SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (N2) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 15 de agosto -15. avgusta 1996
Zapozneli referendumi Zgodilo se je v Sloveniji
Danes, v sredo 7. avgusta, je državni zbor na zahtevno ustavnega sodišča zasedal v zvezi z- razpisom štirih referendumov o spremembi volilne zakonodaje.
Državni zbor je že pred kratkim sprejel zakon o referendumih in ljudski iniciativi, ki pa ga je ustavno sodišče v ključnih delih razveljavilo. Bistvene spremembe so v tem, da je ustavno.sodišče zahtevalo, da je o vsakem referendumu treba glasovati posebej.
Referendumi so štirje. Prvi zahteva korekcijo zdajšnje zakonodaje, predlog državnega sveta predlaga, da bi 44 poslancev Volili po večinskem sistemu, ki predvideva glasovanje o konkretnih osebah, drugo polovico, 44 poslancev pa bi volilci volili stranke. Volilci bi torej imeli dva glasova, enega bi dali stranki, drugega pa konkretni osebi. Predlog SDS, oziroma 43.710 vo-Hlcev, ki jih je SDS uspela animirati, da so Podpisali predlog za spremembe, predlagajo večinski volilni sistem. To pomeni, da bi Slovenijo razdelili na 88 volilnih okrajev in v njih po dvokrožnem sistemu glasovali le o konkretnih osebnostih. V prvem krogu bi Šli na volitve številni kandidati, vendar bi zmagal le tisti, ki bi nabral prek 50 odstotkov glasov. Če tega-ne bi nabral nihče, bi najuspešnejša dva šla drugi v krog. Zmagal bi tisti od dveh, ki bi bil dobil več glasov.
Zadnji predlog je dala LDS, ki je želela •z celotne Slovenije narediti eno volilno enoto in volitve izpeljati tudi po večinskem volilnem sistemu.
Poznavalci povedo, da so bili drugi trije predlogi za referendume vloženi zato, da bi imeli Janšev predlog čim manj jasnosti. Zakon o referendumih in ljudski iniciativi, ki ga je parlament z odločno pomočjo SKD sprejel nedavnp, je namreč predvidel eno glasovnico s štirimi referendumskimi vprašanji, kar bi vneslo zmedo med volilce in ne vedeli, kaj glasovati. Prav tako so izglasovali člen, po katerem mora glasovati za Predlog večina od volilcev in ne le od tistih, ki pridejo volit, kot je to predvidela ustava.
Ustavno sodišče je to zavrnilo in odlomilo, da se imajo volilci pravico izrekati o
vsakem referendumu posebej in to tako, kot piše v ustavi, torej le z večino od tistih, ki pridejo glasovat o referendumih-in ne od vseh volilcev, kar bi bila absolutna večina. Ustavno sodišče je tudi naložilo, da mora DZ referendume razpisati v sedmih dneh od razsodbe.
Tako je DZ prekinil dopust in poslanci so se zbrali danes. Že v začetni proceduri je nekaterim levim poslancem na komisiji za notranjo politiko in pravosodje uspelo predrugačiti datume za dan razpisa in za datum glasovanja o referendumih.
Gre namreč za pravno praznino. Ustavno sodišče je resda navedlo, da se mora DZ sestati v sedmih dneh, ne pa predpise in datum razpisa volitev, niti dneva volitev samih. Reform-komunisti so to izkoristili in datume nastavili: za razpis 90 dni po konstituiranju novega DZ, glasovanje pa prvo nedeljo po 30. dni od dneva razpisa referenduma.
Poslanci SDS, med drugim Ivo Hvalica in dr. Jože Pučnik, so vložili amandmaje in datume predlagali v prvotno obliki, to je 14, avgusta 1996 za dan razpisa referendumov, in 15. september 1996 za glasovanje o referendumih.
Na glasovanju o amandmajih je bil izid neodločen 26 proti 26 in to obakrat. To je nadaljevalo katastrofo. SKD so glasovali za amandmaje, torej skupaj s SDS in delom SLS, vendar je proti glasoval Izidor Rejc, ki na ljubo je treba povedati, da se je razcepila tudi SLS, zato predsednik Podobnik sploh ni prišel glasovat niti v parlament. Drugi del SLS je deloval skupaj s SDS.
Ko je parlament glasoval o celotnem odloku s predlogom reform-komunistom, ki ga je bila „pomlad" hotel zavreči, ker po volitvah spremembe več niso smiselne, je predlog kontradiktorno podprla SKD in je bil tako sprejet.
Janša je spet najavil ustavni spor, vendar se volitve vse bolj približujejo, verjetnost, da bi dobili dva predvolilna bloka, pomladanski in stari, pa se vse bolj zmanjšuje.
Od našega dopisnika v Sloveniji po Internetu
Slovenski uspehi na Ol
Naj navedemo še nekaj uspehov, ki so jih slovenski športniki dosegli na olimpijskih igrah. Poleg dveh srebrnih medalj Vehovarja in Bukovčeve so še dosegli dobre Uvrstitve Brigitta Bilač (sicer Nemka, poučena s Slovencem in živi v Sloveniji) je
prišla v finale in dosegla 10. mesto v skoku v višino, Alenka Bikar je v teku na 200 m. dosegla nov slovenski državni rekord, ekipa slovenskih lokostrelcev (Medved, Koprivnikar in Krumpestar) pa je ddsegla zavidljivo 5. mesto.
Leon Štukelj in predsednik Olimpijskega komiteja Antonio Samaranch
SREČANJE MLADIH
V Ljubljanskem zavodu Svetega Stanislava je bilo v soboto, 3. avgusta prvo Srečanje mladih, ki se ga je udeležilo okrog 100 predstavnikom izseljenih Slovencev v svetu. Med gosti so se prvega dne srečanja udeležili državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, nadškof Alojzij Šuštar in pisatelj Zorko Simčič. Udeleženci iz Nemčije, Belgije, Kanade, Argentine in Trsta so med drugim razpravljali o povezovanju Slovencev po svetu ter o možnostih pridobitve štipendij za šolanje v Sloveniji.
SREDNJEVEŠKA ŠKOFIJA NA SLOVENSKEM
Ob Tonocovem gradu nad Kobaridom so našli krstilnico, kar naj bi bil „še zadnji dokaz, da je bila tukaj škofija", kot je dejal vodja arheoloških izkopavanj Slavko Cigle-nečki. Krstilnico so odkrili v petek, 2. avgusta. V soboto pa so odkritje uradno potrdili. Vklesana je pod tlakom cerkve, enkrat letno, ko so opravili obred svetega krsta, pa so jo napolnili z vodo. Strokovnjaki menijo, da je to najbolje ohranjen primer škofije iz tega obdobja na prostoru med Švico, severno Italijo in Dalmacijo, ki ni bil v stalni uporabi.
SPREJEM OLIMPIJCEV
Večtisočglava množica je na Prešernovem trgu v Ljubljani navdušeno sprejela slovenske športnike, ki so zastopali Slovenijo na olimpijskih igrah v Atlanti. Športnike sta pozdravila tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber in ljubljanski župan Dimitrij Rupel, atletinja Alenka Bikar pa se je v imenu olimpijk in olimpijcev zahvalila za topel sprejem. Zbrani na Prešernovem trgu so skupaj s športniki podoživeli največje slovenske uspehe na minulih igrah, zvezdnika sprejema pa sta bila seveda srebrna olimpijca, atletinja Brigita Bukovec in kajakaš Andraž Vehovar.
USTAVNI SPOR ZARADI REFERENDUMOV
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) je 9. avgusta v imenu 43.718 volilcev na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka državnega zbora (DZ) o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v DZ, sprejetega 7. avgusta letos. V pobudi SDS ustavnemu sodišču predlaga, naj to pobudo sprejme, naj jo obravnava prednostno, naj ugotovi, da sta 3. in 4. točka odloka v neskladju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) in ustavo ter zadnjo odločbo ustavnega sodišča in omenjeni dve točki odpravila. Poleg tega pa ustavnemu sodišču predlaga, da za razpisa referendumov, s katerim začnejo teči roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, določi 30. avgust, za dan izvedbe referendumov pa nedeljo, 29. septembra, letos.
SREČANJE V MEHIKI
Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob se je v okviru posvetovanj z Mehiko sešel z mehiškim zunanjim ministrom Angelom Gorio. Izčrpni pogovori so bili posvečeni predvsem dvostranskim odnosom med državama in razmeram v Evropi in Latinski Ameriki. Minister Goria se je v pogovorih zavzel za kre-
pitev sodelovanja na vseh področjih od političnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega do tehničnega pa tudi v izobraževanju in turizmu. Na pogovorih je bil izražen velik interes Mehike, da bi na teh področjih državi zadeve uredili s sklenitvijo ustreznih sporazumov.
Po STA
UMAZANE MILIJARDE
V Sloveniji naj bi po podatkih urada za preprečevanje pranja denarja v letu in pol oprali za deset milijard tolarjev umazanega denarja, napovedanih, vendar neuresničenih transakcij pa naj bi bilo še za šest milijard tolarjev. Zaradi pranja denarja v Sloveniji še nihče ni bil obsojen in verjetno še zlepa ne bo, saj so postopki dolgotrajni, sodišča pa imajo polne roke dela še s primeri gospodarskega kriminala iz leta 1987.
Pranje umazanega denarja se je iz igralništva preselilo v bančništvo, menjalništvo in poslovanje z vrednostimi papirji. Uradniki, ki si prizadevajo proti pranju umazanega denarja, tudi opozarjajo naivne Slovence, naj bodo izjemno previdni pri „ugo-dnih" ponudbah iz Nigerije in „ugodnih" posojilih, pri katerih se je opeklo že na tisoče Slovencev.
RAZGLASITEV SLOMŠKA ZA BLAŽENEGA
Mariborski škof Anton Martin Slomšek bo predvidoma razglašen za blaženega 18. maja 1997 v Rimu ob obletnici papeževega obiska v Sloveniji, je napovedal tajnik odbora za Slomškovo beatifikacijo dr. Stanko Lipovšek.' Iz Vatikana še sporočajo, da bo letošnje božično drevo za Trg. sv. Petra v Vatikanu prispevala Slovenija.
Zavlačevanje
Državni zbor je 18. julija sklenil, naj ustavno sodišče ponovno odloča o ustavnosti dveh referendumskih zahtev. Na predlog poslanca ZL (nekdanji komunisti) naj bi ustavno sodišče presojalo o ustavnosti predloga SDS, da naj bi po novem v parlament izvolili tudi dva predstavnika Slovencev po svetu, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča. Na predlog SLS (Slovenska ljudska stranka-) pa naj bi ustavno sodišče presojalo o ustavnosti predloga za spremembo volilnega sistema, ki ga predlaga Državni svet.
Socialdemokratski poslanci so ostro protestirali proti nadaljnjim poskusom zavlačevanja razpisa referendumov, saj sta denimo v kratki zgodovini parlamentarne demokracije v Sloveniji znana vsaj dva primera, ko je bila sprememba volilnega sistema sprejeta praktično tik pred volitvami in sicer leta 1992, ko je bil slabe tri mesece pred volitvami sprejet sedanji volilni sistem in leta 1994, ko je šlo za volitve v lokalne skupnosti.
Po seji državnega zbora mora ustavno sodišče v roku 30 dni presoditi o ustavnosti obeh zahtev in pobudi ZL (nekdanji komunisti), nato pa mora državni zbor v 7 dneh razpisati referendume — razen, če ne bodo stranke, ki nasprotujejo spremembam volilnega sistema, našle še kakšno možnost, da do razpisa ne pride.
Po informacijah SDS
RAST XXV v Sloveniji
V torek, 6. avgusta je RAST XXV, kljub svoji žalosti ob poslovitvi kanadske skupine maturantov, nadaljevala svoj program. Obiskali smo slovensko Koroško. Naš cilj je bilo srečanje z našim argentinskim duhovnikom Tonijem Burjo in njihovimi farani. Blizu opoldneva smo dospeli s Šmartno pri Slovenj Gradcu. Obiskali smo cerkev Sv. Jurija, ki je znamenita zaradi izkopanin, katere so našli pred kratkim ob obnovitvi. Cerkev stoji na lepem hribu, s katerega se lahko občuduje vsa okolica Slovenj Gradca. Po kosilu smo se odpravili na kopanje in na igranje odbojke. Vrnili smo se v Šmartno v cerkev, kjer smo imeli mašo z mladimi tega okraja. Nato smo tudi recitirali in prepeli nekaj pesmi. Za prenočitev smo se razdelili po družinah.
Naslednje jutro smo se že zgodaj zjutraj znova srečali pred župniščem in nadaljevali s potovanjem. Peljali smo se skoro Savinjsko dolino in si ogledali predvsem Logarsko dolino s slapom Rinka. Po kosilu smo se odpravili kar hitro na našo zadnjo zanimivost dqeva, to je bila Velika Planina. Povzpeli smo se najprej z gondolo, nato še z žičnico. Velika Planina je visokogorska planota, kjer je eno najbolj ohranjenih pastirskih naselij na Slovenskem. Je podaljšek Kamniško-savinjskih Alp in je res pravi zaklad narave. Pastirji, ki na njej bivajo poleti, delajo sir, redki tudi še trniče (okrogle kepe sira, posušene v dimu). Pri njih je preskrbljen prostor za pastirje in živino. Po tem čudovitem dnevu smo imeli še možnosti za kratek obisk Ljubljane v večernih urah.
V četrtek, 8. avgusta smo imeli prvi naš prost dopoldan, katerega smo izkoristili za nakup v Ljubljani. Ko smo se vrnili v Škofove zavode, smo bili presenečeni, ko smo zagledali pisma naših družin, katere že mesec dni ne vidimo. Po kosilu smo se kmalu zapeljali na Dolenjsko in to v Dole pri Litiji. Tam nas je pri cerkvi že. čakal. župnik dr. Ludvik Bartelj in nam razkazal zanimivo cerkev. Nato smo šli v dvorano tamkajšne osnovne šole, kjer nas je čakala že polna dvorana za napovedani nastop. Na velikem dvorišču so nas pogostili z do-, brirrii čevapčiči in domačim pecivom. Navezali smo stike s tamkajšno mladino, s katero smo prepevali narodne pesmi in se zavrteli v ritmu polk in valčkov. Spoznali smo značilno kmečko hišo družine Avbelj, kjer smo si ogledali tudi štalo.
Naslednje jutro smo obiskali Vrhniko. Tam nas je sprejel župan Vinko Tomšič, ki
nas je pospremil do Cankarjeve rojstne hiše. Povzpeli smo se tudi do cerkve Sv. Trojice in tam počastili Marijo s slovenskimi in argentinskimi pesmi. Popoldne smo šli na Bled in izkoristili ta prosti čas za kar smo si želeli. Večina je najela kolesa in uživala ob čudoviti naravi, drugi pa so se sprehajali ob jezeru, se sončili in kopali-
V soboto smo se že v zgodnjih urah odpeljali v Grosuplje. Tam nas je sprejel župan g. Rome in mladinska organizacija MISS, katera nam je organizirala celodnevni program. Tajnica tega društva je rojakinja iz Argentine Marjana Slak, pridružila se nam je tudi Brigita Cerar. Z mladimi te organizacije smo obiskali Muljavo in Jurčičevo domačijo. Tam smo si ogledali pisateljevo rojstno hišo, Krjavljevo kočo, ki je bila preseljena iz sosedne vasi in ki nam je znana iz romana „Deseti brat". Pripravljen je tudi veliki oder, kjer se predstavljajo Jurčičeva dela. Nato smo se odpravili proti Dolenjskim toplicam. Ogledali smo si zdraviliški dom s terifialnim bazenom. Po kosilu smo uživali s kopanjem v toplicah. Povabili so nas na večerno gasilsko veselico v Veliki Loki in tako smo končno spoznali, kakšne so veselice v Sloveniji.
V nedeljo, 11. avgusta smo bili pri maši v Stražišče pri Kranju, med katero smo sodelovali s petjem. Po maši smo zopet nastopali. Za kosilo smo se razšli po družinah, navezali smo stike s tamkajšno mladino. Popoldne smo šli na kopanje v Žirovnico. Zvečer smo se zopet srečali z mladimi iž Stražišča in šli na ples.
Že ob zgodnjih urah 2. avgusta smo obiskali Križno jamo v Ložu na Notranjskem. Njena posebnost je 22 podzemskih jezer s sigastimi pregradami, čez katere se preliva čista voda. Prvič je bila opisana 1832 leta. Že prvi obiskovalci so v jami opazili kosti jamskih medvedov. Jama je ohranila svojo naravno lepoto, obišče se jo pa lahko samo z vodičem in jamarsko premo: visoki škornji, karbidne luči in prenosni čolni. Zaradi deževnega dne smo spremenili program in se še malo ustavili v Ljubljani.
Pred nami je še nastop RAST-i v Domžalah, ogled gradu Krumperk in Železne jame. Obiskali bomo tudi ljubljansko Barje in se zahvalili Bogu z mašo na Kureščku za lepe preživete dneve tu v domovini svojih staršev. O zadnjih doživetjih bomo poročali ob vrnitvi v Argentino.
Kmalu nasvidenje
RAST XXV 13. avgusta po telefaksu
DRAGA MLADIH '96
Poklicna etika - temelj odgovornosti
Tudi letošnja izvedba Drage mladih se kaže kot izredno zanimiv kulturni dogodek zamejstva in slovenskega kulturnega prostora sploh. O tem priča predvse tematika, ki so jo mladi organizatorji (društvo Mavrični most mladih s slovenske Primorske, Mladinski odbor Slovenske prosvete iz Trsta -in še druge skupine iz Ljubljane, Maribora, Idrije in Koroške) izbrali za vodilno nit enega predavanja in dveh okroglih miz. Letos bo namreč govor o politični etiki -naslov Dm '96 se namreč glasi „Na temeljih odgovornosti". V konkretnih situacijah smo večkrat postavljeni pred izbire, take ki zadevajo posameznika in celotno skupnost: to so izbire, ki so povezane z etiko poklicih, ki jih ali jih bomo opravljali, pa tudi v poklicih, s katerimi se vse kdo sreča, ne glede na to, če jih opravlja ali ne. Tu mislimo na etiko v medicini in v politiki.
Etična odgovornost pri poklicnem uspehu in neuspehu je naslov predavanja, s katerim bo prof. Edi Kovač, predavatelj filo-
zofske antropologije in etike na ljubljanski in na touloški univerzi, uvedel Dm '96. Vsi ste vabljeni, da se udeležite tega začetnega predavanja, ki bo v četrtek, 29. avg., ob 16. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu.
Nadvse zanimivo in aktualno bo srečanje, ki bo potekalo v petek, 30. avg., ob 9.30, in bo posvečeno etiki v medicini. Dr. Anton Dolenc, zdravnik in predstojnik katedre za medicinsko etiko in deontologijo na ljubljanski univerzi, bo predstavil uvodno misel v okroglo mizo. Debato bodo zatem oblikovali lanska Slovenska dekleta, dr. Metka Klevišar, ki se posveča postovo-ljnemu delu s hudimi bolniki in je ustanoviteljica društva Hospic; dr. Jože Faganel, profesor in lektor slovenskega jezika ter predsednik Društva hemofilikov; in še dr. Alojz Ihan, pesnik in obenem specialist v mikrobiologiji. Kot se lahko razbere iz predstavitve gostov, bodo na okrogli mizi prisotna različna gledanja na problem bio-
X
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Dvoje važnih dogodkov bi lahko zabeležili ta teden. Prvi je gotovo splošna stavka, ki jo je napovedala in izpeljala Glavna delavska konfederacija CGT. Drugi pa je napoved novih gospodarskih ukrepov, ki jih je objavil gospodarski minister Roque Fernandez. Eno in drugo je primerno, da si nekoliko bolj podrobno ogledamo.
KOT V STARIH, DOBRIH ČASIH
Za v četrtek osmega avgusta je bila napovedana splošna stavka. Bila je to četrta, ki jo je delavstvo organiziralo proti vladi predsednika Menema. A prejšnje so bile bolj tako, neresne, nesplošne, neprepričljive; torej - neučinkovite.
To pot je bilo drugače. Po vseh teh letih peronistične vlade se je prvič dogodilo, da so vse delavske organizacijhe nastopile enotno. Trenutno obstajajo tri velike formacije argentinskega sindikalizma: CGT, ki povezuje peronistične provladne sindikate in ki je doslej skoraj petolizno podpirale vlado in njene ukrepe; MTA (Movimiento de los Trabajadores Argentinos - Gibanje argentinskih delavcev), ki druži peronistične sindkate, ki so kritični do vlade in njene gospodarske politike; in pa CTA (Congreso de los Trabajadores Argentinos - Kongres argentinskih delavcev), zmes strogo opozicio-nalnih peronističnih skupin in levičarskih sindikatov. Vse obdobje Menemove vlade ni bilo mogoče zabeležiti enega samega skupnega nastopa. A do tega je prišlo omenjenega 8. avgusta.
Ni čudno torej, da je bila stavka res splo-
etike, in sicef s strani znanstvenika in zdravnika, prostovoljne delavke in pacienta. Debata bo zato nedvomno sprožila vrsto izzivov za poslušalce. Popoldne bo na vrsti izlet s športnimi igrami, kdor bo želel, pa se bo lahko vključil v program Drage, ki se bo začel ob 17. uri. Zvečer pa se bodo udeleženci sprostili ob družabnosti in plesu.
Program Dm se bo nadaljeval v soboto, 31. avg., ob lOh. Na vrsti bo okrogla miza o etiki v političnem življenju, oblikovali jo bodo politični delavci iz Slovenje, Avstrije in Italije, ki zastopajo različne poglede in ideološka prepričanja. Spregovorili bodo namreč dr. Janez Podobnik, poslanec Ljudske stranke v Slovenskem parlamentu; iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Andrej Capuder, veleposlanik R Slovenije v Franciji; iz Združene liste socialnih demokratov, prof. Igor Lukšič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede in bivši poslanec; mag. Milan Zver, iz Mestnega sekretariata v Ljubljani, član Social demokratske stranke Slovenije; ter še dva predstavnika zamejcev - Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev, in Ivo Je-vnikar, tržaški politični delavec in časnikar na Radiu Trst A.
Kdor se želi srečanja udeležiti, se lahko za podrobnejše informacije obrne na Slovensko prosveto, ul. Donizetti 3,34100 Trst, tel. št. 39/40/370846, fax 633307; na Skupnost katoliške mladine, Jurčičev trg 2,1000 Ljubljana, tel. 386/61/125-94-20, fax 22-38-64; ali na Akademsko katoliško združenje AMOS, poskrbeli bomo za prenočitve in obede za tiste, ki bodo na navedeni naslov prijavili svojo udeležbo (vsaj teden dni pred prireditvijo) - cena 35.000 Lit, oz. 3000 Sit. Srečanja se je možno udeležiti v celoti ali pa tudi ne.
Zakaj naj bi se udeležili Drage mladih? Ker imate na njej možnost slediti zanimivim predavanjem in obenem vzpostaviti prijateljske vezi z drugimi Slovenci iz Slovenje, Avstrije, Italije in iz zdomstva.
Nadja Rončelli
šna. Sindikalisti smatrajo, da je dosegla kar 90 odstotkov učinka, in njih ocena se precej približuje resnici. Vlada seveda meni, da je bila le polovična, a priznava, da je bila najmočnejša od vseh, kar jih je doslej doživel Menem. Eni in drugi pa vedo, da bo odslej razmerje drugačno.
Stavka je bila sprožena bistveno zaradi zadnjih ukrepov odstopnjišega gospodarskega ministra Cavalla, ki je ukinil družinske doklade velikemu delu delavstva, pa odpravil prehranbene bone. Pričakovali so, da bo novi minister te ukrepe ukinil, a do tega ni prišlo in stavka je postala neizbežna. Vodstvo CGT, ki‘je pretežno menemis-tično, kot smo že omenili, sicer za stavko ni' bilo preveč navdušeno, a pritisk sindikalnih delegacij iz notranjosti in zlasti baze delavstva je bil tolikšen, da se niso mogli več upirati temu spopadu z vlado.
Stavko je vsaka izmed sindikalnih organizacij pripravila po svoje. CGT ni organizirala nikakega javnega shoda. Tudi ni bilo od nje kaj takega pričakovati. MTA je pripravila "javne lonce", kaj tipičen način protestiranja, katerega bistvo je to, da po trgih v velikij loncih kuhajo kake golaže in jih potem zastonj delijo med delavstvo in reveže. Vlada je ta protest najprej dovolila« potem pa prepovedala. Ker so sindikalisti "lonce" vseeno uprizorili, je prišlo do spopadov in policijskega posega, ki je vlado postavil v kaj slabo luč. CTA pa je organizirala protestni pohod. Ker je bila v prestolnici vsakršna manifestacija prepovedana, so jo uprizorili na področju Vel. Buenos Airesa in sicer od Morona na zahodu, pa do Quilmesa, na jugu. Pohoda se je udeležilo kakih deset tisoč delavcev in zaključnega zborovanja v Quilmesu še več, kar kaže na rastočo moč te organizacije.
Po stavki je vlada takoj povabila CGT na razgovor, a gremialisti zaenkrat nimajo nikake nuje. So mnenja, da mora vlada najprej pokazati dobro razpoloženje za iskren dialog, da ne bo prišlo do enakega položaja kot vedno, da je razgovor le zavlačevanje, ki nikdar ne rodi uspehov. Saj je že stari Peron svetoval, da "kadar se hočeš znebiti kakega problema, ne da bi ga rešil, organiziraj zadevno komisijo". In takih "Socialnih" komisij je nešteto tudi v zgodovini mene-mizma. Sedaj, po uspeli stavki, je CGT pričela drugačno politiko.
VEDNO ISTA PESEM
Seveda nikakor ni pričakovati, da bi vlada sprejela delavske zahteve, zlasti še, ker sedaj ne gre več za posamezne ukrepe, marveč sindikati osporavajo celoten gospodarski program. Ta program pa se je z novim ministrom le še poostril.
Ukrepi, ki jih je ta teden podvzel Roque Fernandez, niso popolnoma nič različni od onih, ki jih je že napovedoval Cavallo. Kar naštejmo jih: višje obdavčenje goriv; upelja-va IVA davka na transport, del privatnih šol, kino predstav; odprava nagrad za izvoz, itd, itd. Istočasno vlada predlagn povišanje pokojninskih prispevkov avtonomnih de-1 lavcev' in povišanje starostne dobe za upokojitev žensk z dosedanjih 60 na 65 let.
Vse to ima en sam cilj: zvišati dotok fondov v državno blagajno, znižati odtok, zlasti iz socialnih fondov (višja starostna doba za ženske pokojnine) in tako preprečiti, da bi grobo rastel državni deficit, ki je postal skoraj že neukrptljiv.
Kar se deficita tiče, se prav te dni mudi v Buenos Airesu delegacija Mednarodnega denarnega fonda (FMI), katere namen je ■ pregledati račune in ugotoviti, kako Argentina izpolnjuje dogovorjene sklepe. Seveda, vsi vemo, da jih ne izpolnjuje. FMI smatra,
Nad. na 3. str.
Buenos Aires, 15. avgusta 1996
»■Ml K -------------
r-r^r
O
O
p
PEVCI OZIROMA IZVAJALCI
Že iz priimkov -ne glede na poročenost-je razvidno, da so nastopali sestri in brat (Slovenci, žal, nimajo skupnega izraza za brate in sestre; Nemci rečejo Geschwister), ki so dobro poznani slovenski skupnosti v Argentini. Sicer pa argentinski Slovenci že samodejno združujejo priimek Terceta Finkovih, ki so ga sestavljale sestre Marije (sopran),'Marta (mezzosopran) in Neda (alt), katerim se je pozneje pridružil brat Božo. S tem je tercet postal kvartet. Hvala Bogu, da imamo dokaz o njihovi izredni kakovosti zabeležen na plošči, ki jo je v 60. letih izdala SKA. Ždi se, da se je pevska nadarjenost preselila za en rod naprej na hčeri in sina Marka. Tako se je ohranila povezava s priimkom. To nasledovanje pevske ali glasbene nadarjenosti ni nekaj vsakdanjega. Večkrat se zgodi, da sicer drugo polje (npr. Srečko Koporc -skladatelj, sin Leon slikar). -Da ne bo ponavljanja priimkov, naj bo dovoljeno uporabljati samo krstna imena.
Presenečenje večera je bil nastop Veronike, ki se nam je (prvič) predstavila kot mezzosopran, saj smo jo dosedaj poznali le kot sopran. Vse tri skupaj smo zaslišali spomladi v Ljubljani, ko so pod vodstvom Br. Miha Cudermana izvajali Handlovega Mesija. Tam je Veronika prevzela sopransko vlogo, Bernarda altovsko, Marko pa basovsko. Presenečenje je bilo pravzaprav v tem, da mezzosopranska lega neprimerno bolj ustreza Veronikovemu glasu kot pa sopranska, saj ji nižine v polnosti zvenijo, vsekakor polneje kot višine. To se je izkazalo predvsem v nastopih s skladbami za mezzosopran (ali pa za nižji sopran), čeprav so bile njene skladbe sopranske vloge iz oratorijev in maš. Verjetno bo Veronika v novi vlogi imela še več uspeha, kot ga je imela doslej.
Bernarda je s tem večerom samo potr-
Ivan Vombergar, Veronika, Bernarda in Marko Fink
dila sloves ene najpomembnejših mezzosopranistk na svetovnem odru (zanimivo, da sta obe najbolj uspešni slovenski pevki, ki sta prišli na sam vrh, obe mezzosopranistki: Marjana Lipovšek in Bernarda Fink). Bernarda1 ima lepo zaokrožen in zveneč glas z barvnimi nižinami in plemenitimi višinami. Gotovo ima od vseh treh najboljšo pevsko tehniko, s katero z lahkoto doseže tudi razmeroma kar krepke višine. Zato je bilo drugo presenečenje večera to, da je v Dvoržakovem O Sanctissima pela višji, medtem ko je Veronika pela nižji glas, kar je nenavadno glede na vlogi, ki sta ju imeli v omenjeni izvedbi Mesija.
Marko je pač tisti odlični Marko Fink, ki ga v Ljubljani -čeprav gostuje po vsej Evropi- zelo dobro poznamo. Gotovo ima od vseh najbolj poln, v pomenu: najmočnejši'glas. Ta oblika pa vsekakor ni ovira, da njegov glas ne bi bil dovolj prožen in gibčen, kar je v polnosti dokazal v zahtevni ariji Quia fecit iz Bachovega Magnificata. Obseg glasu oziroma kakšne nižine doseže je dokazal v dramatični ariji Crucifixus iz Puccinjeve Messa di gloria. Vživelost y podajanje vsebine skladb pa je v polnosti dokazal v Premrlovih Božičnih samospevih, ki jih je podal z vso potrebno iskrenostjo, hkrati pa z vernostjo in prepričanostjo.
Zanimivo je to, da s tem, ko je Veronika nastopila v novi vlogi, imajo vsi trije srednji glas, ki je sam na sebi dokaj nehvaležen, ker nima ne izrazitih višin ne izrazitih nižin; ima pa zelo točno določeno barvo in more po obsegu peti zmerne sopranske (tenorske) in tudi altovske (basovske) speve, kar je bilo razbrati tudi iz koncerta samega. To je tudi bistvena razlika s tercetom oziroma s kvartetom prejšnjega rodu, v katerem so nastopali sopran, mezzo, alt in bariton oziroma sopran, alt, kontraalt (v vlogi tenorja) in bariton.
Najtežjo, hkrati pa najbolj nehvaležno vlogo je imel Ivan Vombergar, ki je vse
\	v..'.V.'.V.V
IZ ŽIVLJENJA...
Nad. s 2. str.
da je za državo kot je Argentina in v sedanjem trenutku dopusten le deficit v višini 4.000 milijonov dolarjev. Tukajšnje oblasti pa računajo kaj optimistično, da bo letošnji deficit dosegel kar 5.600 milijonov dolarjev. Nabrati je torej treba naknadnih 1.600 min-jonov in k temu težijo vsi pod vzeti ukrepi.
Seveda ni treba še posebej omenjati, da bo vsa ta politika rodila še večjo recezijo, da bo verjetno pozebla rahla reaktivacija, ki jo je bilo zaznati zadnje čase, in da bo najbolj prizadet delavski razred kot pač vedno. Tudi to je že stara pesem.
pevce spremljal, na elektrofonu. Iz njega je v največji možni meri izvabil zvoke, ki bi morali imeti značilnosti čembala, orgel in klavirja. Kljub pomanjkljivosti glasbila, pa je bilo v njegovem spremljanju čutiti poteze, ki so dale slutiti, kako dobro obvlada čembalsko, orgelsko in -seveda- klavirsko igro, da o stilnih prijemih niti ne govorimo. V danih možnostih in okoliščinah je bil pa odlična dopolnitev pevskemu tercetu.
SKLEP
Prireditev je imela naslov Koncert duhovne glasbe, kar popolnoma ustreza njeni vsebini. Zanimivo, da se v zadnjem času -tudi v Sloveniji- uveljavlja izraz duhovna glasba. Slovenci smo pač prevedli nemški izraz Kirchenmusik, zato imamo cerkveno glasbo, medtem ko imajo drugi jeziki -predvsem romanski - bližnjo ali daljno inačico latinskega izraza mušica sacra. Vsekakor je duhovna glasba širši izraz kot cerkvena glasba. Ker nekaterim izraz cerkvena glasba preveč diši po „cerkvenosti", se bomo s časom morali sprijazniti z novim izrazom duhovna glasba.
Zelo primerno je bilo, da je bil Koncert duhovne glasbe v cerkvenem prostoru, ki ga je hvaležno občinstvo napolnilo -dobesedno- da zadnjega kotička, saj so se zamudniki komaj vrinili vanj. Zelo modro je bilo, da je cerkveno predstojništvo odstranilo -povsem po cerkvenih predpisih-. Najsvetejše iz tabernaklja, ki je bil ves čas prireditve odprt. Kljub temu pa nekateri vzkliki odobravanja -odmislimo pač obvezno (?) ploskanje ob sklepu -le ne sodijo v posvečen prostor, čeprav je trenutno na voljo v nebogoslužne namene.
Še to. Vsi poslušalci so se zavedali, da so preživeli lep večer in da so slišali kakovostno petje; samo peščica njih pa se je zavedala, da je bil koncert na vrhunski evrop-
Skiravni	Edo Škulj
r' 'K;	-r'?
A tudi za vlado ni vse tako lahko. Večina teh ukrepov bo veljavna le, ko bo Kongres izglasoval zadevni zakon. Tu pa se porodi vprašanje, če bodo poslanci pripravljeni potrditi tako nepopularne korake. Ne pozabimo, da bodo že prihodnje leto nadomestne poslanske volitve, od katerih si opozicija mnogo obeta, vlada pa se jih boji.
In še ena zanimiva točka: prav te dni je bivši buenosaireški guverner in sedanji senator Antonio Cafiero izjavil/ da bo na vsak način v peronizmu moralo priti do ideološke debate. Cafiero nenehno kritizira nesocialnost sedanjega gospodarskega programa. Do debate pa bo prišlo, ker "pero-, nizem ne bo storil samomora", je trdil senator. Bo res tako?
Slovenska kulturna akcija je v petek, 9. avgusta 1996, ob 20.30 uri v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu Priredila Koncert duhovne glasbe, na katerem so nastopali pevci Bernarda Fink-Inzkova (mezzosopran), Veronika Fink-Menviellova (mezzosopran) in Marko Pink (bas-bariton) ob instrumentalni spremljavi Ivana Vombergarja.
SPORED
Spored je bil izredno domiselno sestavljen. Upoštevani so bili skladatelji od pozne renesanse (Poš) prek zgocjfijega (Pur-cell) in poznega baroka (Vivaldi, Bach, Handel) do zgodnje (Mendelsson) oziroma Pozne romantike (Suppe, Dvoržak, Puccini). Slovensko cerkveno glasbo sta predstavila dva (ali trije?) skladatelja iz našega sto-tetja: Hafner in Premrl. Prvi del sporeda je obsegal samospeve in speve iz oratorijev in maš evropskih skladateljev. Drugi del je imel dve polovici. V prvi so bile štiri Marijine pesmi, drugo polovico pa so izpolnili Premrlovi božični samospevi.
Spored je odprl H. Purcell (1659-1695), ki je verjetno najbolj znani angleški skladatelj 17. stoletja, in sicer z večerno molitvijo rin evening hymn. Benečan A. Vivaldi (1678-1741) je bil izredno plodovit skladatelj, napisal je več Magnificatov. Iz enega teh je duet Esurientes (Lačne je napolnil z dobrotami). J. S. Bach (1685-1750) pa ima samo en Magnificat, ki velja za najlepšo uglasbitev Marijinega hvalospeva. Četrta točka tega oratorija je basovska arija Quia fecit (Velike teči mi je storil). Izak Poš (1580-1623) je deloval na Kranjskem in na Koroškem. A je bil morda Slovenec. Iz zbirke Harmonia con-tertans, ki je izšla v Ljubljani, je skladba Auf bich. Mogoče je od Vseh oratorjev najbolj Priljubljen Mesia G. F. Handla (1685-1759), 12 katerega je sopranska arija But xoho may abide? (Kako bo prebival?). Pobožni Čeh A. Hvoržak (1841-1904) je spisal več maš in motetov in samospevov na bogoslužne be-Sede. Ad laudes je pesem k hvalnicam. ,F. v°n Suppe (1819-1895) je znan po operetah, tepr. Pesnik in kmet, napisal pa je tudi mašo ža rajne, iz katere je sklep slednice Lacrimo-Sfl- G. Puccini (1858-1924) bi moral biti organist v Lucci, kot njegovi predniki do petega rodu, pa je prešel k operi. V prvi dobi )e riapisal Messa di gloria, kar že nakazuje njegove operne speve. F. Mendelsson (1809-1847) se je oddolžil svojim judovskim prednikom s starozaveznim oratorjem Elija, Syojim luteranskim sorodnikom pa z.novo-Zaveznim oratorijem Pavel. Iz oratorija Elite je sopranska arija Sei stille dem Herrn.
Spored prve polovice drugega dela ni teko enoten, saj obsega samospev Mati nh bolečin L. Hafnerja (1883-1963),
Pternrla (1880-1965) ter Ave
O Sanctissima omenjenega. A. Dvoržaka.
Zato je bila toliko bolj enotna druga polovica, ki je obsegala le eno skladbo oziroma le niz skladb z naslovom Božične skrivnosti S. Premrla na besedilo V. Voduška. V slovenski cerkveni glasbi je znano, da nihče ni znal tako zadeti božičnega razpoloženja kot ravno Premrl. To se kaže predvsem v njegovih zborovskih skladbah, npr. Le spi, še bolj pa v njegovih orgelskih pastoralah. Vsekakor pa je vrhunec teh zmožnosti pokazal v Božičnih skrivnostih. Kako lepo otroško -ne otročjo!- dušo je moral imeti Premrl, da je v najbolj zrelih letih zložil nekaj tako prosojno čistega in prisrčnega. Podobno srce je moral imeti tudi pesnik Vodušek, podobno dušo pa mora imeti tudi poustvarjalec, kar je v primeru koncerta duhovne glasbe skladatelj nedvomno dobil.
 ............................
WWWS8WSWW.-...x-.:-.x-w.-. .A .. .•■•■	••	^
25 let Mladinskega £ GOSPODARSKI V€STNIK
pevskega zbora San Justo	Slovenske	Latinskoameriške	Trgovske	Zbornice
Vsak, ki je prestopil prag dvorane Slovenske hiše v Buenos Airesu 13. julija, je bil skorajda prežet od vsega početka s skrivnostno prazničnim vzdušjem - prostor je bil v poltemi, center toplo osvetljen, nad vse pa je obiskovalce objemala v živo igrana glasba ofgel, ovenčanimi s piščalmi, ki so krasile ozadje odra (lepa zamisel Toneta Oblaka, dopolnjena z izvrstno akustično priredbo!) Tako je dobil zbor svoj pravi in prvotni okvir „na koru" in tako je postala dvorana jubilejni tempelj... Občinstvo in pevci so se zbrano pripravljali na nepozabni dogodek: 25. jojstni dan Mladinskega zbora iz San Justa.
Od tod naprej smo imeli možnost prisostvovati najbolj pestremu zborovskemu programu zadnjih let v naši skupnosti. Izbrane skladbe so bile stilistično, tehnično in intrepretativno pravi izziv za izvajalce in publiko. Potopiti se v toliko različnih svetov ustvarjalnosti ni malenkostno delo niti s strani umetnika in tudi ne tistega, ki sprejema. V duhu obstaja zahteva odprtosti duha, uma in srca.
Preko prvih treh Gallusovih skladb (Permultos liceat cuculus, Quam gallina in Nat us est nobis) so nam pevci s svojo pro-' sojnostjo prikazali renesančni svet v dovršeni obliki. Izgovarjava je bila jasna, vstopi točni, niansiranje posameznih glasov sproščeno in v pravem ravnovesju. Tako je zazvenel Jakob Gallus svež in mladosten! Seveda je sledilo navdušeno ploskanje, kar je izraz pozitivnega dosežka, saj renesančni kontrapunkt in tehnika nista malenkostna. Torej gre že prva pohvala vodji Andre-jki Selan Vombergar, ki je s precizhimi premiki rok, telesa in pogledov dosegla takšno izvajanje gori navedenih del. Zanimivo je opažati -sicer to občinstvo težko zazna, - koliko izrazite pestrosti sije iz njenega obraza.
Pri naslednji skladbi In odpusti je zazvenela lepa slovenščina, jasno in smiselno podana, kar je takoj pokazalo doživeto sorodnost pevcev s slovenskim jezikom. Pomembna je bila uvrstitev te skladbe v priznanje in spodbudo dela Ivana Vombergar-ja, ki zboru že nekaj let stoji ob strani kot spremljevalec (klavir - orgle) in sedaj tudi kot ustvarjalec.
Sledili so štirje odlomki vrhunskih sakralnih skladb Bacha, Vivaldija in Haen-dla, ki zahtevajo predanost v celotnem smislu: tehničnem in interpretativnem. Ravno ta stik s čisto klasično glasbo je dosegel višek večera in ne samo zaradi burnih aplavzov, pač pa tudi in predvsem zaradi navdušenja in zbranosti pevcev, ki so najprej sebe in preko njih vse prisotne prenesli v tisti vzvišeni svet glasbe, kjer vlada čistost duha. Sicut locutus est Bachovega Magnificata je dal možnost še posebej moškim strunam, da so izpadle s kvalitetno in enotno barvitostjo. V Vivaldijevi Gloriji so pa soprani in altrdoprinesli svoje. Sploh je zbor zvenel v slovesni strnjenosti in lahkem
ritmu, kot skladba to predpisuje (morda bi lahko to skladbo izvajali v celoti, polna je mladostnega duha, kot nalašč za ta zbor!)
Haendlov Mesija je verjetno največji slavospev božjemu stvarstvu in sploh Bogu samemu; kot takega so ga tudi vzeli pevci, organist in njihova voditeljica. Strnili so se
v eno in nam z navdušenimi petjem posredovali čar dveh biserov te veličastne skladbe (And the glory, For unto us a child is born). Njihova pesem je ob zaključku prvega dela izražala hvalo prav Bogu za četrt stoletja obstoja in prav je tako!
V drugo polovico programa je bila uvrščena vrsta mednarodnih pesmi: štiri v slovenščini, ena v ruščini, dve ameriški in dve argentinski. V pestrosti torej niso skopo odmerili! Moška skupina je bila izvrstna v Ipavčevi Planinski roži in Kernjako-
vi Juhe, pojdamo v Skofce, kjer so bili vsi glasovi zliti, a vsak je doprinesel' z lastno barvo to polnozvočnost. Naslednje tri slovenske je zbor zapel v celotni zasedbi po daljšem premoru pozdravov, čestitk in zahval. Ni preveč pozitivno vplivala ta pavza, opaziti je bilo upadanje napetosti, ki po navadi narašča v razvoju koncertnih programov (in je ravno v prvem delu prišla do spontanega viška). Sicer pa so bile izrečene misli in besede zahvale polne ganljivih čustev in iskrenega navdušenja.
. Slovenska pesem (Gorenjska zdravica -M.Hubad, Zdravica - Pavčič) je zvenela z jasno izgovorjavo in pristno; najlepša je bila Nocoj pa oh nocoj. Zanimivo je bilo slišati ruski Večerni zvon, čeprav je morda primanjkovalo interpretacijske energije in zlitosti. Kljub temu to ni škodovalo uspehu pesmi, saj je z lepima glasovoma solistov Brule in Grilja bila lepo obarvana.
Črnske duhovne so posebni izziv za vsak zbor. Tokrat je ženska skupina z vložkom zanimivega glasu solistke Hočevar intimno zapela vsem znano Swing low, sweet chariot. Tudi ameriška Sheanandoah je bila pravo presenečenje, tu se je mehkoba glasov posameznih odsekov zbora še posebno pokazala.
Za zaključek pa dve argentinski (Ponga-le por las hileras - Vallesi, Carnavalito quebra-deho - Rosaenz) zapeti z vidno lahkoto, tipičnim ritmom in lepima glasovoma bratov Grilj. Burno ploskanje in priznanja sta izzvali še dva razposajena dodatka: Pika-poka in Caramba. Prazničnega vzdušja ni bilo moč lepše zaključiti kot s skupno zapeto pesmijo Kolk'or kapljic, tol'ko let! kateri bi človek dodal: 'Kolikor zapetih pesmi, toliko novih glasbenih dosežkov in izpopolnjevanja še v naprej! To niso samo osebne želje, pač pa mislim, da vseh prisotnih.
Glasba, še prav posebno petje, nas druži, dviga in kot je lepo povedal gostitelj župnik Jože Škerbec v svojem zahvalnem nagovoru, „vsak potrebuje neko količino slovenskih pesmi," pa tudi pesmi na sploh. Seveda pa pesem, petje, nastaja v nekem okolju. Tako so jo tudi v Našem domu v
VSAK DEVETI SLOVENEC ima svoj računalnik. Računalniška tehnologija tudi v Sloveniji raste, le z majhno zamudo sledimo razvitemu svetu... Slovenski računalniški trg je kar uspešen.
45 TISOČ RAČUNALNIKOV so lani kupili v Sloveniji. Letna rast nakupov znaša okoli 20 odstotkov. To je približno toliko kolikor znaša rast svetovnega računalniškega trga. Prednjačijo Mikrosoftov Word, ki je izrinil Wordstar, čeprav sta bila oba prestavljena v slovenščino. Skoraj tri četrtine podjetij uporablja računalnik za elektronske preglednice in vodenje podatkov, dobra četrtina pa že uporablja elektronsko pošto.
O SLOVENSKEM VINU TUDI V ANGLEŠČINI. O slovenski vinarodni pokrajini in njenih sadjih sokovih je založba DZS izdala dve zanimivi in bogato ilustrirani knjigi Miša Alkalaja Wines of Slovenia in Oza Claska Enciklopedijo vina. Trva, tudi estesko izjemno privlačna je izšla v angleščini, da bo dostopna širšemo krogu ljubiteljev žlahtne kapljice. Pisec je slovenska vina najprej predstavil na računalniški mreži Internet in s tem požel številna priznanja. Za knjižno izdajo je zbral podatke 65 vinarjev', opisal kratko zgodovino v svetu in pri nas, ter najpomembnejše šole. Knjiga ima 150 barvnih ilustracij in 18 zemljevidov.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE. Mednarodna agencija za energijo v Parizu (IE A) je objavila poročilo o energetski politiki Slovenije v katerem ugotavlja, da je slovenska država po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 dosegel obetavne izide pri prehodu v tržno gospodarstvo. Vrazmeroma kratkem času je Slovenija dosegla precejšne uspehe pri preoblikovanju svoje energetiske industrije. Poročilo pe tudi ugotavlja, da mnoge kritične naloge še niso opravljene.
230 RAZSTAVJALCEV V MARIBORU.
San Justu vestno gojili. Ravno to je poudaril Marjan Loboda v imenu društva Zedinjena Slovenija, da „gre zahvala družinam, vzgojiteljem in predvsem ustanovitelju dirigentu Andreju Selanu". Vse to njegovo vztrajno navdušeno delo in ljubezen do petja sta se tudi ta večer izkazala!
Ni pa zbora brez pevcev, zato je nujno, da omenimo njihovo vztrajnost (sedanjih in nekdanjih). Navdušljivo je bilo videti in slišati, da se ta ljubezen do lepote v glasbi pri zboru goji in obstaja želja po kvalitetni izpeljanosti. To daje in bo dajalo zboru ponovnih moči in vedno nove poživitve v trajnem obstoju. Samo ob spoznanju novega in poglabljanja že odkritega je možno rasti. Čuti in vidi se, da temu težita dirigenta Andrej Selan in Andrejka Selan Vombergar. Ves koncert je bilo razvidno, da zbor ni presegel meja lastnih zmožnosti, pač pa sledi kar se da natančno načrtovanemu ustvarjalnemu delu voditeljice. Niso samo dobre želje zadostne, pač pa je za tako lepe dosežke potrebno tudi mnogo cj^la in temu se Andrejka Selan ne upira. .Vztrajno še naprej!
Ob tolikih pripravah na jubilej so tudi novi cilji dobrodošli, v resnici so tudi del praznika samega, saj ta vsebuje tudi prihodnost. Iz pozdrava veleposlanika dr. Žgajnarja je bilo to razvidno, saj „naj bi zbor iskal novih prijateljev, morda v Sloveniji..." Medtem ima pa zbor že v načrtu, kot je bilo možno razbrati iz sijajne brošure, nastop v lastnem okolju v Našem domu San Justo 21. septembra. Torej se praznik še nadaljuje. Ne izgubite možnosti užitka ob tako lepo izvajani glasbi!
Luka Debevec
Letošnji mariborski trgovinski sejem je W izredno pester. Zanimivi so bili oddelki® vrtičkarstvo in čebelarstvo, za zdravje šport in rekreacijo. Avtomobilski salon p3 je predstavil 200 modelov. Sejem je oboga-tila-k spremljevalnih prireditev, kot otrošfe skupine, glasbeni nastopi. Vozil je tudi sejemski vlak iz sredine mesta.
KORAK V NOVO OBDOBJE MARIBORSKEGA TURIZMA je od diagnostičnega centra Fontane. Je to eden izmed štirih načrtov podjetja Pohorje, ki slonijo na uporabi termalne vode iz Strdžinskega , območja zdravstvenega centra v Evropi. Uredite' je vredna nekaj desetmilijonov nemških mark.
WIMC-WORD INSTITUTE FOR MANAGEMENT AND COMUNICATIONs sedežem v New Jorku. Za priznanje je dobil mesto ravnatelja univerze (Chairman H1 CEO), ki ima njegove programe z njegov'® računalniško uporabo in širjenjem po vsem svetu. Njegovo mesto bo gotovo služilo Sloveniji in vsem poslovnim strokovnjakom-
SLOVENSKA VINA so na mednarodnem vinskem sejmu v Veroni (Vinitaly) že» veliko zanimanje. Slovensko vinarstvo Bfl' ci so ponovno potrdili, da pridelujejo tako odlična bela vina, ki se lahko merijo 1 najboljši svetovno kapljico.
ZDRAVILNO VINO IZ VIPAVSKE KLETI so že začeli pošiljati na tržišča Merlot Paradoks. Gre za rdeče vino, ki dobn' vpliva na srce in ožilje. Francozi popivaj®1, veliko rdečega vina in živijo dlje ter so bolj zdravi. Pomembna sestavina tega vina se nahaja v grozdnih peškah in jagodni kozici. S posebno tehnologijo so vino v vipavski kleti obogatili s to sadavino. 'Zanj up0" rabljajo grozdje merlot z Biljenskih gričeV/ ki je po kakovosti najboljše v Sloveniji.
DESET TISOČ TON PŠENICE je Slovenija posodila iz svoji blagovnih rezerv Hrvaški. Včasih je pšenice v Sloveniji kar primanjkovalo, a razmere so se spremenite-Kot kaže ima Hrvaška z ozirom na turistično sezono večje potrebe v skrbi, da ne b> ostali brez kruha.
VEČ KOT MILIJARDO DOLARJEV (1.160.051.000) je devizni dohodek od turizma v Sloveniji 1. 1995 in skoraj za četrtino večji (24,5 odstotkov) kot leto prej.
KVALITETNI PIŠČANČJI ZREZKI. Perutnina Ptuj je pričela poslovanje z mednarodno verigo hitre postrežbe Me Donald. V konkurenci dobaviteljev iz Nemčije, Finske/ Ukrajine, Švedske, Madžarske in Slovenije so Perutnini piščančji zrezki dosegli največ točk. Gre za vrhunskega pravajalca živil b° Perutnina Ptuj svoj obseg sodelovanja še povečala in začela oskrbovati restavracije v drugih državah.
RIMSKE TOPLICE PROPADAJO-Zdravilišče Rimske toplice (30 km. od Celja) so bile prej zdravilišče JLA (Jugoslovanska Ljudska Armada). Po ošamosvojitvi p® je nastal mrk. Vsi protesti so naleteli na gluha ušesa. Zdravilišče je v izredno slabem stanja.
POSLOVNO PODPORNI CENTER (BCS) Kranj, so odprli prostorih Iskre v Laborah pri Kranju. Namen je pomagati pr* novih, mladih podjetjih, pri trženju njihovih dosežkov in izumov zlasti na tujem- ^ občini Kranj bo dobil nalogo regijskih center za- pospeševanje malega gospodarstva-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
5. avgusta 1996
1 dolar	131,66	SIT	tolarjev
1 marka,	89,18	SIT	tolarjev
100 lir	8,68	SIT	tolarjev
’mmmxssm
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Košarica živil tričlanske družine je znašala v mesecu juniju 35.497 tolarjev, kar predstavlja 5,4 odstotkov več kot tri mesece nazaj. V primerjavi med mesti je košarica v Mariboru cenejša kot v Ljubljani za 11,6%, v Kopru pa za 0,5%. Znesek se nanaša na najosnovnejša živila in pijačo.
KOBARID - Tri leta že raziskuje posebna skupina slovenskih in francoskih znanstvenikov genetiko soške posjrvi. Njihov namen je repopulacija soške postrvi najprej v Soči, nato v drugih jadranskih rekah v Sloveniji, kasneje pa tudi v drugih državah (Črni Gori, Albaniji in Italiji). Načrt je tudi del evropskega projekta reševanja salmonidov, a Soča ima to prednost, da je naravno okolje reke še najmanj prizadeto.
ALJASKA, ZDA - Člani slovenske odprave Aljaska 1996 so uspeli doseči vrh Denali, najvišji vrh Severne Amerike. Kot prva Slovenka je na vrh stopila Urška Poljanšek, Marko Čar se je z vrha spustil s snežno desko po dveh smereh, Iztok Tomazin pa je sestopil s smučmi po treh različnih poteh.
PORTOROŽ - Oddelek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko z Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani je pripravil peti medna--rodni simpozij o robotiki, ki so se ga udeležili znanstveniki iz 22 držav. Predstavili so najpomembnejše aplikacije robotov, ki so nastali v univerzitetnih inštitutih. Vendar pa v Sloveniji robotika ni kaj dosti razvita Oziroma ni podatkov o količini robotov.
MARIBOR - V mariborski bolnišnici so začeli opravljati operacije na odprtem srcu s pomočjo zunajtelesnega krvnega obtoka. Prvi bolniki si so že toliko opomogli, da so Zdravniki sklicali tiskovno konferenco in napovedali, da bodo take operacije delali enkrat na teden. Zaenkrat operacijo vodijo zdravniki iz ljubljanskega Kliničnega centra, a mariborski zdravniki upajo, da bodo Walu sami zmogli izvesti te operacije.
LJUBLJANA - Pred približno petnajstimi leti so začeli učitelji medicinske fakultete na Univerzi v Ljubljani pripravljati Pravo-pis medicinskih izrazov. Pravopis je bil potreben, ker so bili zdravniki večkrat v zadregi, kako te izraze prav pisati, izgovarjali in pregibati. Izrazi so slovenski, poslovenijo zapisani latinski ali latinizirani grški ali 8rški. Knjigo je izdalo Slovensko zdrav-niško društvo, ki ima v pripravi tudi nov Medicinski terminološki slovar.
KOČEVSKA REKA - Na mejni reki Labranka je hrvaški državljan leta 1991 Ogradil prvo malo hidroelektrarno, ne da bi bil postopek gradnje voden po črki zakona, '-daj je zgradil še drugo hidroelektrarno in sPet ni bilo zadoščeno predpisom, po kate-r'h bi morali najprej narediti potrebne študije o možnostih postavitve takega objekta m tudi dobiti dovoljenje Republike Slove-
nije. Z odvzemom vode za energetske namene ima Čebranka podobo skoraj presušene reke. In še: v kraju Mandli gradi velike bazene v ribogojne namene. Voda bi seveda spet prihajala iz Čabranke, vanjo pa bi spet odtekala odplaka z (verjetno) vsemi ostanki umetnih krmil in veterinarskih preparatov. Kakšen vpliv bo imela ribogojnica na Čabranko in Kolpo, tudi ni bilo preverjeno. Nekateri se sprašujejo, zakaj slovenski oblastniki ne spremljajo z budnejšim očesom, kaj se dogaja na obmejnih točkah s Hrvaško.
LJUBLJANA - Trubarjev sklad denarno podpira knjižno izdajanje prevodov slovenske književnosti na tujem. V prvih treh letih je sedemnajstim založbam pomagal izdati petindvajset knjig slovenske proze, poezije in esejistike. S fondi iz sklada založba dobi polovico proizvodnih stroškov, izjemoma tudi del stroškov za prevod, v knjigi pa mora biti navedeno, da je knjiga izšla s pomočjo Trubarjeva sklada.
LJUBLJANA - Kljub temu, da je nigerijska mafija poznana po vsem svetu in je tudi kak slovenski poslovnež že padel v njene mreže, še vedno pošilja zapeljive ponudbe. Tako slovenski poslovneži kot banke in ministrstva dobivajo vabila, da bi nigerijskim poslovnežem odprli devizne račune in pomagali spraviti denar (ki ga ni) iz Nigerije v tujino. Za to uslugo so jih pripravljeni nagraditi s provizijafni med 5 in 20 odstotkov „prestavljenega" kapitala ali pa kupiti slovenske izdelke po izredno dobrih cenah. Zneski so neverjetni, dosežej6 tudi sto milijonov ameriških dolarjev. V zadnjih petih letih je bilo poslano na naslove v Sloveniji čez štiristo ponudb.
LJUBLJANA - Na slovenskih avtocestah so povišali cestnino. Za vožnjo med Ljubljano in Razdrtim je treba plačati 370 tolarjev, med Ljubljano in Naklom 130 tolarjev, na avtocesti Hoče-Arja vas pa 160 tolarjev, ki predstavlja 60 odstotno polno cestnino na tem odseku. V povprečju so nove cestnine za deset odstotkov višje od prejšnje.
LJUBLJANA - Slovenska vojska je dobila nove havbice kalibra 155 in s cevjo dolgo 45 kalibrov. Z njimi lahko meče granate od 25 do 39 kilometrov, pa tudi pametne protioklepne granate, ki se v končni krivulji leta usmerjajo s pomočjo laserskih žarkov. Generalštab slovenske vojske pripravlja štiri artilerijske bataljone, ki bodo nastanjeni v Slovenski Bistrici in v Postojni. -Pravijo, da je s temi havbicami končno slovenska vojska dobila artilerijo. Do sedaj je imela le nekaj havbic iz jugoslovanske armade, tako vzhodne kot zahodne izdelave, a vse so imele šibko ognjeno moč (12 do 15 kilometrov dosega). Artilerijski ogenj bo upravljal elektronski sistem Artes 2000, vleko havbic pa preizkušajo z dvema tovornjakoma Mercedes Benz in z dvema Renault.
STE ZE POMISLILI?
Karta SLOGA in naložba $ 200 v navadni hranilni vlogi vam daje možnost, da:
1. Sodelujete pri nagradnem žrebanju za dve brazplačni letalski vozovnici BtJE-LJU-BUE koncem tega leta.
2. Uživate vse socialne usluge, ki jih nudi SLOGA.
3- Imate prost vstop na letovišče v kopalni sezoni.
V SLOGI JE MOČ!
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Novi diplomant: 9. avgusta je na Uni-versidad del Salvador dokončal študije Stefan Godec in postal odvetnik.
Želimo mu veliko uspehov!
Rojstva: v družini Viktorja Koprvnikar-ja in njegove žene Monike roj. Urbanija, se je rodil sin prvorojenec. V družini Andreja Mehleta in Kristine roj. Perez se je 8. avgusta rodil sinček, ki bo krščen na ime Ignacij Lojze. Rojen je bil Nikolaj Lofaro Miklič, sin Fabjana in Olge roj. Miklič. Čestitamo!
Smrti: V Slovenski vasi je umrla Marija Primožič (82), v Lomas del Mirador je umrl Ernest Podboj (89), v Castelarju je umrl dr. Peter Rant (67), v Ramos Mejia pa Jakob Hrastnik (76).
Naj počivajo v miru!
ROZMANOV DOM
Misli ob 20. obletnici socialne ustanove
Kot povsod v svetu, je tudi pri nas v zdomstvu v pretresu vprašanje starostne problematike.
Z njo v zvezi je povezana pereča zadeva osamljenosti, zapuščenosti, od visoke starosti in obolelosti onemoglih rojakov. S tem v žvezi je važno tudi vključevanje starejših v družbena dogajanja, kajti oskrbovalci so navadno že zaradi starosti odrinjeni na rob sodobne družbe, življenje v tujih domovih pa jih še dodatno izključuje iz družbe. Odnos do starih ljudi in stopnja oskrbovanja je gotovo eno od meril kulture vsakega narode. Posredovalci tega svojskega kulturnega merila pa so nedvomno socialne ustanove, ki se ukvarjajo s skrbstvom onemoglih starostnikov. Splošno pravilo naj bi veljalo: Dom počitka naj bo res dom, kjer žive ljudje, ne pa kasarna ali zavod.
Na vse to so mislili naši prvi pionirji v zdomstvu, ko so v avgustu 1.1965 izkristalizirali prvo konkretno, a drzno zamisel o zgraditvi stavbe, ki naj bi nudila'zavetje vsem potrebnim rojakom. Pot do izvedbe tega načrta ni bila lahka, saj je bilo treba zbrati večje vsote denarja za nakup primernega zemljišča, -v naravnem okolju in blizu prometnih sredstev. Treba je bilo začeti z organiziranjem prireditev po Domovih, z nabirkami pri slovenskih podjetjih in pri posameznikih. Le z nezlomljivo voljo in požrtvovalnostjo prišlo končno do uresničitve načrtovane plemenite zamisli.
Dne 31. avgusta 1. 1972 je bila odprta stavba -zavetje prepotrebnim rojakom- ponos slovenskega zdomstva, priznanje slovenski radodarnosti in izkazanju ljubezni do bližnjega.
Rožmanov dom torej stoji -stavba je tukaj! Toda še ni dovolj. Ostali smo sredi poti. Da more ta socialna ustanova v polni meri vršiti svoje poslanstvo, manjkajo še važni pogoji -socialno in zdravstveno skrbstvo.
Žal, da tega zaenkrat še ni možno uresničiti, saj je združeno s prevelikimi stroški. Z oskrbnino stanovalcev, članarino in darovi se krije komaj prehrano, popravila, za elektriko, plin telefon, vodno napeljavo in še drugo. Plačrvati je treba stalno kuharico, nadomestnico v slučaju bolezni in še ne? deljsko.
Pri vseh stroških je samo obžalovati, da breme vzdrževanja doma, pade večji del na isto skupino darovalcev, čeprav je še mnogo gospodarsko dobro stoječih rojakov, ki
dosedaj še niso prestopili praga Rožmano-vega doma in nimajo posebnega posluha za potrebe bližnjega. Morda niti ne utegnejo pomisliti na možnost, da utegnejo sprejeti prijazne sobice doma tudi katerega od njih.
Kljub mnogoterim težavam, ki jih bo treba premostiti, lahko Zatrdimo, da Rožmanov dom v okviru možnosti stori vse v veliko zadovoljstvo oskrbovancev. Pribiti pa je treba sledeče: Čim bo zadoščeno zahtevam modernega doma in bodo napolnjene sobe s potrebnimi rojaki, bo tudi sprejem prosilcev omejen in bo treba čakati.
Mnogi sprašujejo za pogoje sprejema v zavetišče. Ti so vsekakor narodna pripadnost; sprejetje hišnega reda, priporočila, vstopna vsota in 80% od pokojnine za mesečno oskrbnino. Seveda se od vsekega pričakuje tudi moralna drža v obnašanju in besedi, treznost in poštenost. Kdor lahko daruje ob prihodu večjo od predpisane vsote, bo hvaležno sprejeta.
Gotovo pa ne t>i bilo prav oddati vso lastnino lastnim otrokom ali komurkoli, pa priti v Dom prazen. Vredno je tudi poudariti, da pri sprejemu ni važno strankarsko prepričanje. Tudi taki so bili sprejeti, ki so vso dobo zdomstva vseskozi živeli ob robu slovenske skupnosti. Šele v hudi stiski so se je spomnili in zatekli v Dom, zgrajen s slovensko požrtvovalnostjo in radodarnostjo. V naši slovenski skupnosti je opazno tudi kar precejšnje število osamelih in že betežnih upokojencev obeh spolov, ki bi se sicer radi zatekli v Rožmanov dom, a oklevajo, čakajo in čakajo -dokler jih ne prehiti smrt.
Rožmanov dom nudi stanovalcem ogo-dno, topjo domače zavetje z lepimi udobnimi prostori, samostojno sobo s kopalnico/ zadostno in okusno hrano. Skratka: zadovoljni so in dobro se počutijo. Naj gre zato posebna zahvala ob tej obletnici vsem dosedanjim dobrotnikom: Zvezi mater in žena -San Justo, „Našemu domu" v San Justo, mladinskemu pevskemu zboru v San Justo, dušnemu pastirju Tonetu Bidovcu, Vin-cencijevi konferenci, F. Miklavcu, Lojzki in Janezu Bitencu, Anki Gaserjevi in še posebna zahvala Janezu Ostercu za pogostitev na njegovem posestvu in za občasna darovanja. In še anonimim dobrotnikom, brez katerih dom ne bi obstajal -izkrena hvala!
S slovensko vzajemnostjo ob skupnem delovnem odboru se bo Rožmanov dom se naprej dvigal na dostojno višino z zadovoljstvo in ponos vseh rojakov po svetu.
T.Š.
30. obletnica ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
v soboto, 7. septembra 1996
• ob 18.30 uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
• nato v dvorani Slovenske hiše koncert moškega zbora Gallus pod vodstvom Anke Savelli-Gaser z večerjo.
• večerja
Lepo vabljeni!
m
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Slovenski krščanski demokrati
Ob bližajočih se volitvah vabijo člane in prijatelje na
informativni sestanek
18. avgusta v Slovenski vasi v Lanusu po sv. maši
Vabi odbor
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - (nrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N2 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
SDO	SFZ
XXVII. pevsko glasbeni večer	
	v soboto, 17. avgusta 1996
	ob 20. uri v Slovenski hiši.
	Osnovnošolci imajo brezplačen vstop.
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290; pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumžn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA'— Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. d« 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
45. obletnica Balantičeve šole
1 -...
V soboto, 24. avgusta 1996 ob 20. uri
• Pred Balantičevem spomenikom: poklon komunističnim žrtvam.
• v dvorani:
1. deklamacija in petje najmlajših.
2. slavnostni govor: arh. Jure Vombergar
3. akademija v režiji Frida Beznika.
Vsi prav lepo vabljeni posebej še bivši učenci Balantičeve šole.
PREDSTAVITEV SLOVENIJE V UNICENTER SHOPPING
(Plaza del Panoramico)
Av. Panamericana y Parana - Vte. Lopez v četrtek 22. avgusta ob 20. uri
Nastopajo:
• Folklorna skupina s slovenske Pristave
• Ansambel Rock & Polka
• Nagovor: dr. Vital C.Ašič
Vsi rojaki lepo. vabljeni!
ZEDINJENA SLOVENIJA
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Adminlstracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
' Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion Ns 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion Ns 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Nc 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime »Eslovenia Libre" ~j)
■ Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 17; avgusta:
XXVII. pevsko glasbeni večer ob 20. NEDELJA, 18. avgusta:
Občni zbor društva Slovenska pristava po sv. maši.
Romanje v Lourdes ob 15. uri PETEK, 23. avgusta:
Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije
SOBOTA, 24. avgusta:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
45. obletnica Balantičeve šole v San
Justu ob 20. uri
NEDELJA, 25. avgusta:
V Rožmanovem domu obletnica z mašo in kosilom.
Mladinski dan v Carapachayu. PETEK, 30. avgusta:
Izredna seja Medorganizacijskega sve-
ta.
SOBOTA, 31. avgusta:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SOBOTA, 7. septembra:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
Dan ZSMŽ s pričetkom ob 18.30 v Slovenski hiši
V nedeljo, 25. avgusta 1996 bomo praznovali v
ROŽMANOVEM DOMU
24. obletnico blagoslovitve in odprtja Doma, z naslednjim programom:
- ob 11.30 sv. maša za zvesto sodelavko go. Vero Dermastja Šur-man in ostale rajne odbornike, člane in stanovalce Doma.
- po maši pozdravi in spominski govor.
- skupno kosilo (pribor prinesite s seboj).
- bogata „rifa" in prijetna družabnost.
Vsi rojaki iskreno vabljeni!
PAZIM
starejše osebe ali bolnike gospa Lučka 764-4030
+
Kljiič, s katerim se odpro vrata in se vstopi v nebeško kraljestvo, je ta: kdor spolnjuje voljo mojega Očeta..., tisti bo vstopil!
Matej 7,21
Sporočamo prijateljem in znancem, da je odšla v večnost stara 84 let naša draga mama, stara mama, teta in tašča
Marija Jan roj. Balantič
Zahvaljujemo se vsem ki so jo kropili in sprejmili na zadnji poti. Posebno zahvalo g. Franciju Pavliču (CM) za darovano sv. mašo.
Žalujoči:
Otroci: Ciril, Irena, Marija
Vnukinje: Lucijana por. Čeč in Marta
Snaha: Martina roj. Koprivnikar
Zet: Humberto Servin
Nečakinje: Ivanka in Mojca z družinama
Svakinje: Sor Ana Marija, Francka in Rezka z družino.
Buenos Aires, Kamnik, Kranj, Jesenice, Bosna, Francija
+
,,/flz sem vstajenje in življenje: kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje."
(Jn 11,25)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 9. avgusta odšel k svojemu Stvarniku naš ljubljeni
Peter Rant,
doktor ekonomskih ved
'Zahvaljujemo se duhovnikom g. Jožetu Škerbcu za pogrebno sv. mašo, dr. Juretu Rodetu, prof. Francetu Bergantu in vsem duhovnikom prelature Opus Dei in iz castelarske župnije za vso tolažbo v bolezni in molitve ob krsti, ter vsem, ki so se prišli osebno poslovit.
Žalujejo njegovi:
Regina, žena
Gregor, Monika, Lučka, Janika, Andrej, Ana Marija, Marko in Mihael, sinovi in hčerke;
Helena, Martin, Franci, Pavel, Marko, Mariana in Virna, snahi, bodoča snaha in zeti;
Matjaž, Ignacij, Barbara, Maksi, Štefan, Nežka, Cecilija, Lucijana, Veronika, Lizi, Leo, Andrej, Viki, Štefi, Valči in Luči, vnukinje in vnuki;
Jože in Tone, brata;
tete, strici, nečaki, svakinje in ostali sorodniki.
Buenos Aires, Zapala, Tucuman; Asuncion; Slovenija