N PRETEKLO SOBOTO SO SE ZBRALI ČLANI TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME GORENJE IN VABLJENI GOSTJE NA ZAKLJUČNI NAGRADNI PRIREDITVI »GORENJE — HAVAJI«, KI JE BILA V VELIKI PROIZVODNI HALI ZA IZDELAVO PRALNIH STROJEV. IZŽREBALI SO ZADNJE NAGRAJENCE, RAZVILI SINDIKALNI PRAPOR IN IZROČILI PRIZNANJA TER DARILA TISTIM ČLANOM SKUPNOSTI, KI DELAJO PRI NJIH DESET LET. VEC O PRIREDITVI »GORENJE ZA VAS«, BERITE NA 3. STRANI. — NA FOTOGRAFIJI: PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TEODOR JELEN JE RAZIVL SINDIKALNO ZASTAVO. Skrb za mlade kmetijske proizvajalce 2. DECEMBRA 1968 ZAČNETA ŠOLI ZA MLADE KMETIJSKE PROIZVAJALCE V ŠENTILJU IN ŠMARTNEM OB PAKI. _ Delavska univerza Velenje bo organizirala s pomočjo Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje in s strokovnim vodstvom Kmetijske zadruge Šoštanj kmetijsko šolo v Šentilju pri Velenju in Šmartnem ob Paki. V programu so predavanja iz področja živinoreje, sadjarstva, poljedelstva in kmetijskega strojništva. Poleg čisto strokovnega dela bo nekaj učnih ur posvečenih agrarni politiki in kooperaciji ter problemom v zvezi z zemljiško knjigo in katastrom. V šoli se bodo slušatelji spoznali tudi s poslovno korespondenco in praktičnim računstvom. šola je namenjena mladim kmetijskim proizvajalcem s popolno in nepopolno osemletko ter kooperantom. Pouk bo v osnovni šoli v Šentilju in v osemletki v Šmartnem ob Paki in bo trajal 3 mesece, 3-krat tedensko v popoldanskih in večernih urah. Prijave sprejema delavska univerza v Velenju, obe omenjeni osnovni šoli ter kmetijska zadruga v Šoštanju in svojih ekspoziturah, do 25. novembra tega leta. šolanje bo brezplačno, ker ga financira Temeljna izobraževalna skupnost na iniciativo Skupščine občine Velenje. Delavska univerza Velenje NALOGE SZDL V PRIPRAVAH NA VOLITVE Pa j k Velenje 31. oktobra 1968 — Leto IV. št. 18 (80) — Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini V predlaganih ustavnih spremembah v zvezi z volilnim sistemom se vloga SZDL bistveno širi. Socialistični zvezi, kot ustavnemu či-nitelju se ne pripisuje več samo vloga splošnega nosilca predvolilne politične aktivnosti, ampak se ji daje pravica temeljnega nosilca kandidacijskega postopka. S tem Socialistična zveza postaja dejansko najširša tribuna, v kateri občani in delovni ljudje uresničujejo svoje interese pri volitvah in to na demokratičen, organiziran in javen način. S tem Socialistična zveza prevzema tudi določeno odgovornost pred družbo, da bo v skladu z interesi delovnih ljudi in potrebami družbe predlagala v predstavniška telesa najbolj ustrezne ljudi. Splošno politično razpoloženje in prizadevanje družbe, sta usmerjena v odločnejše uveljavljanje samoupravnosti na vseh po-GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ODCINE VELENJE dročjih. To potrjujejo med ostalim zadnji dokumenti naših političnih vodstev in ustavne spremembe. Zato je razumljivo, da so precejšnja pričakovanja po še doslednejšem uveljavljanju neposredne demokracije, po hitrejšem odpravljanju različnih etatističnih ostankov, tako v družbeno-političnem kot v gospodarskem sistemu in po vsestranski realizaciji družbene in gospodarske reforme. V veliki meri je realizacija teh pričakovanj odvisna od kakovosti, sposobnosti in zrelosti predstavniških teles. Novoizvoljene skupščine se bodo zato znašle pred zahtevnimi in marsikdaj tudi kompliciranimi nalogami. Volitve so pomembne tudi s stališča mednarodne situacije. Priča smo ponovnemu uveljavljanju najbolj grobih načel in metod, tipičnih za stalinizem. Jugoslavija je dežela, ki lahko pokaže in dokaže prednosti socializma kot političnega sistema in gospodarskih odnosov, ki hitro razvijajo visoko produktivno gospodarstvo. Vloga Socialistične zveze ne bi smela biti omejena zgolj na postopke kandidiranja, ampak bi se morala pojaviti tudi kot nosilec političnega volilnega programa, ki naj bi ob pretresu o dosedanjem delu skupščin postal osnovna vsebina vseh volilnih razgovorov. V takšnem volilnem dokumentu, ki naj bi izhajal iz doseženih rezultatov, na katere često pozabljamo, bi se moralo jasno opredeliti, kaj Socialistična zveza kot instrument občanov in nosilka celotne politične aktivnosti pričakuje in naroča volilnim telesom, da izvršijo v prihodnjem mandatnem obdobju. Ti volilni programi naj bi bili politična osnova Socialistične zveze v predvolilni dejavnosti. Volilci in občani naj bi se z njimi seznanjali tako, da bi vedeli, zakaj se zavzema Socialistična zveza. Na predkandidacijskih zborih pa bi jih občani in volilci dopolnjevali, spreminjali in sprejemali. Postati bi morali širok odgovor, ki bo izražal njihove interese in zahteve. NA ZADNJI SEJI KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS V VELENJU, KI JE BILA 23. OKTOBRA, SO SPREJELI V ZVEZO KOMUNISTOV 5 MLADIH IZ VELENJSKE GIMNAZIJE. - USTANOVILI PA SO TUDI STALNI AKTIV ZKS, KI BO NA GIMNAZIJI ZDRUŽEVAL PROFESORJE IN DIJAKE, ČLANE ZVEZE KOMUNISTOV. DOSLEDNEJE DRUŽBENE SPOŠTOVATI DOGOVORE Zadnjo sejo komiteja občinske konference ZKS v Velenju je vodil politični sekretar Kristian Hrastel, ki je uvodoma tudi povedal nekaj mnenj in predlogov k tezam za izdelavo slovenskega razvojnega načrta. Zato je bila osrednja točka razprave na tej seji, razgovor o tezah idejno-političnih osnov za izdelavo programa družbenoekonomskega razvoja Slovenije, s posebnim poudarkom na komunalni sistem in odnose med republiko in zvezo. Več kot dve uri je trajal razgovor, razpravljale! pa so se predvsem zavzemali za to, da bi na vseh nivojih bolj spoštovali in izvajali družbene dogovore. Nadalje so menili, da bo morala komuna dobiti večjo materialno osnovo, če hočemo, da bo lahko samoupravni mehanizem bolj učinkovito deloval. Pri tem je bilo slišati tudi mnenje, da bi kazalo sedanji razdrobljeni komunalni sistem ponekod združiti in tako zagotoviti ekonomičnejše osnovne pravice, ki izhajajo iz raznih predpisov. Lojze Napotnik je povedal, da imamo kar 168 zveznih predpisov o odgovornosti, tem pa sledijo še tisti, ki so jih sprejeli v republikah, občini in delovnih organizacijah. Pri tolikšnem številu uzakonjenih določil pa še vedno lahko ugotavljamo, da slabo spoštujemo zlasti družbene dogovore. Ko je govoril o pomoči nezadostno razvitim področjem, je pri tem omenil, da bi morali pri dolgoročnejših naložbah v te predele, zahtevati račun potrošnje in ugotoviti racionalnost. 2e v komuni ne izvajamo dosledno samoupravnih dogovorov, je povedal inž. Ludvik Mali, in zahtevamo predpise takrat, ko jih na posameznem področju rabimo. Neupoštevanje pa se širi vseskozi do zveze. Zato stvari večkrat slabo rešujemo. Inž. Peter Krapež je podprl pravilnost pravice do samostojnega razvoja naroda, ki je zastopan tudi v tezah. Povedal pa je, da imamo tudi v Sloveniji nezadostno razvita področja, ki nimajo dovoljne materialne podlage za financiranje deklariranih potreb. Zato meni da bi kazalo nekatere vire potrošnje združiti in vodenje centralizirati (kot primer je navedel financiranje drugostopenjskega šolstva, slovenske nacionalne ' kulture in umetnosti). Takšna dejanja pa po njegovem mnenju ne bi bila etatistična, ker bi lahko tudi iz centra izvoljeni samoupravni organi, ob upoštevanju družbenih dogovorov, določili kaj bomo naredili. Jože Melanšek je dejal, da se , samouprava v krajevnih skupnostih uspešno razvija, ker odloča manjše število ljudi, ki vedo kaj rabijo, kaj lahko naredijo z družbenimi sredstvi in koliko morajo prispevati sami. Zato meni, da bi morali te izkušnje razširiti tudi naprej. Ko razpravljamo o perspektivnem razvojnem načrtu Slovenije, je med drugim dej;jl Ivo Jamnikar, moramo govoriti o ekonomskem in zakonitem sistemu, ki ga je potrebno utrditi. To je po njegovem mnenju osnovna zahteva, ki bo utrdila dobro začrtan program. Ivo Jamnikar je tudi povedal, da imamo še vedno preveč ko- mun, zato je tudi več različnih rešitev za stvari, ki bi morale biti vsem skupne. Osnovna razmerja morajo biti določena v republiki, s tem pa nikakor ne kršimo demokratičnosti in samoupravljanje. Slovenija je majhna in ne bi smelo biti tolikšnih odstopanj. (Nadaljevanje na 2. strani) Tako opredeljena vsebina predvolilne aktivnosti pa bo prav gotovo tudi prispevala k večji odgovornosti odbornikov in poslancev pred Socialistično zvezo in občani. Socialistična zveza in občani pa bodo imeli možnost presojati, kako se njihov odbornik oziroma poslanec zavzema v predstavniškem telesu za uresničitev sprejetih nalog in stališč. Ob vseh teh nalogah Socialistična zveza ne more mimo nekaterih kadrovskih aspektov. Pri tem bi morali upoštevati tudi sprejeta stališča o kadrovski politiki v tezah Socialistične zveze in v resoluciji IX. plenuma Zveze komunistov Jugoslavije, ki zlasti poudarjajo, da mora postati kreiranje kadrovske politike stvar delovnih ljudi in občanov v delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih, organiziranih v družbeno-političnih organizacijah, sestavni del njihovih samoupravnih pravic. Kadrovska politika mora postati javna, ne pa zadeva ozkih krogov ljudi, grup in poedincev. Osnovna merila in kriteriji za zbor osebnosti morajo biti predvsem njihova sposobnost, strokovna kvaliteta, progresivni koncepti in zavzetost za samoupravljanje in uresničitev družbene in gospodarske reforme. Osebnost odbornika in poslanca in njihovo ravnanje postajajo vedno bolj deležni kritične presoje občanov in volilcev. Pri zbiranju kandidatov bo pomemben njihov ugled, ki so si ga ustvarili z delom in družbeno zavestjo, prav tako pa tudi zaupanje, ki ga uživajo med občani in v svojih kolektivih. Socialistična zveza naj bi se torej zavzela za takšne ljudi, ki bodo zavestno pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje delo v predstavniških telesih pred svojimi volilnimi telesi in javnostjo in ki bodo tudi pripravljeni delati v Socialistični zvezi kot javni družbeni delavci ter se kot taki zavzemati za uresničevanje politike, sprejete v predstavniških telesih. Socialistična zveza se bo morala upreti kakršnimkoli poskusom, da bi se uveljavljali ljudje z demagogijo ali z interesi, ki nimajo nič skupnega s socialističnimi prizadevanji. Naloge, ki stoje pred Socialistično zvezo v prihodnjem obdobju ob pripravah na skupščinske volitve v letu 1969, so torej bistveno zahtevnejše kot so bile pri vseh dosedanjih volitvah. Vse te naloge pa bo Socialistična zveza lahko uresničila le ob vsesplošni podpori vseh družbeno-političnih činiteljev, predvsem pa ob podpori in vsestranski aktivnosti vseh članov SZDL. Dosledno izvajanje vseh demokratično sprejetih stališč in načel bo tako še bolj utrdilo naš sistem samoupravljanja in potrdilo pravilnost poti v gradnji samoupravnega socializma. Sekretar občinske konference SZDL Velenje JOŽE VEBER 1. novembra bomo na grobove naših najdražjih spet položili cvetje in prižgali svečke. Spomnili se jih bomo s spoštovanjem in bili z njimi oh njihovih gomilah. Borčevske organizacije pa bodo pri spominskih obeležjih iz svetlih dni naše socialistične revolucije priredile žalne svečanosti. 1. novembra bodo koinemoracije: ob 8. uri pri spominski plošči v Pesju, ob S,30 pri plošči v Skalah, ob 9. uri pri spomeniku na Partizanski cesti v Velenju, ob 9,30 pri spomeniku na starem pokopališču v Velenju in^ ob 10. uri pri grobnici na šoštanj-skem pokopališču. Grobnica padlim borcem na Velenjskem pokopališču Stran 2 ŠALEŠKI RUDAR 31. oktober 1968 DRUŠTVENA AKTIVNOST V OBČINI VELENJE DINARJEV NA LETO ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST DOSLEDNEJE SPOŠTOVATI DRUŽBENE DOGOVORE V ANKETI, KI JO JE IZVEDLA KOMISIJA ZA DRUŠTVENO DEJAVNOST PRI OB-ČINSKI KONFERENCI SZDL, SO UGOTAVLJALI TUDI GMOTNO STANJE DRUŠTEV. ZA-TO BOMO V TEM ČETRTEM NADALJEVANJU OPISOVANJA NEKATERIH UGOTOVITEV IZ ANKETE, PISALI O FINANČNIH SREDSTVIH, DRUŠTVENIH PROSTORIH IN REKVIZITIH. Leta 1966 je 41 anketiranih društev porabilo 669.299 dinarjev (skoraj 67 milijonov starih dinarjev). Ko so preračunali koliko denarja odpade na enega aktivnega člana, se je znesek, ki je na prvi pogled kar precejšen, občutno zman jšal in pride v enem letu na aktivnega člana 147 dinarjev. Anketirana društva pa so tudi vprašali kolikšna finančna sredstva rabijo za nemoteno delo. Sešteti zneski v odgovorih so pokazali, da bi vseh 37 društev rabilo 1,220.000 dinarjev (122 milijonov starih dinarjev). Od tega bi rabili 502.163 dinarjev za društveno dejavnost, ostalo pa za vzdrževanje zgradb. V anketi je takole obrazloženo mnenje o porabljenih sredstvih: »Vsa društva vedno tarnajo, da ni finančnih sredstev. Pri tem naenkrat ugotovimo, da je samo 37 anketiranih društev v enem letu porabilo okroglo 67 milijonov starih dinarjev, kar je precej denarja. Poleg tega moramo vedeti, da je ta ocena potrošenih sredstev v letu 1966 še prenizka, saj se je nekaj izdatkov izgubilo oziroma ni registriranih. Kje so potem še izdatki tistih društev, ki jih z našo anketo nismo zajeli! Vsekakor lahko torej z gotovostjo trdimo, da so bila v letu 1966 (in tako gotovo tudi v letu 1967 in v bodoče) porabljena ogromna finančna sredstva. Ob tem pa se nam nujno mora pojaviti nekaj vprašanj: G Ali uspehi na področju društvene dejavnosti odtehtajo porabljena finančna sredstva? # Kje so anketirana društva sploh uspela zbrati tolikšna finančna sredstva? Q Ali je tistim, ki ta sredstva dajejo, bilo znano, koliko bo vseh teh sredstev v celotni občini odteklo v različna društva? Takih in podobnih vprašanj je gotovo še veliko. Skušali bi pa pov .'dati nekaj misli ob navede : h treh. O terr, ali so uspehi na področju društvene dejavnosti odtehta i porabljena finančna sredstv.;, smo delno dobili odgovor ob podatkih o delu društev. PORABLJENA SREDSTVA NEKONTROLIRANO TROSIJO Dalje ima tako financiranje verjetno še eno šibko točko: če neko društvo uspe dobiti, denimo, v šestih podjetjih po 100 tisoč starih dinarjev, je to kar lep kapital, ki že omogoča solidno aktivnost društva. Toda društvo — spet predpostavljamo — je s tem denarjem nesmotrno gospodarilo in ga tako rekoč zapravilo. Nobeno od šestih podjetij se ne zanima, kaj se je za tisti denar, ki ga je dalo, naredilo, ker je to pač premajhna vsota, da bi se gospodarske organizacije vprašale, kako so jo v društvu obrnili, ln tako društvu ni treba pred nobenim forumom odgovarjati za porabljena sredstva, oziroma mu ni treba odgovarjati zaradi nesmotrnega gospodarjenja. Precej ^drugačno pesem bi verjetno slišali, če bi isto društvo dobilo skupaj vseh 600 tisoč starih dinarjev od enega samega podjetja (ali od drugega organa). Zakaj bi bilo znano, da je društvo dobilo precej sredstev (prej je vsako podjetje zase mislilo, da je društvo dobilo le 100 tisoč starih dinarjev). In zdaj bi se podjetje, ki je dalo vseh 600 tisoč dinarjev, veliko prej vprašalo, kaj je društvo naredilo s tem denarjem: kakšno je delo, kakšni so uspehi, in kako je društvo gospodarilo? Pri tem pa skoraj upamo trditi, da bi bilo tisto podjetje na istem. Skupaj bi dalo to (ali pa bi dalo po obrokih, a bi že na začetku vedela — podjetje in društvo — koliko bo dalo), kar sicer daje »po kapljicah«. Iz vsega dosedanjega je verjetno dovolj jasno, da bi bilo potrebno naš način financira-, nja nekoliko izpolniti v nakazanem smislu. — Drugo vprašanje se bo verjetno zdelo vsakomur opravičeno. Dejansko je čudno, kje so anketirana društva uspela nabrati toliko denarja. Razlaga skoraj ne more biti drugačna kot ta, da so ta sredstva zbrana po kapljicah, oziroma še bolje rečeno — nekaj v tem podjetju, nekaj v onem, povsod malo, skupaj pa nanese veliko. Podjetje ugodi prošnji in nakaže nekaj malega, da društvo ne bi omagalo, prav tako se odzove prošnji drugo podjetje, ker ne ve za ono prvo. Mogoče društvo v prošnji celo pozabi povedati, da je vložilo ali pa da bo vložilo podobno prošnjo še drugod, mogoče pozabi povedati, da je od drugod že nekaj dobilo. Kar nehote se vsiljuje misel, da imamo opraviti z beračem, ki je že devetkrat jedel, pa je še vedno tešč. KAKO ZBIRATI SREDSTVA? — S tem pa smo delno odgovorili na tretje vprašanje (to je, ali je tistim, ki so ta-sredstva dajali, sploh bilozna-,no — ali so imeli predstavo — koliko bo vseh sredstev v okviru celotne občine odteklo v različna društva). Gre namreč za to, da pri takem načinu financiranja skoraj gotovo ne more biti dobrega izgleda. Na eni strani ni pregleda, koliko je katero društvo dobilo in zato ne more biti tako financiranje pravično z vidika posameznih društev. Po drugi strani pa tudi ni pregleda, koliko je katero podjetje dalo, zato tako financiranje tudi z vidika gospodarskih organizacij ne more biti najbolj pravično.« Izpopolnjeni način financiranja društvenih dejavnosti bi moral vsebovati predvsem tele karakteristike: — Tisti, ki daje denar, bi moral imeti omogočen pregled nad tem, komu da in koliko bo moral dati. — Tisti, ki daje denar, bi moral dalje imeti omogočen pregled nad tem, koliko bo oni, ki sprejema, vsega skupaj sprejel. — Tisti, ki denar dobi, bi moral pravi čas vedeti, koliko bo za vso sezono v letu dobil vsega skupaj, da si bo lahko finančna sredstva pravilno porazdelil in da bo torej lahko dobro gospodaril. — Tistemu, ki denar daje, mora biti, položen tudi obračun o gospodarjenju, o delu in uspehih. — Financiranje bi moralo biti pravično urejeno tako za podjetje kot za društvo. To se pravi, da mora biti pritisk na gospodarske organizacije sorazmeren njihovi gospodarski moči, dotacije društvom pa sorazmerne potrebam, prizadevanju, uspehom in družbeni pomembnosti posameznih društev. Verjetno bi lahko na več načinov dosegli, da bi izpopolnjen način financiranja vseboval naštete (in še druge) karakteristike. V anketi sta nakazan: le dva možna načina: Posamezna podjetja bi prevzela skrb nad nekaterimi (vsaj glavnimi) društvi. Poseben organ bi moral zbrati potrebne podatke in potem bi morda na posvetovanju predstavniki podjetij pretehtali med seboj, katero društvo je primerno za podjetje. Društvo je potem v celoti vezano na svoje podjetje in ne išče finančnih sredstev drugod. Podjetju je prepuščen način vročanja sredstev. Istočasno pa je seveda za svoje delo in gospodarjenje prav tako odgovorno svojemu podjetju. Tak način, kolikor je članom komisije za društveno dejavnost znano, že praktici-rajo v Šoštanju in z njim ni kakšnih posebnih težav. Pravzaprav je to nadaljevanje starega načina, le da je tako omogočeno, da ima podjetje boljši pregled nad potrebami in porabo sredstev. fe Vsa podjetja bi sredstva, namenjena za društvene dejavnosti, dajala enemu samemu osrednjemu forumu, oziroma organu (sredstva bi se stekala v poseben sklad). Ta organ potem skrbi za pravično razdelitev med vsa društva v občini, hkrati pa tudi pred tem organom društva odgovarjajo za porabljena sredstva. To se pravi, da ta organ v primeru slabega gospodarjenja izvaja tudi sankcije. To bi bil navidezno centraliziran način financiranja, vendar pa je treba poudariti, da samo navidezno centraliziran. V resnici bi moralo vsako društvo tudi pri tem načinu dovolj zgodaj imeti sredstva v svoji blagajni, oziroma na svoji knjižici, tako da potem s temi sredstvi čim bolj samostojno razpolaga in gospodari. Denarna sredstva bodo torej še naprej prav gotovo tekla v blagajne najrazličnejših društev. Gre torej le za vprašanje, ali bomo dopustili, da ti potočki sami iščejo pot in da jih med potjo več tu ali tam ponikne, ali pa bomo potočke speljali po pravih kanalih na tista kolesa, ki se morajo vrteti, če hočemo, da bo naša mladina imela solidne pogoje za aktivno društveno udejstvovanje. Z drugimi besedami; z izboljšanjem načina financiranja moramo doseči, da bodo ista finančna sredstva bol j učinkovita. Večjo učinkovitost pa bomo morali doseči tudi z izboljšanjem načina potrošnje istih finančnih sredstev. DRUŠTVENIH PROSTOROV JE DOVOLJ Eden od osnovnih pogojev za uspešno društveno dejavnost je prostor, kjer se ta dejavnost odvija. Telesno-vzgoj-no društvo mora imeti telovadnico ali prostor v naravi, dramska sekcija mora imeti oder, strelsko društvo mora imeti strelišče — če hočemo, da bodo ta društva sploh lahko delala. Videti je, da je v naši občini vloženih že ogromno sredstev v objekte, kjer naj se odvija društvena dejavnost. To se tudi odraža v re7.ultatih ankete. Na vprašanje ali prostori oziroma objekti, kjer se odvija delo društev, ustrezajo svojemu namenu, je namreč od 41. anketiranih društev kar 13 društev .dalo odgovor, da prostori absolutno ustrezajo svojemu namenu, 20 društev je odgovorilo, da delno ustrezajo, samo 4 društva so odgovorila, da . njihovi prostori skorajda ne ustrezajo, in samo eno društvo pravi, da prostor absolutno ne ustreza (3 društva na vprašanje niso odgovorila). Prav tako je ugodna slika o ohranjenosti teh objektov: 10 društev pravi, da so objekti — prostori — absolutno dobro ohranjeni, 9 društev pravi, da so prostori dobro ohranjeni, 14 društev pravi, da je potrebno delno popravilo in samo 5 društev toži, da je potrebno temeljito popravilo (tri društva pa na vprašanje niso odgovorila). Anketa ni pokazala, da bi bili prostori preveč hudo zasedeni. Večino prostorov oziroma objektov fiamreč koristi več društev ali vsaj več skupin (sekcij) istega društva. Za-, to so v anketi vprašali ali je okoliščina, da morajo prostor deliti še z drugimi koristniki, ovira za njihovo delo. Samo 8 društev je odgovorilo, da jih to precej ovira pri njihovem delu, 8 društev pravi, da jih to samo malenkostno ovira, 17 društev pa je izjavilo, da jih to pri delu sploh iie ovira (8 društev na to vprašanje ni odgovorilo). Iz naštetih podatkov o stanju objektov za društveno dejavnost in o njih zasedenosti torej lahko povzamemo, da je stanje ugodno. Objekti so funkcionalni (po mnenju anketiranih društev so primerni za njihovo delo), dobro ohranjeni in ne preveč zasedeni. Morda je prav ta zadnji podatek tudi temnejša točka v podatkih o društveni dejavnosti pri nas. Mladine imamo veliko, tako da bi morali biti sedanji objekti (razen nekaterih izjem) daleč, premajhni in pretesni. Društva bi se morala, kljub temu, da imamo lepo število reprezentančnih objektov, pritoževati, da nimajo kje delati. Na žalost pa je videti, da naša društvena dejavnost zaenkrat še ni tako močna, da bi že bile izkoriščene sedanje kapacitete. Poseben problem pa je športna aktivnost v Šoštanju, šoštanj ima danes preko 1000 šoloobveznih otrok. Vsi ti otroci imajo na razpolago samo eno telovadnico, pa še ta ni največja. Poleg tega koristi to edino telovadnico celoten šoštanjski Partizan, ki združuje 9 sekcij s 470 aktivnimi člani. Telovadnica je prenabita, da je predšolski otroci in šolski do vključno 4. razreda sploh ne morejo koristiti in so torej v zimskih mesecih brez. telesne vzgoje, a tudi v letnih mesecih so odvisni od vremenskih razmer. Komisija za društveno dejavnost meni, da bi naša družbena skupnost morala na nek način zbrati potrebna sredstva, da se ta pereč problem reši. PREMALO JE NA VOLJO REKVIZITOV Anketirana društva so morala odgovoriti tudi na vprašanje, katerih rekvizitov nimajo, in bi jih nujno potrebovali pri svojein delu in koliko ti rekviziti stanejo. Ce sumiramo vrednost vseh rekvizitov, ki so jih anketirana društva navedla (in bi jih morala kupiti), dobimo vrednost, 601,873 dinarjev. Okroglo 600 tisoč dinarjev bi torej potrebovali, če bi hoteli 41 anketiranih društev kolikor toliko soiidno opremiti. Vrednost je zelo visoka, vendar moramo upoštevati, da je med anketiranimi društvi tudi 13 gasilskih društev in gre pri teh za nabavo pripomočkov, ki veliko stanejo. Zato so ugotovili koliko teh potreb odpade na gasilska društva. Ugotovljeno je bilo, da bi gasilska društva potrebovala 404.878 dinarjev. Na ostala društva (športna društva, kulturnopro-svetna in druga) odpade od izkazanih potreb 196.995 ali v poprečju 7.035,54 dinarjev na eno društvo. Seveda je pojem »nujno rabiti pri svojem delu« relativen. Gornja številka bi skoraj dala misliti, da anketirana društva sploh ničesar nimajo, ker jim manjka rekvizitov za toliko denarja. Seveda taiko hudo ni. Društva imajo nekaj rekvizitov, saj drugače sploh ne bi mogla delati. Res je, na drugi strani', da so zaenkrat slabo preskrbljena s potrebnimi rekviziti — da jim veliko manjka, in da so rekviziti dragi, zato se ne smemo čuditi sorazmerno visoki številki, to je okroglo 200 tisoč dinarjev za 28 anketiranih društev (torej brez gasilskih društev. Dalje moramo vedeti, da je zdaj delo v marsikaterem društvu (če ne v večini!) zaradi pomanjkanja rekvizitov okrnjeno — manj. kvalitetno in manjše ipo obsegu (množičnosti). Naša želja pa je, doseči predvsem množično udejstvovanje in na podlagi množičnega udejstvovanja tudi kvaliteto. Tega pa, jasno, ne bomo nikoli dosegli, če niso dani tudi pogoji v pogledu opremljenosti druitev z rekviziti. Zaradi pomanjkanja rekvizitov je okrnjena širina vključevanja, to je množičnosti, poleg tega pa je okrnjeno tudi delo z obstoječimi člani in to tako v fazi priprav, t. j. vaj oziroma treningov, kot tudi v fazi končnih akcij, t. j. v fazi nastopov oziroma tekmovanj. Sama kvaliteta trpi torej kar dvakratno: j — ker zaradi pomanjkanji rekvizitov ni množičnosti — ne more biti pravega izbora in torej solidnejše kvalitete; — ker ni rekvizitov — sa pomanjkljivo organizirane vaje oziroma treningi-, zato spet ni take kvalitete, kot bi lahko bila; — ker ni možno organizirati vseh nastopov oziroma tekmovanj — nimajo člani možnosti pridobivati rutine oziroma tistih izkušenj, ki jih lahko človek pridobi izključno na nastopih oziroma tekmovanjih in nikjer drugje. Predvsem trpi zaradi pomanjkanja rekvizitov množično vključevanje v društvene dejavnosti, to pa je največja škoda. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje s 1. stran!) V razpravo se je vključil tudi član izvršnega komiteja CK ZKS Andrej Marine, ki je bil navzoč na seji komiteja. Povedal je, da programa družbenopolitičnega razvoja • Slovenije še nimamo, zdaj izdelujemo le idejne in politične osnove. Teze, ki so jih dali v javno razpravo, so bile povsod dobro ocenjene; razprava pa je prispevala tudi bogate predloge. Spodbuda pa ne sme ostati le na republiški ravni in pri izdelanem programu, temveč mora prodreti do slehernika, ker bomo v delovnih organizacijah. komunah in regijah dajali svoj ekonomski prispevek. Vseh številnih pripomb in predlogov, ki so jih povedali na seji komiteja, nismo mogli zapisati, ker jih je bilo preveč. Na seji pa so se domenili, da bodo njihove predloge poslali na vpogled republiškemu centralnemu komiteju ZKS J Zadnjo sejo so člani komiteja občinske konference ZKS posvetili tudi slabim razmeram, ki vladajo v šoštanjski tovarni usnja in v tovarni plastike Polypex Šoštanj. Stanje v usnjarni se še ni izboljšalo, čeprav se sedaj, ko so komunisti v tej gospodarski organizaciji izrekli nezaupnico direktorju, trudijo, da bi v njihovo skupnost dobili strokovne sodelav-ce. V slab gospodarski položaj pa je zašel tudi šoštanjski Po-lypex. tovarna plastičnih izdelkov. Na seji smo slišali, da so v podjetju sami krivi za sedanje neugodne gospodarske razmere. Čeprav so v podjetje dobili potrebne strokovnjake, pa delo ne gre tako od rok kot bi moralo. V tej 200-članski skupnosti vladajo dokaj čudni medsebojni odnosi. Tako strokovne službe ne koordinirajo med seboj in pritle zavoljo tega tudi do zastoja v proizvodnji. Še več, posamezniki v vodstvu podjetja celo pismeno obveščajo drug drugega o poslovnih stvareh, čeprav delajo v istem nadstropju. Podjetje tudi nima izdelanega razvojnega načrta. Zaradi takšnih slabih razmer in slabšega gospodarskega položaja ni nič čudnega, če se bodo v Polypexu znašli ob koncu leta brez dela, zlasti ker bo nov devizni sistem zaostril poslovanje v podjetjih, ki so vezana na uvoz surovine. Zamenjale lahko vojaška voznižka dovoljenja V Uradnem listu SFRJ, št. 39/68 od 25. 9. 1968 je izšel popravek pravilnika o vozniških dovoljenjih, objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 30/67. V 1. odstavku 11. člena pravilnika o vozniških dovoljenjih je bilo določeno, da lahko zamenja vojaško vozniško dovoljenje vsakdo, ki je dobil vojaško vozniško dovoljenje po uveljavitvi Temeljnega zakona o varstvu prometa na javnih cestah, ne da bi moral delati vozniški zpit. Po sedaj veljavnem pravilniku o vozniških dovoljenjih je lahko zamenjal vojaško vozniško dovoljenje na zahtevo imetnika za vozniško dovoljenje, kdor je dobil vojaško vozniško dovoljenje po 4. 4. 1965. S popravkom omenjenega pravilnika pa lahko zamirija vojaško vozniško dovoljenje za ustrezno kategorijo, kdor je imel pravico voziti vozila na-podlagi vojaškega vozniškega dovoljenja, za vozniško dovoljenje od leta 1955, in sicer tisti, katerim piše na vojaškem vozniškem dovoljenju »Jugoslovanska narodna armija«. Ker je z določbo tega pravilnika bil prikrajšan tisti občan, ki je imel vojaško vozniško dovoljenje, izdano do 4. 4. 1965, in ni mogel zamenjati tega dovoljenja za vozniško dovoljenje, zato obveščamo občane, da po spremembi pravilnika o vozniških dovoljenjih lahko zamenjajo za vozniško dovoljenje vsi, ki so dobili vojaško vozniško dovoljenje po 19. 7. 1955. Seveda pa morajo predložiti prepis vojaškega vozniškega dovoljenja, zdravniško spričevalo za ustrezno kategorijo in potrdilo oddelka za narodno obrambo, da je vojaško vozniško dovoljenje veljavno. Le na podlagi teh dokumentov se lahko zamenja vojaško vozniško dovoljenje za vozniško dovoljenje. Oddelek za upravno-\ politične zadeve Skupščine občine Velenje ŠMARČANI1ŠČBJ0 DELO DRliGOD Na območju krajevnega Oljki ter na skladišču lesa na urada Šmartno ob Paki živi postaji Šmartno ob Paki. nekaj nad 2250 ljudi. Ker so na našem področju manjši kmetje, zato je razumljivo, da si delo poiščejo izven kraja. Nekaj naših ljudi je zaposlenih v Celju, Šempetru in Šoštanju, največ pa seveda v tovarni gospodinjske opreme" Gorenje Velenje. Mesečnih vozovnic za vožnjo z vlakom izdajo samo na postaji Šmartno ob Paki nekaj nad 420. Okrog 200 delavcev pa je zaposlenih še pri kmetijski zadrugi šoštanj — obrat Šmartno- ob Paki, pri Vino podjetju, Z. K. Hotel PA K A VELENJE ^ Mednarodni barskih program 0 Strip-teas Strip-teas % Vsak dan >, razen ponedeljka Napis na spomeniku so popravili Ker so črke na spomeniku NOB v Šmartnem ob Paki tekom let že tako obledele, da ni bilo več mogoče pravilno prečitati imen, je krajevna organizacija Zveze borcev dala črke obnoviti s pomočjo ob- činske organizacije ZB. Stroški so znašali nekaj nad 1.500 dinarjev. Drugi spomeniki in plošče, ki so tudi potrebni obnove, pa pridejo na vrsto morda drugo leto. Z. K. DOPISUJTE ' Parkirni prostor V NAS LIST Na nasprotni strani trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki pripravljajo parkirni prostor za avtomobile onih delavcev, ki so zaposleni pri Vinu in Oljki. Obenem name- ravajo ravno na tem prostoru postaviti čakalnico, ker je tu postajališče avtobusov. Potnikom ob slabem vremenu ne bo treba čakati na prostem. Pametna zamisel. Z. K. Zatem sta stopila na oder direktor Ivan Atelšck in predsednik centralnega delavskega sveta Ivan Širše in podelila za-pestne ure in priznanja tistim članom delovne skupnosti, ki pri njih delajo že deset let. Priznanja in darilo za 10-letno delo so dobili: Oskar Pistor, Jože Herlah, Anton Glušič, Ivanka Babič, Franc Brinovec, Ivanka Gulič, Vladimir Cigale, Pavla Jelen, Viljem Jagodic, Jožica Krajnc, Marija Kos, Jože Kuder, Cilka Kopušar, Ivan Lenovšek, Ivan Ločičnik, Ivanka Plešnik, Matilda Polak, Jožeta Pocajt, Viktor Rozenstein, Jože Ribizel, Marija Strgar, Jože Šuštar, Zdravko Vreš, Franc Verdel in Marija Pesjak. pomagala pri oblikovanju delavca — proizvajalca, krepila dobre notranje odnose in razvijala samoupravljanje. Zaradi izrednih zaslug pri krvodajalskih akcijah je Rdeči križ Slo"-venije imenoval delovni kolektiv Gorenje za častnega člana. Listino o častnem članstvu je na prireditvi izročil predsednik občinskega odbora RK Jože Medved. Na odru so se zatem zvrstili jugoslovanski pevci zabavnih melodij Pero Dimitrijevič. Ljubka Dimitrovska, Berta Ambrož, Zvonko špišič, Irena Kohont, Beti Jurkovič, Majda Sepe, Vjekoslav Jut, Lidija Ko-drič, Ljiljana Petrovič, Marja- lenje. Tokrat sreča ni bila naklonjena nobenemu kupcu iz naše doline. Na dveh prejšnjih žrebanjih pa sta bili izžrebani kar dvfe domačinki; Matilda Lajlar za Havaje in Zora Živ-kovič za Španijo. Nenavadno naključje je, da sta oba iz Šoštanja. Tako je nagrada, ki jo je naklonila tovarna gospodinjske opreme Gorenje svojim kupcem, razveselila tudi domačine. V boben so najprej stresli 10 tisoč kuponov, ki so jih po zadnjem žrebanju poslali v tovarno kupci pralnih strojev. Pevka Lidija Kodrič pa je izžrebala zadnjih osem srečnih potnikov za Havaje. Med do- SLG Celje - v domu kulture Zadnjih osem srečnih potnikov za Havaje je izžrebala pevka Lidija Kodrič. Foto Pajk Velenje Slovensko ljudsko gledališče bo letos večkrat gostovalo v naši občini. V domu kulture v Velenju se bodo ljubiteljem gledališča predstavili z Be-raško opero, Mandragolo in Desetim bratom. Poglejmo kaj prikazuje komedija v dveh dejanjih Man-dragola, italijanskega pisca Niccold Machiavellija. Komedija je namreč na repertoarju gostovanj SLG v domu kulture Velenje, zato jo želimo gledališki javnosti pobliže predstaviti. , Mandragola predstavlja v dramskem snovanju renesanse važno prelomnico. Naštala je okoli leta 1520, napisal pa jo je italijanski državnik in zgodovinar Niccold Machia-velli, znan po svojem moral-no-političnem filozofskem traktatu »Vladar« (Iz.. Principe). Porajajoča se buržoazija je to delo osvojila in prilagodila svoji praksi, stremljenje po absolutističnem monarhu, ki je za MachiaveUija pomenil drugačno načelo, ji je pomenilo samo utrjevanje svojih pozicij. Machiavelli je v razgibanih in nevarnih časih, ko so okrog Italije nastajale močne nacionalne države, videl rešitev edinole v močni vladarski osebnosti, ki bi bila hkrati porok za moralno trdnost družbe, ki se je izgubljala v pokvarjenosti. Machiavelli pa se je ukvarjal tudi s pisanjem komedij, zanje se v svojih prologih nenehno opravičuje, kakor da bi jih imel za postransko delo. Tudi v komedijah je ostal veren resničnemu upodabljanju življenja. Čeprav veren častilec antike, se ni zgledoval v šolskem posnemanju, marveč je postavljal na oder resnične dogodke. 1 Mandragola je še danes ena največjih komedij renesanse: Moliere, Goldoni, Beaumar-chaise, Gogolj so črpali iz nje. Mandragola je prva moderna komedija značajev. Pater Timotej je predhodnik Moliero-vega Tartuffa. Tako kakor Vladarja, so tudi Mandragolo izkrivljali. V njej so videli le avtorjevo k lascivnosti težečo zgodbo boc-caccievskega kova. Kdor bi Mandragolo gledal le tako, bi bil prikrajšan za avtentičnost dogajanja. Mandragola pred- stavlja podobo Italije takratnega časa, v njej je avtor neusmiljeni kritik svojega časa in družbe. Zgodovinarji valijo v Lucrezii, ki jo prevarajo in onečastijo, celo alegorični prikaz same Italije, ki si potem, ko spozna prevaro, radoVolj-no natakne jarem in se tako maščuje. Mandragolo, v uprizoritvi celjske gledališke hiše, je re-žirala Balbina Battelino Ba-ranovičeva. Nastopajo pa kot debutanti Miro Pod jed in Marko Simič ter Pavle Jeršin, Bruno Vodopivec, Branko Grubar, Nada Bozičeva, Jana Šmidova in Mija Mencejeva. PIONIRSKA KONFERENCA V osnovni šoli Gustava Šili-ha v Velenju so se zbrali 20. septembra predstavniki razrednih skupnosti z namenom, da bi na konferenci izvolili nove odbore. Na svojo konferenco so povabili tudi zastopnike iz Chrommetala; to podjetje ima patronat nad šolo, in sekretarko občinskega odbora prijateljev mladine Elfrido Ambroži-čevo. O poteku konference so nam poslale poročilo pionirke Brina, Anda in Eta. Med drugim so sporočile, da so pionirji na začetku konference pripravili kulturni spored, udeležence pa je pozdravil predsednik Alojz Zičkar. Zatem pa so predsedniki razrednih skupnosti poročali o delu. Letos so pionirji izvedli na konferenci tajne volitve in izvolili nov odbor, za predsednico pa Brino Kovačevo. Tovarišica Ambrožičeva pa je pionirje seznanila z njihovimi nalogami. Zato so na pionirski konferenci sklenili, da bodo letos sodelovali v tekmovanju za Kajuhovo bralno značko, sodelovali-pri razpisu: spoznavajmo svet in domovino, izdali pa bodo tudi svoj časopis. Pionirji z osnovne šole Gustava Šiliha so letošnjo odred-no konferenco končali s pesmijo. Vaš obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR ZAKLJUČNO NAGRADNO PRIREDITEV »GORENJE-IIAVAJI« SO ZDRUŽILI S PRAZNIKOM KOLEKTIVA IN RAZVITJEM SINDIKALNEGA PRAPORA - PLEJADA JUGOSLOVANSKIH PEVCEV ZABAVNE GLASBE MED PRALNIMI STROJI GORENJE ZA VAS- Ali dovolj vrednotimo kulturno-prosvetno delo? V OBČINI VELENJE DELUJEJO PROGRAMSKI SVET KULTURNEGA DOMA VELENJE, SVOBODA ŠOŠTANJ IN šE SEDEM PROSVETNIH DRUŠTEV TOKRAT V VELENJU Plenuma občinskega sveta kulturnoprosvetnih organizacij, ki je bil 24. oktobra v Šoštanju, so se udeležili predsednik sosvetov pri občinskem svetu in predsedniki in tajniki vseh prosvetnih društev razen Lokovice pri Šoštanju. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja je prejšnjo soboto zaključila serijo zabavnih prireditev velike nagradne akcije »Gorenje-Havaji« ® Na tej za-ziiključni prireditvi, ki je bila v Velenju, so izžrebali še zadnjih 8 potnikov za Havaje, 4- za Španijo in 4 za Ažurno obalo ter 16 tistih potrošnikov, ki bodo letovali v Velenju. Prireditev je bila v hali za proizvodnjo pralnih strojev. Prostor je bil domiselno urejen, oder za, nastope pa je bil obdan z izdelki Gorenja. Sicer pa so se člani delovne skupnosti svečano pripravili na peto zaključno prireditev, ki so jo povezali s praznovanjem delovne skupnosti. Prvič pa smo v Velenju videli modre zastave Gorenja, ki so jih razobesili vzdolž ceste do tovarne in okoli nje. Dopoldne se je zbral v prireditvenemu prostoru ves kolektiv Gorenja, navzoči pa so bili tudi številni povabljeni gostje. Zabavni del je snemala RTV Ljubljana, ki bo 3. novembra predvajala posnetke pod naslovom »Gorenje za vas«. ■ Prireditev je začel sekretar podjetja in republiški poslanec Lojze Napotnik. Povedal je, da se je pred desetimi leti majhen kolektiv odločil, da bo izdeloval vse vrste štedilnikov. Zdaj, po desetih letih silovitega prodora na tržišče, pa ima podjetje zaposlenih že nad 1500 ljudi in je v letošnjih devetih mesecih ustvaril za 220 miljonov dinarjev (22 milijard starih dinarjev) bruto produkta. Proizvodnost se je v teh letih povečala za približno stokrat. Kolektiv je dejansko mlad, je dejal Lojze Napotnik. Ne samo po obstoju, temveč tudi glede na starost zaposlenih, saj znaša poprečna starost 25 let. Gorenje postopoma osvaja stroje za potrebe gospodinjstva. Poleg štedilnikov in pralnih strojev so zdaj začeli izdelovati še hladilnike. Praznovanju so v Gorenju priključili tudi razvitje sindikalnega prapora, ki ga je razvil predsednik občinskega sindikalnega sveta Teodor Jelen in ga izročil praporščaku Vilku Pleterskemu. Predsednik sindikalne podružnice Gorenje Danilo Pocajt pa je ob tej priložnosti povedal, da ima sindikalna organizacija v Gorenju po- mpmhnn vlnpn Rni io ncnpšnn na Deržaj in 4 M. Pevce je spremljal ansambel Jožeta Privška. Sodeloval pa je -tudi vokalni ansambel Mihe Dovža-na s pevko Ivanko Krašovec. Med obiskovalci pa je nastalo napeto vzdušje, ko je napovedovalka Helena Koder, ki je ves čas vodila prireditev, napovedovala v; r. ■ *' v ^ ■ «m Jmi!' : v.! V - -v. ' ; . jT' A mmMmnš*^ lik m* .V: ^ vlm ■ 'M s .»:,• -m, Kaj obsega program za bližnjo sezono? — Program dela smo razdelili takole: dvig strokovnega kadra, nabavo in postavitev vlečnice MINI-STAR, prirejanje tečajev in tekmovanj. Za vse učitelje in vaditelje smučanja ter učitelje in profesorje telesne vzgoje bomo izvedli dva izpopolnjevalna seminarja, kjer bomo predelali novi učni načrt smučarske šole. Tako, da bomo vsi pripravljeni na vodenje tečajev v zimskih počitnicah. V Belih vodah bomo letos postavili vlečnico MINI-STAR, za katero je polovico stroškov prispevala temeljna izobraževalna skupnost občine Velenje (10.000 din), ostalo polovico pa bodo zbrale ostale družbene jn društvene organizacije, ki so zainteresirane za vzgojo in rekreacijo mladine. Občinska zveza društva prijateljev mladine pa bo letos v Belih vodah skupno s podružnično šolo usposobila šolske prostore za bivanje tečajnikov v času počitnic (2 teča-' ja po 30 udeležencev). Podobno bodo naredili tudi na podružnični šoli vTlešivcu, kjer bo prostora za 40 tečajnikov v dveh izmenah. Učenci rudarskega šolskega centra in gimnazije pa se bodo lahko udeležili tečaja na Paškem Kozjaku, kjer bo na razpolago 80 ležišč v dveh izmenah. Poleg teh tečajev pa bodo tečaji za začetnike v dolini; v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. V Belih vodah bo skozi vso zimo smučarska šola. V Velenju bo tudi tečaj za smučarske skoke. Zelo obsežen pa je program tekmovanj. Prve dni v februarju bomo izvedli izbirne tekme pionirjev za sestavo občinske reprezentance, ki se bo v času počitnic pripravljala na consko pionirsko prvenstvo. Istočasno bomo vadili tudi mladince za republiško prvenstvo. Na Paškem Kozjaku bomo prvič izvedli skupaj z občinskim odborom ZB NOV Velenje meddruštveni slalom za »Partizansko puško«. V Belih vodah medšolsko občinsko prvenstvo za »Kajuhov pokal«. Tradicionalni meddruštveni veleslalom za »Kajuhov pokal« na Šentvidu skupno s Partizanom šoštanj. Množičen turni pohod na smučeh po poteh XIV. divizije v sodelovanju planinskega društva Velenje in šoštanj ter šaleškim alpinističnim odsekom. Republiško prvenstvo pionirjev v skokih v Velenju v organizaciji smučarskega kluba Parti-zan-Rudar Velenje. Občinsko tekmovanje sankarjev v Šoštanju. Za realizacijo celotnega programa, ki si ga je zadala komisija, bomo rabili 10.000 dinarjev. Finančni plan bomo posredovali upravnemu odboru občinske zveze za telesno kulturo v odobritev. Pri naših prizadevanjih, ki imajo tudi narodno obrambni pomen, pričakujem od vseh družbeno-političnih organizacij, staršev, prosvetnih delavcev in vseh ostalih vsestransko podporo in pomoč. Dopisujte v naš listl STEKLAR - ŠMARTNO 2:4 . (0:1) Nogometaši iz Šmartnega ob Paki so v Rogaški Slatini dosegli pomembno zmago, saj so domačini na svojem igrišču za vsako moštvo zelo nevaren nasprotnik. Pri Šmarčanih se je tokrat izkazal Tajnik, ki je do- RACE - VELENJE 1:1 (1:1) Velenjčani so s težavo pobrali skromen izkupiček v Racah. Kljub številnim priložnostim napadalcev so dosegli le en zadetek. Strelec gola je bil Tojjčič. Ksreči se tudi domačini niso znašli v zaključnih akcijah. Za Velenje so igrali: Devič, Kuret, Lipovšek, Bizjak, Koren, Nežmak, Gojevič, Zlodej, Majdak, Topčič, Kostanjček (Ker-šič). Rezultati ostalih tekem Celulozar - Sever 2:3 (1:2) Žalec - Osankarica 1:2 (0:1) Branik — Bakovci 3:1 (1:1) Fužinar — Drava 1:3 (1:1) segel kar tri gole. Četrti zadetek pa je dosegel Hofer. Za Šmartno so nastopili: Podgoršek I, Kolšek, Berdnik, Turnšek, Berdnik II, Drev, Hofer, Okorn, Tajnik, Podgoršek II, Hohnjec. LESTVICA Drava 8 Celulozar 8 Velenje' 8 Branik 8 Steklar 8 Šmartno 8 Sever 8 Fužinar 8 Rače 8 Bakovci 8 Osankarica 8 Žalec 8 7 5 4 3 3 3 3 3 3 3 3 2 24:4 19:15 13:10 20:15 24:21 21:20 16:16 20:21 21:24 13:19 5 14:25 6 13:28 15 11 10 9 7 7 7 7 7 6 6 4 Predolgi lasje? Nemalokrat se zgodi, da smo na vsem lepem in pred vsemi pričeli grditi našega fanta. Predal se je miljeju, v katerem živi, in lasje so mu porasli do vratu. Ni nam bilo vseeno, ker smo vedeli, da se bodo nekateri naši poznanci ob tem spotikali. Kako je vendar s to frizuro, smo se potihoma spraševali, ko smo tako opazovali fante, ki nas srečujejo. Ali naj s silo dosežemo, da si lase skrajšajo? Zakaj nas dolgi lasje nasploh vznemirjajo? Težko bi bilo odgovoriti v tako kratkem sestavku na tako vprašanje. Vemo, da so lasje že od pradavnine dalje bili mik mladega človeka in v določenih zgodovinskih obdobjih ne samo ženske, ampak tudi moškega. Ni redko, ko so se tudi v nekaterih šolah grobo lotili dolgih las. Izrečen je bil kratek ultimat: v dveh urah si kratko ostrižen, sicer lahko greš. Na deloviščih so nekateri mojstri uprizarjali pravcato gonjo in mlade ljudi razvrednotili s tem, da so jih kar na samem kraju ostrigli, kot se je njim zdelo prav. Ob vsem tem se človek nehote zgrozi. Kaj smo s tem storili dobrega mlademu človeku? Ali smo ga tako najlaže prepričali, da dolgi lasje sodijo le dekletu? Ne, nikakor! Dosegli smo nasproten učinek. Mržnjo mladih, da so se še bolj zagrebli in zato odtujili od nas. Prastara je težnja, da hoče biti in še posebno mlad človek, lep! Ali ste že kdaj opazovali šestnajstletnika, kako stoji minute dolgo pred ogledalom, se češe in gladi mlade ličnice! Ali niste tudi sami pomislili na lastno mladost in trenutke, ko ste hoteli biti lepi? Ker lepota terja tudi od mladega človeka, da je zato hkrati čist, ima razen estetskih tudi čisto praktične vrednote! 'Nikakor nisem zagovornik tistih predolgih, do ramen sega-jočih in neurejenih, las. Neurejenost in razmršenost vendar ni estetska! Zdi pa se mi, da rad pogledam mladega fanta z negovanimi, do tilnika segajočimi lasmi, ki so lepo urejeni in se na njih vidi redna frizerjeva patina. Nekega dne sem v razredu omenil, da sicer nisem pristaš predolgih las in bi zato želel, da bi bili vsi dijaki v razredu dostojno ostriženi. Vsi so se kot eden zazrli vanj in se nasmihali. Tudi meni je bilo nerodno, čeprav nisem nan j niti pogledal. Ko smo se zopet srečali, je že bil odstrižen. Da bi se odnosi starejših do mladine, in obratno, izboljševa- li in ne slabšali, bi morali biti izredno tenkočutni tudi pri tako nepomembnem vprašanju, kot so pričeške mladih. Zato bi morali tako starši kot vsi drugi, ki vzgajajo, biti v načinu kako tako nalogo zahtevajo, da jo fant ali dekle izpolnita, zelo previdni. Bilo mi je, kot bi me po glavi tolkel, ko je še »razmeroma mlad oče pred menoj zagrabil šestnajstletnika za dolge jase zadaj in mu glasno in svarilno rekel: »Takih las ne boš nosil. Saj nisi huligan! Da se mi takoj ostrižeš!« Mlademu človeku je vendar treba priznati to, kar je lepo ne pa se temu zlobno posmihati! Da je estetsko urejen, imamo pravico zahtevati. Dolgi lasje še niso znamenje pokvarjenega človeka. Ni pa nam vseeno, če si jih fant ne ureja. Na to smq ga dolžni vsepovsod opozarjati. Ne pozabimo pa, da bomo z grobim in nasilnim ravnanjem, pa četudi gre samo za lase, dosegli nasproten vzgojni učinek, Verjemite, da nam nasilnega striženja fant nikoli ne bo odpustil. Zakrknili smo ga in z njim in njegovim delom bomo imeli še večje težave. -V- Hotel PAKA VELENJE i Mednarodni barski program i Strip-teas Strip-teas Vsak dan razen ponedeljka MALI OGLASI Poraz Šoštanja V predzadnjem srečanju ro-kometašev štajerske cone je vodeče moštvo Šoštanja izgubilo srečanje s »Svobodo-« v Murski Soboti z rezultatom 20:16 (9:7). Značilno za to srečanje je, da so Soštanjčani od osmih sed-mercev realizirali le tri. Največ zadetkov sta dosegla Štefan Kac 6 in Ovnik 5. Kljub porazu pa so Soštanjčani še vedno na prvem mestu, saj imajo boljšo razliko v zadetkih kot drugouvršgena ekipa iz Griž. Ekipa Rudarja iz Velenja pa je bila v tem kolu prosta. 9 Jože KVEDER, roj. 1943, uslužbenec iz Žalca, Šlandrov trg št. 28 in Ivana Dušica HROVAT, roj. 1946, študentka iz Žalca, Šlandrov trg 42. ® Jakob PUŠNIK, roj. 1946, tapetnik iz Velenja, Kersnikova c. št. 7 in Jožica GLOBOČ-NIK, roj. 1948, poštna uslužbenka iz Velenja, Kersnikova c. št. 7. © Ivan BUDJINSKI, roj. 1946, traktorist iz Šaleka št. ,50 in Zofija KOTNIK, roj. 1944, delavka iz Laz št. 58. O Ivan ŠPEH, roj. 1946, rudar iz Hrastovca št. 1 in Milica HRIBERŠEK, roj. 1949, delavka iz Hrastovca št. 1. 0 Ivan PEVNIK, roj. 1946, rudar iz Velenja, Šlandrova c. št. 14 in Marija KOVAČ, roj. 1949, delavka iz Polzele št. 205. O Stanislav ROZMAN, roj. 1945, orodjar iz Ljubljane, Ptujska 23 in Danica JURČIČ, roj. 1950, uslužbenka iz Velenja, Vojkova c. št. 2. © Anton GROBELNIK, roj. 1939, rudar iz Velenja, Kaju-hova c. št. 16 in Olga KAPE-LARO, roj, 1947, delavka iz Velenja, Celjska 35. ®Ivan DOLER, roj. 1943, rudar s Plešivca št. 23 in Milica POGORELČNIK, roj. 1947, poljedclka s Plešivca št. 60. ® Ladislav PLASKAN, roj 1946, letalski podporočnik J A iz Žalca, Puhlinova 2 in Ljuba MOŠKON, roj. 1949, študentka iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 33. # Andrej LENKO, roj. 1943, strojnik iz Belih vod št. 25 in Štefanija KONŠAK, roj. 1946, kmetovalka iz Tera št. 47. # Ivan Miroslav SKORN-ŠEK, roj. 1947, kalilec iz Šoštanja, Metleče št. 36 in Sonja VERTACNIK, roj. 1949, frizerka iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 14/a: 0 Marko BARBETTI, roj. 1943, trgovski poslovodja iz Rečice ob Paki št. 1 in Danica ŽELEZNIK, roj. 1945, šivilja iz Malega vrha št. 13. O Kari JEROMEL, roj. 1940, železniški skladiščnik iz Ma-lesa vrha št. 5/a in Angela UR-LEP, roj. 1948, trgovska pomočnica iz Malega vrha št. 5. # Stanislav BERVAR, roj. 1936, železniški zavirač iz Gavc št. 21 in Dragica ŠRAMEL, roj. 1949, gospodinja iz Gavc št. 21. Novoporočencein iskreno čestitamo in želimo srečo! ZLATO POROKO STA SLAVILA: Rafael KOLAR, roj. 1893, upokojenec iz Velenja, Celjska c. št. 81 in Marija KOLAR, roj. 1898, gospodinja. PREKLICI # Veljavnost plačilnega kar tončka RLV preklicu je: Ivan Zidar, Koroška 53, Velenje. O Nisem plačnica dolgov za možem Ivanom Mehom. Ivi-ca Meh, Celjska cesta 67, Velenje. PRODAM 9 KAMION TAM-Pionir 3-tonski (kiper) prodam tudi na odplačilo ali zamenjam za rabljen osebni avtomobil. Olga Štrigl, Trg svobode 3, Šoštanj. — Cecilija ŽNIDER, osebna upokojenka iz Gavc št. 26, stara 54 let. — Martin PRODNIK, pro-govni delavec iz Velikega vrha št. 12, star 58 let. — Marija ŽURMAN, gospodinja iz Družmirja št. 81, stara 72 let. — Franc KORENAK, traktorist iz Drešinje vasi št. 17, star 33 let. — Franc NOVAK, upokojenec iz Gabrk št. 52, star 63 let. — Marija HUDOBREZNIIC, upokojenka iz Topolšice št. 139, stara 73 let. ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik ln Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Casnii je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velen|e — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List lzbaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane M par (38 starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev to 58 par (758 »tarifi dinarjev) — Naročnina te plača vnaprej ua tekoči račun: 5074-8-3*9 pri SDK., ekspozitura *oJta»J — Rokopisov in lojograflj n» vre&rao — IW to kJMeVt V *C«IJaW JU k« Catta. Stran 8 §ABB$HI RUDAR 31. oktofor 1H Prišel je čas, ko pojenjuje rast v naravi, pospravili bomo pridelke z njiv, vrtov in sadovnjakov, z vso močjo pa se bo spravil na delo voluhar, hud sovražnik vrtičkarjev in< sadjarjev. Kar ni uničil med letom (škodo je delal zlasti na sadnem drevju, vrtnicah, čebulnicah, korenčnicah in go-moljnicah) bo hitro nadoknadil v zimskem času. Ker ne bo imel druge hrane, se bo lotil sadnega pa tudi gozdnega drevja. Voluhar spada med glodalce kot so miši in podgane, za te pa je značilno, da so izredno iznajdljive in jih je težko iz- ročajem damo globoko v rov, nato pa z nogo pritisnemo zemljo ob rov, da ga zasuje-ino. Še bolj strupene so Phos-toxin tablete, ki jih prav tako potisnemo globoko v rov in ga takoj zasujemo. Kjer je v nasadu trava, najuspešneje uničimo voluharja s škropljenjem trave. Jeseni, dokler zemlja ne zmrzuje, ali pa spomladi marca ali aprila, poškropimo travo z Endrinom (2 kg na ha v približno 7001 vode). Voluhar prihaja ponoči iz zemlje nabirat travo in se zastrupi. Z Endrinom pa smemo škropiti le v ograjenih zemljiščih,'kamor nimajo do- Ceprav je križišče na Celjski cesti v Velenju (pri gasilskem domu) urejeno ln primerno opremljeno s prometnimi znaki, se nesreče vrstijo druga za drugo. Najpogoslnejši vzroki so: IZSILJEVANJE PREDNOSTI! Na sliki vidimo razbitine osebnega avtomobila. Do silovitega trčenja je prišlo, ker voznik na križišču ni upošteval desnega pravila in je v njega zadel nasproti vozeči tovornjak. Voluhar v vrtu in sadovnjaku trebiti. Na leto skoti štirikrat pa tudi večkrat mlado zalego, vsakikrat do 8 mladičev, pa se zato neredko močno razmnoži in tedaj nastopa kot množični škodljivec. Voluharja zatiramo na več različnih načinov, vendar povsem uspešno redkokdaj, ker se škodljivec vedno znova pojavlja iz sosednjih nasadov, njiv ali gozda. Voluhar je najbolj nevaren zelo mlademu drevju. Najprej moramo ugotoviti, kje ima rove, ki jih na več mestih ocl-kopljemo. Če so rovi naseljeni, jih bo kmalu zasul tako, da bo z notran je strani narinil zemljo (nastala bo majhna krtina, ki jo od krtove krtine ločimo po tem, da je zemlja bolj grudasta). Ce rov ni naseljen, bo ostal odprt, voluhar namreč prepiha ne prenese. V naseljene rove nastavimo strupe, vabe ali pa pasti. Uspešne so Phosfoxin tablete, Cymag ali pa zastrupljene vabe. Za vabo uporabljamo koščke zelene, korenja ali druge zelenjave, ki jo pripravimo tako, da med dva koščka, ki smo jih nekoliko izdolbli, damo cink fosfid pasto, nato pa koščka stisnemo z zobotrebcem ali leseno trsko. Vabo položimo v rove in si mesta označimo, da lahko kontroliramo, če jih je voluhar odnesel ali ne. Vab ne smemo prijemati z rokami razen če si jih prej dobro ne namažemo z ilovico ali zeml jo. Isto velja, če nastavljamo v rove pasti ali pa topiče, ki jih tudi uporabljamo proti voluharju. Cymag je zelo strupen prah, ki ga z leseno žlico z daljšim stopa druge živali in .nepoklicane osebe. Za nakup tega sredstva je potrebno dovoljenje občinskega sanitarnega inšpektorja. Mlada drevesca uspešno varujemo pred voluharjem tako, da jih sadimo v žične koške, ki jih naredimo iz mehkega žičnega pletiva. Premer koška naj znaša približno 25 cm. Mreža mora biti tako gosto pletena, da voluhar ne more skozi luknje. Mreža kasneje v zemlji razpade, takrat pa voluhar drevesu že ni več tako nevaren. Z žičnim koškom, ki korenin ne ovira pri razvoju, je glavna korenina zavarovana 5 do 6 let. Nekateri starejši sadjarji so se borili proti voluharju tako, cla so v drevesne jame nasi-pali zdrobljeno steklo ali pa sesekana kopita in parklje od živali. Verjetno to voluharja odvrača, ko v zemlji razpada. Še eno sredstvo naši vrtič-karji uspešno uporabljajo za preganjanje voluharja in bra-marja, to je križnolistni mleček (Euphorbija lathyris), ki ima poseben duh. Ker še nimamo izkušenj s tem mlSčkom na večjih površinah, je priporočljivo, da posadimo k vsakemu drevesu po dve rastlini Uspeh smemo pričakovati, ko se bo mleček dobro razrasel. Na vse opisane načine lahko voluharja zatiramo, povsem uspešnih pa je malo, kajti zatirati ga moramo vsi. Naše zemlje so po večini tako, da je škodljivec izredno nevaren. Na zemljah, kjer je veliko mivke (rečni nanosi), voluharja skoro ne poznajo, kajti rovi, ki ji hclela, se mu sproti zasipajo, zato se iz take zemlje raje preseli drugam. /tMTveej • Kolesar JOŽE SLAPNIK iz Lokovice 12, je 14. oktobra v Pesju nenadoma zavil na levo. Takrat je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom CE 106-48 HUBERT CAMLEK iz Podkraja 47, ki je zadnji hip zagledal pred seboj kolesarja. Nesrečo je hotel preprečiti, zato je močno zavrl in zavil na desno. Pri tem je avtomobil zaneslo in prevrnilo na bok, voznik pa je dobil poškodbe po rokah. # Nepazljiv je bil tudi kolesar HINKO ARCET iz Pake 12, ki se je v večernih urah, 22. oktobra peljal s kolesom brez zadnjega odbojnega stekla. Na cesti II. reda med Pako in Velenjem pa se je zgodila prometna nesreča, ker je mopedist MARTIN REBERNIK iz Silove 23/a trčil v kolesarja, ki ga ni videl, in ga zbil po cestišču. Če- prav sta oba padla, je bil poškodovan le mopedist, ki so ga po nesreči odpeljali v bolnišnico. # Pri tržnici na Kidričevi cesti v Velenju je 21. oktobra šolarka DANICA KOREN iz Škal 29 nenadoma skočila pred moped, ki ga je vozil VINKO KRIVEC iz Velenja, Kersnikova 3. Deklica je dobila poškodbe po glavi in so ji morali nu- PRAVNI NASVETI VPRAŠANJE Graditelji na Konovem, ki se bomo v letošnjem in naslednjih letih vselili v novozgrajene stanovanjske hiše, postavljamo naslednje vprašanje: ODGOVOR Oskrba naselij in prebivalcev z vodo se šteje za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (1. člen zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena — Ur. list SRS, št. 16-120/67). Delovne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, določijo cene oziro- izmed sto vin se najbolje prileze.. VESELI MARTIN je novo vino Trgovskega podjetja VINO Šmartno ob Paki Ali ima komunalno obrtni center Velenje pravico, da zaračunava in pobira vodarino in kanalščico, ki je predpisana z odlokom občinske skuj)-ščine, v višini 1,00 din za m5 kljub temu, da imamo že vsi vgrajene vodovodne števce? C. L., Velenje ma tarife za komunalne storitve in proizvode v soglasju z ustanoviteljem. Soglasje za sedaj veljavne tarife za vodo je občinska skupščina sprejela na svoji seji dne 9. 4. 1967, s sklepom o soglasju k tarifi za vodo in kanalske pristojbine ter tarifi za priključke na vodovod in kanalizacijo komunalno obrtnega Centra Velenje ter kleparstva-vodovod Šoštanj. Sklep je objavljen v .Uradnem vestniku občine Velenje, št. 3-54/67 in 8-123/67, veljati pa je začel 1. maja 1967. Od tega dne dalje veljajo naslednje tarife za vodo: — za industrijo in proizvodno obrt v višini 1,05 din od m3; — za obrt, trgovino, gostinstvo, kmetijstvo ter zavode s samostojnim financiranjem 0,70 din za m3; — za široko potrošnjo ter proračunske ustanove pa 0,30 din za m3. V gospodinjstvih brez vodovodnega števca se prispevek za vodo (vodarina) plačuje pavšalno tako, da se osnova za obračun vodarine v gospodinjstvih v komfortnih stanovanjih s toplo in mrzlo vodo računa poraba 6,5 m3 vode na osebo mesečno, v komfortnih stanovanjih brez tople vode 5,5 m3 na osebo ter v stanovanjih brez kopalnic 4 m3 vode mesečno na osebo. Istočasno z vodarino se plačujejo tudi posebne kanalske pristojbine za vzdrževanje ka-nalizajiskega omrežja. Industrija in proizvodna obrt plačuje 0,45 dinarjev za vsak m3 vode, obrt, trgovina, gostinstvo, kmetijstvo ter zavodi s samostojnim financiranjem 0,30 din, gospodinjstva pa 0,08 dinarjev od vsakega m3 vodnih odplak. Te tarife so za komunalno podjetje obvezne in potrošnikom vode ne sme zaračunavati kakšnih drugih cen. če komunalno podjetje opravlja storitve po kakšni drugi tarifi, za katero nima soglasja, se kaznuje za gospodarski prestopek po 40. členu zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12-174/67, 23-343/67 in 40-473/68) z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 N-dinarjev. RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJA TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO direktorja Poleg splošnih zakonitih pogojev so posebni pogoji naslednji : # Visoka ali višja strokovna izobrazba usnjarske, kemijske ali ekonomske stroke z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v usnjarski, kemijski ali tej sorodni stroki. # Srednja strokovna izobrazba usnjarske, kemijske ali ekonomske izobrazbe z najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih gornjih strok. # Gospodarska in politična razgledanost. V Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. NOVA ASFALTNA PREVLEKA SKOZI PAŠKO VAS diti pomoč v bolnišnici. # MARTIN ŠMON iz Škal 42 je 14. oktobra ob 15,15 s svojim mopedom prehitevaj Skalah vprežni voz, na katerem je sedel Ivan Šmon iz Škal 35. Ker je mopedist trčil v voz, se je zaradi tega splašila krava in potegnila voz na travnik ob cesti. Voznik vprege je pri tem padel na kamenje, padel pa je tudi mopedist, katerega so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico. # V križišču Kidričeve in Prešernove ceste v Velenju je 20. oktobra ob 14. uri povzročil nesrečo KARL VERDNIK iz Velenja, Prešernova 12, ker je s svojim osebnim avtomobilom št. CE 142-86 izsiljeval prednost pred FRANCEM KOLENCEM iz Velenja, Gregorčičeva 3, ki je vozil avtomobil št. CE 142-94. # Iz neznanega razloga se je zaletel v vogal hiše na Celjski cesti 37 s svojim tovornjakom JOŽE JERMAN iz Vižmarij 117/e. Pri tem je povzročil škodo na hiši za 3.500 dinarjev, na vozilu pa za 45 tisoč dinarjev. Voznik je bil le lažje poškodovan. # Pri starem jašku se je za kolesarjem FRANCEM KOTNIKOM iz Škal 80 pripeljal na motorju ALOJZ RAZGORŠEK iz Šaleka 63 in se tako močno zaletel v kolesarja, da so zaradi poškodb oba odpeljali v bolnišnico. 0 Z levim prednjim blatnikom je trčil v zadnje kolo tovornjaka ANTON ZEMLJAK iz Velenja, Prešernova 1, ker ni upošteval desnega pravila. Na Cesti na jezero je s svojim osebnim avtomobilom CE 134-69 izsiljeval prednost tovornjaku št. CE-98-99, ki ga je vozil ALBIN CREPINŠEK iz Velenja, Tomšičeva 11.