Žig-_______ I,h»J» trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ¦aboto ob *¦ Qn P°P°^ne ter stane po poŠti '"•mana ali v Gorici na dom poHljana: r'Ki vse leto ........15 K •/,..........•. 10 » i/,..........5 » Pomične številke stanejo U)»4Jfa.',„ - \~«\v$»* , .SOČA" ima naslednje izrodae priloge: Ob no-..,, lan ..Katijiot po Soriškem in GradiManskem" in otipat po I4nl>]janl in kranjskih mestih", dalje dva« ,{ t !-••; ..vozni red Železnic, parnikov in poitnil S ter mesečno prilogo „S!ovenski Tehnik". Varočamo- sprejema »p.*avništvo v Gosposki ulici ¦-;t. " 1- nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GaSršček" »j naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglas* in poslanice se račun ijo po PeCt-vrstah č> .:i»E3 l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^.j. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — i Eekiame in spisi v uredniškem deltf 30 v vrsta. Za ¦>'& in vsebino oglasov odkJanjaino mko odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič V Gorici, v torek dne 16. julija 1907. Tečaj XXXVII, »Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. /f. Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gospos i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti, Z urednikom jo mogoč^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpVavništvo se nahaja v Gosposki ulici St." 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase Ja plačati loeo Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le . upravniStvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v • naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schv/arz v Šolski ul., Jellersite v Nunski ul., Tor. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici St 33; v Trstu v tobakarni LavrenČič na trgu della Caserma. Gorici. TaUfon št. 83. »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. FabčiS) tiska in zal. lPlojjroti«rJiistera. štajerski poslanec dr. Ploj je vstopil v :iigo»lovanski klub, seveda ne da bi ti! poslal nezvest svojemu programu. Od ta- i-ji naprej ga farovški listi najnesramneje apadajo. »Slovenec" pa ga je obdolžil, da je ca zakrivil, da je bila na Koroškem nevar- .-, da ne dobijo nobenega mandata. Na to je seveda dr. Ploj oglasil ter v celjski .Domovini" priobčil obširen odgovor. Ker v naših farovških listih lažejo o Ploju j ker je še precej nepojasnjeno, kaj vse se godilo glede volilne reforme, podajemo tu tiin čitateljem vse važnejše odstavke iz dr. [¦iojtjvpga članka: „(i!avni vzrok, daje bila stvar koroških ^vencev glede volilne reforme izgubljena, •i!i v dveh okolnostih, katerih druga je požgala vladi' z ozirom na prvo iz zadrege: \pt je morala pridobiti vlada za volilno re-:::&io nemško ljudsko stranko, in že takrat, t) iiuo se razšli pred Božičem 1905. na jiriauentarne počitnice, je bilo vsakemu 'mbcdiu politiku jasno, da se nemška ljudska strauka da pridobiti le s tem, da se kolikor mgoie varuje takratna nemška posest na KoroSktai in Spodnjem Štajerskem, t. j. s tasijami na škodo koroških in štajerskih ^oveccev; na drugi strani se je pa dr. MiaterSift za volilno reformo v e-1 i k o preveč izpostavil in vladi pretimo prikazal, da se jej od njegove stranke ni bati odločnega odpora ali izvenkranjskih slovenskih mandatov, ako & jej izpolnijo kranjske želje; dr. Šu-?'er;ie se je potegnil v prvi vrsti za to, da 'Mm Kranjska 11 mandatov in da se sestalo .'olihii okraji tako, kakor želi njegova ''rankn. S tem je lahko računala vlada, to ?. {>?. vedela in s tem morala računati tudi 'Vm'* in jaz, zato nisva mogla izročiti svojih bratov dr. Šusteršiču, ampak še odločila, ¦* <'?Mopa Robift svoj* referat za Štajersko, ¦'*• svoj reierat za Koroško sam pri vladi. /stopal sem na Dunaju vedno tudi ko-•:-ti koroških Slovencev, zato me je dr. Brejc ž*sor načelnik političnega društva za Koroško ^rošl, da zastopam njihove interese v klubu. *"«« il decembra 1005. sem dobil od dra. ;:^'.:a -Promemorijo koroških Slovencev glede ^ molilno refenno za državni zbor", kjer so '¦'»* naznanjene zahteve in želje koroških Slo-^-'ev. Dne 18, decembr; io se začele par-^.entarne počitnice, in v začetku januarja •*$. pogovori z ministrom Bvlandtom. Robič ~;« sva šla večkrat k njemu in jaz sem mu '* pri prvem pogovora izročil operat glede **ave volilnih okrajev na Koroškem, ki se L popolnoma strinjal z zahtevami koroških •^eacev v »Promemoriji"; ali že pri tem govoru sera ltvidel, s čim računa vlada, in J ]<•¦ njeno stališče za koroške in štajerske ^vence zelo neugodno, že takrat je imela kfotl nemški ljudski stranki zvezane roke, in " '¦* je tudi iz raznih poznejših razgovorov '^idelo. Poročal sem o tem večkrat dru. ;''6Ku> izdelal se je nov načrt glede volilnih ;**aJevt ali uvidel sem, da se tudi ta ne :i''ejtue. { stv&ri pa je bil informiran tudi dr. ^krMc in buditi se moram lažiljubnosti ^ovetji-evega« člankarja, ki trdi, da sem •_ ^"steršiča pri vsej stvari preziral in ga niti *aJ!Ura* h*mm> ^8i sem pravzaprav od vlade tij^^* da 88m skrival svoje predloge pred prei r5lčem in mu J|h razodel še le Par dnl odiimm ^e KoroSka Prisla na vrst0 v ll> da sem se sploh spomnil klubovega načelnika, še le takrat, ko je krava bila že iz hleva! Že nekaj-dm pred počitnicami sem v : decembru 1905. v klubovi seji površno razložil, kaj zahtevajo korc&U Slovenci. 20. januarja 1906. sem na dvornem plesu dr. Šusteršiča informiral, da stvar za koroške in štajerske Slovence neugodno stoji. Potem se je začelo 30. januarja vnovič zborovanje v državnem zboru, in par dni pozneje je imel klub začetkom februarja sejo; v tej seji sem Že poročal o pogajanjih z vlado, izročil udom tiskano nPromemorijo" koroških Slovencev ter stavil predlog, naj gre načelništvo k mini-sterskemu predsedniku in grofu Bjiandtu ter zahteva za Koroško dva, za Štajersko osem, za Goriško tri slovenske mandate. Predlog je bil sprejet, šli smo k ministrom in zahteve vnovič formulirali, a dobili tako splošen odgovor, da je bilo vsakemu jasno, d a s e našim zahtevam ne ugodi. V odseku pa je prišla Koroška na vrsto še le junija, in veliko porcijo nesramnosti mora imeti anonimni člankar, ki si upa slovensko javnost varati z lažjo, da sem odkril dru. Šusteršiču svoje predloge glede Koroške še le par dni prej, predno je prišla v odseku na vrsto, in zelo značilno je, s kakimi podlimi sredstvi se dela proti meni radi toga, da sem vstopil v jugoslovanski klub. Dr. ^usteršič je po „Slovonftevemtt člnft-karju med parlamentarnimi počitnicami od decembra do januarja 19of>. 0. baje „bil v vednem stiku z vlado in mnogokrat potoval na Dunaj*1. Zelo naiven ali pa neobično zloben mora biti Člankar, ki hoče slovenski javnosti imputirati mnenje, da je načelnik „Slo-vanske zveze" govoril z ministri o Kranjski, Gorici, Trstu in Istri, a da ni ničesar čul in izvedel od ministrov o vladnih namerah glede Koroške i« Štajerske. Če bi bilo to res, moral bi se bil dr. Šnsteršič direktno izogibati vsakega razgovora o Koroški in Štajerski, o katerih je kakor „skušen politik" pač vedel, da bo glede sestave volilnih okrajev ravno v teh dveh deželah najhujši boj. Če je to storil, je eminentno zanemaril svojo dolžnost kakor Slovenec in kakor klubov načelnik, ker kakor predsednik „Slovanske zveze" je vendar moral smatrati za svojo dolžnost, da se informira o številu slovenskih poslancev in o operatih volilnih okrajev za vse slovenske dežele! Vedel je, da sem na Dunaju, ter bi bil tudi mene lahko poiskal in se še bolje informiral, a tega ni storil! Ako pa je vedel za neugodni položaj koroških Slovencev -— in to je moral vedeti - in se zavedal svojega baje tako strašno velikega vpliva na Dunaju, „da je dosegel do pičice vse, kar je bilo njemu naročeno" : zakaj pa potem ni zastavil tega vpliva v pr.'d koroških Slovencev? Vlada je predložila svoj načrt še le 23. februarja 1906. in je imel torej dr. Šusteršič tudi po prvi klubovi seji po počitnicah, v kateri se je razpravljalo obširno o Koroški, še časa dovolj, da reši s svojim vplivom stvar koroških Slovencev! V resnici je stvar taka, da bi tudi dr. Susteršič, ko se je enkrat tako izpostavil za volilno reformo, ne bil dosegel več nego sem dosegel jaz, ki imam zavest, da sem storil svojo dolžnost in dosegel, kar < v danih razmerah in z danimi srea^fi dalo doseči. Z Robičem sva v Času pogajanj meseca januarja Gautschu m Bjiandtu zagrozila, da z ožjimi somišljeniki ne bova glasovala za volilno reformo, ako se naše upravičene zahteve glede Koroške in Štajerske ne izpolnijo. Toda ministra sta dobro vedela, da dr. Šusteršič in njegova stranka radi sestave volilnih okrajey na Štajerskem in Koroškem ne pojde v obstrukcijo in da s tem, jedino izdatnim sredstvom ne prepreči volilne reforme, vedela sta, da bo kljub temu glasovala velika večina »Slovanske zveze" za reformo, s tem sta ra-čunila in po tem ravnala... Šusteršičev vpliv v prid Slovencem na Štajerskem in na Koroškem ni imel nikake moči in žalibog ne morem pritrditi „Sloven-čevemu" člankarju, da je dr. Šusteršič »dosegel do pičice vse, kar se mu je naročilo", in da se mu je, ko se je baje Robič „vsaj Še v zadnjem hipu obrnil do njega", »posrečilo, v zadnjem hipu še doseči bistveno zboljšanje vladne predlogo s tem, da je vlada sprejela nespremenjeno razdelitev Robičevih okrajev". Povdarjam, da je bilo nesoglasje med vlado in nami samo zavoljo Števila štajerskih slovenskih mandatov, ne pa glede slovenskih kmečkih volilnih okrajev; v zadnjem obziru bi bilo lahko doseči sporazumljenje z vlado — nespornzumljenje je bilo žalibog glede števila slovenskih mandatov. Da bi pa vlada sprejela v mestne volilne okraje na Spodnjem Štajerskem tudi vse slovenske trge, tega tudi dr. Šusteršič ni dosegel in zato se je Šlo! Glede Gorice pa dr. Šusteršič tudi ne srne preglasno bobnati na svoje zasluge. (Tu omenja, da je prišel dr. Gregorčič na Dunaj na posvet, imel je priti tudi dr. Šusteršič, pa ga ni bilo.) Zastopal sem vedno mnenje, da se v odseku vsa stvar ne da zaprečiti, da je tam mogoče samo potom kompromisa kaj doseči, ter sem se vestno potegoval z nemško konservativno, krščansko-socijalno in tudi socijalno-demokratično stranko: toda v zadnjem trenutku so nas prvi in zadnji zapustili. Krščanski socijalci zato, ker niso hoteli preprečiti volilne reforme, nemški konservativci pa, kakor so trdili, zato, ker niso našli podpore pri »Slovanski zvezi", da se ločijo mesta od dežele pri sestavi volilnih okraj e v. Dr. Šusteršič je z ozirom na sestavo volilnih okrajev na Kranjskem to zahtevo odbil. Tako sta mi pravila poslanca Hngenhofer in dr. Tollinger, ko sem ju vprašal, zakaj nista glasovala v odseku za moje predloge. Hagenho-fer se je zaradi tega tudi še v zbornici z dr. Šusteršičem precej razdraženo 3prejel. Na drugi strani sem pa vedno in tudi na shodu zaupnikov meseca avgusta v Mariboru povdarjal, da je mogoče za Korošce samo z obstrukcijo vsega kluba v zbornici kaj doseči. Poslanec Vovšek je bil v klubu tekom svojega govora tudi omenil, da bode treba obstruirati, na kar mu je pa dr. Šusteršič odvrnil, da je »Slovenska ljudska stranka" za voiiino reformo, in da torej ne more biti za obstrukcijo. V taki atmosferi seveda res nisem stavil v klubu predloga, da se proti volilni reformi obštruira, ker se smatram tako resnim politikom, da nisem mogel staviti predloga, o katerem sem vedel naprej, da bi ga.bila velika večina odklonila, ker bi bila glasovala proti obštrukciji »Slovenska ljudska stranka" in Dalmatinci, ia da bi se mi bilo potem reklo, da sem se hotel s predlogom predstaviti le javnosti kakor poseben junak. Vsa lepota člankarjevega postopanja se vidi iz bajke, s katero je ogrnil koroško de-putacijo. Člankar piše: »To deputacijo je vodil Ploj k ministrom, — kajti koroška deputacya si js izbrala Ploja za svojega voditelja in se je dr. ŠusterSiča spočetka namenoma izogibalo." Resnica je taka-le: radi Koroške sva nepretrgoma korespondirala z dr. Brejcem, in dr. Brejc mi je tudi naznanil, kdaj pride de-putacijj ia Dunaj. O tem je bil obveščen tudi dr. Šusteršič in nikomur ni prišlo na misel, ga odstraniti. Dr. Šusteršič je bil zadržan in deputacijo sva vodila Povše in jaz, jo kratko predstavila ter prepustila dr. Brejcu kakor izvrstnemu govorniku in poznavalcu koroških razmer, da obrazloži težnje slovenskih Korošcev, Poročilo »Slovenčevega" poročevalca s Koroške, da sem imel pri tej priliki z mi-nisterskim predsednikom Beckom neko čudno diskusijo, je popolnoma napačno. Dogodek, ki se ga hoče spraviti š koroško deputacijo v zvezo, se je vršil ob čisto drugi priliki, namreč 7. maja 1906. Takrat me je sprejel novoimenovani ministerski predsednik princ Hohenlohe. Povabil me je bil, da se pogovori z menoj o politični situaciji, posebno o volilni reformi. Takrat sem princu Hohenlohe rekel, da sem mnenja, da je volilna reforma z ozirom na sestavo volil-nik okrajev na Koroškem in Spodnjem Štajerskem za Jngoslovano nesprejemljiva in da je meni in mojim ožjim somišljenikom brez povišanja slovenskih mandatov na Koroškem in Spodnjem Štajerskem nemogoče za volilno reformo glasovati. Na to mi je ministerski predsednik odgovoril: »Zelo sem Vam hvaležen za Vašo odkritosrčno izjavo, ali jaz SO temu čudim, ker po dosedaj sprejetih informacijah take izjave nisem pričakoval", če povdarjam, da Je bil 6. maja pri minister-skem predsedniku na pogovoru dr. Šusteršič, potem je umljivo, da sem se moral odgovoru ministerskega predsednika čuditi! In zato, da sem svoje mnenje ministerskemu predsedniku odkrito povedal, smešil me je »Slovenec" in hvalil dr. Šusteršiča kakor velikega diplomata... »Slovencev" člankar meni marsikaj na mojem početju razlagati iz dogodka v času poskusa parlamentarizacije Gautschevega mi-nisterstva okolu novega leta 1906.! Da se razlagati res marsikaj, ali dogode?: se mora« povedati tako, kakor se je vršil I Klubovo načelništvo je šlo res takrat h Gautschu, da v klubovem imenu razjasni svoje pomisleke proti vsprejemu nekaterih nemških oseb v kabinet. Ob tej priliki se je govorilo tudi o jugoslo-vonskein ministru-rojaku in dr. Šusteršič je v imenu kluba izjavil, da nima »Slovanska zveza" nobenega člana, ki bi hotel postati jugoslovanski minister-rojak. To se pravi, da Jugoslovani ministra-rojaka ne maramo! Ko smo še isti dan imeli klubovo sejo, sem vprašal dr. Šusteršiča, kedaj je klub tak sklep storil. Načelnik dr. Šusteršič je moral priznati, da se v klubu kaj takega ni sklenilo, a pravil je, da se je pogovarjal s členi kluba ter je navedel tudi Biankinija in Robiča. Na to sem mu odgovoril, da sem z Biankinijem Se pred par minutami govoril in da se je, kakor jaz začudil, kako se more dati taka izjava. Rekel sem mu nadalje, da sem govoril pred par dnevi z Robičem in da je tudi on mnenja, da moramo sedaj, ko se govori o parlamenta-rizaciji, zahtevati zastopnika Jugoslovanov v kabinetu. Radi teh fakt se je dr. Šust6ršič zelo razburil in mi predbaci-val, da je nekolegijalno postopanje, če ga tako inkviriram. Mislim, da je s tem dovolj rečeno! Zelo smešno je povdarjanje dr. Šusteršiča, da bi bilo čudno, ako bi baš v tem momentu kak član »Slov. Zveze" vstopil v kabinet, ker bi se potem lahko reklo, da se je Koroška prodala za en ministerski porfcfelj i Javno in z vso odločnostjo povdarjam, da je bila usoda koroških Slovencev zapečatena že davno prej, kakor sem razjasnil v začetku tega članka. Če se mi pa med vrstami podtika, kakor da bi bil aspiriral na ministerski portfelj, lahko z mirno vestjo rečem, da je šlo meni samo za to, da dobijo Jugoslovani zastopnika v ministerstvu In da bi ne bilo moje veselje čisto nič zmanjšano, če bi bil postopal dr. Šusteršič minister! Dostavljam še, da je v tej stvari tudi dr. Tavčar enkrat z menoj govoril in povdarjal: »Jaz se potegnem z vso odločnostjo zato, da dobimo zastopnika v ministerstvu, tudi če gotovo vem, da bo dr. Šusteršič minister!" Torej še živijo možje, ki stavijo stvari v iS je nego osebe! Med nje pa gotoyo Le spadajo oni, ki brez utemeljitve podtikajo nesramnosti, kakor posebno pisec »Slovenčevih odkritij"! Dr. Ploj." * * * Kakor se vidi iz članka, »Slovenec« ni umazal dr. Ploja, ampak umazan je ostal dr. Šusteršič, giede katerega je dokazano, da so muT bile glede volilne reforme pred očmi le kranjske razmere ter se za druge zmenil ni, kakor se je to vedno trdilo. DOPISI. Iz Koprive. — Kakor je bilo objavljeno, priredi pevsko in bralno društvo »Zarja" v Koprivi sodelovanjem pevskega društva »Kolo« iz Trsta dne 21. julija tek. 1. veliko veselico s plesom s sledečim vsporedom: 1. S. Majcen: »Živio Nabrežini", koračnica, godba. 2. Adamič: »Lipa«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Zarja«. 3. S. V. Vilhar: »Hrvatska davorija" godba. 4. Zaje: »Hrvatica«, moški zbor, poje društvo »Kolo«. 5. V. Parma: »Slovanske cvetke", godba. 6. Vogrič: »Lahko noč", mešan zbor, poje društvo »Kolo«. 7. Krauss: »Wiener Frauenbilder", godba. 8. For-ster: »Ah! ni li žemljica krasna ?", mešan zbor, poje društvo »Zarja". 9. Zaje: »Zbor iz Zrinjskega", godba. 10. SlavjansM: »Bolgarska", mešan zbor, poje društvo »Kolo". 11. Fr. Majcen: »Slovenec sem", venec, godba, 12. Vogrič: »Ruža in deva", mešan zbor, poje društvo »Kolo". — Po veselici ples in prosta zabava; pri veselici, kakor tudi pri plesu svira narodna nabrežinska godba. Odbor. Iz Št. Andreža. — (Izjava). — Ker se splošno sumi in se mi očita, da sem jaz pisec onih dopisov, ki izhajajo v cenjeni »Soči" iz Št. Andreža, izjavljam, da ni res, da jaz pišem one dopise in nisem tudi v nikaki zvezi s temi dopisi, pač pa izjavljam, da ti dopisi so še. premili nasproti rečem, ki se v Št. Andrežu gode. Andrej Zavadlav. Opomba uredništva: Potrjujemo, da g. Zavadlav ne stoji prav v nikaki zvezi z dopisi iz Št. Andreža ter jih tudi pisal ni. Domače in razne nouice. - Za Gregarčičev spomenik naložili danes v Goriški ljudski posojilnici .... K 10-— prej bilo naloženega......» 574-44 vsega skupaj je nalož......K 584-44 Za Gregorčiče! Don K io*— darovala žni-daršičeva družina iz Loža na Kranjskem namesto venca na grob g. Franca Modica, trgovca in posestnika v Gorici. Zl Legn Spomenik. — G. L. Lotrič, pravnik v Pragi, potrjuje- tem potom prejem zneska 50 K za Legov spomenik in se zahvaljuje »Trg. obrtni zadrugi" v imenu celega odbora za Legov spomenik na tem daru. Poltfltnjs teieljneia kima »Narodni lil!" i Št. JlkObU 01 KoriŠkem. — To je bil narodni praznik koroških Slovencev, to je bil velepo-memben dan v zgodovini tužnega Korotana. — Dolg sprevod v bratski ljubezni združenih Slovencev iz krajev sirom naše domovine se je vil 14. t. m. zjutraj ob 10. uri od železniške postaje Podrožčico po romantični dolini v Št. Jakob. Od daleč so grmeli topiči, na hišah in dreyesin so plapolale trobojoice, oznanujoč daleč naokoli ta veseli dan, kakor ga Še ni videl slovenski Korotan. Po slovenski navadi prosil je dosedaj na kolenih milosti in pravice, a je ni našel. Danes pa se jo dvignil in pogumno zavzdignil svojo pest v strah sovražniku: do tu in ne dalje! Sedaj zahtevamo; če nam ne daš, poiščemo sredstva kakor danes, a klečeplaziva je dovolj 1 Gosposvetsko polje ni voljno prenašati več tujčevega jarma. Po končani slovesni maši zbralo se je ljudstvo na stavbifiču, ki je bilo z zastavami lepo okrašeno. S krepkimi besedami pozdravil je zbrano narodno vojsko proč. g. župnik Ražun. Jeklene besede jeklenega značaja 1 Nepremagljiv jez, ob katerem se razbije sovražno valovje. -— Čin blagoslovljenja temeljnega kamna je bil pretresljiv. V malo puščico položil se je papir, na katerem je bila napisana vsa dosedanja žalostna narodna borba slovenskega Korotana proti nemškemu zmaju, vsi dosedanji brezuspešni boji za slovensko šolo. To puščico so pokopali pod temeljni kamen; po stoletjih mogoče pride puščica našim potomcem v roke, ki bodo čitali zgodovino iz najžalostuejših dnij slov. Korotana. Na temelju teh žalostnih dnij naj vsklije novo življenje. Slavnostni govor je govoril mil. g. prost Einspieler. — Navdušile so nas besede državnega poslanca Grafenauerja, ki je označil pot, po kateri je hoditi koroškemu Slovencu, da pride do svojih pravic: mladino je treba ohraniti narodu in dvigniti narodno samozavest. Če se hoče kaj doseči, ne prositi, marveč zahtevati. Pred blagoslovljenem kamna zapela sta zbora »Drave" in »Rožice" Fajgljevo »Molitev za slovanski rod", po blagoslovljenju pa Narodna Čitalnica iz Kranja »Molitev" Davorina Jenka. Ob V»4. pričel je koncert gori imenovanih društev v zgorenjih prostorih »Narodnega doma". Divili smo se, s kako dovršenostjo so se izvajale posamezne točke pro^ grama. Le častitati je pevskim društvom, ki so tako vrlo rešila svojo nalogo. Občinstvo jim je plačalo trud vsaj deloma z živahnim ploskanjem in priznavanjem. Nastopilo je tudi naše vrlo Pevsko in glasbeno društvo z dvema točkama tor želo vseobče priznanje. Po koncertu razvila se je na vrtu »Narodnega doma" prav živahna zabava. Oglašali so se razni govorniki. Navdušenje je prišlo do viška, ko se je oglasil preč. g. župnik Ražun. Po končanem govoru ga je ljudstvo na ramenih neslo po vrtu. Vladalo je na slavlju svečano razpoloženje. — Med goriškimi Slovenci je bil navzoč tudi državni poslanec Štrekelj. Proti večeru smo se odpeljali proti domu z zavestjo v srcu, da Korotan gre na dan. — k. Poročil SO J6 v Trstu g. dr. Fran Brnčic, odvetnik, z gospodično Mileno Mandičevo. Imenovanje. — Naučni minister je imenoval glavnega učitelja na ženskem učiteljišču v Tridentu, g. Ivana L e b a n a, davnim učiteljem na moškem učiteljišču v Kopru. V pokoj stopi g. Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske šole na Grmu pri No-vemmestu. Poverjenlštvo knjig »slovenske In hrvaške matice" prevzame za prihodnje leto g. Zdravko Mihelič, bogoslovee v Gorici od dosedajnega poverjenika g. V. Kraševca. Tem potom priporoča vsem slovenskim dijakom, da se naročijo na knjige res cene kar najbolj mnogo-brojno,ker le tako je mogoče zahtevati polovično ceno. Zglasiti se je treba v začetku oktobra pri omenjenem poverjeniku v centr. semenišču v Gorici. Županstvo V Pnračlni je vsled sklepov sta-rešinstvenih sej odposlalo na pristopni mesti peticijo za slovensko vseučilišče in slov. srednje šole iz zaradi premeščenja učiteljišča iz Kopra v Gorico; za prvo dne 21. pr. m., za drugo pa 14. t. m. Kakih 40 udov hrvatsko slav. gozdarskega društva ima priti danes popoludne v Gorico. Jutri se odpeljejo, ogledat si trnovski gozd. Zveza klerikalcev i Nemci se je očitno pokazala v seji legitimacijskega odseka, ko so vsi nemški člani kakor en mož glasovali za predlog Šusteršičevega podrepnika dr. Ben-koviča, naj se za referenta o volitvi poslanca Iv. Hribarja določi ne dr. Laginjo, marveč italijanskega klerikalca Bugatta. Klerikalci bodo seveda to zvezo skušali utajiti in napeli vse sile, da bi naslikali glasovanje o oddaji referata o Hribarjevi volitvi kot plod golega slučaja. Da pa slovenska javnost v tem oziru ne bo v zmoti, konstatujemo za danes brez vsakega komentarja, da je bil ? četrtek na Dunaja ? parlamentu dr. Eger, vodja ljubljanskih Nemcev, in da je prišel tjakaj po dogovoru z dr. Šusteršičem, da pregovori nemške napredne člane v legitimacijskem odseku za klerikalno spletko proti poslancu Hribarju. Sodbo o tem podlem dejanju Šuster-šičeve družbe prepuščamo mirne duše pošteni slovenski javnosti. »Slov. Narod". »Slovenski fclUB". - ŠusteršiČev klub na Dunaju se imenuje »Slovenski klub". Brezdo-movinec Šusteršič, ki kriči navadno, da je najprvo katolik, potem pa dolgo in dolgo nič, in najzadnje Slovenec, je predsednik »Slovenskega kluba". Kazalo mu je tako, da je krstil svoj klub »Slovenski klub", češ mi smo slovenski poslanci 1 V resnici pa so, kar je res slovenskih poslancev, v jugoslovanskem klubu ali kakor se oficijelno imenuje »zveza južnih Slovanov". Poslanci v Šusteršičevem klubu so z zlorabo vere in cerkve izvoljeni poslanci katoliških farovžev po slovenskih deželah. Politikujoča duhovščina pa je breznarodna, brezdomovinska, rimska je, in popolna nadvlada klerikalizma je smoter njene politike. Tisti poslanci krog sorodnika sv. Duha nimajo nikake pravice imenovati se slovenske poslance ; imenujejo naj se: poslanci farovžev po Kranjskem, Štajerskem in Goriškem, izvoljeni po neumnosti ljudstva, uklenjenega v klerikalne verige. Sedanji naslov kluba je grda profanaerja slovenskega imena 1 Cerkljanska podružnica slovenskega planinskega društva V Cerknem otvori slovesno dne 11. avgusta t. 1. svojo planinsko kočo vrhuPorezna (1631 m). Prosi se vse planinske podružnice podružnice S. P. D., da se glede morebitnih svojih prireditev ozirajo na ta dan. Klerikalna vladaieijnost In maščevalnost je rodila novo posojilnico V BOVCU. V našem najmanjšem okraju, kjer se je komaj malo utrdila ena posojilnica, zahotelo se je farovški požrešnosti ljudskega denarja. Naskočili so obstoječo posojilnico in jo hoteli potlačiti v svojo bisago, malho brez dna. Pa ker se jim to ni posrečilo in so bili energično odbiti, so si šli nemudoma osnovat lasten zavod. Ta jim bo seveda korito, kakor jim je ves naš narod eno samo veliko korito, iz katerega žro, žro in žro — če govorimo v Šusteršičevem terminu. Nikjer se tako jasno ne vidi kakor tu, da se gre našim klerikalcem samo za gospod-stvo in nadvlado. Nova posojilnica je popolnoma nepotrebna, in je tudi čisto gotovo, da ne bo vspevala. Ne samo radi tega, ker je okraj sam ob sebi premajhen za dva enaka zavoda, temveč iz najočividnejšega dejstva, da nimajo v celem svojem odboru niti enega sposobnega človeka. Od popolnoma nezmožnega dekana pa do Kravanja, Šulerja in Huberja, ki so se tako izvrstno izkazali pri mlekarniei, je ena sama vrsta neizkušencev. Edini napredni renegat Strausgitl, na katerega se malo zanaŠ?io, pa menda nima kar nič veselja, blamirati se zanje. — Do sedaj imajo 39 članov, z odborom in nadzorstvom vred seveda; mnogo več jih pa bodo zaman pričakovali, ker so tudi njih lastni pristaši še vedno toliko previdni, da ne bodo riskirali svojih denarjev v tako dvomljivem podjetju. In tudi sicer obsojajo klerikalci sami ustanovitev te posojilnice, ki razširja po celem okraju samo smrad maščevalnosti in farške požrešnosti, samih pristno katoliških čednosti. V Logu pod Predelom deluje nune, ki je tudi zastopnik slov. planinskega društya, ki pa razume svojo nalogo tako, da upa našemu planinstvu najhitreje koristiti na ta način, da prebarva ves naš romantičen svet pod Mangartom in Jalovcem skozi in skozi črno. Ta objestnež se uriva tudi v ložko starešinstvo in diktira županom neizogibnega Martina, moža in soproga naše dosedanje županje. A pri zadnjih občinskih volitvah so zagrešili tako množino nepostavnosti in nasilstev, da bo volitev gotovo ovržena, in mogoče da tudi ugasne za vedno glorija klerikalnega županstva. Gospoda nunca pa tudi svarimo, naj se nikar preveč ne poganja in repenči. Mož si je drznil v neki svoji pridigi javno imenovati par hišnih številk, iz katerih baje niso opravili vsi velikonočne spovedi. Imenoval je pa dotične številke samo zato, ker sta gospodarja slučajno dva — napredna gostilničarja, ki ne plešeta, kakor on gode. Seveda pa ni povedal, da je izostalo samo par poslov iz omenjenih hiš od spovedi, ker potem bi pač ne dosegel svojega namena, ki ga je imel pred očmi: bojkot onih dveh vrlih krčmarjev. Upal si je celo od osebe do osebe agitirati za ta bojkot — nune, katoliški duhovnik, ki ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Toliko previden je bil seveda, da tega ni delal ob pričah, ker je dobro vedel, kaj ga v tem slučaju čaka. Sieer pa naj le nadaljuje svoje bogoljubno delo; naj pa bo tudi prepričan, da ga prej ali slej doseže roka postave — če ne mogoče celo — roka božja. Fej takemu nizkotnemu, škodoželjnemu strankarstvu i Družba sv. Cirila In Metoda opozarja tem potom vse narodne tvrdke po širni domovini, da blagovolijo poslati svoje inserate za »koledar družbe sv. Cirila in Metoda" vsaj do 30. avgusta družbini pisarni. Vode manjka v zapadnih Brdih. Pomanjkanje je strašno občutljivo. Tako pripisujejo slabi vodi več slučajev tifusa v kožbanski občini. — Občine naj se pobrigajo, da dobijo dobro pitno vodo. Po celi Forlaniji je polno vodnjakov narejenih na deželne tioške. Zakaj bi ne bilo tudi v Brdih tnko? »Gorica« dela pot sprejetju krivičnega m\\mi reda, - Današnja .Gorica« brani tisti deli volilni red, katerega je obsodil vsak razso/ goriški Slovenec. Govori celo o napredk Tako dela »Gorica« pot sprejetju.toliko kri vičnega volilnega reda! Škandal, da mu ga para ! Tu se vidi, kakopogubonoanazagori Slovence je farovška politika ! Kurat Kumar v Pevmi je pred kratkk nahrulil Šefana Cibiča, ko ga je ta pozdravil „Ali ste bili pri spovedi ?" Cibič: „Ja". KUrat »Kje so listki?" Cibič: »Pridite po Qje v sam ali pa pošljite Fona!" — Cibič je v opravičeno jezen na kurata, ki ga hrulj n cesti; hotel je storiti na to primerne korake aH znana katoliška garda ga je pregovori!« naj opusti to namero. — In naprednjaki predobri! Krivo! Zob za zob! »Kmečke ZVeze" na Goriškem hvali "a vse pretege ljubljanski »Slovenec". Govori 0 veselem gibanju ter pravi, da agrarci kar de rejo pod zastavo »kmečkih zvez". — g|0 venec" o kmečkih zvezah prav pošteno laž< po svoji stari navadi. Če bi si ogledal bližji te »kmečke zveze", bi videl, kako klavernt so. Goriški klerikalci so kar razočarani nar šibkostjo teh »zvez". Za žegne se tepe „8orlcaa, ker je „So&« priobčila članek o blagoslovljenih in nebla-goslovljenih zastavah. Seveda »Gorica" daje svojim bravcem razumeti, da »Soča" pravi: žegne proč! noče pa povedati, da je katoliki duhovnik v Solkanu odrekel brez povodi žegen zastavi pobožnih Solkancev, ki so kai drli volit katoliškega kandidata. Slabo jih je plačal župnik. Bog ve, če se bodo spametovali v prihodnje, da ne sedejo več na farovžke Hmanice! —- Parolo.: žegne proč! so izdali dnhovniki. Prav! Naj jih držijo doma - bo vsaj manj troškov pri veselicah! Žegni se dragi! Deželna norišnica. — Deželno norišnico je obiskal profesor Piraccini, ravnatelj v norišnici v Macerati. Ž njim je bil dr. Antonini in neki inženir. Izrazili so se, kakor vemo iz laškega vira, pohvalno o deželni norišnici, seveda glede prostorov in lepe lege, ali bli. žina, ta bližina je taka, da se mora vsak za glavo prijeti, kako se je moglo postaviti tak i&vod ob šumni prometni ulici tik železniške črte in tik hiš, O tem se pač ne more izreči pohvalno nihče! Mežnar — revolucljonar. — Dopisniku Št. Andreža imenuje v svojem zadnjem dopisu zastavo »bralnega in pevskega društva* zastavo revolucij onarnih barv. No, zastava je, kakor že znano, rdeča. Revolucionarnost tiči torej v barvi. Kaj pa pravi dopisnik mežnarju, ko hodi javno z »rušim tabarjem" okrog r Ali ni to nova nevarnost za Št. Andrež ? Prej Turki, sedaj pa mežnar-revolueijonar. Skoraj se ni več upati v prej prijazni Št. Andrež na izlet. Počakajmo! Št. Andrež postaja zgodovinskega pomena. NOV denar. — Zlati po 100 K pridejo t kratkem v. promet. Tudi dobimo nove 2i kronske bankovce, ker se sedanji prelahki ponaredijo. Ponarejen petkronskl komad je prinesel u> dni nekdo z Baronovišca na policijo v Gorici trdeč, da ga je dobil v Gorici, Pozor! GlObO bosta morala plačati Gregor Man k Mirna in Peter Mrak iz Čepovana, ker sta prignala v Gorico na živinski semenj prešite brez potrebnega certifikata. Naj si preskrbe prizadeti vendar vselej tak certifikat. O-«* nepotrebne globe! Borbi Z bikom. •— V nedeljo je dal predstavo na Birsovem zemljišču Hektar Tiberi«, katerega smo zadnjič opisali. Kazal je svojo izredno moč, drobil je denar, trgal verig*-privzdignil poln sod, težek 130 kg, z i"e<:ia' cema itd. Na koncu je bila borba z bikeL-Ker pa je bil Tiberio utrujen, ker je tf uro izrabljal svoje moči, ni mogeV;vreči bitf-Borba z bikom se bo vršila zopet v nede!;:• Naslov In značaj dvoroma svetnika Je <*<# svetnik pomorske sodnije * Trstu dr. P*t'r pl. Rešetar. »Venezla eiulla". - v gonji proti do* učiteljišču je govoril v goriškem mestne^ svetu dr. Venier o »Venezia Giulia". V dnj seji je zastopnik vlade grof Attems pro«8^' val proti temu naziranju primorja. »Corri6\« se je zavzemal za »Venezio Giulio" ^r zaplenjen. Proti zaplembi je podal utoki^r* katerega se je včeraj všila razprava. oo dvor je bil sestavljen tako-le: predseom Coronini, prisedniki svetniki Kuhačew. w J in Ciani. »Corriere« je zastopal dr. lm i Sodni dvor je dvignil zaplembo; v razi* I prM ime jini ni da Venezia Giulia na ši ' kraiini "* novo ter se nahaja v P nih zgodovinskih delih. Državni rudniki6 vložil Pritožbo ni6nosti' ~~ Da" IprS >•- Corriere" je radi gorenje razsodbe sa-veselja tako vriskal, da je bil zopet haSnji On dijaka z Goriškega,,, ki^ ste sejdele-, veselice pri Sv." Ivanu pri Wstu/sta'Ha f . jutro proti Kontovelu. Na planoti blizu f!er kjer so našli umorjenega izvoščeka Mo-. ^Jvi^a, sta počivala in zadremala. Kar ju fadijo policaji in truma ljudij. Prašali soju, " je revolver. Seveda sta gledala fcačtfiieno. ttem so j« PelJali k vozu umorjenega ter ju ! ,liSali. Stražili so ju od 1% do 11 V« dop-> ^an Šele sta bila puščena na svobodo. Ne-isrno je hoditi okoli Trsta. V RitreiRberp je nevihta 9. t. m. napr«-¦j, veliko škodo na drevju in po vinogradih. Oškodovani so se obrnili na glavarstvo s :0snjo za podporo. V ShrtlBl se je zgodila strašna nesreča, tf, kopanju vodnjaka je počila miua ter ra- ^ nevarno po celem životu J os. Lozeja, ki '*jihaja sedaj v tržaški bolnišnici. Drugi d&fec Al. Žorž je lahkeje ranjen. palagri» zapadnlh Brdth. - Občinski zdravja v Krminu je konstatoval v zapadnih Brdih ,k0li 5u slučajev pelagre. Kriv je slab sirk, iiterega kupujejo v Krminu in ker rabijo jtrnat sirk še premalo zrel. juBOstovansk« koresposdetioa. rsudsiaviscbe Korrespondenz.) — Podpisani se je namenil LJgjati interese avstrijskih južnih Slovanov Vstopajočo korespondenco, namenjeno v prvi iriti uredništvom čeških, poljskih, rutenskih i nemških časopisov, dalje v svrho informa-le političnim pisateljem, poročevalcem in silikoni po poklicu. Oba državnozborska 1'aba južnih Slovanov — imenom enega ljub-;pM poslanec Ivaa Hribar, imenom drugega •sdsednik dr. ivan Šusteršič sta mi ob-iila, podpirati me v tej nameri po vseh 4h močeh. Korespondenca, ki izhaja vsak iin po enkrat, i potrebi tudi večkrat, prinaša fctomacijske članke o položaju in poročila o' plitiinih dogodkih s te aH one strani, ako ») le ta poročila stvarna in morejo v katerem koli oziru služiti namenu informacije. Vsakemu poročiiu bo pristavljen vir, bodisi oseba, bodbi stranka, od katere izhaja. Pismena po-jiaaltnR razpolago. Naklonjenosti p. n. ob-unitva se priporoča izdajatelj: F. U Turna, timj, III./9. Khungasse 23. i TiiiarrHei balzam in mazilo iz tavžMfro! — ;e posebno dobro, zlasti v poletnem času na i^tovanju in izletih. Preiskušeno zdravilo proti Mostim in posledicam vročine, proti krču, aotenju prebavanja ter proti posledicam vsled >lsbe pitne vode. Mazilo je posebno priporočljivo za rane, sle, otekline itd. Oboje naj bi se imelo iftlno v zalogi in pripravfteno. — Ne pustite š vsiljevati drugih manj vrednih flujdov in aruettjie le od lekarnarja'A. Thierry-ja v Pregradi Rogaška-SIatina. Album Bohinjski železnici, - v založbi Ga-Pekovi je izšel lep album bohinjske želez-^e z 18 slikami: Jesenice, Bled, Boh. Bi-snu, P,oh. jezero, Podbrdo, Baškadolina, &st pri Sv. Luciji (2), Avče, trije predori pri Sv. Luciji, Kanal, Plave, Solkan (most), forie«, Vipavska dolina, Kihemberg, Trst. — ta stane 50 v. Album je lepo spravljen k ima p osebno stran za naslov. — Prekup-;«a r&bat. V Rogaški Slatlfl! je letos zopet jako ži-^ao; zdravilišče je zelo obiskano in Še 7*too dohajajo novi gosti. V zadnjem času so '«&'• C. in *i\ kamoruik Gabrijel grof Lonyay, ¦**! tajni svetnik in bivši minister, Bert. pl. l^xX državni poslanec in pisatelj Koloman Miksrath z družino, član dež. odbora dr. jjop. -Link s soprogo, grof Pallfy-Daun, knez "fctoio, ilan dež. odbora Iv. pl. Fevrer s so-L°go, 1;ML Franc Morocutti, generalmajor ^¦sehner, Barorun Baich. gospa Gewerke Lu-^2ta Zaugg, FML Aitur baron Konigsbrunn. -ekaj prav prijetnik večerov se je pribito v zadnjem tednu, Kvartet na lok, ob-;'oječ iz ggt Jaakovieh, Viezolli, Dudovich in |-raldi iz Trsta, je priredil res nekaj umet-vko dovršenega. Tem je sledil klavirni hu-5ori8t Lamborg in v nedeljo je bilo preda-društva o zemljski obli in v Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Za trgovske pomočnike. — Vlada je 12. t. m. predložila novelo k trgovskemu zakoniku. Izmed določeb omenjamo te-le: Trgovski pomočnik dobiva v slučaju bolezni čelo plačo 6 tednov, ima pravico do dopusta desetih dni, i^JOH^ neprenehoma že šest mesecev v ^jyg^g^^jI^c**^J^j- 'uadaTje^krbeti za to, da so prostori, kjer se dela, higijenično urejeni. Po odpovedi mora pomočnik dobiti za vsaka dva tedna en prost dan, da si išče nove službe. Pred določenim rokom Šestih pTedriov za odpoved pa sme delojemalec odpovedati v sledečih slučajih: če svoje službe brez nevarnosti za zdravje in nravnost ne more več nadaljevati, če mu delodajalec odteguje od plače, mu da netečno hrano in nezdravo stanovanje, Če ne skrbi za zdravstvene naprave v delavnici, če se nad njim pregreši ali s tem, da ga žali na časti ali pa na nravnosti. Delodajalec pa sme pred rokom odpovedati, ako je pomočnik nezvest, če si brez dovoljenja šefa v poslih, ki so sklenjeni v korist šefovo, pusti dati provizije ali če sploh sprejema od drugih oseb dobičke, do katerih nima pravice, če brez vzroka noče odpravljati svojega posla, če druge uslužbence k nepokorščini navaja, če je več kot C tednov bolan ali v zaporu ali pa drugače zadržan in če svojega šefa, oziroma souslužbence razžali ali se pregreši zoper nravnost. Če se pomočnik pred rokom odpusti, ima pravico na plačo, dokler ne poteče pravi odpovedni rok. Po končani službi ima pomočnik pravico zahtevati spričevalo. PodraŽeiijB mesa. — Načelnik dunajske mesarske zadruge občinski svetnik Hiitter je izjavil, da, ako do jeseni srbska meja za uvoz živine ne bo odprta, nastane taka draginja mesa, kakoršne doslej še ni bilo. Dunajski mesarji tedaj povišajo ceno mesa za CO do 80 v pri kilogramu, tako, da bi l kg mesa veljal 4 K! Nekateri dunajski listi srdito pobijajo to izjavo, rekoč, so ceno živine na dunajskem trgu tako padle, da bi mesarji brez ozira na srbsko mejo morali ceno mesa za 15 v pri kilogramu znižati. Načrt čebelarskega zakona za našo deželo je izdelala kmetijska družba. Predloži ga dež. zboru v prihodnjem zasedanju. Pri dopolnilni državnozborskl volltvl v Gradcu je izvoljen socijalni demokrat Karol Hoger, ki je dobil 5206 glasov proti 1108 glasovom za nemškega nacionalca dr. Giirtlerja. Grozen Vihar je divjal 14. t. m. po Nižje-Avstrijskem in v Gradcu. Na Ringu je izruval več dreves. Škoda na hišah in polju je ogromna. Po planinah je padel sneg. Sešla Sta Se laški vnanji minister Tittoni in avstrijski Aehrenthal v Desio v Italiji, odkoder sta se odpeljala v Raconigik laškemu kralju. — Ker trozveza meseca junija ni bila odpovedana, traja naprej do leta 1914. Napad na predsednika francoske republike ? — Pri pregledovanju čet v Parizu 15. t. m. je nekdo vstrelil dvakrat na predsednika Fallie-resa. Po drugih poročilih trdijo, da je streljal mornar Leon Merille le zato, da bi obrnil pozornost nase. Baje se mu je zmešalo. Zlata poroka V trell. — Te dni je praznoval neki 75-letni mož zlato poroko v — treh. Ta je Mormon iz Severne Amerike. Pred 50 leti je vzel dve ženi (mormosi smejo imeti več žen): Lucijo in Ano. In do danes so vsi trije živeli srečni in zadovoljni v zakonu v treh. In teh dni so praznovali svojo zlato poroko. Skupno imajo njih troje 110 unukov in 21 praunukov. Sobo s hrano ured u jako prijetni legi z uriom in parkom u bližnji goriški okolici odda mala družina, t Prednost imajo gospodje. Deč se poizoe pri upraunlšluu ,,Soče". Hiša na prodaj rja lepen) pposfova * ^olčab. Nada 1 j na pojasnila daje: 4* HoaaK>& ^ol&. Jlizarska zadruga" v Gorici sprejme n Epjt spretnega mizarja neoženjenega, ki pozna popolnoma izdelovanje pohišlua in osa mizarsko-staubena dela. Plača mesečnih 100 frankov ter prosto slanouanje in dobro hrano. — Obuezal se mora na due leti. Ponudbe takoj na predsedstuo Miz. zadr. V Gorici - Solkan. Orožja- municije, predmeti za lov, dinamitne — patrone. = Jjemh čadih. Predavanje je bila zelo zanimivo. ,,ne *• avgusta pa bo predovanje o Rihard ' ^*W m njegovih delih. Razgled po suetu. Še en izvošček ? Trstu zavratno umorjen. — Predininolo floč je Čakal 29 letni izvošček Anton Mohorovič na trgu ponoči. Ob 3V4 zjutraj ga najamejo trije moški, naj jih pelje naPro-sek. Neki kolesar namenjen v Kontovelj, je nad Barkovljami srečal *4ohorovičevo kočijo, v kateri je sede) en satu človek. S kočijažem sta se pozdravila. Kočija je bila odprta. Kolesar je pogledal v kočijo, kjer *si je neznani človek brisal z ruto obraz. Pod Kontovelj-skim gričem pa so iz avtomobila bratov Osvaldella zagledali zjutraj ob 5.20 na cesti kočijo; konj je bil obrnjen proti Kontovelju, izvoščeka se ni videlo. Ko so vozili mimo, so zagledali na sedalu človeško truplo. Mohorovič je imel v tilniku 2 rani iz strelov iz revolverja. Bič in klobuk sta ležala kakih 20 korakov proč; v kočiji je bil ponosensolnčnik, v kočiji raztresenega nekaj drobiža. Prazno listnico Mohorovičevo so našli v travi; zločinec je vzel Mohoroviču le srebrno uro in zlato verižico, vredno kakih 40 K. — Vest o drugem zavratnem umoru, storjenem slično kakor nad Praznikom, je vzbudila v Trstu velikanski strah, ki se je Še povečal, ko se je raznesla vest, da sta bila sinoči umorjena še dva druga izvoščeka na Katinari in v Devinu, kar pa menda ne bo res. Novi topoli. — 9- t. m. so bile v Stein-feldu velike strelne vaje z novimi topovi. Baterija, obstoječa iz šestih topov, je streljala v vseh načinih deloma na stalne, deloma na premakljive cilje v oddaljenosti 2300 do 2800 m. Nedavna točnost in velika hitrost streljanja (20 strelov v minuti) je vse presenetila, tako da so veščaki izjavili, da je naš novi top najmodernejši in najbolj. Baterija je bila izdelana vsa v c. in kr. orožarnici. Novi osem-centimeterski top M 5 je takozvan „Rohr-riicklaufgeschutz", opremljen z oklepi, in meče kroglje težke po 6 68 kg. Začetna hitrost kroglje znaša 500 m, največja strelna daljava 6800 m. Top z vso opravo tehta 2665 kg. Odprtiua cevi znaša 76.5 mm, izdelana je iz kovanega brona in dolga 2295 mm. Za naboj se rabi 530 g smodnika, ki se nihaja v svilnati vrečici. Uporabljajo se granate in šrapneli. Na prodaj je hiša u Selu na Dipauskem ista obsega 4 sobe, kuhinjo, klet in hlev. Nahaja se na križpotju 2 državnih cest. Natančna pojasnila daje Krušič Fr. V Gorici Via del Colle štV. 11. Keršeuani & Cuk v Gorici — Stolni trg št. 9.= — Telefon št*. 19-95. mm Vlog okoli E 66,000.000'- Naslov za brzojavke: Sporobanka Akoijska glavnica K 10,000.000' (Osrednja banka čeških hranilnic) PODRUŽNICA v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3. (Centrala v Pragi, podružnice v Brnu, na Dunaju in v Lvovu.) Blagajniški prostori in menjalnica ? pritličja, — bančni nrad v I. nadstropju. Je začel redno poslovati 1. julija 1907. ter se peča v smislu svojih pravil z bančnim in denarnim trgovanjem vseh vrst. Sprejema vloge na knjižice in blagajniške nakaznice po 4V*% — '4Va%» na tekoči in žirovni račun glede na odpovedni rok po 4V/0 in l%%< — (Dohodninski davek iz vložnih knjižic in blagajniških nakaznic plačuje banka sama). - fflenice eskontnje samo denarnim zavodom. - Kupuje in prodaja pod vgodnimi pogoji pri svoji blagajni in na tržaški, dunajski in pražta borzi vrednostne papirje (rente, prijoritete, obligacije, srečke, delnice itd.), izvršuje inkasa vseh vrst, sprejema vrednostne papirje v shrambo in upravo, daje posojila na vrednostne papirje, izvršuje brezplačno vinkulacije in devinkuiacije vrednostnih papirjev, daje posojila (komunalna) deželam, okrajem, občinam,-vodnim društvom ter sploh korporacijam, ki imajo pravico pobirati doklade;na Podl«gi teh posojil izdaja 4% pupilarno varne bančne obligacije, s katerimi se smejo zalagati sirotinske in fideikomisne glavnice, ustanove, trgovske, službene, vojaško-poročne in carinske kavcije itd.; preskrbuje in vlaga vadi e m kavcije vseh vrst; izvršuje prenos valut pri konverzijah zemijeknjižmh dolgov; || dljei brezplačno informacije in nasvete glede barčnih tranzakcij, posebno M — » --- —*—"K~ '"'""varja |H glede nalaganja glavnic. Na vsa vprašanja radevolje odgovarja Ravnateljstvo Lateljstvo. Jm Pozor! flooost! Jlnion delicat peciva!" Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni \ prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Anion skladkor Kranj. ¦|i Gumasto blago o|i hIgije nške,kifufgiške rrrteh ~ niške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa ¦{¦vsi predmeti za bolniško postrežbo »|b M. G&l Trst, Gorso 4. Gorica, Corso Verdi 11. Pozor!! Lep sveži špeh debel kg 70 kr. kakor tudi fini prekajeni špeh, izvrsten za surov jesti, dalje fine šunke kg 95 kr. ter izvrstne kranjske klobase razpošilja od 5/kg naprej mesarija — Ljubljana. f najei se oia psfflna v Stitam ista obsega 3 sobe v pritličja in kuhinjo, 3 sobe zgoraj, podstrešje, dvorišče, hlev, dvorišče za kroglanje, vrt in drage shrambe. V bližini je studenec za pitno vodo. natančen nasloo poue uprauništuo. Pfaffovi šivalni stroji ~%(M so res najboljši za rodbinsko rabo, fe^ na pr. za šivanje, krpanje in umetno ve. zenje. — Neprekosljhi za obrtne namene šivajo naprej in obratno, tiho in M1jrn(j brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 iet Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLETA V GORICI, Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrat In tovaran z==== Cene zmerne, pogoji ugodni. : ___ Slavni občinstvo je naprošenB, da pred nabave šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pišije zastonj in \m\} modre žene Zahtevajo knjigo: .,Moten je perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja K 1*20. Pojasnila daje zastonj p. zibrvas Kalk 252 pri Kolino (Kolu) ob Renu. Nova restavracija vis-a-vis kolodvora v Prvačini - bivši gostilničar pri »Petelinu" v Trstu ulica Ghega štv. 7. Priporoča svoja izborna pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, čokolada, kava, mleko itd. Na novo opremljene sobe za prenočišče pinj-cev. Dvorišče za krogljanje in hlevi za konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec. Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbo. Edina najkrajša črta Čez Bazel, Pariz in Havre v Amerik Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dnnajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcu". Odlikovana pekarija in sladčičarna | Karol Draščikj v Corici na Komu v (lastni hiši) j zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi. nejega peciva, torte, kolače za birmanee! in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in lih«?|i na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Ur- po jako zmernih cenah. -»t se nikjer ne vdobe šivalni stroji in kolesa, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več Jef ter je vsak pred pošiljatvo preiskalo. -Naročite si takoj cenik kojega dobit« zastonj pri Jfo^pei)ca Rebolja v Kranju, Elavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopstvo === godbenik avtomatov. = F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov »Sistem NIAgZOLA" (Strangfalzziegel) »Sistem MSRZOLA" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) drno impregnirant. as Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, s Vsaki strežnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na že\jo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki- SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA Se dobiva t vseh lekarnah. BRATOV BRANCA V MIHAltV jedili lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica *vfltaJ Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni Najboljše Zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarna*. REVMATIZMU in PROTINU - ji likar Godim i^JL^it^^^^ ____"__ wwmmTwm ppMil" *%mm r VIA ¦•¦ FsraatiO 4L i«» ftoklMiii i im II Trota M if rt.d.lUj. mm ¦•§ o 4 itaklMtoi priti potmU« .1! uprt? poiliiim »f ikom l *•- proito poitnln.