Va-lant; za Predtrg: g. Franc Grilc.
Ii Paitala pri ftiefji Laki. Zadnji .Gorenjec" s svojim člankom .Mohamed v Zmincu" je spravil vso občino po koncu. Za list smo se kar trgali, vsak ga je hotel imeti v rokah. Obenem smo pa rekli: Ko bi člankar našega župana Luko tako poznal, kakor ga mi, njegovi rojaki, poznamo, bi Lukova fotografija še bolj po turško izgledala Hvaležni smo pa .Gorenjcu", da je temu možu. ki je toliko časa skrival pred svetom svoje .krščanstvo", larfo potegnil z obraza. Povod k temu je pač dal Dagarin sam, ko je začel po .Narodu" svojo turško vero razkladati Vekomaj bo obžaloval trenutek, da je s pomočjo loškega Nadila - motovila jel v .Narod" pisati. Mislil je, da je na lovu med liberalnimi bratci in da lahko tako prosto čenča, kakor tam, ali pa v šnopsariji pri Marjančnici, kjer je njegova mo-šeja. Kdaj je postal Luka liberalec? .Gorenjec" pravi, da se je pokazal pri zadnjih volitvah. To je pomota. Že 1. 1905., ko je bila v Loki birma in je neki odbornik pri občinski seji predlagal, naj tudi župan Luka v imenu zminške občine pozdravi škofa v Puštalu, je Luka v javni seji rekel: .Škof nima z našo občino nič opraviti, občina pa s škofom ne," in tudi res ni škofa pozdravil, akoravno je škof le par korakov proč od njegove hiše šel. To je prav po liberalnem receptu. Pa tudi sicer je svoj liberalizem pokazal, n. pr. pri volitvi v zdravstveni odsek, ko je volil proti S. L. S. liberalca, in ravnotako se je pri volitvi v cestni odbor potegoval na začudenje vseh volilcev za Dolenca. Torej Luka, ki jo maha že proti 60., ni prišel iz gnezda šele včeraj, ampak je pobratim že starejših liberalnih kozlov.
Ii Zsieinikor. .V verskih stvareh je pri nas že mnogo slabše, kakor je bilo pred par leti". Tako pravijo naši liberalci in to stoji črno na belem. Zato ima pa prav naš g. župnik, ki je poskrbel, da bomo imeli prihodnji teden sv. mi-sijon. Po misijonu se pri tistih, ki so samo grešniki, lahko zopet na bolje obrne. Pri sovražnikih vere in cerkve se pa seveda v verskih stvareh leto za letom obrača na slabše. Cembolj kdo posluša hujskača, ki pravi: .Nikar v cerkev ne hodil" tem slabši bo. .Duhoven je samo za zadnjo uro," je pravil oni dan Popčev oča nekemu Za-ložanu. To pa ni res, ker je duhovna že prej včasih treba. .Za zadnjo uro ga nima nihče na špagi," je rekel pri neki priliki pokojni gospod Tomaž. Modri gospod se je celo v politiko vtikal in verni Brezničani so ga hvalili, napredni čopi pa grajali. Je povsod ista rauzika — Naš .Dom" je prav mogočna stavba in stoji na zelo primernem kraju. Pred .Domom" se bo napravil lep prostor. Težko pričakujemo prihodnje pomladi, ko bo slovesna otvoritev. Razvila se bo tudi krasna društvena zastava. Le naprej po poti krščanske omike I Še nas je nekaj!
U Prage. Slovenski docent dr. Mihael Rosto-har je dne 28. oktobra v svojem nastopnem predavanju .O elementarni logiki" povdarjal, da hočejo imeti Slovenci na praškem vseučilišču slovenske stolice in da naj bo to vez med Čehi in Slovenci.
Kriie pri Tržiča. Občinske volitve se bližajo. Imenik volilcev bo razpoložen do 6. novembra. Volilcev je v zapisniku 617, tako da pride 24 odbornikov. Imenik ni popolen in bo treba reklamirati. Pri županstvu se oglašajo tisti, ki žele podpore zavoljo suše. Pa se je razglasilo precej pozno. Pri novem odboru se bo moralo pre-meniti marsikaj. Kako je z onim prispevkom letnih 400 K za popravo potov? Ali imajo poslušalci, ki niso odborniki, pri občinski seji tudi kaj odločevati ? Kdo in kako daje podporo ubož-nim osebam ? O vsem tem se bomo še pomenili.
Podgorski.
List .Pester Medizlnische Presse" piše: »Pri živčnih boleznih in težkomiselnosti, ki so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se z vpo-rabo naravne Franc Josef ove grenčice dosežejo uprav presenetljivi uspehi. — Splošno se predpisuje pri otrocih 1 do 2 žlici, pri odraslih pol do tričetrt kozarca .Franc Jožef-ove" vode.
Rove miatetratvo. Ministrski predsednik baron Gautsch je podal cesarju v torek opoldne de misijo ministrstva, katero je cesar vsprejel. Novo ministrstvo je uradniško in bo delalo na to, da zbornica sprejme predloge za državne potrebščine. Ministrstvo je sestavljeno takole: Predsednik: Karol grof Sturgkh; notranje: Karol Heinold baron Udynski; pouk: Henrik Maks vitez Hassarek; justica: dr. vitez Hochenburger; finance: dr. Robert Meyer; trgovina: Mavric vitez Roessler; javna dela: Otokar Trnka; železnice: Zdenko baron Forster; kmetijstvo: Žalski; deželna bramba: Fr. pl. Georgi; minister za Galicijo: vitez Zaleski.
Kaj te govori o novih mtniatrlbT Maks Hussarek liberalcem ni nič všeč, ker je bil doslej profesor cerkvenega prava na dunajskem vseučilišču in tedaj .klerikalec". Hochenburger, Roessler in Forster so pa liberalnim Nemcem prav po volji. Trnka in Zaleski sta delavna, mirna. Poljaki ne zahtevajo ministrov razun Zaleskega Za Jugoslovane nihče nič ne vpraša, ker Nemci tega ne dovolijo. Grof Sturgkh je baje prestolonaslednikov minister, sicer pa Nemec. Oziralo se je na vsako večjo stranko, tudi na krščanske socijalce. Ministrstvo je sicer uradniško, pa hoče nekaj časa ostati.
Načrt cestnega zakona za Kranjsko je bil
cd vlade vrnjen, da se nekoliko izpopolni. Deželni odbor je to odobril in zakon se predloži v sankcijo.
Koroški deželni predsednik baron Hein odstopi, njegov naslednik bo baje grof Scbaffgotsch iz Trsta ali pa Ferdinand grof StUrgkh.
Hrvaški bes dr. Tomeiift se je odpovedal, a demisija od kralja ni bila sprejeta.
Nadvojvoda Fordliand Karol je izstopil iz cesarske hiše in odložil vsa svoja dostojanstva, ker se je oženil s hčerjo praškega profesorja Czubra. Nadvojvoda se bo odslej pisal Burg in bo živel v Švici.
V Perziji hočeta izrabiti Rusija in Anglija položaj, ker imajo Turki opraviti z Italijani. Ruski in angleški vojaki pojdejo v Perziji proti Teheranu. Rusija je pomnožila tudi svoje brodovje v Črnem morju.
Uper na Klta)ikem. Boji so bili pri Hankavu med cesarskimi četami in vstaši posebno okoli glavnega kolodvora. Odkar traja upor, je padlo od cesarskih čet 1000 mož in 3003 je bilo ranjenih. Ministrstvo v Pekinu je odstopilo in Juanšikaj je imenovan za ministrskega predsednika, ki se hoče pogajati z Liuanhengom o sklepanju miru.
Italijansko - tnrska vojeka. Zadnji teden se je Italijanom slabo godilo. Že koncem p ejšnega tedna so Turki ž vso silo napadli Italijane in prodrli na mnogih krajih brambno črto. Italijani so v velikem neredu popustili trdnjavi Scid Mesri in Henni. Turki so dobili v roke veliko topov, orežja, živil, streliva, konj in mul. Dobili so v oblast tudi studence, iz katerih teče voda v Tri« polis, tako da morajo Italijani dovažati vodo na iadijah iz Italije. Z vjetimi Turki delajo Italijani uprav nečloveški, streljajo žene in otroke. Streljajo pa tako slabo, da so za enega Turčina na 10 m daljave porabili 19 strelov. Zdaj spravljajo Italijani v Afriko nove polke. Tudi iz balonov mečejo razstreli'a v turški tabor. V laškem taboru pa razsaja kolera. Neva nost je tem večja, ker pred Tripolisom leži 3000 trupel nepokopa-nih. V Italiji trgovina silno trpi in množe se denarni polomi. Tripolisa Turki še niso vzeli.
17 50-39
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko »ožo in bel teint, se umiva le z
SteokeMfferd Iliijlno mlačno milo
(nuunka, SteelMipferd) tvrdke Bergmann ic Co., TeAin ob Lah-. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d.
Novičar.
Občiaike volitve v Kranja bodo v koncu tega meseca. Udeležita se volitev obe stranki. Nekateri liberalci delajo na vse kriplje, da bi se
ohranil v mestni hiši komando Sajovičeve žlahte. S tem pa meščanstvo ni zadovoljno. Naša stranka ima zato ugodno stališče, ker med nasprotniki par možicev tišči k tlom vse, tudi avoje somišljenike, ki so hoteli delati za napredek mesta. Slovenska ljudska stranka se je doslej mirno udeleževala sej po virilistih, ker se je nadejala, da bodo možje, ki so bili pri krmilu, vendar enkrat kaj storili in izpolnili kakšno obljubo. Pa nič in nič! Zavrgli so .Staro cokljo", nataknili pa dve novi, da se nobena stvar ne gane naprej. Naše potrpežljivosti je konec. Začeli bomo bolj glasno govoriti o tem, kako je z vodnimi silami na Savi, z razsvetljavo mesta, s kanalizacijo, s kopališčem, z ubožnico, s posipanjem in škropljenjem cest, z regulacijskim načrtom Itd. itd. Nasprotniki menijo, da so neomejeni gospodarji in da bodo s terorizmom našim meščanom popolnoma usta zamašili, pa se motijo. Zdrava opozicija je nujno potrebna. Na delo!
Volilni imeniki. Po § 17. občinskega volilnega reda za Kranjsko ne sme županstvo nikomur braniti, če si hoče prepisati volilne imenike. Tako je razsodilo c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani.
Cojkot. Dr. Tavčar je pozabil na svoje duhovito geslo: .Liberalcem groš, klerikalcem knof!" Zato je povedal .Narod" zadnji torek, da je bojkot, s katerim je zagrozil dr. Lampe, .najostud-nejše in naj podle jše sredstvo, ki vodi do uspeha in cilja". Z Viča, kjer so zmagali liberalci, pa se v isti številki .Naroda* priporoča geslo: .Svoji k svojim!"
0, ta neireenl m par! Profesor Reianer je rekel na shodu v Ljubljani, da še nikdar ni bilo v mestu .toliko sovraštva, toliko preganjanja, toliko pritajenih kletev, kakor v Času, ko vlada stranka, ki nosi znamenje miru in ljubezni". Katera je ii ta stranka? V Ljubljani menda vlada liberalna stranka. Ko bo nehala vladati, bodo izginili iz bele Ljubljane vsi zgoraj našteti grehi.
Volitev ga krsajaki deželni zbor. Pri volitvi v Ljubljani je bilo oddanih 3313 glasov. Praznih je bilo 180 glasovnic. Ribnikar je dobil 1719, Rojina 770, dr. Egger 417 in E. Kristan 214 glasov.
Socljalio - demokratičen ahod na Trati pri Skefjl Loki. Shod se je vršil v gostilni pri Jožetu. Navzočih je bilo vsega 30 oseb, nekaj radovednežev, drugi rdečkarji. Sklical je shod so-drug Slabnik, govoril pa neki rdečkar iz Ljubljane, menda Kocmur, ki je ubijal draginjo, le bolj pa klerikalnega zmaja Med že precej, pijanimi poslušalci se oglasi tenka .štimca", ki se predstavi za zastopnika loškega liberalizma. .Kdo pa je ta," aevse povprašuje. Fante se predstavi za vajenca v loški lekarni, piše se Orožen in je sin kamniškega notarja. Fante želi govoriti Kaj pa hoče? Ker je govor ravno o draginji, se bo najbrže pritožil o premajhnih zemljah. A kaj še! On nastopi kot poslanec loških liberalcev in je pr šel vabit demokrate, da bi pri prihodnjih občinskih volitvah pomagali liberalcem izvleči voz iz blata A fan ič je slabo naletel. Rdečkarji so mu vrgli celo kopo očitanj v obraz in mu zabičali, da takih lenuhov, kakor so liberalci, ne marajo, na kar je osramočen umolknil, liberalizem je dobil zasluženo brco, draginja pa bila pregnana. Druge nesreče ni bilo.
Obrtna zadruga nn Bleda bode na željo več mojstrov vzajemno z zavodom za pospeševanje obrti na Kranjskem priredila tečaj za knjigovodstvo in korespondenco za obrtnike. Pričel se bo tečaj 9. novembra in bo trajal do 17. decembra 1.1, torej 5 tednov. Pouk bo dvakrat na teden, in sicer v četrtkih popoldne od 2. do 5. ure in v nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure ter je brezplačen. Poučeval bode strokovnjak profesor slovenske trgovske šole gospod Josip Gogala Iz Ljubljane. Za učila mora vsak udeleženec takoj vposlati K 10 ter bo dobil preostanek nazaj konec tečaja, kar se ne porabi. Kdor se udeleži tečaja, bo moral točno obiskovati določene ure pouka. Število udeležencev je omejeno od 15 do 25 ter se prosi radi tega takojšnje priglasitve. Pouk se vrši v .Blejskem domu".
Gostilni čari ka obrt. Marsikdo je že nasedel in drago plačal hišo, kjer je bila gostilna. Pričakoval je, da bo smel tudi on izvrševati gostil -ničarsko obrt. Toda koncesija je navezana na osebo, oziroma družino, in ne na hišo, in glavarstvo koncesijo ali omeji ali pa odreče. — Tako beremo v najnovejšem razglasu kranj. glavarstva. Mi pa pravimo: čimveč nepotrebnih koncesij bodo zatrli, temveč revščine bodo odpravili, ustregli gostilničarjem in gostom.
S Haj pri Kruli. (Otrok utonil.) Boži-čev šentletni Francek je šel v nedelja z malo sosedovo Miciko po razdrtem bregu Kokre v Kranj. Mali spremljevalki je zaklical: .Glej, da noter ne padeš I" Vtem pa mu je izpodrsnilo in padel je v deročo vodo in utonil. Oče je takoj prihitel, a bilo je prepozno. Opoldne so našli otroka pri grabljah Pavšlarjevega mlina.
Ii Radovljice. Dne 20. oktobra proti večeru je padel v vodno strugo pri Cajhnovi žagi triletni sinček c. kr gozdarja Gerlovca Perice, ki so tara prale, so opazile v vodi otroka, ga potegnile ven, pa je bil že mrtev. Otrok je imel posebno var-hinjo, ki se Je bila za trenutek odstrelila od njega, in ravno v tem času se je otrok preveč približal vodi in se vanjo zvalil.
dirlarlaka se je pojavila v Kranju. Prva smrtna žrtev je bila dveletna deklica I. Kotlovšek. Upajmo, da jih ne bo več.
Ii 8podaj0ga Biti|a. Pretekli teden je bil za naio vas nesrečen. V petek se je v sobi vnela obleka dveletni hčerki Jan. Kalana, po dom. Soka. Opekla se je tako hudo, da je čez dva dni umrla. — V soboto opoldan pa je začelo goreti pri Baj-željnu, Fr. Langerholcu. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Vlekel je močan veter k sreči v smeri proti cerkvi, sicer bi bila cela vas v nevarnosti.
Domžale. V vseh treh razredih je zmagala pri občinskih volitvah Slov. Ljudska Stranka, ki je dobila od 748 oddanih glasov 524 glasov. S tem je ljudstvo pokazalo, da ne mara za .Sokole".
Z Vač. Franc Juvančič s Slivnega je dobil od deželnega sodišča v Ljubljani, ker je na cesti psoval „Orle" z besedami .prokleti farški čuki", teden dni zapora
Ubogi kmet. Kuga na gobcu in parki ji h se je zopet oglasila v škofjeloškem okraju, namreč pri Sv. Duhu.
Izgubila se ja v Kranju na dan vseh svetnikov rjava listnica z vsebino 30 kron in nekaj znamk. Pošteni najditelj naj blagovoli isto oddati na tukajšnjem magistratu, kjer dobi primerno nagrado.
Daiar si lahko prihrani vsak, kdor si nakupi zimsko blago za ženske in moške obleke pri dobro znani tvrdki v Kranju, Ivanu Savniku (Be-senčanu).
C. kr. priv. splošne prometne banke podružnico Ljubljana, prej J. C. Mayer, je imenoval deželni odbor vojvodine kranjske kot plačilni co za obrestne odrezke in ižrebanih obveznic od kranjskih deželnih posojil.
frine cene v Kranja. Pšenica 26 kron, oves 24 kron, rž 22 kron, koruza 21 kron, fižol 44 do 50 kron, krompir 10 kron za 100 kg in gobe 8 kron za 1 kg.
*  # *
Koliko js Slovanov? Po najnovejših podatkih so našteli 160 miljonov Slovanov, in sicer Rusov 110 miljonov, Poljakov nad 21 miljonov, Srbo-Hrvatov nad 9 miljonov, Čehov nad 7 miljonov, Bolgarov nad 5 miljonov, Slovakov čez 2 miljona, Slovencev poldrug miljon, lužiških Srbov 157.000.
V Localbn pri Gorici je 100 hiš naprodaj, pa tudi razna zemljišča. Za 700 kron že dobiš hišico, poleg nje hlevček in še kos zemljišča. Kdo prodaja hiše? Ples, zabava in moda. Prav bi bilo, da bi se vLočniku naselili delavci in varčni Slovenci.
Čiikl «Školski Mattel* je volil Kuhinka 250.000 K. Oglasila se je kot dedinja neka nečakinja Kuhinke in .Matica" je pri sodniji propadla.
Živinska kuga se širi na Zgor. Avstrijskem. Obolelo je okrog 6000 glav goveje živine.
Pater Stojaiowszi bivši državni poslanec, vodja poljskega krščansko • socijalnega delavstva, je umrl dne 23. m. m. v Krakovu.
Avstrijske železnice. Bilanca državnih železnic izkazuje za leto 1910 velikansko izgubo, namreč 95,356.594 K- To mora biti vzorno gospodarstvo?!
dole v Ameriki. V zasebne katoliške župne šole v Zedinjenih državah hodi 1,300.000 otrok. Te šole stanejo na leto 400 milijonov dolarjev. Vzdržujejo jih katoličani sami, ki morajo vrhutega še plačevati vse davke za javne ljudske šole, v katerih ne poznajo vere.  To je požrtvovalnost!
(lajnouejSe nesli.
Ministre, ki so odstopili, je cesar vse razen Mareka odlikoval z redovi.
Danesso bili imenovani novi ministri. Za Brafa so se potegovali češki agrarci, a Poljaki so zmagali in zato bo Zaleski poljski minister in voditelj poljedelskega ministrstva.
Železniške organizacije na Dunaju groze s pasivno resistenco in celo s stavko, če jim vlada
ne ugodi v par dneh. Vlada jih bo najbrže razpustila.
Lička ielezniea se bo vendarle gradila, kakor poroča .Obzor". Vlada se je že domenila z bankami zaradi proge Ogulin - Otočac - Knin.
Z Malte se poroča, da je italijansko b r o-dovje pišlo izpred Tripolisa v Egejsko morje.
Iz Rima se naznanja, da je vojno ministrstvo sklenilo, odpoklicati iz Tripolisa poveljnika Canesa in ga nadomestiti s Frugonijem.
Pri Homsu in Bengazju je položaj ne-izpremenjen. Iz Turčije izganjajo Lahe. Italijo stane vojska vsak dan tri milijone lir, zato vlada išče posojila.
Dežela Kuagsi na Kitajskem je proglasila neodvisnost in odrekla plačevanje davkov v Peking.
DRUŠTVU.
Društvo «Kranj > v Kranju bo ponovilo v nedeljo, 5. t. m , popoldne ob polštirih žaloigro „Ml nar in njegova hči".
Kmečka Zveza. Prihodnji ponedeljek, 6. t. m., bo popoldne ob eni v Ljudskem domu v Kranju redno mesečno predavanje. Kmetovalci, pridite v obilnem številu!
Kaj je s podporo za oškodovane po sniiT Onim živinorejcem, ki so pri Kmečki zvezi v Kranju naročili krmila, naznanjamo, da do-sedaj še ni bilo določene nič podpore in da zato še nismo naročili živil. Vlada te dni šele ceni škodo. Kadar bo došla podpora, bomo kmetovalcem to v našem listu naznanili.
Prostovoljno gasilno drnitvo v Naklem ima v nedeljo 5. novembra letni občni zbor; člani in vsi, ki se za društvo zanimajo, so povabljeni.
SLOVSTVO.
Uredništvu je došla knjiga: Prsktiiebss Lehr-buch der Slovenischen Sprache für den Selbstunterricht. Von Dr. Karl Pečnik. A Hartlebens Verlag, Wien Cena 2 K 20. Ta slovenska slovnica, ki jo že v četrti izdaji razpošilja Hartlebnova knjigarna na Dunaju, je namenjena del Nemcem, ki se žele sami brez učitelja naučiti našega lepega jezika. Pravila lepo združuje z zgledi iz vsakdanjega življenja in z odlomki iz novejšega slovstva n. pr. iz Prešernovega .Krsta pri Savici" in Jurčičevega romana .Deseti brat". Ozira se tudi na narečja, ki tujcem navadno delajo največ težav. Za označeni namen je knjiga res dobra in priporočila vredna.
«Slovenski Matici> manjka za pokritje letošnjih stroškov še mnogo tisoč kron. Zato nujno prosimo, da čimprej plačajo članarino dosedanji člani in da se prijavijo novi. Članarina znaša 4 K in sc more tudi direktno poslati na naslov .Slovenske Matice" v Ljubljano. V Ljubljani sami se sprejema naročnina v društveni pisarni (Kongresni trg št. 7) in pri tvrdki Iv. Bonač.
PRODA
se popolnoma še nova oprava za špecerijsko trgovino po zelo nizki ceni.   28 2—i
Več se Izve pri upravništvu „Gorenjca,<.
Podružnica
Fr. Dolenz: Kranj
trflouina z Železnimi
priporoča svojo bogato zalogo
peči in štedilnikov najnovejše vrste, slamo-reznlce in parilne kotle, vse potrebščine za kovače, ključavničarje, mizarje i. t. d.
Kuhinjska posoda.        29 1
Postrežba prijazna. — Cene zelo nizke.
■
Ako
ne morete jesti ali ako se počutite slabo, odpomorejo vam zdravniško preizkušene
21 12-1 Kalserjeve
želodčne melisne karamele
kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. ::: Paket 20 in 40 vinarjev.
Dobi se pri: K. SAVNI S, lekarna pri ::: sv. Trojici v Kranju. :::
Jesensko in zimsko blago!
Obleke za moške in ženske, za odrasle in otroke, površnike, ha-veloke, pelerine, sukne, Ženske jopice, plašče, razno perilo in sploh vse v manufakturno modno in : konfekcijsko stroko spadajoče : : predmete priporoča po zelo :
NIZKIH CENAH
14 3-4
J. Pfeifer
manufakturna, modna in konfekcijska trgovina pri „FAJFARJU" v Kranju.
BLAGAJNE IN PISARNE
I c. kr. priv. splošne prometne banke 1 podruž. v Ljubljani prej J. C. Mayer
se od
od 6. novembra 1911
ne nahajajo več v Stritarjevi ulici 6
te. n več v novih prostorih
vogal Marijin trg - Sv. Petra cesta
(v hiši „Assicurazioni Generali")-