BAltICH
of ATHLETICS, K.U.J.
LLIHOIS	«
NASLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jedmote
9117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ssis
VSAK KATOLIŠKI SLOVENEC IN SLOVENKA
bi moral (a) spadati h K. S. K. Jednoti
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska pod-porna organizacija o Ameriki
Posluje ie 45. leto
GESLO KSKJ. JE:
Vse za vero, dom in narod!"
Entered M Second C&ee Matter	Deeenker lSth, 11» at the	Pert Office at Cleveland. Ohle, 171	Um tka Asi si Anfnot Nth, ItISk Ac-pled fee Maffln« at Special Eate at Feetafe Provided U	* In Section HM. Act of October Srd. 1917. Authorised on Hey ad, 1911.
NO. 46 — ŠTEV. 46	-		CLEVELAND, O., 16. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1938	LETO (VOLUME) XXIV.
45-LETNICA DRUŠTVA MARIJE DEVICE ŠT. 50, PITTSBURGH, PA.
ODLOMKI IZ GODOV1NE DRUŠTVA
Ker je bila cela in zelo obširna zgodovina našega društva že opisana ob času proslave 40 letnice pred petimi leti, zato navajam za sedaj samo bolj važne in glavne točke za dobo društvenega poslovanja minulih 45 let. Sicer bi se morala ta slavnost vršiti že na nedeljo po Velikem Šmarnu dne 21. avgusta t. 1., kar se je pa preložilo vsled istočasne konvencije K. S. K. Jednote. Navedeni dan se je pač naše članstvo korporativno udeležilo slovesne sv. maše, oficielna proslava je bila "pa določena na 23. novembra zvečer, torej na prihodnjo sredo, ko bomo v Slov. Domu priredili slavnostni banket in veselico.
Nase društvo je bilo ustanovljeno dne 15. avgusta 1893 v Pittsburghu, Pa. Omenjeni dan se je zbralo 25 zavednih mož k posvetovanju na kak način bi se zamogli organizirati, da bi v gotovih nezgodah lahko drug drugemu pomagali. Začetek je bil tukaj, ker so se vsi navzoči vpisali kot ustanov-niki društva in tudi vsi šli na delo, da se je vse istočasno v pittsburškem okrožju živeče rojake o tem obvestilo, ki so po večini postali člani tega novega društva, ki zavzema čast, da je začelo prvo orati ledino na društvenem polju v tem mestu in okolici. Ker se je vršilo ustanovno zborovanja ravno na Veliki Šmaren, so si izbrali za društveno patrono in ime Marije Device.
Prvi odbor društva je bil: predsednik Josip Gorišek, tajnik Nikolaj Gerdun, blagajnik Jurij Adlešič, vsi trije že davno umrli.
Ker takrat še ni bilo nobene slovenske organizacije ali Jednote, je društvo samo zase ali samostojno poslovalo skoro tri leta, do maja 1896, nakar je bilo sprejeto pod okrilje naše K. S. K. Jednote in sicer pod številko 33.
Leta 1897 so člani omenjenega društva veliko sodelovali, da se je ustanovila slovenska župnija v Pittsburghu, ki nosi isto ime.
Pod okriljem K. S. K. J. je bila društvu azsigurana bodočnost in začelo se je lepo razvijati in napredovati, dokler ni leta 1899 prišlo do gotovega nesoglasja med vodilnimi člani. Iz tega vzroka jih je nekaj odstopilo ter so ustanovili dnel8. septembra 1899 posebno društvo z imenom Marije Sedem Žalosti, katero je takoj pristopilo pod okrilje K. S. K. Jednote pod št. 50. To društvo je bilo ustanovljeno z 32 člani in je pod spretnim vodstvom lepo napredovalo in si-.cer v taki meri, da je sčasoma postalo največje slovensko društvo v naši pittsburški naselbini.
Leta 1926 pa je bila sprožena ideja o združenju teh dveh društev. Po nekoliko sestankih se je ta načrt odobrilo in dne 5. decembra 1926 je članstvo društva št. 33 in št. 50 od-glasovalo za združenje, da naj
to združeno društvo nosi ime Marije Device št. 50 KSKJ., pet dni zatem, dne 10. dec. je glavni odbor KSKJ. združitev uradno odobril in od 1. jan. 1927 posluje to društvo pod tem imenom.
Od ustanovitve do 30. sept. 1938 je društvo izplačalo bolniške podpore svojemu članstvu v znesku $64,110.00. Od strani Jednote se je prejelo in izplačalo za posmrtnino, po-škodnino in operacije $194,-623.48, torej vsega skupaj $258,733.48 (nekaj nad en četrt milijona dolarjev).
Zdaj, ob 45 letnici društva je še 5 ustanovnikov živih in sicer: Ignac Glatch, Josip Pa-vlakovich, Matt Rogina, Matt Tomec in Anton Kambič. Vsem tem iskreno želimo, da bi jim zamogli čestitati in vse enako iskreno pozdravljati ob zlatem jubileju društva.
Matt Pavlakovich, tajnik.
VABILO NA SLAVNOST IN PROGRAM
V sredo zvečer, dne 23. novembra, na večer pred Zahvalnim dnevom se vrši v Slov. Do-fu na 57. cesti banket in veselica povodom 45 letnice obstanka društva Marije Device št. 50 KSKJ. Večerjo se. bo začelo servirati točno ob sedmih, kakor označeno na vstopnicah. Nadaljevanje programa se začne ob osmih. Nastopilo bo več govornikov; slavnostni govornik bo glavni tajnik naše Jednote sobrat Josip Zalar.
Večkrat se je že povdarja-lo, da se na banketih preveč ali predolgo govori; za ta večer je vse tako urejeno, da govorniški program ne bo trajal več kakor eno uro, na ta način bo preostajalo zadosti prilike in časa za medsebojne pogovore in za ples. Vstopnice samo za ples so po 25c, za banket ali večerjo pa po 50c. Kdor se hoče banketa udeležiti, naj si ti-ket ali vstopnico pravočasno preskrbi in sicer najkasneje do 20. novembra.
Ves program bo jako zanimiv. Govori bodo kratki, potem nam bodo pa člani(ce) našega Booster kluba zapeli par mičnih pesmi, nakar sledi ples in prijetna družabna zabava.
Vsi ste vljudno vabljeni, posebno članstvo našega društva, tako tudi ostali rojaki in rojakinje dobro došli! Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Torej na svidenje na naši proslavi!
Pripravljalni odbor. --o--
GLAS IZ M1NNESOTE
Iz Gilberta, Minn, se nam poroča, da sta pri zadnjih volitvah dne 8. novembra zmagala dva slovenska kandidata in sicer je prodrl z 3000 glasovi večine Josip Kraker za okrajnega komisarja 6. distrikta; Arthur Lampe je bil zopet izvoljen za šolskega superinten-denta z 200 glasovi večine, med tem ko je bil kandidat za okrajnega avditorja Frank Indi har poražen.
Pismo rojakom v tujini za izseljensko nedeljo
Ljubljana.
Predragi rojaki!
Dne 27. novembra bomo praznovali izseljensko nedeljo — zelo pomemben verski in narodni praznik, ki ga je po zamisli in na pobudo očeta naših izseljencev gospoda p. Kazimira Zakrajška osnovala Rafaelova družba že leta 1930. Prva leta je praznovala izseljensko nedeljo samo Slovenija, zdaj pa jo praznuje vsa Jugoslavija.
Molitve, misli, čustva in razne druge verske in narodne prireditve izseljenske nedelje so vse posvečene vam, dragi rojaki, ki so vas življenjske' razmere iztrgale iz domovine in ste se v mogočnih curkih kot kri razlili in razkropili po vseh delih sveta, kjer vas sedaj živi in umira nad pol milijona.
Na izseljensko nedeljo bodo molitve in misli vsega našega naroda pri vas, pa najsi bo kdo zaposlen po širnih ameriških farmah, po rudnikih med brnenjem strojev, po tovarnah, pisarnah, ali pa kot poljski in gozdni delavec prav tam na koncu sveta. Vseh se bomo spominjali, saj ste nam vsi enako dragi, saj ste kri naše krvi, mogočni udje našega narodnega telesa. O, ko bi mogli občutiti saj za hip vso veliko ljubezen, ki bo prevevala vsa srca v domovini na izseljensko nedeljo!
Daleč ste v tujini in nepoznanem svetu zariti kot črvi v temnih podzemskih rovih. V duhu \as vidimo, kako ste telesno in duševno izmozgani, saj vsi čutimo, da vam je tujina — mačeha.
Zavedamo se, da vas je domovina veliko let zanemarjala; malo molila in mislila na vas. V zadnjih letih so se razmere v tem pravcu vidno zboljšale in upamo, da bo vsako leto bolje, kajti skrb in ljubezen do vas prodira že v najširše plasti našega nrfroda; skušali bomo popraviti to, kar je bilo poprej zanemarjeno.
V duhu vas vidimo, kako se vaše trudne oči obračajo proti domovini, vaše misli in srca občutimo, ki se sleherni dan vračajo pod domači krov, kjer ste preživeli lepa in nepozabna otroška leta. Spomini na otroška leta pod rodnim krovom, misli na starše, brate, sestre, sorodnike in prijatelje, vse to vam je sveto in najdražji zaklad, ki ga nosite v dušah po vsem božjem svetu.
Vsi smo prepričani, da si tega zaklada ne daste iztrgati iz duš, pa naj pride najhujše. Kot svetla lučka vam kaže pot v temi vera v Boga, ki ste jo sprejeli od svoje matere, ki vam je kot otroku pripovedovala o Bogu in vas naučila prvih molitvic. Vemo, da vas je marsikdaj, ko vam je grozila dušna * nevarnost v vrtincih brezverstva, prav ta spomin in vera v Boga obvaroval, da vam duša ni umrla za Boga. — Vsa čast in hvala vam, dragi bratje in sestre, da niste klonili v valovih tujine.
Z veliko bolestjo pa opaža-
mo, da so nekateri zamorili v dušah te svete spomine na mater, dom in tudi vero v Boga. Ti rojaki so vredni vsega pomilovanja in zanje bomo na izseljensko nedeljo še prav posebno molili, da bi spet našli pot k Bogu.
Na svetu je vse minljivo! Kaj pomaga človeku moč, lepota, denar, razni telesni ali duševni užitki, kaj pomaga vsa zemska naslada, v katero se pogreza svet, ki se je oddaljil od Boga! Kdor misli, da je v tem višek sreče, se bridko moti! Vsa sreča je edinole v Bogu! In kdor ima trdno vero v osebnega Boga, pa četudi je reven in zapuščen, je v resnici bolj srečen kot pa oni ljudje, ki se kopljejo v časti, denarju ali v drugjh zemskih nasladah.
Predragi rojaki! Prav lepo vas prosim, resno premislite vsi, kako je v vaših dušah. Ali imate še vero, ali še hodite ob zapovedanih praznikih in nedeljah k sveti maši, ali še prejemate svete zakramente: sv. spoved in sv. obhajilo? Če so se vaše duše oddaljile od Boga, vas toplo prosim, vrnite se nazaj k Bogu in z njim v za-
PRVA AMERIŠKA SVETNICA
Vatikansko mesto. 13. nov.— V katedrali sv. Petra se je danes na slavnosten način vršilo proglašenje blaženim redovnice Frances X. Cabrini, ki je u-mrla 1. 1917 v Chicagu. Častita mati Cabrini je bila ustanoviteljica Misijonskih sester sv. Srca; rojena je bila v Italiji, toda tekom njenega bivanja v Ameriki je postala državljanka, tako je to prvi slučaj, da je bila kaka Američanka proglašena za svetnico.
To slavnost je vodil chika-ški kardinal Mundelein, ki je bil tudi navzoč ob njenem pogrebu. Tudi to je prvi slučaj kanoniziranja, ki ga je še kak nadškof doživel. Telo blažene matere Cabrini so iz Chicaga poslali v Rim in je bil v zapečateni krsti izpostavljeno pri velikem oltarju med cerkvenimi opravili.
----o-—
NARODNE VOLITVE V JUGOSLAVIJI
Pri volitvah, ki bodo 11. decembra, se bo volilo 368 poslancev. V Sloveniji bo izvoljenih 31 kandidatov. Pri zadnjih volitvah v maju 1935 so bile postavljene štiri kandidatne liste; letos bo pa samo ena.
krafaentu sv. pokore poravnajte račune, da vam nekoč, če prej ne, na zadnjo uro, ne bo žal in morda tudi prepozno. Grozna misel, če bi umirali nepripravljeni! Kakšna bo sodba in vaša večnost?!
Vemo,, da marsikje nimate domačega duhovnika, da bi o-pravili sveto spoved, marsikdo tudi ne razume tujega jezika in ponekod tudi ni katoliške cerkve. In bliža se Vam smrt? Kaj storiti? Obudite, prosim, nadnaravno popolno kesanje! Nadnaravno popolno kesanje pa ima človek tedaj, če se svojih grehov kesa zato, ker greh žali Boga, ki je neskončno popoln in vse ljubezni vreden; ali če se kesa, ker je zaradi greha Jezus Kristus trpel in umrl. S takim popolnim ke-sanjem dosežemo odpuščanje grehov takoj, ko ga obud;mo. Tudi smrtni grehi se zaradi popolnega kesanja odpuste takoj, še pred spovedjo; spove-dati pa se jih mora človek pri prvi prihodnji spovedi. V primeru pa, da bi kdo obudil kesanje in bi se želel spovedati, pa duhovnika ni mogoče dobiti, bliža se mu pa zadnja ura, naj bo tak človek miren — njegova duša ne bo pogubljena. V smrtni nevarnosti, dragi rojaki, vam bodi prva skrb, da boste obudili popolno kesanje.
Poleg tega, da boste skušali na izseljensko nedeljo poravnati račune z Bogom, vas pa prav toplo vse prosim, spomnite se tudi domovine, matere, očeta, brata, sestre, sorodnikov, znancev in tudi Rafaelove družbe v Ljubljani ne pozabite. Veliko jih je, žal, med nami, ki že več let ne pišejo domov. Vaši očetje, matere so v velikih skrbeh, kako se vam godi in ali ste še živi? Spomnite se na izseljensko nedeljo vseh — družinske vezi naj postanejo spet žive in prisrčne.
Marsikatera družina je v velikih denarnih potrebah — potrebuje pomoči — usmilite se je in ji priskočite vsaj z malim darom na pomoč.
Spomnite se pa tudi Rafaelove družbe .agitirajte za novo članstvo za Izseljensko zbor-1 nico in nabirajte nove člane Družbi. Prav posebno pa vas prosim, agitirajte za vaš list, da bo zahajal v vsako izseljensko družino.
Če boste imeli po kolonijah skupne verske pobožnosti po cerkvah ali domoljubne proslave po dvoranah, se jih vsi udeležite!
Na izseljensko nedeljo nas ne smejo več ločiti narodne ali državne meje! Vsi moramo postati ena družina — vi v tujini in mi v domovini — pa četudi nas ločijo od vas daljave in morja. V duhu smo lahko vedno združeni. In združeni po najtesnejših verskih, družinskih in narodnih vezeh moramo biti vedno, če hočemo, da bo delo na izseljenskem po-prišču rodilo lepe in trajne sadove v ponos domovini in vam, dragi rojaki v tujini.
Bodite, nam vsi prav toplo pozdravljeni \—Joze Premrov.
("Izseljenski Vestnik.")
POGON NA ŽIDE V NEMČIJI. AMERIKA PROTESTIRA
Berlin, Nemčija, 15. nov.— Ker je minuli teden 17 letni Herschel Greenspan, žid, polj-sko-nemškega pokolenja v Parizu vsled preganjanja Židov ustrelil nekega uradnika pri nemškem poslaništvu, je začela nemška vlada še bolj preganjati Žide na svojem ozemlju. Zato je naložena Židom občutna kazen v obliki ogromne odškodnine ali plačila tisoč mili-jov mark ($400,000,000); to svoto morajo plačati v Nemčiji živeči žid je, inače se jim zapleni premoženje.
Pristaši nacijev so v raznih večjih mestih navalili že na mnogo judovskih trgovin in iste opustošili, tako so tudi skoraj vse judovske sinagoge ali zažgali ali porušili. Ponekod so morali to delo vršiti sami j udje.
Ostre odredbe proti Židom
Nemška vlada je izdala u-kaz, da se mora vse, kar je judovskega iztrebiti iz dežele. Vse ljudske in višje šole so židovskim študentom prepovedane; židovski učitelji, profesorji, zdravniki in uradniki so odstavljeni; po novem letu ne bo smel noben žid več imeti kake trgovine; Židom je že sedaj prepovedano zahajati v
OBZIDJE MESTA JERIHO RAZDEJANO
Jeriho, Palestina, 14. nov.— Ker so uporni Arabci že več časa vršili ustajo v tem mestu in okolici, je angleško vojaštvo s silo iste pregnalo in zavzelo mesto. Angleški topovi in tanki so vse starodavno in znano mestno obzidje porušili; pri tem je bilo na stotine oseb u-bitih in ranjenih.
-o-
OGRSKA ZASEDLA DOLOČENO J! OZEMLJE
Budimpešta, Ogrska, 6. nov. —Ker je nemška in italijanska vlada določila novo mejo med Čehoslovaško .in Ogrsko, je s tem Ogrska pridobila 4,875 kv. milj in svoje nekdanje pokrajine z 860,000 prebivalci. Povodom zasedanja tega ozemlja je bil današnji dan proglašen za narodni praznik. Regent Ogrske admiral Horthy je danes s svojim vojaštvom prekoračil most čez Donavo in dospel v mesto Komarom, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. Horthy je jahal čilega belca, kakor leta 1919, ko je prijezdil v Budimpešto in zadušil revolucijo ker so se hoteli' komunisti oprijeti vlade. Danes ga zopet vse slavi in pozdravlja kakor rešitelja domovine.
-o-
EK S PRESNI ZRAČNI PROMET NA RUSKEM
kino gledališča, ne posečati koncertov ali javnih prireditev. V šestih tednih se bo pa vse židovske uslužbence v trgovinah odslovilo.
Druhal napadla kardinalovo palačo
Kakor so pred nedavnim na-ziji na Dunaju vprizorili na trgu sv. Štefana velik pogon na katoličane in napadli tudi palačo kardinala lnnitzerja, tako so tudi minulo nedeljo, 13. nov. v Monakovem napadli verno ljudstvo povodom neke cerkvene prireditve, zaeno so barbarski in fanatični naziji vdrli tudi v palačo kardinala Faulhaberja, ondi razbili vse šipe in uničili pohištvo. To se je izvršilo iz maščevanja ker je k? rdi na 1 Faulhaber obsojal početje Hitlerja.
Združi ne dr žare protestirajo
Dne 14. novembra zvečer je bil pol ure trajajoči program oddan po vseh radio postajah pri katerem je govorilo 6 odličnih oseb, metodistovski škof Hughes, katoliški profesor Rev. Gannon, bivši predsednik Hoover, bivši governor države Kansa< Landon, senator King iz Utah, in tajnik notranjskih zadev Ickes. Vsi so ostro obsojali početje nazijev na Nemškem \sled preganjanja Židov. Senator King je omenil, da naj Združene države takoj prekinejo diplomatično zvezo z Nemčijo. Tako je tudi Mrs. Roosevelt na nekem zborovanju v New Yorku ostro napadla Nemčijo, ker noče vpošte-vati tolerance. Številne organizacija in skupine vseh sekt in vrst pošiljajo vladi v Washington ostre proteste z zahtevo, da naj Amerika skuša ustaviti sedanje barbarsko početje nazijev s tem, da prekine vsako zvezo z Nemčijo.
--o-
AMERIŠKI POSLANIK ODPOKLICAN IZ BERLINA
Washington, 14. nov. — Vlada je danes od poklicala svojega poslanika Mr. Wilsona iz Berlina, da poroča o pravem poteku dogodkov v Nemčiji. S tem hočejo Združene države pokazati svojo nevoljo voditeljem nemške vlade vsled preganjanja Židov in s tem se hoče tudi zaščititi pravice ameriških podanikov židovskega po-koljenja, ki živijo v Nemčiji. Vendar še -ni s tem definitivno ali uradno pretrgana diplomats na zveza med obama državama.
TURŠKI PREDSEDNIK UMRL
Na 8190 kilometrov dolgi progi med Moskvo in Vladivo-stokom prične s prihodnjim letom obratovati ekspresni zračni promet. Vsak dan bo zapustilo Moskvo letalo v smeri na Daljni vzhod in vsak dan bo šlo letalo iz Vladivostoka v Moskvo. Povprečna brzina je določena na 350 kilometrov na uro.
Istanbul, Turčija, 11. nov.—
Včeraj je umrl 58 letni ustanovitelj nove in moderne Turčije Ghazi Mustafa Kemal paša (Ataturk) (oče Ture'je). Navedenec je 1. 1922 odstavil sultana in ustanovil republiko, kateri je do svoje smrti predsedoval. Ataturk je 1. 1925 odpravil nošo turških rdečih l:ap (fesov), uvedel novo abecedo po latinici in spravil Turčijo na moderno stališče.
9B
Dr. Vitezi se. Mikalja, broj 61, Yomngstown, O.
Javljam članstvu našeg društva prvo, da če se obdržavati
dojduča sjednica na 20. novembra točno u 2 sata posle po-
men imamo skupno spoved in sv. obhajilo. Spovedovanje se vrši v soboto popoldne in zvečer. Prosim vas, da pridete vse pravočasno. Apeliram tudi na one članice društva, ki dne. Na isto j sjednici biti če' ne spadajo v našo faro, da se
več važni točka na dnevnom redu. Jer bliža se kraj leta, pak bi bilo dobro ,da se vas više udeleži ove sjednice, i da bi što podplatili svoje ases-mente na kraj leta, da bi bilo sve čisto i u redu pri društvu.
Dalje bi vas opomenil, da bi svaki član dopeljal po enega novega člana u naše redo-ve, u društvo i Jednotu; napraviti čete dobro onemu, koga pridobite, a i sebi lepu na-gradu, a i društvu i Jednoti korist.
Nadalje prosim sve naše člane (ce), ko j i ste zaostali sa svojimi asesmenti prošle mje-seci, da to u ovo dva mjeseca bolj točno plačate, inače bum prisiljen, da sve ovakove člane (ce), ko j i ne plačaju točno — suspendiram iz društva i Jed-note. Molim vas, da ne zabo-j ravite na ovoj moj dopis.
S sobratskim pozdravom, Imbro Mavračič, tajnik
udeležijo sv. obhajila skupaj z društvom v naši slovenski cerkvi, da bo nastop tem lepši.
Dalje naznanjam sklep septembrske seje, da naj vsaka članica plač%> v oktobru ali novembru 50c v druftveno blagajno v prid društvene blagajne; to velja za vse, za one, ki so v bolniški podpori ali pa ne. Ta izredni asesment je v pokritje upravnih stroškov pri društvu, ki so za vse enaki.
K sklepu vas drage sestre še prosim, da bi prihajale na seje v večjem številu in redno, tako tudi, da bi svoje prispevke točno plačevale, kajti zalagati je jako težko. "S sosestrskim pozdravom, Anna Solomon, preds.
Društvo Marije Pomagaj, št.
78, Chicago, lil.
Pokojni sosestri M. Kobal v spomin
Naša društvena zastava se od časa do časa zagrinja v črni pajčolan v znamenje žalo- j dajale, vanja za kako članico. To pot ke> Cakes in potico in končno se je pa še bolj zagrnila. ker!hvaIa vsem Za udeležbo in kar je izgubila svojo botro. Ob j je kdo prip0mogel k bol jšemu njeni krsti je tiho slonela in jo čuvala, potem ji pa nad grobom v zadnji pozdrav trikrat z&vihrala.
Društvo sv. Genovefe, št. 105, Joliet, lil.
Naša zadnja prireditev se je dobro obnesla, zato gre zahvala vsem onim, ki so k temu pripomogle. Hvala pripravljalnemu odboru osobito predsednici navedenega odbora sestri Przybylski in Članicam šivalnega kluba, tako'naj velja hvala tudi ostalim članicam, ki ste šivale in vstopnice pro-Hvala vsem za dobit-
Druitvo Ane, If. 159, Cleveland (Nembnrg), O. članicam našega društva se naitlanja ,da M bodo naše seje zopet vršile vitko tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Pri tej priliki vas prosim, da bi se bolj redno in bolj številno ude-leševale mesečnih sej kakor ste se dosedaj.
Sicer zelo nerada, toda pri-morana sem zopet opominjati one, katere dolgujete za asesment, da bi začele plačevati; leto gre že h koncu, zato bi imela rada knjige v redu do glavne letne seje.
Iz glavnega urada sem te dni prejela prošnjo, da bi nase društvo pridobilo vsaj 6 novih članov za mladinski oddelek do konca tega leta. Veliko je še vas članic, ki še nimate svojih otrok pri naši Jednoti, zato vas prosim, vpišite jih sedaj. 15c na mesec ni tolika svota, mislim* da bi to malenkost lahko plačevale za zavarovanje svojega ljubljenega otroka.
Še enkrat vas prosim, udeležujte se bolj redno sej in plačajte zaostali asesment! S sosestrskim pozdravom,
M. Pucell, tajnica._____
in popravimo mogoče napake Dr. Marije Čistega Spočetja, pri naslovih. Ravno tako se št. 160, Kansas City, Kans. 1 mi vidi potrebno, da opozorim Na naši zadnji seji je bilo vse tiste člane, ki ste zaostali
ni, da smo na njih strani. Ne-stopilo bo v«eh skupaj nad 60 dobro imibanih igralcev-čla-nov našega društva.
Na naši današnji seji 17. novembra bomo tudi poleg drugih vašnih zadev rasmotrivali kako agitlrati, da pridobimo kolikor mogoče veliko novih članov do konca tega leta. Priporočljivo je tudi, da kot vsako leto tudi letos izvolimo odbor, ki naj bi preštudiral naša društvena pravila, da potem .meseca decembra lahko bolj hitro in točno zborujemo. Apeliram na vse članstvo našega društva, da se nocojšnje seje udeježite v kolikor mogoče velikem številu. Imeli boste priliko biti srečni ter odnesti tri lepe nagrade koje društvo podeljuje članom, ki se udeležujejo društvenih sej. Po seji bomo imeli prosto zabavo in soproga predsednika našega društva je obljubila preskrbeti zelo okusen prigrizek, ki bo razdeljen med članstvo brezplačno.
Prosim, da ta mesec vsak član, ko bo plačal svoj asesment napiše na listek v plačilni knjižici svoje ime in naslov. Potrebno se mi vidi, da vsaka štiri leta enkrat pregledamo
in Helena Beljan. Vse članice jima želimo da bi v kratkem okrevale in se zopet vrnile med svoje sosestre in prijateljice.
Kakor vam je znano, smo dobile tudi me pismo od gl. tajnika, da naj gledamo in skrbimo, da bomo dobile saj 3 nove članice za mesec november in december; torej za mesec november nismo nobene dobile, zato ste vse naprošene, da glejte, da bi dobile vsaj par članic za mesec december, bodisi v aktivnem ali pa v mladinskem oddelku, čeravno gl. tajnik piše za mladinski oddelek. Če pa dobimo članice za aktivni oddelek, bomo naše delo e-nako dobro storile kakor nas prosi naš gl. tajnik." Torej ne pozabite prihodnje seje, katera bo glavna letna seja in se bo vršila v četrtek dne 8. dec. t.. 1.
S sosestrskim pozdravom, Anna Klun, tajnica. ■ o--r-
reklamo, da bodo vedeli, da sc vrši slikovne predstava, ki je bila že med tem časom odgo-dena.
Pozdrav iz Clevelanda,
A. Grdina.
-o--
KONCERT BARBERTON-SK1H SLAVCKOV
DOPISI
uspehu.
Naša sestra Mary Mlakar se je morala podati v bolnišnico vsled operacije; želimo ji, da
Dne 17. oktobra nam je ne- bi isto srečno prestala. mila smrt zopet iztrgala eno j Vse tiste> ki dolgujete na a-izmed naših tako ljubo in spo- sesmentu ste prošene, da bi štovano članico in sicer sose- dolg p0ravnale do 27. novem-stro Mrs. Mary Kobal, ali bo- bra
lje rečeno Kobalovo mamo, j v nedoij0, 20. novembra ob saj tako so jo vsi nazivali,: pol treh popoldne in zvečer ob kdt»r jo je poznal. Na društ- osmih bQdo štiri tukajšnja žen_
venem polju ni nikdar odklo-, ska društva priredila Card nila nobenega dela ali pomoči
Bila je več let tajnica in predsednica našega društva do časa ko se je s svojim možem preselila v Lemont.
Članice društva so vse te njene zasluge vpoštevale in pokazale z veliko udeležbo pri pogrebni sv. maši in na njeni zadnji poti do groba. Da, to je bila težka, bridka in težavna
pot; ' " '	da oddaste vstopnice in denar
Nepozabna nam sosestra, po-< do 20 novembra kateri ujni_
čivaj v miru božjem m večna L. društya hočete; na u način luč naj Ti sveti!	; se bo iahko vse .pravočasno u-
Vam pa, drag* mi član ce, redilo Torej vas ponovno va-priporočam pokojno Mary Ko-ibim tudi y imenu društva gy ba v molitev in blag spomin, CeciHje ker
one imajo vodstvo
kakor tudi vse druge pokojnej y rokdh potem y jmenu d . članice našega društva.
party v korist cerkve sv. Jožefa. Dragi nam farani in prijatelji! Vabimo vas na to prireditev; odbor se trudi, da boste vsi udeleženci zadovoljni Dobrim igralcem kart bodo na razpolago lepi dobitki, tudi kokoši in purana ne bo manjkalo ta dan; kako se bo pri-legel na Zahvalni dan!
Pri tej priliki tudi prosim,
Blagor Ti, ker že počivaš, iz doline solz hitiš; v grobu smrtne sanje snivaš, v spravi z Bogom mirno spiš.
v rokah, potem v imenu štva sv. Ane, potem podružnice Slovenske Ženske Zveze in v imenu našega društva sv. Genovefe. S pozdravom,
Antonija Struna, tajnica. _
Društvo sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, 'Pa.
Vabilo na veselico
Naše društvo priredi na soboto zvečer dne 26* novembra v cerkveni dvorani na 37th St. v Mayfield svojo veselico, na katero vljudno vabimo vse Slovence in naše brate Hrvate, vse moške in ženske. Tako bi tudi radi videli, da se te veselice udeleži kar največ fantov
--in deklet, da se boljše spozna-
Društvo Marije Sedem Žalosti, mo, ker večina jih je, da niko-št. 81, Pittsburgh, Pa. li ne pridejo na sejo, torej še S tem prijazno vabim vse ne vemo, da smo si medsebojni članice našega društva, da se sobratje.
udeležijo prihodnje seje dne Ponovno prijazno vabimo vse 20. novembra, na nedeljo ob Slovane iz naše okolice v Bea-pol treh popoldne v Sloven- ver dolini, da nas posetijo dne skem domu.	26. t. m. na naši veselici. Vsi
Zaeno naznanjam, da bo rav- dobro nam došli! Za jzborno no fsto nedeljo (20. nov.) v; postrežbo vam jamči odbor, naši domači cerkvi darovana Na vsselo svidenje! sv. maša za vse žive in pokoj- i S pozdravom, ne članice društva. V ta na-1 Nicholas Klepec, tajnik.
določeno, da naj se vas vse potom Glasila povabi na prihodnjo sejo, vršečo se dne 4. decembra; to bo glavna letna seja v svrho volitve novega odbora za prihodnje leto; zato sem uverjena, da ne bo niti ena izostala od te važne seje. Saj enkrat v letu se vsaka lahko potrudi, da pride na sejo; vsaj enkrat na leto naj se vsaka toliko žrtvuje in vzame malo
na svojih asesmentih. y resnici imeli sftio zelo slabo leto in po večini naših članov je bilo prizadetih radi zaprtja dveh največjih tovaren v naši naselbini, toda časi so se malo zboljšali, dasi v resnici ne veliko, toda Iseeno pričakujemo, da se boste spomnili društva in odbora, ki je skrbel in na vse načine preračunaval, da nam je bilo mogoče obdržati
časa za svoje društvo. Res je, vas pri društvu. Torej komur-da so naše mesečne seje tako j koli je mogoče, naj skuša po-slabo obiskane, kar je grda in; ravnati svoje račune.
slaba razvada pri tolikem šte vilu članic. Lep^ in hvalevredna navada bi pa bila, če bi v, velikem številu prihajale na sejo, s tem pokažete svoje zanimanje za društvo, pri katerem smo vse enake. Zato vas ponovno prosim, pridite za gotovo na prihodnjo sejo. Na tej seji bo ena izmed navzočih lahko dobila (če bo srečna) krasno posteljno odejo, katere bo gotovo vesela.
Dalje prosim zaostankarice v plačevanju asesmenta, da se bolj pobrigate za to; zadnji dan je 26. v mesecu ko mora imeti tajnica denar na rokah, da ga pravočasno odpošlje na glavni urad. Upam, da boste tudi to mojo prošnjo vpoštevale.
S sosestrskim pozdravom, Agnes Zakrajšek, tajnica.
Si prestala že težave, hrupni svet in ves nemir.-Hiti sestra le v višave, kjer je prave sreče vir.
"Z Bogom, dragi vi ostali sestre, bratje, znanci vsi; naj slovo vas to ne žali . . . Z Bogom vsi sorodniki!
Članica sem zdaj Jednote tam nebeške skupne le.— Oj, skrb;te za sirote, da molila bom za vse!"
Karolina Pieman, preds.
Društvo sv Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
Od časa ko je minula naša zadnja konvencija smo bolj malo pisali o našem društvenem delovanju. Bili pa smo toliko bolj delavni na predpripravah za aktivnosti v zimski sezoni. Ustanovili smo keglja-ški team, ki zbijajo keglje vsa-i ko sredo večer na Poželniko-vem kegljišču, v lepih krojih | in z dobrim nastopom delajo našemu društvu prav lep u-gled. Naša druga skupina so "basketball" igralci, ki ravno tako delajo ugled našemu društvu ko igrajo omenjeno igro vsako sredo zvečer v kopaiišc-ni dvorani na St. Clair Ave. ». Poleg tega pa imamo godbo sestoječo iz 30 dobro izvežba-nih godbenikov ter 100 kadetov in kadetinj, ki se tudi pripravljajo na vprizoritev "Minstrel showa." Predstava bo nekaj posebnega in kot je razvidno, bodo imeli vso stvar v rokah dobro izvežhani in nadarjeni člani našega društva, da lahko računamo na velik uspeh. Torej zapomnimo si, da prvo nedeljo v februarju ne bomo šli nikamor drugam kot na "Minstrel show," ter' tako enkrat pokazali tej naši skupi-
Ne pozabite pa našo sejo, ki je zelo važna, osobito decembrska ali glavna letna seja; da pa se privadite, pridite zagotovo vsi, ki vam 'je količkaj mogoče tudi nocoj.
Z bratskim pozdravom.
John Pezdiriz, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št.
184, Brooklyn, N. Y.
Naša zadnja redna seja se je vršila dne 10. oktobra. Žal mi je, da ni bilo mogoče vam naznaniti finančnega poročila od naše zadnje veselice; vzrok je ker niso še vse članice plačale za knjižice in vstopnice,
CERKVENI BAZAR WAUKEGANU
Waukegan, III. — Naš letni bazar pri cerkvi Matere Božje se prične v soboto večer dne 19. novembra in se nadaljuje vsak večer do zaključka v četrtek večer, 24. novembra, na Zahvalni dan. Ta večer bo tudi zaključek kontesta v katerem so: Mrs. Agatha Miho-lich, Mrs. Mary Svete in Mrs. Katarina Varsek potem Miss Mildred Glogosky, Miss Mary Hodnik in Miss Jennie Osenek; torej tri žene in tri dekleta, ki so kandidatinje v tem konte-stu. Res, radovedni smo, katere bodo zmagale?
Poročevalec.
Barberton, O. — Naši bar-bertonski "SlavČki" (mladinski zbor) bodo priredili svoj tretji koncert prihodnjo soboto, dne 19. novembra zvečer ob sedmih in sicer v dvorani društva Domovina na 14. cesti.
Ob prilikah smo že bili v do-stih prostorih, kjer smo si iskali primernega razvedrila ali veselja; posebno smo navdušeni ,če smo tam, kjer se prepeva naše lepe slovenske pesmi in to še posebno, če iste proizvaja naša mladina.
Zato vas prav prijazno vabim na ta koncert. Program bo fino izbran in lep; bo tudi nekaj novega; zato«upamo, da boste vsi zadovoljni.*. Po programu sledi ples in prosta zabava. Torej na svidenje!
S pevskim pozdravom,
Andrew Nedoh, preds.
-o-
PRIZNANJE IN ZAHVALA
Razne prireditve Jed-ootinih društev
ZA WILL A RDC A NE
Berem dopise iz Willarda o prireditvah, i Glejte jih no, kako so oživelilnoNedeljo za nedeljo imajo prireditve, ne vem, od kdaj so se tako navdušili? Med tem ko se glase dopisi o prireditvah za 13. novembra, mi pa piše gospod Father Marinšek, da je že vse v redu za slikovno predstavo za 20. novembra ob priliki, ko se bo tudi vršila igra. Z gospodom Marinšekom sva se namreč dogovorila za filme in za 'projektor" za kazanje slik. Ko se je gospod Marinšek zadnjič mudil v Clevelandu, sem mu naložil na avtomobil veli-;orej katere članice še niste; ko film in sicer vse Willardske .ega poravnale ste naprošene, i filme dodatno filme Lemonta la isto storite pred prihodnjo j in še druge. V dogovoru je iejo tako, da ne bo vse čakalo! pa bilo, da jim pošljem še do konca leta.	j "projector," vse drugo pa že
Obenem se vam tudi sporo-j imajo sami; gospod Marinšek ča, da ni vzrok naših članic,! bodo pa "slikovodja"; želim o-da je Pauline Curl prestopila j bilo sreče, da bi se v predstavi od našega društva; naj bo to kaj ne zmešalo, posebno kadar
Spoštovani sobrat Zupan:
Prejela sem Vašo brezplačno mi doposlano knjigo "Iz življenja za življenje," 's katero sem zelo zadovoljna. Hvala zanjo! Jaz se žal nahajam v bolniški postelji, pa ko prebiram Vaše lepe pesmice, mi to povzroča veliko razvedrila in krajšanje dolgih ur. Uverjena sem, da vsak, kateremu ste že podarili te poezije, bo imel ! z istimi tako veselje, kakor ga imam jaz. S pozdravom, Mrs. J. K., članica dr. št.
156, Chisholm, Minn.
za pojasnilo dopisa od dne 26. j bo slika o
Ludvik
Peruškovi
oktobra t. 1.	farmi ko lovi konja ali pa ko
Sledeče članice so zdaj še1 Mr. Trunkelj' krave molze, na bolniškem listu: Mary Čik Ta dopis sem napisal njim ^
Zastonj!
Zastonj!
Ker mi je preostalo še nekaj izvodov poezij "Iz življenja za življenje," katere sem izdal leta 1935, sem se odločil iste brezplačno ali zastonj razdeliti in razposlati med članstvo naše Jednote.
Kdor želi to lično vezano knjižico, ki vsebuje 100 različnih pesmi (največ posvečenih materam), naj izreže dolnji kupon ter priloži 15c v znamkah za odpremo in poštnino; člani in članice društev naše Jednote v Clevelandu, naj se pa osebno zglasijo ponjo v uredništvu.
Ime........................................................................................Štev. druStva..
' ] Naslov (ulica)
Pošta .................................................... .........-......... Drtava..
IVAN ZUPAN, urednik Glasila K. S. K. Jednote
6117 St. Clair Ave. — Cleveland, O.
Slovenski župnik poseduje 6,500,CCC čebel v Minnesoti
* Eden najboljših in prvovrstnih čebelarjev v Zedinjenih državah je gotovo slovenski župnik Rev. Francis Jager, ki je župnik katoliške Marijine cerkve v Mound, Minn. Kot umen čebelar je znan po vsej Ameriki.
Leta 1898 se je Father Jager začel pečati z rejo čebel. Tedaj je imel samo en panj, katerega je kmalu potem postavil, ko je dospel iz Jugoslavije. Danes vsebujejo panji Rev. Jagra vsega skupaj nekako 6,50U,000 čebel in ima Rev. Jager dovolj opraviti, da drži med njimi red in disciplino.
Father Jagra so zanimale čebele še ko se je nahajal v Jugoslaviji. Napredoval je tako, da je vpeljal na državni univerzi države Minnesote poseben pouk o umnem čebelarstvu in ga je vsako leto prihajalo poslušat pri predavanjih stotine Amerikan-cev, ki so kmalu dognali, da se Rev. Jager pošteno razume na to panogo "farmarskega življenja. Njegove čebele so postale najbolj poznane v Ameriki.
16 let je poučeval Rev. Jager na državni univerzi umno čebelarstvo. Njegove čebele produci-rajo letno več kot 10 ton finega medu, ki se dobro prodaja v Min-neapolisu, Milwaukee, Clevelandu in Detroitu.
Kot je te dni pripovedoval Father Jager začnejo čebele s svojimi aktivnostmi, ko so deset dni stare. Tekom dneva letajo neštetokrat od panjev do cvetlic, kjer srkajo nektar. Pri vhodu v panj čaka druga čebela, ki izse-sa nektar, ki ga je prinesla nabi-ralka, nakar ga vloži kot med v satovje. Ponoči izločujejo čebele med.
Ko se enkrat življenske celice čebele obrabijo, morajo poginiti, kajti te celice se ne morejo več obnoviti. Redkokdaj je, da živi čebela več kot pet tednov. Glasom predavanja, ki ga je imel Rev. Jager na univerzi te dni, imajo čebelice boljši vonj kot pes in boljši vid kot sokol ali orel. Cvetlico zavonja miljo daleč.
19.	novembra: Družabni večer in ples društva sv. Frančiška Seraf. št. 46 New York v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Place.
20.	novembra: Skupen sestanek in domača zabava dr. Marije Čistega Spočetja št. 85, Lorain, Ohio v Slov. Nar. Domu.
20. novembra: Slovenska in angleška gledališka igra in ples društva sv. Ane št. 208, Butte, Mont. v Slov. Narodnem Domu.
20. novembra: Plesna zabava pod avspicijo mladine društva sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo, v korist letošnje božič-nice.
20. novembra: Angleška tri-dejanska igra Canonsburg
Boosterjev v dvorani društva sv. Jeronima, Strabane, Pa.
20. novembra: Slovenska večerja s plesom in kartno igro društva Marije Čistega Spočetja št. 85 Lorain, Ohio ob 5:30 v Narodnem Domu.
20. novembra: "Card party" štirih ženskih društev Joliet, 111. v korist sloveTr*ke_^erkve v Slovenia dvorani. ^v
20. novembra: Cerkvena ženska bratovščina fare sv. Štefana, Chicago, 111., priredi razprodajo domačih ročnih del in ženskih predpasnikov na 1854 West 22nd Place.
23.	novembra: 45 letnica društva Marije Device št. 50, Pittsburgh, Pa.
24.	novembra.- Plesna zabava društva Friderik Baraga št. 93 Chisholm', Minn, v Mah-netovi dvorani.
25.	novembra: Plesna veselica društva sv. Valentina št. 145 Beaver Falls, Pa. v cerkveni dvorani.
' 26. novembru: Plesna veselica društva Kraljice Majnika št. 191 Canonsburg. Pa. v dvorani društva sv. Jeronima.
26.	novembra: Takozvani "Barn" ples Eveleth, Minn. Kay Jay Booster kluba v Ore-skovičevi dvorani.
26. novembra: Športni klub društva Marije Pomagaj št. 79 Waukegan, 111. priredi plesno veselico v šolski dvorani.
7. januarja: Plesna zabava kadetinj društva sv. Srca Marije- št. 111 Barberton. O. v dvorani društva "Domovina."
11. februarja: Plesna veselica društva Kristusa Kralja št. 226 v Slov. Nar. Domu.
NAJ NA V A DNE J SI POZ DR A -VI V 16. JEZIKIH
Angleško: How do you do?
—	Kako se imate? Francosko: Comment vous,
portez vcous? — Kako se nosite?
Nemško: Wie gehts Ihnen?
—	Kako vam gre
Češko: Jak se Vam dari? — KaRo vam uspeva?
Slovaško: Ako se maš? — Kako se imaš
Madjarsko: Hogy vagy? — Kako si?
Poljsko: Jak sie panu po-wodzi? — Kako se vozi gospodu?
Hebrejsko: Mah šlomccha?
—	Kako je tvoj mir Židovsko (jiddisch): Wos tut
sich? — Kaj se dela?
Orijentalsko: Salaam! — Mir!
Italijansko: Come sta? — Kako stojite?
Holandsko: Hoe vaart U?— Kako vozite?
Rusko: Kak poživajetje? — Kako živite?
Švedsko: Hur kunna ni — Kako morete? Kitajsko: Li Č liau fan ma?
—	Ali ste svoj riž pojedli? Japonsko: Omaka no gualva
va ikagadesuka? — Kako je z vašim želodcem?
-o-
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE
SE VEDNO TEGA GESLA!
SPOMINI NA AMERIKO
Piie dr. Frane Trdan
minimi;
................................i..............................
"Kakšne narodnosti pa ste?" vpraša duhovnik Kapusa.
"Jaz sem Avstrijec," odgovori Kapus.
"Iz katerega kraja v Avstriji pa ste?" nadaljuje duhovnik.
"S Kranjskegu," se odreže Kapus.
"Potem ste pa Kranjec!" reče duhovnik v lepo donečem domačem jeziku.
"Seveda sem," vzklikne Kapus začuden, vesel in ves srečen, da zopet sliši svoj mater-ni jezik in to celo iz ust duhovnika.
Kdo pa je bil ta slovenski duhovnik? Bivši loškopotoški kaplan, pozneje pa sloveči misijonar Father Buh, ki je bil tedaj na potu iz St. Paula v Duluth. Odslej je več let, po trikrat do štirikrat na leto, prihajal med naše rojake. V Kapusovi hiši je maševal, kr-ščeval in sploh delil vse duhovne dobrote ondotnim naseljencem.
Ko smo si ogledali samostan, cerkev in šolo, smo za treno-tek stopili še na bližnje pokopališče, ki je izredno lepo urejeno. Med neštetimi redovnimi brati počivajo tudi nekateri naši rojaki bendiktinci. Na kamnitih spomenikih sem mimogrede bral imena: opat p. Bernard Ločnikar, p, Rajgelj, p. Severi n Gross. Pred nagrobnim spomenikom opata Bernarda smo za hip postali in skupno odmolili Očenaš in Zdravomarijo za dušni pokoj teh naših častivrednih pijonir-jev. Njihova imena so še danes v samostanu in med ljudstvom v najlepšem spominu. Ko smo zapuščali pokopališče, mi je g. župnik Janez Trobec šepetal na uho: "O p. Bernar-tu, tretjem opatu, pravi samostanska JcroniJva: 'Prvi opat je dal redovnikom streho, opat Bernard pa duha. P. Bernard je bil pravi duhovni sin sv. Benedikta, moža dela, zatajevanja in molitve."
Potem smo si segli v roke in iznova poskakali v avtomobil. G. župnik Trobec, sestra Ivana in nečakinja Ivanka so se vrnili k sv. Štefanu v Brock-way, mi pa smo se odpeljali proti jugu. Vsako slovo je težko, tudi naše ni bilo lahko. V družbi g. župnika Trobca in naših minnesotskih rojakov smo preživeli toliko lepih tre-notkov, da mi še danes duh neštetokrat pohiti k sv. Štefanu, v Broekway, na Chisholm, E-veleth in Duluth. Hvala Vam, dragi rojaki, za vso Vašo ljubeznivost. Nikdar je ne bom pozabil!
Drugi dan proti večeru smo se za pol ure ustavili pri nedavno umrlemu g. župniku Johnu Plevniku v Jolietu. Po naročilu g. prof. Belca, njegovega intimnega prijatelja, sem mu izročil knjigo "Krajevni leksikon dravske banovine," ki jo je sprejel z vidnim veseljem. G. Plevnik je bil dobrovski rojak. V Ameriko je dospel že kot študent. Gimnazijo je obiskoval pri oo. benediktincih v zgoraj imenovanem samostanu sv. Janeza Krstnika, modroslovne in bogoslovne nauke pa je dovršil v semenišču St. Mary v mestu Baltimore. Bil je vseskozi odličen dijak.
V prvi dobi svojega duhovniškega delovanja si je pridobil veliko zaslug z ustanavljanjem novih župnij. Po njegovem prizadevanju so osnovali Slovenci v Chicagu župnijo sv. Štefana, Slovenci v mestu Waukeganu pa župnijo Matere božje. V tej dobi je tudi redno obiskoval druge Slovence, raztresene po državah Illinois, Iowa in Wisconsin; nekajkrat se je napotil celo v Kanado iskat naših rojakov. Zadnjih petindvajset let pa je deloval •na fari sv. Jožefa v Jolietu,
kjer je tudi novo mašo pel.
Joliet je mesto s 40,000 prebivalci. Kraj so izprva imenovali Juliet po hčerki prvega farmarja James B. Campbella, v letu 1845 pa so ga prekrstili v Joliet. Novo ime so mu nadeli v spomin Francoza Louis Joliet, ki je v*17. stoletju odkril reko Mississippi in njeno dolino.
Joliet je znan kot ena najstarejših slovenskih naselbin, kjer prebiva nad šest tisoč naših zavednih rojakov. Prvi Slovenci, ki so že pred sedemdesetimi leti prišli tja, so bili večinoma iz Bele Krajine. Izprva 3o delali po tovarnah, nekateri tudi na farmah, pozneje pa so se mnogi oprijeli tudi obrti in trgovine, večina njih pa je še danes zaposlena v industriji. Poedinci so bili izvoljeni v razne politične urade, nekateri celo v mestni zastop.
Med ameriškimi Slovenci velja Joliet za nekak slovensko-ameriški Rim. Tu ima svoj sedež Kranjsko-slovenska katoliška Jed nota, najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. O svojem poslovanju stalno obvešča svoje člane po "Glasilu K. S. K. Jed-note," ki izhaja tedensko in je znano po vsej Ameriki. V Chicagu pa izhaja tudi dnevnik "Ameriški Slovenec," ki ga tudi v starem kraju radi bero.
Prijazni g. župnik Plevnik bi bil še in še rad razkazoval lepo cerkev sv. Jožefa in vse on-dotne prosvetne naprave, pa mi nismo imeli časa. Sonce se je bilo že globoko nagnilo, g. kanonik J. Oman je tudi že držal volan, iz Jolieta do Chi-caga je namreč še 32 milj, zato brž naprej! Poslovili smo se. Tedaj pač nismo niti sanjali, da bo g. župnik po šestih mesecih že v hladnem grobu.
Chicago je tudi ob večerih drugi New York. Luč poleg luči, rdeči, zelena, modra. Dr-venje ljudi, njih hitenje, postajanje in govorjenje, vmes pa žvižgi policajev, klici po-strežčkov, zvonklanje lokomotiv, šviganje avtomobilov in tramvajev. In to se dogaja brez prestanka noč in dan, dan-in noč. O kako prijetno de ušesu, ko najde sredi šumečega Babilona kotiček blagodejnega miru! In tega smo mi dobili pri naših gostoljubnih oo. frančiškanih.
Naslednje jutro je bilo lepo in jasno kakor vseh deset na zapadu. Le lahka sapica je vlekla od Michiganskega jezera in blažila od pripekajočega sonca razgreto vzdušje. Chicago je bil že daleč za nami. Zemlja, ki se je odpirala našim očem, je obujala sama mehka čuvstva: nepregledna ravnina, bogato obložena polja, travniki, črno marogasta živina. In nad vso to naravno lepoto gospoduje človek — podoba božja. Toda kako redko se človek tega zaveda!
Naša štiri peresna deteljica je bila tisto jutro še posebno dobre volje. Po desetih dneh smo se zopet vračali nazaj v Cleveland, polni najlepših spominov in vtisov. Kakor na svečani svatovščini so nam' potekali dnevi v veselju in zabavi. Kamor smo prišli, so rojaki kar tekmovali v gostoljubju. Tudi vožnja nam je bila naklonjena. Prevozili smo 500 do 600 milj sleherni dan, in vendar ni kazal naš zvesti "Dodge" nikake utrujenosti. In zvečer tistega dne se nam je obetal v Clevelandu še poslovilni surprise. Kako bi torej ne bili veseli!
Tedaj pa mi je hipoma nekaj stisnilo srce. Nenadoma je prišla nadme neka zla slutnja, zdelo se mi je, da čujem zvonenje. Le kje zvonovi tako čudno pojo, zdaj daleč,
Kako Italijani v Abesiniji iščejo zlato
V Abesiniji je izdatno najdišče zlata, zlasti pa platine v Jubdu v zahodni Abesiniji. To znamenito najdišče je v teku enega leta, kar tamkaj gospodujejo Italijani, moglo že precej palic zlata in platine poslati italijanski narodni banki v Rim. To najdišče te plemenite rude je že leta 1902 odkril Italijan Albert Prasso, kateri je po svojih načrtih tukaj u-redil odkopavanje zlata in platine. Toda sam najditelj tega zlatega zaklad^ nikdar ne govori o zlatem rudniku, marveč le o najdišču zlata, ker se zaveda, da je ta kraj še preveč zaprt zunanjemu prometu ter ima na razpolago še vse premalo tehničnih pripomočkov ter niti ne nudi jamstva, da so tukajšnji zakladi dovolj veliki, da bi se ižplačale večje naprave za rudnik.
Da je ta mož tako previden, ima svcyj vzrok za to. Kjerkoli so nekdaj tukaj našli kako zlato žilo, so takoj začeii z vsemi stroji delovati, da bi najdišče čim bolj izkoristili. Kmalu pa se je izkazalo, da je bilo najdišče tako pičlo, fia se stroški za nabavo in dovoz strojev njkakor ni izplačal. Morali so "rudnik" zapreti, ker ni več dajal. Stroji pa so ostali tamkaj v svarilo vssm, ki bi še kdaj poskušali s stroji zajemati zlato iz najdišč, o katerih nihče ne ve, koliko nudijo. Ta "grobišča strojev," kakor imenujejo taka opuščena najdišča, so torej tudi za sedanje zlatokope svarilo, naj ne začno na veliko.
Vkljub temu pa, da se sedanja najdišča doslej še nikjer niso obnesla, mora v Abo-siniji biti dovolj zlatih podzemeljskih zakladov, ker domačini vedno dobivajo dovolj zlata, katerega nosijo na trg prodajat. Zlato love tudi po rekah v tako'obilni'meri, da je jasno, da morajo te abesinske reke teči po ozemlju, ki je zelo bogato zlata, sicer bi ne nosile seboj toliko zlatih zrn in pra.hu.
Da bi ta resnična velikanska j najdišča našli, se sedaj trudi- i jo Italijani. Vedo pa iz sku-| šenj vseh takih poskusov, da j birokratična državna podjetja j ali zasebna kapitalistična ve-le podjetja kaj takega n;kdar! ne zmorejo. Tega se, v uspehom lotijo samo pogumni posamezniki na svojo pest, kakor
nas uči zgodovina Amerike. Šele to, kar ti pogumni pijonir-ji najdejo in odkrijejo, potem začno izkoriščati velika podjetja, ki imajo na razpolago dovolj kapitala. Zato pa država od svoje strani ,na vse mogoče načine podpira take pogumne posameznike. Najboljše tovarne Italije izdelujejo sedaj za te namene najboljše šotore, kuhinje, postelje, stole in mize, ki bi bile najbolj primerne za te zlatokope. Na drugi strani pa italijanski strokovnjaki pišejo debele knjige, kako mora taka karavana zlatokopov biti opremljena, da bo zamogla svoje delo v abe-sinskih divjinah vršiti.
Za evropske člane in voditelje teh ekspedicij mora biti ra razpolago vedno dovolj evropske hrane v konzervah, sicer bi v teh tropskih krajih ne mogli obstati. Zlasti mnogo mora biti na razpolago konzerviranega sočivja, ki je najboljše sredstvo zoper razne tro pične bolezni, ki so Evropcu tako nevarne. Zlasti opozarjajo italijanski strokovnjaki, naj karavane ne pozabijo vzeti seboj surovega masla, paradižnikov v konzervah in sol, ker vsega tega'tamkaj nikjer ne bodo mogli dobiti. Vse te konzerve pa morajo biti dobro zaklenjene in zavarovane pred
domačini. Za tovorne živali
*
pa mora biti prehrana takale: Dve tretjini ječmena je treba zmešati z eno tretjino ovsa, da tega ne pojedo domačini, ki bi se sicer takoj vrgli na ječmen. Posebno naj S3 pazi na pitno vodo, katero je treba nc le prekuhati, ampak tudi filti-rati, ker bi se sicer tisti, ki bi jo pil, lahko nalezel nevarne tropske bolezni. Zraven pa je treba vse tako urediti, da se vse hitro dokonča, ker sicei beli evropski ljudje ne bi mogli dolgo vzdržati. Morajo pa biti, če hočejo biti kos tem težkim nalogam, ne le živi, ampak tudi zdravi in močni.
Tako se Italijani sedaj pripravljajo na zlato v Abesiniji. Treba pa bo še mnogo žrtev in naporov, preden bo vse to boga o poplačano.
PTICI, KI NE MOREJO LETAT1
"Ptič" in "letati" — te dve besedi sta tako združeni, da se začudimo, ko slišimo, da so na svetu tudi ptiči, noji, ki ne morejo letati v zraku, pač lahko tečejo po zemlji z veliko naglico do 60 milj na uro.
zdaj blizu, zdaj od vsepovsod. Ali je kje blizu žegnanje? Pa saj nismo v domačem kraju. Ali mrliču zvoni? Imam občutek, da se res nekje oglaša zvon znova in znova in čim določneje. Nekaj bo. Slutnja navadno ne vara. In res tudi tedaj ni!
Ura je šla na deset. Pred nami se v hipu vzpne oster klanec, na njegovi desni zazija obcestni jarek, levo pa zapira visoka žična ograja. Pod klancem stoji farma s prostornim travnikom, na travniku je goveja živina, nekaj se je pase, nekaj pa je počiva v hladilni senci bližnjega gozdiča. Tik ob cesti sameva tudi star grm, ki bi najbrž še največ vedel povedati, kako je prišlo do katastrofe. Nasproti nam je namreč provozil ogromen tovorni avto. Vsled klanca ga je bilo mogoče opaziti šele v zadnjem trenutku. Da se izognemo neradovoljnemu tru-ku, krene naš avto nekoliko v stran na desno. V trenotnem razburjenju pritisne noga na gazolin, naš avto zleti s pospeševalno brzino navzdol, 2-krat, 3-krat se zaobrne sem ter tja in že smo v obcestnem jarku. Zgodilo pa se je, kot bi trenil. Še predno sem se zavedel, je avto obstal; odvalil je velikansko rušo prsti in jo pognal visoko v zrak.
Preplašen se izprva oziram po avtomobilu okrog. Nihče
se ne gane. Molk, bledi obrazi, nemi pogledi, vse se zdi mrtvo kakor v kralj Matjaževem podzemlju. Polagoma se pa le o-pogumim. "No, g. ravnatelj, pokonci, pokonci! Držite se kakor kisla kumara." Tedaj ma pa g. ravnatelj Slapšak tako žalostno pogleda, da sem sc kar ustrašil. Levica mu je nepremično visela ob boku, iz nosu se je pokazala mlaka krvi, iz prs pa je prihajalo težko hropenje. Revež si je bil v sklepu zlomil roko. Medtem se je zavedel tudi g. kanonik Oman. S težavo je odprl avto in, dasi -sam hudo ranjen, pomagal tudi drugim ven. Šele na prostem smo se zavedli nevarnosti, v kateri smo bili. Kaj bi bilo, če bi se bil gazolin vnel? Ali če bi bili zadeli v avto, ki jih neprestano na stotine šviga sem ter tja? Pozneje sem zvedel, da je prav tisti klanec znan kot kraj posebne nesreče. Kmalu po vrnitvi v domovino mi je pisal g. kaplan Slapšak: "Boga zahvali, da ste vsaj deloma zdravo kožo odnesli. Dva dni za vami se je prav n& tistem kraju prekucnil avto s petimi osebami, dve sta bili precej mrtvi, tri pa hudo ranjeni. Teden nato pa je osebni avtobus sedem potnikov pod seboj pokopal. Se nismo tisto jutro zastonj priporočili angelu vari-hu in varstvu sv. Jožefa.
V nesreči sem še posebej ob-
,Tako ima noj, ta dva metra visoki afriški'orjak, namesto peruti le ohlapno, nakodrano perje, ki ga uporablja moda za klobuke. Tudi mada-gaški orjaški noj, ki je bil 4 m visok in je bil največji ptič vseh časov, ni znal letati. Ta ptičja pošast ne živi več, nemara je izumrla pred nekaj stoletji, a kako je bil orjaški, pričajo njegove kosti in jajca, ki so jih izkopali. Jajce obsega 185 kurjih jajc in ves po-sad — 15 do 20 jajc — tehta tri cente. Kateri vzroki so pri-morali ptičjega velikana, da je izumrl, ni znano, pač pa vemo, da je vprav pomanjkanje letanja uničilo njegovega manjšega sorodnika z imenom moa. Ta ptič, ki je bil še zmeraj 3 m visok in ga ni noben Evropejec videl, je živel na Novi Zelandiji. Njegovo brezskrbno življenje je trajalo pa le dotlej, dokler si niso Samo-anci izbrali rajske Zelandije za svoje bivališče. Ptiči, ki. niso mogli letati, se tudi niso mogli ubraniti Samoancev in so dobesedno izginili v želodcih divjakov. Junaške pesmi Maorijev še zdaj proslavljajo boje njih pradedov s tem ptičjim nestvorom.
Pritlikavček pa je kivi, ki tudi ne more letati in ki je preživel svojega velikega brata. Še vedno šviga sern in tja po mrki pragozdni gošči in stika s svojim dolgim kljunom za črvi in mrčesom. A tudi njemu grozi smrt in pogin. Maor j i imajo njegovo meso jako radi in ne bo dolgo, ko bo tudi tega pritlikavca zadela usoda vseh ptičev, ki ne morejo letati.
Pingvinu, ki živi največ v južnin polarnih krajih, so udje za letanje spremenjeni v ude za plavanje. Veliki zastopnik tega rodu, en meter visoki cesarski pingvin, ima te ude bolj podobne plavutam mroža ko ptičjitn perutnicam. Sploh kaže'vse tako, da je ta ptič bolj mrož ko ptič. Luski-nasta peresca pokrivajo plavuti, rep je ko ščetinasta metla in lasast, za vodo neprodiren kožuh pokriva neokretno telo. Ko je v vodi, plava ko blisk in mu ne more tako brž uiti kaka riba. Usodno je za ptiče, da ne znajo letati, pa le tedaj, čo pridejo nanje iznenada preganjanja in nezgode in takrat bodo izginili s pozorišča kot ptiči, ki ne znajo letati. -o-■—
Frančiškan — pesnik albansk? osvoboditve
MIHAJLO PUPIN
PROFESOR ZA ELEKTROMEHANIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW YORKU
od pastirja do izumitelja
PREVEL PAVEL BREZNIK
Najbolj sloveči albanski katoliški pesnik je pater Jurij Fihta, sedaj frančiškanski provincial v Albaniji. Sedaj dela velikansko epično pesnitev o osvobodilnem boju Albancev. Ta veliki ep bo obsegal 30 spevov ter 15,000 stihov. Pater Fihta je prevel v albanski jezik mnogo največjih katoliških del drugih narodov. Pesnik ureja in vodi albansko znanstveno in literarno reVijo "Hylli i Drites."
čudoval dobro ameriško srce. V trenotku se je zbrala okrog nas gruča usmiljenih Samari-janov. Farmarjeva hčerka je pritekla s posodo vode, za njo so prisopihali oče, mati in stric. Mimo vozeči avtomobili so postajali in ponujali svojo pomoč. Iz bližnjega mesta je že po nekaj minutah prispel rešilni voz, dvignil naš avto iz obcestnega jarka in ga odpeljal v popravljalnico za avtomobile. Nas in našo prtljago pa sta naložila dva postrežlji-va avtomobilista in nas popeljala do bližnje železniške postaje. Vse pa se je godilo tako hitro kakor v kaki bajni pravljici.
In potem smo nadaljevali pot * vlakom tja do Clevelan-da, kamor smo dospeli okrog šeste ure zvečer.
Moje delo v Cambridgeu, ki je stalo predvsem pod vplivom Maxwella in La Grangea, me je torej neprestano spominjalo na očake znanosti, ki sem jih proučeval, in na dejstva, katerim je njih delo dalo smisel. Te misli so mi dale ža-dovoljivo razlago besed moje matere: "Cambridge je veliko svetišče, posvečeno večni resnici; polno je ikon velikih svetnikov znanosti. Ako se boš poglobil v njih sveto delo. boš mogel stopiti v stik z duhom večne resnice." Moj ppis znanstvenega delovanja v, Cambridgeu je to sliko ustvaril v njenem duhu, ki sta ga obvladovala pobožnost in spoštovanje. Vedno sem mislil, da je takšno prepričanje v znanosti prav tako potrebno kakor v veri. To je bil duh Maxwellov in La Grangev.
Cambridgesko osredje je bilo zelo ugodno za gojitev duha spoštovanja znanstvenega mišljenja. V tistem času je bilo, enako kot dandanes, New-tonovo ime slava Trinity kolegija, Darwinovo ime pa so izgovarjali z istimi občutki spo-štljivosti v Christ koligeju. Vsak kolegij v Cambridgeu je imel vsaj eno veliko ime, ki je tvorilo njegovo slavo. Lahko rečemo, da so bili to imena svetih cambridgeskih zaščitnikov; njih duh je bil vsepovsod pričujoč in njih vpliv gotovo čudovit. Spomnil me je besed moje matere: "Bog bodi vekomaj zahvaljen za blagoslov, ki si ga bil deležen, in ga boš še deležen v času svojega bivanja med cambridgeskimi svetniki."
Morda se zdi čudno, ako si je dijak, ki je študiral priro-dopisne vede v Cambridgeu, toliko prizadeval, da bi besede svoje pobožne matere raz-tolmačil z izrazi svojega naraščajočega znanja. Toda ta dijak je bil nekdaj srbski se-ljak in v njegovih detinskih letih so bile stare srbske narodne pesmi njegova glavna duševna hrana. A prva oseba v teh pesmih je kraljevič Marko, narodni junak, ki tudi v najtežjih trenotkih svojega burnega življenja nikogar ni klical na pomoč. Kadar je bilo treba, je vprašal za svet svojo staro mater Jevrosimo, a če je potreboval pomoči v boju, je poklical vilo Ravijoj-j lo, svojo posestrimo, kraljico vil v oblakih. Čudovit je materin vpliv na sina, čigar zgodnja duševno3t se je razvijala pod takimi vtisi. Ce pa mati doseže ta vpliv, potem postane 1 preročišče za svojega sina, a tega razmerja ne more razdreti noben poznejši znanstveni študij.
Pogosto mi pade na um stara misel iz časa mojih dijaških let v Cambridgeu, naj bi namreč naše ameriške visoke šole uvedle posebne dni, ki naj bi bili posvečeni spominu tistih mož, katere je Maxwell imenoval očake znanosti; le-ti so na primer Copernicus, Galilei, Newton, Faraday, Maxwell, Darwin, Helmholtz. Navajam ta imena, ker imam v mislih prirodoslovne vede, toda slična imena lahko omenimo iz vseh strok človeškega znanja. Zakaj ne bi znanost sledila krasnemu zgledu cerkve, ki ima praznike svojih svetnikov? Na takšen spominski dan, na primer na Newto-nov rojstni dan, naj bi predavanje o Newtonu in njegovem delu razjasnilo mlademu dijaku, zakaj smatramo Newtona za očeta dinamike. Dinamika ni samo zbirka nespremenljivih fizikalnih zakonov, ki zve-
nijo mlademu dijaku pogosto kot suhoparna dejstva in neme formule. Žal, da jo marsikatera učna knjiga predstavlja na ta način. V resnici pa j 2 razlaga življenjskega dela m%ž, ki so sicer živeli kakor drugi ljudje, a so postali "svetniki znanosti," kot jih je imenovala moja mati, ker so posvetili vse svoje življenjske napore razkrivanju poslansisv, ki jih Bog pošilja človeštvu preko fizikalnih pojavov. Mladi um naj čimprej spozna, da ima dinamika svoj izvor na nebu, v gibanju nebesnih teles, in da sta jo prinesla na zemljo Galilei in Newton, ko sta raztolmaeila smisel božjega poslanstva, katero jima je razodelo to nebesno gibanje. Stari Grki so se svojim zahvalili z obilno živalsko daritvijo, kadar je kateri njihovih modrijanov odkril nov geometrijski izrek, in ime tega modrijana so vedno visoko častili. Tudi dandanašnji narodi ne bi smeli ravnodušno pozabljati "svetnikov znanosti," ki so s svojimi odkritji tako Z2lo pospešili telesno in umstveno blaginjo človeštva. Ko sem živel med cambridgeskimi svetniki, mi je prišla ta misel na um, in sedanji kakor tudi bivši moji dijaki vedo, da sem ji vedno ostal zvest ker sem vedno veroval, da bi mogla postati vsaka ameriška visoka šola nevidno 'svetišče, posvečeno večni resnici," v katerem bi bile "ikone velikih svetnikov znanosti." Že od zh-četka naj bi se gojil duh spoštovanja znanosti,-ki jo dijak študira. Tega duha sem opazil med svojimi prijatelji, ki so se pripravljali za stroge matematične izpite v Cambridgeu. Ta duh je bil del tamkajšnjih tradicij. Jasno sem občutil njegov vpliv, in čim dlje sem bival v Cambridgeu, tem bolj sem bil prepričan, da "je Cambridge veliko svetišče, posvečeno večni resnici."
Zato sem še v Cambridgeu spoznal, da ni bilo nič značil-nejšega za mišljenje mnogih tedanjih ameriških in angleških znanstvenikov kakor njih spoštovanje "svetnikov znanosti" in njih silna želja, graditi velika svetišča, "posvečena večni resnici." Eden njihovih vednikov je bil Maxwell; bil je tudi najboljši predstavnik njihovega mišljenja. To sem že na kratko omenil, ko sem govoril o cambridgeskem znanstvenem pokretu. Sedaj pa bom poskušal opisati mnogo obširnejši umstveni pokret, katerega je bil cambridgeski samo majhen del. Njegovo silo sem občutil že v Cambridgeu, danes pa spoznavam, da sem mu tedaj sledil bolj ali manj nevede.
Izpopolnitev moje matematične izobrazbe pod vodstvom Routha, katerega mi je bil priporočil Niven, se je bližala koncu; z uspehi sem bil zadovoljen. Brez večjega napora sem lahko sledil predavanjem Stokesa in Lorda Rayleigha, pa tudi matimatika Maxwello-ve električne teorije mi ni delala nikak;h težkoč; samo njene fizike nisem razumel.
Predsednik Barnard na kolegiju Columbiji je dejal v nekem nagovoru pred petdesetimi leti, da takrat mlademu a-meriškemu dijaku ni manjkalo "znanja vidnih pojavov, temveč njih razumevanja, in da si more to razumevanje učenec pridobiti samo z lastnimi zavestnimi napori, ne pa tako, da si ga natrpa v glavo iz knjig v lepo oblikovanih stavkih."

"glasilo k. s. k. jednote"
Iahaja vsako vedo
lastnin« Kranjsko-Slovenske Katollžke Jednote v Združenih državah
amnižklh
•117 ST. CLAIR AVENUE
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlftTVO
CLEVELAND, OHIO
Ce je temu tako, zakaj se p* mogočni in pravicoljubni (?) Hitler z ostalimi diplomati ne potegne še za naše primorske Slovence, katere ima sedaj Mussolini v svojih verigah in kremp-Ijih? Zdaj bi bil čas nastopiti na pravem mestu, naj se vrne slovensko zemljo Slovencem, katero si je Italija na tako nepošten način prilastila. Seveda, Mussolini bo o tem molčal kot grob, a Jugoslavija si pa ne upa nastopiti s takim vprašanjem, ker se boji Mussolinijeve pesti.
Svet je še vedno željan po krvoprelivanju in četudi med lastnimi brati, ali med seboj. Saj traja krvava državljanska '.'.'"Z$i!flO vojna na Španskem že nad dve leti; tam na daljnem Iztoku se .........t3-00 pa bijejo Japonci s Kitajci! Glede tega moramo biti Američani res Bogu hvaležni, ker vlada tukaj mir in se ljudstvo ved-the grand carniolian slovenian catholic union of the uba. ' no bolj in ^lj zgraža nad onimi, ki se medsebojno na bojni
In tnc lotcmt of the Order	.	,	, , , .	,
fronti koljejo in vse to po zahtevi m ukazu svojih diktatorjev.
Vsi rokopisi In oglasi morajo biti v našem uradu najpoaneje do pondeljka dopoldne m priobčitev v fttevllkl tekočega tedna
Za člane na leta............
Za neftlane sa Ameriko.. Za inoeemstvo .................
Naročnina:
official organ of and published by
Issued every Wednesday
OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE
Phone: HEnderson 3912
cleveland, ohio
For members, yearly ...
For nonmembera .......
Foreign Countries
Terms of subscription

_________S0S4
____________41.60
___________63.00
PROŠNJA DO NAŠIH NAROČNIKOV IN ČITATEUEV
Vsak urednik lista želi, da bi postal njegov liat v javnosti bolj popularen in priljubljen, zato ga skuša zboljševati že na tak ali drugi način. Ker niso vsi ljudje ene misli in ker nimajo vsi enakega okusa za to ali drugo stvar, zato je tudi nemogoče vsem po volji ustreči.
Citali smo o nekem prebrisanem uredniku nekega podeželskega tednika, ki je naredil na prvi strani velik oklic na čita-telje, da naj mu vsak izrazi svojo sodbo o vsebini lista. A. se je pritoževal, da je preveč osebnih zadev na gotovi strani, B. niso všeč politični članki, C. obsoja preveč oglasov, D. bi imel rad kaj več smešnega čtiva, E. se zanima samo za romane itd. itd. V naslednji izdaji je urednik onega tednika priobčil sledečo kratko izjavor^'Ako bifotelju vsem cenj. J^tateljem	ž7"lepo ~šteWlo"'skopaj,
kajti v naši skupini so bili tu
Še malo spominov na zadnjo konvencijo
Pueblo, Colo. — Kakor se je že več delegatov tudi na tem mestu pohvalno o zadnji konvenciji izrazilo, da se je na isti uredilo kar najboljše za Jednotino članstvo, moram to tudi jaz potrditi. Zaeno izražam zahvalo članstvu našega društva sv. Jožefa št. 7 za izvolitev, da sem zamogel kot
iz Jojieta, ki je zvonil in budil delegate. Hvala Ti, Martin, da si tudi mene zbudil!
Vozivši se po minnesotskem ozemlju sem mislil, da sem zopet doma v starem kraju ob pogledu na lepe smrekove gozdove in bele breze.
Ob prihodu na evelethsko postajo sem se skrbno oziral vse naokrog, da bi zapazil kakega "znanca in domačina iz mojih mladih let, pa nisem mogel nobenega spoznati, ker
delegat zastopati to največje je bila prevelika množica lju-Jednotino društvo na našem i Tudi dospevši v City Au-
zapadu; res, vsaka konvencija izuči delegata v mnogih ozi-rih.
Ko smo se zbrali delegatje na tukajšnji postaji za odhod proti daljni Minnesoti, nas je
ustreči, bi morale biti vse strani današnje izdaje popolnoma prazne.'"	^
Noben urednik ne more lista kar sam od sebe izdajati; zato potrebuje sotrudnike, ali dopisnike in poročevalce. List se izdaja na primer v Clevelandu, kako moremo vedeti za novice v Minnesoti, Coloradu, Michiganu itd., če nam od tamkaj nihče nič ne poroča?! Urednik naše angleške sekcije lista (Our Pag»f ima že številno svojih stalnih dopisnikov, ki pridno oglašajo m poročajo o tem in onem kar se vrši in kar zanima mladino, osobito v športnih zadevah. Žal, da imamo za slovenski del lista bore malo stalnih poročevalcev, dasiravno vedno moledujemo in prosimo za sodelovanje. Žal, da imamo celo take tajnike, ki prezirajo svoj lasten list (Glasilo), pa rajše dopisujejo v druge liste. Imen istih nočemo navajati. Ali se še spominjate, kako se je neki delegat na naši zadnji konvenciji pritoževal čez Glasilo? Takoj prvi teden po njegovem po-vratku domov, smo pa čitali njegov obširen dopis v nekem drugem listu s poročilom, kako so naši delegatje domov potovali! Res čudno kritiziranje!
Zdaj, ko nastanejo daljši večeri, bo več prilike in časa za čitanje in tudi za pisanje. Radi tega apeliramo na naše cenj. čitatelje, ki se smatrajo za zmožne dopisovati, naj se kaj večkrat oglasijo iz te ali one naselbine. V istih se dogaja vedno kaj novega kar zanima tudi druge. Vsako krajevno društvo bi moralo imeti svojega posebnega poročevalca za Glasilo.
Da bi nastalo več zanimanja v vrsti naših čitateljev in naročnikov, bi radi s prihodnjim mesecem otvorili poseben predal ali kolono, kjer naj bi vsak, kdor hoče, bolj na kratko opisal najbolj zanimive, najbolj vesele, pa tudi najbolj žalostne dogodke iz svojega življenja, bodisi v starem kraju ali v Ameriki. Naši ljudje imajo veliko življenskih izkušenj, da bi se iz njih lahko napisalo cele romane. Uredništvo bo skušalo vsak tak dopis če treba zboljšati in urediti za objavo. Radovedni smo, kdo se bo prvi oglasil?
di Leadvillečani, potem iz Canon Citya in iz Crested Butte; bilo nas je skoraj za en vagon. Ker je vladalo navdušenje med to našo delegacijo, potem sobratstvo in prijaznost, je bila vožnja nad vse imenitna in prijetna, kakor bi se vozila ena sama družina.
Kar naenkrat smo dospeli v
ditorium smo vpraševali eden za drugega. Končno mi pa naznani veselo novico moj so-delegat iz Pueblo brat Albert Godec, da me "tukaj čakata dva strica .Mr. Joe in Ignac Ba-bič in moja teta Mrs. Joe Ba-bič. Jaz sem jih začuden gledal, oni pa mene, saj se nismo videli že toliko let. Ko je šel Mr. Joe Babič v Ameriko, sem bil jaz še deček, star sedem let; torej se s tem stricem in teto nismo videli že celih 32 let. Pozabil sem omeniti, da je z menoj vred na konvencijo potovala tudi moja hčerka, katero so vzeli Babičevi seboj na
Denver, kjer se je naši skupini Gilbert, jaz sem se pa z drugi-
K DVAJSETLETNICI PREMIRJA
Dan 11. novembra leta 1918 bo ostal za vedno posebno zapisan v svetovni zgodovini, saj je istega skoro ves svet težko pričakoval, da bi se že enkrat prenehalo s človeškim klanjem v minuli svetovni vojni. Le poglejte nastopne krvave številke, ki nam značijo nikdar pozabne posledice minule svetovne vojne: Ubitih je bilo 8.538,315 bojevnikov, pogrešanih 7,750,919, ranjen h pa 21,219,452. Pri tem je treba tudi vpoštevati ogromno ekonomsko škodo, katero je navedena vojna povzročila, ?337,980,579,657.00, približno tristo osem in trideset bilijonov i P**ed 32 leti, ko sem dospel v
pridružila še denverska delegacija. V navedenem mestu smo imeli še cele tri ure časa, da smo si to lepo mesto malo ogledali, zatem pa zasedli znani brzovlak "Zephyr" namenjen proti Chicagu.. Voziti se na takem modernem in hitrem vlaku je res veselje in udobnost, saj jo je pihal kar po 90 milj na uro in to tako mirno, da človek sploh ne občuti premikanje vlaka. Isto popoldne sem zrl skozi okno, da bi videl kaj romantične okolice, pa ni bilo videti drugega, kakor priklanjajoče se nam številne brzojavne drogove. Med vožnjo smo se pogovarjali o Jed-noti in o konvenciji, kako bi b la ta ali druga reč boljša in se tudi kratkočasili pozno v noč, končno se pa vlegli k počitku vsak v svojo določeno posteljo.
Drugo jutro, ko smo se zbudili, smo že videli velike nebotičnike; pa sem vprašal nekega sopotnika, ki je že živel v Chicagu, če bomo kaj kmalu tam. "Smo že tukaj," je bil odgovor; jaz sem se pa v tem mestu prvič in zadnjič mudil
dolarjev!
Dvajsetletnico premirja smo minuli petek z dokaj čudnim občutkom obhajali če pomislimo, da minulo krvavo človeško klanje ni sveta ali ljudstva spametovalo; saj se razne velesile in evropske države še vseeno bolj in bolj pripravljajo na ponovno vojno ter izdajajo vsako leto do dvajset bilijonov dolarjev za povečanje svojih armad ali za orožje. Razne države vedno tarnajo o slabem gospodarskem položaju, toda za vojne predpriprave je pa zadosti denarja seveda z nalaganjem no-v h, že itak neznosnih davkov. Koliko bilijonov dolarjev dolgujejo razne države v Evropi našemu stricu Samu, pa mu niti 7- nudenih obresti ne plačujejo! Za nove bojne ladje, tanke in aeroplane je pa dovolj milijonov!
Ce človek dandanes opazuje splošen položaj narodov v Evropi, bi jih lahko primerjal s tolpo steklih psov, ki drug na drugega lajajo in se grizejo. Vsak narod, osobito nemški hoče nadkriljevati drugega in doseči svetovno nadmoč in oblast. Prezira se vse važne mirovne pogodbe, kar je lepega in plemenitega za človeško družbo, za ohranitev medsebojnega miru in za napredek vseh narodov. V tem oziru se kar na debelo ropa toda na moderen način. Italija je pred leti brez kakega vzroka napadla miroljubno Etiopijo, katero ima že v svojih kremp-Ijih. Nedavno si je Nemčija prilastila bivšo Avstrijo in šele pred kratkim pa razkosala z pomočjo Ogrske in Poljske tudi miroljubno čehoslovaško republiko. Pri tem so bili njeni romarji in sodniki zastopniki velesil, Anglije, Francije in Italije. Človek se mora pri tem nehote vprašati: Kje imajo baš te države pravico in moč, na tak nepošten način uničevati druge države ?
Da, gotevi mogotci se pri tem izgovarjajo, da se mora manjšim narodom v gotovih državah vrniti zopetno pravico.
Ameriko.
Ker smo imeli še precej časa, se je naša delegacija z bu-som podala v 32 milj oddaljeno »mesto Joliet, kjer smo si ogledali stari glavni Jednotin urad in tudi novega, ki je ravno v gradnji; v resnici bo to krasna stavba in na jako lepem prostoru ob glavni državni cesti.
Naš posebni konvenčni vlak Northwestern železnice je zavzemal 11 vagonov, samih Jed-notarjev in Jednotaric. Lahko si predstavljate razpolože- nom za izkazano gostoljubnost nje toliko potnikov na tako 1 s katerimi sem prišel v dotiko;
mi delegati nastanil v Park hotelu.
Popoldne sem se na konvenč-nem pikniku v onem parku sestal z mojo teto in stricem, tako tudi z mojo sestrično Mrs. Prosen in njenim možem ter sinovi. Ker je bilo mnogo ljudstva, sem se na tem pikrii ku spoznal z več rojaki in rojakinjami iz našega dobrepolj-skega kraja; najbolj me je pa zanimalo svidenje z Jakcovo Francko iz Male vasi, ki je že več let omožena v Minnesoti; mimo njene hiše sem hodil še doma v šolo, zato sem se jc kmalu spomnil ali domislil.
Proti večeru smo se podali k Babičevim na G.lbert, kjer so nam dobro postregli. Tam so bili tudi Mr. in Mrs. Joe Godec in njih hčer in sin s svojo ženo, tudi iz Pueblo. Na Gilbertu so vsi tako zelo prijazni in gostoljubni, da bi človek najraje kar tam ostal, zato sem se čez teden še par-krat ondi oglasil. Lepa hvala vsem skupaj, tako tudi Mr. in Mrs. Prosen in njih sinovom, ker so naju vozili kamor je bilo treba iti. Hvala tudi Mr. in Mrs. Lapp in Mr. in Mrs. Gouze, posebno pa Vama, Mr. in Mrs. Babič.
Tudi na Evelethu so vsi ta ko prijazni in postrežljivi, da se človek med njimi kar domačega počuti. V Park hotelu smo imeli tudi dobro postrežbo. Dalje izrekam zahvalo Mr. Miroslavichu za vožnjo, ker ste mi razkazali lepo okolico, tako tudi Mr. in Mrs. Kerzon in Mr. Fr. Krutka iz Leadville; vsi so bili tako vljudni. Hvala tudi Mr. in Mrs. Frol in vsem Evelethča-
delegat Kochevar iz Chicaga
delegaciji suha grla hladil s finim Monarch pivom. Tudi marsikako lepo slovensko pesem smo zapeli. Tukaj smo imeli delegatje iz raznih držav lepo priliko se bolj medsebojno spoznati, kajti na konvenciji ni bilo časa.
V Chicagu smo ostali jaz, moja hčer in Mr. Jaklich ves dan in se mudili v Roselandu pri Mrs. Sodac, v jako prijazni hiši.
Dospevši na povratku v Denver, smo se ondi ustavili za 6 flr; rad bi bil tam obiskal našo denversko delegacijo, pa ni bilo časa, se bom pa pri prvi priliki kaj zglasil posebno pri Mr. in Mrs. Znidaršič, pri Mrs. Virant in seveda tudi Mr. Geo. Pavlakovicha ne bom pozabil.
Res je bila ta konvencija name najlepši spomin, katere nikdar ne pozabim. Pozdrav in na zopetno svidenje.
Joe Kredi.
-o-
Kako smo se imeli na zadnji konvenciji
Rock Springs, Wyo. — Tri
mesece je poteklo od naše minule 19. konvencije na Evelethu, Minn. Kakor je že več delegatov poročalo o zadnjem
glavnem zborovanju naše Jed-	. .
lote, tako se tudi jaz strinjam ca. saj se je isti v taki vročini
i zaključki in potekom istega v vseh ozirih. Skušalo se je storiti vse najboljše v korist
društev in naše čislane Jednote. Seveda se v takem slučaju naredi tudi kako pomanjkljivost ali napako, saj smo vendar vsi ljudje zmotljivi. Mislim namreč kritiko delegata dr. št. 25 brata Joe Gornika ker se ni vpoštevalo priporočil društev za zmanjšanje število delegatov, kar bi res prihranilo Jednoti mnogo denarja. Pri tej točki je kar zagrmelo, da naj bo po starem. Bilo pa tudi ni prave ali u-mestne resolucije v ta namen predložene, saj veste, da sta na vsaki konvenciji dva tabo-
CVDNO PRAZNOVERJE
INDIJANCEV
Neki angleški list je priobčil popis čudnih vrst praznoverja. Po nižavju ob reki A-mazonki prebiva človeško pleme z imenom "pisani ljudje." Ti ljudje so zares čudno belo in črno marogasti; pravijo, da jim je to ostalo v koži radi tetoviranja prejšnjih rodov. "Pisani ljudje" molijo krokodile in jim mečejo svoje stare ljudi v žrelo. Oni verujejo, da drži neki aligator svet na hrbtu in ga dviga visoko nad nekim temnim jezerom. Aligatorjev rep je tečaj, ki se krog njega svet vrti. Vsi drugi krokodili so njegovi otroci in imajo nalogo požreti vse sovražnike svojega plemena. — Sredi Brazilije so Indijanci rumene polti, ki se dozdevajo najbolj navdušeni špiritisti sveta. Njih edino versko izražanje je pogovor z duhovi in mislijo, da vidijo v bodočnost in morejo priklicati preteklost. Angleški prirodop'sec, Mr. Merois, ki se je prerinil prav do njih najskrivnejših kotov, je imel pri sebi člana tega plemena. Nekoč ga je iznenada prosil dopusta, češ, oče mu je umrl. Dobil je to dovoljenje in čez 14 dni nato, ko je šla karavana skozi tisto vas, so zvedeli, da je bil dotični oče zares prav tisto uro ubit, ko je sin to občutil daleč od njega.
Izmed vseh praznoverij je najbolj čudno praznoverje Indijancev Inki v Oklahomi. Vsa-St. Paul, Minn, po mene. Pa ko spomlad nabirajo korenine, sva se drugi dan dopoldne vse-< ki jih v velikansk.h kotlih predle na bus v Evelethu in po j kuhavajo in pijejo izcedek iz sedemurni vožnji bile v St.'njih. Prvi ga začno piti po-Paulu. Pri sestri sem ostala' glavarji in svečeniki. Pijača na ob'sku štiri dni, katerih ne' je neznansko grenka. Vsi zbo-bom nikdar pozabila, tako zelo ; 1. jo od nje, kar jih pa ne ovi-se mi je vse dopadlo. Moja i ra, da ne bi pili dalje ves te-sestra živi v St. Paulu že ll den, vsak dan. Dolga vrsta let in je za kuharico v tam oš-, ljudi tega plemena se postavi njem Visitation konventu ali na glavni trg in čaka na pija-samostanu pri sestrah. Tam ; čo. Ko jo požro, se v dolgih sem bila izborno pogoščena, Za vrstah odpravijo v jame. kjer
Affiles Kočevar in l Mrs. Ma-
sel; zadnja, ki je že več let tajnica dr. št. 164, je neumorna delavka za napredek društva, čast mesta in v ponos fare; vedno je bila zaposlena.
V	jako lepem spominu pa o-hranim čestito Brincevo mamo; že pri 80 letih, pa so še tako čvrsti! Zvedela sem od njih, da spadajo že celih 45 let k naši Jednoti, torej od začetka in da niso bili še nikdar v tem času tako bolani, da bi bili prejeli kako podporo od Jednote. Pač izredna sreča!
Bogoljubni Evelethčani imajo jako lepo cerkev, najlepšo na celem železnem okrožju, kjer pastiruje Rev. Al. Pirnat.
V	to cerkev so delegatje in de-legatinje redno skozi teden hodili k službi božji.
Ono nedeljo popoldne sem imela tudi jaz čast in priliko prvič v mojem življenju okušati slavnoznano minnesotsko "bujo." Bila je res okusna. Ce bi me ne bilo sram, bi naročila kar še eno skodelico te čudne rihte. Na pikniku je bila fina postrežba in lepa družba in zabava. Sedeli smo skupaj na onem hribčku pod košatim drevesom in si krepčali grlo ter želodec. Mr. Mladič in Mr. Frančič sta nam dona-šala polne kozarce ječmenov-
tudi dobro prilegel. Hvala vsem cenj. gostom, s katerimi smo bili skupaj!
20. avgusta, na zadnji dan konvencije je prišla moja sestra Apolonija Mrak, živeča v
kar naj velja najlepša zahva-' bolni obležejo. Pravijo, da jih ra, delegatje večjih in manj-1čast. sestram in pa tudi mo-l pijača notranje in zunanje či-ših društev. Osobito delegatje j ji sestri Apoloniji. Bog Vam sti, kar zahteva od nj.h njiho-večjih društev kaj neradi po- j plačaj!	j vo božanstvo — sonce, — da
Dne 25. avgusta sem se vse- smejo v jeseni gledati nove dla na brzOvlak United Pacific plodove zemlje.
važni misiji. Videli smo lepe farme v severnem delu Illi-noisa jn države Wisconsin; v Minnesoti so nas pa najbolj zanimala številna krasna jezera, s katerimi se ta država lahko najbolj ponaša, osobito pa s svojim Superior jezerom.
Ono nedeljo zjutraj že ob petih zasliši m še v spanju bolj majhen kravji zvonec in pa klic, da je treba vstati. To je bil naš konvenčni klicar dele-
oprostite, da imen vseh tu ne navajam. s
Končno smo se bolj s težkim srcem poslovili od Evele-tha in krenili na pot proti Chicagu. Na rlišem vlaku je bilo zopet zanimivo, saj smo bili skupaj zbrani iz vseh delov A-merike in tudi iz stare domo-'vine. V baggage vagonu smo videli c.elo enega ameriškega Črnega Kranjca (zamorca). Vožnja je bila res prijetna
puščajo. Po moji sodbi se te točke ne bo na nobeni konvenciji izboljšalo, kajti vsak delegat bo glasoval v svojo korist; .•ešilo bi se pač isto potom referenduma ali splošnega glasovanja. ali pa če bi se za izboljšanje te točke glasovalo poimensko od strani cele de-egacije. Morda bo kdo stavil ako resolucijo na prihodnji con venci ji v Chicagu?
Nova pravila se je precej skrajšalo, da so sedaj v resnici praktična in jedrnata. V istih boste videli različne podpore, ki so veliko večje kakor pa pri drugih organizacijah, pa tudi za stare člane ne skrbi nobena druga Jednota tako, kakor naša Jednota, da so prosti vseh asesmentov do smrti. Naša Jednota bo tudi v bodoče lahko s ponosom stopala naprej, saj ima v svoji ustavi in pravilih lepe določbe in lepo geslo: Vse za vero, dom in narod!" Nova pravila so menda že v tisku, da jih bomo morda že drugi mesec dobili? Tedaj pa naj vsak član in članica ista skrbno prebere, da se bo znal po njih ravnati.
Na zadnji konvenciji se mi je osobito dopadel nastop mladih delegatov in delegatinj, kar nekateri so lahko govorili kar v obeh jezikih. Tudi v glavnem odboru imamo več mladih moči, kar je dika našemu narodu in Jednoti, tako smo tudi lahko ponosni na vse ponovno izvoljene glavne odbornike in odbornice.
Zdaj pa še malo o mojih doživljajih v Minnesoti tekom konvencije. Stanovala sem pri vrli družini John-a Kavšek v dužbi treh ostalih delegatinj dr. št. 127. Prav dobro smo se razumele. Tudi jaz sem vse naše evelethske rojakinje vzljubila. Najbolj sem se pa
železnice po imenu "Challenger," 'ki je silno drvil proti za-
Na Haiti ju je še razširjeno
češčenje svete zelene kače, ki
padu, Omahi, Cheyenne in ji žrtvujejo otroke. Starše, Rock Springsu. Lepa vožnja ki bi ne dali otrok za žrtve, in udobna postrežba! Želela j bi zadela strašna jeza carode-sem sicer, da bi se vozila s jev — duhovnikov, ki so zna-skupino delegacija proti Chi- ni za najspretnejše varilce cagu, ker vem, da so se imeli< strupa na svetu. Povsod ima-luštno. Toda ko sem pa čita- jo svoje vohune n kdor ni ča-la o oni miški (gumijasti) sem rodejem prijazen, kar maho-
si pa po svoje mislila kajti ma izgine s sveta mišk se osobito vse ženske ra- ga zastrupijo, de bojimo, ečtudi so miške iz
čarodeji
V Združenih državah biva gumija. Na zadnje sem bila j tudi ločina "svetih trkljačev." vseeno vesela, ker sem na na- Kadar jih "prevzame duh." se šem vlaku lahko mirno spala. | začno trkljati po tleh in se va-Moj sopotnik, delegat Mattjljajo do onemoglosti in besno Leskovec je po konvenciji s kričijo. Seveda so prepriča-svojim bratom Lovrencem od-1 ni, da so oni edini izvoljenci petoval v Cleveland na obisk; nebes na svetu.
staršev in bratov. Tako smo	--
se nazadnje domov razkropili1 Tobak namesto plače. — V na vse štiri vetrove v zavesti, I kolonijalni dobi naših Zdru-da je naredil vsak najboljše i ženih držav so dobivali duhov-
kar je mogel.
niki države Virginia po 16.000
gat Martin Težak (Napoleon) ' posebno še radi tega, ker je spoznala z Mrs. Kausek, Mrs.
Za časa moje odsotnosti se funtov tobaka, na leto namesto je pri nas na domu vselil neki plače. Cena tega tobaka je bordar, katerega osobito moj bila postavno določena na 2c mož zelo obrajta; vendar ne en funt; torej je znašala njih prebiva v spalni sobi, ampak letna plača $320.00. mu je odkazal svoj prostor v Thomaa Hutchinson (cesta v kleti, renta mu ne bo treba nič Jolietu, 111.) je bil leta 1761 plačevati, tako tudi ne košte ne governer v Boston, Mass. — perila. Moj mož ga hodi več- James Otis, (cesta v Rockdale, krat obiskovat kako kaj "no- III.) je bil 1. 1764 poslanec ko-tranje" "fila," ali če mu kaj Ionije Massachusetts in usta-po okroglem trebuhu vre; pa novnik patriotične organizaci-mislim, da ne bo nobene nevar- je "Sons of Liberty." nosti, da bi ga razgnalo. Na Največji človek na svslu je Martinovo nedeljo smo ga kr-|19 letni Robert Wadlow iz Al-stili za "kalifornijčana" in ga tona, 111.; meri namreč osem par kozarcev nagnili na srečo j čevljev in osem palcev, in zdravje vseh delegatov in j Najmanjši človek na svetu delegatinj, vseh gl. odbornikov j je 30 letni Obala Row, živeč in odbornic in vsega Jed not ne- na otoku Madras. Meri nam-ga članstva; posebno pa na reč samo 2 čevlja in 6 palcev,
zdravje dveh gl. predsednikov iz države Colorado: Germa in Butkovicha. Bog Vas živi! S pozdravom,
Mary Tauchzr,
tehta pa 19 funtov.
Edina bolnišnica ali kolonija za gobavce v Združenih državah je v Carville, La. V nji se nahaja okrog 350 tako
preds. in deleg. dr. št. 3G prizadetih bolnikov.
J i
		
■V JI M		
m	t»i	JEDNOTA i
; ____i	i	
UaUaoffUfo* v JoMjta. DL. dne *. uril«, UM. Znkorporlmia t JoUet«. drtavl nilnol«, dna la. Januarja, 1888 olavn1 urad: see n. ohioaoo bt. jouet, ill.
Telefon r glavnem uradu: JoUet 21048; stanovanje gL tajnika: »448 ^ .. .	Bolvantnoat: 118.71%
Od ustanovitve do 30. sept. 1938 snaia skupno Izplačana podpora $«880 450 GLAVNI ODBORNIK I Olarnl predsednik: FRANK OPEKA. 403-l0tU at. North Chicago, El. Prvi podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St.. Pueblo, Coia DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. *.xe Hatfield St., Plttsb'gh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEK8AN, 198—22nd 8t., n. W Barber ton O. ££« ppdpredsed^k: GEOROE NEMANICH, Sr, Bes 701, Soudan. Minn. Olavnl tajnik: JOSIP ZALaR, 888 N. Chicago St. JoUet, m
»»»NIKAR. 808 N. Chicago. St.,' JoUet. HI Olavnl blagajnik: MATT F. SLANA, 508 N. Chicago St., JoUet, JU. Duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 K 80th St., Cleveland, O. Vrhovni sdravnik: DR. M F. OMAN, 8411 St. Clair Ave, Cleveland O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 718 Jones St, Eveleth, Minn L nadzornica: U>UISE LIKOVICH, »527 Ewlng Ave., So Chicago, IU H. nadaornik: FRANK LOKAR, 4617 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. m. nadaornik: FRANK FRANCICH, 2170 So. »1st St., West AUis, Wis. IV. nadsornica: MARY HOCHEVAR, 21241 MUler Ave., Cleveland, O
F I N A N 6 N I ODBOR FRANK G08PQDARICH, 312 Scott St, JoUet, IU. MARTIN 8HUKLE. 811 Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 BurUngton Rd, Wilkinsburg, Pa
POROTNI ODBOR	V
JOHN DECMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. AGNES GORL&EK. 5338 Butler St, Pittsburgh. Pa.
JOSEPH RUS8, 1101 E. 8th 8t., Pueblo, Colo.	. X
GEORGE PANCHUR, 829 E. 143 St., Cleveland, Ohio. WILLIAM F. KOMPARB, 9208 Commercial Ave., So. Chicago, I1L
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland. O.
Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnica JOSIPA ZALARJA, 508 N. Chicago St., JoUet, JU.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase In naročnino pa na GLASILO K S K. JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA MESECA OKTOBRA 1938
Dr. Cert.
št. št. Ime	Vsota
3 19558 Joseph Verbic ......$	30.00
3 3089 Helen Mutz ....................20.71
3 19558 Joseph Verbic................20.00
3	266 John Papich.................21.00
4	31507 Frank Znidarsich..	10.50 4 492 Rose Zsllar........................12.50
4	9189 Joseph Bruls..................14.00
5	546 Joseph Lusina........ 9.33
5 2816 Michael Kožar................26.00
5 520 Anton Kastclo................29.00
11 10738 Anton Vesel......................29.0Q
14 16959 Peter Žalec..........................35.00
14 25906 Philip Crnkovich...	14.00
14 20954 George Balkovetz..	10.66
14 D2999 Frank J. Prigley....	80.00
14 16959 Peter Žalec..........................28.00
14 25906 Philip Crnkovich...	14.00
14 3926 Jacob Vidmar................34.00
20 23448 Ciril Ramuscak......	15.50
20 1208 John Majerle.......... 8.66
20	31938 Mike E. Perlich............40.00
21	D4615 Caroline Chabalic.	20.00
21 34589 Matilda Selar....................20.00
21 16378 Agnes Ferlic....................37.00
21 C116 Andrew Taucher....	27.00
21 13851 Florijan Kopach....	14.5C
23 D2286 Frank Smrekar............27.00
23 34038 Charles Timko..............30.00
25 29336 Anthony Drobnich 5.00
25 C1269 James Mohorcic..........18.66
25 34144 Stanley Frank................38.00
25 20422 Frank Penca........... 5.66
« 25 28791 Steve Markalia............32.00
25 4858 Frank Merhar........	28.00
25 2887 Frank Globokar..... 9.33
25 D1225 John Smerke....................17.33
25 12831 Frank Kmet........................17.50
25 18636 Frank Bek............................10.00
25 25443 Frank Gruden................29.00
25 D338 Martin Papež......... 9.66
25 4487 Anton Lovrin....................31.00
25 9459 Anton Osredkar....	11.50
25 26395 Frank Zupančič............33.00
30 27145 Frank Lokar......................24.00
30 10213 Matt Onesich....................'13.33
30 1689 Mike Sterk.............. 9.33
30 28140 Jacob Vertin....................23.0C
30 1684 John Turk............... 9.33
30 16051 Anna Verbanec............15.00
32 16076 Joseph Šinkovec.... 13.33 32 1729 Peter Verhovnik.... 13.0C
41 8590 Johanna Erlach............25.00
41 6590 Joseph Erjavec...... 9.66
52 31515 Anthony Ule Jr...... 19.00
52 30887 John Markovich..........54.00
52	2803 Martin Urajnar...... 8.66
55 20894 Anton Kochevar....	27.00
55 20682 Mark Bayuk........... 9.33
55 18715 John Kuretich........ 15.50
55 21551 Anton Delost....................31.00
55 1657 Peter Gornik....................26.0C
55 6658 John Golobich........ 14.00
55 23595 John Matkovich..... 9.33
55	14913 Margaret Kochevar 20.0C
56	33876 Joseph Kolenc........ 40.00
56 12777 Frances Tuli.......... 30.CC
56 23081 Frank Klun............ 23.0C
56 25452 John Zeleznikar... 13.0C
£6 12105 Mary Rutkey.......... 18.50
56 25749 Joseph Bozig.......... 31 .OC
5« 24704 Matt Jamnik........... 58.CC
56 34678 Angela Podpechan 20.00
56 34170 Pauline Cerise....... 20.00
56 3800 Frances Skala........ 20.CC
56 2330 Staffie Ponikvar.,.. 20.0G
56 35646 Emma Lusin.......... 12.00
£6 31377 Victor Kolenc........ 17.00
56 33876 Joseph Kolenc....... 27.00
56 26014 John Stibernick..... 14.00
56 25452 John Zeleznikar.... 17.00
56 25749 Joseph Bozig.......... 32.00
56 17565 Mary Shober.......... 13.33
58	7323 John Kosec............. 36.00
53	5781 Frank Zupan.......... 38.00
59	2865 Frank Peterlin........ 28.00
£9 226 Jacob Janezlch .... 4.50
59 3080 Louis Petek............ 40.00
65 D696 Louis Luksich........ 10.00
65 19029 John Mojstrevich.. 17.CO 65 12147 John Wohlgemuth. 15.00 f5 27624 Joseph Grandlich.. 30.00 ft* 32205 Charles Bokal........
«'-> 27719 John Pauc.............. »0.0C
69 1036 John Pfcvolsek ™... 19.00
72 DD167 Molly Zeleznikar...	30.00
72 32361 Mary Muhvich................7.00
72 4610 Mary Grebene................10.00
72 2229 Mary Plut..............................20.00
72 304 Leopold Erchul............54.00
75 3060 Josephine Kos................18.00
75 3348 Theresa Ukan..............10.50
77 25767 Joseph Pazel....................56.00
77 DD483 A. J. Konchar................29.00
77 D2239 John Okoren....................14.00
83	7837 Anton Skubitz................29.00
84	D697 Steve Racki........................10.33
84	2188 Peter Sikonija................13.33
85	11463 Leona Varhola..............9.33
85 2877 Mary Gerbec....................15.00
85 11301 Mary Pogačnik..............23.00
85 14205 Mary Horvat....................58.00
91 34562 Barbara Matiasic..	20.00
91 10838 Nick Likovich................10.00
91 1067 Matthew Kozan..........10.00
91 23239 Rev. B. Bekavec ...	18.55
93 9926 Rudolph Robnik....	21.00
93 13713 John Korbar..................24.0C
93	1175 Gasper Brencich....	29.00
94	27049 John Zebre............."	56.00
94	C3118 Steve Podlesnik..........28.00
95	30005 Frank Luznar.............37.00
95 9737 Mary Malli..........................13.00
98 13117 Louis Putnar....,..........40.00
98D4669 Rose Jagodnik..............32.00
101 528 Frank Zgonc......................28.00
101 5383 Frances Juha..................28.00
101 3034 Mary Jancar......................17.00
103 23107 Rudolph Kmet................24.50
103 17409 Joseph Medves............24.00
103 27410 Frank Bohte......................7.0C
103 5944 J. L. Simonic....................9.66
103 1659 Marko Sterk......................25.00
105 4054 Theresa Zucconi....	12.00
105 7710 Mary Pavlic........................40.00
105 4054 Theresa Zucconi....	40.00
108 12263 Agnes Gackowski..	17.00
108 12259 Amalia Legan..................14.50
108 11009 Angela Silc..........................24.00
108 1191 Mary Vershay................4.83
108 D4414 Frances Gliha................13.00
108	C3261 Mary Avsec..........................20.00
109	14127 Mary Prosenc................28.00
112 4879 Stefan Banovez............27.00
112	18078 Anna Lube............................40.00
113	28776 George Krasovich..	26.00
113 2639 Frank Tanko....................32.00
119 8566 Mary Legan........................20.00
119 939 Cather. Pellegrini..	14.00
119 DD174 Stella Lewickas..........10.00
119 11697 Amelia Neiswender	15.00
123 13213 Sophie Strauss..............10.00
123 14318 Mary Luko............................28.00
123 17584 Veronika Matusek..	40.00
123 17114 Barbara Jarnevic..	39.00
123 13104 Anna Guna..........................30.00
131 352 John Kmet............................29.00
131	5260 Frank Anzelc....................9.33
132	2754 Frank Valek......................16.00
132 7829 John Dobrauc................28.00
132 11456 Blaz Demshar................3.00
132	9344 Anton Kosir........................9.33
133	4245 Mary Boiich........................25.00
134	10869 Anna Deganutti............20.00
134 1C139 Mary Wassel....................16.00
134	D832 Josephine Barbaric	18.00
135	16605 Frank Grahek..............38.00
139 33C76 Jane Edwardss............20.00
143 25321 Louis Avsec........................23.55
147 5745 Mary Ladika......................32.00
152 2607 Steve Sertic........................26.00
152 28242 Frank Spehar....................30,50
152	19430 Andrew Popovic..........14.00
153	D3924 Frances Kausek..........10.00
156 D648 Mary Zuzek.................6.42
156 11087 Anna Spraitz....................36.00
156 8171 Mary Pluth..........................27.00
156 10403 Angela Mehle..................13.50
156 11329 Angela Kerze..................9,33
156 7681 Johanna Lipovetz..	40.00
156 1289 Mary Panjan....................30.00
156 11037 Anna Spraitz....................20.00
156 D4104 Mary Lamuth..................20.00
160 34920 Anna Hoff............................8.00
162 15615 J. Luzar Brodnik..	15.00
162 14472 Jennie Strumbe'.j..	27.13
162 15107 Rose Markovic..............1926
162 8803 Josephine Haffncr	26.42
162 10301 Josephine Gerlica..	7.85
162 1743 Rozalija Mohorcic.	28.55
162 1552 Mary Skulj............................21.42
162 8751 Mary Hočevar................7.84
162 14390 Mary Dcjak.......................27*4
162 6203 Rose Strumbelj............28.55
02 10223 62 1593
62D1723
62 11342 62 9993 62 12868 62 8283 62 11343 62 12442 62 10301 62 14472 62 15645 65 13296 65 34008
65	35453
66	2981 66 23161 68 34948 68 11439
68	2692
69	32524
71	2338 72C2185
72	24099
73	15740 73 14796 76 25236 76 16363 76D2188 76 1640 76 6478 78 853 80 33680 80 9715 84 11375 88 11655 88 25510 88 26998 90 15252 90 14403 »0 32533
90	14673
91	28584 91 14578 94 4205 94 14075 94 12752 97 31119 97 16039
?Q2 13345 203 33346 203 13 203 17267 nrj ?r>a7
208 9395 208 15771 '11 9831 214 33422 218 14713
218	1199
219	16681 M9 14958 219 2703 219 2540 ?20 28241
224	23409
225	34138 225 14587
225	34138
226	27942 226 28860 235 1078 243 16801 243 D1781 249 14330
Mary Gacnik....................20.71
Helen Zulich....................23.55
Theresa Mramor....	15.00
Anns Rode...........25.71
Paula Lozsr....................25.71
Anns Suhadolnik..	26.42
Msry Sodnikar..............8.92
Johanna Svste................17.13
Frances Zskrajsek	31.00
Josephine Gerlica..	4.75
Jennie Strumbelj...	15.00
Josephine Brodnik	5.00
Rose Bevitz.*....................18.00
Mike Rastovich............12.00
Mary Rastovich............9.66
Emil Pleshs........................15.00
Dane Nksich..................28.00
Elizabeth Korpics..	25.00
Msry Svetec........................15.00
Joseph Psvkovic....	28.00
Jennie Gustincic....	20.00
John Movern....................11.66
Angels Zalar....................9.33
John Cimperman...	28.00
Mary Anzur........................25.00
Anna Brule........................26.00
Joseph Srebernak..	23.00
Mary Zunich....................13.00
Albert Yonke....................15.00
Michael Majerle....	40.00
John Gazvoda................9.00
Julia Czuk............................20.00
Frank Strubel................15.00
Frank Boben...................13.00
Helen Beljan....................40.00
Mary Krivec......................56.00
Karol Clements............50.00
Martin VerhoVsek..	60.00
Anna Perko....................23.50
Anna Major........................38.00
Steffie Ambros............17.00
Mary Pistelach............30.00
Frank Arko..........................56.00
Mary Kuhar......................8.50
Catherine Rotella..	32.00
J. Germovsek..................18.00
Anna Cvetan....................27.00
Edward Champa....	36.00
Oliva Vouk..........................15.00
Mary Jankovich..... '	36.00
Frances Moravetz..	52.00
Angela Zergaj................9.33
Mary Zgonc........................26.00
Oiqa Ponikvar................20.00
Mary Berness................20.00
Frances Flajnik..........28.00
Gregor Gregorich..	28.00
Joseph Krist....................23.00
Mary Mervich..................35.00
Agnes Grahek................35.00
Sophie Sturm................27.00
Theresa Zdesar............8.0C
Frank Kern........................9.83
George Meterc................T5.00
Paul Mikula........................33.00
Stanley Cestaric....	31.00
Manda Sudar....................14.27
Theresa Spisich..........29.00
Manda Sudar..................11.06
Louis Oblak........................32.00
Joseph Jemc—..........52.00
Mate Beovich..................38.00
Ma^y... Gradisher,—	12.0C
Anna Kezman................26.00
Anna Gorshe....................4.00
Skupaj ................................S6,142.52
Jo*ip Zahir.
gl. tajnik.
Gospod profesor
Gospod gre po zelo razsvetljeni glavni cesti. Naenkrat stoji pred veliko, lepo restavracijo, se ozre skozi stekla in vzdihne: Oh, ko bi vsaj kdaj lahko sedel v kakem odličnem lokalu, med elegantno oblečeno gospodo in si naročil raznovrstnih jedil z bogatega jedilnega lista. Namesto tega si lc še močneje zadrgne pas.
Iznenada se nekdo oglasi za njim: "Gospod profesor! Gospod profesor!"
Gospod ne sliši nič. Čisto drugod mu zdaj blodijo misli. Mudi se v jedilnici odlične restavracije. Ifi slednjič: Kaj njemu prav za prav mar! Saj
ne kličejo njega. Kar začuti, da ga je nekdo potrepljal po rami. Prestrašen se obrne. Pred njim stoji mlad, eleganten človek, veselo moleč mu roko v pozdrav.
"Gospod profesor! Kakšna čudovita sreča, da sem vas dobil! Ne morete si misliti, kako me veseli!"'
Gospod začuden pogleda tujca, ki se zdi, kakor da ni opazil njegove osuplosti. "Kako vam je, gospod profesor? In kaj dela vaša gospa? Kako pa otroci? Upam, da so vsi zdravi?"
"Res, ne vem," jevlja gospod, "bržkone se motite. Ne spominjam se."
"Res, ne vem," jeclja gospod, No, seyeda, človek vašega stanu in položaja spozna pač sleherni dan toliko odličnikov, da je kar razumljivo, če pozabi na tako malenkost, kakor sem jaz!"
Vendar tujec ni užaljen. — "Takoj se spomnite; pomagal vam bom. Lani Bva bila skupaj v Karlovih Varih."
"V Karlovih Varih?"
"Oprostite, gospod, jaz—"
"Kaj? Ali je mogoče? Še zdaj vam ni jasno? No, naj se vam predstavim: Moje ime: Peter Frank! Zadnje počttni-:e v Karlovih Varih sva stanovala v isti vili. Vi v prvem nadstropju in jaz v pritličju." Vtrenutku je elegantni tujec iačel: "Zdaj torej veste, kdo sem, najbrž si niste kaj lepega mislili o meni?"
Gospod je bil ves presenečen; skoraj že malo nevoljen.
"Motite se. Nič slabega ne mislim o vas, ko pa . . ."
"Ker ste pač že zdavnaj pozabili na posojeni denar! Toda, gospod profesor, prisežem vam, da sem popolnoma nedolžen."
Gospodu je te stvari že odveč. "Prosim, gospod, dovolite, da grem ..."
"Oh, dajte vendar, da van povem vse od kraja. Poslušajte me in potem recite, ali mi' še obsojate. Preteklo leto, kc sem lahkomiselno živel in zapravljal čez svoje razmere, ste .ni posodili 'stotak. Dali ste mi tedaj svoj naslov. Skrbno sem hranil vašo vizitko. Kako je bilo mogoče, sam ne vem kratko in malo, ko sem se vrnil domov in vam hotel vrnit ienar, vizitke ni bilo nikjer—' kakor da jo je odnesel škrat! Ne vem, kod pevsod sem va* skal, gospod profesor, ali zaman! Zato sem hvaležen na ključ ju, da sem vas dobil. U pam, da mi verjamete.'"
Gospod vzame denarnico in potegne iz nje stotak.
"Izvolite, gospod profesor zdaj vam ga vračam in se van najlepše zahvaljujem. Še enkrat vas prosim: Nikar mi ne zamerite! Rečem samo: Srčno me bo veselilo, če se kmalu spet kaj vidimo. Obedujem navadno v tej restavraciji."
Pokazal je na lokal, pred katerim sta ravno stala. "Nemara se kdaj kaj oglasite. Zelo bom vesel. Upam, da se skoraj zopet vidimo, gospod profesor!" Vljudno se je odkril in šel h gospodu, ki je stal na drugi strani ceste in čakal nanj.
Gospod je stal, občudoval bankovec, čudno, kar verjeti ne more! Udaril se je po obrazu, čul je tlesk in občutil bolečino. Potemtakem se mu ne sanja. Vse je torej gola resnica! In bil je iznenada tako židane volje, kakor še nikoli. Danes si bo mogel po dolgem času vendar privoščiti lepo življenje!
Stopil je v odlično restavracijo in sedel k bližnji mizi. Natakar je pogledal nekam začuden ne ravno gosposko oblečenega gosta. Toda gospod tega ni opazil. Naročil je skoraj vse jedi po vrsti, od prve do zadnje.
Slednjič je poobedoval in poklical natakarja.
Plačilni natakar je vzel bankovec, ga neopaženo gledal proti svetlobi, obzirno in nemalo začudeno motril gosta ter nato menjal.
Ko je gospod odhajal iz restavracije, se mu je spoštljivo
priklonilo šest natakarjev. • * *
Dva gosta, ki sta dotlej z malone presenetljivo vztrajnostjo prebirala časopise, se spo-gledata. Bila sta Peter Frank in njegov spremljevalec.
"Vidik," je zmagoslavno dejal dozdevni Peter Frank, "saj sem rekel, da sva odlično opravila svoj posel! Bankovci so tako dobro ponarejeni, da jih ne spozna niti tako vešč poznavalec, kakor je natakar te restavracije. Poskus, ki sva ?a naredila z najinim "profe-;orjem,' 'te je zdaj vendar re-"iil neutemeljene bojazni!"
In vzel je iz svoje denarnice popolnoma nov ponarejen sto-ak. Nato-je-poklical samozavestno: "Plačam--!"
Kaj vemo iz zgodovine naočnikov
Ljudje so bili najbrž že v davnih časih kratko vidni ali pa daljnovidni, seveda ne vsi, kakor še dandanes niso. Pač pa nam zgodovina še le iz Ne-onovega časa poroča o steklenem naočniku, kakršnega je losil kruti cesar Neron, ko je v cirkusu gledal krvave igre gladiatorjev in umiranje kristjanov. Cesar Neron je nosil nekak monokelj, ki je bil zbrušen iz dragega kamna smaragda v konkavni obliki, tako da je oko skozi ta naoč-nik lahko vse bolj natančno in povečano videlo. Za prve naočnike so brusili drago kamenje.
Prave* naočnike iz stekla, pa ie baje iznašel neki italijanski menih v 13. stoletju. Takrat
Obzidje starega Jeruzalema, za katerim so se
bik zabarikadirati Arabci in streljali na
angleške vojake. Po dvodnevnem obleganju so vojaki prea^ Arabce.
co pismeni ljudje, ki so morali vse le pisati in samo pisano pisavo brati, dognali, da se da 8 primerno brušenim steklom bolje videti pisava v rokopisu. Prve naočnike so začeli izdelovati v gorenji Italiji. Ta stvar pa je naglo napredovala, tako da že leta 1482 beremo o važ nih obrtniških brusi lnicah stekla v Nurnbergu na Nemškem kjer so brusili steklo za naočnike. V tem času so bili naočniki torej že precej v modi, sicer bi ne bilo mogoče, da ima mo že iz leta 1352 ohranjeno sliko, katera nam kaže naočnike. Slavni Rafael je leta 1500 naslikal papeža Leona X. z naočniki na očesu.
Tudi najstarejši tako zvani dvojni naočniki so že iz 13/ stoletja. Vendar so obode takrat delali iz navadnega železa ter iz kaj priprostih stekel, ki so le malo povečavala. Teh naočnikov ni bilo mogoče nikamor pritrditi na obraz. Tako je moral vsakdo, ki je gledal skozi take naočnike, steklo lepo držati v roki, da mu ni padlo na tla. Še le od 17. stoletja dalje so naočnike nosili naravnost na nosu pred očmi.
Znanstveno podlago za resnično primerno izboljšavanje oči pa sta dali še le zadnji dve stoletji. In še le v zadnjih dveh desetletjih se je ta stvar tako razvila, da je skoraj že popolna. Počasi so začeli delati naočnike tako, da so nekam seli na nosnem hrbtu pred očmi. Prvi poizkusi so bili taki, da so steklo pritrdili v železen okvir. Pozneje pa so začeli delati okvir iz usnja, nato iz jekla in dragih kovin. Začeli so jih delati v vseh mogočih oblikah. Iz te dobe poznamo vse mogoče oblike kaj lepo izdelanih monokljev, ki so se devali na eno oko, tako gvanih lorgnet, ki so imele kvojna stekla z ročajem, kar so spočetka' nosili imenitne j ši ljudje, pozneje pa so take naočnike uporabljale samo imenitne dame. Iz tega časa so tudi "ščipalniki," kakršni so bili včasih silno v modi, sedaj po vojski pa jih je vedno manj videti. Tudi monoklji, kakršne smo videli še pred nedavnim časom, je iz te dobe. Sedaj tudi ta oblika naočnika izginja ter se je poslužujejo samo kaki stari modni junaki.
Velika posebnost in zanimivost pa so kitajski naočniki na uteži. Navadno nosimo naočnike tako, da je steklo pritrjeno v kovinastem ali roženem okviru. ta okvir pa na dva ročaja, ki se deneta za ušesi. Kitajski naočniki na uteži pa niso imeli ročajev, ampak navadne vrvice, katere je lastnik dajal za ušesa. Na koncu vrvic pa sta viseli dve težki uteži, ki sta lastnika naočnikov sicer strašno mučili, zato pa sta skrbeli, da naočniki niso padli na tla in da se niso premaknili.
Prav zanimiva je bila še ena oblika naočnikov, ki so nekako viseli na čelu. Naočniki so bili obešeni na nekako blago, ki ga je lastnik vtaknil na glavo pod klobuk ter klobuk trdno poveznil na glavo. Tako je klobuk držal take naočnike, ki pa so bili primerni samo za take velike gospode, katerim se ni bilo treba nikomur odkrivati. Če pa se je vendarle moral komu odkriti, je bila težava. Ali se ni odkril, tedaj je veljal za suroveža. Če s: je pa odkril, je s tem snel tudi naočnike in potem ni nič videl ter je bil neroden kakor kak slepec.
Delali so tudi naočnike, k so bili podobni nekakim cevem ter so se nosili tako kakor nekatere podmorske ribe, ki imajo svoje ven štrleče oči. Lep > to seveda ni bilo, hvala Bogu, da to dandanes niti moderno ni več. S takimi naočniki so poskušali tudi popravljati ški laste oči. Cevkaste naočnike so tako naravnali, da 80 merili drugam, kakor pa je zrlo
škilasto oko. Vendar se je kmalu izkazalo, da tako zdravilo nič ne pomaga.
Dandanes se je optika silno razvila. Začeli so že izdelovati stekla, ki se pritrde kar na oko. Seveda se to pritrdi z mehkimi gumijevimi sesalka-mi, torej se steklo nekako prisesa na oko. Vendar dolgo človek kaj takega ne more nositi, ker ga začno boleti oči. Praktično pa je to za take poklice, kjer bi naočniki poklicu škodovali, na primer gledališkemu igralcu. Za ljudi, ki pa so posebno slabega vida. so začeli delati naočnike kakor nekake daljnoglede, ki dvakrat ali celo trikrat povečajo. Delajo pa še močnejše naočnike, ki povečajo celo do šestkrat, o-
Obupna pot romunakih gobavcev
Iz romunske Dobrudže poročajo o pretresljivi žaloigri gobavcev.
V leprozoriju, to je v domu za gobavce v Tihilestiju, ki je nedaleč od mesta Tulceje, že delj časa traja skrajno nezadovoljstvo zaradi nečloveškega ravnanja z 200 gobavci. Ž 2 oni teden so nastali nemiri. Sestradani gobavci so naskočili skladišča z živili in jih povsem izropali, vse prodajalce in prodajalke pa so že s svojo prisotnostjo pognali v beg.
Oblasti v Tulceji niso zvedele za ta dogodek, ker je u-pravitelj gobavišča" vsakomur zagrozil, da bo strogo kaznovan, če kaj črhne o tem. Gobavci si niso vedeli nič več pomagati. Sklenili so, da bodo zbežali. Vendar se je samo 30 izmed njih posrečilo, da so ukanili čuvaje ponoči. Ušli so skozi bodeče žične pregraje in so krenili po veliki cesti proti Tulceji. Hoteli so iti na stopnišče prefekture in se pri pre-fektu pritožiti zaradi nečloveškega ravnanja v gobavišču.
Opoldne so dospeli iznekaže-ni odposlanci zavoda pred mesto. Kot blisk se je raznesla vest o njih prihodu. Vse prodajalne so spustile železne roloje čez izložbe in ljudje so zbežali v hiše, ki so jih zaklenili. Toda prefekt, ki ga je spremljala četa stražnikov. je odšel na tako zvano Bariero princa Nikolaja, kjer so se u-stavili gobavci. Vojakom je bilo zaukazano, da naj v gobavce streljajo, ako bi skusal kdo od njih priti v mesto. Za-daj za vojake so se postavili meščani v gostih gručah. \ so se v naglici oborožili z različnim orožjem.
Prizor, ki ga je bilo videti pred Tulcejo, je bil zares pretresljiv. Nesrečni gobavci, ki niso niti malo mislili delati kakih zmešnjav, so takoj na mestu obstali, videč, da stoji kar vojska na straži radi njih. Neki starček, ki ga je sledil otrok, in ki sta bila oba vsa raz-jedena od strašne bolezni, sta stopila nekoliko naprej, medtem ko so drugi ihteč pokleknili na cesto. Starček je ves solzan začel govoriti prefekt a, koliko da morajo gobavci v gobavišču pretrpeti in ga je prosil, naj se jih usmili. Predvsem je rotil oblasti, naj vso zadevo vzamejo trdno v roke. Vse navzočne so do dna pr -sunile tožbs gobavcev, č. prav jih je navdajal gnus o'o pogledu na strahotne bolnike.
Prefekt je obljubil, da bo takoj uredil to žalostno za levo. To je že zadoščalo, da s:> se nesrečniki pomirili. Takoj zatem je pripeljalo nekaj voz živeža in obleke v gobavišče, kar so darovale oblasti in na mestno prebivalstvo. Nato pa 90 prijeli upravnika gobavišča in -ga takoj odslovili.
Prvi petritle jnki vrelec je
i navrtal 1. 1859 Erwin L. Drake v Titusville, Pa. Dobival ;e po 20 sodčkov tega minera'nega olja. Drake pa ni pri tem obogatel, ampak je unui v revščini.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, NOVEMBER 16, 1988
pomoč, a ko so videli, da so njegove poškodbe nevarne za življenje, so ga prepeljali v Maribor.
V bolnišnici je Polk pri zadnjih močeh in v poslednjih trenutkih zavesti izpovedal, da je v nekem gozdu nabiral gobe. Ko je legel mrak in je pravkar hotel domov, je za njegovim hrbtom odjeknilo več strelov. Zgrudil se je na tla in se ne spominja, kaj se je nato zgodilo. Siromak je ležal vso noč v gozdu, nihaje med življenjem in smrtjo, dokler ga niso našli in prepeljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, da mu je okrog 70 šiber raz-mesarilo trebuh, črevesje in spodnji del života. Takoj so ga operirali, vendar je podlegel poškodbam.
Polk je zapustil ženo in otroke, ki so dva dneva preživeli v strahu za očetovo življenje. V zvezi z žalostnim dogodkom so orožniki uvedli obširno preiskavo, da najdejo krivca. Zdi se, da je postal Polk žrtev divjih lovcev, ker so mislili, da jih zasleduje. Ljudje iskreno pomjjujejo žalostno usodo pokojnega Polka in njegove svojce.
Zločin nad bratom
Rajhenburg, 20. okt. — Od Rajhenburga proti Blanci, ne-
ZGODOTINSKA POVEST
• ŠTIRI PLOVBE ZA PRAZNIKE
čez
južno progo "Solnčno stran Atlantika"
naravnost v Jugoslavijo
VULCANIA ......................-......................................nov.
(dcspe v Jugoslavijo 10. dec.)
Čez Genovo—15 ur v Jugoslavijo
REX ....................................................................-r -19- nov.
CONTE di SAVOIA..............................................7. dec.
REX ......................................................................—Ml dec.
Redne plcvbo do vaše stare domovine VULCANIA	SATURNIA
Naravnost v Jugoslavijo tez Genovo 26. novembra, 21. januarja
REX	CONTE di SAVOIA	SATURNIA
čez Genovo 19. nev, 7. dec., 14. dec., 4. jan., 7. jan.
Z* inforirac'je in rrtervacije »e obrnite na katerikolura PooMaAčenejra zastopnika ali na nai urad Italian Lin«: 1000 Chester Avenue	Cleveland, Ohio
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
BLASNIKOVA ali DRUŽINSKA Cena 25e—Poštnina prosta Nova zalega direktno h Ljubljane
ITALIAN LIME
svetovno slavnega zdravilnega čaja
Najbolje sredstvo zoper bolezni že-kdca, jeter, žolča, črevesja in mehurja. Urejuje, utrjuje in (isti kri ter daje telesu nove moči in energijo. Zcper zaprtje in slabo prebavo ni beljšega. "Bahovec Planinka" slovi ket splošno zdravilo za ženske, še posebno pa v prestopnih letih.
Mi smo edini zastopniki v Ameriki, zato edino pravi "Bahovec Planinka" čaj dobite same pri nas. Cena velike škatlje je $1.00. 3 šk. $2.90. Poštnina prosta.
MARIA CELJSKE KAPLJICE za želodec. Cena male s teki. sedaj 50c, velike $1.25.
ŠVEDSKE KAPLJICE za želodčne in črevesne bolezni. Cena sedaj male stekl. 50c, velike $1.25. Poštnina prosta.
Tudi Maria Celjske in švedske ka-plice eo od lekarne Bahovec v Ljubljani ter jih priporočamo.
PRATIKE
BLASNIKOVE in DRUŽINSKE
za leto 1939
so dospele
Stanejo 25c s poštnino vsaka
Letošnje pratike so zanimive. Krasijo jih šte vilne slike iz domovine. Zanimive so letošnje ugan
Milwaukee, Wis.
ke. Zanimivo je sploh vse! Naročite jo takoj, dokler traja zaloga. Naročajo se pri:
BOŽIČNI DAROVI V STARI KRAJ Spomnite se svojih staršev in drugih v starem kraju, ki so Vam dragi, z malim darom za božične praznike v obliki denarne pošiljke; seveda, ako Vam razmere dopuščajo. To zadevo pa boste najbolje opravili, ako se po-sluiite naše tvrdke, ki že 19 let neprestano pošilja denar v stari kraj zanesljivo in točno. Mi pošljemo: Zn $ 2.55 100 Din,Za t S.25 50 Lir Za 5.00 200 Dinl Za 6.35 100 Lir Za 7.25 300 Din Za 12.25 200 Lir Za 11.60 600 Din! Za 18.00 300 Lir Za 28.00 1.000 Dinl Za 29.50 500 Lir Za 46.00 2,000 Din Za 57.00 1,000 Lir
Pri večjih zneskih dajemo sorazmeren popust . . . Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih ... V slučaju nujnosti pošiljamo ali po brzojavnem pismu, ali po direktnem brzojavu.
POTOVANJE V STARI KRAJ ZA BOŽIČ Ako ste namenjeni v atari kraj za božič, je sedaj čas, da takoj pišete po Vozni red parnikov in cene kart ter draga pojasnila na spodaj navedeni naslov. Poroča sc nam, da sedaj pri potovanju v Jugoslavijo ni nikakih ovir.
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo, ali kako drago listino za stari kraj, če imate tam posestvo na prodaj, ako imate dobiti dedščino od tam, ali kadar imate kak drag važen posel s starim krajem, je v Vašem interesu, da se obrnete na:
1849 West Cermak Road — Chicago, 111
da je zdaj v teku velika kampanja za mesečnik ■>
NOVI SVET
Kampanja se konča ta mesec 30. novembra 1938
V tem času dokler traja kampanja, to je do 30. novembra, dobi vsak naročnik STAR ali NOV lepo nagrado :
DVA KRASNA ZEMLJEVIDA
Eden od celega sveta, drugi od Združenih držav, oba vsebujoč zanimive podatke in informacije.
Leo Zakrajšek
Bogastva zemlje odkrivajo Mokronog, 20. okt. — Naša država je bogata na zemeljskih zakladih in v tem se odlikuje tudi naša ožja domovina. Poleg mnogih premo^okopov, ki so v obratu, je razvita železarska industrija; na več krajih pa so slednjo opustili zaradi slabih prometnih razmer, ko niso več bili kos industriji v prometnejših krajih ter je ubila konkurenca.
Pred davnimi leti je bil v obratu svinčeni rudnik blizu
Ako še nimate v Vaši hiši tega zanimivega družinskega mesečnika "NOVI SVET," naročite si ga zdaj, da boste deležni imenovanih nagrad.
Stane samo $2.00 za celo leto
Ako ste že naročnik tega lista, tedaj v tem času svojo naročnino obnovite, da dobite navedene nagrade. NA PREZRITE TE UGODNE PRILIKE! Naročnino se pošlje na:
UPRAVA "NOVI SVET'
1849 West Cermak Road — Chicago, 111.
^^ v tej posojilnici
zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings a Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sorejemamo osebne in društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. H End. 5G70 _Cleveland, Ohio
glasilo k, $. jednqte; November ig, 1938
EEPbi With thm Kmj J*y Boosters. Action and Mors Action Means Success!
OUR © PAGE
"The Spirit of a Rejuvenated K.SK.J"
\om kskjs ==
March To Progress! Fall In! Boost KSKJ Sports!

BOOST THE KSKJ! . . . BOOST KSKJ SPORTS!
kay jay quint led by dolenc
returns to interlodge circuit
St. Joseph's Band to Pep Up Cleveland Basketball v	Opener
Cleveland, O.—The Inter-lodge basketball circuit, usually one of the fastest spinning circuits in the city, will start on its way Wednesday, Nov. 16, in the St. Clair Bathhouse, and the Kay Jays, represented by the St. Joseph's, No. 169, will be in the picture.
The nine-team league will be given an appropriate start when St. Joseph's 20-piece Kay Jay Band ushers in the first set-to of a race for the Inter-lodge crown.
That the Kay Jay musicians will put plenty of zip to their tooting may be expected, for their brother members will again take to the floor in hopes of adding another cage laurel to the lodge.
The Kay Jay team, captained and managed by popular "Boogey" Dolenc, is composed of Frank Jerin, Frank Zakrajsek, Ed Janziker, Nitk
ager Dolenc, "with a new team, and expect to work our way up."
"Boogey" would not make
Boosters Expect Full House
QUEEN GONTEST TO CLOSE FETE
Waukegan, 111.—Thanksgiving Night, Nov. 24, will be a thrilling moment for one of the tny definite predictions as to j six Queen Popularity Contest
how his team would make out. He did say, however, "The team will at all times be in the game until the last whistle blows. After an absence of a year we are returning to the league in hopes of capturing another diadem for the lodge. The Kay Jay spirit will again be the driving force."
In the prelim of the evening, SDZ Sočas meet the SDZ Clair-woods at 7 p. m. CFU Zum-berks tussle with the Serbians
candidates in the annual Mother of God fall festival.
Vyeing for the parish honor are: Mrs. Agatha Miholic, Mrs. Mary Svete, Mrs. Katherine Warsek, Miss Mildred Glago-sky, Miss Mary Hodnik and Miss Jennie Osenek.
A handsome award awaits the winner of this contest. The presentation of this prize will be made on Thanksgiving Night, which will mark the close of the fall fair, which,
canonsburg kay jays set for "one delirious night" comedy
grampo heads waukegan joes in full athletic program
Start Cage Practice Nov. 28; Expect to Line Up
Four Quints
at 8:30; SSCU Washingtons j this year, is held every night meet the Lithuanians at 9:15. I from Nov. 19 to Nov. 24.
Help Choral Group Mark Jubilee
Forest City, Pa.—Singing and not get lost in the Big Vil-Society Naprej journeyed to lage. He also thanked us for Opalek and, of course, "Boo-. New York Oct. 29 to be pres- coming to his church and to gev,'' who, when in form, may [ cnt at the celebration of the pay him a visit.
be expected to "steal the show" i Domovina Singing Society and j At noon Sunday we checked j Anna Oravic. in the weekly games. The Kay everyone had a wonderful out of the hotel and headed for duces two individuals who are
Canonsburg, Pa.—With the sale of tickets beyond the expectations of the sale anticipated, a capacity house is expected to watch the cast from the Canonsburg Kay Jay Boosters' Club present the three-act comedy by Barry Moore, "One Delirious Night." This play is the second one attempted by the local club and promises to be the best. The play is full of fun and laughter, and will keep the audience in an uproar for the full two hours and a half.
The play is introduced with appearance of Lilly Clark, played by Milka Verchek, and portrays the part of a maid. She is the stooge for Lefty Daggs, played by Louis Verch, who is her steady crook. Playing the part of Mrs. Martha Arnold, a tyrannical grandmother, is Mary Garove. Hannah, her cook, is played by The play pro-
selections, headed by their instructor, Tony Rozanc. The sextet is composed of Joe Ver-
Waukegan, 111.—Peter Gram- Stanley Geryol, Fr^nk Repp Jr. po heads the St. Joes KSKJ and Rudy Novak. Joseph Zorc, Sport Club in sponsoring a fall i newly elected KSKJ national and winter program for the athletic commissioner, will act sports-minded young members j as adviser to the group. The chek, Frank Chesnik, Pete Mo- 0f the St. Joseph's group of, Rev. M. J. Hiti, who is fast be-horic, Tony Toplisek, Joe and { Waukean and North Chicago, j coming a strong friend of local Andy Sedmak. Also presented , His election at the reg^ilar j youth movements, will be the during the play will be a selec- j meeting of the group bids well J spiritual adviser of the club, tion by the Girls' Glee Club, for, a broad and interesting. Regular monthly meetings Supplying additional entertain- (sport and recreation setup for of the Club will be held on the ment will be Tony Rozanc with the St. Joseph's members dur- first Tuesday of each month, a number of accordion selec- ing the coming winter months. Basketball practice will begin tions. "Pooch" Sedmak will As his right-hand man, Felix during the week of Nov. 28, also play a number of accor-j Svete assists him in the capac- with prospects of two lights dion selections.	j jty of vice president. Joseph and two heavies teams. New
At this time the Boosters will; Zupec, an active and diligent uniforms and equipment will give away the turkeys that j worker for sports, was unan- be provided for all eligible have been arranged for and j imously elected to the position players. In addition to athletic promised for Thanksgiving. So of secretary. A1 Miks will oc- activities, the club proposes everyone is invited to attend cupy* the throne of finance in various recreational and social this play which will be given having been unanimously elect- activities during the next at the St. Jerome's Home Sun- ed as treasurer. To assist the month, with a roller skating day, Nov. 20, at 7:45 p. m.
John Bevec.
-o--the board of trustees, namely: month of November.
governing board of the group, party and a radio show party ! three members were elected to being first on schedule for the
Jayers will take to the floor at 8:30 against the Spartans.
"We are going into the league this year," said Man-
trsr silk, as the saying goes. When the bus landed in New
GIFT BUYERS' HAVEN York the hotel accommoda-
i i
CHICAGOANS, start your tions were ready for everyone. Christmas shopping at the St. Then we went to the Slovenian Stephen's Ladies' Guild benefit Home in Brooklyn, where a de-apron sale Sunday, Nov. 20, in licious goulash supper was parish house clubroom. 1854 served, so delicious that the W. 22d PI., 8 a. m. to 8 p. m. 1 cook is to be congratulated. Refreshments: Coffee and I Later everyone had a chance home-made cakeS. --—o—
time.	[ Brooklyn again, to a tSsty din-
According to reports, every- rer served at 1 o'clock. I won-thing went along as smoothly; der how they knew we would
all be hungry about that time? After dinner we had two hours
full of hallucinations and fits. Patricia Arnold, played by Vic Krall, is continuously hallucinating, while Dick Delray. he:* fiance, and played by An-
to do with as we pleased, and drew Sedmak, takes fits after it seems everybody took advantage of the respite to do
Oimfiniwrt «»p> rmv« X'
FINAL DANCE OF YEAR
Youngstown, O.—Plans for the last social affair of the current year have been completed by the SS. Peter and Paul Cadets.
Shy Lockshin and his orchestra have been booked to play for the Cadets' pre-Advent hop, Saturday, Nov. 26, in the parish auditorium at 421 Covington St.
Shy Lockshin's orchestra is gaining popularity by leaps and bounds in this vicinity and the club members are certain that all patrons will enjoy his fine music.
Peter Janic. Joseph Žitnik. Michael Kratopil and Frank Husic are in charge of arrangements and will be ably assisted by all members of the club.
to dance and get acquainted, for we had dance music for the rest of the night. Did we make damage to our shoes, and I suppose to the shoes of our dancing partners!
About midnight the party broke up and we all went back to New York City, to our hotel and the much needed rest. I don't mean everybody, for someone got lost in the subway and didn't get home till sometime in the morning, just before sunrise. But a thing like that can be overlooked in a big city, especially when it is your first trip out there and you want to see things and don't know your way around.
Sunday morning we went to Mass at St. Cyril's Church on 8th St. The Rev. Edward Ga-brenja gave advice to the Forest City group to be careful
FETE kay jay pennsy softball champions
Mothers Give Banquet in
Boys' Honor
* --—
Canonsburg. Pa.—Members of the KSKJ softball team, Western Pennsylvania KSKJ League champions, were honored at a banquet last week at St. Jerome Society's Home and
waukegan guild scores with comedy before a record house
Waukegan, 111.—For 25 years curtain at the end of the third, people have been following the | Ed Svete, as Jiggs Mahoney,
antics of George McManus' "Bringing Up Father" in the comic sections of the newspapers, but never has an audience so completely enjoyed a characterization of all the beloved comic strip personalities as they did on Sunday, Nov. 13, at the Mother of God School Auditorium when the Actors'
delighted the audiences with a smooth portrayal of the downtrodden husband of Maggie Mahoney, played by Miss Mary Gcsar, who was responsible for a large share of the laughs enjoyed by the spectators. One of the outstanding impersonations of Dinty Moore was giyen
fits throughout thenplay. Sal Winfrey, portrayed by T^illie Scnkinc, is Pat's chum throughout the play and is somewhat attracted by her admirer, Freddie Fen wick, acted by Pete Mohoric. Frank Batista plays the part of a butler and is known as Paul Hammond. Dick's absent-minded grandfather is presented by Joe Holsey and his secretary is known as Mavis Jordan and carried out by Margaret Delost. I)r. Green, who can curc anything, is played by Leo Kulkis and the police officer. O'Brien, is played by Johnny Progar.
Between the acts, the Booster Club will present its sextet, presented with monogrammed; ginging. a „umber gf Slovenian
sweaters, emblematic of the |-
title won.
The banquet, held by the mothers of the players, was followed by the presentation of sweaters, songs, and speeches from officials of the club, members of the team, and several others.
John Bevec, prominent in Strabane activities for several years, presided as toastmaster. Tony Bevec, president of the local lodge, congratulated the team cn its fine performance and pledged the whole-hearted co-operation of the St. Jerome's Society in any future aotivities.
John Yoney complimented the team on its success and stressed the need for spiritual duty as well as promoting the welfare of the community at all times. George Hinton urged the need for co-operation, also praised the team for its fine
parishioners to hold six-day fall festival
Which Shall They Keep?
Page-Boy or Up-sweep!
gowns and bustles and hoop skirts as well as costumes from the various nations. To lend beauty and enchantment to the ccene will be the tiny tots dressed as flowers and on the scene will be also the cfiarac-
STRABANE LODGE SETS DANCE DATE
Strabane, Pa.—Queen of May Society, No. 194, will hold a dance Nov. 26 in St. Jerome's Hall.
Mucic for this social will be furnished by Radio Artist F. Retarnik and his White Eagle Orchestra of Yukon, Pa. Admission will be 35 cents.
----Waukegan, 111.—When the
Waukegan, 111.—The annual, annual Fall Festival of th£ fall festival of the Mother of , Mother of God Parish opens on God Parish i will last for six j Saturday, Nov. 19, the public days, with the grand opening Will be treated to a novel and ort Saturday, NbV. 19. The close pleasing form of entertain-will take place Thursday night, ;ment, something that has never Nov. 24.	been attempted before by the; terizations of songs, all in cos-
Saturday, Nov. 19, will be rarish. This is a Fashion Revue i tume. Music will accompany Fashion Revue Night; Sunday and dance given by the sodal-Jthe models as they parade on
will be Parish Night; Monday, ity girls. There is so much de-,__
Twin Cities Night; Tuesday, bate about page-boy hair dress	PITT
Children's Home Talent Night; and the up-sweep that the fair I Kt-MlINLra rl 1 1 Wednesday, Grownups' Home sex is bewildered. Under the MEMBERS OF Talent Night, with the grand1 chairmanship of Miss Marie: finale on Thursday.
There is so much debate by the protagonists of page-boy hair dress on one side, and upsweep on the other, that the fair sex is seriously bewildered. Under the chairmanship of
Grom, the Blessed Virgin so-1 COMMUNION DAY
dalistf are taking the battle out i	-
of the beauty shops and put- i Pittsburgh. Pa. — Members ting it on the stage of the | of Mary cf Seven Sorrows So-Mother of. God Auditorium..ciety, No. 81. are reminded to Both styles of hairdress will be ' keep in mind ihat they are i o on parade, and the audience, receive Holy Communion in a Miss Marie Grom, the Blessed will be the sole judge to settle body Sunday, Nov. 20, at the Virgin Mary sodality is taking the issue. The Lake County |8 o'clock Mass in the Slovenian the battle out of the beautv School of Beauty Culture is to; church, 57th St. The members
shops. The war front will be give these new hair styles to the stage in Mother of God ten of the sodalists, who will Auditorium. Both styles of model the latest in hair-dos. coiffure will go on parade, and j Ten girls have also been select-the gentle gentry will be asked ed to model the latest and ncw-
to settle the issue from the audience. Seasonal frocks will be modeled as well as period and national costumes.
est fashions in sports clothes, hats and wraps, through the courtesy of the local merchants who are co-operating to make
The home talent show for this one of the loveliest fashion tcts is under the direction of parades of the season.
will go directly in the church, as pews will be reserved for them. The Mass will be offered for the living and deceased members of the society.
A special assessment of 50 cents was assessed each member; the amount being payable in October or November, according to the ruling of the society. When money for lodge
Miss Marv Treven. A feature To bring out the modern | dues is being sent by messenger of this program will be a doll trend in more vivid detail, please include the 50 centr. sj;c-
buggy parade, with awards for "Vogues of Days Bygone" will
Loi ainites Propose Place To.Mark Grid Victory
Lorain, O.—Owing to the popularity of KSKJ socials, a huge crowd is expected when Lorain KSKJ lodge, No. 101, will sponsor a dance at the Slovenian National Home, Pearl Ave., Nov. 19, Sunny Ray and his orchestra will furnish the
Guild presented this three-act the smoothest portrayal of the comedy before a full house, individual character can be larger than ever before. It was credited to him. Miss Marge all hilarious entertainment papesh was charming as Patri-from the rise of the curtain at Cja> the Mahoneys' only daugh-thc first act until the fall of the	icontinwd on Pin 8)
record.
Other speakers were: Tony j music
_________________________ ___ Progar, assistant manager of! Those who arc locking for a
by Joe Miholic, and perhaps Ithe SNPJ team; Albert Tomsie,|dance spot to celebrate Lo-
mascot for KSKJ; Frank Krall, j rain's football victory over Ely-manager. of KSKJ. and Joejria will find the right tempo at O'Brien, local newspaper sports j this dance.
editor. John Bole provided i	-<>---
music during and after the j The Page Must Top! banquet.	; 'The Page Must Lead!
the most attractively decorated ensemble. Children of the parish who wish to enter the doll buggy parade may call Miss Mary Treven at North Chicago 4165. This show is on Tuesday of the fair.
Miss Mary Grimsick is in
be featured, showing period
cial assessment.
Anna Solomon, Prer-.
eveletk KAY JAYS announce date for gala barn dance
Eveleth, Minn.—At a recent lunch committee. Their helpmates are: Pauline Primozich. "Mickey" Miller, Joseph Pri-"Babe" Kvaternik, Frances Debevec, Louis Inti-har, Mary Petrich, Mrs. Lawrence Smoley, Rose Skubic and Ann Sarich.
Frank Laurich war, named chairman of the decorations committee. Those who will assist him are: Louis Ahlin,
charge of the grownups' home meeting the Eveleth Kay Jay talent show to be staged on Booster Club announced plans Wednesday of the festival. She for a barn dance. The youthful mozich, is meeting with splendid co-op- orchestra of Frankie Froll will oration from all sides, and her play and the dance will be held show promises to be a brilliant, in Oreskovich's Hall Saturday,
attraction.	Nov- 26- Mr" Kauaek> chair"
An added feature on the man of this dance, announced grand opening night, Nov. 19, that a good program is being
will be dancing.	planned.
Every night of the festival The president named the a gay carnival spirit will reign, committees for the dance. Joe j Andrew Kvaternik, Bert Kau-Manv attractive amusements Postudensek and Anne Kvater-jsck, Louis Strahan, "Babe" and games have been arranged, nik are co-chairmen of the	<conUnued on pa«« a,

FOR GOD, HOME AND COUNTRY
By FATHER KAPISTRAN
Dark rooms need no longer bogey tke aspirant-photographer out of enjoying the hobby. A new paper has been placed on the market for contact printing which does not fog for five minutes in ordinary light. Thus it can be handled openly. Printing is done by holding the print to a 60 or 75-watt light. Three trays of solutions are used in the processing.
p ♦
The new L2-130, Germany's successor dirigible to the Hin-denburg ,is bagged with hydrogen like its predecessor. Meanwhile agreements are being made to exchange German Zeppelin experience for American helium.
*
Whence this sudden change of policy on America's part?
It is noteworthy that the proposed craft is to be small compared to the Shenandoah, Macon and Akron. The first was 680 feet long; the others were each 785 feet long. The new ship is to be no longer than 325 feet
*
A lesson that progress doesn't mean making things better by
making them bigger/
*
And as though to rebuff Ros-endahl's assertion that Germany could not use dirigibles for war even if it so desired, the Navy Department issues plans for developing the dirigible for military use.
"It has twice the speed of surface craft and twice the range; and although it can be disabled or entirely destroyed, the surface carrier is not invul-Secretary Ickes charges that nerable, either; especially to
hickory mkts. take lead in jouet circuit
Joliet, 111. — The Hickory Markets took undisputed possession of first place in the Kay Jay Bowling League by taking a pair of games from the Slo-venic Coal Co. team. In their double win they got a total of 2619, including a 934 game. Both scores set a new league mark. Dr. Joseph Zalar led the team with 564, with Stan Wedic close behind with 561. J. Kuzma was high for the Coals with 555.
In the other games of the league the Tezak Florists climbed out of the cellar with a pair of wins from the Kuhar Grocers. For the Florists, E.
PAGE BOY—OR UP-SWEEP?
the
(Continued from page 7) runway before ah antic-
Commander Rosendahl, our nation's foremost authority on lighter-than-air transport, was "wined and dined" (by Nazis in his recent German visit) into changing his mind and heart
about our helium
. * ✓
Germany is anxious enough to procure helium to the extent
of going to war for it.
*
Grover Loening, aeronautical adviser to the Maritime Commission, questions the military value of dirigibles, but the Navy is going ahead to build a $3,000,000 dirigible for "training, experimental and development purposes."
*
Rcsendahl says that such a craft is necessary because flight and ground personnel and technique trained and acquired over a period of years would be lost if no such craft were available.
the bombs of attacking planes. Moreover, it has utility as an observer or as* a mother-ship for smaller fighting planes which can be launched to protect the dirigible or to attack other planes. Compared to water-ships called aircraft carriers, the zeppelin is faster and
easier to maneuver."
*
All these words go to show
WHAT PRICE HELIUM.
*
Rosendahl testifies that the market can be restricted to
non-military uses.
*
Ickes-minded opponents of the Rosendahl plan ask what is to stop Germany from equipping a giant dirigible merchant fleet and then converting the same to war purposes.
♦ • i< I don't have to give a maniac a gun if I fear he may v turn it on me.
HELP CHORAL GROUP MARK JUBILEE
tocntuiufctl Irom page 7)
some sightseeing on his own, for there was a general exodus from the hall in all directions. Almost everyone was back again at 4 o'clock to listen to the program and to participate in the festivities. The program was wonderful. Congratulations!
I was surprised to see so, many Slovenian people in New I we
celebrants. More power to you, Slovan!
Although handicapped without a musical director, the Naprej singers.were asked to sing a song, which they did, with Victoria Vautar, the director's sister, at the piano. Math Kamin, president, gave the congratulatory address. I hope we i did well. After the program enjoyed the music of an
York City. The hall was packed accordion and danced till 11.
to overflowing, for I heard the remarks that there wasn't enough room in the hall for all. Some had to wait outside. I know that there wasn't room
On the return trip there was very Httle sleep to be had, for everyone was in high spirits.
The Forest City group thanks everyone for the wonderful
in the hall for another soul; tiifte, a very courteous recep-
even the aisles were full. Such attendance I have never seen before, and to think they were all Slovenians! Bog vas živi, Slovenci!
Another thing that impressed me was the visit of the Singing Society Slovan, under the direction of Jerry Kopriv-sek, of New York City, and the songs they sang in honor of the
ipated crowd of several hundred people. The models are being coached in all the fine points of poise and charm necessary to give a show as snappy and entertaining as any professional fashion review. Nearly 50 girls will take part in this revue.
Assisting Miss Grom on the committee are the Misses Marge Papesh, Mary Gosar, Millie Gerchar, Frances Les-nak and Hilda Pustaver. This committee, with the Rev. Fr. Hiti as adviser, has planned a stage setting to do justice to the beauty that will be unfolded on this occasion. The show is to be presented during the dance, to, which are invited all Tezak was high with 502, while j the young men as well as the Matt Slana's 539 paced the 1 women. May we stress the fact Grocers.	that this is not a show for worn-
The short way: Looks like;en primarily, but one that will a good league, with the Hick- of interest to the men also, ory Market as the team to Lighting effects are being ar-beat. . . . Some of the boys a ranged by John Cankar. Tick-
ets for this event may be purchased from any of the sodality members or at the door.
On Sunday the evening will be dedicated as Parish Night; Monday, Twin Cities Night; Tuesday, Children's Home Talent Night; Wednesday, Adult Home Talent Night, with the grand finale on Thursday.
The home talent show for Other 200 scores: "Chick" tots is under the direction of Kuzma 217, "Toots" Kuzma, Miss Mary Treven, and the 209, Stan Wedic 204, Willard 1 adult show under direction of
Kuhar 202, Gene Tezak 200----j Miss Mayme Grimsic. The fes-
After the games the boys are; tlval wiil open on Saturday, paying off bets, with root beer j Nov. 19, and close on Thurs and "cokes."	!day, Nov. 24.
-o-
MEETING NOTICE
John the returns from oi^r card party are
bit rusty on spares. . . . Single pins, at that. . . . Quite a number of taps. ... J. Mutz opens with a snappy 101.. . . "Toots" Kuzma draws a round of applause by cutting down the 4-10 railroad. . . . Rudy Ra-mutta breaking in a new ball, didn't have much luck. . . . "Doc" Zalar finishes with six in a row for 222 and a 564 total, both scores high to date. ...
Joliet, 111.—St.
Baptist Society, No. 143, will hold its regplar monthly meeting Sunday, Nov. 20, at 2 p. m. in the old school hall. All members who are in arrears with their dues are requested to attend this meeting and pay their dues.
Members who have not made
asked to rpake them before the meeting. At, this meeting you will also hear the report of the card party.
We thank all our members and friends who in any way helped make the card party a success.
Frank Buchar, Sec'y.
perkos retain top spot in chi steves' loop
Chicago, 111.—The first place Perko's Inn retained their top spot in the Steves' pin circuit by taking three games from Tomazin Tavern. The Inn team made a fine showing, with every man hitting the 500 mark to total 2581, new high in the league. Helping Perko's Inn getting that score were Oblak's 216 and Louie Zulich's 203 games. Wencel clipped a 214 game to get a 543 series and Mac Terselich hit 518 for the losers.
The highlight of the evening was Joe "Slip" Zefran's 235 tally for high single, and C10 for high three games. Joe started with 195, then 180, and followed through with a 1:35 game, best single game in the league thus far. Joe's h.'gh game enabled the Jerin Butchers to take one game frjm the Korenchan Grocers. "Red" Grill, with 508, and Htnk Basco, with 506, were high for the Grocers.
The Monarch Beers remained in second place, two games behind the leaders, as they won two games from Parkview Laundry. High men for the Beer team were Darovic with 541, Koren 531 and Kochevar 515, while Anton Kremesec shot a 534 series for the Laundry team. Anton was also the half-dollar winner with his 218 game. "Doc" Olech again passed the 500 mark by getting 500, while Bicek got 523.
The standings week ending Nov. 8:
W
Perko's Inn ................ 16
Monarch Beer ............ 14
Parkview ...... 11
Tomazin Tavern ........ 8
Korenchan Grocers ... 8 Jerin Butchers ............ 6
OUR PAGE COOKING SCHOOL
By FRANCES JANCER
With the holiday season just around the corner, it is time to be thinking about Christmas fruit cakes and the traditional fruit and Christmas cookies so prominent around yule time. The next few weeks will be dedicated to the Christmas season.
Orange Fruit Cake
li/o medium oranges, 2*4 cups sugar, 1 cup nuts, IV2 cups seeded raisins, 3 cups sifted flour. IV* teaspoons baking powder, 1 teaspoon salt, 273 cup shortening, 1 teaspoon vanilla, 3 eggs, well beaten, 1 cup 3our milk or buttermilk.
SCORE WITH COMEDY
L
5 7
ie
13 13
is
Is your lodge active? Has it a reporter? If not, why not?—
-o---
The Page Must Top!
By Pope Leo XIII
Protect the Workers
(Condensed from Rerum Novarum)
The condition of the work- men have been able to lay ing people is the pressing ques-1 upon the teeming masses of the tion of the hour. Some remedy j laboring poor a yoke little bet-must be found quickly, for the Iter than that of slavery itself.
tion and the care that everyone took of us while in your midst. We shall never forget it, and may we have the opportunity of being hosts to you when we, the Singing Society Naprej, celebrate our 20th anniversary next fall. A hearty welcome and with sincere thanks for another celebration in Forest City.	Naprej, by Val.
misery and wretchedness pressing so unjustly on the majority of the working class.
The result of civil change and revolution has been to divide society into two widely differing castes.
On the one sid6 there is the party which holds power because it holds wealth; which has in its grasp the whole of labor and trade; which manipulates for its own benefit and its own purposes all the sources of supply, and which is even
SVETEK-JOSEPHS STILL MAUL PINS
Cleveland, O.-Last week's zar ,was the ot*eArA Jay
_ to clip an over-200 mark, 202. scores indicated that the Sve- Hoceyar of the gtars outpoint_
tek-St. Joes Kay Jay pinsters ed his mates with a 204 single.
were on their way to recogni- The Kay Jays, now in third
tion in the B bracket at Pozel- place, won the first two tilts.
nik's. That the Jays meant The Stars took the final game
burners is shown by the score, to set a high 987 for the match.
- to 2714 count over the The Svetek-Josephs would
'.: vs.* Stars.	j like to book match games with
o :ca,v ace man of the KSKJ teams. ' For bookings
!c_ rrue, again led the pin lam- c o m m u n i c at e with Captain
basting for the Jays, collecting Michael Zlate, 845 E. 139th
a 628 series with games of 223, St., Cleveland, O. Local teams
200. 205. High single of the can make arrangements by
match was clipped by Capt. M. calling KEnmore 1881 before
Zlate, who turned in a 231. Ko- 6 p. m. _ 0 s<% ,
It must not be supposed that the solicitude of the Church i ?o preoccupied with the spiritual concerns of her children as to neglect their temporal and earthly interests.
Her desire is that the poor, for example, should rise above poverty and wretchedness and better their condition in life; and for this she makes a strong endeavor.
All human subsistence is derived either from labor on one's own land, or from some toil.
It may be truly said that it
represented in the councils of the state itself.	{is only by the labor of work-
On the other side there is the ingmen that states grow rich, needy and powerless multi- Rights must be religiously tude; sick and sore in spirit;respected wherever they exist.
and ever ready for disturbance.
It has come to pass that workingmen have been surrendered, isolated and helpless, to the hard-heartedness of employers and the greed of unchecked competition. The mischief has rapacious usury, which although more than once condemned by the Church, is nevertheless, under a different guise, but with the like injustice, still practiced by grasping men. To this must be added that the hiring of labor and the conduct of trade are concentrated in the hands of comparatively few individuals; so that a small number of very rich
It is the duty of the public authority to prevent an<f to punish injury and to protect everyone in the possession of his own.
Religion teaches the wealthy owner and the employer that been increased by their work-people are not to be accounted their bondsmen; that it is shameful and inhuman to treat men like chattels to make money by, or to look upon them merely as so much muscle or physical strength.
The rich must religiously refrain from cutting down the workman's earnings, whether by force or fraud or by usurious dealings; and with all the greater reason because the
laboring man is, as a rule, weak and unprotected, and because his slender means should, in proportion to their slender-ness, be accounted sacred.
The preservation of life is t^e bounden duty of all. It necessarily follows that each one has a right to procure what is required in order to live; and the poor can procure it in no other way than by what they can earn through their work.
A workman's wages should be sufficient to enable him comfortably to support himself, his wife, his'children.
It is just and right that the results of labor should belong to those who have bestowed their labor.
The state is bound to protect natural rights, not to destroy them. And if it forbid its citizens to form associations, it contradicts the very principle of its own existence, for both they and it exist in virtue of the like principle, namely, the natural tendency of man to dwell in society with his fellow ! men.
'• (Continued from Pa«e D
ter, and co-starring with her, Jack Repp, as Larry O'Don-nell, provided the romance to the plot story.
Ann Cankar played the role of Mrs. Spaulding Underdunk with very much sincerity as a society matron.
One of the highlights of the performance of the Count Pierre Castillian, a Spanish nobleman, and Rose Adrienne, a French girl, played by Guy Grom and Louise Ivantic, respectively.
John Grom, who will be remembered for his many versatile roles as a member of the guild, gave an intelligent portrayal of Oswald, the haughty butler. Miss Mary Kuntar was adorable as Sally Forthe, a very persistent Miss, who was responsible for many of Jiggs' uncomfortable moments, and Miss Lillian Verhovec, as Hope Wharton, and Edith Cankar, as Annabelle Rose, added much to the success of the play.
The play was under the direction of Miss Marie Grom, who also handled publicity. The stage setting was one of unusual beauty and was planned and designed by the cast itself, who used blue and white as the color designs on walls and furniture. The lighting effects were under the supervision of John Cankar.
A matinee performance was. given for children. The Rev. M. J. Butala, former pastor cf Mother of God Church now of Joliet, 111., with Miss Katherine Butala, were guests at the matinee performance.
-o-
SET BARN DANCE DATE
(To be
concluded.) —o-
"No matter what pain and loss and disillusion come to a man, he can be stronger than they are if he seeks to regain the strength of the spirit. No road is too rough for him to follow to the end—if only his spirit is strong within him!"— Father Patrick.
(Continued from Paire 7) Kvaternik, Mr. and Mrs. Joe Cvek and Mr. and Mrs. Joe Drobnik.
Edward Bayuk will be chairman of the refreshments com-| mittee. John Primozich and i John Shukle and "Mickey"; Miller will assist him.
All of the members,will assist the clean-up committee, com-! posed of John Postudensek, Frank Rozinka and John Inti-har.
The club approved "Babe" Kvaternik's suggestion to get bowling team shirts with the club insignia.
The meeting date has been definitely set for the first and third Tuesdays of each month.
After the business meeting we enjoyed hot coffee and hot-dogs, to the accompaniment of accordion music by Frank Launch. Then we sang snappy Slovenian songs under "Babe" Kvaternik's leadership.
Dorothy Udovich. -o--*-
Your society should play a
part in making your community a better place to live in!
Squeeze juice from oranges and add % cup sugar. Cut orange skins in quarters and remove all of the white pulp. Put yellow rind, nuts, raisins through a food chopper, using the finest knife. Mix and sift flour, soda and salt. Cream shortening until soft and smooth, gradually adding remaining 1 V± cups sugar, creaming until very fluffy ;beat in vanilla and eggs, then fruit nut mixture. Add flour alternately with sour milk, beating well after each addition. Turn into ; 2 greased loaf pans and bake in a slow oven about 11 hours. (Remove and pour at once
1	orange juice-sugar mixture over cakes. Cool in pans and allow to stand several hours or over night before cutting. The longer it stands the better it is.
Old English Fruit Cake
5 cups sifted flour, 1 teaspoon baking powder, V2 teaspoon salt, 1* teaspoon cinnamon, y<± teaspoon cloves, Vt teaspoon mace, 1 pound butter, 1 pound sifted brown sugar, 8 well-beaten eggs, pound each candied cherries, citron, orange and lemon rind, finely sliced, 1 pound seedless raisins, 1 pound currants, 1 pound almonds, blanched and shredded, V2 cup currant jelly, •H cup honey, 1/3 cup molasses.
Mix and sift flour, soda and spices. Cream butter thoroughly, add sugar gradually, beating until light and fluffy; beat in eggs, then fruits and nuts. Add jelly, honey and molasses, and beat well; add flour mixture gradually, mixing well after each addition; turn into two paper lined, greased tube pans. Bake in slow oven 3'2 hours, or until cake is firm to the touch; a sheet of brown paper placed over the cakes during baking will prevent too rapid browning of the top surface. Cool in Tan; remove paper, wrap in waxed paper and ! store in airtight can.
Christmas Rocks
Wt cups sifted flour, 1 teaspoon baking powder, 12 teaspoon baking soda, l/s tea-j Looon salt, 1 teaspoon cin-. men, Vi teaspoon cloves, 41* cups walnut meats, 3 cups pitted dates. 3 cups seeded raisins,
2	3 cup shortening, 12 cup firmly packed brown sugar, 2 eggs.
Mix and sift flour, baking powder, soda, salt and spices. Put nuts and fruits through food chopper. Cream shortening; gradually beat in brown sugar, then eggs, nuts and fruits. Stir in flour mixture. Drop from teaspoon on greased baking sheet and bake in moderate oven about 12 minutes. Makes about 75 cookies.
Kringles
2 cups sifted flour, 2 teaspoons baking powder, '4 teaspoon salt, V2 cup shortening, 1 cup granulated sugar, 1 well-beaten egg, l/2 tablespoon caraway seeds, 3 tablespoons brandy, Vi cup powdered sugar.
Mix and sift IV2 cups flour, baking powder and salt. Cream together shortening and sugar; beat in egg, caraway seeds and brandy. Stir in flour mixture, then add remaining flour until dough is stiff enough to handle; chill thoroughly. Roll Vs inch thick on lightly floured board; cut in desired shapes, place on ungreased baking sheet and sprinkle with pow* dered sugar. Bake in a moderate oven about 15 minutes. Makes 4 dozen cookies.